Leto XI., Štev. 4. PtitBin pltiua ▼ gotovUi. V LJUBLJANI, 29. januarja 1927. Današnja številka Din 1*M. razen ponedeljka in dneva |k> prazniku vsak dan. %a£asno le enkrat na teden. Uredništvo in upravništvo: tjakljana, Velika Čolnarska ulica št. 19. Uaslov ca dopise: Ljubljana p. p. 168. faslov ca telegrame: »Naprej«, Ljubljana. Čekovni račun štev. 14.398. (KDZ) Stane mesečno 25 Din začasno i D la* Za inozemstvo 35 Din, začasno 10 Bub Oglasi: Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglati i beseda 60 par, najmanj 5 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer te ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo, Reklamacije za list »o poštnine protte. Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS). emik VIII., Štev. 4. Četrtkova Sapreieva" Številka izhaja kot tednik: LJUDSKI GLAS Glasilo Kmetsko-deiavske cvete Stane letfio 72 Din — mesečno 6 Din Kaj so pokazale nedeljske volitve. i. V SLOVENIJI. Nedeljske volitve so pokazale predvsem vedno večjo brezbrižnost volil-cev po celi Sloveniji in tudi po čeli državi SHS. Po nekaterih okrajih in sicer predvsem v industrijskih okrajih na pr. v Laškem okraju je več kakor polovica volileev ostala doma. Brezbrižnost je torej predvsem med delavstvom, med proletariatom. V Ljubljani ni volilo 5000 delavcev! Kateri to vzroki tej brezbrižnosti? Vzrokov je več: Prvi in glavni: premalo zavednosti, premalo razredne socialistične izobrazbe. Premalo Zavednosti med protariatom pa je Zato, ker je proletarski tisk slaboten, nezadosten, ker izhaja v Sloveniji Več kakor 10 majhnih delavskih lističev z majhno naklado, s slabo redakcijo^ s slabo upravo. Vsak nezadovoljnež dobi nekje Sredstva za poseben »proletarski« list. Tako so nastali »Delo«, »Delavska Politika«, »Socialist«, itd. Vši ti listi pa nimajo prave zveze z delavstvom, rtiti po svojih naročnikih, niti po svojih urednikih, a so odvisni 6d temnih fondov, ki jih finansirajo. Razcepljenosti tiska odgovarja razcepljenost ideologije med proletariatom, ki te liste čita. Toda teh je komaj 5%. 5% čila meščanske liste, »Slovenca ', »Jutro«, »Pravico«, »Novo pravdo« itd. Ostalih 90% delavstva n9 čita ničesar. Največ, ker se še ne zaveda važnosti izobrazbe, a tudi zato, ker se ne more odločiti niti za ta niti za drugi list, in nazadnje tudi vsled tega, ker je slabo plačano, pa mera ob prostem času skrbeti za postranski zaslužek ali pa v obupu ves svoj prosti čas ubija v gostilni, pri vinu, pri kartah, pri športu in pri pohajkovanju. Nedeljske volitve so pokazale popolno brezglaVost laži-komunističnih voditeljev. Slično kakor pri volitvah v Delavsko zbornico, so lažikomuni-stični voditelji nagnali svoje pristaše, da so glasovali za socialpatriotske voditelje — potem ko so brez razloga odbili skupni nastop z jug. socialno demokratično stranko in kmečko - delavsko zvezo. Če bi voditelji komunistično razpoloženih delavcev sprejeli prždlog jug. socialno - demokratične stranke in kmečko - delavske zveze, bi proletariat v Sloveniji dobil pri teh volitvah najmanj 10 poslancev; 5 na Kranjskem, 5 na Štajerskem. Laže namreč g. Gustinčič, ako govori po shodih, kakor so poročali časopisi, da je naša stranka zahtevala vse mandate. Naš predlog in njegovo pravilno tolmačenje je bilo objavljeno v »Napreju«. Mi smb bili pripravljeni dati popolno garancijo, da dobijo druge skupine mandat, a tem da smo postavili v vseh treh okrajih, kjer bi se lahko dosegel uspeh enega nosilca liste, ki bi avtomatično v dveh okrajih odstopil mandate drugim skupinam. Tako so laži-komunistioni voditelji slično kakor pri volitvah v Delavsko zbornico, pomagali socialpatriotakim voditeljem do mandata — sami pa ostali brest mandata. Tudi sicer je bila vsa agitacija lažikomunističnih vodi- teljev z redko* izjemo popolnoma v vodah oportunizma, sccialpatriotizma, demagogije. Proti temu oportunizmu, socialpatriotizmu in demagogiji ze-dinjaštva So vztrajale naše organizacije povsod in povsod pokazale napredek in uspeh. LažikcmunistiČhi voditelji pa So pripomogli svojim prijateljem liberalnim demokratarjem, centralistom in reakcionarjem, do mandatov v Ljubljani in v Ljubljanski okolici; klerikalcem pa v Mežiški dolini, in na desnem bregu Drave. To je uspeh njihove zedinjaške demagogije, to je uspeh njihovih laži, ki so jih trosili po Sloveniji okrog o naši socialno-dmckratični stranki! Tudi zedinjaši so ostali brez vsakega mandata. Oni so uspeli skupno z lažikomunisti na Kranjskem rešiti socialpatriotske voditelje do končne propasti. Zato bodo od njih po zaslugi nagrajeni. Ali vprašamo Vas: Kaj ima delavstvo v Sloveniji od tega Vašega zedi-njevanja? II. NA HRVAŠKEM. Komunisti so v Zagrebu samostojno nastopili in dobili ca 2000 glasov, 2 mandata, porasli so torej za 100%., V Dalmaciji pa so nastopili na skupni listi z disidenti radičevceV — toda he s krneti in delavci, temveč S popi in meščani. Čudna so pota »komunistične« oticielne politike. V Dalmaciji podobno kakor pri nas. Brezbrižnost za Volitve se je pokazala na Hrvaškem še bolj kakor v Sloveniji. Kmetje niso šli več volit tako kakor pri prejšnjih volitvah — tudi delavci ne. To znači, da velik del ljudstva na Hrvaškem ne odobrava več koalicije HSS s srbsko radikalno stranko. Ker pa ne vidi nobene nove, boljše politične formacije — je ostalo doma. Socialpatriotje So povsod žalostno prepadli. Skrajni čas je, da zavedni delavci in poljedelci na Hrvaškem s pomočjo proletarske demokracije obnovijo hrvaško socialno demokracijo! III. BOSNA. Zedinjaška politika nevtralnih strokovnih organizacij je doživela katastrofalen polom v Bosni, kjer obstojajo samo ene politične, strokovne in gospodarske organizacije pod vodstvom nevtralcev. Ta politika je dobila v Sarajevu samo 400 glasov. Tako mora končati katastrofalno vsaka propaganda nevtralnosti sindikatov. Drugače se v Bosni ni veliko spremenilo. Pomembno pa je zopetno naraščanje srbskega zemljoradniokega saveza. IV. SRBIJA. Proletariat je nastopil samo v Beogradu. Komunisti so dobili ca 800, socialni demokrati in zedinjaši pa 300 glasov. Zemljoradniški savez je nekoliko napredoval — napredovali so ponekod tudi davidovičevci. V. VOJVODINA. V Novem Sadu sta bili dve socialistični listi, ki sta dobili po ca 300 glasov. Radikali so z nasiljem dobili precejšno moč. IZID VOLITEV V OBLASTNE SKUPŠČINE SLOVENIJE 23. JAN. 1927. LJUBLJANSKO OKROŽJE: — Meščanske stranke . . ..■—! Delavske stranke Okraj SLS SDS NSS Radikali SKS Ml-lif SiCflpflriBti ii.it tolul Sstii!- ftmlnti Ljubljana 3412 4149 510 154 941 77 Ljubljanska okolica 7215 1365 158 1380 1238 192 Kočevje 3437 Nemci 1740 778 479 612 — — Kranj 6355 1637 — 995 516 * Logatec 2639 1308 183 325 129 Radovljica 3233 1310 131 553 859 145 Kamnik 4601 604 — 572 371 — Litija 4512 861 — 707 742 — Brežice 2304 717 — 1256 disid. 68 352 72 Laško 2241 1044 —. 204 1744 290 Novo mesto 4744 922 — 1641 263 ' — Črnomelj 2168 523 — 988 — Krško 5548 859 — 1968 133 50 KastaV 1056 710 — — — — V ljublj. okrožju skup. 55205 16734 1461 11423 7288 826 MARIBORSKO OKROŽJE: Maribor 2165 1038 — 144 1528 Maribor desni breg 3478 882 — 417 1671 151 Maribor levi breg 5506 929 415 — 320 — Dravograd 1762 528 — 310 — 1747 Slovenjgradec 2680 375 — 162 — 718 Celje mesto 666 478 — — 70 Ž1 Celje okolica 5170 795 — 928 464 264 Konjice 2239 334 007 disid. 78 120 111 Šmarje pri Jelšah 3656 534 — 784 62 49 Ptuj 6704 1826 - 792 530 — Ljutomer 3703 594 — 694 45 — disid. 84 . Prelog 1147 1329 143 4511 — — Čakovec 816 1766 139 4338 102 — Nikič 68 Dolnja Lendava 4072 676 108 82 HSS 1308 — — Murska Sobota 2991 1704 113 648 HSS 2756 — Skupaj v mar. okrožju 46839 18541 918 18147 4813 2950 Poelg tega je dobil Zagorski v Murski Scboti 40 glasov in obrtno-indu-strijska lista v Čakovcu 572 glasov. Kjer so črte, v tistih okrajih niso bile vložene liste. V dravograjskem in »loven jgrajske m okraju smo vložili skupno delavsko listo. Starostno zavarovanje rudarjev in Trboveljska bratovska skladnica. V 3. številki »Napreja« je članek »Strokovni pokret rudarjev V Slove- Dohodkov: Din 1,730.092.47 Din 584.174.79 Din 452.746.86 Trbovlje: Zagorje: Hrastnik^ Skupaj: Jesenice: nijk, ki nam pove, kako izkorišča TPD radarje. Današnji članek pa naj pove, kako TPD izkorišča Starostno zavarovanje rudarjev. Evo točne številke: Od 1. januarja 1926 do 30. novembra 1926 izkazuje račun: Zgube: Din 4.345.98 Din 199.858.05 Din 216.490.51* , Din 2,767.014.12 Dohodkov: Din 825.860.44 Jesenice so za Trboveljsko bratovsko skladnico najmočnejše, če pogledamo natančno in računamo lahko ugotovimo, da ima jeseniška bratovska skladnica nad 50% čistega dobička, trboveljska pa nad 15 odatot- Izdatkov: Din 1,734.438.45 Din 784.032.84 Dlrt 669.287.37_ 'Din 3,187.708.66 Izdatkov: Din 391.073.26 Din 420.694.54 Dobiček: Din 484.287.18 kov zgube. Če bi Trboveljska delata z istimi odstotki dobička kakor Jesenice bi morala izkazati 1,803.700 Dm dobička. Zato pa je trboveljska odgovorna in moralno dolžna plačati'. Nepravilno bi bilo, da bi še druge br«- tovslce skladnice Trboveljsko posnemala in rudarsko zavarovanje uničile, ampak dolžnost vseh drugih je, da Trbovljam napovedo boj in zahtevajo, da krivec TPD to plača. V 3. številki »Napreja« t. 1. je povedano s kakšnimi dobički dela TPD, kako veča produkcijo in reducira delavstvo. Odlok rudarskega glavarstva, da se rudarsko zavarovanje ne uniči, naj se ne upokojuje pod 67% dela nezmožnosti se ne vpošteva. TPD stare delavce na cesto meče, mlade pa izkorišča do skrajnosti, da bodo prej sposobni za vpokojitev. Rudarski glavar g. Stergar je pri seji 21. t. m. celo pokazal moža in apeliral na družbo naj plača kar je zakrivila, pa g. glavni ravnatelj Skubic se je odrezal: »Pokojnino znižati ali pa delavni čas podaljšati na devet ur.« Tako torej, celo zakone bomo kršili za delničarje TPD, da bodo oni še bolj poveličani v nebesih, mi rudarji pa tembolj škripali v peklu z zobmi. Novi zakonski osnutek podaljšuje 30-letno službeno dobo na 35 let, starost pa na 60 let. Preti pa nevarnost, da se bo službena doba zvišala na 40 let in do popolne invalid:tete, poleg tega se bodo pa še zvišali prispevki. Špekulacija jugoslovanskega 'kapitala je delati talce zakone, da bo mogoče delavna leta podaljšati do skrajnosti, na drugi strani pa siliti delavca v pokoj, da bo imelo delavstvo svoje zavarovanje samo na papirju, za želodec pa zrak. — Rudarji, mislite na vašo bodočnost in pripravite svoje organizacije politično močne, da bodo za boj sposobne, strokovne organizacije pa morajo osvojiti produkcijo, kajti le tako boste zmožni voditi svoje starostno zavarovanje sami. Danes dela kapital kar hoče, to je že dekazano. Toda tako ne fme ostati — ostalo pa bo, če bomo čakali na rešitev od voditeljev. Organizirajmo se, da bomo sami idruženi v organizaciji branili svoje pravice. Opr. štev. 7 27. RAZGLAS. Tovarnam pohištva in mizarskim .podjetjem Slovenije. V svrho preprečenja obolenj oči in dihalnih organov delavstva, zaposlenega v gornjih podjetjih, se na temelju čl. 14. zakona o Inšpekciji dela z dne 30. XII. 1921, U. 1. z dne 21. IV. 1£22, št. 1C6,39 in na podlagi §§ 30 in 31 Zakona o zaščiti delavcev z dne 28. II. IT 22, štev. 211/74 ter Pravilnika o higiienskih in tehničnih varnostnih odredbah v podjetjih z dne 25. X. 1921, U. 1. od 16. X. 1924, štev. 3C5/96 predpisuje nastopno: 1. Za poli tiranje lasnih predmetov se ima vporabljati špirit denaturiran a terpentinovim oljem in šelakom. 2. Najstrožje ee prepoveduje vpora-ba špirita sestcječega iz metilnega alkohola in lesnega clja, ker v alkoholu varira odstotek acetona, ki je škodljiv za oči in dihala zaposlenega delavstva. 3. V dosego dovolila vporabe špirita v industrijske svrhe (ad toč. 1) se je obračati na pristojno finančno ravnateljstvo. 4. Prizadete, ki Fe po gornjem predpisu ne bi ravnali, bo pristojna Inšpekcija dela občutno kaznovala, poleg tega pa tudi zadevno poročala Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v nadal'no postopanje. Za Inšpekcijo dela v Ljubljani in Mariboru. Ljubljana, 17. januarja 1927. Ing. Baraga, a. r. To In ono. Oblastne volitve so nov dokaz, da je naša moč v zavednosti in da brez zavednosti nič ne pomenimo. Napredovali smo samo za toliko, kolikor je napredovala »^vednost. — Nezavedneže je demagogija nasprotnikov kar cdFatmila; tudi take, ki so na kakem shcdu spoznala svojo pot in se zaobljubljali, da bodo volili z delavci, tudi take so v zadnjem trenutku plačani volilni agitatorji kapitala z lažmi in goljufijami prevarali, da so ostali doma, č«š »Vsi so enaki, nobenega ne bom volil!« Polovična zavednost ni (savednost. Samo tisti so ostali trdni, ki so vedeli, da agenti laže„o. Samo ti so premagali agente in komcdnost ter. Sli kl>b slabemu vremenu volit. Koliko škoduje rmainost nezavednežev, se vidi zlasti v Mežiški dolini, kjer nam je manjkalo samo 15 glasov do drugega mandata. 'listi, ki so ostali doma in ki imajo torej ta greh na svoji vesti, naj se vsaj zdaj poboljšajo, naj se organizirajo ra naj s^upnj z drugimi delavci stalno delajo de^avjko politiko, da jih vsaj pri prihodnjih volitvah ne bo prevarala plačana demagogija kapitalistov in n„ih sorodnikov. V Ljubljansko oblastno skupščino so izvoljeni 40 Klerikalcev, 4 samostojneži, 6 demckratar.ev, 1 sccialpalriot, 1 Nemec, 1 radičevec. — V Mariborsko oblastno skupščino pa 42 kler.kalcev, 6 de-mokratarjev, 2 radikala, 10 radičevcev, 2 socialpatnota, 1 samostcjnež dn 1 socialdemokrat, to je učitelj scdrug Vinko Moderndorfer. Sleparske volitve v Delavsko zbornico so dobile po preteku enega leta tako glasen dokaz sleparstva, da ga socialpatrioti ne bodo nikdar izbrisali. Takrat so »dobili« 30.000 glasov, čeprav je bilo volilcev 3 krat manj, sedaj pa komaj nad 10.000. In vendar so imeli zdaj več denarja, večji aparat in več plačancev. Zakaj to? Zato, ker se pri volitvah s krogljicami ne da tako slepariti. Mi pa smo dobili sedaj več glasov ko takrat, čeprav v polovici okrajev nismo imeli liste. Takrat so nam lahko kradli tudi glasove zavednih (s škarjami) zdaj pa samo glasove nezavednih (z demagogijo). Na to naj bi odgovoril tajnik Del. zbornice, g. Filip Uratnik, če ne v »Del. Politiki«, »Delu«, »Delavcu« ali »Enotnosti«, pa vsaj v — »Jutru«. »Jugometalija« je bila cvetcče delavsko podjetje, ustanovljeno od strokovne organizacije kovinarjev še takrat, ko se ta organizacija ni bala zavednosti. Pozvedite malo, kako je zdaj pri tej produktivni zadrugi. Na njenem naslovu se sveti napis tvrdke »Otorepec«, članom priporočajo, naj se odpišejo deleži (200.000 Din) ker drugače bodo morali še odplačevati itd. Tako bo z vsako zadrugo, ki &3 bo zatekla k bančnemu kapitalu, kajti res je, da je vsak oderuh »dober gospodar«. j Najboljši šivalni stroj in kolo j Je edino I- S n dom, obrt In 'ndustrlfo v vseh opremah Istotam pletilni »troj DUBIED Pouk • vcienm b eiplaie*. Veiletna garancija ] Delavnica la popravil*. Nizke ctne, tudi na obroke. Josip Peteline Ljubljana Blizu Pr«>tinov»(i» spomenik* Na Rakeku, v pustu 1927. PATRIOTIZEM. (Prosti spis — domača naloga.) Patriotizem je pojmovni samostalnik, slednjega spola, ker ga rabijo moški in ženske; oblike je nedoločne. Skrajšana oblika patriotizma je patriot. Patriot je oseba. Oseba, ki ni patriot se imenuje antipatriot. Antipa-trioti se shajajo v gostilnici k »Deklaraciji«, patrioti pa v gostilnici k »Raz* edinstvu«. Gostilnic je največ v Ljubljani. Bar je tudi tam. V gostilnici »Deklaracija« točijo čisto vino, drugje pa motno. Jaz ne pijem vina, moj pa-pa ga pije. Mama pravi, da preveč, papa pa, da premalo. V baru plešejo ženske. Mama pravi, da so grde, papa pa, da so fejst. Jaz ne vem kakšne so. Patrioti so stari in novi. Stari so tisti, ki so bili že pred vojno patrioti, novi pa so postali po vojni. Vojna j® potrebna. Če je ni, jo pa naredimo. Papa pravi, da silijo patrioti v Beograd. Reka Sava je patriotična, ker teče doli. Papa pravi, da patriotizem nese. nasu putka tudi nese kakšenkrat. rauioii in antipatrioti imajo to skupnost, da so zapriseženi. Patrioti so prisegli z obema rokama, antipa-tri^ii pa z eno. ivauar se priseli k nam fašist, postane patriot. mjbuljsi patrioti so policaji. Oblika: Vsebina: Mitja Ribičič. (iz »Učit. tovariša« z, dne lo. jan. la‘27.) ivulaatiiost m socialnost naših oblastnikov. ri'td seboj imam dopis ubogega delavca iz blovenske Bistrice. Omenjeni delavec je bil tesar pri pokojnem tesarskem mojstru Javorniku v bicv. Bistrici. Nekdo ga je ovadil, da izvršuje tesarska in mizarska de*a. Na temelju ovadbe je bii Anton Širovnik kaznovan cd srezke-ga pugiavarja v Mariboru desni breg z ■odlokom br. 8220-7, z dne 3. decembra lb25 na Din 1000, en tisoč dinarjev v smislu obrtnega reda § 132 a. Zoper to horentno kazen je vložil imenovani pritožbo na velikega župana dr. Pirkmajerja, ki pa je pritožbo zavrnil in kazen potrdil. Nadalje je Širovnik vložil pritožbo na upravno sodišče v Celje. To pa se sklicuje na določbe § 149. obrtnega reda, po katerem ima višje obrtno oblastvo p avico kazen omiliti ali odpustiti. Iz tega razloga upravno sodišče glasom določbe čl. 19., točka 3 upravnosednega zakona ne more razsojati. — Tako torej zaradi nejasnosti zakona bo moral trpeti ubegi delavec, družinski oče tako krivično visoko kazen, zoper katero protestiramo. V državi zakonitosti in demokracije. Prejeli smo iz Celja sledečo zanimivo vest: Leta 1923 se je ustanovila v Celju Splošna gradbena produktivna zadruga z namenom, da oskrbuje članom in delavcem te stroke delo, ter da omogoči cenejše zidanje. Zadruga je začela obratovati po predpisih srbskega zadružnega zakona in je prav lepo napredovala. Spomladi leta 1926 so spoznali stavbeni podjetniki, da bo pri napredovanju gradbene zadruge konec velikanskih nekontroliranih podjetniških profitov. Začeli so hujskati oblast, da naj nam prepove vsako delo. Resnično se je našel tedaj pri celjskem poglavarstvu avstrijski zakon, po katerem mora imeti produktivna zadruga koncesijo. Vodstvo celjske zadruge »Naprej« v Celju je tudi tej zahtevi ugodilo ter je dne 15. aprila vložilo prošnjo na velikega župana v Maribor. K prešnji je predložilo vse potrebne dokumente; zadruga je prijavila g. Dragotina Korošca, oblastveno koncesioniranega zidarskega mojstra, za svojega tehničnega vodjo. Od 15. aprila pa do sedaj zadruga zaman čaka narešitev svoje vloge. Izza kulis se slišvda v Mariboru še niso na jasnem, ali sme imeti produktivna zadruga koncesijo ali ne. Prošnja je bila že dvakrat urgirana, a vse zaman, gospodje oblastniki, ki so zato postavljeni, da izvršujejo zakone, še niso odgovorili. V Avstriji je bila navada, da je bila vložena 'koiekovana prošnja bodisi odbila ali pa ji je bilo ustreženo. Jugoslovanska gospoda je pa iznašla nov sistem zakonitosti in demokracije, da vloge sploh ne reši. To smrdi po absolutizmu. Potrebna bi bila ostrejša obsodba, pa se je rajši vzdržimo, ker tiskovni zakon nikakor ni dovolj jasen. Delavci se morajo potruditi, da pripomorejo do vsestranske jasnosti s tem, da širijo zavednost tudi med še manj zavedne! ODGOVOR PODLEŽEM. Delavski tisk ni tisti, ki ga delavci samo čitajo, ampak tisti, ki je od delavcev popolnoma odvisen, torej tisti, ki ga delavci tudi pišojo ir> z lastnim denarjem vzdržujejo. Edinole takemu od delavcev odvisnemu tisku bi smeli delavci verjeti, da bo res zastopal delavske interese. Tak od kapitala neodvisen, od delavcev pa odvisen list je edinole »Naprej«. To vedo pa tudi zavedni kapitalisti in njih hlapci, zato so skušali pred volitvami »Naprej« oblatiti od te zanje najbolj nevarne strani In dosegli so to. Lahko trdimo, da ni dobila naša lista nikjer nobenega glasu od nezavednih, kajti zelo natančno je moral biti vsak poučen, da je znal sceialpatriotskim in kemun-palriotskim agentom izbiti iz rok njih strupeno orožje, s katerim so podli plačanci hoteli dokazali, da je tudi »Naprej« od — banke plačan. Pri vseh nezavednih in polzav-dnih so to dosegli, ker so jim kazali fotografijo bančnega pisma na našo stranko, torej dokaz črno na belem. S tem pismom v roki so govorili, da je naša stranka dobila 8000 Din bančne podpore. Rekli so tudi, da bo pismo objavljeno v tisku — pa toliko neumni niso, kajti če bi bilo pismo res objavljeno, bi ga čitali tudi pametni ljudje, ne le ne-vedneži, ki ne razumejo, kaj čilajo. Torej moramo pismo objaviti sami. Glasi se takole: Ljubljana, 13. decembra 3*r6. Centralno tajništvo Jas;, socialno ueinokra-tične stranke, Ljubljana, poštni predal 368. Depot. Vljudno Vam sporočamo, da smo Vas glasom posebnega potrdila izročeno Vam 1 bianko menico per Din 5000.— ter 1 bianko menico per Din 3200.— obremenili na depotnem računu, kar blagovolite vzeti na znanje. Z odi. spoštovanjem Prometna banka d, d, t Ljubljani. Kaj pomeni to pismo? To pismo pomeni, da nam je banka vrnila dve naši menici. Menice se vračajo, kadar je dclg plačan ali zmanjšan. Kadar kdo dobi od banke denar, mora dati banki menico. V depotnem računu je banka obremenjena, ko pa da menico nazaj, obremeni dolžnika, da se obremenitev izravna. »Dobri gospodarji« dobro peznajo bančne posle, 'ampak nevedneži se dajo zapeljati takemu pismu in mislijo, da pomeni bančno podporo. Da je tako ravnanje skrajno podlo, o tem ni treba zgubljati besed. A še nekaj drugega je zraven. Proletariat zameri žs tudi samo zvezo z tanko. Kajti gotovo je, da nikdar ne bo zmagal, dokler bo sodeloval z bančnim kapitalom. In to so hoteli plačanci razširiti med delavstvom, da smo mi v zvezi z banko. Roparski vitezi so upali, da je proletariat že pozabil, kako so nam zapirali račun pri čekovnem zavodu, da smo morali imeti račun drusrcd. Upali so, da je proletariat pozabil, kako je Kristan s svojimi pomagači insceniral konkurz »Sloge« in smo bili takrat prisiljeni za tekoče posle poelužiti se banke. Seveda smo šli k banki, ki ni bila taka kakor Zadružna banka ustanovljena e kapitalom Slavenske banke. — V obrambi smo se poslužili nepolitične banke in vse organizacije so za to vedele in prav nabena ni protestirala. Menice, ki smo jih v banki založili, so bile vse od prve do zadnje menice naših članov, in ponosni smo lahko na to, da smo z zavednostjo članstva premagali vse težave. Znano je, kako je bil Kristanov tabor takrat prepričan, da bo dobil »Naprej« v svoje roke. A ni šlo. Namesto »Napreja« so morali ustanoviti zopet nov list »Delavsko Politiko, pa so mu črni fondi le par mesecev vzdržali za dnevnik, kmalu je postala bolj ponižna, čeprav ima za seboj bolniške blagajne, kon-sume, Del. zbornico, strokovne organizacije, Svobodo itd. »Naprej« je pa ostal last organizacij, ki se javno priznavajo za njegove vzdrževalke. Velik razloček je med vami in nami, žal da ga poznajo samo zavedni. Žal da nezavedni pri vsakih volitvah podležejo vašim lažem, ker se o pravem času niso nič brigali za razredni boj, ampak so rajši čitali »novice« in romane iz »Jutra«, ali pa ničesar sploh čitali niso. »Naprej« jim je preresen in pretežak ... K tej socialpatriotski podlosti spada pa še tudi imenitno poslovanje ljubljanske pošte, ki je še vedno demo-kratarska, kakor izgleda po interpelaciji, ki je bila baš pred kratkim vložena v parlamentu. Oglejte si naslov pisma, pa boste našli, da ne more biti noben pismonoša tako neumen, da bi mislil, da spada to pismo v Gradišče št. 2, v sceialpatriotske prostore, plačane od Delavske zbornice. Naslov naše stranke je sam na sebi dovolj točen, zraven je pa še poštni predal pripisan, da bi vsak otrok lahko vodeb kam pismo spada. Samo ljubljanska pošta je tako prebrisana, da je nesla pismo k našim nasprotnikom, mi- sleč, ker je cd banke, bo gotovo kakšna korupcija zraven. Da pa sccialpatrioti tuja pisma odpirajo, to ni nič posebnega. Saj so odpirali še c Jo tuje glasovnice! Oni so namreč res že tako daleč, da se vsake podlosti poslužijo, da bi se vzdržali nad vodo. 6% no obligacijsko posoji.o mesta Ljubljane za zgradijo stanovanjskih hiš so dne 20 in 21. t. m. podpirali: Marn Amalija, zasebnica, 1000 Din; Neimenovani 25.C00 Din; Breskvar Rudolf, delovodja tobačne tovarne, 20.000 Din; Trost Karel, mestni učitelj v pok., 1000 Din; Neimenovani 15.000 Din; dr. Ujčič Josip, univerzitetni profesor, 1000 Din; Zelenik Fran 2300 Din; Neimenovani 30.000 Din; Neimenovani 10.000 Din; Kcllman Franc, veletrgovec td., 100.000 Din; Neimenovani 25.000 Din. Jabolčnik ni vreden dosti, vino, pivo, slabi gosti; hočeš zdrav vesel ostati, z »BUDDHA« čajem se pobrati! Fregled organizacij izide prihodnji teden. Zamudniki požurite se! Ljubezen do volilcev pri volitvah. Demokratje so pošiljali takale pisma: >Vaše blagorodje! Poročajo mi, da danes pri volitvah še niste oddali svojega glasu. Ve led tega Vas vljudno prosim, da izvršite svojo volilno dolžnost in vržete svojo krogljicov 2. skrinjico. — Vaš udani dr. Dinko Puc.« Podpis je tiskan, besedilo in naslove so pa pisale pisarne, ki jih je bilo po Ljubljani vse polno. In vendar je ostalo 5.000 volilcev doma. To se pravi da denar le ne more spraviti na volišče vseh, pač pa jih bo spravila zavednost, kadar bo! Organizirajte se, drugače boste čakavci tudi pri prihodnjih volitvah najmočnejša'Stranka. Rudarji so tepeni, kadar ni konjunkture, tepeni so pa tudi, kadar je konjunktura. Zakaj to? Zato, ker nimamo delavske zbornice, ampak imamo samo zbornico, ki se imenuje Delavska, v resnici pa v njej »zboruje« samo par nedelavcev, ki so si na sleparski način pridobili komando nad Delavsko zbornico. Ta komanda bo zopet izdala za delavski denar knjigo, v kateri bo hvalila svoje »delo«. V nekem dopisu piše tajnik Uralnik: »V kratkem izide knjiga o delovanju zbornice v zadnjih dveh letih. Tam boste videli, kako smo delovali in koliko smo tudi za rudarje storili. Upamo, da nas boste sodili po tem delu, ne po uspehih osebnih intervencij« Po teh besedah bi se dalo sklepati, da je Del. zbornica v teh dveh letih izvršila zelo mnogo osebnih intervencij, (po Uratnikcvem torej, da je zelo mnogo delala, po našem pa, da je izplačala mnogo potnin), da pa te intervencije niso imele uspeha za delavstvo, a da mora biti delavstvo vendarle zadovoljno. To delu, ne po uspehu je treba so- Domovina... Droban jesenski dež je rosil na cesto, ki se je vila po širni planjavi. Težko so padale kaplje na rumeno, preživelo listje. Pusto, sivo, težko ozračje je legalo svinčeno na mrzlo in mokro zemljo, ter jo ogrinjalo v svoj dolgočasen, turoben plašč... Šel je po blatni, ilovnati cesti, ki je izginjala in se zopet prikazala, ter se vila dalje, kakor bi peljala v neskončnost ... Vračal se je iz tujine... Z razoranim, bledim licem, z znakom obilo pretrpelega gorja. Z blodnimi očmi je gledal v daljavo. S koščenimi zdelanimi rokami je tupatam zakrilil po zraku, iščoč opore* da se ne spodtakne in pogrezne. Globok vzdih se mu odtrga iz globine srca in solze mu zalijejo oči, da mu za hipec izgine pot izpred obličja. Domovina! Beseda sladka! Ti si kakor zdravje! Ti si, katero sem pogrešal ves čas svoje blodnje t)o svetu,-po širnem in tujem. Ljubil sem te, kakor življenje, bolj ko opojnost deklet in močnih vin, ljubil sem te kakor svojo mater, kateri sem z veseljem pripravljen položiti tudi življenje na daritveni žrtvenik. Nisem-li plakal, ko sem Te imel v duhu pred seboj, na diti. Res je tako, g. Uratnik! Priznavamo, da imate v besedah prav. Žal, da se v življenju ne ravnate tako. Vi veste, da je naša stranka delala prav in mnogokrat ste to tudi povedali. Torej jo je treba soditi za dobro. Vi ste ji pa obrnili hrbet in ste šli tja, kjer je uspeh. Torej niste sodili po delu, ampak po uspenu! In pri vsem delate tako in se držite tudi »dobrega gospodarja« le zato, ker ima uspeh, ne pa zato, ker prav dela. Sami ste mu povedali, da ne dela prav, in vendar Vam je on ljubši nego organizacije zavednega delavstva. In tem organizacijam tudi radi očitate, da sicer dobro delajo, da pa za delavstvo nimajo uspeha, da nimajo zmage pri volitvah itd. Tudi mežiškim scdrugom ste to očitali in vaši prijatelji iz komunpatri-oiskih vrst so celo občinsko politiko v Mežici proglasili za neuspeh, ker oni smatrajo šolo za škodljivo, dokler ne vidijo osebnega uspeha za svoj žep. Vam i nnjim je uspeh delavskega razreda kot celota — neuspeh, osebna intervencija pa se Vam zdi uspešna, kadar prinese temu ali onemu kori-tarju par sto dinarjev profita na pot-ninah, pa čeprav je njegovo delo obstajalo le v tem, da je gospodom »prigovarjal in nasvetoval«, naj z delavci dobro ravnajo, potem pa pokazal, da smatra za delavce samo svoje in kapitalistove pristaše, vse druge delavce pa za svojat, proti kateri se sme storiti vse, ker zakon o zaščiti delavcev itak »ne predvideva nikakih kazenskeh sankcij«. V Mežiškem okraju je delavstvo prisililo socialpatriote in komunpa-triote, da so šli na skupno listo in da so na to listo za nosilca priznali so-druga Moderndorferja. Enako se je zgodilo tudi v slovenjgraškem okraju. A prisiliti jih je bilo treba k temu, kar je najlepše razvidno iz dejstva, da so v obeh okrajih sklicali konference, ne da bi povabili niše organizacije in še celo tako, da naše organizacije o konferencah niti vedele niso. Na prevaljski konferenci je bil slučajno navzoč sodrug Doberšek in so se za Modem-dorferjevo kandidaturo postavili zlasti Guštanjčani (Juh), pa tudi delavci iz Dravske doline, na sestanku za slovenjgraški okraj so pa postavili že drugo kandidatno listo brez nas, delavstvo so pa nalagali, da se mi nočemo združiti. Le slučajno so Šoštanjčani zvedeli, da naše organizacije niti povabljene niso bile, zato so zahtevali Šoštanjčani novo konferenco in šele na tej ponovni konferenci je bila postavljena skupna lista z nosilcem so-drugom Modemdcrferjem, proti kate-česar. Zasluga za skupni nastop v teh dveh okrajih gre torej predvsem ta-mošnjemu delavstvu, ki se ni dalo od fraz in laži zapeljati v sovraštvo proti socialni demokraciji, ampak se je na sc«ialnodemokratični način združilo proti volji zunanjih generalov. Ta skupni nastop dokazuje popolnoma jasno, da naša stranka ni bila proti visokih planjavah, širnih ravninah, tako daleč ločen od tebe? Bil sem sam beden in slaboten, a čutil sem vseeno, da si potrebna pomoči in sedaj hitim, da zastavim svoje moči v tvojo obrambo... Gorje! Kaj sem ti storil? Zakaj me nočeš več poznati? Zakaj mi odteguješ roke, katere želim obsipati s svojimi poljubi, zakaj mi skrivaš lice, da bi ti izbrisal solze z oči? Me-li sovražiš, ker sem tvoj pravi, rodni sin, po čigar žilah se pretaka tvoja kri, ali ker ti prinašam leka iz tujine, ki bo ozdravil tebe in mlajše rodove? Kaj se me bojiš? Mogoče se mi rogaš, da sem se vrnil k tebi? Završalo je v ozročju in krohot usode se je razlegal votlo v gluho noč. Z neizmerne napol zorane njive so se dvignili prestrašeni gavrani... Tam nekje v velikem mestu v razsvetljeni, obširni sobani krasne palače pa je rajalo or,BČno življenje pri polnih kipečih vinskih čašah. Navduševali so se debeli rodoljubi ob melodijah tujih zvokov, pili opojnost in uživali — na račun Domovine. Bankirji v najmodernejših oblekah so sedeli pri polnih mizah in igrali za njo in za njeno posest. Skrbno obriti državniki, prepasani z zlatimi verigami in najrazličnejšimi svetinjami, so skupnemu nastopu, kakor hočejo ne-vednežem natvezii nasprotniki. Res pa je, da je nasprotno časopisje delalo tudi v teh dveh okrajih proti delavski zmagi. Zlasti kcmunpatriotska »Enotnost« se je proslavila, ko je v članku hotela dokazati, da so naši voditelji proti skupnemu nastopu, da pa naše delavstvo drugače misli in da je to delavstvo v nekaterih okrajih šlo proti, volji naše stranke skupno — to se pravi, da je hotela »Enotnost« pohvaliti skupno listo dravograjskega okraja, toda v isti številki navaja po vrsti vse volilne okraje in priporoča v njih socialpatriotske skrinjice kot skrinjice »združenih delavskih strank«, samo ^ dravograjskega okraja zastonj iščeš med njimi, tako da, če ima »Enotnost« kakšnega pristaša v Mežiški dolini, bi moral ta pristaš ostati doma, če bi se hotel držati »Enotnosti«. Kaj to pomeni, razvidite iz tega, da je manjkalo samo 15 glasov, pa bi bil izvoljen za poslanca tudi Lovro Kuhar iz Guštanja. Da ne bo kdo mislil, da se je zgodilo to le »po nesreči«, ugotavljamo, da je isto lopovstvo zagrešilo tudi »Delo«. Zedinjevalcem je skupna lista zelo smrdela, ker jim je za zmago kapitala, ne pa za zmago delavstva. Na Kitajskem se osvobojence od tujega kapitala vrši v dolgotrajni državljanski. vojni. Kapitalistične države se druga za drugo odrekajo svojih privilegijev, ker vidijo, da stara vlada in njeni generali vedno bolj zgubljajo svoje postojanke. Kapitalistično Časopisje piše dan na dan poročila na las podobna poročilom avstrijskega generalnega štaba o zmagoslavnem umikanju, petem pa, ko že ni več mogoče skrivati poraz, skuša zmago pokazati kot zrnato nacionalizma. I seveda je to zmaga nacionalizma, samo da je ta nacionalizem pravo csvo-bojenje, ne pa tako kakor vaš, ki s svojim fašističnim nacionalizmom delate razdor med narodi, da jih lažje tlačite. Ko si posamezni naredi priborijo samoupravo, neodvisno cd mrtvega kapitala, vam je to najprej upor in kdo ve še kaj, ko pa upora ne morete udušiti, ga začnete še sami »ljubite« in ga kažete za nacionalizem po vaših željah. Morebiti se še Rusija enkrat najde med tistimi državami, ki ste jih vi pomagali osvoboditi! Brez tiska je demokracija nemogoča. Brez demokracije delavstvo ne more zmagali. Torej, če hočeš pospešiti delavsko zmago, razširjaj delavski tisk t _______________ Dobičkaželjnost! Ta beseda je glavni vir zla. Dobičkaželjno izkoriščanje spolnega nagona obenem z izkoriščanjem pijanskih navad je glavno polje socialnega izropavanja. Forel. se veselili svoje moči,- dvoumno nami-gavali o njeni krasoti in bogastvu ter si meli roke. Tam nekje v ozadju skriti so sedeli umetniki in se razvnemali o njenem visokem stasu, o siju njenih oči, o kroni nje črnih las in govorili o idealih. Prišla je ona, težko pričakovana, z lahkim korakom, v svoji popolni krasoti — in padla je karta. Mlad bankir jo je priigral in jo odpeljal, da se obilno odškoduje za svojo igro in špekulacijo, da jo po kratkem času proda z dobičkom drugemu. In ona se ni mogla braniti, videla je, da se trgajo za njeno ceno, čutila, da se pogreza, a bila je že tako omotena, da je celo z veseljem pila — v obupu svoj pogin... Po cestah pa so hodili ponoči in podnevi s sklonjenimi glavami njeni sinovi s težkimi srci kakor evangelisti, govorili o Domovini, o njeni ljubezni čisti, idealni in visoki... in zapirala so se jim vrata... Predraga domovina! Kdaj se boš spremenila, kdaj boš spoznala, kdo ti želi dobro, kdaj bos pognala zahrbtne hinavce, ki se ti ližejo in hlinijo v obraz, za tvojim hrbtom pa kujejo naklepe, kako bi te prej upropastili... 1 Leon Potočnik. KAKO USPEVAJO VAŠI OTROCI? Ali ste jim že poizkusili skuhati za zajutrek Žiko? Ali ste kupili res pravo Žiko v rdečem zavitku? Ali ste upoštevali navodila, tiskana na vrečki? Nehajte lagati. Ošlag je v nedeljo, dne 5. decembra na shodu in volilni konferenci SPJ pripovedoval, da se n.ihova (SPJ) stranka poteguje za s. Moderndorferja, ker je bil preslavljen iz Mežice v Sv. Barbaro na Halozah in da je imela SPJ dne 4. decembra v Črni radi tega protestni shod. Sedaj smo zvedeli, da se v Črni shod ni vršil, ker so bili kristanovci povečini pri proslavi sv. Barbare v rudarski uniformi. Na shod kristanovcev je prišel samo eden delavec od SPJ in g. Eržen kot govornik. Na ta shod je pa prišel tudi b. Leskošek, kar je Eržena tako razkačilo, da je odšel, ko mu je Leskošek povedal, da ima njihova stranka pri dr. Pirkmajerju tako veliko veljavo, da je ta imenoval g. Logar'a v gerent-ski sosvet poleg vranglovca Rindina. O kakem proteslu ni bilo govora niti za Moderndorferja niti za odpuščene rudarje. Pri odhodu je izjavil, da Logar ni več član SPJ in da on (Eržen) ni kristanovec. Navzoči delavci so ga vprašali, kaj da dela on v kristanovi Ljudski tiskarni d .d. v Mariboru... Ošlag je v Celju tudi trdil, da je njihova stranka zato, da bo Modern-dorfer v Dravograjskem srezu nosilec skupne liste. Iz konference smo pa prejeli avtentično poročilo, da so bili proti Erženu vsi delavci od kovinarjev (SPJ) in naših za s. Mcdern-dorferja kot nosilca skupne liste. Kje je resnicoljubnost g. Oslaga? Verd Pii Vrhniki. V nedeljo 23. januarja je skušal klerike,lec Franc Petrovčič trga.ti naše lepake. Na pomoč mu je prišel še županov zet Nace Hren. Ker so naši letaki bili pozneje vsi odtrgani, smatramo, da sta omenjena dva klerikalca to povzročila. Tako postopanje smatramo za pobalinsko. Očividci. Vrhnika. Na rekurz proti izločitvi zemlje iz agrarnega zakupa na veleposestvu Lenarčič pride vnovič komisija na Vrhniko. — Opozarjamo vse agrarne interesente, da naj pošljejo zavedne in neustrašene zastopnike h komisiji, ker gre zastopnik občine očitno na reko Lenarčiču. Vrhnika. 23. januarja je umrl naš bivši občinski odbornik s. Viktor Orcszy. Spremili smo pokojnika z rdečo zastavo na pokopališče, kjer se je s. Langof poslovil cd umrlega. Duhovniki so pred govorom odhiteli s pokopališča. ODPRTO PISMO Gospodu Franju Korenu, pek. mojstru v Celju. Ob priliki volitev poslancev v obl. skupščino, so se Vaši mal:šlevilni pristaši poslu žili takih volilnih trikov v Celju proti meni, kakor dosedaj še nobena meščanska stranka proti svojemu nasprotniku. Tako so med drugim razširjali vest, da sem mezdno pogajanje v Štorah slabo vodil, resnično pa, ga jaz sploh nisem vodil, ampak g. Kilijan Jankovič, dalje, da sem pri »Zlatarki« d. d. v Celju tudi slabo napravil pogajanje, tudi tega je vodil g. Svetek ne jaz. Torej poVscd tam, kjer so Vaši voditelji delali napačno, meče SPJ krivdo name. Poleg vseh lažr je izšel še letak poln demagogije in laži. Vsebina letaka je bila polna laži in ostudnih osebnih napadov, tako n. pr. izdajalec Leskošek itd. Ta letak je izšel brez vednosti odbora SPJ in brez vednosti vašega naizve-stejšega prijatelja Felicijana, ki se baje s takimi volilnimi triki ne strinja. Obstoja torej sumnja, da ste dotični letak sami izdali sporazumno s celjskimi orjunaši kar priča dejstvo, da je bil tiskan v erjunaški tiskarni in da orjunaš g. Cetina, faktor tiskarne ni hotel izdati zlobneža, ki je letak naročil. S tem mi je odvzeta možnost vložiti tožbo proti tatu osebne časti. Sicer je pa brezpredmetno tožiti vas, ker je znano, da imate patent na obrekovanje. Spomnite se na slučaj, ko ste s. Bemotu očitali zvezo s klerikalci, Ceš, da je bU urednik »Mira«, pa ste nastopili dokaz resnice. Dokazali sicer niste, a vendar ste bili pred celjskimi sodniki oproščeni z motivacijo, da va&e trditve niso žaljive čeprav so 'lažnive. Napisal bom pri prihodnjih voli Ivah, če prej ne, letak, na kalerem bodo razni konji, bolne ženske, tepeni pomočnik in drugo. Kajti potrebno je, da delavstvo zve resnico in da bo spoznalo tiste, ki se mu vsiljujejo. Volitve so pokazale, da je Vam tudi že odklenkalo v politiki negativne«.i. Dobili ste kot kapitan pežame brambe, predsednik slan. najemnikov in kot upravni svetnik Mestne hranilnice kar 45 glasov v mestu manj 'kakor leta lf 25. Vaš zaveznik Hrastnik je pa dobil celo 160 glasov mani, kakor je Imela SPJ leta 1S25 v celjskem okraju. Jaz, oziroma naša stranka je pa pridobila v celjskem okraju 143 glasov več, kakor leta 1925. Vaše agitatorje, kateri so razširjali laži proti meni bom izročil sedišču, pretepače pa državnemu pravdništvu. Dovolj sem pretrpel v časih, ko sem bil denunci-ran pri celjski policiji za komunista, da sem t il mesece v preiskavi po zaslugi Spjoterjev. Alojzij Leskošek, elan finančne kontrole Del. zbornice. TISKOVNI SKLAD Zadnji izksz 8. jan. 1927 Din 13.151.45 Franc Kosec, Ljubljana Josip Prijatelj, Ljubljana J>s'p Prašnikar, Ljubljana L P., Ljubljana I. Sitar, Ljubljana Andrej Martinšek, Velenje Ivan Prodnar, Hrastnik M. Cvnjnarjeva, Medvede Franc Mrzelj, Trbovlje Ignnc Mrzelj, Trbovlje Jože Zelenšek, Trbovlje Anton Keršič, Trbovlje Franc Rinaldo, Trbovlje Franc Pencelj, Trbovlje Ivan Polak, Trbovlje Franc Judež, Trbovlie Jože Kelner, Trbovlie Anton Zavbi, Trbovlje Karl Flisi. TrbovFe Martin Klopčič, Trbovlje Filip Murn, Trbovlje Jože Vider^aj, Trbovlje Gabrela StruŠeva. Trbovlje Rudolf Šfceftdel, Velenje Ivan SMenSek, Jesenice, naitiesto plačila zn južino JoHsn Kotnik, Sv. Peter p. Gor. Nabrano na.volilnem shpdu v Štokah, 16. jan. 1927 Ivan Golee, Celie Anton Pilko, Cel!e Hinko Čelan, Celje Ivin Vrečar, Celje Frrp? J?Ien, Celje JSDS na Jesenicah Din 5.— Din 5.— Din 27.- Din 32.- Din 20.— Din 30.- Din 0.50 Din ?.- Din 5,— Din 3.— Din 2,— Din 2. Din 2,- Din 2.— Din 5- Din 5.- Din 2.- Din 3,- Din 4,— Din 3.— D:n 2.— Din 5,- Din 2.— Din 8,- Din 6.- Din 4,- Din 41,— Din 5,- Din 5.— Din 5.—. Din 10,— Din 10.- Din 9.30 Skupaj . . . Din iS.428.?5 Zabukovca. Na članskem sestanku Ift januarja t. 1. sme sklenili, da se bo vršil redno vsako zadnjo nedeljo v mesecu flanski sestanek. Poživljamo vse člane, naj ti čno prihajajo, ker so sestanki potrebni, če hoTemo napredovati. Člani naj prinesejo tudi članske izkaznice s seboj, ker se bo na teh sestankih pobirala tudi članarina. Zavedajte se svojih proletarskih dolžnosti! Scdhigi agitirajte od moža do moža, da razširimo tudi v Zabukovci edini delavski li t, ki L rani odločno samo koristi rečnih in duševnih delavcev in to je »Naprej«. Važne un potrebno je, da skrbi delavstvo tudi za sla.no duševno hrano. V zavednosti ,,e naša moč, zato na delo! Vrnmka. Zabavni večer se bo vršil dne BO. januar.a 192 7 v gostilni >Mantua< na Vr.jiiki. M a prcgraaiu ]e pozdravni govc-r, e.peranisKe deklamacije, pe.je, prosta zaoava xa ples. Začeten oo ly. uri. Vstopn.na 5 Din, ples pr^st. — Odbor. Store pri Celju, c e bi delali za bvc je^.i bližn0ega tako kakor za samega sebe, bi bil to najtol.ši pripomoček za pravo zedinjenje. Jugosiov. scciakleinoKr. stranica je pcsiavila temelj k zgradbi de.avske bodočnosti. To &o naše organizacije in meja iskrena želja je, da bi te organizacije vzdržale na pravi poti, na pcštene.n gospodarskem, političnem, strokovnem in kulturnem polju. Edino .take organizacije bedo branik, da nas ne bo več neben voditelj speljal na vrhunec vezuva ali v nevanu-Jt su-asnega propada. Šolnina žarek plamti cd naše Kcroške. V duhu vidim s.Moderndorierja, zdi se mi, da vidim oJeia mežiških trpinov in misel me je obdala, da bi fcilo umestno, če fcd vse organizacije priredile skupni izlet v Mežiško dolino navdušiti koroške sedruge, da bedo s podvojeni silo nadal.evaM pot do zmage in potem tudi nam pc-magali k osamosvojitvi. Kajti le z vzornim delom, s pcžtvovalnozjtjo in vztrajnostjo nas vseh se bedo izpolnile Karl Markscve besede: »Proletarci vseh dežel, združite se!« Pletilni stroji najnovejšega patenta »IDEAL« nemškega izdelka so edina in najugodnejša prilika za trajni in dober žaslužek. — Pouk in pojasnila se dobi Fran Kos, Ljubljana, zidovska nlica štev. 5. ______________ Vel. Firešica. (Delavska krivica.) Če organiziran delavec pokaže tudi v dejanjih, da se drži programa in pravilnika, potem ga nasprotniki tajno in javno zalezujejo in iščejo kako bi ga izkoriščali in tudi šikanirali. Kot delavcu v Zabukovci se mi je godila krivica. Od kar so Zvedeli, da sem borltelj za delavski razred in pravico m da mi tudi kapitalistično sorodstvo ni povelji, od tega časa sem bil preganjan in očitalo se mi je, da me sploh ne morejo več rabiti. Dasi sem prav vse to mirno trpel in izvršil vse dolžnosti, sem bil odpuščen bre zvsakega vzroka. Kaj si morem sam pomagati. Zato delavci odprite oči iri premišljujte, da boste spoznali, kje je ftaša moč in kakšna je zaščita delavcev. Zahtevajte načelo javnosti tudi od delavskih zaupnikov, ki jih sami izvolite. Brez premisleka ste tudi dovolili, da šta Sla iz Zabukovce dva delegata v Sarajevo. Čeprav bi morala to opraviti Delavska zbornica. Saj jo vsak delavec mora plačati. Vkljub temu pa je bilo v novembru pri naš vsakemu delavcu pri plači odtegnjeno 16 Din za potovanje v Sarajevo. Delavcev je pri nas blizu 400, toraj se je pobral lep znesek. Delegati so nam pa do iiiuv prinesli redukcijo 3o delavcev. Komu naj aelavsivo se zaupa, kjer se dela vse tajno V C e redukcija ni bila v sporazumu z delavskimi zaupniki sklonjena, naj to zaupniki povedo, kdo je kriv m naj se vuui spominjajo na oro/poStlne in kako se nam, guii. Kako bi bilo, č ebi bili Vi sami na takem Stališču dva meseca kmalu brez vsakega zasluzka in brez podpore. ceije. »Juiro« št. 25t) prinaša z debelimi črkami, da je Veliki župan mariborske oblasti razpustil občinski svet v Mežici, češ da ni vse v redu. Gospodje »duirovci«, zakaj pa ne poveste, kaj ni v redu? Ali je morda kakšna poneverba? Ali ni to v redu, da v Mežici občinski odbor vrši vsemu delavstvu koristno delo? Narodnjakarji in »Ju-trovci« so seveda najpoštenejši na svetu. V njih listih čitamo same čenče in tudi: glejte, kako klerikalci silijo k vladnemu koritu! Mi pa vemo, da bi samostojni demokrati bili prvi tam, ko bi se megli blizu prisiliti. Če ste tako poštena stranka, zakaj pa ne pišete proti korupciji v splošnem? Komaj pred par dnevi je neki Gobec iz Celja poneveril več tisoč dinarjev. Pozneje smo tudi čitali, da bo dajala celjska mestna občina prispevek borzi dela V Celju pod pogojem, da mora dobiti neki Uobec tam službo. Vse gre seveda zelo tajno, da tisti, ki bi morali za vse to vedeti, vsega ne zvedo. Večina v upravnem odboru Delavske zbornice se je z nastavitvijo esdeesarja Gobca strinjala. Vprašamo javno večino v mestni občini Celje, ali res občina prispeva k borzi dela pod pogojem, da mora Gobec tam imeti službo? Prihodnjič pridemo s podrobnostmi na dan, da bodo gospodje »Jutrovci« vedeli, da bdimo. Celje. Delavska pekarna prav dobro napreduje, kljub temu, da buržuji na vse pretege nasprotujejo z vsemi sredstvi, ž denarjem, z alkoholom in jezikom. Vse to jim nič ne hasne, delavstvo že pojmuje, kaj je zadružništvo. Treba bo še bolj skrbeti Za lastno produkcijo vseh predmetov, tako da bodemo lahko zaposlili tiste sod roge, katere daties bnržcazija na cesto meče in tudi v delo sploh ne sprejme, če ve, da je ta delavec socialdemokrat. Delavci, na plan za svojo lastno osvoboditev! Zbirajte za »Produkcijski Sklad«, da boste v brezposelnosti imeli kruha in zaslužka, ne pa milo-darov. Hrastnik. (Denunciacija naših hrast-niŠklh hlapcev buržoacije.) V »Jutru« kakor tildi v »Slovencu« sta se hrast-niška dopisnika prav močno spo-teknila ob naše del. izob. društvo »Svobodo«. Jutrov dopisnik bobna na skorajšnji razpust »Svobode«. Za vzrok našteVa nekakšne protidržavne kroje, znake in da sestoji odbor iz članov bivše kulturne organizacije »Vesne« itd. Mi pa kot člani »Svobode« konstatiramo ter izjavljamo pošteni javnosti, kakor tudi zainteresi- ranemu dopisniku sledeče: Naša delavska kulturna organizacija »Svoboda« je nepolitična, so v njej organizirani sodrugi in sodružice raznih političnih naziranj, kar pa v društvu ne pride v poštev. Znake poznamo društvene, kateri se nosijo javno. Uniforme nimamo in nam tudi ne dopuščajo finančne razmere, a odbor je konstati-ran iz raznih političnih vrst. — Naši klerikalci so pa gotovo zato užaljeni, ker so tudi naši člani prisostvovali njihovi komediji, akoravno je igra »Testament« drama. Režijo ]e imel nekdo iz Trbovelj, njihove barve. Zaradi pomanjkanja diletantov za oder je sam režiser pripomogel z vlogo sodnika, ki predstavlja resno osebo, on je pa pokazal publiki slik Augusta iz cirkuza. Počutijo se, da je izpadla igra dobro, ker so imeli aplavz, toda imeli so ga le v temi od naprešenih otrok (ploskačev). Nemir ni bil s tem povzročen v toliki meri, da bi zaradi tega' ne mogli povolnejše igrati. — Kar se pa tiče izobrazbe v premetavanju jamskih vozičkov, vam povemo, da so naši sodrugi »Svobodaši« siti premetavanja jamskih vozičkov že v službenih dneh. — Toliko za enkrat, a na vse drugo obrekovanje ne odgovarjamo, ker zavedna delavska mladina vidi v teh dveh dopisnikih njih zrcalo in zna ceniti dobrohotnost, ki jo nudijo. — Več »Svobodašev«. Celje. Na železnici deluje na vse pretege »Orjuna« tajno zato, da še sprejme v delo samo oni, ki je — za nacionalistično diktaturo; 19. novembra sta prišla dva gospoda od direkcije, da bi reducirali nekaj uradnikov in delavcev. Pravijo, da je bil načelnik proti redukciji. Mi Socialdemokrati femo sploh proti vsaki redukciji delavcev in uradnikov; ker dobro vemo, da dobro vodstvo vse sile lahko porabi. Dočim le izkoriščevalci vpregajo delavca in uradnika brezsrčno tako, da po redukciji dela tisti, ki je še ostal v strahu z vso silo za dva, tudi tri. Drugače je, če je politično prepričanje teh delavcev gospodarju všeč. Nekaj islio* nega je v cinkarni, kjer je obratovodji inž. Kruljou prvo, da jo kdo »orju-naš«. K temu se še povrnemo, da bo delavstvo in vodstvo vedelo, kakšne obratovodje da ima. — Povrnimo se še k železnici, kjer imajo prednost tisti, ki &o voljni delati eno uro pred začetkom dela in pol ure po delu. To je kršenje 8 urnika, to je povečanje brezposelnosti. Ali ni dovolj, da imamo samo v Sloveniji 15.0C0 industrijskega delavstva na cesti? Tak je or-junski program, ki je otrok Narcdno soc. stranke in demokratskel Delav-stvol Sploh pa železničarje — vas vprašamo: kdaj boste spoznali, da ste le lestvica za stolčke nekaterih gospodov, ki vas le za nos vlečejo. Spoznavajte, da je edina rešitev v vas samih. Zato ojačite svojo staro stranko — socialno demokracijo. “2871.~1927.“^2400. Kdor tnserira v drugih tistih, v .Napreju* pa ne, ta sam dovolj jasm pove, da ne mara odjemalce* iz delavskih vrsl. V vaših rokah (e kakšni itlseratno politiko delajo trgovci. — Trgovci so bolj navezani na Vas, nego Vi nanje' im Vljudno naznanjam, da aem odprl v Narodnem domu V Celju novo mamufaikturno trgovino PRI GOLOBU. Priporočam Vam veliko fefci-ro tu> La inozemskega bMga po iiranredno nizkih cenah: Fabri&ko platno od 6.60 Din naprej, belo platno od 8 Din naprej, oJcafort za »rajce od 10 Din naprej, flanela za srajce od 10 dinarjev naprej, Dmk od 10 Din naprej, moCiia hlačeviifta, dvojina Širina od 30 Din naprej, ževijoti, vojna Širina, v različnih barvah Od »5 Din naprej, volneAo blago za obleke, v vseli barvali, dvojna Hjina od 48 Dim naprej, belo platoo za rjuhe od 8Q Din naprej. Velika li$ira avdilenih robcev, nogavic, rokavic, namiiz-sJft prtov, brisač, odej; potteb-ičin za šivilje in krojače. — Laetna izdelava rila. Zunan," ‘ na ‘ Triko perilo za motke, žene In otro-ke, volna v raznih barvah, role Ck vice. nogov ce. dokole-mce, nahrbtniki za šolam in lovce, d v tntkl, kloti, Sifoni, žepni robci, oalice. vtlce, noži. Škarje, potreb S 5me za Šivilje, kroj a<5«% Čevljarje, brivce edino le pri tvrdki losip Peteline Ljubljana blizu Prešernovega •pomeriika NaJMllJe cene I Na v* llko ln malo UČITELJSKA TISKARNA Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6 regiitrovana Eadruga ■ omejeno w Tiskovine za Sole, županstva in urade, najmodernejše pl* kate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredb« ra tiskanje časopisov, knjig, broSur Itd Stereotipu** Širite ..NAPREJ mtOffrat^ja i Tvornica dežnikov in solncnikov L. MIRUŠ, LJUBLJANA Mestni trg Mev. 1» orl poroča srofo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli vfeKkoftH po nalnlžfl ceni. II#t»n©vl|*no leta 4839. MODROOK iz najboljSepa domačesra in češkepa platna posteljne mre*e otomane in tapetniške iedelk® nodi najceneje RUDOLF RADOVAH tapetnlk LJUBLJANA, KREKOV TR01. UdatetelSM la »dsevenu ■ndmleat lZA PBUATKLJIVA (r ineai Im. J8D8 ta KDE>. ^ la tilkkni »Mevk.rc ¥ LhbHuit A. S»VM.