Primorski dnevnik TOREK, 24. MAJA 2016 št. 121 (21.661) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , MILJE - Na 5. strani Mirna Viola računa na široko podporo GORICA - Na 17. strani Brez spremembe statuta ne bo rajonov Na seji občinske komisije o peticiji DEŽELA - Na 22. strani Istro povabili v zvezo treh dežel Euroregio FJK-Veneto-Koroška PREDSEDNIŠKE VOLITVE - Ekologist Alexander Van der Bellen preprečil vzpon skrajne desnice Avstrija na zeleni veji OPČINE - Občni zbor Zadružne kraške banke ZKB (kljub izgubi) usmerjena v prihodnost OPČINE - Adriano Kovačič je bil na včerajšnji prvi seji upravnega odbora Zadružne kraške banke po nedelj -skem občnem zboru potrjen na mestu predsednika slovenskega bančnega zavoda na naslednji 3-letni mandat. Na občnem zboru je ZKB izkazala izgubo skoraj 20 milijonov evrov, razlogi za izgubo pa so predvsem oslabitve in rezervacije za kritje slabih kreditov ter s tem povezana odločitev uprave, da se skednje vknjiži, skladno z novimi evropskimi predpisi. Iz standardnih pokazateljev pa je razvidno, da posluje varno. V zadnjih mesecih je spet zabeležila dobičke, kar je spodbudno. Na 4. strani DUNAJ - Bivšemu predsedniku avstrijskih Zelenih Alexandru Van der Bellnu je uspel preobrat, ki mu ga je malokdo pripisoval. V nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev v Avstriji je prejel 50,3 odstotka podpore. Njegov tekmec, kandidat svobodnjakov Norbert Hofer je prejel 49,7 odstotka glasov. Van der Bellnu so končno zmago prinesli glasovi po pošti, saj je imel Hofer še v nedeljo, ob koncu volilnega dneva, 51,9 odstotka podpore. Razlika med obema tekmeca po preštetju glasov po pošti 31.026 glasov. Bivši predsednik avstrijskih Zelenih, ki je postal osmim neposredni izvoljeni predsednik države, je v drugem krogu volitev dobil podporo v vseh prestolnicah devetih avstrijskih zveznih dežel. Po prvem krogu volitev je za Hoferjem zaostal za 14 odstotnih točk. Na 3. strani BOCEN Župan je kandidat leve BOCEN - Kandidat leve sredine Renzo Caramaschi je novi župan Bocna. V drugem volilnem krogu je predstavnik Demokratske stranke prejel 55,2 odst. glasov, njegov desnosredinski tekmec Mario Tagnin pa jih je prejel 44,8. Cara-maschija, ki je po poklicu mendžer, je v drugem krogu podprla tudi Južnotirolska ljudska stranka-SVP, ki se je v prvem krogu predstavila s svojim županskim kandidatom. Na 2. strani TRST - V nedeljo shod po mestnih ulicah Tri tisoč ljudi za zaprtje koksarne ŠTANDREŽ - Italijanska sekcija se seli Dodatna učilnica za slovenski vrtec NOVOMAT. AVTO STEKLO CENTER d.0.0. Ko steklo poči, ^ doNovomata skoči! OBRTNA CONA SERMIN SERMIN 72A, KOPER T: 00386 5 62 62 888 KULTURA - Film Ken Loach še drugič zlat v Cannesu CANNES - Zmagovalec 69. filmskega festivala v Cannesu je film Jaz, Daniel Blake britanskega režiserja Kena Loacha. Socialna drama je v nedeljo zvečer prejela zlato palmo. Film pripoveduje o 59-letnem mizarju, ki mu po srčnem napadu zdravnik začasno prepove delati, on pa se poda po pomoč v socialno službo. Zato ne čudi, da se je Loach, ki je zlato palmo prejel že drugič, ob prejemu nagrade najprej zahvalil festivalskim delavcem, »brez katerih danes ne bi bili tukaj« ... Na 21. strani Matteo Salvini in Dario Franceschini v Trstu Na 5. strani Partizani in ustava: Vallon vs. Boschi Na 7. strani Na festivalu eStoria 60 tisoč obiskovalcev Na 18. strani Športna priloga OD 9. DO 1 6. STRANI tPogteSfio podjetje ONORANZE FUNEBRI ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 9771124666007 1 B Petek, 20. maja 2016 GORIŠKA Primorski ki Ji ISTANBUL - Včeraj se je začel dvodnevni svetovni humanitarni vrh ZN: Globalna begunska kriza najhujša od druge svetovne vojne Generalni sekretar Ban Ki Moon pozval države sveta k okrepitvi humanitarne pomoči ISTANBUL - V Istanbulu se je včeraj začel dvodnevni svetovni humanitarni vrh, ki se ga udeležuje več deset državnih poglavarjev in voditeljev vlad. Ob začetku so se zvrstili pozivi k okrepljeni humanitarni pomoči trpečim na kriznih žariščih in pravičnejši delitvi bremen. Ob tem so na vrhu ustanovili sklad za izobraževanje otrok in mladih na kriznih območjih. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je ob odprtju vrha pozval k okrepljeni pomoči trpečim na kriznih območjih. Po Banovih besedah trenutno rekordno število ljudi potrebuje pomoč. Opozoril je tudi, da je aktualna globalna begunska kriza najhujša od druge svetovne vojne. Civiliste napadajo kot še nikoli doslej, je Ban dejal ob odprtju vrha in dodal, da si žrtve konflikta od udeležencev vrha želijo obvez za izboljšanje dostave humanitarne pomoči. Pozval je še k spoštovanju mednarodnega vojnega prava. Gostitelj, turški predsednik Re-cep Tayyip Erdogan, je medtem mednarodno skupnost pozval k pravičnejši delitvi bremen pri zagotavljanju humanitarne pomoči. »Trenutni sistem ne zadošča. Bremena prevzemajo le določene države. Odslej bi morali vsi prevzeti odgovornost,« je dejal Erdo-gan, katerega država gosti okoli tri milijone beguncev iz Sirije in Iraka. »Potrebe se večajo vsak dan, sredstva pa se ne povečujejo z enako hitrostjo. V mednarodni skupnosti obstajajo težnje k izogibanju odgovornosti,« je dejal Erdogan. Izpostavil je, da je Turčija namenila deset milijard dolarjev za sirske begunce. »Upam, da bo svetovni humanitarni vrh služil kot točka preobrata,« je še dejal Erdogan. Nemška kanclerka Angela Merkel je ob tem pozvala h koncu praznih obljub glede humanitarne pomoči. »Danih je preveč obljub, nato pa denarja za projekte ni. To se mora končati,« je dejala Merklova in dodala, da svet trenutno nima humanitarnega sistema, ki bi bil »združljiv s prihodnostjo«. Udeleženci svetovnega humanitarnega vrha sicer skupaj naslavljajo osrednje izzive na področju humanitarne pomoči. Ustanovili sklad za izobraževanje otrok Na prvi dan vrha so mednarodne in nacionalne organizacije uradno ustanovile sklad »Izobraževanje ne more čakati«, ki naj bi 13,6 milijona otrokom in mladim na kriznih območjih v naslednjih petih letih zagotavljal kakovostno izobraževanje. Eden od štirih šoloobveznih otrok po svetu, se pravi skoraj pol milijarde otrok, živi v državah, ki so jih prizadele krize. »Od tega jih okoli 75 milijonov bodisi zamuja dragocena leta izobraževanja bodisi so deležni storitev izobraževanja slabe kakovosti ali pa obstaja verjetnost, da bodo morali izobraževanje opustiti,« so sporočili iz Unicefa. Poleg 13,6 milijona mladim in otrokom, ki živijo v kriznih razmerah, kot so vojni konflikti, naravne nesreče in zdravstvene katastrofe, bo tako sklad namenjen tudi 75 milijonom otrok in mladih, ki nujno potrebujejo izobraževanje, in to do leta 2030. Doslej so v sklad finančno prispevale humanitarna organizacija Dubai Cares, Evropska Unija, Nizozemska, Norveška, Velika Britanija in ZDA. Ob robu svetovnega humanitarnega vrha sta se v Istanbulu Angela Merkel in Recep Tayyip Erdogan pogovarjala o težavnem izvajanju begunskega dogovora med EU in Turčijo, ki ga zavirajo avtoritarne težnje turškega režima ansa Merklova in Erdogan o dogovoru EU-Turčija Merklova in Erdogan sta se ob robu vrha tudi srečala. Pogovarjala sta se o reševanju težav pri dogovoru med Brusljem in Ankaro o vračanju migrantov iz Grčije v Turčijo. Pri sporih glede dogovora gre predvsem za zahtevo EU, da Turčija reformira svojo protiteroristično zakonodajo, kar Erdogan zavrača. Reforma je pogoj za vizumsko liberalizacijo za turške državljane. Merklova je Turčijo opozorila, da vizumske liberalizacije verjetno ne bo do 1. julija, kot se je načrtovalo. Po njenih besedah namreč pogoji za to še niso bili izpolnjeni. Poleg tega je Merklova Erdoganu izrazila zaskrbljenost nad odločitvijo turškega parlamenta, ki je prejšnji teden izglasoval odpravo imunitete več kot četrtini poslancev. Ukrep je očitno uperjen proti članom prokurdske stranke HDP. »Seveda je odprava imunitete četrtini poslanci zelo zaskrbljujoča. To sem izrazila turškemu predsedniku in o zadevi sva razpravljala zelo odprto,« je dejala Merklova. Erdoganu je še izrazila prepričanje, da so v Turčiji potrebni neodvisni mediji, neodvisno sodstvo in močan parlament. * WORLD HUMANITARIAN SJMMfT DÜNYA iNSANi ZIHVESÍ 21-2Í Ma/ 2ultL ISTANBUL. ' 2Í-24 Ha¡/>J201 i. ^ M "S GRČIJA - Evakuacija morda že danes Begunsko taborišče Idomeni bodo izpraznili ATENE - Grčija danes načrtuje policijsko operacijo, med katero naj bi izpraznili begunsko taborišče Idome-ni na meji z Makedonijo. Pri preselitvi kakih 8500 ljudi naj bi sodelovali tudi policisti iz Aten. V Idomeni se je zateklo na tisoče migrantov in beguncev, ki so obtičali na meji z Makedonijo, potem ko so države na Balkanu sredi februarja zanje zaprle meje. Grške oblasti so za izpraznitev Idomenija na območje poslale policijske okrepitve iz Aten. Kot je povedal policijski vir, bo njihova naloga »manjšemu delu migrantov« preprečiti morebiten »negativen odziv«. Omenjeni vir je ob tem zanikal, da je v načrtu nasilna evakuacija taborišča. »Večina migrantov ne bo imela težav z odhodom, nekateri dodatni ukrepi so predvideni, da bi se izognili neprijetnemu razvoju dogodkov,« je povedal nek drug policijski vir. V minulih dveh tednih je po prepričevanju oblasti taborišče zapustilo kakih 2500 ljudi. V in okoli Idomenija, kjer so razmere mizerne, človekoljubne organizacije pa komajda zmorejo prehrani-ti in drugače oskrbeti begunce, je v zadnjih tednih večkrat izbruhnilo nasilje. V prejšnjih mesecih je bilo ranjenih 260 ljudi, ko je makedonska policija proti veliki skupini migrantov, ki so skušali prodreti čez mejo, uporabila solzivec. Pri Evropski komisiji so potrdili, da so seznanjeni s poročili glede namere grških oblasti o izpraznitvi begunskega taborišča Idomeni Glavni govorec komisije Margaritis Schinas je izjavil, da pozdravlja vsakršno pobudo grških oblasti, da izprazni Idomeni in migrante preseli v organizirane sprejemne centre. V napadih na utrdbi režima v Siriji kar 148 mrtvih BEJRUT - V nizu bombnih napadov na dve mesti v rokah režima sirskega predsednika Bašarja al Asada na sredozemski obali Sirije je bilo včeraj ubitih 148 ljudi. Odgovornost za sedem bombnih eksplozij je prevzela skrajna Islamska država, ki je navedla, da so njeni borci v mestih Džabla in Tartus napadli "alavitska zborovanja". V Tar-tusu ima Rusija, zaveznica režima v Damasku, svoje pomorsko oporišče, blizu Džable pa letalsko oporišče. Mesti je skoraj istočasno pretreslo sedem bombnih eksplozij, pri čemer so večino sprožili samomorilski napadalci, eksplodiralo je tudi nekaj avtomobilov bomb. Število žrtev se bo verjetno še povečevalo, ranjenih naj bi bilo na desetine ljudi. Rusija je izrazila zaskrbljenost zaradi napadov. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da napadi dokazujejo, kako krhke so razmere v Siriji in da je potrebno z energičnimi ukrepi znova zagnati sirska mirovna pogajanja. Vučic dobil mandat za sestavo nove srbske vlade BEOGRAD - Srbski predsednik To-mislav Nikolic je včeraj pričakovano podelil mandat za sestavo nove srbske vlade vodji Srbske napredne stranke (SNS), dosedanjemu premierju Aleksandru Vučicu. SNS si je na volitvah 24. aprila zagotovila absolutno večino 131 poslanskih sedežev v 250-član-skem parlamentu. Vučic, ki srbsko vlado vodi od leta 2014, je že napovedal, da bo v vlado vključil tudi stranko madžarske manjšine v Vojvodini SVM. Karamarko in Dodik z medsebojnimi obtožbami ZAGREB - Predsednik Republike srbske v BiH Milorad Dodik je kritiziral prvega podpredsednika hrvaške vlade Tomislava Karamarka, ki je podprl banjaluškega katoliškega škofa Franja Komarico, da je za njega Banja Luka podobna Pliberku zaradi trpljenja Hrvatov. Karamarko je prejšnji teden javno podprl škofa Komari-co, ki je bil deležen številnih javnih verbalnih napadov politikov v Republiki srbski zaradi spomina na pregon več kot 150.000 Hrvatov z območja današnje Republike srbske. Dodik je tudi dejal, da Karamarko na Hrvaškem nadaljuje »ideologijo ustaštva, ki je poslala 500.000 Srbov v Jasenovac«. JUŽNA TIROLSKA - Župan Caramaschi (DS) Leva sredina spet zmagala v Bocnu BOČEN - Kandidat leve sredine Renzo Caramaschi je novi župan Bocna. V nedeljskem drugem volilnem krogu je predstavnik Demokratske stranke prejel 55,2 odst. glasov, njegov desnosredinski tekmec Mario Tagnin pa jih je prejel 44,8. Volilna udeležba je bila zelo nizka in je komaj presegla 41 odst. Na lanskih občinskih volitvah je bila sicer še nižja, saj je v drugem krogu šlo na volišča le nekaj več kot 40 odst. volilnih upravičencev. Caramaschija, ki je po poklicu mendžer, je v drugem krogu podprla tudi Južnotirolska ljudska stranka-SVP, ki se je v prvem krogu predstavila s svojim županskim kandidatom. Če se je leva sredina v zadnjem trenutku na nek način poenotila, pa tega ni uspelo desni sredini, ki je na Južnem Tirolskem zelo razklana. V občinski svet so se prebili kar trije predstavniki neofašističnega gibanja Casa Pound. Zaradi posebnega volilnega si- Novi bocenski župan Renzo Caramaschi ansa stema novemu županu ne bo lahko sestaviti večine v občinskem svetu, kjer je situacija zelo razdrobljena. Prejšnji župan Mario Spagnolli je odstopil prav zato, ker ni imel večine v mestni skupščini, zato je Občino Bocen nekaj mesecev vodil izredni komisar. Bocenske volitve so torej potrdile volilno in politično zavezništvo med DS in SVP, marsikdo na Južnem Tirolskem pa je upravičeno zaskrbljen zaradi volilnega vzpona skrajne desnice Casa Pound. VATIKAN - Papež Frančišek Zgodovinsko srečanje s sunitskim voditeljem Imam mošeje Al Azhar v Kairu Šejk Ahmed al Tajeb in papež Frančišek med včerajšnjim zgodovinskim srečanjem v Vatikanu ansa VATIKAN - Papež Frančišek se je včeraj na zgodovinskem srečanju sestal z velikim imamom mošeje Al Azhar v Kairu, Šejkom Ahmedom al Tajebom, sicer duhovnim voditeljem sunitskih muslimanov. Papež in imam sta se objela in izmenjala poljube. Prvo vatikansko srečanje med poglavarjem katoliške cerkve in najvišjo avtoriteto su-nitskih muslimanov je vrhunec znatnega izboljšanja odnosov med tema religijama, odkar je Frančišek leta 2013 zasedel položaj. »Najino srečanje je sporočilo,« je Frančišek dejal Tajebu, ko ga je sprejel v Vatikanu. V mošeji Al Azhar so v sporočilu ob srečanju zapisali, da je Tajeb sprejel Frančiškovo vabilo, da bi preučil poskuse širjenja miru in sobivanja. Srečanje je trajalo okoli pol ure. Tajebova odločitev, da odpotuje v Vatikan, je sledila zmanjšanju napetosti, ki so zaznamovale papeževanje Frančiškovega predhodnika Benedikta XVI. Odnosi so se poslabšali, ko je Benedikt XVI. septembra 2006 v govoru po nekaterih mnenjih povezal islam z nasiljem, kar je sprožilo proteste v številnih državah in napade na kristjane. / Primorshi AKTUALNO Četrtek, 26. maja 2016 3 avstrija - Predsedniške volitve za las osvojil zeleni Alexander Van der Bellen Preobrat prineslo glasovanje po pošti DUNAJ - Bivšemu predsedniku avstrijskih Zelenih Alexandra Van der Bell-nu je uspel preobrat, ki mu ga je malokdo pripisoval. V nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev v Avstriji je prejel 50,3 odstotka podpore. Njegov tekmec, kandidat svobodnjakov Norbert Hofer je prejel 49,7 odstotka glasov. Van der Bell-nu so končno zmago prinesli glasovi po pošti, saj je imel Hofer še v nedeljo, ob koncu volilnega dneva, 51,9 odstotka podpore. Razlika med obema tekmeca po pre-štetju glasov po pošti 31.026 glasov. Bivši predsednik avstrijskih Zelenih, ki je postal osmi neposredni izvoljeni predsednik države, je v drugem krogu volitev dobil podporo v vseh prestolnicah devetih avstrijskih zveznih dežel. Po prvem krogu volitev, v katerem je za Hoferjem zaostal za 14 odstotnih točk, so Van der Bellna v predvolilni tekmi podprli številni politiki iz vrst avstrijskih socialdemokratov, ljudske stranke in Neosa. V Evropi so se z olajšanjem odzvali na Van der Bellnovo zmago. Italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni je ocenil, da je bilo v Evropi slišati «vzdih olajšanja». Francoski premier Manuel Valls je izrazil veselje, da so «Avstrijci zavrnili populizem in ekstremizem». Tako Gentiloni kot Valls sta opozorila, da je rezultat, ki ga je dosegel kandidat svobodnjakov Norbert Hofer, ki je prejel 49,7 odstotka, poduk Evropi in tradicionalnim strankam. Francoska skrajno desna Nacionalna fronta pa je na drugi strani pozdravila «zelo dober rezultat» poraženca Hoferja. Na Dunaju sta tako socialdemokratski kancler Christian Kern kot namestnik kanclerja Reinhold Mitterlehner iz ljudske stranke Van der Bellnu čestitala za zmago. Kern je naslovil tudi volivcev Hoferja in v kratkem odzivu dejal, da je vlada razumela protest. »Lahko smo zadovoljni, da je v Avstriji prišlo do poenotenja volivcev, ki so zaustavili pohod kandidata skrajne desnice, vendar tako tesna zmaga Van der Bellna prisili zmagovalce, da resno vzamejo v poštev socialne in volilne dinamike predsedniških volitev. Prijateljstvo med Avstrijo in Italijo, posebno še med njunimi obmejnimi deželami, je potrebno okrepiti, ne le pod pritiskom aktualnih dogajanj, ampak v luči integracijskega procesa, ki ga ne smemo ustaviti,« je izid predsedniških volitev v Avstriji komentirala predsednica FJK Debora Serracchiani. Pirova zmaga? LJUBLJANA - Bivši slovenski veleposlanik v Avstriji Aleksander Geržina je v oceni za STA dejal, da je zmaga bivšega predsednika avstrijskih Zelenih Alexandra Van der Bellna v drugem krogu predsedniških volitev dejansko Pirova zmaga. Rezultat, ki ga je dosegel Hofer, je vendarle zelo velik uspeh. Prvič v zgodovini je tako velik odstotek volivcev ob izjemno visoki udeležbi glasoval za politika svobodnjaške stranke. «To je zame glavno sporočilo teh volitev,» je še dejal Ger-žina. Glasovi podpore za Van der Bellna v drugem krogu so bili po oceni Geržine izključno glasovi proti Hoferju. Poudaril je, da se je potrebno zavedati, da je za Van der Bellnom stala cela paleta najrazličnejših vplivnih posameznikov, obe najmočnejši stranki, socialdemokrati in ljudska stranka in Zeleni, za Hoferjem pa je stala samo svobodnjaška stranka in ta je dosegla skoraj 50 odstotkov, «kar je zelo velik uspeh. Gre za velik premik na avstrijski politični sceni,» je še ocenil Geržina. Kot je še menil, v sami svobodnjaški stranki niso najbolj želeli tega mesta Novi avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je star 72 let, po izobrazbi pa je ekonomist ansa zveznega predsednika, ker bi, glede na tradicijo volilnega telesa, ki vedno skuša dati na parlamentarnih volitvah prednost eni stranki, na predsedniških volitvah pa drugi, zmaga Hoferja na predsedniških volitvah svobodnjakom potencialno lahko odnesla kanclerski položaj. Zmaga Van der Bellna tako po oceni bivšega slovenskega veleposlanika v Avstriji pomeni večje možnosti za zmago vodje svobodnjakov Heinz-Christiana Stracheja na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Strache ima sedaj, ko bo predsednik države postal Van der Bellen, večje možnosti, da postane avstrijski kancler, kot če bi bil avstrijski predsednik Hofer, je menil. Na vprašanje, kakšen bo Van der Bellen kot predsednik države, je Geržina odgovoril, da bo poskušal pomiriti duhove, težko pa bo nadomestil dosedanjega avstrijskega predsednika Heinza Ficher-ja, ki «je bil predsednik s težo in že pred tem precej poznana osebnost, tudi med-narodno». »Večjih sprememb ne bo, saj zvezni predsedniki v Avstriji nimajo ustavnih pristojnosti, da bi lahko bistveno posegali, bodisi na področju notranje ali zunanje po-litike,» je še dejal Geržina. Ocenil pa je, da je slovenska manjšina v Avstriji z Van der Bellnom pridobila enega zaveznika več pri reševanju svojih odprtih vprašanj. Kdo je novi avstrijski predsednik DUNAJ - Alexander Van der Bellen se je rodil 8. januarja 1944 na Dunaju kot otrok beguncev, očetu Alexandra ruskih korenin z aristokratsko in podjetniško zgodovino ter materi Almi z estonskimi koreninami. Predniki po očetovi strani so se v 18. stoletju, v času Petra Velikega, izselili iz Nizozemske v Rusijo, od tam je družina po ruski revoluciji pred boljševiki pobegnila v Estonijo. Ko je Estonija med drugo svetovno vojno postala del tedanje Sovjetske zveze, je Alexandrovemu istoimenskemu očetu uspelo, da se je s svojo bodočo soprogo Almo Siebold preselil v nemški rajh. Ko se je po koncu druge svetovne vojne Dunaju približevala Rdeča armada, je družina pobegnila na Tirolsko, kjer je Van der Bellen tudi odraščal. Alexander Van der Bellen je leta 1970 v tirolski prestolnici Innsbruck doktoriral iz ekonomskih znanosti in na univerzah v Innsbrucku oziroma Dunaj poučeval do leta 1999, ko je postal vodja poslanske skupine avstrijskih Zelenih, prej pa je bil socialist. Van der Bellen je bil na čelu avstrijskih Zelenih med letoma 1997 in 2008 ter se ponaša z rekordom, da je bil predsednik avstrijskih Zelenih z najdaljšim mandatom v zgodovini stranke. Potem ko je stranka na parlamentarnih volitvah leta 2008 dosegla nižji rezultat (10,11 odstotka) kot na volitvah 2006, ko je dosegla do takrat rekordno podporo 11,05 odstotka, je odstopil s čela stranke. Bivši prvi mož avstrijskih Zelenih je od decembra lani poročen z dolgoletno prijateljico ter strankarsko kolegico Doris Schmidauer. Pred tem je bil več kot pet desetletij poročen z Brigitte Van der Bellen, s katero ima dva sina. »Če dva moška ali ženski vztrajata, da bosta naredila enako napako kot heteroseksualci, morata imeti možnost, da jo storita,« je eden od njegovih citatov v stilu Oscarja Wilda, nanaša pa se na istospolne partnerske zveze. avstrija redakcija@primorski.eu (Začasno) oddahnjeni Avstrijci so včeraj popoldne končno le izvedeli, koga so v nedeljskem drugem krogu izvolili za novega predsednika države. Alpsko republiko bo v naslednjih šestih letih vodil nekdanji vodja avstrijskih zelenih Aleksander van der Bellen (72). Univerzitetni profesor, ki je po prvem krogu še močno zaostajal, je tako rekoč na ciljni črti le še premagal svojega nasprotnika Norberta Hoferja, člana desničarsko populistične in nacionalistične svobodnjaške stranke (FPO). Na koncu je Van der Bellen imel31.000 glasov več od Hoferja, s svojo zmago pa je preprečil, da je Avstrija postala prva zahodnoevropska država, katero bi vodil desničarski populist in nacionalist. Avstrija in Evropa se torej po eni strani lahko oddahneta, da se ni ponovil scenarij kot leta 1986 z zmago Kurta Waldheima, katerega je bremenila preteklost v drugi svetovni vojni in je bil kljub temu izvoljen za predsednika, ostaja pa zaskrbljujoče dejstvo, da je polovica avstrijskih volivk in volivcev nasedla političnemu populizmu in nacionalizmu deklariranega desničarskega politika. Tudi če ni postal predsednik, podvig Hoferja nedvoumno izžareva v druge zahodnoevropske države, npr. Nemčijo, Francijo, Nizozemsko, kjer se pripravljajo na pohod močne desničarske sile. Na to kažejo izjave skrajnih desničarskih strank in gibanj, ki so že čestitali avstrijskim svobodnjakom. A tudi v Avstriji s porazom Hoferja nevarnost iz desne še zdaleč ni mimo: svobodnjaška stranka s Strachejem na čelu je že razglasila svoj novi cilj: zmago na parlamentarnih volitvah, ki bodo najkasneje v dveh letih, ter osvojitevpo-ložaja zveznega kanclerja. In takšen scenarij ni izključen, posebej ne, če obe tradicionalni ljudski stranki , socialdemokrati (SPO) in ljudska stranka (OVP) pod novim kanclerjem Christianom Kernom ne bosta znali tolmačiti znakov časa. koroška - Izjeme so bile le občine Sele, Železna Kapla in Hodišče Za Hoferja večina dvojezičnih občin Koroški Slovenci so večinoma volili van der Bellena, čeprav ga manjšinske organizacije javno niso podprle CELOVEC - Na Koroškem je - kot že v prvem krogu 24. aprila - prepričljivo zmagal desničarski populist Norbert Hofer. Za kandidata iz vrst svobodnjaške stranke (FPO), ki je v času Haiderjeve in Dof-lerjeve vladavine (2000 - 2013) deželo pripeljala na rob finančnega bankrota, glasovalo skoraj 60 odstotkov vseh volivk in volivcev oz. 127 od 132 občin. Tudi v veliki večini dvojezičnih občin je Hofer zasedel prvo mesto. Za kandidata Zelenih so večinsko glasovale samo tri dvojezične občine Sele, Železna Kapla in Hodiše, izven dvojezičnega ozemlja pa samo še mesto Celovec in Kriva Vrba ob Vrbskem jezeru. Najboljši rezultat za Van der Bellenena na Koroškem nasploh je prispevala Sele (okraj Celovec-dežela), namreč 75 odstotkov glasov, v trški občini Železna Kapla-Bela (okraj Velikovec) je Alexander Van der Bellen prejel 55 odstotkov glasov, v Hodi-šah pa 51. Prve analize izida nedeljskega drugega kroga predsedniških volitev v dvojezičnih občinah so pokazale, da so koroški Slovenci in Slovenke volili predvsem Van der Bellena, kar se izraža v tem, da je Hofer sicer tudi v skoraj vseh dvojezičnih občinah zma- gal, a je bil odstotek zanj za nekaj odstotkov nižji v primerjavi z občinami oz. okraji na ostalem Koroškem. S strani političnih organizacij slovenske manjšine van der Bellen kljub grozečemu zasuku v desno ni imel znatne javne podpore, saj nobeden od njihovih vidnih predstavnikov ni dal zanj volilnega proglasa oz. se javno izrekel proti izvolitvi desničarskega populista Hoferja. Šele v nedeljo zvečer, ko je imel »Koroška je znova spomnila na svojo rjavo preteklost«, je dejal Nanti Olip, podžupan v občini Sele, kije večinsko glasovala za Van der Bellena. Van der Bellen resne možnosti, da postane predsednik države, so se nekateri vidnejši predstavniki manjšin pojavili v javnosti z izjavami, da upajo na zmago Van der Bellena. Poslujoči podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Nanti Olip je glede izida volitev v drugem krogu dejal, da gre za »šokanten izid volitev v dvojezičnih občinah na Koroškem«, saj izidi kažejo, da je tudi v dvojezičnih občinah večina volivcev in volivk glasovala za svobodnjaka Hoferja. S tem je Koroška »znova spomnila na svojo rjavo preteklost«, je še dodal Olip, podžupan v občini Sele, ki je večinsko glasovala za Van der Bellena. Podpredsednica Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in (socialdemokratska) zvezna svetnica Ana Blatnik pa je poudarila, da potrebuje Avstrija zveznega predsednika, ki je za povezovanje v Evropi in v državi. Zmaga svobodnjaka Hoferja, ki je s svojim populizmom in nacionalizmom docela delil državo, pa bi bila po njenem mnenju »katastrofa«. Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik, ki je upal na zmago Van der Bellena, je izrazil zadovoljstvo, da so demokratične sile v Avstriji pokazale, da ne želijo zasuka na desno, saj je vse kazalo, da bo prepričljivo slavil Hofer. Ivan Lukan 4 1 4 Petek, 20. maja 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Mon tecchi 6 E tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu opčine - Občni zbor Zadružne kraške banke Kljub izgubi ZKB solidna in usmerjena v prihodnost Letošnja skupščina članov Zadružne kraške banke se je odvila v znamenju številnih novosti in negotovih gospodarskih obetov, ki so posledica gospodarske krize in vplivajo na finančno posredništvo na krajevni ravni. Nedeljski redni občni zbor banke je nudil upravnemu odboru priložnost, da člane uradno seznani z reformo zadružnega bančništva v Italiji, ki neposredno zadeva ZKB. Občnega zbora sta se udeležila tudi tržaški župan Roberto Cosolini in predsednik deželne zveze zadružnih bank Giuseppe Graffi Brunoro. Poročilo bilance 2015 je potekalo v znamenju izgube 19,9 milijonov evrov, na skupščini pa kljub temu ni manjkalo razlogov za optimističen pogled v prihodnost banke, saj je iz poročila jasno, da so izgube predvsem zmes novosti v regulativi in razširjene gospodarske krize, ki se potem kaže v slabih posojilih. Kot je razvidno iz standardnih pokazateljev, ZKB drugače posluje varno in ohranjo solidnost. Še več, v zadnjih mesecih je kraška banka spet zabeležila dobičke, kar je spodbudno. V uvodnem pozdravu je župan Co-solini izpostavil pomen krajevnih bank pri Adriano Kovačič Občni zbor Zadružne kraške banke v dvorani šole Sissa fotodamj@n _ fotodamj@n posojanju denarja malim podjetjem in družinam. Predsednik ZKB Adriano Kovačič je v svojem posegu podal ključne ugotovitve za uvod v poročilo bilance za leto 2015. Kovačič je člane opozoril na vzdušje negotovosti, ki v teh časih prevladuje na gospodarskih trgih in spremlja poslovanje bank ter jih seznanil z novostmi na področju bančne regulative oziroma naddržavnih predpisov, ki za zadružne banke niso brez stroškov. Problemi nastajajo že na osnovi dejstva, da nove norme za bančno poslovanje ne ločujejo bank glede na njihovo dimenzijo in torej na podlagi njihovih upravljalnih specifik, kar pomeni, da se morajo krajevne banke prilagajati standardom mednarodnih poslovnih bank. Po projekciji posnetega govora guvernerja Evropske centralne banke, Maria Draghija, ki je bil prisotnim v dodatno pomoč pri dojemanju številnih novosti na evropskih bančnih trgih, je Kova-čič orisal probleme, ki so v zadnjih letih skupni malodane vsem italijanskim bankam ne glede na njihovo pravno obliko: zaradi enega ali drugega razloga, so italijanske banke v zadnjih letih registrirale znatne izgube. Zgovoren je podatek, da so nekatere hranilnice in banke v zadružni lasti, recimo tiste, ki poslujejo v Triden-tinskem Gornjem Poadižju, zabeležile kar 116 milijonov evrov izgub. Številne banke se bodo morale zateči k dokapitaliza-ciji. Obenem, če se navežemo na finančno politiko ECB-ja, ne smemo prezreti »učinka negativnih obrestnih mer, ki imajo kot posledico nižjo dobičkonosnost bank«, je obrazložil Kovačič. Te ugotovitve so članom nudile izhodišče za pravilno dojemanje izgub, ki jih je ZKB zabeležila v poslovnem letu 2015. Sledil je analitičen vpogled v letno poročilo, ki ga je podal ravnatelj ZKB Sergio Carli. Na začetku je pojasnil, da je treba pri interpretaciji bilance oziroma izgub poslovnega leta (v vsoti 19.993.678 €) jemati v poštev nekatere »jasne a nepredvidljive okoliščine«. Na primer, za preučitev slabih kreditov pride v poštev nova bančna regulativa, ki po novem take kredite klasificira kot zamrznjene kredite, verjetna neplačila in zapadle kredite. Skratka, razlogi za izgubo so predvsem oslabitve in rezervacije za kritje slabih kreditov ter s tem povezana odločitev uprave, da se slednje vknjiži čimprej, skladno z novimi evropskimi predpisi. Kot je zapisano v bilanci 2015, bodo izgube poslovnega leta krite z rezervami, ki izhajajo iz zakonite rezerve (19.987.127 €), iz presežka kapitala po zakonu 59/92 (6.500 €) in iz razpoložljivih presežkov od odpisanih deležev bivših članov (50 €). Kljub težkemu obdobju kraška banka vendarle goji zadružne vrednote, ki se kažejo na primer v financiranju lokalnih pobud. V ta namen so na ekran v konferenčni dvorani Sisse zavrteli zanimiv posnetek o finančni podpori, ki jo banka nudi v sklopu družbene odgovornosti in zadružnih principov krajevni skupnosti in celotnemu kraškemu teritoriju, in to v obliki financiranja pobud, ki nastajajo na različnih področjih v tem prostoru. Leta 2015 so bila taka sredstva namenjena zla- dobje 2016 - 2018. Prioritete ZKB vključujejo razvoj komercialnih dejavnosti banke, zmanjšanje administrativnih stroškov, nenazadnje koriščanje nekaterih pozitivnih trendov v lokalnem bančništvu (kot je izrecno povedal Kovačič, se kljub težkemu obdobju za banko odpira »cela vrsta novih priložnosti za rast in razvoj banke«, ki jih torej ne gre zamuditi). Na seznamu načrtovanih operacij je tudi likvidacija nepremičninske družbe v lasti kraške banke prek prodaje nekaterih ne- Kovačič še predsednik Na občnem zboru sta bila Andrej Gruden in Adriano Ko-vačič potrjena v upravni odbor. Ta se je sestal na prvi seji včeraj in soglasno imenoval Adriana Kovačiča za predsednika za naslednji 3-letni mandat. premičnin oziroma stanovanj. Cilj banke ostaja jamčiti pozitivno vzdušje, ki temelji na transparentnosti in zaupanju članov in rednih strank, in ki bo banki nudilo dodatno podporo za prilagajanje na nove družbeno-ekonomske razmere na krajevni ravni. V sklepnih ugotovitvah je predsednik ZKB izpostavil še pomen vrednotenja učinkovitosti zadružnega bančnega modela, premišljenega upravljanja s človeškimi in strokovnimi viri, odprtosti do novih zamisli in podjetniških pobud, predvsem takih, ki nastajajo med mladimi. Potem je besedo prevzel predsednik deželne zveze zadružnih bank Giuseppe Graffi Brunoro, ki je upravo banke pohvalil za pogum pri izbiri odločitev in prioritet banke. Članom skupščine je zagotovil, da je ZKB »solidna banka, ki velja za zgled pri spoštovanju zadružnih in vzajemnih principov, prek katerih ustvarja koristi za celotno skupnost v sklopu katere posluje«. Na koncu so nekateri člani prevzeli besedo za mikrofonom ter vprašali upravni odbor za pojasnila glede upokojitve bivšega ravnatelja ZKB Alessandra Podobnika in nekaterih funkcionarjev banke, ter za obrazlago nekaterih stroškov pri upravi banke. Kovačič je odgovoril, da so izbire skladne z razvojno politiko banke in da je pri reorganizaciji strukture banke šlo efektivno za upokojitev: »v banki se namreč ne dogajajo čudne stvari«, temveč so odločitve sprejete s popolno transparentnost-jo, je povedal Kovačič. Ravno tak dialog med upravnim odborom in zadružnimi člani je po našem mnenju odličen zgled za zagotavljanje vzajemnosti in demokratičnih ekonomskih principov, na katerih sloni zdravo zadružno bančništvo. Mitja Stefancic projekt Izboljšajmo naravoslovno pismenost Izboljšati naravoslovno pismenost in približati znanost in tehnologijo mladim med 14. in 19. letom starosti sta osrednja cilja projekta STEM4YOUth, pri katerem sodeluje tudi podjetje Euroservis. Ta je k projektu privabil fundacijo Umberto Veronesi, ki slovi po informiranju širše javnosti o pomenu preventive, zdravi in uravnoteženi prehrani, pomenu znanstvenih raziskav, loteva pa se tudi občutljivih tem, kot so materinstvo z nadomestno materjo, biološka oporoka itd. Projekt STEM4YOUth so začeli izvajati 1. maja letos, dotična fundacija pa bo pri njem imela vlogo povezovalnega člena med odločujočimi politiki in šolskimi uradniki. Izpeljali bodo vrsto pobud, s katerimi bodo vsebino projekta približali dijakom, staršem, združenjem profesorjev in pristojnim ministrstvom v celi Evropi. So rekreacijska središča ogrožena? To vprašanje so si zastavili sindikati Usb, Cobas in Usi/Ait, ki se ne strinjajo z novimi pravili, po katerih mladi do 11. leta starosti ne bi več smeli brez spremstva staršev ali pooblaščenih oseb zapustiti središč, ki jih obiskujejo. Po njihovi oceni ta odlok »na glavo« postavlja filozofijo rekreacijskih središč, po kateri se morajo mladi čim prej osamosvojiti. Sindikalisti se bojijo, da bi na ta način staršem zakomplicirali življenja in da se ti ne bi več odločali otrok pošiljati v te centre. Na odgovorne so naslovili tudi vprašanje, zakaj šole otroke puščajo domov brez spremstva. Župana Cosolinija in odborni-co Grimovo pa so vprašali, kako si zamišljata prihodnost teh središč. fotodamj@n sti športnim dejavnostim in prostemu času (111.900 €); kulturi in umetnosti (26.405 €); promociji gospodarskega razvoja (18.579 €); šolstvu (11.600 €); pro-stovoljstvu in sociali (6.348 €). Naposled je predesnik Kovačič orisal smernice za nadaljnji razvoj banke, kot jih zaobjema Strateški načrt banke za ob- trst - Posvet o start-up podjetjih na Trgovinski zbornici Ustvarjalnost in kreativnost sta nujna za podjetništvo Prihodnost sveta je v inoviranju in ustvarjanju. Pri tem imajo pomembno vlogo predvsem start-up podjetja, ki jih je v naši regiji za kar 24 odstotkov več od državnega povprečja. Inovativnost mladih in start-up podjetja so bila v središču včerajšnjega posveta na sedežu tržaške Trgovinske zbornice, kjer so govorili predstavniki gospodarskih in javnih inštitucij, najbolj zanimiva pa so bila pričevanja štirih mladih podjetnikov, ki so s svojim start-up podjetjem uspeli. Zbrane je nagovoril predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, ki je postregel s podatkom, da imamo v Fur-laniji Julijski krajini registriranih okrog 140 zagonskih podjetij, večji del start-upov pa deluje v tržaški pokrajini. V nadaljevanju je predsednik organizacije Unioncamere FJK Giovanni Pavan opisal lanskoletno stanje gospodarstva v naši regiji. Kot je dejal, so rahlo gospodarsko rast zabeležili v proizvodnji, logistiki, v zadnjem semestru pa tudi v trgovini in turizmu. Pavan je opozoril na gradbeništvo, ki počasi okreva. Dolga gospodarska kriza pa ni prizanesla, tako Pa-van, enajst tisoč podjetjem, ki so se izpisala iz deželnega registra. Kot svetla točka deželnega gospodarstva so včeraj izstopali štirje podjetniki, ki so svojo podjetniško pot začeli s star-up Posvet so uvedli predstavniki gospodarskih inštitucij fotodamj@n podjetjem. Pravi veteran med start-uperji je Michele Balbi, ki je že daljnega leta 1998 ustanovil podjetje Teorema Engineering. Ustanovitelj je razložil, da začetki niso bili lahki, saj takrat okolje ni bilo tako spodbudno za start-up podjetja, kot je danes, a jim je z ustvarjalnostjo in kreativnostjo, ki sta nuji za podjetništvo, uspelo. Danes podjetje s sedežem v Trstu zaposluje 120 oseb, podružnici imajo tudi v Padovi in Milanu, svojo storitve pa prodajajo 21 državam po vsem svetu. Da je za mlade podjetnike največji problem denar, je potrdila Anna De-vecchi, ustanoviteljica družbeno angažiranega podjetja Look at me, ki je v sklopu in- kubatorskega podjetništva leta 2014 začela proizvajati igrače in projektirati prostore, ki spodbujajo inkluzijo otrok s posebnimi potrebami. Po njeni oceni je osnovni kapital za start up podjetja smešno nizek. Drugi problem pa so birokratski postopki, ki ovirajo tudi najboljše spisan poslovni načrt. To sta na lastni koži izkusila Luigi Vignando iz start up podjetja VignaPR srls, ki se ukvarja z organizacijo in trženjem koncertov in drugih dogodkov, in Luigi Tonon, ustanovitelj podjetja Neiko srl, ki se ukvarja z ino-vativno tehnologijo. Vsi štirje podjetniki pa so prepričani, da se lahko stara in nova podjetja drug od drugega veliko naučijo. (sč) / Primorshi ODBOJKA Torek, 24. maja 2016 1 5 milje - Predstavitev slovenske neodvisne kandidatke Kandidatura Mirne Viole sad »zdravega pragmatizma« in okrepljenih odnosov DS-SSk KANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO TRŽAŠKI OBČINSKI SVET Miljska kandidatura Mirne Viole je sad zdravega pragmatizma in okrepljenih odnosov med Demokratsko stranko in Slovensko skupnostjo. Poslanka Tamara Blažina je včeraj popoldne takole predstavila kandidatu- Volitve 2016 Cosolini v Križu, DS pri Banih Slovenci v Demokratski stranki vabijo drevi ob 20. uri v Ljudski dom v Križ na srečanje z županom Robertom Cosolinijem. Kandidati Demokratske stranke za vzhodnokraški rajonski svet se bodo drevi ob 20. uri v Domu društva Grad srečali z vaščanov Banov. Furlanič na Pončani Županski kandidat Združene levice Iztok Furlanič bo danes ob 18. uri v Ljudskem domu na Pončani sodeloval na javnem srečanju z volivci in volivkami. Poseben poudarek bo na delu, mladih, proizvodnih dejavnostih in perspektivah za gospodarsko rast. Kandidati DS za Vzhodni Kras Kandidati Demokratske Stranke za vzhodnokraški rajonski sosvet se bodo v teh dneh srečali z volivci in volivkami. Prvo srečanje bo drevi ob 20. uri pri Banih v Domu društva Grad. Jutri bo srečanje na Padričah, in sicer ob 19.30 v baru Guštin, medtem ko bo v četrtek ob 20. uri srečanje v Ljudskem domu v Trebčah. V pripravi so še srečanja v Gropadi, v Bazovici in na Opčinah. Martini in Ravalico z občani Kandidata DS za tržaški občinski svet, podžupanja Fabiana Martini in občinski svetnik Mario Ravalico, se bosta srečala z občani danes ob 17. 30 pri kocki miru v Ljudskem vrtu. Menis (G5Z) na srečanju o energetskem varčevanju Županski kandidat Gibanja 5 zvezd Paolo Menis bo na javnem srečanju v Ul. Fabio Severo št. 14 danes ob 18. uri sodeloval na javnem srečanju o energetskem varčevanju. Govorili bodo izvedenci Fabio Dandri, Stefano Longhi in Alessandro Massi Pavan. ro slovenske kulturne delavke, ki kot neodvisna kandidira na listi DS v podporo županski kandidatki Lauri Mar-zi. Njene misli je podkrepil pokrajinski tajnik SSk Marko Pisani, ki je skupaj z deželnim strankinim tajnikom Igorjem Gabrovcem (tudi on je prišel na predstavitev Mirne Viole), zagovornik »pragmatičnega sodelovanja« z demokrati. Jurij Vodopivec, nekdanji občinski svetnik in odbornik, je povedal, da so v »zlatih časih« v miljskem občinskem svetu sedeli štirje Slovenci. Zgodovina odnosov med Slovenci in Občino je prepletena z dosežki in padci, za te volitve pa je vendarle prišlo do dogovora med levo sredino, DS, SSk in Društvom Slovencev miljske občine. Na prireditvi so se zahvalili dosedanjemu občinskemu svetniku Danilu Šavronu, ki ga ni več med kandidati. Poslanko Blažino skrbi naraščajoči padec zanimanja za politiko, zato je pozvala Miljčanke in Milj-čanke, da 5. junija pojdejo na volišča in da za županjo podprejo Lauro Marzi. Parlamentarki se Mirna Viola zdi zelo dobra izbira. Je Miljčan-ka, aktivna v domačem slovenskem društvu, ter ženska. S tem v zvezi je Od leve Marko Pisani, Tamara Blažina, Mirna Viola, Laura Marzi in Francesco Bussani fotodamj@n poslanka izpostavila pomen dveh preferenc (za žensko in moškega), ki predstavljata novost v tej volilni preizkušnji. V Miljah ne bo drugega volilnega kroga, ampak bo za župana ali županjo izvoljen kandidat, ki bo 5. junija dobil največ glasov (tudi enega več od tekmecev). Tudi Pisani je zadovoljen z izbiro Mirne Viole in s sodelovanjem, ki ga je miljska levosredinska opcija vzpostavila s slovenskim društvom. Repentabrski župan je prepričan v zmago Laure Marzi, ki bo po njegovem tudi v odnosu do Slovencev nadaljevala po poti župana Neria Ne-sladka. Da bo tako. je obljubila županska kandidatka iz vrst stranke SEL, ki je na primarnih volitvah v levi sredini precej nepričakovano premagala kandidatko DS Valentino Parapat. Mirna Viola je počaščena, da na volitvah zastopa miljske Slovence v upanju, da bo kos zahtevni nalogi, ki jo čaka v primeru izvolitve v občinski svet. Tajnik občinske sekcije DS Francesco Bussani je pozdravil »metodo« izbire slovenske kandidatke in tudi on postavil v ospredje dobre odnose med DS in SSk. (st) Bruno Križman (Gibanje petih zvezd) Na volitve bom odšel po približno 20-letni odsotnosti, ki jo je utemeljevalo postopno oddaljevanje politike od stvarnih problemov ljudi, ki si svoje življenje (od preživetja do raznih »dodatkov«) vzdržujejo s pravim delom s podlago osebne odgovornosti. Odklanjam različne zvrsti t.i. poklicev, ki slonijo na izkoriščanju predvsem materialnih tegob manj srečnih ljudi, posebno tiste, ki pokrivajo duševne težave. Odločitev za prijavo na listo, ki nima slovenskega naziva, je težka. Naletel sem na ravnodušje do »drugače« govorečega in na par ljudi, ki se slovenščine uči ali pa jo za silo drobi. Uveljavitev Slovencev na splošno pojmujem s posegom po večji samozavesti, ki nam jo domači tradicionalni okvirji največkrat kratijo in nas vedno bolj silijo v prepoznavanje samih sebe v nekem »indijanskem rezervatu«, kamor danes kapne dvojezična tabla, jutri pa bo tablo nadomestil izreden prispevek. Vse v zameno za peščico (morda odločilnih) glasov. Z zalogo (iz vidika italijansko govorečih državljanov) dodatnega jezika se ponuja odločitev, da iz našega slovarja izbrišemo besedo »manjšina« in se preimenujemo v »narodno skupnost«. Postavljanje samih sebe v manjšino nas apriorno potiska v ozadje. Nismo nobena manjšina! Smo na domači zemlji. Ne potrebujemo izsiljevalne miloščine. Dovolim si tudi malo propagande: v okvirni program liste sem prispeval »primerno skrb za gospodarski in kulturni razvoj kraških vasi«. Kandidat Bruno Križman podpira županskega kandidata Gibanja petih zvezd Paola Menisa Tatiana Malalan (Združena levica) Čeprav je že vrsto let, ki nisem neposredno angažirana v politiki, sem sprejela kandidaturo za občinski in rajonski svet, kajti smatram, da je potrebno in pravilno, da preprosti občani in občanke v prvi osebi sodelujejo pri zgradnji boljše in pravičnejše družbe. Nedvomno je tudi v našem mestu pomanjkanje delovnih mest najresnejši problem, s katerim se morajo vse uprave soočati in pri tem omogočiti uresničitev projektov, ki bi dali zagon gospodarski rasti celotnega območja (pristanišče, turizem, trgovinstvo, ovrednotenje in žaščita narave in kultura). Gledališke in kulturne dejavnosti, s katerimi se ukvarjam že vrsto let, pa so mi posebno pri srcu, ker sem prepričana da človeka bogatijo. Prav zaradi tega sem mnenja, da bo morala nova občinska uprava podpreti vse kulturne pobude, obenem finančno pomagati pri dostopu do kulturnih prireditev tako mladim kot starejšim, ozirma, tistim ki jim današnja kriza to onemogoča. Kultura lahko združuje narode in vzpodbuja mir in sožitje, tega sem bila sama priča in mislim, da je ta prava pot pri razširitvi medsebojnega spoznavanja med tu živečima narodoma. Občinska uprava lahko igra pri tem pomebno vlogo. Prav tako ljubim naravo in okolje in zato sem kot človek, ki se je rodil in živi na Krasu prepričana, da je zaščita naravnega bogastva nujno potrebna. Pri tem omejitev gradnje novih zgradb in spodbujanje obnovitev obstoječih gre v to smer. Te teme so v obširnem programu liste Združene levice, ki ima za županskega kandidata Iztoka Furlaniča. Kandidatka Tatiana Malalan podpira županskega kandidata Združene levice Iztoka Furlaniča. trst - Vodja Severne lige Matteo Salvini podprl Dipiazzo Z bagri na Dom kultur Salvini zahteva manj migrantov, manj davkov, več varnosti in več dela Manj migrantov, manj davkov, več varnosti in več dela (za Italijane). To so glavne točke, ki jih je potrebno izvajati tako na državni kot na krajevni ravni. Bodoči tržaški župan si bo moral torej zavihati rokave in krepko delati na socialnem področju. Na prvem mestu gre pomagati Tržačanom oz. Italijanom, medtem ko je treba priseljence, ki ne bežijo pred IS, pognati nazaj domov. Matteo Salvini na Borznem trgu fotodamj@n Zahteve je iznesel državni lider Severne lige Matteo Salvini sinoči med shodom na Borznem trgu, kjer je v spremstvu poslanca SL Massimilia-na Fedrige podprl županskega kandidata desne sredine Roberta Dipiazzo in pokrajinskega kandidata SL Pierpaola Robertija, ki bo v primeru Dipiaz-zove zmage zasedel podžupansko mesto. Zato ni naključje, da je kandidat Dipiazza malo pred Sal-vinijem govoril o potrebi po redu in čistoči v mestu, ki po njegovem mnenju ni več varno in se Trža-čani počutijo ogrožene. Salvini se je mudil ves dan v deželi FJK, zvečer pa se je ustavil v Trstu, kjer je že bil konec januarja. Takrat je prišlo tudi do kratkega stika med policijo in nekaterimi člani Doma kultur. Tokrat težav ni bilo in so bili številni policisti brezposelni, čeprav je skušal Salvini izzvati kakšen protest. Poudaril je med drugim, da se bodo »po opravljenem delu z Romi« z bagri spravili na socialne centre oz. Dom kultur. Salvinijevemu shodu je sledilo okrog 150-200 ljudi, ki so njegov govor spremljali z vzkli-kanjem in ploskanjem, še zlasti ko je omenjal župana Roberta Cosolinija, predsednico FJK Deboro Serracchiani in predsednika vlade Mattea Ren-zija, ki »jih moramo poslati domov«. (ag) trst - Dario Franceschini Minister za kulturo v starem pristanišču tmWavíJl Franceschini z vlakcem v starem pristanišču fotodamj@n Načrt o obuditvi Bohinjske proge s povezavo Miramara in Svetega Andreja prek Opčin je vreden podpore. To je povedal minister za kulturo Dario Franceschini med včerajšnjim obiskom v deželi FJK, ki se je začel v železniškem muzeju pri Sv. Andreju. Kasneje se je v spremstvu deželne predsednice Debore Serracchiani in deželnega odbornika za kulturo Gianni-ja Torrentija sprehodil do kopališča Lanterna, ki je zaradi razdeljenosti na moški in ženski del edinstven primer. Sledil je obisk starega pristanišča, kjer je Franceschini poudaril, da je njegova obnova državni prednostni projekt in da je 50 milijonov evrov, ki jih je Rim že namenil načrtu, šele prvi korak. 6 Torek, 24. maja 2016 ALPE-JADRAN Primorski ki Ji trst Aljoša Gašperlin aljosa.gasperlin@primorski.eu Čarobna palica Da bo škedenjska železarna tudi letos med glavnimi točkami volilne kampanje, je bilo jasno že lani. Pomemben znak je bila ustanovitev Odbora 5 december, važen pokazatelj pa je bila demonstracija, ki so jo priredili v januarju. Dejstvo, da so domala vsi županski kandidati nato povedali svoje, pa je bilo zgovorno. Nedeljska ponovna demonstracija, ki joje odbor priredil kljub raznim ukrepom in zagotovilom javne uprave, je to le potrdila. Tudi vabilo župana Roberta Co-solinija k treznejši obravnavi ni zaleglo. Več kot tri tisoč ljudi je torej izrazilo nasprotovanje na mestnih ulicah. Protest je upravičen, manj upravičena je bila prisotnost nekaterih županskih kandidatov, začenši z bivšim županom Robertom Dipiazzo. Ta je pred leti med svojo volilno kampanjo obljubljal takojšnje zaprtje železarne. Kako so se potem odvijale stvari, je znano vsem. Zdravje seveda je in mora biti najpomembnejša stvar. Dejstvo paje, da v zadnjih desetletjih nihče ni vlagal v obnovo. Podjetnik Giovanni Arvedi je obljubil, da bo takoj ukrepal glede onesnaževanja koksarne, kot to predvideva z Deželo FJK sklenjeni programski sporazum. Kaže, daje po raznih Lucchinijih in Mordašovih nekdo končno pripravljen vlagati v dotrajani obrat. Z zadnjih obiskov nadzornih organov v železarni je izšlo, da je najbrž tako. Odbor sicer zatrjuje, da ima Arvedi skrite interese, češ da je to le generalka za naskok na skupino ILVA. Vendar nihče nima čarobne palice. Ukrepi za zmanjšanje stopnje onesnaževanja zahtevajo nekaj časa, vsaj do jeseni. Kot je povedala deželna predsednica Debora Serracchiani, bodo v primeru neuspeha prav na osnovi sporazuma koksarno in plavž zaprli. Nedeljska demonstracija je bila torej (časovno) razumljiva, če je bil njen namen pogojevati volilno kampanjo. Če pa je bil namen prirediteljev samo zahtevati zaprtje koksarne in plavža, je to izzvenelo dokaj nerodno, kajti to priložnost so spretno izkoristili nekateri kandidati. Pri vsem tem pa nihče ni odgovoril na vprašanje, kaj bi se zgodilo po morebitnem zaprtju železarne. PodŠkednjem bi ostalo hudo onesnaženo območje, ki bi zahtevalo krepko sanacijo. Kdo bi za to plačal, ni znano. Javnega denarja za to ni, zasebniki ne bi imeli nobenega interesa. Zgodba bivše rafinerije Aquila najbrž ni bila dovolj poučna. trst - Shod proti železarni priložnost za politične »nastope« Tri tisoč protestnikov za zaprtje koksarne Pravo morje jeznih protestnikov je preplavilo središčne ulice fotodamj@n Kakih tri tisoč oseb je z nedeljsko protestno demonstracijo spet zahtevalo zaprtje koksarne - in posledično plavža, ki je z njo tesno povezan - v škedenjski železarni. Tako kot so to storili že februarja letos, so protestniki - tržaški občani s Škedenjci na čelu, ki so siti praznih obljub in sta jim zdravje in kakovostno življenje prva skrb, preplavili mestne ulice, od tržaške sodne palače vse do Velikega trga. S transparenti, letaki in nepogrešljivimi maskami so opozarjali, da so jezni, ker se morajo vsakodnevno soočati z onesnaženim zrakom, ki postopoma zahteva svoje žrtve. Jezni, ker nimajo več sogovornika, saj so doslej naleteli le na gluha ušesa. Jezni, ker ne prenašajo več politične propagande. »Kje naj bi bili tisti, ki bi morali skrbeti za nas občane?« so vzklikali in opozarjali, da si z zdravjem nihče ne sme dovoliti poigravanj. Njihove zahteve pa bodo prav gotovo vplivale na izid skorajšnjih krajevnih upravnih volitev ... Zanimivo je dejstvo, da so se organizatorji shoda, Odbor 5. december, februarja ogradili od politikov in javnih upraviteljev, češ da gradijo svojo volilno kampanjo na račun železarne, tokrat pa se je med protestniki videlo več kot katerega županskega kandidata tako z desnosredinskega kot levo-sredinskega tabora. Shod je posledično ponudil priložnost za marsikatero pikro politično izzivanje. Številni protestniki so namreč s transparenti zahtevali takojšen odstop tržaškega župana Roberta Cosolinija in predsednice Dežele FJK Debore Serracchiani. Proti njunemu »lenemu« upravljanju se je opredelil tudi podpredsednik po- Otepal se je zapora na Siciliji Pri nekdanjem mejnem prehodu pri Pesku je tržaška mejna policija v okviru rednega nadzora ustavila avtomobil s francosko registrsko tablico, ki je v Italijo pripeljal iz Slovenije. Upravljal ga je 36-letni hrvaški državljan G.S., za katerega se je po preverjanju osebnih dokumentov izkazalo, da ga je sodišče iz Marsale leta 2004 obsodilo na zaporno kazen zaradi kraje v nekem stanovanju v okolici Trapanija. Moškega so pospremili v koronejski zapor, kjer bo o njegovi usodi odločal javni tožilec. slanske zbornice Luigi Di Maio iz vrst Gibanja 5 zvezd, ki je na tržaškem shodu ocenil, da je neverjetno, da smo leta 2016 primorani izbirati med delom in zdravjem ter da bo nov župan razpolovil proizvodnjo in zasnoval zaprtje koksarne. Da so njegove izjave čista demagogija, je poudaril deželni odbornik Gianni Torrenti: župan si prizadeva, da bi zdravje in delo hodila vštric - zato sklicuje omizja in od vodstva obrata oz. javnih upraviteljev zahteva redna zagotovila in potrditve o izvršenih okolju in zdravju prijaznih ukrepih; in ne pojmuje, da bi več sto delavcev bilo ob službo z obljubo po neobstoječi zaposlitvi. Svoj loček je pristavil tudi Roberto Dipiazza (Forza Italia), ki se je med protestniki hinavsko »opravičil« za to, kar mu ni uspelo rešiti med 10-letnim upravljanjem mesta, zastopnik Severne lige Massimi-liano Fedriga pa je dodal, da bi bilo za zaščito zdravja občanov primerno čim prej spremeniti namembnost koksarne in plavža. Med številnimi drugimi županskimi kandidati in njihovimi sodelavci velja omeniti še Maurizia Fo-garja, ki je prisotnost političnih tekmecev na shodu ocenil kot podlo strumentalizacijo. Kakorkoli že ... železarna ostaja in postaja vse pomembnejše torišče junijskih volitev. (sas) trst - Ulična umetnost v Ul. Tor Bandena Grafit Uga Guarina bo spet sijal Obnovitvena dela na četrt stoletja stari zidni sliki, ki upodablja kontejnersko ladjo, izvaja umetnica Elisa Vladilo Elisa Vladilo je včeraj očistila pročelje fotodamj@n Včeraj so se začela restavratorska dela na velikanski zidni sliki v Ul. Tor Bandena, v osrčju geta, ki jo je pred 24 leti ustvaril pred nedavnim preminuli umetnik Ugo Guarino. Kon-tejnersko ladjo je po Guarinovem načrtu takrat narisala tržaška umetnica Elisa Vladilo, ki bo zdaj poskrbela tudi za njeno obnovo. Zanimivo je, da se bo umetnica poslužila istih barv, ki jih je že pred skoraj četrt stoletja ponudilo podjetje Sandtex. Ko smo včeraj šli mimo poslikanega pročelja, je bila umetnica Vladi-lo že na delu. Povedala nam je, da bodo obnovitvena dela trajala približno tri tedne, pri obnovi grafita pa ji bo pomagala mlada tržaška umetnica Francesca Germani. Včeraj dopoldne je delala samo Elisa Vladilo, ki je očistila pročelje, v naslednjih dneh pa se bo lotila obnove bele podlage okrog kontejnerske ladje. Na vprašanje, v kakšnem stanju je grafit, je odgovorila, da ga je zob časa močno načel. Najslabše jo je odnesel siv dim iz ladijskega dimnika, ki je popolnoma zbledel. Nove barve so istih odtenkov kot nekoč, a s to razliko, da so odpornejše na vremenske razmere. Obnovitev grafita, na katerega so se Tržačani čustveno navezali, je omogočilo več subjektov. Operacijo, ki jo je naročila Občina Trst in s tem počastila spomin na zaslužnega umetnika, sta gmotno podprla zavarovalnica Generali in Pristaniška oblast, pomemben delež pri obnovitvi pa imajo tudi zasebna podjetja. Kot rečeno, je barve prispevalo podjetje Sandtex, delavski oder pa podjetje VDVdoo. (sč) Posodobitev in zaprtje poštnega urada v Križu Družba Poste Italiane sporoča, da bo poštni urad v Križu dalj časa zaprt zaradi nujnih obnovitvenih del oz. potrebe po prilagoditvi zakonskim normativom. Od petka, 27. maja, do 5. julija se bodo lahko stranke za vse potrebne poštne storitve obrnile do poštnega urada na Proseku. O migrantih v deželi Dvorana Tessitori (Trg Oberdan 5) bo danes gostila deželno skupščino združenja ANOLF (Associazione naziona-le oltre le frontiere), ki v Trstu vodi urad za tujce. Skupščina se bo začela ob 9.30 in udeležil se je bo tudi predsednik državnega ANOLF Mohamed Saady. Govor bo o stanju migrantov na deželnem območju. Stavka na dolinski občini Uprava Občine Dolina obvešča, da bodo jutri, 25. maja, zaradi napovedane stavke javnih uslužbencev Dežele Furla-nije-Julijske krajine občinske storitve lahko nekoliko okrnjene. Ipasvi in strokovno priznanje Člani pokrajinskega odbora medicinskih sester, zdravstvenikov in drugih zdravstvenih delavcev IPASVI bodo jutri, 25. maja, prekrižali roke. V obdobju velikih družbeno-demografskih (več starejših in več samih občanov) in epidemioloških (demenca in podobne kognitivne težave) sprememb je strokovna ureditev, pravzaprav priznanje tega zdravstvenega razreda ključnega pomena, sporočajo. Sami si prizadevajo za zdravljenje na domu, raje kot zatekanje v bolnišnico. Razpis zavoda Inail Deželni zavod Inail je razpisal natečaj v vrednosti 52 tisoč evrov za uresničitev načrta za preventivo na področju zdravja in varnosti pri delu v sodelovanju z javnimi in zasebnimi ustanovami (javne uprave, univerza, šole, neprofitna združenja, sindikati). Razpis je na voljo na spletni strani zavoda www.inail.it (pre-venzione e sicurezza). trst - Trg Panfili Zabava z reperji, grafitarji in dijaki različnih šol Na obnovljenem Trgu Panfili se bo danes popoldne zaključil vzgojno-izobra-ževalni projekt Vandalo?No Writer!, ki ga je pred letom dni lansirala Pokrajina Trst. V okviru projekta so hoteli ozavestiti mladino o pomenu spoštovanja javnih in zasebnih površin in jim sporočiti, da vsak na-sprejan napis na zidu ali klopci še ni grafit. Danes se bo dogajalo med 17. in 20. uro, poleg dijakov, ki so bili vključeni v projekt in bodo čistili počečkana pročelja okoliških poslopij, in znanega tržaškega grafitarja Federica Duseja bodo nastopili tudi reperji, ki se bodo pomerili v štirih tematskih dvobojih. Nastopajoče bo ocenjeval tržaški pisatelj Pino Roveredo. Pri projektu so sodelovali tudi socialna zadruga Reset, kulturni združenji Manifetso2020 in Melart, mladi pripadniki Fre-styla in Radio Fragola. / Primorski TRŽAŠKA Torek, 24. maja 2016 7 trst - Pokrajinski predsednik VZPI - ANPI Fabio Vallon o zadnji ministričini izjavi o partizanih »Gospa Boschi ne pozna italijanske zgodovine!« Italijanska ministrica za reforme Maria Elena Boschi je spet razburkala že itak valovite vode, v katerih italijanska družba plava referendumu o ustavnih spremembah naproti. Med televizijskim intervjujem je izjavila, da bodo »pravi partizani glasovali "Za",« kar je v nasprotju s stališčem, ki ga je zavzelo Vsedržavno združenje partizanov - ANPI na nedavnem vsedržavnem kongresu. Izjava je dvignila prah polemike v levičarski struji Demokratske stranke, pri VZPI-ANPIpa ni šla v račun delitev partizanov v »prave« in - očitno -»neprave«. Fabio Vallon je tržaški pokrajinski tajnik VZPI ANPI. Predsednik Vallon, ali ste slišali za izjave ministrice Boschi o Vsedržavnem združenju partizanov- ANPI? Na žalost, da. Zakaj na žalost? Ker se izraža nespoštljivo do združenja ANPI. V kakšnem smislu nespoštljivo? Gospa očitno ne pozna razvoja združenja ANPI v zadnjih letih. Nekoč so bili člani združenja bivši partizani in njihovi sorodniki. Ko bi ostali pri tem, bi bilo združenje po več kot sedmih desetletjih od konca druge svetovne vojne obsojeno na izumrtje. Zato se je pred leti odločilo, da odpre svoja vrata in sprejme v svoje vrste antifašiste, starejše in mlajše. In torej? Razlikovati med "pravimi" in "lažnimi" partizani je nespoštljivo. O spremembi ustave in referendumu ste razpravljali na krajevnih in na vsedržavnem kongresu. Ali drži? Tako je. Razpravljali smo, in velika večina se je izrekla za "Ne" takim ustavnim spremembam. Velika večina? Na vsedržavnem kongresu je bilo od skupnih 94 posegov le pet v podporo ustavnim reformam, dva predstavnika pa sta se vzdržala. Kar pomeni? Pomeni, da v združenju ANPI ni bilo nobenega razkola ob vprašanju Fabio Vallon fotodamj@n Maria Elena Boschi fotodamj@n ustavnih sprememb. Kar pravijo v nekaterih krogih torej ni res. V demokraciji pa prevlada večina, kar je vedno dobro znamenje. V smislu? V smislu, da ni bilo tako imenovane bolgarske večine. Tako je bilo na vsedržavnem kongresu ANPI. Kaj pa na pokrajinskem? Velika večina se je izrekla proti sedanji ustavni reformi. Le nekaj posameznikov jo je podprlo. Torej vaše združenje podpira »Ne« na referendumu? 1. junija se bo sestal pokrajinski odbor VZPI-ANPI. Na seji bomo gotovo še razpravljali o tem pomembnem vprašanju. Mi smo na tem polju vsekakor že aktivni. Kako? Pristopili smo k tržaškemu Odboru za obrambo ustave in zbiramo podpise za referendum ter pojasnjujemo ljudem, zakaj je pomembno glasovati "Ne" na referendumu. Ministrica Boschi se je pred nekaj tedni že enkrat obregnila ob vas ... Mislite na izjavo, s katero je vse tiste, ki bodo glasovali "Ne" na referendumu. enačila s pripadniki skrajno-desničarskega gibanja Casa Pound? Kako ste se ob taki izjavi počutili? Gospa očitno ne pozna italijanske zgodovine in ne pozna odporništva, kar je - za ministra italijanske republike, zelo slabo! Marjan Kemperle tks - Jutri ob 18.30 zanimiv pogovor O rasizmu, Ciganih in »drugih« na Slovenskem V Tržaškem knjižnem središču bodo jutri gostili štiri slovenske avtorje, ki so v zadnjem obdobju odprli nove teme s področja humanisti-ke. Pogovor bo o konceptu Drugega nekoč in danes in ga bo moderira-la Marta Verginella, redna profesorica zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Sodelovali bodo Rok Svetlič, izr. prof. na Znanstvenoraziskovalnem središču v Kopru in avtor monografije Prenašati bit sveta, Andrej Studen, znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino in avtor monografije Neprilagojeni in nevarni:podoba in status Ciganov v preteklosti, Ana Cergol Paradiž, raziskovalka na Filozofski fakulteti v Ljubljani in avtorica monografije Evgenika na Slovenskem, ter Mojca Paj-nik, višja znanstvena sodelavka na Mirovnem inštitutu, predavateljica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in urednica tematske številke Časopisa za kritiko znanosti z naslovom Rasizem: razrezani svet. Sredino srečanje, ki ga skupaj prirejata Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Tržaško knjižno središče, se bo pričelo ob 18.30. trst - Čebelarski konzorcij za tržaško pokrajino za priznanje 20. maja - svetovnega dne čebel Za ovrednotenje čebel Čebelarska zveza Slovenije je ob podpori Republike Slovenije Organizaciji združenih narodov (OZN) predlagala, da bi 20. maj postal svetovni dan čebel. Te male žuželke so namreč za življenje ljudi bistveno pomembne, sam Albert Einstein je svojčas napovedal, da bi izumrtje čebel privedlo do izumrtja človeštva. Od opraševanja je namreč odvisna tretjina pridelane hrane na svetu, zato so čebele ključne pri uspešni kmetijski proizvodnji, da ne govorimo o pozitivnih učinkih na ekosistemu in ohranjanju biotske raznovrstnosti v naravi. Čebela in njeno poslanstvo sta bila protagonista petkovega srečanja v tržaškem muzeju Sartorio, ki ga je priredil čebelarski konzorcij za tržaško pokrajino. Njegov mlad predsednik Aleš Pernarčič je občinstvo (v prvi vrsti je sedela generalna konzulka RS Ingrid Ser-gaš) uvodoma seznanil od kod izhaja ideja o 20. maju: na ta dan se je namreč rodil Anton Janša, ki velja za začetnika modernega čebelarstva, mesec maj pa je tudi mesec najbujnejšega razvoja čebel. Delovanje Društva slovenskih čebelarjev Trst je nato orisal njegov predsednik Danijel Novak, za njim pa se je podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Aleš Rodman zaustavil zlasti pri delovanju, razmerah in uveljavljanju čebelarstva kot kmetijske dejavnosti v Sloveniji. Na zaslonu so medtem predvajali fotografije člana Čebelarske zveze Franca Šivica, na katerih je zaživelo slovensko čebelarstvo, se pravi osebe, običaji, čebelnjaki in seveda slovenska krajina. Drugi del srečanja je bil posvečen rešeliki - medu skozi zgodovino. Trebenski čebelar, izvedenec Fausto Setti-mi je občinstvu pojasnil, kako je dejansko »odkril« rešelikov med, ki je značilen za naš Kras in kako si je zagotovil priznanje zanj. Ob tem pa velja zabeležiti tudi vest, da je v soboto v Račah potekalo 14. vseslovensko srečanje čebelarjev, ki se ga je udeležil tudi generalni direktor OZN za prehrano in kmetijstvo FAO Jose Gra-ziano da Silva, ki verjame v uspeh razglasitve 20. maja za svetovni dan čebel. Z leve - Novak, Rodman in Pernarčič v muzeju Sartorio Da Silva je ocenil, da si FAO prizadeva za izkoreninjenje lakote, to pa brez čebel ni mogoče, saj čebele - opraševalke zagotavljajo prehransko varnost na svetovni ravni. Slovenija je z aktivnostmi za pridobitev mednarodne podpore začela lani, letos pa je začela formalni postopek, pri čemer bo ključnega pome- Jadran, zgodba pisana na vodi V hotelu Vis A Vis (Trg Squero vecchio 1) bo danes ob 18. uri sklepno dejanje ciklusa Jadran, zgodba pisana na vodi pred poletnim predahom. Predstavili bodo dvojezično italijansko-hrvaško publikacijo Arsia, un opera d'arte edi-lizia moderna Rinalda Racovaza. Po uvodu Marina Voccija in avtorja bodo spregovorili nekdanji direktor mestnega muzeja iz Labina Tullio Vorano, nekdanji predsednik krožka Istria Livio Dorigo, arhitekt Francesco Krecic in docentka fakultete za italijanistiko na Reki Iva Persic. Ciklus Jadran, zgodba pisana na vodi, prireja okoljsko združenje Ma-revivo v sodelovanju s Skupino 84, podjetja Samer&Co Shipping, hotela Vis A Vis in Primorskim dnevnikom. Pogled slikarjev trst - Jutri Na kavi s knjigo o Kosovelu Jutri ob 10. uri se bodo na kavi s knjigo v Tržaškem knjižnem središču spomnili pesnika Srečka Kosovela, čigar 90-le-tnico smrti obeležujemo prav letos, 27. maja. Spomnili se ga bodo s projektom skrbnice Kosovelove spominske sobe v Sežani Mateje Kralj in akademskega slikarja Simona Kastelica. Skupaj bosta predstavila nov izbor Kosovelovega dela, knjige z naslovom Odprto, v katerem se pesmi in pesmi v prozi prepletajo z izbranimi mislimi iz dnevnikov, pisem, esejev in predavanj. Predstavitev knjige bosta obogatila s predvajanjem videa Človek ni simetričen, ki je nastal ob 110. obletnici Kosovelovega rojstva, z likovnim performansom in z orisom številnim drugih projektov o Kosovelu. na 1. svetovno vojno V Novinarskem krožku (Korzo Italia 13) bo danes ob 17.30 Paola Schulze predstavila izbor del slikarjev, ki so bili prisiljeni sodelovati v prvi svetovni vojni, med katerimi so tudi nekatera zelo znana imena, kot Beckmann in Dix. Bili so to predstavniki evropske avantgarde (nemški ekspresionisti, francoski kubisti in predhodniki italijanskih futuristov), ki so »morali poiskati nove subjekte in izrazna sredstva, da bi se primerno prilagodili novi, strahotni izkušnji.« Predstavitev knjige o italijanskem izseljeništvu Pred knjigarno In der Tat (Ul. Diaz 22) bodo jutri ob 17. uri predstavili knjigo Frontalieri - zgodovinski arhiv italijanskega izseljeništva, ki sta jo uredila Paolo Barcella in Michele Colucci. Sodelovali bodo in z avtorjema razpravljali Aleksej Kalc z Univerze na Primorskem, Patrick Karlsen, Francesca Rolandi z Univerze na Reki ter tržaški zasebni raziskovalec Alessio Marzi. Včeraj danes Danes, TOREK, 24. maja 2016 SUZANA Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.39 - Dolžina dneva 15.15 - Luna vzide ob 22.47 in zatone ob 8.27. Jutri, SREDA, 25. maja 2016 GREGOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,8 stopinje C, zračni tlak 1010,2 mb ustaljen, vlaga 46-odstotna, veter 9 km na uro vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,2 stopinje C. Id Osmice fotodamj@n na pridobitev podpore FAO; morda bodo že konec prihodnjega leta razglasili svetovni dan čebel. In ko smo že pri tem, naj zapišemo še zanimivost: to bi bilo prvič, ko bi se v »koledar« uradnih svetovnih dni vključilo žival (če izvzamemo, da je 10. maj posvečen pticam selivkam). (sas) FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah 1/C. Tel. št: 040-291498. NA KONTOVELU pri Kndletovih so odprli osmico. Jasna in Vasilij vabita. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. SIDONJA RADETIČ je odprla osmico v Medjevasi št. 10. Tel.: 040-208987. SKUPEK je v Koludrovci odprl osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-2296038. V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmi-co Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. V REPNU sta pri Branovih odprla osmico David in Miloš. Vsi toplo vabljeni. 440 Torek, 24. maja 2016 ALPE-JADRAN Primorski eu Mali oglasi a Kino ki Ji V BOLJUNCU prodamo rustično hišo zidano iz kamna. Klicati na tel. št.: 333-4863968. DVOSOBNO STANOVANJE, lepo opremljeno, s parkirnim mestom v garaži, dajem v najem v Sežani. Tel.: 328-9699156. LJUBITELJU živali podarimo malo tigrasto mucko (Boljunec). Tel. št.: 335-8478333. PRODAJAM STANOVANJE v Žlebeh (Nevejsko sedlo - Sella Nevea): dnevna soba, kuhinja, tri spalnice, dve kopalnici, 2 terasi in garaža. Klicati v četrtek od 10.00 do 13.00 ali v nedeljo od 12.00 do 15.00 na tel: 3331118664. PRODAJAM žensko kolo. Cena 40,00 evrov. Telefonirati na tel. št. 3398160558. PRODAM parcelo v Dragi, blizu železniške postaje. Tel. 348-5913171 ali 040-228565 (v večernih urah). PRODAM zazidljivo zemljišče (2000 kv.m) v Poljanah - Doberdob. Tel. 334-3583142. STREŠNE NOSILCE za avtomobile in za kolo prodam. Cena 50,00 evrov. Tel. št.: 338-2639849. ZANESLJIVA GOSPA išče delo: likanje, čiščenje, kuhanje ali nego bolnika. Pokličite na tel. št.: 342-7438392. [13 Lekarne Od ponedeljka, 23. do nedelje, 29. maja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginna-stica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Trg Fosc-hiatti 4/A - 040 9278357, Opčine -Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oria-ni 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 - 040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Ul. Bernini 4 - 040 309114, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Felluga 46 - 040 390280, Milje - Trg Foschiatti 4/A -040 9278357, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 214441 (lekarna) ali 040 422478 (dosegljivost) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Ul. Rossetti 33 - 040 633080. www.ordinefarmacistitrieste.gov.i t 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predpraz-nična 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. M Izleti Ü3 Obvestila AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30 »X-Men: Apocalisse«. ARISTON - 16.30 »Florida«; 18.30 »Un bacio«; 21.00 »Pericle il nero«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Wilde Salome«; 18.00, 21.45 »Mi-crobo e Gasolina«. FELLINI - 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 »La sposa bambina«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Money Monster - L'altra faccia del denaro«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.15 »Al di la' delle monta-gne«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »La pazza gioia«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.25, 17.25 »Angry Birds (sinhr.); 16.15 »Angry Birds« (sinhr.) 3D; 18.50 »Houston, imamo problem«; 16.20 »Izdajalec po naši meri«; 16.30 »Materinski dan«; 17.15, 20.00 »Možje X: Apo-kalipsa«; 18.15, 21.00 »Možje X: Apocalipsa 3D«; 21.15 »Planet samskih«; 18.20, 20.50 »Prava fanta«; 19.20 »Psi brezčasja«; 18.30, 20.30 »Sosedi 2«; 20.40 »Stotnik Amerika: Državljanska vojna«; 15.30 »Stotnik Amerika: Državljanska vojna 3D«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.30 »Psi brezčasja«. NAZIONALE - 18.30, 20.20 »The Dressmaker - Il diavolo e tornato«; 18.40, 22.15 »The Boy«; 16.30 »Tini - La nuova vita di Violetta«; 16.15, 18.45, 21.30 »Captain America: Civil War«; 16.40 »Robinson Crusoe«; 16.30, 18.15, 20.00. 21.45 »Da Monet a Matisse«; 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Era d'estate«; 20.30 »X-Men: Apocalisse«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.55, 21.50 »Captain America: Civil War«; 16.30, 18.35, 19.20, 21.30 »X-Men: Apocalisse«; 19.00, 21.00 »Da Monet a Matisse«; 18.50, 21.00 »Nonno sca-tenato«; 16.30, 19.00, 21.30 »La paz-za gioia«; 17.00, 19.15, 21.30 »Mo-ney Monster - L'altra faccia del de-naro«; 16.40 »Mortadello e Polpet-ta«; 22.10 »The Boy«; 16.30 »Tini -La nuova vita di Violetta«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.30 »X-Men: Apocalisse«; Dvorana 2: 17.45, 20.15 »Da Monet a Matisse«; 22.00 »Money Monster - L'altra faccia del denaro«; Dvorana 3: 17.15, 19.50, 22.10 »La pazza gioia«; Dvorana 4: 17.40, 19.50 »Era d'estate«; 22.00 »X-Men: Apocalis-se«; Dvorana 5: 17.30, 22.00 »Money Monster - L'altra faccia del denaro«; 22.00 »Captain America: Civil War«. H Šolske vesti UČENCI IN UČITELJI OŠ I. GRBEC -M.G. STEPANČIČ toplo vabijo na zaključno prireditev, ki bo v ponedeljek, 30. maja, ob 15.00 v Ukmar-jevem domu v Škednju. OMPZ vabi ob praznovanju Marijinega brezmadežnega Srca v soboto, 4. junija, na romarski izlet v okolico Zagreba: Marija Bistrica in dvorec Lužnica. Vpis čim prej na tel. št.: 347-9322123. KLUB PRIJATELJSTVA - VINCENCI-JEVA KONFERENCA vabita na izlet v Padovo z obiskom groba bl. p. Leopolda Mandiča (ob 150-letnici njegovega rojstva), bazilike sv. Antona in vodenim ogledom drugih mestnih zanimivosti v petek, 17. junija. Info in prijave na tel. 347-1444057 (Vera). MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK organizira enodnevni izlet v Gardaland, ki bo v nedeljo, 26. junija. Zbirališče v Trebčah ob 6.00. Možno vstopiti tudi na Opčinah, Proseku ali Devinu. Povratek v poznih večernih urah. Prijave in info pri odbornikih društva do 16. junija. AD FORMANDUM sporoča, da je še možno vpisovanje na tečaj za pridobitev dovoljenja za nakup in uporabo fitosanitarnih sredstev v kmetijstvu, ki bo potekal v Trstu v sledečih dneh: danes, 24., 25., 26., 30. in 31. maja, od 18.00 do 22.00. Info na www.adfor-mandum.org, in- fo@adformandum.org, 040-566360. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 24. maja, ob 20. uri celovečerni koncert na notranjem dvorišču Univerze v Trstu. UPRAVNI ODBOR Združenja »Odbor za spomenik padlim v NOB iz Šked-nja, od Sv. Ane in s Kolonkovca« obvešča članstvo, da je redni občni zbor združenja sklican danes, 24. maja, v prostorih KD I. Grbec, Škedenjska ulica 124 ob 17.30 v prvem in ob 18.30 v drugem sklicanju. KROŽEK KRU.T - v sklopu projekta FJK »Iz roda v rod« vabi na sprehod po tržaških ulicah v spoznavanju mestne arhitekture s turistično vodičko Eriko Bezin v četrtek, 26. maja. Zbirno mesto v pritlični veži na sedežu v Ul. Cicerone 8 ob 16. uri. Info in prijave na društvenem sedežu, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. SPD MAČKOLJE prireja 54. Praznik češenj od petka, 27., do ponedeljka, 30. maja, v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »na Metežici«. V petek, 27. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Sardoni Barcolani Vivi; v soboto, 28. maja, od 20.00 dalje ples s skupino AlterEgo; v nedeljo, 29. maja, v sklopu pobude »Mačkolje - vas češenj«, od 12.00 dalje stojnice domačih pridelovalcev, ob 15.00 delavnice za otroke, ob 15.30 »Sprehod skozi vas in njen čas«, od 18.00 dalje glasbena in plesna zabava s skupino Kraški muzi-kanti; v ponedeljek, 30. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Klapa z Brega. Odprtje kioskov: petek, sobota in ponedeljek ob 18.00, nedelja že ob 12.00. Prisrčno vabljeni! JK ČUPA vabi vse otroke, ki bi se radi približali svetu jadranja, na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 28. maja, in v četrtek, 2. junija. Otroci in starši bodo lahko spoznali jadrnico optimist, jadralsko dejavnost kluba, trenerje in sedež. Oba dni bo zbirališče ob 14. uri na sedežu kluba v Sesljanskem zalivu. SEKCIJA VZPI-ANPI PROSEK KON-TOVEL Anton Ukmar - Miro, v sodelovanju z vaškimi organizacijami, prireja v nedeljo, 29. maja, ob 9.30 na travniku pred spomenikom na Pro-seški Postaji svečanost ob 72-letnici usmrtitve desetih obešenih talcev. Slavnostna govornika bosta ravnatelj SLORI-ja Devan Jagodic in zgodovinar Piero Purini. Komemoracija bo ob vsakem vremenu. OMPZ F. BARAGA vabi na Oratorij 2016 za otroke od 5 do 13 let, ki bo na Kontovelu v župnijskih prostorih od 4. do 17. julija. Glavna tema bo Ostržek. Vpis (do 6. junija) in info na tel. 347-9322123. ZSKD sporoča članom in mladim med 16. in 17. letom, da lahko kandidirajo za deželno prostovoljno civilno službo preko ZSKD in Arci Servizio civile FJK. Trajanje 12 mesecev oz. 360 ur. Na voljo so 3 mesta. Rok prijave: do 9. 6. 2016 do 14. ure. Info na sedežu ZSKD - Trst, Ul. San Francesco 20, II. nadstropje, tel. št.: 040635626, trst@zskd.eu, www.zskd.eu ali na Arci Servizio civile (Ul. F. Severo 31, tel. št.: 040-761683, www.ar-ciserviziocivilefvg.org). NK KRAS REPEN organizira že tradicionalni Športni kamp, namenjen dečkom in deklicam letnikov od 2004 do 2010, pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja in Občine Repentabor. Kamp bo potekal od 13. do 18. junija na Športnem igrišču v Repnu. Vpis do 10. junija. Info in prijave na dru- www.primorski.eu] štvenem sedežu 040-2171044 med 10.00-12.00 in 16.00-18.00 ali na tel. št. 339-3853924 (Emanuela), 3286238108 (Zulejka). OBČINA DOLINA obvešča, da je do ponedeljka, 13. junija, potrebno predložiti predhodno prijavo za koristenje šolskega prevoza za š.l. 2016/17. Obrazci in info so na razpolago na www.sandorligo-dolina.it, na Uradu za izobraževanje in šolske storitve, tel. št. 040-8329280/281, ali na: scuole-solstvo@sandorligo-dolina.it. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA od 27. junija do 2. septembra v Bazovici za otroke od 3 do 11 let. Vpis do 16. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu v Ul. Cicerone 8 ob ponedeljkih in četrtkih, od 14.30 do 18.30 in ob sredah, od 9.00 do 13.00. Info na www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, 345-7733569. Število mest omejeno. POLETNA DELAVNICA SKD VIGRED za otroke od 3. do 12. leta bo v Šem-polaju od ponedeljka, 4. julija, do petka, 8. julija. Prijave in info na tajni-stvo@skdvigred.org, ob raznih dejavnostih v Štalci v Šempolaju ali na tel. št. 380-3584580. 0 Prireditve GLASBENA MATICA - šola »Marij Kogoj« Trst vabi na zaključni akademiji: v sredo, 25., in v soboto, 28. maja, (nastop učencev in podelitev priznanj), ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra v Trstu. SKD TABOR - Prosvetni dom Opčine - otroška plesna skupina, vabi v sredo, 25. maja, ob 19.00 na zaključno prireditev »Zaplešimo«. ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA ter Tržaško knjižno središče TS360 vabijo v sredo, 25. maja, na kavo s knjigo ob 90-letnici Kosovelove smrti. Na srečanju z Matejo Kralj in Simonom Ka-stelicem bodo predstavili knjigo Odprto in ostale projekte odkrivanja Srečka Kosovela. V Tržaškem knjižnem središču na Oberdankovem trgu 7 v Trstu ob 10. uri. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo nastopalo v četrtek, 26. maja, ob 20.30 v Mavhinjah. Vabljeni vsi vaš-čani in prijatelji veselih polk in valčkov! SKD IN MEPZ FRAN VENTURINI od Domja vabita na koncert ob 20-letni-ci delovanja mešanega pevskega zbora. Zbor vodi Cinzia Sancin. Koncert bo v četrtek, 26. maja, ob 20.30 v cerkvici sv. Martina v Dolini. UČENCI IN UČITELJI OŠ A. SIRKA IZ KRIŽA vabimo na odprtje razstave, ki bo v četrtek, 26. maja, ob 19. uri na šolskem dvorišču. Urnik: petek, 27. maja: od 8.00 do 13.00, ponedeljek, 30. maja: od 8.00 do 16.00, torek, 31. maja: od 8.00 do 15.30. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabi na predstavitev knjige Vinka Bandlja »Grad in čas«, ki bo v Tržaškem knjižnem središču v četrtek, 26. maja, ob 18.30. Z avtorjem se bosta pogovarjala urednica Martina Kafol in Aleksander Koren, glavni urednik Primorskega dnevnika. Odlomke iz knjige bo bral Vladimir Jurc. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi ob bližajočem se poletju na odkrivanje zvezdnatega nočnega neba v Fin-žgarjev dom (Dunajska cesta 35) v petek, 27. maja, ob 20.00. Doktorica astrofizike Dunja Fabjan bo v predavanju z naslovom »Oči, zazrte v nebo« pripovedovala o tem, kaj nam o vesolju, oddaljenih meglicah in galaksijah razkrivajo vesoljski teleskopi in ponudila v ogled zanimivosti poletnega nočnega neba. LJUDSKI DOM G. Canciani v Podlo-njerju vabi v petek, 27., in v soboto, 28. maja, na Rdeči praznik. V petek, ob 18.00 odprtje kioskov, ob 18.30 razprava na temo »Ustavna reforma in njen vpliv na deželno avtonomijo«. Ob 20.00 glasba s skupino To Loo-Loose. Sobota: ob 18.00 odprtje kioskov, ob 18.30 razprava »Aktualnost antifašizma«, ob 20.00 glasba s skupino Chirike. SKD BARKOVLJE: javljamo, da zaradi bolezni prenesemo koncert »An po-podan u Kambrce« - 10-letnica otroškega zbora. Datum bomo še javili. SKD GRAD OD BANOV vabi v petek, 27. maja, ob 20. uri v društvene prostore na zanimiv 24. pogovorni večer Divača - mesto nad Reko. Gosta večera: Ludvik Husu, jamar iz Orleka in Stojan Lipolt, arhitekt. SKD IGO GRUDEN vabi na Zaključni zborovski večer v petek, 27. maja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Nabre-žini. Nastopili bodo OPZ Petpedi, DPZ in MePZ Igo Gruden. SKD PRIMOREC vabi na uprizoritev otroške predstave »Volk in sedem kozličkov«, v izvedbi gledališke skupine BlaBla-Teater v petek, 27. maja, ob 18.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Režija: Julija Berdon. GLASBENA MATICA sporoča, da je v Tržaškem knjižnem središču TS360 na ogled razstava dokumentov iz Deželnega arhiva Glasbene matice v Furlaniji Julijski krajini do 28. maja. KROŽEK KLEKLJANJA - SKD Tabor (Prosvetni dom - Opčine) vabi na ogled razstave od nedelje, 29. maja (10.00-12.00/17.00-19.00) do četrtka, 2. junija (16.00-19.00). Otvoritev v soboto, 28.maja, ob 17. uri. SKD VESNA prireja v soboto, 28. maja, ob 19. uri v Domu Alberta Sirka v Križu Glas mladosti. Nastopajo Glasbeni ustvarjalci iz Križa ter otroški pevski zbori iz Rupe-Peč, Šempolaja in Sovodenj. MOPZ FANTJE IZPOD GRMADE vabi na jubilejni koncert ob 50-letnici delovanja, ki bo v nedeljo, 29. maja, ob 19.30 na Devinskem gradu. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT (MFU) vabi v nedeljo, 29. maja, na vodeni ogled Muzeja Ca'Pesaro - Mednarodna Galerija Moderne Umetnosti, v Benetke, v spremstvu in z razlago akademskega umetnika Leonarda Calva. Občudovali bomo dela moderne umetnosti 20. stoletja (Klimt, Kandinsky, Chagall, Morandi, De chirico, Boc-cioni, De Pisis itd.) NA ŽUPANSTVU V ZGONIKU je na ogled razstava Nives Vocchi »Moje kamnite hiše in jame« do 30. maja, med uradnimi urami. Vabljeni! RAZSTAVA »KRAS« Majde Pertotti je na ogled v Samatorci 21. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 30. maja, ob 20.00 na prostor pod vrtcem v Šempolaju na zaključno prireditev. Nastopajo vsi društveni odseki in razni gosti. BARČ'ČA JE ZAPLAVALA... fotografska razstava iz starih albumov o postavljanju maja, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55, je na ogled v društvenem baru n' G'rice v Boljuncu. Vabljeni. Prispevki V spomin na dragega Dušana Sossija darujeta Ladi in Karlo Kalc z družinama 100,00 evrov za AIRC - Združenje za raziskavo rakastih obolenj. V spomin na Toneta Kobala darujeta Ivan in Tanja 30,00 evrov za SLPZ Doberdob. 24.5.1997 24.5.2016 Igor Krizmancic Tvoj spomin živi vedno z mano. Mama T * L Ä'Jff * r w Gregor Jerončič novi trener iL kanalskega Salonita ■j j-nfT ■ j. i J , (S y ■ ' _ >\ I , "i POGLED Z VEJE TA JE PA DOBRA ,/10 ? ♦ 33 VPRAŠANJ /^16 Euro2016: selektor Antonio Conte izbral trideseterico Na 10. strani Številne kolajne za atlete AK Bor Na 13. strani Olympia (U17) brez deželnega naslova Na 14. strani Vesna potrdila trenerja Na 15. strani Športna priloga gre na počitnice. Spet bomo z vami prihodnjo jesen. (Upajmo!) NA 13. STRANI 10 Torek, 24. maja 2016 ALPE-JADRAN Primorski ki Ji Kanada je dosegla že 26. naslov Kanada hokejski prvak MOSKVA - Hokejisti Kanade so v finalu svetovnega prvenstva elitne skupine v Moskvi premagali Finsko z 2:0 (1:0, 0:0, 1:0) in s tem ponovili prevlado z lanskega SP. Res pa je, da je v letošnji postavi le trojica z zlatimi medaljami z lanskega SP: Ryan O'Reilly, Duchene in Taylor Hall. Za drugi zaporedni naslov pa so se v finalu sicer z minimalnim izidom, a v tekmi, kjer so brez težav nadzirali tekmece, tudi oddolžili Fincem za poraz v predtekmovanju. Pred začetkom sta imeli ekipi nekoliko različni izhodišči. Finci so do zadnje tekme prišli nepo-raženi, vse tekmece so premagali že po rednem delu, že v predtekmo-vanju pa tudi Kanadčane. Kanadska statistika ni bila povsem neomade-ževana, a je bila tekma s Finsko edina izgubljena. Finale je za finske hokejiste predstavljal poseben izziv. Preboj nekaterih mladih igralcev na tem SP ne preseneča, saj je Finska dobila tudi letošnji prvenstvi do 18 in 20 let. Če bi zmagala še v članski konkurenci, bi postala prva reprezentanca s trojčkom zlatih medalj v enem letu. A se je na SP zataknilo tudi Fincem. Prvi poraz je pomenil, da so ostali brez zlata, na zgodovinski trojček pa bodo ljubitelji hokeja počakali vsaj še eno leto. Finci imajo »samo« srebro, ostajajo pri dveh zlatih iz 1995 in 2011, Kanada pa zanje počasi postaja nočna finalna mora: izgubili so že tretji odločilni boj na SP z njo po letih 1994 in 2007. Prvi zadetek v finalu je dosegel Connor McDavid v 12. minuti, zmago Kanade pa je v zadnji sekundi dvoboja s strelom na prazna vrata potrdil Matt Duchene. Bronaste medalje so si priborili domačini Rusi, ki so v malem finalu premagali reprezentanco ZDA s 7:2 (2:0, 3:1, 2:1). OKC ponovno povedel OKLAHOMA CITY - Košarkarji Oklahoma City Thunder so v tretji tekmi finala zahodne konference severnoameriške lige NBA premagali branilce naslova Golden State Warriors s 133:105 in v zmagah vodijo z 2:1. Moštvi igrata na štiri zmage. Pri zmagovalcih sta bila najbolj razpoložena Kevin Durant s 33 točkami in osmimi skoki in Russell Westbrook s 30 točkami, 12 podajami in osmimi skoki, pri poražencih pa je Stephen Curry dosegel 24 točk. Smola Valentina Rossija MUGELLO - Španec Jorge Lorenzo je zmagovalec šeste dirke svetovnega prvenstva 2016. Na preizkušnji v italijanskem Mugellu je v elitnem razredu motoGP za zmago v ciljni ravnini prehitel rojaka Marca Marqueza (Honda), tretji je bil Italijan Andrea lannone (Ducati). Za razočaranje domačih navijačev je poskrbel Valentino Rossi, ki je začel s prvega mesta, se potem boril z moštvenim sotekmovalcem Lo-renzom za vodstvo, a na polovici dirke odstopil zaradi odpovedi motorja. Antonio Conte bo moral s seznama črtati še sedem nogometašev ansa Križarjenje, Cavazza, pisatelji V Bohinju je bil v nedeljo protest ve-slačev, ki ne bodo mogli prosto poganjati svojih čolnov po vodnih gladinah tega gorskega bisera. Oblasti preprečujejo zdravo rekreacijo in prav ničjih ne gane antični rek zdrav duh v zdravem telesu, a to ni najhuje, Slovenija prodaja tujim vlagateljem celo svoje vodne vire, tako da smo morali pri društvu pisateljev ostro poseči. Pisatelj je še vedno slovenska dobra ali slaba kritična vest in njegova naloga je, da se vmešava tudi v družbenopolitično dogajanje in pove, kaj je v redu in kaj ni. Konec koncev smo Slovenci kot narod rojeni iz pisateljske besede. Iz besede, ki jo je treba negovati in uzaveščati, zato gre pozdraviti drzno in pogumno dejanje Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki prireja jezikovne tečaje, teste in se zavzema, da bi bil vsaj do mladinskih ekip naših društev jezik treningov in tekem slovenski. Upam, da ni to zvo-njenje po toči. In če je, smo si sami krivi, da je tako, saj so dolga povojna leta posejana s nogomet - V Francijo bo odpotovalo le 23 nogometašev, ki bodo nastopili na Euru2016 Conte izbral trideseterico S selektorjevega seznama izpadli Acerbi, De Silvestri, Soriano in Izzo, ki naj bi bil med drugim vpleten v novo afero italijanskega nogometa Kruijswijk povečal vodstvo BOCEN - Na kolesarski dirki po Italiji je bil v nedeljo spet kronometer, ne sicer klasičen, ampak 10,4 kilometra dolg gorski s ciljem na skoraj 2000 metrih nadmorske višine. Etapno zmago je osvojil Rus Alexander Foliforov (Gazprom-Rusve-lo), na drugo mesto pa se je z nekaj stotinkami zaostanka uvrstil Steven Kruijswijk, ki je tako zadržal rožnato majico vodilnega in povečal prednost pred najbližjimi zasledovalci. Pred drugouvrščenim Kolumbij-cem Estebanom Chavesom, ki je bil tokrat šesti, ima zdaj dve minuti in 22 sekund prednosti. Na kronome-tru se mu je od favoritov najbolj približal Španec Alejandro Valverde, ki je z zaostankom 23 sekund zasedel tretje mesto. Polom je doživel Italijan Vincenzo Nibali, ki je imel nekaj smole, saj je moral zaradi okvare menjalnika zamenjati kolo. Včeraj so kolesarji počivali, danes pa bo na vrsti 132 kilometrov dolga etapa od kraja Bressanone do Andala. Kazen za nešportne navijače LJUBLJANA - Olimpija Ljubljana bo za neprimerno rajanje in veseljače-nja svojih navijačev ob osvojenem naslovu državnega prvaka morala plačati vsega skupaj 5350 evrov ka-zni.Olimpija si je tekmo pred koncem z zmago 1:0 pri velenjskem Rudarju zagotovila naslov prvakov domačega prvenstva. Osvojeno šam-pionsko lovoriko so proslavili tako igralci kot navijači, a so pri tem prešli tudi mejo dopustnega. Mourinho v Manchester? MANCHESTER - Angleški nogometni velikan Manchester United je po koncu sezone, v kateri se klub z Old Trafforda ni uvrstil v ligo prvakov, predčasno odpustil nizozemskega trenerja Louisa van Gaala. S tem se je sprostilo mesto glavnega trenerja, ki ga bo po napovedih in pričakovanjih zasedel portugalski strateg Jose Mourinho. Tudi Slovenija na pripravah BRDO PRI KRANJU - Slovenska nogometna reprezentanca se je zbrala na Brdu pri Kranju, kjer se bo pripravljala na prijateljski tekmi s Švedsko 30. maja v Malmöju in s Turčijo 5. junija v Ljubljani. Večina reprezentantov je že na Brdu, med njimi pa razumljivo ni prvega vratarja Jana Oblaka, ki ga v soboto čaka finale lige prvakov, kjer bo z At-leticom igral proti Realu. Dokovičev »jubilej« PARIZ - Na vrhu svetovne teniške lestvice ATP pred začetkom drugega turnirja za grand slam v sezoni, OP Francije v Parizu, ostaja Srb Novak Bokovič, ki je odprl zaporedni 99. teden ter skupno že 200. teden na vrhu lestvice. Na drugem mestu je Britanec Andy Murray, tretji je Švicar Roger Federer. (0 (0 .G »Ko smo igrali proti Sunderlandu, smo potovali z avtobusom. Varnostnik pri vhodu v štadion nam je rekel, naj zadnji del poti pešačimo. Rekel sem, da ni govora. Bilo je polno nasprotnih navijačev. Nič, šli smo peš, navijači pa so nas samo fotografirali. V Angliji nisem slišal niti ene psovke na svoj račun.« (Carlo Ancellotti očitno ne po- greša Italije, Financial Times, 20. 5.) »Morda bi volitve v Avstriji v @TVDnevnik sodile na prvo mesto, pred slavjem Olimpije v Ljubljani. Vsaj po mojih uredniških kriterijih.« (Tvit Bojana Brezigarja, 22. 5.) »Ni vsak dan nedelja, no, čeprav danes je res nedelja.« (Kolesar Michele Scarponi po slabem dnevu Nibalija, 22. 5.) »Prvenstva se ne osvajajo v medsebojnih tekmah temveč v dvobojih z malimi klubi, pri čemer je v Sloveniji ta razmejitev težko določljiva.« (Rok Maver, Primorske novice, 23. 5.) »Oče je znal biti duhovit. Zrasel je pač iz šole Nerea Rocca, čeprav je bil abstinent.« (Paolo Maldini o očetu Cesare-ju, La Repubblica, 23. 5.) RIM - Selektor italijanske reprezentance Antonio Conte je včeraj objavil seznam 30 nogometašev, ki se bodo potegovali za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu v Franciji, kamor bo odpotovalo 23 nogometnih igralcev. S prvega spiska kandidatov so včeraj odpadli Acerbi, De Silvestri in Soriano ter nekdanji nogometaš Triestine in trenutno igralec Genoe Armando Izzo, ki se je znašel v središču nove afere italijanskega nogometa, v katero naj bi bila vpletena kampanjska mafijska organizacija kamora. Ta naj bi podkupila nekatere nogometaše in tako zaradi športnih stav pogojevala izida dveh tekem v sezoni 2013/14, in sicer Avellino - Reggina (3:0) in Modena - Avellino (1:0). Trideset nogometašev bo torej v tem tednu poskušalo prepričati selektorja Antonia Conteja, naj jih vpokliče za nastop na Euru2016. Nekateri so že zdaj gotovi člani posadke, vprašljiv pa je nastop Jorginha, Sturara, Thiaga Motte, Mon-toliva in še nekaterih nogometašev, ki se bodo lahko izkazali na nedeljski prijateljski tekmi proti Škotski. Seznam 30 nogometašev Vratarji: Gianluigi Buffon (Juventus), Federico Marchetti (Lazio), Salvatore Si-rigu (Paris Saint Germain); branilci: Davide Astori (Fiorentina), Andrea Barzagli (Juventus), Leonardo Bonucci (Juventus), Giorgio Chiellini (Juventus), Angelo Obin-ze Ogbonna (West Ham), Daniele Ruga-ni (Juventus), Matteo Darmian (Manchester United), Mattia De Sciglio (Milan), Davide Zappacosta (Torino); vezisti: Marco Benassi (Torino), Giacomo Bonaventura (Milan), Daniele De Rossi (Roma), Alessandro Florenzi (Roma), Emanuele Giaccherini (Bologna), Jorge Luiz Jor-ginho (Napoli), Riccardo Montolivo (Milan), Thiago Motta (Paris Saint Germain), Marco Parolo (Lazio), Stefano Sturaro (Juventus), Federico Bernardeschi (Fioren-tina), Antonio Candreva (Lazio), Stephan El Shaarawy (Roma); napadaIci:Eder (Inter), Ciro Immobile (Torino), Lorenzo Insigne (Napoli), Graziano Pelle (Southampton), Simone Zaza (Juventus). prezirom in zapostavljanjem narodnega čuta. Celo pri Barceloni, kjer bi človek domneval, da je denar vladar, gojijo katalonsko iz-vornost. Kapetan nogometnega moštva Inie-sta nosi kapetanski trak z izključno barvami Katalonije in celo špansko vrhovno sodišče, na katerega so se obrnili iberski nacionalisti z zahtevo po prepovedi katalonske zastave, je dalo klubu prav. Kako pa je s slovenskimi zastavami pri nas? Barcelona je kljub številnim sodniškim nerodnostim osvojila nogometno državno prvenstvo in kraljevi pokal, dvojček pa je uspel tudi Bayernu in Juventusu, kar me posebej veseli. Še bolj bi me veselilo, ko bi Breg vendarle kronal čudovito košarkarsko prvenstvo C-lige silver z napredovanjem v višjo ligo. Zaenkrat si je izboril še tretjo polfinalno tekmo in prav nič ne bi bilo narobe, ko bi premagal Co-droipo, saj ta ni v medobčinski zvezi, katere posledice bomo občutili čez kako leto ali še prej. Ta pozna pomlad je vremensko kar se da spremenljiva. To občutijo v Parizu, kjer dež nagaja udeležencem Rolanda Garrosa kot še nikoli, a tudi moje kosti protestirajo. Za spremembo pa je pomlad poskrbela celo v slovenskem nogometnem prvenstvu, kjer je Olimpija po dolgih enaindvajsetih letih spet državni prvak. Prej so pomlad za pomladjo bolj dišale vijolice kot rogovilili zmaji, a še iz pravljic vemo, da se zmaj prej ali slej prebudi in takrat nastane ojojoj. V Ljubljani so uspeh zelenih proslavili kot se spodobi in po starem slovenskem običaju - saj veste katerem! Boris Cavazza najbrž ne bo tako divje proslavljal, ko mu bomo nocoj v Kopru podelili tantadruja za življenjsko delo v gledališču. Ne le, da je Cavazza vrhunski igralec, v mladih letih je bil tudi pomorščak in celo boksar, ki pa jih je prej dobil kot dal. Zato je tudi opustil športno kariero in se na srečo namenil na oder. Sumljivo pa je, da se zadnje čase odpravlja na ogled boksarskih dvobojev nogometni trener Jose Mourinho. Ne morem verjeti, da se uči te plemenite borbe le zaradi tega, ker bo v kratkem prevzel moštvo Manchester United. Ali so tam sami srboriteži? Giro je včeraj počival. Počivali so tudi vsi tisti, ki ga spremljajo ob robu italijanskih cest in ki neprestano motijo in celo ovirajo kolesarje. Nedeljski prizor z Nibalijem, ki se je v klančinski vožnji na čas neprestano z zamahi in zaušnicami otepal »navijačev« kot krava z repom nadležnih muh, je več kot zgovoren. Kolesar je izgubil kar nekaj sekund, predvsem pa zbranost, ki je v športu bistve- POGLED Z VEJE >u fO nega pomena. Zbranost in mir v duši in možganih. Tak mir, kakršnega doživljamo zadnji čas med SKGZ in SSO in ki sem si ga želel (dokazano zapisano!) pred veliko več kot dvajsetimi leti, ko pa so mi poučeni ostro dokazovali, da je to nemogoče in da sem bedak, ker verjamem v sodelovanje. No, sedaj se je razbohotila idila, kar je lepo in prav in slišal sem, da krovni pripravljata skupno križarjenje z največjo križarko na svetu, ki so jo splavili v nedeljo v Southamptonu. Vseh 6.780 mest na krovu bo zapolnjenih z zamejskimi Slovenci (prav toliko nas je ostalo) vseh barv, težava je v tem, da ladja porabi 363 tisoč litrov goriva na dan. Kdo bo to plačal? / Primorshi ODBOJKA Torek, 24. maja 2016 1 1 državna b-liga - Sprememba na klopi Gregor Jeroncic zapušča Slogo Tabor in odhaja v Kanal Nekdanji slovenski reprezentant Gregor Jerončič, ki je v zadnjih petih sezonah vodil Slogo Tabor, je novi trener odbojkarjev Salonita Anhovega. S četrtouvrščeno ekipo 1. DOL za moške je podpisal triletno pogodbo, ekipo pa bo prvič zbral na treningu 1. avgusta, ko bodo Kanalci začeli s pripravami na novo sezono. Po koncu minule sezone je z mesta prvega trenerja odstopil Leon Schilling, ki je v treh letih, kolikor je vodil odbojkarje Salonita, opravil odlično delo, saj je z njimi leta 2014 osvojil pokalno lovoriko, lani pa je z njimi igral v finalu. V vodstvu kanalskega prvoligaša bodo namesto njega na klop pripeljali enega najboljših slovenskih odboj-karjev vseh časov, Gregorja Jerončiča. »Z Gregorjem sva se nazadnje srečala v petek. Pogovarjala sva se ravno o prestopu k novemu klubu. Do zadnjega je bil neodločen. Bilo mu je žal, da nas zapušča. Njegov odhod je bil sicer v zraku, saj so se zanj zanimali tudi drugi klubi. Razšli smo se zelo prijateljsko. Gregor dobro ve, da ima pri nas še naprej odprta vrata,« je dejal odbornik Sloge Tabor Ivan Peter-lin, ki je še dodal: »Zdaj moramo poiskati novega trenerja. Še ne vemo, ali se bomo odločili za notranjo rešitev ali ga bomo poiskali kje drugje. Prioriteta je, da tudi novi trener govori slovensko.« »Zapuščam izjemno zdravo in meni zelo prijetno okolje, kjer sem bil najprej kot igralec in nato kot trener. Zapuščam skupino prijateljev, s katerimi bom še naprej ostal v stiku,« je dejal Gregor Jerončič, ki je pripravljen na nov izziv: »V prvi slovenski ligi bo treba dvigniti nivo treningov. Prva slovenska liga je bolj kvalitetna in fantje morajo več trenirati.« »Jerončič je odbojko začel igrati v Kanalu, s Salonitom je osvojil štiri naslove državnega prvaka Slovenije in igral v ligi prvakov. Potem je odšel v Friedrichshafen k slovitemu Stelianu Moculescuju, s katerim je dvakrat igral na zaključnem turnirju lige prvakov, nato pa je kar deset let igral v italijanski A1-ligi, kar je uspelo le redkim slovenskim odbojkarjem. Zadnjih pet let je deloval kot igralec in trener v Slogi Tabor. Z njim smo bili v stiku že pred petimi leti, vendar je bilo takrat mesto prvega trenerja zasedeno, zdaj, po naši uspešni kandidaturi na razpisu za sofinanciranje strokovnega kadra nacionalnih panožnih športnih GOSTOVANJE »AZZURROV« V NASI DEŽELI Italija v Trstu in Čedadu proti Srbiji Moška državna odbojkarska reprezentanca bo 8. in 9. junija gostovala v naši deželi. Selektor Blengini in njegovi varovanci bodo v okviru priprav na olimpijske igre v Rio de Janieru in svetovne lige (World League) igrali prijateljski tekmi v Trstu in v Čedadu. V tržaški športni palači PalaRubini bodo igrali 8. junija, ob 20.30, proti srbski izbrani vrsti. Proti Srbiji bodo »azzurri« igrali tudi dan kasneje, 9. junija, v Čedadu (ob 20. uri). združena ekipa olympie V Gorici naj ne bi zaprosili za vključitev v B-ligo Odbojkarska sezona v deželnih prvenstvih se še ni končala, saj čaka odbojkarje Vala v soboto še tretja odločilna finalna tekma play-offa za napredovanje v C-ligo. »Po tej tekmi bo marsikaj jasno. Želimo si, da bi Val napredoval v C-ligo. Olympia, ki je letos izpadla iz državne B2-lige, skoraj gotovo ne bo zaprosila za ponovno vključitev v enotno B-ligo in ne bo odkupila drugih pravic. Tudi v bolj tesno sodelovanje s Slogo Tabor se ne bomo spustili. Po iskrenem pogovoru z igralci in trenerji smo se odločili, da bomo upoštevali želje fantov in morebitno napredovanje iskali na igrišču v deželni C-ligi. V C-ligo je sicer napredovala tudi naša mlajša ekipa. Dve ekipi pa v eni ligi žal po pravilniku ne moremo imeti. Prav zaradi tega si želimo, da bi napredoval Val (tretja in odločilna tekma bo v soboto v Štandrežu), ki sodeluje skupaj s Sočo pri skupnem projektu združenih goriških ekip. Če bi Val napredoval, bi nekaj odbojkarjev igralo z Valom, drugi pa bi igrali z Olympio,« je povedal športni vodje goriške Olympie Andrej Vogric, ki je še dodal, da so v teku pogovori za obnovo sodelovanja s trenerjem Fabriziom Marchesinijem. »Marchesini bi še naprej ostal z nami, pod pogojem, da imamo jasne pojme in da še naprej treniramo kakovostno ter skrbimo za razvoj mladih. Zaradi tega bomo skušali sestaviti nov srednjeročni projekt,« je napovedal Vogric. Da združene deželne slovenske odbojkarske ekipe (še) ne bomo videli, je potrdil tudi odbornik Sloge Tabor Ivan Peterlin, ki pa ni izključil drugačnega sodelovanja. »Še naprej se bomo pogovarjali. Morda so za B-ligo zanimivi nekateri igralci. O tem se bomo še pogovarjali z Olympio,« je dejal Peterlin. V taboru Olympie bodo medtem skušali prepričati podajalca Filipa Hledeta, da se premisli in ne obesi čevljev na klin. »Lepo bi bilo, da bi Filip bil z nami še eno sezono. Tako bi mladim pomagal, da dozorijo,« je še dejal Vogric. Olympia želi sestaviti nov srednjeročni projekt, vodenje ekipe naj bi goriški klub še naprej zaupal trenerju Fabriziu Marchesiniju fotodamj@n šol s strani ministrstva za izobraževanje, šolstvo in šport, pa smo ulovili dve muhi na en mah. Dozdajšnji trener Schilling, ki je zelo dobro vodil člansko ekipo, bo zdaj vodil odbojkarsko šolo v klubu, s tem pa se je sprostilo mesto za Jerončiča, ki smo si ga kotKanalca tudi želeli na naši klopi,« je prihod 41-letnega Jerončiča na klop Kanalcev razložil Miloš Grilanc, športni direktor Salonita Anhovega. Jerončič je ob štirih naslovih s Kanalci, dvakrat osvojil tudi naslov nemškega prvaka, v Italiji pa je bil najboljši s Trentinom in Cuneom. S kakšnim igralskim kadrom bo krenil v novo sezono, bo znano v prihodnjih dneh. (jng) □ Obvestila ZSŠDI vabi mlade, ki izpolnjujejo spodaj navedene pogoje, da kandidirajo za prostovoljno civilno službo pri ZSSDI in športnih društvih s sedežem v tržaški pokrajini. Lahko kandidira kdor bo ob predstavitvi prošnje (8.6.2016) dopolnil 16. leto in ni še dopolnil 18. leta starosti. Trajanje prostovoljnega dela: 360 ur v 12 mesecih. Kandidati, ki bi se želeli prijaviti ali ki bi želeli dodatne informacije, lahko pokličejo urad ZSSDI v Trstu (040635627 - Martin). ZSŠDI - Komisija za odbojko prireja v sodelovanju z vsemi odbojkarskimi društvi na Tržaškem poletni odbojkarski kamp Volley Mania. Potekal bo od 27. junija do srede 6. julija 2016 v večnamenskem športnem centru v Briščikih. Informacije ZSSDI ali trenerji pri društvih. ŠZ OLYMPIA vabi v ponedeljek, 30. maja, ob 18. uri na zaključno prireditev v dvorano Mirka Spacapana v Gorico. Nastopajo: Gymplay, Artistic Gym, Rhithm & Dance, Show Dance Olympia ŠZ SOČA iz Sovodenj vabi na mesec odprtih vrat. Brezplačna vadba minivolleya (letniki 20072010 ob torkih in petkih od 15. do 16.30, trener Rok Černe) in odbojke (letniki 2002-2006 ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 18.30, trenerka Paola Uršič). Info pri trenerjih ali na szsoca@yahoo.it ženska d-liga - Jutri prva play-out tekma v Čenti Zalet Kontovel čaka odločilni in najtežji del sezone Za odbojkarice Zaleta Kontovela se sezona v ženski D-ligi ni končala, čeprav je bil v soboto na sporedu zadnji krog rednega (drugega) dela sezone. Ker so se varovanke trenerja Mitje Kušarja uvrstile na predzadnje mesto, si niso še izborile obstanka v ligi. Čakata jih še dve tekmi v play-outu. Nasprotnika bosta Tarcento, proti kateremu bo Zalet Kontovel igral že jutri ob 20.30 v gosteh v Čenti, in Acli Ronchi. Poraženec z jutrišnje tekme bo proti ekipi iz Ronk igral v četrtek, 2. junija (ob 20.30). Medtem ko bo zmagovalec z jutrišnje tekme igral proti šesterki iz Laškega na Goriškem v soboto, 4. junija. Obstanek v ligi si bo izborila le prvouvrščena ekipa troboja. Drugi dve izpadeta v prvenstvo 1. ženske divizije. Zalet Kontovel ne bo imel lahkega dela, saj sta se obe ekipi po koncu prvega dela sezone, ki je bil vsekakor rezultatsko zaradi čudne strukturizacije prvenstva nepomemben, uvrstili višje: Acli Ronchi je zbral 33 točk, Tarcento 25, Zalet Kontovel pa 19. Proti Tarcentu so Ku-šarjeve varovanke izgubile s 3:0 (25:19, 25:15, 25:16). Proti ekipi iz Ronk pa so doma zmagale s 3:2 (25:20, 16:25, 25:22, 16:25, 15:13). Ronchi je v drugi fazi sezone zasedel v skupini B predzadnje mesto s 13 točkami. Tarcen-to pa je bil v skupini A predzadnji z 10 točkami. Skratka že jutri bomo videli, kolikšne so možnosti za obstanek Zaleta Kontovela. Odbojkarica Zaleta Kontovela Giulia Antognolli fotodamj@n Ženska D-liga Sanvitese - Codroipo 3:0, Pav Udine - Zalet Kontovel 3:1, Volley Team - Roveredo 1:3 Codroipo Sanvitese Pav Udine Roveredo Zalet Kontovel Volley Team 10 10 10 10 10 10 1 27:8 25 2 27:8 24 4 24:17 20 5 18:21 14 8 10:25 7 0 10 3:30 0 TAKO NAPREJ Codroipo je napredoval v deželno C-ligo. Volley Team je izpadel v 1. žensko divizijo. Zalet Kontovel v play-out. 12 Torek, 24. maja 2016 ALPE-JADRAN Primorski ki Ji košarka - Uspeh Goriziane nekdanjih članov Doma »Naši drugje« napredovali Ivan Bernetič, David Abrami in Marco Ventin so se v nedeljo veselili prestopa v C-ligo silver mladinska košarka - U15 in U18 Združeni ekipi brez zmagovalnega odra Potem ko je iz letošnje deželne D-lige, v kateri sta nastopala tudi Kontovel in Sokol, v C-ligo silver že napredoval prvouvrščeni Intermek 3 S, si je minuli konec tedna še ena ekipa priborila pravico za nastopanje v C-ligaški konkurenci. V Tržiču je potekal finalni turnir ekip, ki so v play-offu zasedle 2., 3., 4. in 5. mesto, naposled pa je v nedeljo slavila Gorizia-na, ki je letos sestavila pretežno slovensko moštvo. V dresu goriškega kluba so nastopali nekdanji košarkar Jadrana, Kontovela in Doma Ivan Bernetič ter nekdanja košarkarska igralca Doma David Abrami in Marco Ventin, družbo pa so jim delali Martin Kocman, Manuel Marini in Slovenci Rok Močnik in Klemen Zigon, tako da je bilo skupno kar sedem slovensko govorečih košarkarjev na igrišču. To je bilo opaziti tudi na sklepnem turnirju, ko je Goriziana v polfinalu najprej premagala Tricesimo in v finalu tržaški Santos (79:65), ki je v polfinalu izločil Aviano, na igrišču pa je bilo večinoma slišati slovenski jezik. Sicer je bil letošnji edini cilj Goriziane napredovanje, saj so v Gorici sestavili vrhunsko ekipo, za katero so nastopali nekdanji A-ligaš Nello Laezza ter košarkarja, kakršna sta Zigon in Močnik, ki zagotovo sodita v višjo kategorijo. Poleg njiju sta se med sezono odlično odrezala tudi Ivan Bernetič in David Abrami, ki sta prebila skoraj celotno nedeljsko tekmo na igrišču. Če se je torej deželna D-liga zaključila z dvema izpadoma (Nordcaravan Roraigrande in Cestistica Basket Udinese) in dvema napredovanjema, je dogajanje v deželni C-ligi silver še vedno pestro. V D-ligo je v soboto izpadel videmski Geatti Basket Time, ki ga je Fagagna premagala s končnim 2:1 v zmagah, ter se tako pridružil Pordenonu in Gradežu, ki sta prav tako izpadla. O obeh finalistih za napredovanje pa bo odločala tretja tekma. Že jutri ob 20.30 bo tretje polfinalno srečanje med San Danielejem in videmsko ekipo UBC, zmagovalec pa bo nastopil proti Bregu ali Codroipu, ki se bosta na odločilni tretji tekmi spopadla v četrtek, 26. maja, ob 21. uri v Dolini. (av) David Abrami v letošnji sezoni v dresu Goriziane sledi nam na buuibterju primorski_sport face book 4 www.primorski.eu1 Under15 Jadran Carpenteria Breg - Tarcento 53:57 (10:21, 21:32, 46:45) Jadran: Ciacchi 1, Zidarič 16, Pečar, Emili, Ter-čon, Radetič, Vecchiet 10, Švab 24, Sedmak 2. Trener: Jakomin. V malem finalu za 3. mesto je Jadran igral proti ekipi Tarcenta in po izenačenem srečanju za ostal brez mesta na zmagovalnem odru. Za Jadran se je tako zaključilo nadvse uspešno prventvo U15. Jakominovi fantje so ponovno začeli tekmo prestrašeno in dopustili nasprotnikom, da si priigrajo lep zalogaj prednosti. V prvi četrtini je trema povsem izdala mlade jadranovce. V drugi četrtini pa so zaigrali veliko boljše in bili povsem enakovredni košarkarjem Tarcenta. Pravi preobrat pa so nato Zidarič in soigralci prikazali v tretji četrtini, v kateri so celo povedli za 5 točk. V zadnjih desetih minutah se je nato bil boj za vsako žogo. V zaključku pa so igralci Tarcenta obdržali mirno kri, medtem ko so Ja-dranovci izgubili nekaj ključnih žog.. Kljub tesnemu porazu je Jadran zasedel 4. mesto v deželi in tako kronal lepo sezono. Trener Jakomin je svoje misli na koncu strnil tako: »Kot trener se poslavljam od skupine fantastičnih fantov. Skupaj smo preživeli dve lepi sezoni. Lani smo v bistvu samo izgubljali, letos pa smo osvojili prvenstvo, saj smo bili prvi v naši skupini. Zaslugo gre pripisati vestnemu delu in angažiranosti fantov, katerim se toplo zahvaljujem za skupno delo. Zahvaljujem se tudi družinam, ki so prvi sponzorji v takih prilikah.« (ep) Under18 Breg Jadran Mediachem - Cordenons 51:75 (11:17; 19:34; 36:53) Breg Jadran: Kalc 6 (1:2, 1:1, 1:1), Zgur 20 (5:6, 6:14, 1:2), Gregori 14 (3:8, 4:14, 1:2), Emili 0 (-, 0:2, 0:1), D. Zettin 5 (0:2, 1:3, 1:2), Maver 2 (-, 1:1), Perčič 4 (1:2, 0:2, 1:5), Coffoli 0 (-, -), Pu-gliese 0 (-, 0:5; 0:1). Trener: Krečič. Breg Jadran- Zoppola 71:74 (16:17; 32:38; 57:54) Breg Jadran: Kalc 0 (-, 0:1), Rovis 2 (-, 1:2), Zgur 16 (5:12, 4:14, 1:5), Cappellini 2 (-, 1:4), Gregori 23 (1:2, 8:16, 2:3), Emili n.v., D. Zettin 25 (8:9, 4:13, 3:9), Maver 0 (-, -), Perčič 0 (-, -, 0:1), Coffoli n.v., Pugliese 3 (1:2, 1:3). Trener: Krečič. Breg Jadran - Perteole 64:53 (14:8; 37:26; 58:43) Breg Jadran: Kalc 2 (-, 1:3), Zgur 12 (1:1, 4:5, 1:3), Cappellini 9 (1:3, 4:8, 0:2), Gregori 26 (7:10, 8:20, 1:3), D. Zettin 13 (3:5, 5:12, 0:3), Maver 0 (-, -), Perčič 0 (-, -, 0:1), Pugliese 2 (-, 1:6, 0:2). Trener: Krečič. Združena ekipa Breg Jadran je ta konec tedna odigrala še zaključni turnir za deželni naslov v kategoriji U18. Združena ekipa je v treh srečanjih doživela dva poraza in enkrat zmagala. Smola pa je v tem delu sezone doletela Krečičevo ekipo, ki je na odločilnih tekmah igrala v precej okrnjeni postavi. Na pomoč pa je tokrat ekipi priskočil Igor Grego-ri, ki je dal svoj pomemben doprinos. V popolni postavi pa bi bila končna uvrstitev verjetno še boljša. V prvi od treh tekem je bil Cor-denons gladko boljši, Breg Jadran pa je igral precej zakrčeno. V drugem srečanju je bila Zoppola le za tri točke boljša od združene ekipe, Zgur in soigralci pa so pokazali izvrstno borbenost. V zadnji tekmi je nato Jadran Breg bil gladko boljši od Perteol, čeprav je lahko trener Krečič računal le na 8 igralcev. Tudi za ekipo, ki je sad projekta Jadran, se je tako zaključila povsem pozitivna in uspešna sezona. Velja seveda omeniti dejstvo, da je moštvo sestavljalo predvsem jedro mlajše ekipe kategorije U16, kar daje ekipi lep zagon za prihodnje sezone. (ep) / Primorshi ODBOJKA Torek, 24. maja 2016 1 3 zlati let - Nagrajevanje našega športnega uredništva in ZSŠDI Zlati let bo 11. junija v Kinemaxu v Tržiču Športno uredništvo Primorskega dnevnika letos že petič v tesnem partnerstvu z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji (in v sodelovanju z deželnim sedežem Rai, slovenski programi) bo v soboto, 11. junija (ob 20. uri), v prostorih Kinemaxa v Tržiču organiziralo drugi Zlati let. Nagrajevanje je od lani zamenjalo dotedanje oskarje, ki smo jih že vse od leta 2002 podeljevali najboljšim košarkarjem, nogometašem, odbojkar-jem in odbojkaricam naših društev v članski in mladinski kategoriji. Sezona v ekipnih športih se zaključuje in mi smo stopili v operativno fazo. V prihodnjih dneh bomo objavili seznam kandidatov in kandidatk za nominacijo. Strokovne komisije, ki smo jih sestavili v ta namen, bodo na podlagi tega seznama na individualnem glasovanju nominirali pet najboljših za vsako kategorijo. Končni seznam nominirancev bomo prav tako objavili že pred samim nagrajevanjem, vse nominirance pa povabili na nagrajevanje, kjer bomo razkrili tudi končni vrstni red, posebej pa nagradili po tri najboljše člane oziroma članice in najboljšega mladinca oziroma mladinko. Nagrajevanje bo, kot smo že napisali v zgornjih vrsticah, v soboto, 11. junija v Tržiču. Oskarje in lanski zlati let smo doslej organizirali januarja. Lani, kot smo že poročali pred časom, smo se odločili za junijski termin, da ne bi nagrada sovpadala s tradicionalnim Našim športnikom, na katerem pridejo v po-štev le najboljši.vidi ti. bi lahko napisali v Šumovskem stilu. Večer bo vodil priznani voditelj Evgen Ban, ki letos vodi radijske oddaje na Radiu Trst A ter na slovenskem Radio Aktual (še vedno je tudi televizijski voditelj) ter je obenem operativni tajnik ZSŠDI. Lokacijo, ki smo jo izbrali (Kinemax, dvorana 3 z 250 mesti, v Tržiču), ni slučajna, saj smo si želeli približati goriški pokrajini. Lani smo namreč gostovali v pro-seškem Kulturnem domu, ki je bil pretesen. Na letošnji prireditvi so že napovedali sodelovanje Vile&Vampi in no-vogoriška pevka Mojca Velikanje. Srečnež, ki bo sedel v dvorani, bo lahko odnesel domov kupon za vikend paket v enem izmed hotelov pokrovitelja Sava Hotels & Resorts. Prireditev bo snemala tudi radijska postaja Radio Trst A. 1. Laboratorij bodočnosti ZSŠDI organizira isti dan, v soboto, 11. junija, vedno v tržiškem Kinemaxu in restavraciji Minimaxu, prvi Laboratorij bodočnosti. Kaj je to? V jutranjih urah bodo predavali strokovnjaki z različnih področij. V popoldanskih urah bodo na vrsti še delavnice na temo: Kako si predstavljate zamejsko družbo čez 10 ali 20 let? Mladi bodo namreč snovali ideje za bodočnost naše manjšinske skupnosti. Lani je zlati let za mladega odbojkarja prejel Jernej Terpin (na fotografiji zraven voditelja Evgena Bana), ki je v letošnji sezoni igral pri slovenskem prvoligašu ACH Volley iz Ljubljane fotodamj@n ske kategorije velja letos starostna omejitev od letnika 1997 do 2000. Ekipe » Prava fešta za Koga glasujemo ' I W V U I V». J vU £—\a \t rwwtvwzq riiirrrarln tiqh lof r^ri naš šport« Drugi Zlati let pripravljamo v tem duhu: show, zabava ... »nekaj, ki bo figo,« V poštev za nagrado zlati let pridejo slovensko govoreči športniki iz Italije, ki so v sezoni 2015/16 vsaj pol sezone odigrali v dresu enega od slovenskih društev v Italiji, včlanjenih v ZSŠDI. Za mladin- Na nagrajevanju zlati let bomo razglasili tudi najboljšo člansko in mladinsko ekipo v sezoni 2015/16. Od letos velja pravilo, da za ekipno nagrado konkurirajo vsa naša moštva, razen tistih, ki so bila že nagrajena na čezmejni primorski prireditvi naš športnik 2015, ki je bila konec decembra v Izoli. Lani so tam priznanje prejeli odbojkarji združene goriške ekipe Olympie Vala Soče, ki jih torej za na- grajevanje zlati let ne bomo jemali v poštev. Druga priznanja Nagrado zlati let bomo tudi letos podelili še nekaterim drugim športnikom, ki (pretežno) pripadajo svetu individualnih športov. Tako bomo tudi letos nagradili najboljšega trenerja, športnika, ali športnico, ki se je posebej izkazal/a na mednarodni ravni, podelili bomo tudi priznanje mladi up, namenjeno mladim športnikom in športnicam, rojenim med letoma 1997 in 2000 in nagrado brez meja, ki je namenjena slovenskemu športniku iz Slovenije ali italijansko ali drugače govorečemu športniku, ki brani barve enega od naših društev. Tudi za vse te nagrade pridejo v poštev samo športniki in športnice, ki so aktivni v športnih društvih v okviru ZSŠDI. Nagrade ZSŠDI Med nagrajevanjem zlatih letov bo ZSŠDI tudi letos nagradilo zaslužne trenerje in odbornike, kar je tradicija, ki sega še iz časov, ko je Združenje to nagrado podeljevalo v okviru prireditve Naš športnik. atletika - Pokrajinsko tržaško prvenstvo na Kolonji Nad dvajset kolajn za atlete in atletinje Bora Trinajst. Tolikšno število kolajn, ki so jih Borovi atleti dosegli prvi dan (v soboto) tržaškega pokrajinskega prvenstva v atletiki. V drugem dnevu tekmovanj, v nedeljo, so atletinje in atleti Bora dosegli še dodatnih 9 kolajn, skupni izkupiček torej presega 20 odličij. Borovci se lahko ponašajo s tremi novimi pokrajinskimi prvaki: Marko Sancin (letnik 2003) je premagal vso konkurenco med dečki v teku na 60 metrov in si prislužil naslov pokrajinskega prvaka v najhitrejši disciplini, z rezultatom 8.6. Giulio Theo Bonanno (2003) je v metu vortexa prepričljivo zmagal z odličnim rezultatom 54,80 m in prvič presegel mejo 50 metrov. V tro-skoku je med kadetinjami dosegla pokrajinski naslov Mateja Tavčar (2001) z rezultatom 9,59 m. Ista atletinja je bila tudi druga v suvanju krogle skoraj z istim rezultatom kot v troskoku (9,60 m). Naziv pokrajinskih podprvakinj so si prislužile: Irina Blasina (2003) v skoku v daljino z osebnim rekordom 4,34 m, Anna Lapel (2004) v metu vortexa (30,16 m) in Carlotta Benco (2002) v skoku v višino, ki je preskočila 1,40m. Na zmagovalnem odru so bili še: Gaia Gregori (2001) tretja v metu kopja (27,16 m), Roj Locatelli (2003) in Marko Sancin, tretji in četrti v skoku v daljino (z rezultatoma 4,39 m oziroma 4,33 m) in pa Dan Fonda (2004) peti v metu vortexa (39,10 m) ter Tea Civar- di (2004) tudi peta v teku na 60 m (9.1). Nagrajena je bila tudi Michela Sossi (2003), sedma v teku na 1.000 m. V kategoriji dečkov in deklic je bil Bor na društveni lestvici drugi, takoj za društvom Triveneto Trieste, v skupnem seštevku tudi s kategorijo kadetov in ka-detinj pa je bil Bor tretji (za ekipama Trieste Trasporti in Triveneto Trieste). V drugem dnevu tekmovanj, ki ga je sicer pogojevala precej bolj skromna udeležba kot v soboto, je Bor dobil še enega pokrajinskega prvaka: Roj Lo-catelli (letnik 2003) je z dobrim rezultatom blizu svojega osebnega rekorda (11.79m) zmagal v suvanju krogle in se uvrstil pred drugim Borovcem-Giulio Theo Bonanno (2003) si je po sobotnem pokrajinskem naslovu v metu vortexa, prislužil drugo mesto tudi v suvanju krogle, z osebnim rekordom 10.59 m. Pokrajinski podprvak je postal tudi Peter Savron (2003) in to dvakrat: v teku na 60 metrov z ovirami (s časom 10.2) in v skoku v višino (z rezultatom 1.20m). Drugo mesto je zasedla tudi Sofia Cuccagna (2003), ki se je preizkusila v 2km hitre hoje (s časom 13:25.3). Bronasta odličja sta si prislužili: Anna Lapel (2004) v skoku v višino (1.20m) in Gaia Gregori med kadetinjami v skoku v daljino (tretja z rezultatom 4.44m). Irina Blasina je po sobotnem uspehu v skoku v daljino, v nedeljo tekla 60 m z ovirami. Vključena je bila sicer v počasnejšo serijo, vseeno pa je pretekla Ekipa AK Bor. Na fotografiji spodaj skok s palico pod spremstvom trenerja Vojka Cesarja skozi cilj s četrtim časom 10.2. V skoku v daljini pri kadetinjah je bila Elisa Cuccagna peta z rezultatom 4.42m. Organizatorji so izven tekmovanja priredili tudi skok s palico, kjer sta se preizkusili tudi dve borovki: Tina Bu-san (1999) je bil med mlajšimi mladinkami druga z osebnim rekordom 2.50 m, Veronika pa je v svoji prvi tekmi preskočila letvico na višini 2.20m. Trenerki Nastja Gherlani in Bi-serka Cesar ter trener Vojko Cesar so bili z rezultati Borovih varovancev zelo zadovoljni. Konec tedna bo v kraju Lana na Tridentinskem državno prvenstvo v mnogobojih za mladinske kategorije, kjer bo nastopila Borova atletinja Meta Sterni. V začetku junija pa bo v kraju Marostica medpokrajinsko srečanje za kategorijo dečkov in deklic, ki bodo nastopili s pokrajinsko reprezentanco, obeta se tudi nastop katerega od borovih atletov. 1 4 Torek' 24- maJa 2016 ODBOJKA Primorski ki Ji under 14 moški - Val na državnem finalu Tiha želja je uvrstitev med najboljših dvanajst Od danes do nedelje bo v Imperii potekal državni finale v moški kategoriji under 14. Furlanijo Julijsko krajino bo zastopala združena ekipa Val, ki je v deželnem prvenstvu premočno osvojila prvo mesto brez izgubljenega seta. Na finalu se bo v različnih skupinah pomerilo 28 ekip iz cele Italije. V svoji skupini bo Val igral z ekipo iz Catanie, iz Bergama ter še z eno ekipo, ki bo naknadno izžrebana. Prvo moštvo iz vsake skupine bo nato nastopilo v nadaljnji fazi za uvrstitev od 1. do 12. mesta. Valovci po tihem upajo, da bodo zasedli mesto med prvih dvanajst v Italiji, kar bi bilo za varovance trenerja Markiča vsekakor izreden uspeh. (stc) Na Goriškem Pokrajinski pokal Gorica Mavrica Arcobaleno - Volley Ball 0:3 (22:25, 16:25, 23:25) Mavrica: Birri, Cotič, Komjanc, Kovic, Paulin, Tomsič; trener: Magajne. V zadnji tekmi za Pokal Gorice se je Mavrica v okrnjenem sestavu pomerila s prvouvrščeno ekipo in potegnila krajši konec, čeprav so bile domačinke v posameznih setih točkovno z nasprotnicami precej izenačene. (stc) Vrstni red: Volley Ball 23, Lucinico Millenium 15, Libertas Villesse in Mavrica Arcobaleno 11, Mossa 0. □ Obvestila ŠD SOKOL vabi na proslavo ob 50-letnici ustanovitve društva, ki bo v soboto, 28. maja, ob 19.00 v nabrežinski telovadnici. ŠZ BOR Gimnastični odsek vabi na tradicionalno zaključno akademijo v nedeljo, 29. maja, ob 18. uri v Veliki dvorani Bojana Pavletiča na Stadionu 1. maja v Trstu. AŠZ GAJA Teniška sekcija in ZSŠDI organizirata od 13. junija do 1. julija na Padričah začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Pojasnila in prijave na tel. št. 3898003486 (Mara). AŠZ GAJA Teniška sekcija organizira v mesecu juniju na Padričah začetniški 10-urni tečaj za odrasle. Pojasnila in prijave na tel. št. 3898003486 (Mara). AŠD SOKOL sporoča, da so na društvenem odprtem igrišču od tega tedna dalje odprti igrišči odbojke na mivki (beach volley) kot tudi košarkarsko igrišče. Rezervacije igrišč za jutranje in popoldanko - večerne termine na tel. št. 3294422784 (Mara). Sokol sporoča, da deluje ob omenjenih terminih tudi dobro založeni bar. 1. ženska divizija - V soboto finale Zalet Breg bo drevi izvedel za nasprotnika Zalet Breg je v polfinalu končnice z gladkim izidom opravil z mlado ekipo S. Sergio in se tako uvrstil v finale za napredovanje, ki bo v občinski telovadnici v Dolini v soboto, ob 21. uri. Kdo bo njihov nasprotnik v finalu, bodo zaletovke izvedele danes, ko je na vrsti drugi polfinale med ekipama Volley Club in Eurovol-leyschool. V rednem delu je Zalet Breg proti obema ekipama dvakrat slavil, tako da so brežanke v vsakem primeru nesporne favoritinje za zmago. Vendar, kot se često dogaja, so favoriti večkrat pod večjim psihološkim pritiskom in finalna tekma je vedno tekma zase. Igranje na domačem igrišču in spodbujanje domačih navijačev pa bo Zaletovim igralkam gotovo v veliko pomoč, zato, dragi odbojkarji in prijatelji igre čez mrežo, v soboto kar pridno v Dolino. (stc) under 13 - Državni finale v Caorlah Sloga Tabor se je v Italiji uvrstila na 26. mesto Sloga Tabor je od petka do nedelje nastopila v Caorlah na državnem finalu v moškem prvenstvu under 13 - 3 proti 3. Igralci Sloge Tabor so v osmih tekmah dosegli eno zmago, kar jih je uvrstilo na končno 26. mesto v Italiji (lani je bila Futura iz Cor-denonsa 27.) Trener Danilo Berlot je vsekakor zadovoljen s predstavo svoji varovancev: »To je bila neprecenljiva izkušnja za moje igralce. Mogoče bi se lahko uvrstili tudi kanček više, med 22. in 25. mestom, kaj več pa bi težko dosegli. V drugih ekipah so nastopili po dva, trije igralci, ki pri 13. letih merijo v višino okoli 1,90 m ali več. Pri nas je realnost drugačna.« V nekaterih, ključnih trenutkih je v igro slogašev vskočila odvečna napaka, ki jih je potem stala boljšega rezultata, vendar trener svojim fantom nima kaj očitati, saj so se pomerili z ekipami, ki spadajo v projekt društev, ki nastopajo tudi v prvi in drugi italijanski ligi. V svoji skupini se je Sloga Tabor pomerila z ekipami Banca Cuneo, Volley Meta in Casa dei bimbi Modena. V drugi fazi kvalifikacij pa z Roomy 78 Catania, Volley Castelli Montecchio in Sport Team Sudtirol. V polfinalu za uvrstitev od 25. do 28. mesta so zmagali proti ekipi Nuova Pallavolo Campobasso (2:1 -15:10, 8:15, 15:9) ter nato v tekmi za 25. mesto proti Porto Torres klonili z izidom 2:1 (15:13, 14:15, 15:10). Državni prvaki so postali igralci ekipe Volley Prato. Sloga Tabor: Luca Dessanti, Stefano Giusto, Alessio lannuzzi, Erik Smeraldi, Denis Stefani; trener: Danilo Berlot. (stc) Na Tržaškem V nedeljo je bil v občinski telovadnici v Nabrežini finalni del tržaškega prvenstva under 13. V končnici je nastopila tudi ekipa Sokola. V polfinalu se je Sokol pomeril s Cosellijem, ki je bil glavni favorit za pokrajinski naslov, kar je v nedeljo tudi dokazal. Sokolovke so se borile po svojih močeh in igrale zelo dobro, kljub temu pa so morale priznati premoč nasprotnic. V drugem polfinalu je slavila Oma nad Azzurro. V finalu za tretje mesto so igralke Sokola igrale v prvem setu neprepričane v svoje sposobnosti in so že zaostajale, nato pa so se zbrale in set osvojile. V drugem nizu pa so zaigrale zelo dobro in se na koncu veselile tretjega mesta. Odsotno trenerko Norči Zavadlav, ki je dekleta trenirala skozi vso sezono, je nadomeščala Lajris Žerjal, ki je bila na koncu zelo zadovoljna z igro svojih deklet in vsem namenila pohvalo. (stc) Polfinala Coselli - Sokol 2:0 (25:13, 25:13) Oma - Azzurra 2:0 (25:22, 25:17) Finale za 1. mesto Coselli - Oma 2:0 (25:22, 25:18) Finale za 3. mesto Sokol - Azzurra 2:0 (25:21, 25:18) Barbara Gregori (Zalet Breg) Sokol: Grilanc, Kravanja, Močnik, Pupis, Radina, Škabar, Vidoni, Zonta, Žbogar; trenerka: Žerjal. Končna lestvica: 1. Coselli, 2. Oma, 3. Sokol, 4. Azzurra. Na Goriškem V goriškem pokrajinskem finalu prvenstva under 13 je nastopila tudi Soča (na fotografiji), ki je na koncu zasedla tretje mesto. Goriška odbojkarska zveza ni ugodila prošnji slovenskega društva, da bi finalni del igrali na drugi datum in Soča je zato nastopila v okrnjenem sestavu, saj je finale sovpadal z moškim deželnim finalom under 14, v katerem nastopajo tudi nekateri igralci Soče. V polfinalu je Soča igrala proti ekipi iz Ronk in izgubila, vendar je bila tekma v vseh setih zelo izenačena. Nekaj odvečnih napak pa je bilo usodnih, da je v končnici prevladala ekipa Ronchi. V finalu za tretje mesto proti ekipi Millenium Azzurra je Soča gladko slavila. Trenerka Paola Uršič je bila vsekakor zadovoljna s potekom sezone in finalnim delom ter je pohvalila vse svoje varovance za trud, ki so ga vložili v treninge ter za lepo igro, ki so jo pokazali na finalnem delu. (stc) Polfinala Soča - Ronchi 0:3 (22:25, 21:25, 15:25) Staranzano - Millenium Azzurra 3:0 (25:23, 25:18, 25:20) Finale za 1. mesto Staranzano - Ronchi 3:0 (25:19, 25:21, 25:17) Finale za 3. mesto Millenium Azzurra - Soča 0:2 (19:25, 17:25) Soča: Cotič, Falzari, Ferfolia, Feri, Flospergher, T. in V. Hlede, Marusič, Menis, Musig, Pelle, Romaniello, Vižintin, Žbogar; trenerka: Uršič. Končni vrstni red: 1. Staranzano, 2. Ronchi, 3. Soča, 4. Millenium Azzurra. Odbojkarji Olympie under 17 Združeni ekipi slovenskih goriških društev ni uspelo ohraniti nepo-raženosti v prvenstvu under 17 in postati deželni prvak ter tako doseči predprvenstveni cilj, ki so si ga v odboru zastavili. Igranje v finalu za prvo mesto jim je že v polfinalu preprečil - za finalni del okrepljeni - Coselli, ki je v končnici igral izredno motivirano in se na koncu tudi veselil deželnega naslova. Na igralce Olympie je očitno zelo vplival velik psihološki pritisk, ki so ga kot glavni favoriti čutili na svojih ramenih. Enostavne stvari, pri katerih so bili med letom nepogrešljivi, jim niso šle od rok. Po izenačenju v setih sta nadaljnja dva niza bila izredno izenačena in sta se oba končala na razliko. »Igrali smo pod tonom. Športna sreča tokrat ni bila na naši strani,« je bil po finalu razočaran trener Battisti. Na finalni del so se sicer pri Olympii dobro pripravili; med samo tekmo je trener skušal spremeniti potek z raznimi menjavami, vendar do preobrata ni prišlo. V tekmi za tretje mesto so igralci Olympije, čeprav utrujeni, le odigrali tako kot znajo in premagali Prato z izidom 2:0. V finalu pa je bil Coselli, pri katerem v okviru sodelovanja med društvoma igrata tudi slogaša Luis Vattovaz in Simone Sutter, boljši od Future iz Cor-denonsa in bo tako nastopil na državnem finalu, ki bo od 7. do 12. junija v Bormiu v Lombardiji. (stc) Polfinala Olympia - Coselli 1:3 (19:25, 25:20, 24:26, 25:27) Futura - Prata 3:1 (25:16, 25:20, 22:25, 25:18) Finale za 1. mesto Coselli - Futura 3:1 (25:20, 17:25, 25:19, 26:24) Finale za 3. mesto Olympia - Prata 2:0 (25:16, 32:30) Olympia: Cavallaro, Cotič, Faganel, fotodamj@n Hlede, Pahor, Princi, Korbi (L); Bensa, Devetak, Pellis, Persoglia; trener: Bat-tisti. Končna lestvica: 1. Coselli, 2. Futura, 3. Olympia, 4. Prata. Under12 V prvenstvu under 12 goriške pokrajine nastopata tudi ekipi Mavrice in Soče. V prvem delu prvenstva, ki se je začelo januarja, se je vsaka ekipa srečala po enkrat z ostalimi ekipami. V drugem delu pa so sestavili štiri skupine po tri ekipe, ki proti vsaki ekipi igrajo prvo in povratno tekmo. V skupini B je Soča na prvem mestu in bo to mesto tudi ohranila, čeprav bo morala v soboto odigrati še zadnjo tekmo rednega dela. V skupini C pa je Mavrica na tretjem mestu - tudi njo čaka v nedeljo še zadnja tekma prvenstva, katere izid pa ne bo spremenil lestvice. Kot prvouvrščena se bo Soča udeležila končnice prvenstva, ki bo soboto, 4. junija (polfinalne tekme) in nedeljo, 5. junija v Krminu. Istočasno bo v Krminu potekal tudi turnir v mini odbojki. Ekipo Soče trenira skupaj s skupino under 13 Paola Uršič, trener Mavrice pa je Matija Dugar. (stc) Soča: Gaia Chimenti, Giada Cristancig, Nikolaj Černic, Beatrice Falzari, Jan Feri, Zala Flospergher, Camilla Komic, Nicole Romaniello, Teresa Vinzi (vsi 2004), Andrej Cotič (2005), Martina Gruden, Gregor Makuc, Dejan Rade-tič, Denis Tomsič, Borut Vižintin, Denis Žbogar (vsi 2006). Trenerka: Paola Uršič. Mavrica Arcobaleno: Carlotta Boskin, Lara Colja, Giorgia Surian, Anna Ubal-di, Sofia Zorzenon (vse 2005), Andreja Bensa, Linda Berzacola, Tjaša Co-lussi, Martina Contino, Elisa Fornasie-re, Gaja Fornazarič, Alice Komic, Ester Serplini, Sara Solinas, Julija in Nastja Tomsič, Anisja in Neja Volčič (vse 2006). Trener: Matija Dugar. Primorshi NOGOMET Torek, 24. maja 2016 15 Pordenone proti Pisi skoraj brez možnosti V končnici za napredovanje iz C- v B-ligo je Pordenone v nedeljo na prvi polfinalni tekmi visoko izgubil proti Pisi, ki jo vodi nekdanji Milanov nogometaš Gennaro Gattuso. Na stadionu Arena Garibaldi so toskanski nogometaši zmagali s 3:0. Vse tri zadetke je dosegel Varella. Tekmo si je ogledalo okrog deset tisoč gledalcev. Povratna tekma bo v nedeljo v Pordenonu. Turnir II Giulia: jutri Vesna - Primorec Turnir Il Giulia, ki ga za tržaške članske nogometne ekipe organizira klub San Giovanni, je v polnem teku. Drevi bo pri Svetem Ivanu v Trstu ob 20.30 San Giovanni igral v če-trtfinalu proti ekipi Sant'Andrea. Jutri bo na sporedu slovenski derbi: ob 20.30 se bosta namreč med seboj pomerila Vesna in Primorec. Začetek drugega tedna bosta na sporedu polfinala, v petek, 3. junija, pa še finale. promocijska liga - Juventina je v nedeljo klonila proti Pasianu v finalu play-offa Začarana končnica elitna liga Drevi še play-out tekmi Z drevišnjima play-out tekmama elitne lige Flaibano - Ism Gradisca in Manzanese - Sanvi-tese, ki bosta odločali še o zadnjih dveh izpadih v promocijsko ligo, se bo zaključila igralna sezona 2015/16 v deželnih amaterskih prvenstev. Tekmi bodo igrali še drevi, ker so morali počakati na dokončni razplet v D-ligi. Z obstankom Triestine se je namreč v elitni ligi rešil Virtus Corno. Union Pasiano, ki je v finalu play-offa promocijske lige premagal Ju-ventino, bo šele na čakalni listi, saj z izpadom Fontanafredde iz D-li-ge (v play-outu je izgubila z 2:0 v gosteh proti Montebelluni) se v elitni ligi ni sprostilo nobeno mesto. Povrh tega je Torviscosa, ki je igrala državni play-off elitne lige, tudi na povratni tekmi na domačem igrišču izgubila proti Le-gnanu (0:2). Lombardska ekipa bo v finalu državnega play-offa igrala proti južnotirolski ekipi St. Georgen, ki je premagala Valen-zano. Prva tekma bo 5. junija, povratna pa 12. Z obstankom Triestine so se veselile tudi nekatere ekipe v nižjih deželnih ligah. San Quirino je napredoval v promocijsko ligo, Villanova bo v prihodnji sezoni igrala v 1. amaterski ligi, Fiumi-cello pa v 2. amaterski ligi. prej do novice www.primorski.eu1 -t- Union Pasiano - Juventina 4:1 (2:1) Strelec: 32. Bardini Juventina: Bon, Morsut, Scrazzolo, Racca, Antonutti, Zorzut (lansig), Dragosavljevic, Dornik (Stabile), Marchioro, Nardella, Nardini (Sant). Trener: Sepulcri. Rdeč karton: 16. Scrazzolo Play-off ostaja prava nerešljiva uganka za Juventino. Po statističnih podatkih Bruna Rupla na spletni strani slosport.org je štandreško moštvo med sezono 2001/02 in letošnjim prvenstvom že desetkrat nastopilo v končnici za napredovanje, do katerega pa ni nikoli prišlo. Nazadnje je Ju-ventina spodrsnila v nedeljo, ko je na nevtralnem igrišču v Rivignanu klonila s 4:1 proti moštvu Union Pasiano. Poraz je nekoliko omililo dejstvo, da je Fontanafredda izpadla. To pomeni, da tudi letos naj ne bi prišlo do dodatnih napredovanj, tako da bo tudi Union Pasiano najverjetneje tudi v naslednji sezoni nastopal v promocijski ligi. V nedeljo sta se sicer spopadli odlični ekipi, ki sta prednjačili v skupini A in B promocijske lige. Juventina je srečanje odlično začela in odigrala kakovostnih prvih 15 minut. Tedaj pa je prišlo do napake v obrambni fazi, ko je Scrazzolo zrušil v kazenskem prostoru nasprotnikovega napadalca in si za nameček prislužil rdeč karton. Enajstmetrovko je odlično unovčil Violo, Luca Corazza pa je nato podvojil v 25. minuti. Kljub številčni premoči Unio-na iz Pasiana je štandreška enajsterica odreagirala in zmanjšala zaostanek z Bar-dinijem v 35. minuti. Tudi v drugem polčasu so se nogometaši trenerja Sepulcrija solidno borili, tekmo pa je v 75. minuti odločil Carolo, ki je odlično kronal protinapad. Končni izid je nato v izdihljajih srečanja postavil Morsut, ki je sam potisnil usnje v lastno mrežo. Union Pasiano je tako z visoko zmago potrdil odlično sezono v napadu (redni del prvenstva je zaključil s 76 zadetki, medtem ko jih je Juventina dosegla 41, v obrambi pa je štandreška enajsterica prejela le 16 golov, medtem ko jih je Union Pasiano nasprotnikom dopustil kar 41), kljub temu pa se na koncu ni veselil napredovanja v elitno ligo, čeprav si ga je priboril z uspehi na igrišču. (av) OB KONCU SEZONE Uspesno iscejo po srovitelje Jan Grgič Za nogometaše je napočil čas poletnih turnirjev. Zadnji so odklopili igralci Juventine, ki jim play-off ne leži: tudi v deseto jim ni uspelo napredovati. Juventina bo tudi v prihodnji sezoni skupaj s Primorcem igrala v promocijski ligi. Letošnja sezona je bila povprečna. Čast slovenskih nogometnih društev je rešilo le proseško Primorje, ki je v 2. AL podiralo rekorde. Na Proseku so že napovedali, da bodo tudi v sezoni 2016/17 naskakovali vrh lestvice. »Čimprej bi radi igrali derbi s Krasom in Vesno v elitni ligi,« pravijo pri rumeno-rdečih. Ambiciozne napo- vedi so za novinarje kot cvetni prah za čebele. Radi pišemo o podvigih in ciljih, ki jih je sicer še potrebno uresničiti na igrišču. Kot vedno se bomo hkrati tudi vprašali, čemu tri ekipe slovenskih društev v najvišji deželni ligi (ali tudi v promocijski ligi). In retorično vprašanje: kaj, če bi nastopali združeno? Tega ne bomo še dolgo izvedeli, saj združitev še zdaleč ni na obzorju. Nogometnim društvom pa moramo priznati, da so odlični iskalci pokrovitelj. Sami uspejo, čeprav so proračuni kar visoki. Nikoli oziroma zelo malo se pritožujejo in jokajo za pomanjkanjem finančnih sredstev. Kapetan Juventine Andrea Racca je tudi letos odigral odlično sezono bumbaca elitna liga Luigino Sandrin ostaja trener kriške Vesne Pri kriški Vesni, ki bo jutri pri Svetem Ivanu v Trstu igrala tekmo turnirja Il Giulia proti Primorcu, so potrdili trenerja Luigina Sandri-na (na fotografiji), ki je v letošnji sezoni popeljal ekipo do četrtfinala (državna faza) državnega prvenstva elitne lige in med sezono, pred pokalnimi napori, celo naskakoval drugo mesto na lestvici. V prihodnjih tednih bo bolj jasna tudi slika ekipe kriškega kluba. Kriški odborniki so si namreč v prejšnjih tednih privoščili malo odmora. 23 Obvestila ŠZ ZARJA in druge vaške organizacije vabijo na tradicionalno nogometno tekmo Gurnce - Dulce v športnem centru Zarje v Bazovici v četrtek, 2. junija, ob 11. uri. Poskrbljeno bo tudi za pijačo in jedačo. NK KRAS REPEN organizira Športni kamp namenjen dečkom in deklicam letnikov od 2004 do 2010, pod pokroviteljstvom ZSSDI-ja in Občine Repentabor. Kamp bo od 13. do 18. junija na športnem igrišču v Repnu. Vpis do 10. junija. Info in prijave na društvenem sedežu 0402171044 med 10.00-12.00 in 16.00-18.00 ali na tel. št. 3393853924 (Emanuela), 3286238108 (Zulejka). FC PRIMORJE organizira od 13. do 25. junija nogometni kamp za otroke od 4. do 13. leta starosti. Posebnost letošnjega kampa je poudarek na tehniki Freestyle (v sodelovanju z italijansko nogometno akademijo freestyle AICF). Vpisovanje in informacije: 3296022707 (Zuppin) ali 3456345221 (Siccardi), asd.fcprimorje@alice.it. d-liga - V nedeljo se je na Roccu zbralo pet tisoč gledalcev Triestina do obstanka šele skozi šivankino uho Triestina - Liventina 1:1 (0:0, 0:0, 1:0) po podaljških Strelca: Dalla Rive iz 11m v 1. min. prvega podaljška, Gardin v 14. min drugega podaljška Za člane primorskega pop ben-da Zmelkoow je smisel življenja le-žanje na plaži, za navijače Triestine pa je postal zadnja leta smisel življenja trpeti do zadnje minute. V nedeljo je namreč skoraj 5000 navijačev trepetalo do 130. minute igre (toliko je trajala dodatna tekma za obstanek proti Liventini, če upoštevamo tudi sodnikove podaljške), preden so se lahko veselili obstanka v D-ligi. Morda je stavek, ki bi na najboljši način obnovil nedeljski dvoboj med Triestino in Liventino sledeč: »Po prikazani igri bi si oboji zaslužili nazadovanje v elitno ligo«. In res, nedeljska tekma je bila s tehničnega in taktičnega vidika na zelo nizki ravni. Tudi trema je prispevala svoje, saj nobena od dveh ekip ni želela pretirano tvegati. V takih primerih je najlažja rešitev dolga visoka podaja v globino, saj je take žoge skoraj nemogoče prestreči, a pri takih podajah lahko ustvariš kako nevarno priložnost le slučajno. In takih slučajev vsaj šestdeset minut ni bilo. Nekaj strelov z razdalje, nekaj gneč v kazenskem prostoru, a nič drugega. Pri Triestini je bil nekoliko bolj živahen Bradaschia, ki pa je zaman čakal na pomoč soigralca. Giordani je bil preveč osamljen in nase je opozoril le v 68. minuti, ko mu je sodnik razveljavil gol zaradi (spornega) nedovoljenega položaja. Triestina bi si zadetek zaslužila v 80. minuti, ko je v isti akciji v desetih sekundah trikrat streljala proti vratom: prvi strel je Navijači Triestine so v nedeljo napolnili tržaški stadion Nereo Rocco vrhunsko odbil vratar, drugega prečka, tretjega pa branilec z glavo na sami gol črti. Tudi v 93. minuti bi lahko Triestina preprečila igranje podaljškov, a vratar je odbil v kot Cup-ponejev strel. Podaljški se skorajda niso še začeli in že je prišlo do odločilnega dogodka. Branilec se je dotaknil Cup-poneja, ki se je zrušil na tla: za sodnika je bilo dovolj za najstrožjo kazen, ki jo je Dalla Riva uspešno izvedel ravno pod v rdeče obarvano precej polno stransko tribuno Rocco, ki se je lahko veselila. Liventina je začela končno silovito napadati, saj je potrebovala dva zadetka v tridesetih minutah. Prvega bi lahko dosegla z Vianellom v 105. minuti, a je z bele točke (prekršek vratarja Triestine Vezzanija) streljal kvišku. Liventina je gol dosegla štirinajst minut kasneje po strelu s kota, a gostom je zmanjkalo časa za drugi zadetek, čeprav se je zadnje mi- nute tekme igralo izključno v bližini kazenskega prostora Triestine. Po obstanku so gotovo v taboru Triestine lahko zadihali. V prvi vrsti dvojica Milanese-Biasin, ker lahko zdaj Tržačani začnejo graditi ekipo za prihodnjo sezono. Včerajšnja množična prisotnost na tribunah je dokaz, da novemu vodstvu navijači slepo verjamejo in zaupajo, vendar Milanese bo moral sestaviti konkurenčno moštvo, ki mora nujno ciljati na napredovanje. Po dveh zelo negativnih sezonah - in dveh obstankih doseženih šele po igranju dodatnih tekem - je namreč skrajni čas, da se Triestina znova poteguje za nekaj več. »Pian pianin« (počasi počasi), kot je rekel gospodar kluba Mario Biasin, se bo morala Trie-stina vrniti v svet profesionalnega nogometa. A pot je strma, saj zmagati katerokoli prvenstvo ni lahka zadeva. Z denarjem in organizacijo pa je nedvomno pot bolj položna. (if) 448 Četrtek, 26. maja 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji 1. Izbral sem jadranje, ker ... so sošolci leto prej začeli jadrati in tako sem se tudi jaz preizkusil s tem športom. 2. Kateri je vaš najboljši športni dosežek? Ali ste se ukvarjali tudi z drugimi športi? Sedmi na evropskem absolutnem prvenstvu, 21. na svetovnem prvenstvu v razredu 420 in še mnogo drugih solidnih rezultatov na državnih in drugih mednarodnih tekmah. Igral sem tudi košarko in eno leto odbojko. 3. Kaj ste želeli postati kot otrok? Testni voznik novih avtomobilov. 4. Česa vas je v življenju najbolj strah? Globoke vode. 5. V kaj verjamete? V prijateljstvo. 6. Katero jed najbolje pripravite? Testenine »a-la carbonara«. 7. Katero pijačo največkrat naročite? Pivo. 8. Katero glasbo (CD, MP3) poslušate trenutno v avtu? Malo vsega. 9. Kateri avtomobil vozite? Mini cooper JCW. 10. Kateri mobilni telefonček imate? Iphone. 11. Kdaj ste bili nazadnje na počitnicah in kje? Na Malti lansko poletje. 12. S kom največkrat nakupujete oblačila? S prijateljem. OSEBNA IZKAZNICA: Ime in priimek: Ugrin Matia Kraj in datum rojstva: Trst, 10. oktobra 1994 Kraj bivanja: Trst Študij, služba: mehanik, trener jadranja Stan: prost Športna panoga: Jadranje Matično društvo: TPK Sirena Sedanje društvo: TPK Sirena 13. Domača žival. Dva psa in želva. 14. Kaj največkrat počnete po treningu? Se družim s prijatelji. 15. Zadnja knjiga, ki ste jo prebrali? Dobro vprašanje ... 16. Katere jezike govorite? Slovensko, italijansko in angleško. 17. Na kateri športni prireditvi ste bili kot gledalec v zadnjem letu? Na tekmi Jadran - Sokol. 18. Facebook, tvvitter, google+, instagram. Facebook in instagram. 19. Država, v kateri bi radi živeli. Na kakem tropskem otoku, kjer je vedno poletje. spremljate v tej sezoni. Jih ne spremljam. 24. Če bi imel na razpolago 1 milijon evrov, bi ... pobegnil na kak otok. 25. Koga bi izbrali za voditelja manjšine? Ne bi vedel. Na kakem tropskem otoku, kjer je vedno poletje. 20. Potovanje: za mesec, teden, dan. V Grčijo. 21. Kaj bi radi znali, pa ne _ /71 Jadrati z jadralno de> m 22. Najljubša ekipa ali športnik na mednarodni ravni. Ga ni. ^^ 23. Tri slovenske (zamejske) ekipe, ki jih 26. Študij/šport: ali je kakemu sošolcu iz višje srednje šole res uspelo? Ne. 27. Oseba, ki vam je v športni karieri, zapustila največji pečat. Trener Matija Spinazzola, ker mi je pomagal preboleti strah pred močnim vetrom. 28. Oseba, ki vam je v šolski karieri, zapustila največji pečat. Profesor ladijske teorije. Ni nekega razloga, je bil enkraten. 29. Katera slovenska ustanova v Italiji ne sme propasti? Nobena. 30. Kateri italijanski politik vam je najbližji? Nihče. 31. Najljubši šolski predmet/izpit. Ne bi vedel, nisem rade volje hodil v šolo. 32. Ste imeli v otroštvu najljubšo igračo? Katero in kdo vam jo je podaril? Bicikel, ki mi ga je podaril stric. 33. Imate kakšno razvado? Nobene, ki jo bi izpostavil. Kdo je na sliki? Na sliki je naš košarkarski delavec (letnik 1962), ki je v zadnjih letih veliko pripomogel, d« se je Bregova košarka kakovostno zelo N dvignila. S košarko se je začel ukvarjati od samega začetka ustanovitve sekcije pri ŠD Breg. Igral je v vseh mladinskih ligah od minibasketa do kadetov, nakar je v sezoni 1979/80 z vso Bregovo ekipo prestopil k mladincem Jadrana. V sezoni 1983/84 se je vrnil k Bregu, pri katerem je igral v 1. diviziji in nato v promocijski ligi do sezone 1986/87. Od 1995 je v odboru AŠD Breg. SLOVARČEK - AVLIDA = starogrško pristanišče na vzhodni obali Beocije, tudi Aulis • DRO = občina pri Trentu • OCA = reka v Španiji, pritok Ebra • STON = kraj na Pelješcu v Dalmaciji • TODOROVSKI = makedonski pesnik (Gane) Torek, 24. maja 2016 1 "J O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu štandrež - Italijanska sekcija s prihodnjim šolskim letom na Rojcah Dodatni prostori za slovenski vrtec Tabli pri vhodu v stavbo otroškega vrtca v Štandrežu V goriški občini bo v prihodnjem šolskem letu začel delovati nov vrtec. V Ulici Carso na Rojcah se je namreč zaključila gradnja šolskega poslopja, ki ga bodo namenu predali septembra in v katerega se bodo vselili otroci, ki obiskujejo italijansko sekcijo štandreškega vrtca. Po njihovi odselitvi se bo v Štandrežu sprostila ena učilnica, ki jo bo po besedah pristojne občinske odbornice Sil-vane Romano lahko uporabljal slovenski vrtec Pika Nogavička. »Kot sem pred časom v neformalnem pogovoru povedala ravnateljici Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom Gorica Elizabeti Kovic, bodo prostori, ki jih je doslej zasedal italijanski vrtec, na voljo slovenski vzgojni ustanovi. Vanj ne nameravamo se- Ravnateljica Elizabeta Kovic:»Odprtje tretje sekcije slovenskega vrtca zaradi upada rodnosti za zdaj ne pride v poštev« liti nič drugega, uporabljajo jih lahko za katerokoli dejavnost,« je za Primorski dnevnik povedala odbornica Silvana Romano, po kateri bi slovenski vrtec, če bi bilo potrebno, lahko zaprosil tudi za odprtje tretje sekcije. »Odprtje tretje sekcije za zdaj ne pride v poštev, saj bi težko zbrali dovolj vpisov. V goriški pokrajini beležimo namreč v zad- ZAČETEK POSTOPKA ZA IZJAVLJANJE JAVNE KORISTI V skladu s 16. členom odloka predsednika republike št. 327/2001 družba lrisacqua s.r.l. obvešča, da namerava odobriti načrt za "gradnjo omrežja odpadnih voda v Občini Sovodnje ob Soči -glavno naselje in zaselki" z namenom, da izjavi javno korist omenjenih del. Parcele, ki bodo vključene v projekt, so naslednje: * K. O. Sovodnje ob Soči: pc 131/5 PT143 ct 1, pc 131/9 PT903 ct1, pc 131/10 PT1140 ct 1, pc 88/25 PT 819 ct 1, pc 133/4 PT 479 ct 1, pc 136/6 PT 413 ct 2, pc 136/7 PT 652 ct 1, pc 136/5 PT413 ct2, pc 137/7 PT401 ct4, pc 137/8 PT413 ct2, pc 137/11 PT413 ct 2, pc 137/12 PT 411 ct 1, pc 137/18 PT 413 ct 2, pc 141/12 PT 455 ct 1, pc 353 PT 335 ct 1, pc 355 PT 654 ct 1, pc 356 PT 1125 ct 1, pc 149/2 PT 926 ct 1, pc 300/7 PT 63 ct 1, pc 4/10 PT 834 ct 1, pc 4/13 PT 834 ct 1, pc 4/19 PT 834 ct 1, pc 300/1 PT 63 ct 1 * K.O. Peč: pc 16/5 PT 517 ct 1, pc 16/6 PT 517 ct 1, pc 17/2 PT 366 ct 1, pc 22/27 PT 263 ct 1, pc 22/28 PT 345 ct 1, pc 22/30 PT 346 ct 1 * K. O. Rupa: pc 37/3 PT 363 ct 1, pc 37/4 PT 280 ct 2, pc 39/2 PT 318 ct 1, pc 42/2 PT 216 ct 5, pc 43/1 PT 496 ct 1, pc 43/2 PT 384 ct 1, pc 43/3 PT 318 ct 1, pc 43/4 PT 385 ct 1, pc 46/1 PT 465 Ct 1, pc 47/2 PT 496 ct 1, pc 86 PT 465 ct 1 * K. O. Miren: pc 67/1 PT 223 ct 2, pc 67/2 PT 137 ct 1, pc 68 PT 246 ct 1, pc 69/2 PT 887 ct 1, pc 292 PT 890 ct 1, pc 293 PT 652 ct 1, pc 294 PT 881 ct 2, pc 295 PT 881 ct 1, pc 308/2 PT 924 ct 1, pc 78/1 PT 895 ct 1, pc 78/2 PT 145 ct 1, pc 79/3 PT 579 ct 1, pc 79/4 PT 849 ct 1, pc 85 PT 21 ct 1, pc 86 PT 196 ct 1, pc 280/1 PT 907 ct 1, pc 280/2 PT 878 ct 1, pc 281 PT 879 ct 1, pc 291 PT 765 ct 1, pc 296 PT 268 ct 1, pc 297 PT 627 ct 1, pc 299 PT 332 ct 1, pc 300 PT 875 ct 1, pc 303/1 PT 716 ct 2, pc 304 PT 205 ct 1, pc 305 PT 681 ct 1, pc 307 PT 97 ct 1, pc 309 PT 848 ct 1, pc 648 PT 910 ct 1, pc 173/3 PT 896 ct 1, pc 173/1 PT 873 ct 1, pc 184/1 PT 883 ct 1, pc 183/2 PT 190 ct 1, pc 183/3 PT 183 ct 1, pc 183/1 PT 654 ct 1, pc 284 PT 898 ct 1, pc 178/1 PT863 ct 1, pc 178/2 PT618 ct 1, pc 170/1 PT911 ct 2, pc 170/4 PT876 ct 1 . Načrt je bil oddan Tehnični službi Občine Sovodnje ob Soči. Do ponedeljka, 27. junija 2016, si lahko interesenti ogledajo načrt med delovnim umikom občinske tehnične službe: ponedeljek: 12.00 -13.00, sreda: 16.00 -17.30, petek: 12.00 -13.00. Do ponedeljka, 27. junija 2016, lahko interesenti podajo morebitne pripombe odgovorni osebi tega postopka. Odgovorna oseba tega postopka je inž. Igor Bortolotti družbe lrisacqua s.r.l.: tel. 0481/593111 - faks. 0481/593410 - epošta: IBortolotti@irisacqua.it. bumbaca njem letu precejšen upad rodnosti,« pravi ravnateljica Elizabeta Kovic, po kateri so morali nekateri italijanski vrtci na Goriškem zaradi prenizkega števila vpisov že ukiniti nekaj sekcij. Primer je pevmski vrtec v Ulici Forte del Bosco, ki so ga jeseni preselili v Ulico Gramsci. »Nam za zdaj še ni bilo treba ukinjati sekcij, če se bo upadajoči trend rojstev nadaljeval, pa bo to morda neizogibna odločitev,« pojasnjuje Kovičeva in opozarja, da bi odprtje tretje sekcije v Štandrežu ne bilo samoumevno tudi v primeru zadostnega števila vpisov. Lani je Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom na primer zaprosila za odprtje nove sekcije vrtca v Bra-čanu, prošnja pa ni bila sprejeta. V prihodnjem šolskem letu bo slovenski vrtec v Štandrežu predvidoma obiskovalo 41 otrok, približno toliko kot letos. »Uradnega sporočila občine o tem, da bomo od septembra zaradi selitve italijanskega vrtca lahko razpolagali z dodatnimi prostori, še nimamo, priložnost pa nameravamo zagrabiti, če nam jo bodo ponudili. Doslej je naša druga sekcija delovala v objektu, v katerem je bilo nekoč hišnikovo stanova- FUNDACIJA Vse bliže rok za prošnje Fundacija Goriške hranilnice opozarja, da bo 31. maja zapadel rok za vložitev prošnje za pridobitev prispevka iz razpisov za področja pro-stovoljstva, filantropije in dobrodelnih dejavnosti ter iz podpornih programov za letošnje leto, ki zadevajo področja zaščite in kakovosti okolja, javnega zdravja, preventivne in rehabilitacijske medicine, znanstvenega in tehničnega raziskovanja. Prošnjo je treba poslati izključno skozi svetovni splet preko obrazca ROL (Richiesta On-Line), ki je na voljo na spletni strani fundacije (www.fondazionecarigo.it) pod poglavjem »I Contributi«, najkasneje do 31. maja 2016. Do 8. junija 2016 je treba nato isto prošnjo in vso dodatno dokumentacijo, ki je bila poslana preko spleta, natisniti na papir in jo, ustrezno podpisano in ožigosano, izročiti osebno ali poslati po pošti na sedež fundacije. Če prošnja ne bo izročena tudi v papirnati obliki in ne bo opremljena s podpisom pravnega zastopnika, bo zavrnjena. Vsak upravičenec lahko pošlje eno samo prošnjo za pridobitev prispevka na podlagi le enega razpisa ali enega programa: prejel bo namreč lahko le en prispevek fundacije; informacije na tel. 0481-537111. nje, po novem pa bi jo lahko v glavno stavbo. Dosedanja ureditev vsekakor ni povzročala težav, saj sta objekta med sabo povezana, selitev druge sekcije v glavni objekt pa bi omogočala bolj smotrno uporabo prostorov. V nekdanjem hišnikovem stanovanju bi lahko uredili učiteljsko sobo in prostor za razgovore s starši, tudi knjižnico bi lahko razširili,« pravi ravnateljica in dodaja: »Po drugi strani selitev italijanskega vrtca obžalujemo, saj smo v teh letih "sobivanja" lepo sodelovali pri raznih dejavnostih, nastopih, projektih ... Štandreški je bil edini izmed naših vrtcev, ki si je prostore delil z italijanskim. Tudi v Bračanu delujeta vrtca v isti stavbi, otroci pa niso v stiku, kot so bili v Štan-drežu.« (ale) APrimorski ~ dnevnik gorica - Občina Možnost oživitve rajonov se oddaljuje Možnost oživitve rajonskih svetov se zdi vedno bolj oddaljena. O peticiji, ki so jo predlagali nekdanji predsedniki štirih rajonov in jo je podprlo 987 občanov, je tekla beseda na včerajšnji seji občinskih komisij za statut in upravno decentralizacijo, ki sta se je udeležila odbornika Roberto Sartori in Guido Pettarin. Dokončnih odločitev niso sprejeli - o tem se mora izreči občinski svet -, malo verjetno pa je, da bosta večina in opozicija našli skupni jezik. Vsebino peticije, ki predvideva razdelitev občine na šest okrožij - Štandrež, Pev-mo-Štmaver-Oslavje, Podgoro, Ločnik, severno Gorico in južno Gorico -, je predstavila načelnica SSk Marilka Koršič. Za obnovo okrožnih svetov je po mnenju podpisnikov treba nujno poskrbeti že na prihodnjih občinskih volitvah, ki bodo leta 2017. Ob tem pobudniki predlagajo, naj se okrožnim svetom dodeli finančna postavka in naj se njihovim predsednikom prizna simboličen honorar. Pettarin je potrdil, da so zbrani podpisi veljavni in da je predlog ponovne ustanovitve rajonskih svetov oz. okrožij, kot bi po novem imenovali, zakonsko upravičen. »Z dežele so nam sporočili, da je predstavnikom novih upravnih teles treba zagotoviti honorar, predpostavka za njihovo ustanovitev pa je sprememba občinskega statuta,« je dejal Pettarin in s tem presenetil navzoče, saj ni doslej potrebe po prilagoditvi statuta nihče vzel v poštev. Ob tem bi bilo treba v občinski proračun za leto 2017 vključiti tudi finančno postavko: hipotetični izračun stroškov za nova okrožja, ki jih predvideva peticija, znaša 32.500 evrov, spremenljivk pa je kar nekaj. Med razpravo so svetniki Fabrizio Oreti (Per Gorizia), Alessandro Tavella (Popolo di Go-rizia) in Manuela Botteghi (Gibanje 5 zvezd) iz različnih razlogov izrazili pomisleke v zvezi s ponovno ustanovitvijo rajonov, svetnik Fabio Gentile (FI) pa bi jih, vendar samo v primeru, da bi bili drugače zarisani. Gentile je izpostavil tudi vprašanje statuta, kar pa po mnenju svetnikov Giuseppeja Cingolanija (DS) in Božidarja Tabaja (SSk) ni problem, če obstaja politična volja. »Rajonski sveti so še kako potrebni, zlasti v času, ko se z ustanavljanjem medobčinskih zvez še bolj oddaljuje občane od politike in upravljanja,« meni Tabaj, Cingolani pa od večine zahteva, naj jasno pove, če ustanovitev okrožij podpira ali ne: »V prvem primeru bi bili pripravljeni na dogovarjanje o drugačni ozemeljski razdelitvi.« (ale) vileš - 41 -letni policist Fabio Candussi V smrt zaradi okvare? V nedeljsko nesrečo na avtocesti ni bilo vpleteno nobeno drugo vozilo, moški pa je bil pri priči mrtev Fabio Candussi ob motorju Nesrečo, ki je bila usodna za 41-letnega goriškega policista Fabia Candussija, naj bi povzročila nenadna okvara na motorju, s katerim se je v nedeljo zjutraj vračal domov v Vileš. Datuma pogreba včeraj niso še določili, ker prometna policija preiskuje okoliščine nezgode na avtocesti A4, v katero ni bilo vpleteno nobeno drugo vozilo, nesrečnež pa je bil pri priči mrtev. Moški se je vračal s sobotnega shoda motoristov v Lignanu, kjer je tudi prenočil. Na avtocesto je privozil pri Latisani, v bližini razcepa za Trst in Benetke pa je okrog 11. ure naenkrat izgubil nadzor nad Hondo 750 custom in padel po vozišču. Po dosedanjih ugotovitvah je upošteval hitrostne omejitve in je bil izkušen motorist, zato si padec težko razlagajo. Lahko bi ga povzročila nenadna slabost ali pa okvara na enem delu motorja, na primer na pnevmatiki. Po rodu je bil iz Romansa, v policijo je stopil leta 1994. Na goriški kvesturi, kjer je bil dodeljen izvidnicam, so ga vsi poznali. V Vilešu sta ga v nedeljo zaman čakala žena in 22-letni sin. 18 Torek, 24. maja 2016 ALPE-JADRAN Primorski ki Ji gorica - Na festivalu eStoria pričevanje Borisa Pahorja o suženjstvu taboriščnikov V imenu teh, ki niso preživeli V dvorani palače De Bassa je bilo v nedeljo pretesno za vse - bilo jih je več kot dvesto -, ki so se odločili, da poslušajo Borisa Pahorja, slovenskega več kot stoletnega pisatelja, a v okviru festivala eStoria tudi nekdanjega taboriščnika s težko izkušnjo suženjskih delovnih razmer. Težko si je predstavljati hujšo obliko suženjstva od tiste v nemških koncentracijskih in uničevalnih taboriščih. Pahor ima o tem kaj povedati in tokrat je prekosil samega sebe v več kot enour-nem nizanju spominov, ocen, opozoril in pozivov, ne da bi se kdajkoli zaustavil v prehajanju od glavne povedi na podredja, dodatne razlage in podrobnosti. Kar nekajkrat je mlajšo publiko seznanil z odtenki taboriščne izkušnje, ki se v marsičem razlikuje od ustaljenih kalupov javnih komunikejev ob dnevu spomina ob koncu vsakega januarja. Odrasle in starejše občane pa je postavil pred ogledalo vsakič, ko se je s spominom vrnil na vzroke druge svetovne vojne, na obdobje pred njo, na razmere v našem prostoru ter na vse znano in neznano, vključno z Mussolinijevim naročilom, da je treba Slovane na vzhodni meji zbrisati s teritorija. Zadnjih pet let je slovenska publika že imela priložnost slišati in brati njegova gledanja na pretekla in sedanja dogajanja. Tudi drugod po Italiji je imel na desetine predavanj zlasti za dijake, a tu ob me- Boris Pahor na festivalu eStoria bumbaca ji je prav vse večkrat ponoviti. Pahorjeva spremljevalka in sodelavka Tatjana Rojc, sicer literarna teoretičarka, je uvodoma jasno in kleno prebrala pravi esej o okoliščinah in krivicah, ki so se dogajale pisatelju in širši skupnosti. Povedala je, da so Rojenice pravzaprav z njim bile usmiljene, ko so mu dodelile neverjetno dolgo življenje, v katerem je šel najprej skozi zapostavljanje, odrekanje dostojanstva, ujetništvo, ožigosanje z rdečim trikotnikom, lakoto in izčrpanost, a kasneje do osvoboditve, ponovnega dviga, ustvarjanja z literaturo groze in liriko do javnih priznanj in možnosti, da spregovori tudi v imenu tistih, ki niso preživeli. Poudarila je, da Pahor pojmuje smrt kot spremljevalko življenja, da verjame v družbo brez vsakršne oblike suženjstva in v upiranje suženjskemu podrejanju. V povzetku glede na veletok pripovedi je prav zabeležiti najbolj izrazita poglavja predvojne in medvojne kalvarije. Čustveno spominsko povezavo med zublji iz krema-torijskih dimnikov in tistimi, ki so švigali iz oken Narodnega doma v Trstu še pred formalnim nastopom fašizma. Črni sarkazem napisa »Delo odrešuje« (Arbeit macht frei), ki se je režal ujetnikom ob prihodu v taborišče, je bila znana parola delavstva, ki je povsem spremenila pomen, ko so taboriščniki umirali (in se tako rešili nadaljnjega mučenja) zaradi skrajnega izčrpavanja med te- estoria - Geoffrey Swain pritrjeval Jožetu Pirjevcu Tito, uspehi in madeži Med okrog tristo poslušalci tokrat ni bilo slišati pokašljevanja, mrmranja ali oporekanja Končno. Tudi v Gorici se pripeti, da med razglabljanjem o Titu ni slišati med okrog tristo poslušalci pokašljevanja, mrmranja ali oporekanja. Pred zaključkom posegov Jožeta Pirjevca, GeoffTeya Swaina in Federica Goddija je sicer nekaj oseb odšlo iz avditorija, a njihov odhod mirno pripišemo dejstvu, da nimajo oprijemov za povezovanje vsega povedanega. Kako naj vedo, kdo je bil Svetozar Vuk-manovič - Tempo ali Rankovič in celo Edvard Kardelj - Sperans? Morda se spomin povprečnega občana dokoplje do Milovana Dilasa in njegove knjige Novi Razred, s katero je sicer Partijo vznemiril, a obsojen je bil zaradi svojih intervjujev v tujini. Tudi prisotni angleški avtor Titovega življenjepisa je bil v svojih podajanjih medel, v bistvu je Pir-jevca le potrjeval, prevajanje pa mu je dodatno odvzelo dve tre^ini izvajanja. Poslušalci so zato čakali na živahne posege domačega zgodovinarja. Pirjevec je povedal, da obstaja prava inflacija življenjepisov jugoslovanskega predsednika, posebno slavilnih, v zadnjem času sicer v Srbiji negativno naravnanih, a gre za pogojevanje s strani dnevne politike. Tito je vplival na dogajanja v prejšnjem stoletju najprej na lokalni ravni, nato na svetovni. Bil je vodja najuspešnejše gverile na svetu; številčnejšo je organiziral le Mao na Kitajskem. Uspešno se je uprl najprej fašizmu in nacizmu, zavrnil Stalina, zasnoval s sodelavci novo obliko socializma in usmerjal gibanje neuvrščenih. Dva črna madeža opredeljujeta njegov sistem, drugi bolj kot prvi, ker je obračunavanje z nasprotniki potekalo kot dolgi rep druge svetovne vojne, nesrečni zaporniki na Golem otoku pa so bili tudi soborci in člani KPJ. Sistem, ki je pod njegovim vodstvom nastal v Jugoslaviji, je bil sčasoma vse bolj odprt, saj je šlo za kritiko stalinizmu, ki ga je Josip Broz dobro poznal iz obdobja bivanja v Moskvi v času Kominterne. Leta 1948 so se vodilni člani KPJ vprašali, v čem je bistvo nesoglasij. Šlo je za aziatsko pojmovanje oblasti, ne za soudeležbo pri upravljanju družbe. Stalin se nekaj let prej tudi ni strinjal z zasnovo upora, ki naj bi bil le domovinsko usmerjen brez revolucionarnih primesi. Mnenje je spremenil leta 1944, ko so jugoslovanski upor priznali zahodni zavezniki. Tito pa je že leta 1941 ocenil, da se ju- goslovanski narodi ne bodo pridružili uporu brez vizije po pravičnejši družbi. Zanimiv je bil drobec o jugoslovansko sovjetskih odnosih, ki se nanaša na Gorico: v Parizu je na Mirovni konferenci jugoslovanska delegacija bila prepričana, da bo Gorica dodeljena Sloveniji, sovjetski zunanji minister Molotov pa je Jugoslovane pustil na cedilu in pristal na nam vsem dobro poznano razmejitev. Glede notranje gospodarske ureditve je Tito sicer sprejel Kardeljeve teze o paroli »tovarne delavcem« in nato o samoupravljanju, a ni bil povsem zavzet za nove smernice, ker je želel imeti vodilno Partijo, ki se je sicer preimenovala v Zvezo komunistov. Zato ni niti nove ustave leta 1974 povsem usvojil in krivulja življenjske energije je postopoma pešala, saj je v začetku upora leta 1941 imel že 56 let. V zunanji politiki so znani prehodi na sodelovanje z Zahodom po letu 1948, nato spet na približevanje Sovjetski zvezi po letu 1955, a že naslednje leto je prišlo do posega ZSSR IJT Jože Pirjevec bumbaca na Madžarskem in leta 1968 na Čehoslova-škem. Dodajamo, da je tedaj prišlo do korenitih sprememb v obrambni strategiji, ki so se zaključile z manevri Svoboda 1971. Z neu-vrščenost'o je dal predlog za trej pot v svetovnih ravnotežjih tudi v prepričanju, da bo socializem prodrl celo v kraljevinah ali cesarstvih Tret'ega sveta. (ar) éSTORIA - O zdravi prehrani »Jejte, kakor da bi živeli v letu 1950« »Ko sem leta 1976 diplomiral, je v To-skani deloval en sam oddelek za otroško onkologijo. Danes te oddelke najdemo v številnih bolnišnicah, saj za rakom žal zbo-leva vse več otrok. To je tudi posledica slabe prehrane,« pravi Ciro Vestita, pediater in izkušen dietetik, ki je v nedeljo dopoldne nagovoril publiko festivala eStoria. Organizatorji so v sodelovanju z deželno ustanovo za kmetijski razvoj Ersa letos priredili tri srečanja, posvečena hrani, in sicer na temo zgodovine prehrane in vloge suženjstva v njej, o odnosu sodobne družbe do hrane in o zdravi otroški prehrani. Slednje so zaupali Vestiti, ki mu je v Herodo-tovem šotoru pozorno prisluhnilo več sto ljudi. Publiko sta uvodoma pozdravila deželni odbornik Cristiano Shaurli in predstavnik ustanove Ersa Giulio Palamara. Problem slabe prehrane, je uvodoma žaškim delom. Mrežo taborišč, ki je štela nekaj stotin lokacij, ne pa samo najodmevnejših, ki jih običajno nizamo na proslavah. Delo je v Nemčiji bilo obvezno, v italijanskih taboriščih do septembra 1943 pa ne. Ta bistvena razlika ne pomeni, da niso na Rabu zajete družine iz Ljubljanske pokrajine umirale bolj množično kot v Dac-hauu in so nekatere prav zaradi tega prepeljali na primer v Gonars, ki pa se tudi »ponaša« z več kot štiristo pomrlimi. O taboriščih v Italiji ne le malokdo kaj ve, prebivalci tistih krajev celo odklanjajo informacijo o tem. Potem so tu taboriščniki ozna- čeni z »rdečimi trikotniki«, se pravi politični jetniki. Zakaj se ne govori vsako leto ob dnevu spomina tudi o teh nekaj milijonov trpinov? Vsako leto kot povratnik posluša novice in pričakuje kakšno omembo, a zaman! Večina prisotnih sploh ni poučenih, zato so trznili z glavami, ko je gost dvakrat omenil, da je Ljubljana bila mesto-taboriš-če, saj je bila obdana z bodečo žico in zastražena s stolpi ter bunkerji. Zaključek razmišljanj je zaobjel vlogo žensk v družbi in moč čustvene ljubezni, ki zna izvleči človeka tudi iz skrajno obupnih okoliščin. (ar) Našteli so preko 60.000 ljudi, na spletu pa 80.000 obiskov Marsikje na festivalskih prizoriščih se je trlo ljudi bumbaca Letošnji festival eStoria je krepko presegel pričakovanja organizatorjev. Kljub zahtevni temi - rdeča nit prireditve so bili namreč sužnji - so bila mesta v velikih šotorih v Ljudskem vrtu, v deželnem avditoriju in ostalih mestnih dvoranah, kjer se je med četrtkom in nedeljo zvrstilo okrog 150 srečanj in 300 gostov, skoraj vedno polno zasedena. Po ocenah goriškega kulturnega združenja eStoria, ki je festival priredilo, je bilo obiskovalcev skupno preko 60.000. Prek svetovnega spleta si je srečanja s predavatelji, ki so potekala v Herodotovem in Apihovem šotoru, ogledalo okrog 20.000 ljudi, spletno stran pa je v festivalskih dneh obiskalo 80.000 spletnih uporabnikov. »Letošnji program je bil izredno bogat in pester, za razliko od prejšnjih let pa je vseboval nekaj manj zvenečih imen. Kar nekaj je bilo gostov, za katere je marsikateri Goričan morda prvič slišal, njiho- va navzočnost pa je festival obogatila z ganljivimi in pomenljivimi pričevanji. Publika je bila letos zelo odzivna in aktivno soudeležena, pokazala je zelo veliko kulturno občutljivost,« pravi pobudnik in vodja festivala Adriano Ossola. Letošnja novost je bil simultani prevod nekaterih predavanj v slovenski jezik, s čimer so se želeli približati širši slovenski javnosti. »Za slušalke resnici na ljubo ni zaprosilo veliko obiskovalcev. To smo po eni strani pričakovali, saj je šlo le za prvi poskus, ki pa ima za nas veliko simbolno vrednost. Na tej poti odpiranja slovenski javnosti želimo nadaljevati in upamo, da nam bo uspelo tolmačenje v slovenski jezik zagotoviti tudi prihodnje leto. Zahvaljujemo se Pokrajini Gorica in goriškemu univerzitetnemu konzorciju, ki sta nam letos dala možnost, da smo v tem smislu obogatili festivalsko ponudbo,« pravijo organizatorji. dejal Ciro Vestita, ni od danes. »V zadnjih letih vietnamske vojne je imela ameriška vojska težave z rekrutiranjem. V vojno ni hotel nihče več, prostovoljcev je bilo čedalje manj. V Vietnam so začeli pošiljati zelo mlade, 15-16 let stare temnopolte mladeniče. Veliko jih je umrlo. Zdravniki so nato med opravljanjem obdukcij opazili nekaj zelo nenavadnega: na stenah njihovih arterij so našli aterosklerotične plake, ki bi jih lahko pričakovali pri 70-letnikih, ne pa pri tako mladih ljudeh. Kako je do tega prišlo? V ZDA so po drugi svetovni vojni jedli veliko margarine s hidrogeniranimi maščobami,« je povedal Vestita, po katerem najplemenitejše maščobe za zdravo prehrano premore ekstra deviško oljčno olje, medtem ko semenska olja in zlasti palmovo olje, o katerem je v zadnjih letih veliko govora, staršem odsvetuje. »Palmovo olje Pediater in dietetik Ciro Vestita bumbaca najdemo vsepovsod, tudi v industrijskih slaščicah za otroke. Ob tem, da zaradi širjenja nasadov palm krčijo gozdove, poteka predelava tega olja pri zelo visokih temperaturah, kar ni dobro. Palmovo olje ne nazadnje viša holesterol. Videl sem 12 let stare otroke s stopnjo holesterola okrog 260 mg,« je dejal Vestita. Mleko in ribe so načelno zdrava živila, vse pa je odvisno od vrste mleka in rib. »Če gre za gojene ribe, ki jim dajejo anti- biotike in jih krmijo z vsemogočimi svinjarijami, potem izberite raje kaj drugega. Podobno velja za mleko: sveže polnoma-stno mleko je popolno živilo, problem pa je, od kod prihaja. Nekoč so se krave molznice pasle in proizvajale dvajset litrov mleka na dan, danes so zaprte v hlevu in jih proizvedejo petdeset. Krave krmijo s posebno moko živalskega izvora, da bi proizvajale več mleka. Vendar obstajajo farme, kjer s kravami še vedno ravnajo bolj "človeško" in proizvajajo kakovostno mleko,« je povedal Vestita ter pozval k uživanju sezonskega sadja in zelenjave. »Jejte, kakor da bi živeli v letu 1950, ko je zelenjava zorela na njivi in je bila uporaba pesticidov bistveno manjša. Jagod vam januarja res ni treba kupovati. Kaj naj jedo otroci za malico? Pozimi kruh z maslom in marmelado, poleti kruh s paradižnikom: to je kot življenjsko zavarovanje,« je poudaril Ciro Ve-stita in ob koncu priznal, da zahteva zdrava prehrana kar precej truda, otrok pa ni vedno lahko prepričati, da je zdravo tudi dobro: »Moja najstniška hčerka me seveda ne posluša. Pije polmastno mleko, čeprav je zanič, in si kupuje izdelke brez glu-tena, čeprav nima težav s celiakijo. Kaj naj bi rekel? Nemo propheta in patria ...« (ale) / Primorshi ODBOJKA Torek, 24. maja 2016 1 19 goriška brda - Srečanje gospodarskih organizacij Faza predstavitev je mimo Včerajšnje srečanje slovenskih gospodarskih organizacij iz Slovenije in sosednjih držav, ki je v Vili Vipolže potekalo v organizaciji republiškega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in Slovenske gospodarske zveze v Celovcu ter v sodelovanju z Občino Brda, je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Go-razd Žmavc označil za zelo pomembnega. »Razvoj Evrope je v razvoju regij,« je poudaril in dodal, da je prihodnost v skupnem nastopu na trgu. Minister vidi Slovenijo skupaj s Furlanijo-Julijsko krajino, avstrijsko Koroško, tudi z delom Hrvaške kot regijo, ki bi povezana lahko imela boljše poslovne uspehe v odnosih s preostalim svetom kot znotraj same regije. »S tem, da iščemo nove poti in odpiramo meje, je Slovenija lahko le bolj bogata,« je včeraj dejal. Organizatorji posveta so želeli spodbuditi medsebojno komuniciranje, sodelovanje in povezovanje med gospodarskimi subjekti. A so le-ti do takšnih dogodkov tudi kritični. »Faza začetnih predstavitev je že zdavnaj mimo. Tovrstna srečanja morajo imeti tudi poslovno noto, zaključiti se morajo s podpisovanjem pogodb,« je prepričan Silvan Peršolja iz Vinske kleti Goriška Brda. Klet posluje tako z Avstrijo kot z Italijo in ima s teh tržišč različne izkušnje. Po besedah direktorja Per-šolje so veliko energije usmerili v promocijo na avstrijskem trgu in nastope na sejmih in raznih prireditvah. »Ampak opažamo, da na Koroškem težko kaj naredimo. Tam smo zapečateni pri nekaj 10.000 evrih prometa. Po drugi strani v italijanskem delu zamejstva od Trsta do Vidma trg za briška vina izjemno raste. Pričakovali bi, da bomo več prodali na sever, v resnici pa je tako, da šest do osemkrat več stekleni-čenega vina prodamo na italijansko stran kot v Avstrijo,« pravi Peršolja. Zakaj torej takšna razlika? »Ocenjujemo, da je glavni razlog ta, da na avstrijskem trgu še vedno vse, kar prihaja iz Slovenije, dojemajo kot bivši jug. Da bi moralo biti vse zelo zelo poceni. V majhnem segmentu, in sicer vrhunskem - tam nam gre. Ne prebijemo pa se pri povprečnem kupcu - pri vsakdanjem vinu,« odgovarja Peršolja. Kako torej država lahko pomaga pri premagovanju tovrstnih ovir na tujih tržiščih, so srečanja, kot je bilo včerajšnje, pravi način? »Skupno prepričanje nas in tudi drugih vinarjev je naslednje: čez romantično fazo začetnih predstavitev smo že šli. Moramo v smer, ko so taka srečanja orientirana tudi v biznis. Da imaš na drugi strani sogovornika, ki bi ne le promovi-ral, ampak da bi se z njim dalo dogovoriti o naročilu, pogodbi, dolgotrajnem sodelovanju. Faza začetnih predstavitev je že nekaj časa mimo,« opozarja Silvan Peršolja. Država je po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije lani izvozila za skoraj 24 milijard evrov, Goriška regija pa za 1,2 mi- Na srečanju slovenskih gospodarskih organizacij iz Slovenije in sosednjih držav je potekala tudi okrogla miza foto k.m. gospodarstvo - Pospeševanje čezmejnega sodelovanja Davčne olajšave za podjetja, ki vlagajo, in manj birokracije Davčne olajšave za podjetja iz alpsko-jadranske regije, ki vlagajo v tej regiji, manj zapletenih birokratskih postopkov in redefinicija vloge gospodarskih zbornic in podobnih institucij - to je le nekaj predlogov, do katerih so prišli udeleženci včerajšnje okrogle mize, ki je v Vili Vipolže potekala v sklopu srečanja slovenskih gospodarskih organizacij iz Slovenije in sosednjih držav. Govorci iz slovenskega in avstrijskega okolja, ki jih je usklajeval in z vprašanji »izzival« tržaški novinar Dušan Udovič, so se posvečali predvsem pojasnjevanju sistemskih razlik med obema državama ter nizanju podatkov glede izvoza in BDP-ja v obeh državah, manj pa je bilo slišati konkretnih predlogov za gospodarsko sodelovanje, ki bi vodili v konkretne rezultate in podpise pogodb, kot je izpostavil eden od slovenskih gospodarstvenikov. Da institucije, kot so gospodarske zbornice, ne ustvarjajo dovolj pozitivnega vzdušja in da bi se s sorodnimi organizacijami iz sosednjih držav morale usesti in pripraviti skupni program za pomoč malim in srednjim podjetjem, je poudaril Felix Wieser iz Slovenske gospodarske zveze v Celovcu, Marian Wakounig pa je po drugi strani opozoril, kako obe državi, Avstrijo in Slovenijo, duši birokracija, s tem da so ti postopki v Sloveniji še toliko bolj zamudni in zapleteni. Goran Novkovic iz Gospodarske zbornice Slovenije je ugotavljal, da slovensko gospodarstvo še nikoli ni bilo tako vitalno, kot je v tem trenutku, ter da je znotraj Evropske unije izvoz porasel za 9 odstotkov. »Sicer pa mlade generacije investitorje pridobivajo drugače, na primer preko kickstarterja, tako da bomo morale organizacije kot je gospodarska zbornica redefinirati načine, kako lahko pomagamo našim članom,« je poudaril. Avstrija se glede izvoza lahko pohvali z izjemnimi rezultati, je opozoril Miran Breznik iz Austrian Business Agency. Od leta 2000 do danes se je izvoz države povečal za 80 odstotkov, izvaža pa okrog 50.000 podjetij. »Družbe, ki se bojijo multikulturnosti, se zapirajo in bodo ostale same. Razvijati pa moramo gospodarske koncepte, ki jih bo lahko sprejela cela regija,« je poudaril Wieser in Slovenijo opozoril, da je z »demontažo« gospodarske zbornice storila veliko napako. Zbornice bi morali po njegovem prepričanju narediti take, da bodo služile svojim članom. Gorazd Skrt iz Slovenske turistične organizacije v Italiji pa se je dotaknil turizma kot pomembne panoge, ki združuje tako šport, kulturo in gospodarstvo. Poudaril je pomen in prednosti meje, ki je za tukajšnje prebivalce nekaj samoumevnega, za turiste iz velikih držav, kot sta Japonska ali Kitajska, pa nekaj ne tako vsakdanjega: »Turisti k nam ne bodo prišli iskat McDonald'sa. Njim predstavlja doživetje to, da predjed lahko pojedo na eni, kosilo pa na drugi strani meje. To si bodo zapomnili za vse življenje. V turizmu se nam splača povezovati in delati skupaj, saj bomo imeli vsi od tega medsebojno korist.« Wa-kounig pa bi povezovanje nadgradil v gospodarstvu: »Zakaj v regiji Alpe-Jadran ne bi kreirali davčne olajšave za podjetja, ki tudi investirajo v tej regiji?« (km) lijardi. Kar nekaj je tudi podjetij, ki v tujini odpira svoja predstavništva, nekatera pa so zaradi različnih vzrokov v tujino preselila celotno dejavnost. Po besedah ministra Žmavca je sicer cilj države, da dobra podjetja ostajajo v Sloveniji. Aleks Rutar je dejavnost iz Sela na Vipavskem preselil v Žitaro vas na avstrijsko Koroško. Harmonike Rutar tako že eno leto nastajajo na novi lokaciji, kjer so prišleke sprejeli odprtih rok. »Na žalost zelo v re- du,« odgovarja Rutar na vprašanje, kako jim gre v Avstriji. »Na žalost zato, ker se je bilo treba seliti - podjetje in družino. Bilo je težko, a je sedaj veliko lažje. Tako s podjetjem kot z življenjem. Ljudje so v Avstriji zelo odprti, če se v enem kraju odpre podjetje, je to praznik za kraj. Vsi, od župana do konkurence, so pripravljeni pomagati. Ni "foušije", vsak ve, da če je neko podjetje uspešno, bo nekaj doprineslo tudi kraju,« niza izkušnje z novega doma, kjer bo z družino, kljub domotožju, tudi ostal. V selitev so bili primorani, ker so imeli v Sloveniji veliko težav s ponaredki njihovih harmonik, česar kljub zaščiti in patentu niso mogli reševati, v Avstriji pa se to da. »Na splošno so v Avstriji tako plusi kot minusi, je pa za podjetniško okolje veliko bolj poskrbljeno. Tudi tamkajšnja obrtna zbornica nudi veliko več podpore,« pravi Aleks Rutar. Katja Munih gorica - Andos Rak dojke v luči najnovejših spoznanj »Če bi se povezali z Novo Gorico, bi skoraj podvojili število letno obravnavanih primerov raka dojke. To bi nam omogočilo, da presežemo minimalni številčni prag in pridobimo t.i. breast unit, strokovno službo za diagnosticiranje in zdravljenje. Skupaj bi lahko pridobili tudi službo za obsevanje dojke, saj morajo pacientke danes v Trst ali Videm, čez mejo pa v Ljubljano. Po številu primerov bi celo prekosili Trst in Videm. Pogoj je, da razmišljamo čezmejno,« je včeraj izjavil kirurg Adelino Adami, ki je s predsednico goriškega odbora Andos Roso Benedetic v mestni hiši predstavil 34. državni kongres združenja Andos. Kongres bo potekal v Gorici, v deželnem avditoriju v Ulici Roma, med 26. in 28. majem, in se bo ujemal s 40-letnico ustanovitve italijanskega združenja in 30-le-tnico goriškega odbora. Poleg občine so tridnevni kongres omogočile še dežela FJK, pokrajina in Fundacija Goriške hranilnice. O tem, da pri goriškem odboru že razmišljajo čezmejno, govori okoliščina, da se vrsto let povezujejo s šempetrsko bolnišnico in da so slovenske sogovornike povabili na kongres; za čezmejno navezo sta se ogreli zlasti dve šempetrski ginekologinji. O slovenski izkušnji na področju obravnave raka dojke bo govor v soboto, 28. maja, ob 10.45, še pred tem pa bo ob 10.30 zbrane pozdravila Marija Vegelj Pirc, predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije. V duhu čezmejnega povezovanja bo tudi zaključni dogodek - sobotna pogostitev z začetkom ob 12.30 na goriškem gradu, kjer bosta zapela vokalna skupina Pleiadi in ženski pevski zbor Sanje. Kongres se bo začel v četrtek, 26. maja, ob 15.30. Do včeraj se je že prijavilo preko 140 predstavnic italijanskih odborov Andos, k številčni udeležbi pa pozivajo tudi Goričanke, saj bo na kongresu govor o obravnavi raka, preventivi ter najnovejših spoznanjih in načinih zdravljenja. Med predavatelji bodo specialisti državnega in mednarodnega ugleda; izstopal bo Mauro Ferrari iz Houstona v ZDA, ki bo v petek, 27. maja, ob 16.05 predaval o nanotehnologijah in zdravljenju raka dojke. »Poleg specialistov od drugod se bodo kongresa udeležili še krajevni in družinski zdravniki, ki bodo seznanjeni z napredki v zdravljenju. To pomeni, da se tudi pri nas rak zdravi na visoki ravni. Ravno v Gorici je bila že pred kakšnimi tridesetimi leti pionirsko in daljnovidno ustanovljena multidi-sciplinarna skupina za obravnavo raka dojke, v kateri sodelujejo kirurg, ginekolog in onkolog,« je dejal Adami, navedel, da v Gorici letno obravnavajo okrog 130 novih primerov obolenja, stopnja ozdravitev raka pa je danes 85-odstotna. gorica - Nocoj srečanje s trgovci Z vrsto tečajev in svetovanjem do posodobitve trgovske mreže Naučili jih bodo tržiti podjetja preko socialnih omrežij, z drugimi tečaji pa jim bodo pomagali, da bodo znali turistom prvi predstaviti zgodovinske zanimivosti in kulturno bogastvo našega mesta. Te in druge pobude, ki jih bo priredila s sredstvi iz evropskega sklada za urbani razvoj Pisus, bo Občina Gorica nocoj predstavila goriškim trgovcem. Ob 20. uri bo v dvorani občinskega sveta o raznih novostih spregovorila pristojna občinska odbornica Arianna Bellan, trgovce pa bodo nagovorili tudi nekateri tehniki, občinska funkcionar-ka Paola Magrin in direktorica zveze trgovcev Ascom Monica Paoletich. »Gre za serijo pomembnih projektov, s katerimi želimo posodobiti goriško trgovsko mrežo in jo ovrednotiti v turističnem ključu. Trgovci bodo imeli lepo priložnost, saj se bodo lahko udeležili različnih brezplačnih izobraževalnih tečajev, hkrati pa bodo lahko zaprosili tudi za svetovanja. Občina dalje načrtuje vrsto ukrepov za ovrednotenje zgodovinskega mestnega jedra in njegovo promocijo. Govor bo tudi o okrepitvi goriškega "brenda" Let's Go in novi signalizaciji,« sporočajo z urada za stike z javnostmi goriške občine. »Gorica privablja vedno več turistov. Obnova mestnega središča in ovrednotenje grajskega naselja imata pri tem ključno vlogo,« pravi od-bornica Arianna Bellan in pristavlja: »S sredstvi iz sklada Pisus želimo doseči dvojni cilj. Z ovrednotenjem zgodovinskih poti in animacijo želimo v Gorico privabiti še več obiskovalcev, po drugi strani pa hočemo podpreti trgovski in gostinski sektor. Želimo si, da bi si turisti v Gorici ne ogledali le gradu in drugih zgodovinskih zanimivosti, ampak da bi v mestu tudi nakupovali, jedli, prespali in se zabavali.« laško - Včeraj popoldne Udarila je strela, Turjak in Špeter brez elektrike Ljudje so pomoč iskali z mobilniki, saj so bili hišni telefoni neuporabni Uresničile so se napovedi vremeno-slovcev: včeraj popoldne se je tudi nad Goriško razdivjala nevihta. Bliskalo in grmelo je zlasti v Laškem, kjer je okrog 16. ure strela udarila v visokonapetostno omrežje, zaradi česar so v Špetru ob Soči in v obrtni coni pri Turjaku ostali brez elektrike. Ni je več bilo na domovih, v barih, podjetjih, niti ne na županstvu, obmolknili so tudi telefoni. Da je šlo za resno okvaro, je potrdil župan Claudio Bignolin. Obvestili so družbo Enel, ki je poslala tehnike iskat vzrok okvare. Šele pod večer se je situacija normalizirala. V družbi so prejeli tudi številne klice ljudi, ki so pomoč iskali z mobilniki, saj so bili hišni telefoni neuporabni. 20 Torek, 24. maja 2016 ALPE-JADRAN Primorski ki Ji Pozor na goljufinji V prejšnjih dneh je Primorski dnevnik poročal, da se po Tržiču in okolici potikata goljufinji, ki ljudi prosita denar v imenu zavetišča za živali La Cuccia. Po društvu, ki ga upravlja, ljudi vabijo k pozornosti tudi ostala tržiška združenja animalistov, saj kaže, da se goljufinji predstavljata tudi kot prostovoljki drugih ustanov. Prireditev preložena Prireditev Figureinfesta, ki bi morala potekati danes dopoldne v parku vile Coronini v Gorici, so prestavili na kasnejši datum. Altanovo zidno poslikavo bodo predstavili 8. junija. Stavka tudi v Tržiču Tržiška občina obvešča, da je za jutri napovedana stavka občinskih delavcev. Najnujnejše storitve bodo zagotovljene. V gradu o Sabotinu V gradu Kromberk bo nocoj v središču pozornosti Sabotin. Ob 20. uri bodo strokovnjaki občinstvu predstavili naravoslovne značilnosti hriba: Daniel Rojšek bo podal zemljepisni pregled, Igor Dakskobler bo prispeval k boljšemu poznavanju rastlinstva, Bojan Zadravec pa bo predstavil metulje s Sabotina. (km) Kajnova zapuščina Na sedežu društva Skala v Gabrjah bo v petek, 27. maja, ob 20. uri predstavitev knjige Kajnova zapuščina. Navzoča bosta avtor Igor Ožbot ter urednik in prevajalec Aldo Rupel. Tradicionalno srečanje V veliki dvorani novogoriške mestne hiše bo danes ob 17. uri tradicionalno srečanje članstva Območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica in sekcije Maj 1945 ter počastitev spomina na Tita in Dan mladosti. Savin Jogan bo govoril na temo »Od Tigra do NOB in vojne za samostojno Slovenijo«. (km) »Ko podobe oživijo« Ustanova Silvana Furlana pripravlja drevi ob 20. uri večer »Ko podobe oživijo«. V SNG Nova Gorica bodo v okviru lutkovnega leta uprizorili animacijo, ki bo popeljala skozi čarobno rojstvo fotografije in filma. (km) V okviru ciklusa Glasba z vrtov sv. Frančiška bo drevi ob 20. uri v dvorani samostana na Kostanjevici nastopil HoRORn, ansambel rogov Akademije za glasbo Ljubljana. (km) Kras in vojna zapuščina nocoj v oddaji DiMartedi Oddaja DiMartedi popularnega TV voditelja Giovannija Florisa se bo nocoj ukvarjala z zapuščino prve svetovne vojne na Goriškem, zlasti na Krasu. Začela se bo ob 21.15 na programu La7, Florisa bo po nekdanjih bojiščih spremljal zgodovinar Marco Mondini, docent na Univerzi v Padovi. Med dvodnevnim snemanjem je ekipa s Florisom na čelu obiskala spomeniško območje na Debeli griži, tematski park pri Tržiču, topniško ka-verno in jarke na Brestovcu, muzej na prostem pri t.i. Dolini XV. odreda bersa-ljerjev in Redipuljo. Sodelovala sta še krajevni zgodovinar Marco Mantini in oficir Norbert Zorzitto, direktor kostnice in muzeja v Redipulji. Poudarek bo na turistični privlačnosti vojne zapuščine; ekipo je spremljal tudi zavod PromoTurismoFVG. Giovanni Floris na nekdanjih goriških bojiščih [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. ~M Gledališče KOMIGO 2016 v Kulturnem domu v Gorici: danes, 24. maja, ob 20.30 Špas teater predstavlja gledališko predstavo »Čista norišnica« (Paul Poertner); igrajo Boris Cavazza, Boris Kobal, Gojmir Lešnjak - Gojc, Maša Derganc, Bernarda Oman, Primož Ekart, Damir Leventic; pred-prodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici, tel. 0481-33288, info@kulturni-dom.it, www.kulturnidom.it. NA VRHU: v četrtek, 26. maja, bo ob 20.30 na kmetiji Grad Rubije na Gornjem Vrhu 40 gledališka predstava »Bunker« (Kristina Di Dio). Sodelujejo Moška vokalna skupina Sraka in Mladinska vokalna skupina Ana-krousis. Vstop prost; informacije v Kulturnem domu, tel. 0481-33288. V KULTURNEM DOMU V GORICI: Ul. Brass 20, bo v petek, 27. maja, ob 18. uri muzikal gojencev dijaškega doma »Matilda vsemogočna« (režija, Andreja Benedetič); informacije v Kulturnem domu, tel. 0481-33288 ali www.dijaskidom.it. Glasba na Kostanjevici g !z|etj Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.00 »La pazza gioia«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 21.45 »Da Monet a Matisse - L'arte di dipinge-re i giardini«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Money Monster - L'altra faccia del dena-ro«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »X-Men: Apocalisse«. Dvorana 2: 17.45 - 20.15 »Da Monet a Matisse - L'arte di dipingere i giardi-ni«; 22.00 »Money Monster - L'altra faccia del denaro«. Dvorana 3: 17.15 - 19.50 - 22.10 »La pazza gioia«. Dvorana 4: 17.40 - 19.50 »Era d'estate«; 22.00 »X-Men: Apocalisse«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 »Money Monster - L'altra faccia del denaro«; 22.00 »Captain America: Civil War«. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 6-dnevno potovanje od 12. do 17. septembra v »Nemčijo - 25 let po padcu zidu« za ogled Berlina in drugih pomembnih mest; informacije in vpisi na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure. Obvezna sta osebni veljavni dokument in davčna številka. KOČEVSKI ROG: v okviru »Srečanj pod lipami« prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in krožek Anton Gregorčič v soboto, 4. junija, obisk maše in spominske svečanosti v Kočevskem rogu. Avtobus bo odpeljal iz Gorice ob 7. uri s postankom pri Fernetičih ob 7.45 in bo parkiral blizu prizorišča. Poskrbljeno bo za kosilo, popoldne bo potekal obisk Marijanskega svetišča Za-plaz, ki je glavna romarska točka Novomeške škofije; informacije in prijave v uradu KC Lojze Bratuž od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, tel. 0481-531445, info@centerbratuz.org. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v petek, 27. maja, odpeljal avtobus udeležence izleta na Goli otok ob 5. uri iz Gorice s trga Medaglie d'oro-z Goriš-čka, nato s postanki v Pevmi pri vagi, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču, v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, v Doberdobu in na avtocesti pri Devinu. Organizatorji priporočajo, naj udeleženci preverijo veljavnost dokumenta za Hrvaško. SPDG organizira v nedeljo, 29. maja, izlet na Veliko Babo (2016m); informacije in obvezna prijava po tel. 3493887180 (Gabrijel). SPDG prireja v soboto, 28. maja, v okviru pobude Monte Grappa Bike Day, podvig na Monte Grappa; informacije in obvezna prijava po tel. 3923995034 (Igor). BREZPLAČNI VODENI OGLEDI po zgodovinskih poteh v odkrivanju mesta Gorica: v nedeljo, 29. maja, ob 16. uri aktivnosti za otroke »Lov za zakladom po Grajskem naselju«; obvezna navaja po tel. 320-6392571. là Koncerti junija do 8. julija); »Video.lab narava« letovanje v koči z videodelavnico (od 20. do 24. junija); »Zeleni izziv« pustolovsko letovanje v koči (od 24. do 29. junija); »Šola za šalo« igriva priprava na začetek pouka (od 29. avgusta do 9. septembra); »1, 2, 3: Srednja !« uvod v srednjo šolo (od 5. do 9. septembra); vpisi do torka, 31. maja, po tel. 0481-280857 ali 366-6861441, 331-6936603, mladinski-dom@libero.it, www.mladinskidom.it. V MLADINSKEM DOMU je v teku vpisovanje k pošolskem pouku za l. 2016/17; vpisi do torka, 31. maja, po tel. 0481-280857 ali 366-6861441, 331-6936603, mladinskidom@libe-ro.it, www.mladinskidom.it. □ Obvestila ZDRUŽENJE RODOLFO LIPIZER prireja v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici danes, 24. maja, ob 20.45 koncert pianista Carla Levija Minzi-ja in simfoničnega orkestra Transil-vania iz Romunije. »SNOVANJA 2016«: v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo v petek, 27. maja, ob 20. uri koncert »Glasbeni mozaik«, zaključna akademija najboljših učencev solistov in skupin SCGV Emil Komel in Arsateliera. V CERKVI SV. MARIJE V FOLJANU bo v soboto, 28. maja, ob 20.30 koncert »Classic & Swing«, nastopa Harmoniebrass Quartet (Diego Cal in Luca Del Ben - trobenta, Andrea Piergen-tili in Lorenzo Tommasini - pozavna). Vstop prost; informacije po tel. 0481489051, melogramma@gmail.com. 9 Šolske vesti GLASBENA MATICA: brezplačne poskusne lekcije potekajo na Glasbeni matici v Gorici, Sovodnjah in Doberdobu; informacije po tel. 0481531508, gorica@glasbenamatica.org. TEČAJ ROBOTIKE organizira Dijaški dom Gorica v sodelovanju z e-Hišo v Novi Gorici. Potekala bosta dva tečaja in sicer: za učence in učenke od 7. do 10. leta v tednu od 13. do 17. junija, za učence in učenke od 11. do 14. leta od 20. do 24. junija. Tečaja, ki sta vključena v programe poletnih kam-pov Dijaškega doma, bosta potekala v e-Hiši v Novi Gorici; informacije in vpisovanje do zasedbe mest po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. WALDORFSKA ŠOLA PRIMORSKA odpira svoja vrata v Bukovici v septembru 2016. Prvi razred bo začela obiskovati prva generacija učencev, ki prihajajo iz različnih občin od Ajdovščine do Nove Gorice, pa tudi iz zamejstva; informacije in prijave do zapolnitve mest po tel. 00386-40438312 (Tadeja), 347-7300222 (Michela), wal-dorfsola.go@gmail.com. MLADINSKI DOM vabi otroke od 6. do 14. leta na »Poletnosti 2016« z igrami, izleti, videodelavnico, kopanjem, adrenalinskimi pustolovščinami. Program: »Šala po šoli« dnevno središče (od 13. MESEC ODPRTIH VRAT AŠZ DOM GORICA v mesecu maju z brezplačnimi vadbami: minibasket za letnike 2004-05-06-07 (torek in sreda 16.45 -18.30, petek 16.45-18.15), mikrobasket za letnike 2008-09 (ponedeljek in četrtek 16.30-17.30), Cheerleading za osnovnošolke (ponedeljek in četrtek 17.30-19.00); informacije pri AŠZ Dom (David Ambrožič, tel. 0481-33288, 329-2718115, domgorica@gmail.com). ŠZ SOČA iz Sovodenj vabi na mesec odprtih vrat. Brezplačna vadba mini-volleya (letniki 2007-2010) bo potekala ob torkih in petkih od 15. do 16.30 (trener Rok Černe), odbojke (letniki 2002-2006) ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 18.30 (trenerka Paola Uršič); informacije pri trenerjih ali na szsoca@yahoo.it. AŠKD KREMENJAK sklicuje občni zbor volilnega značaja v četrtek, 26. maja, ob 7. uri v prvem in v petek, 27. maja, ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva v Jamljah. KNJIŽNI FESTIVAL »MESTO KNJIGE« na Bevkovem trgu v Novi Gorici se bo odvijal od torka, 31. maja, do petka, 3. junija, od 10. do 22. ure; www.mestoknjige.si. V ŠTANDREŽU na Pilošču bo v soboto, 11. junija, ob 20.30 praznovanje 40. obletnice Doma Andrej Budal. ŠTABEACH 2016 - 25. Moški in ženski nogometni turnir: bo od 14. junija do 1. julija od 18.30 do 23.30 v Štandrežu na Pilošču na igrišču Kulturnega doma A. Budal. Vabljeni vsi aktivni športniki in športni navdušenci. V organizaciji KD Oton Zupančič. 0 Prireditve DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v petek, 10. junija, ob 19.30 v Tumovi dvorani v KB Centru v Gorici (Korzo Verdi 51) predavanje otorinolaringologa Alojza Zorna o problemih naglušnosti. SREČANJA O JOŽEFU TOMINCU: v četrtek, 26. maja, ob 18. uri bo v palači Attems Petzenstein v Gorici predaval umetnostni zgodovinar Daniele DAnza. V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 danes, 24. maja, bo ob 17.30 predstavitev knjige »Potovanje na fronto« (Giacinto De Caroli in Maria Luisa De Caroli); v sredo, 25. maja, bo ob 18. uri Okrogla miza ob 50-letnici Goriških srečanj (vodi Zoltan Jan). Sodelovali bodo Boris Kovšca, Sergij Pelhan, Jože Šušmelj in Branko Marušič. ZDRUŽENJE ANTEAS IN FNP CISL prirejata danes, 24. maja, ob 15. uri na sedežu CISL v Ul. Manzoni 5 v Gorici predvajanje z diapozitivi o potovanjih, sledila bo družabnost s tombolo. V torek, 31. maja, ob 15. uri družabnost s tombolo; informacije po tel. 0481-53321, 531666, 534516. V KANALU v Gotski hiši bo v sredo, 25. maja, ob 20. uri predstavitev nove knjige Franeta Goljevščka. KATOLIŠKA KNJIGARNA prireja v četrtek, 26. maja, ob 10. uri srečanje na kavi s knjigo. Gost bo novogoriški književnik Milan Petek, ki bo v pogovoru z Jurijem Paljkom govoril o svojem romanu »Ljudje na burji«. ZAKLJUČNA PRIREDITEV SKRD JEZERO iz Doberdoba bo v četrtek, 26. maja, ob 19. uri v društvenih prostorih. Gostje večera bodo trio harmonik Dolina, učenci flavte pri Pihalnem orkestru Kras, Slavica Radinja, ki bo predstavila lepote Japonske; na ogled bosta razstava ročnih del tečajev pletenja, kvačkanja in klekljanja ter razstava izdelkov otrok, ki so obiskovali ustvarjalni laboratorij. »BESEDA, IZRAZ, MIKROFON 2016« v Mali dvorani Župnijskega doma F.B. Sedej v Števerjanu bo v soboto, 28. maja, od 15. do 18. ure predavanje o oblačenju in javnem nastopanju z Leo Pisani. Pobuda v organizaciji ZSKP Gorica in Dramske družine SKPD F.B. Sedej; informacije po tel. 345-4566365 (Ilaria Bergnach, v popoldanskih urah), dramska.druzina@sedej.org, www.sedej.org. MAŽORETNA SKUPINA KRAS iz Doberdoba vabi na zaključno prireditev v soboto, 28. maja, ob 16. uri v občinski telovadnici v Doberdobu. Sodelovali bodo gojenci godbeniških šol iz Prvačine in Kras iz Doberdoba ter mažoretni skupini iz Prvačine in Doberdoba. PRAZNIK ŠPARGLJEV 2016 V ŠTAN-DREŽU (v župnijskem parku med lipami): v soboto, 28. maja, ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir; v nedeljo, 29. maja, ob 19. uri nastop folklorne skupine Santa Gorizia, nagrajevanje ex-tempore in komedija PD Štandrež, sledil bo ples z ansamblom Hram. Na voljo bogat srečelov, odlični šparglji, domače jedi in pijače. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v soboto, 28. maja, ob 20. uri ponovitev družinskega mjavzikla »Obuti Maček« skupine O'Klapa (Andrej Rozman Roza in Patrick Quaggiato). SREČANJE POD LIPAMI - javna radijska oddaja »Praznujemo 25 let naše skupne poti - Med Drago, Višarjami in Ljubljano« bo v ponedeljek, 30. maja, ob 20.30. O vlogi Slovencev izven meja nekdanje socialistične republike pri rojstvu samostojne države Slovenije, o dosedanji prehojeni poti v luči takratnih pričakovanj in kako naprej v prihodnje, bodo spregovorili Martin Brecelj, Bojan Brezigar, Franci Feltrin, Marjan Terpin, Sergij Pahor in dr. Branko Zorn. Pogovor bo vodil časnikar Tone Gorjup. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Renata Santin vd. Lamberti iz kapelice glavnega pokopališča in na glavnem pokopališču. DANES V LOČNIKU: 12.00, Maria Chitter vd. Maccagnan (iz goriške splošne bolnišnice ob 11.50) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Silvio Sicchi (iz tržiške bolnišnice ob 9.50) v cerkvi Sv. Odrešenika, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 10.30, Er-melinda Berogna vd. Pezzut (iz trži-ške bolnišnice ob 10.15) v cerkvi Sv. Petra in Pavla, sledila bo upepelitev. DANES V PIERISU: 12.00, Angela Or-tensia Moro vd. Devide (iz kapelice tržiške bolnišnice ob 11.40) v cerkvi Sv. Andreja in na pokopališču. / Primorski KULTURA Četrtek, 26. maja 2016 21 filmski festival v cannesu - Britanski režiser Ken Loach slavil že drugič »Zlato-rdeča« palma CANNES - Film o novih revežih, ki živijo čisto blizu nas, a se večkrat delamo, da jih ne vidimo, je zmagovalec najbolj glamuroznega vseh filmskih festivalov. Zmagovalec 69. filmskega festivala v Cannesu je namreč film Jaz, Daniel Blake britanskega režiserja Ke-na Loacha. Socialna drama je v nedeljo zvečer prejela zlato palmo. Film pripoveduje o 59-letnem mizarju, ki mu po srčnem napadu zdravnik začasno prepove delati, on pa se poda v socialno službo po pomoč. Tam mu povedo, da je po njihovem mnenju sposoben za delo. Blake v svojem obupu sreča brezposelno samohranilko dveh otrok, ki je obupana, ker ne more najti dela, izgubila pa je pravico do socialne pomoči, ker je za nekaj minut zamudila na sestanek s socialno službo. »Zivimo v svetu, ki se je v tem trenutku znašel na nevarni točki. Smo v primežu nevarnih varčevalnih projektov, ki jih poganjajo ideje neoliberaliz-ma, ki so nas pripeljale blizu katastrofi,« je ob prejemu nagrade dejal Loach, ki se je najprej zahvalil delavcem can-skega festivala, »brez katerih danes ne bi bili tu«. »Drugačen svet je možen in tudi potreben, režiserji smo dolžni podpirati upor proti oblastnežem in upam, da se bo ta tradicija nadaljevala,« je dodal prepričani levičar, ki je znan po družbeno zelo angažiranih filmih. To je druga zlata palma za Loac-ha, ki se je za to prestižno nagrado tokrat potegoval že trinajstič. Prvič je slavil leta 2006 s filmom The Wind That Shakes The Barley (Il vento che acca-rezza l'erba), v katerem se je posvetil ir- 79-letni Ken Loach je zmagoviti film posvetil novim revežem, ki živijo čisto blizu danes, a se večkrat delamo, da jih ne vidimo ansa ski vojni za neodvisnost in posledični državljanski vojni (1919 - 1923). Scenarija za oba zmagovita filma je napisal Paul Laverty. Veliko nagrado žirije (Grand Prix) je za film z angleškim naslovom It's Only the End of the World prejel kanadski režiser Xavier. Zgodba filma pripoveduje o Louisu, ki po dolgem času pride k svoji družini, da bi ji povedal, kako je smrtno bolan. Vendar je njegov brat napornež, njegova žena se ga boji, sestra ne prenaša brata, pa tudi mama ni nič boljša. Nagrado žirije (Prix du jury) je prejela britanska režiserka Andrea Arnold za film American Honey. Film pripoveduje o najstnici iz problematične družine, ki pobegne od doma s skupino mladih, ki od vrat do vrat prodaja časopisne naročnine. Kmalu se prepusti tudi njihovemu načinu življenja - nočnim zabavam in ljubezni. Za režijo sta bila nagrajena romunski režiser Cristian Mungiu za film z angleškim naslovom Graduation in francoski režiser Olivier Assayas za grozljivko Personal Shopper. Za scenarij je bil nagrajen iranski režiser Asghar Far-hadi za film z angleškim naslovom The Salesman. Film pripoveduje o mladem paru, ki se mora zaradi nevarnih del na sosednji stavbi izseliti iz svojega stanovanja in se preseliti v drugo v središču Teherana. Dogodek, povezan s prejšnjim najemnikom, dramatično spremeni njuno življenje. Nagrado za najboljšo žensko vlogo je prejela filipinska igralka Jaclyn Jose za vlogo matere v filmu Ma' Rosa, ki ga je režiral Brillante Mendoza. Kot je povedala igralka, ki je v domovini velika zvezda, je morala za vlogo, ki ji je prinesla nagrado, pozabiti vse, česar se je naučila v 30 letih. Za najboljšo moško vlogo pa je bil nagrajen iranski igralec Shahab Hosseini za vlogo v filmu The Salesman. Kot je ob prevzemu nagrade dejal 42-letni igralec, »nagrada pripada njegovemu narodu, zato mu jo poklanja iz vsega srca«. Ziriji tekmovalnega programa je predsedoval avstralski režiser George Miller, v njej so bili še igralke Kirsten Dunst, Vanessa Paradis in Valeria Go-lino, producentka Katayoon Shahabi, igralca Mads Mikkelsen in Donald Sutherland ter režiserja Laszlo Nemes in Arnaud Desplechin V sekciji posebni pogled je bil že v soboto nagrajen finski režiser Juho Kuosmanen za film The Happiest Day in the Life of Olli Maki. Dogajanje v črno-belem filmu je postavljeno v leto 1962 in pripoveduje o mladem boksarju, ki se zaljubi med pripravami na svetovno prvenstvo. V omenjeni sekciji so letos prikazali 18 filmov. (sta, pd) kresnik - Roman Razglasili imena petih finalistov LJUBLJANA - Žirija nagrade medijske hiše Delo za najboljši slovenski roman preteklega leta kres-nik je razglasila pet finalistov. Na kresni večer, 23. junija, se bodo Cankarjevem vrhu na Rožniku srečali Gabriela Babnik (Intimno), Štefan Kardoš (Veter in odmev), Mirt Ko-mel (Pianistov dotik), Miha Mazzi-ni (Otroštvo) in Nataša Sukič (Piknik). Knjig, ki so jih v NUK uvrstili na seznam slovenskih romanov z lansko letnico izida, je 115. Štiričlanski žiriji letos predseduje profesor z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Tone Smolej, v njej pa sodelujejo še pisateljica in literarna kritičarka Tina Vrščaj, pesnica in novinarka kulturne redakcije nacionalnega radia Tina Kozin in literarni kritik, pisatelj in glavni urednik revije Mentor Aljoša Harlamov. Lani je nagrado kresnik za roman Samo pridi domov prejel Andrej E. Skubic (prav tako leta 2000 in 2012). Doslej so jo prejeli tudi Davorin Lenko (2014), Goran Vojno-vič (2009 in 2013), Drago Jančar (1999, 2001 in 2011), Tadej Golob (2010), Lojze Kovačič (prvič 1991 in drugič 2004 posmrtno), Feri Lainš-ček (1992 in 2007), Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula, Milan Dekleva in Štefan Kardoš. (sta) forum tomizza - V Umagu debata z vrhunskimi misleci dunaj - Predstavitev monografije Glasbene matice Borbeno proti mejam Naveza Dunaj - Trst Nagrado Lapis Histriae letos prejme Tržačanka Federica Marzi za zapis Crepe Bogat zbornik, ki ga je uredil Aleksander Rojc, bo odslej na voljo tudi v knjižnici dunajske univerze UMAG - 17. Forum Tomizza je tudi letos povezal italijansko-slovensko-hrvaško obalno območje, tokrat na temo zidu. Po tržaškem in koprskem posvetu je bil v petek na vrsti hrvaški del dogodka na sedežu Skupnosti Italijanov Fulvio Tomizza v Umagu. Osrednji organizator tega dela foruma je Mestna knjižnica Umag, dogodek je povezoval tamkajšnji knjižničar, pisatelj in prevajalec Neven Ušumovič. Uvodoma so nagradili zmagovalce literarnega natečaja Lapis Histriae, na katerega se je letos prijavilo 142 avtorjev iz enajstih držav. V zbornik se je uvrstilo trinajst del, od teh je bilo finalistov šest. Nagrado Lapis Histriae je prejela Tržačanka Federica Marzi za prozni sestav z naslovom Crepe. Utemeljitev je prebrala Laura Marchig, ki je z Markom Sosičem in Teo Tulič sestavljala žirijo. Odkrito gre priznati, da je zadnji posvet letošnjega Foruma Tomizza dal besedo izjemnim intelektualcem, tako da smo lahko prisluhnili refleksijam, ki so postavile v ospredje veliko krizo politike in vrednot današnje Evrope. Vsi so iskali razlage, alternative in izhode iz nje. V dvorani so bile postavljene štiri mize, pri katerih so sedeli gostje, moderatorji in organizatorji, kar je še bolj dajalo vtis pravega foruma. Spregovorili so kandidatka za Nobelovo nagrado za mir Svetlana Slapšak, pisateljici Widad Tamimi in Da- Zmagovalka Federica Marzi med Milanom Rakovcem in članicama žirije Teo Tulič in Lauro Marchig forum tomizza ša Drndič, madžarski prozaist in dramatik iz Vojvodine Laszlo Vegel ter mlada bosanska blogerka in pisateljica Asja Bakič. Vsi so spregovorili o aktualnih tematikah. Slapšakova je prisotnim podala ganljivo podobo grških intelektualcev, ki so v 16. stoletju bežali iz Carigrada in s seboj nosili grško literaturo in ikone ter bistveno pripomogli k dodatnemu vzponu renesanse v Italiji. »Mogoče bi lahko kdo od tisočerih, ki pluje danes po Sredozemlju, sprožil novo renesanso v Evropi,« je zaključila. Drndičeva je žilavo primerjala nacizem ter fašizem z aktualnim političnim dogajanjem, še zlasti na Hrvaškem, ter spodbudila javnost k budnosti. Vegel je sicer bolj umirjeno spregovoril o teoriji centralizma, ki ustvarja na periferiji evropskih držav neofašistična gibanja. Bakičeva je primerjala Rousseauja in aktualnost osrednjega Balkana, Tamimijeva pa je izrazila željo, da bi se lahko njeni otroci prosto premikali, pri čemer naj mejni prehodi ne bi bili ovire. Tudi razprava, ki jo je povezoval Milan Rakovac, je prinesla svež val intelektualnega aktivizma. Iz vsakega govornika je žarela odkrita želja, da bi rušili meje: fizične, ideološke in politične, kar je ne nazadnje tudi glavni cilj Foruma Tomizza. Martin Lissiach Od leve Herbert Seher, Milena Padovan, Tatjana Rojc in Miloš Budin DUNAJ - Dunajski Inštitut za slovensko kulturo in Inštitut za italijansko kulturo, ki v avstrijski prestolnici deluje v okviru veleposlaništva Republike Italije, sta gostila predstavitev monografije Trst: umetnostni izraz ob nacionalnem vprašanju. Bogat zbornik si je omislil in uredil Aleksander Rojc ob stoletnici ustanovitve tržaške Glasbene matice. Publikacija, ki bralca nagovarja s temami o umetnosti in zgodovini, je nastala z željo, da bi vzpostavila dialog med razmišljanji avtorjev z različnim jezikovnim ali narodnim predznakom, ki iščejo to, kar nas druži tudi v kompleksnem tržaškem diskurzu druge polovice devetnajstega stoletja. Naveza Dunaj -Trst se je seveda pletla skozi zgodovino, saj gre za skupno dojemanje neke Kunstlandschaft, globoko zasidrane v identiteti Trsta kot odprtega mesta. To je dejansko poudaril v imenu organizatorjev Herbert Seher, ki je obenem skrbel za nemške povzetke slovenskih in italijanskih posegov sooblikovalcev srečanja, ki so bili predsednica Glasbene matice Milena Padovan, avtor uvodne besede Miloš Budin ter avtorica enega izmed prispevkov Tatjana Rojc. Predsednica je uvodoma izpostavila pomen in vlogo slovenske glasbene ustanove ter njeno dejavnost skozi celo stoletje njenega obstoja. Rojčeva je spregovorila o vsebini knjige, poudarila vlogo urednika in posameznih prispevkov ter se osredotočila na daljnovidnost slovenskih protagonistov tržaške stvarnosti v drugi polovici devetnajstega stoletja. Svoje izvajanje je zaključila z besedami zgodovinarja Ful-via Salimbenija, ki je o knjigi zapisal, da predstavlja prelomnico v obravnavanju tržaške zgodovine kompleksnega obdobja po letu 1848 in vse do fašizma. Večer je zaključil Miloš Budin, ki je vsebino in pomen sporočila publikacije povezal z razmišljanjem o sodobnosti, o Evropi, o pomenu dialoga, ki edini lahko tvorno premakne prekonstituirana zgodovinska in politična prepričanja z mrtve točke v neko skupno sestavljanje in dojemanje prihodnosti. Srečanju je izbrana publika sledila z izredno pozornostjo, zbornik pa bo odslej na razpolago ne samo v knjižnici italijanskega veleposlaništva temveč tudi dunajske univerze. 22 Torek, 24. maja 2016 ALPE-JADRAN Primorski ki Ji trst - Skupščina zveze Euregio - Brez meja, ki povezuje FJK, Veneto in Koroško Formalno povabili Istro, naj se pridruži zvezi dežel Načrti za povezovanje regionalnih prevoznih omrežij - Zaia o polemikah glede Sappade TRST - Glavni cilj, ki so si ga zadali na včerajšnjem 8. zasedanju skupščine Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Euregio - Brez meja, ki povezuje Fur-lanijo Julijsko krajino in Veneto ter avstrijsko Koroško, je razširitev zveze s polnopravno vključitvijo tudi Istre. Istrska žu-panija je doslej delovanje evropske povezave treh obmejnih dežel spremljala kot opazovalka, nastopil pa je čas, da postane polnopravna članica, je po skupščini povedal predsednik Veneta iz trenutno predsedujoči Euregiu Luca Zaia. Na skupščini so zato odobrili sklep, da v zvezo formalno povabijo Istro in pričakujejo, da bo zagrebška vlada privolila. Zasedanje na sedežu Dežele FJK, ki sta se ga poleg Zaie udeležila predsednica FJK Debora Serracchiani in koroški deželni glavar Peter Kaiser, je bilo namenjeno odobritvi obračuna in imenovanju preglednikov računov, poleg teh formalnosti pa so vzeli v pretres tudi program delovanja v naslednjem letu. Med drugim so napovedali, da bodo med 12. in 17. septembrom organizirali večjo mednarodno vajo civilne zaščite namenjeno protipotresni varnosti. Dogovorili so se tudi za mreženje med kulturnimi ustanovami in trgovinskimi zbornicami treh dežel, organizirali pa bodo tudi srečanje namenjeno usklajevanju delovanja dveh evropskih regionalnih povezav, Z leve: Luca Zaia, Debora Serracchiani in Peter Kaiser montenero/dežela fjk ki zanimajo severnojadranski prostor - alpsko makroregijo Eusalp in Jadransko-jon-sko makroregijo. Ob tem nameravajo tudi razvijati skupne projekte v okviru evropskih programov Interreg Italija-Av-strija, Alpin Space in Central Europe. Bolj dolgoročno sodelovanje pa naj bi bilo usmerjeno v usklajevanje regio- S-prehodi o glasbenem ustvarjanju Igorja Zobina KOPER - Igor Zobin je trenutno med najbolj aktivnimi harmonikarji v Italiji. Kot vsestranski glasbenik deluje tako na državni kot na mednarodni ravni, za kar pričajo njegovi uspehi in kritika. Njegova kariera je v polnem razvoju in ga je v zadnjih letih popeljala do pomembnih odrov po svetu, tako solistično, v sodelovanju z raznimi komornimi sestavi ter z orkestri. Vsestranska angažiranost v glasbi ter v umetnosti ga je v zadnjih desetih letih večkrat usmerila tudi v sodelovanje z gledališčem; kot skladatelj, harmonikar, pianist in igralec je sodeloval pri desetih premiernih izvedbah z režiserji mednarodnega slovesa v teatrih, kot so Slovensko stalno gledališče v Trstu, Drama v Ljubljani, gledališče Il Rossetti, Narodno gledališče na Reki ter v Zagrebu. Svoje dosedanje glasbeno ustvarjanje in načrte za bližnjo prihodnost bo Igor Zobin predstavil v oddaji S-prehodi danes ob 18. uri na TV Koper Capodistria. nalnih javnih prevoznih sistemov med tremi sosednjimi deželami. Tako naj bi naročili študijo o možnih inovativnih prijemih za usklajevanje voznih redov in cenikov železniških in avtobusnih prevoznih omrežij. Pospešiti želijo tudi blagovni transport, kjer načrtujejo ti. železniške »freight corridors«, hitre transportne koridorje, po katerih naj bi se blago pretakalo brez odvečnih zastojev in birokratskih ovir. Sistem naj bi tesneje povezal se-vernojadranska pristanišča in intermo-dalne logistične platforme. Ob robu zasedanja je predsednik Veneta Luca Zaia omenil tudi spor v zvezi z željo občine Sappada, da bi se odcepila od Veneta in pridružila Furlaniji Julijski krajini. »V Venetu imamo 25 občin, ki bi se želele odcepiti in pridružiti bližnjim FJK in Tridentinski, ki razpolagata z večjo avtonomijo. Mi nikogar ne zadržujemo, na potezi pa je rimska vlada,« je dejal Zaia, ki upa v množično udeležbo volivcev na posvetovalnem referendumu, ki ga je razpisal z zahtevo, da bi tudi Veneto pridobil večjo avtonomijo. slovenija Dizelsko gorivo in bencin sta se podražila LJUBLJANA - Dizelsko gorivo in neosvinčeni 95-oktanski bencin sta se pri bencinskih črpalkah v Sloveniji opolnoči podražila. Prvi za dva centa na 1,099 evra, drugi za 1,4 centa na 1,218 evra za liter, so sporočili iz OMV Slovenija. Medtem ko sta ceni omenjenih pogonskih goriv regulirani, pa trg določa ceno 100-oktanskega bencina in kurilnega olja. Ceni dizelskega goriva in neosvinčenega 95-oktanskega bencina se določata v skladu z vladno uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov na vsake 14 dni. manjšina - 26. t.m. Parlamentarna komisija DZ pride na obisk TRST - Na povabilo predsednikov SKGZ in SSO, Rudija Pavšiča in Walterja Bandlja, bo v četrtek, 26. maja, prišla na obisk v Trst delegacija parlamentarne Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki ji predseduje Ivan Hršak. Zamisel o obisku je nastala na srečanju delegacije Slo-maka s Komisijo, kjer sta predsednika krovnih izrazila željo, da bi člani Komisije obiskali osrednje organizacije slovenske narodne skupnosti v Italiji, da bi spoznali njihovo dejavnost. Celodnevni obisk bo priložnost, da se člani parlamentarnega telesa seznanijo z najpomembnejšimi strukturami in ustanovami naše skupnosti ter se z njihovimi predstavniki pogovorijo o aktualnem položaju Slovencev v Italiji. O teh vprašanjih bo tekla beseda tudi dan prej v Ljubljani na prvi seji Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu, ki jo je sklical predsednik Miro Cerar. Julija lani je namreč Vlada RS pristopila k pripravi krovne strateške usmeritve-no-ve dolgoročne Strategije razvoja Slovenije (SRS). S tem dokumentom želi Vlada doseči širši konsenz glede načrtovanja prihodnosti na različnih področjih in oblikovati podobo Slovenije v horizontu leta 2050. S tem v zvezi mora RS kot v dolgoročno vizijo razvoja Slovenije vključiti tudi nadaljnji razvoj sodelovanja Slovenije s slovenskimi manjšinami. Zaradi tega bo osrednja tema sredinega srečanja Sveta za manjšine sodelovanje med Slovenijo in Slovenci zunaj njenih meja v obdobju 2016-2020. Slovensko narodno skupnost v Italiji bodo v vladnem Svetu zastopali Rudi Pav-šič, Michele Coren, Drago Štoka in Damjan Terpin. Na četrtkovem obisku v Trstu bodo parlamentarno delegacijo sestavljali predsednik Komisije Ivan Hršak, podpredsednica Anita Ko-leša, člani Ljudmila Novak, Violeta Tomic in Danijel Krivec ter sekretarka Barbara Medved Špiletič. politika - Komunisti se spet povezujejo v eno stranko Obnavljanje KPI tudi v FJK Po srečanju somišljenikov v Gradišču ob Soči bo ustanovni deželni kongres 11. junija v Trstu GRADIŠČE OB SOČI - Tudi v Furlaniji Julijski krajini poteka obnavljanje KPI, saj bo ustanovna skupščina nove združene stranke komunistov že konec junija, najbrž v Rimu. Tako se je v petek zvečer v ljudskem domu v Gradišču ob Soči zbrala večja skupina somišljenikov Združenja za obnovo KPI iz Trsta, Gorice in Furlani-je, da bi pretresla in ocenila pripravljalne dokumente ustanovnega kongresa: politične teze in predlog statuta stranke. Uvodno poročilo je imel odv. Ottavio Romano iz Ronk, ki je poudaril, kako so politična izhodišča nove KPI sad daljšega skupinskega dela, v katerem so sodelovali izobraženci in politični delavci iz vse Italije. Še posebej je izpostavil strateški predlog nove KPI za bodočo enotnost na levici in sicer oblikovanje široke Ljudske fronte, v kateri bi komunisti imeli svoj delež in vlogo, enakopravno z ostalimi partnerji. Romano je poudaril osnovne značilnosti političnih izbir KPI, to so internacionalizem, solidarnost z re- volucionarnimi in delavskimi gibanji vsega sveta, boj proti liberalnim ekonomskim teorijam, ki so spravile razviti svet na kolena, delovne ljudi pa v brezpravje. Glede EU je Romano podčrtal, da tragična Ciprasova izkušnja v Grčiji dokazuje, da je EU zgolj orodje finančnega kapitala in vojaškega pakta NATO, kar se bo še bolj zaostrilo in poslabšalo, če bo podpisan čezo-ceanski sporazum TTIP za novo gospodarsko združitev EU in ZDA, ki utegne odvzeti evropskim narodom še zadnje drobtine suverenosti. O Italiji je bilo poudarjeno, da nekdanje leve sredine ni več in da Ren-zijeva PD uveljavlja avtoritarne sheme ob krčenju človekovih predvsem socialnih pravic. Potrebna je leva alternativa, ki naj porazi snovanje »Nacionalne stranke« vse desnice s sedanjim premierjem na čelu. Prvi koraki bodo referendum o ustavnih spremembah in predlog referenduma, ki naj ukine krivični volilni zakon Italicum, za katerega zdaj zbirajo podpise. KPI, ki nastaja, bo seveda prilagojena novim časom, torej manjša, bolj kadrovska kot množična, vendar bo prisotna na delovnih mestih povsod, kjer bo to mogoče. Finančnih sredstev nima, vendar bo skrbela za samofi-nanciranje in izkoriščanje vseh modernih oblik komuniciranja. Znotraj stranke bo veljalo načelo demokratičnega centralizma, ki dopušča najširšo svobodno razpravo, vendar brez frakcijskih bojev in struj, ki so komunističnim strankam tuje. To namreč jamči njihovo učinkovitost. V razpravi, ki je sledila, je bilo poudarjeno, da novo KPI oblikujejo komunisti, ki so prisotni v različnih strankah ali so že leta brez izkaznice v žepu. KPI, ki bo nastala konec junija, je občutena potreba na levici, vendar bo predvsem hiša z na stežaj odprtimi vrati. Vsak, tudi simpatizerji, bo lahko sodeloval na sestankih in njenih pobudah, da se spozna z novostmi, ki jih prinaša. Tako bo pripravljena na prihodnje izzive. Deželni ustanovni kongres KPI bo v soboto, 11. junija, dopoldne v ljudskem domu Palmiro Togliatti pri sv. Sergiju v Trstu. Težke kovinske kolute so več ur povsem onemogočile promet na voznem pasu avtoceste A4 v smeri proti Benetkam autovie venete Kovinske kolute sredi avtoceste LATISANA - Nalet med tovornjakoma je včeraj pozno dopoldne ponovno povzročil zaporo avtoceste A4 med Latisano in Portogruarom. Po trčenju se je kakih deset kovinskih kolut, težkih od 10 do 20 stotov, zakotalilo po cestišču. Ve-čurna zapora za odstranjevanje tovora je takoj povzročila 4-kilometrsko kolono v smeri Benetk, na izstopni postaji v Latisani pa je vrsta kasneje narasla na celo 5 km. Promet so delno sprostili na prehitevalnem pasu v prvih popoldanskih urah. / Primorshi RADIO IN TV SPORED Torek, 24. maja 2016 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 11.15, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 12.00 La prova del cuoco 14.05 Igra: Colors 15.15 Torto o ragione? Il ver-detto finale 16.40 La vita in diretta 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Boris Giuliano 23.30 Aktualno: Porta a porta RAI2 6.0014.00 Detto fatto 7.20 Nad.: Il tocco di un angelo 8.05 Serija: Le sorelle McLeod 9.30 13.30 Rubrike in vreme 10.30 Cro-nache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30 Dnevnik 16.15 Serija: Castle 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.05 LOL 21.15 Made in Sud 0.15 2Next - Economia e futuro RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 18.55, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 15.10 Kolesarstvo: Giro d'Italia 2016, 16. etapa 18.00 Geo 20.00 Variete: Blob 20.10 Viaggio nell'Italia del Giro 20.35 Serija: Un posto al sole 21.05 Ballaro RAI4 12.05 17.55 Flashpoint 13.40 21.10 The Royals 15.15 Fairy Tail 15.40 Numbers 17.50 0.50 Novice 19.30 Ghost Whisperer 22.50 Film: Red Lights (triler, '12, i. R. De Niro) RAIS 13.25 23.00 Lo stato dell'arte 13.55 Wild Africa 14.45 Wild Medioriente 15.40 Anica - Appuntamento al cinema 15.45 18.55 Trans Europe Express 16.45 Opera: Manon Lescaut 18.50 Novice 19.55 Simon Schama: il potere dell'arte 20.45 Passepartout RETE4 CANALES 21.15 Film: Viaggio verso il sole (dram., '99) 23.30 Get Up, Stand Up: The Story of Pop and Politics RAI MOVIE 14.00 Film: The Young Victoria (biogr., '09, i. E. Blunt) 15.45 Film: Viva la liberta (kom., '13, i. T. Servillo) 17.25 Novice 17.30 Film: I ragazzi di Camp Siddons (kom., '66) 19.15 Film: Rugantino (kom., It., '73, i. A. Celen-tano) 21.15 Film: Rendition - Detenzione illegale (triler, '07, i. R. Witherspoon, M. Streep) 23.20 Film: L'amore ai tempi del colera (dram., '07, i. J. Bardem) RAI PREMIUM 11.30 Nad.: Un posto al sole 12.30 Serija: II commissario Nardone 13.25 Parliamone 14.10 Serija: Sulle tracce del crimine 15.10 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.15 Nad.: Cuori rubati 15.50 Serija: Provaci ancora prof 17.25 0.30 Novice 17.30 23.40 Nad.: Il commissario Rex 19.20 Nad.: Capri 20.15 Nad.: Tutti pazzi per amore 21.20 I migliori anni NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (22. maja 2016) Vodoravno: Damask, Kvaka, stavka, Ramon, arteriitis, sitotisk, rta, prid, Maes, Al, NOP, taksa, Quasimodo, M. O., as-tat, Putin, mikrolit, Sergio Leone, aparatura, Amiata, ep, marema, Aman, si, D. O., animacija, krn, Inki, ot, Jenko, NBA, Ida, napredovanje, Atanasov, Iri, lama, aer, pes, Etna; na sliki: Queen. CIELO 6.05 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Bandolera 8.55 Serija: Carabinieri 10.05 Ricette all'ita-liana 10.50 Le ricette di Sonia 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 I viaggi di Donnavven-tura 15.50 Serija: Hamburg Distretto 21 16.50 Film: La dove scende il fiume (ve-stern, '52) 19.35 Dento la notizia 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Il terzo indizio 12.30 13.45 MasterChef Australia 13.30 Novice 14.15 MasterChef Italia 16.15 18.15 Fratelli in affari 17.15 Buying & Selling 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.15 Junior MasterChef USA DMAX 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 Amici - Day Time 16.20 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Film: Quello che so sull'amore (kom., '12, i. G. Butler, J. Biel) 23.45 Matrix _ITALIA1_ 7.10 Risanke in otroške oddaje 8.25 Nad.: Settimo cielo 10.25 Serija: Dr. House - Medical Division 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: My Name is Earl 16.05 Serija: Due uo-mini e 1/2 17.00 Serija: Friends 18.00 Nan.: Mike & Molly 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Serija: Blindspot 23.00 Serija: The Last Ship _IRS_ 13.25 Film: Delitti e profumi (kom., '88) 15.25 Film: Strana la vita (kom., '87) 17.20 Film: Delitto in Formula Uno (det., It., '84, r. B. Corbucci) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 12.30 20.20 Affari a tutti i costi 13.20 Affari in valigia 14.10 Si salvi chi puo! 15.05 Gator Boys: gli acchiappalligatori 15.55 Cac-ciatori di gemme 16.50 Salt Lake Garage 17.45 Megatraslochi 18.35 Affare fatto! 19.30 Banco dei pugni 21.10 Nudi e crudi 22.00 Caccia all'oro bianco 22.55 Caccia-tori di veleni SLOVENIJA1 6.55 Dobro jutro 11.15 18.30 Bučke 11.35 Obzorja duha 12.25 Dok.: Polži 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Studio City 14.20 Kaj govoriš? = So vakeres? 15.10 18.05 Risanke in otroške oddaje 16.25 Profil 17.30 Dok. serija: Naravni parki Slovenije 17.55 Novice 18.00 Utrinki 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Anno Domini 21.00 Dok.: Po dežju - Na-kon Kiše 22.00 Odmevi 23.05 Pričevalci SLOVENIJA2 7.00 18.55 Risanke in otroške oddaje 8.10 Zgodbe iz školjke 8.30 Žogarija 9.15 Točka 10.15 TV Arhiv 11.0517.00 Halo TV 12.05 Dobro jutro 14.20 Slovenski pozdrav 15.50 Dober dan 17.55 Kviz: Vem! 18.25 To bo moj poklic 20.00 Dok.: Prva cena banan 20.45 Večer z lutkami 21.35 Nad.: Pogrešani sin 22.40 Ambienti 23.10 Slovenska jazz scena _KOPER_ 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 Vzhod - Zahod 15.00 Arhivski posnetki 15.50 Artevisione magazin 16.20 23.35 Športna cona 16.55 Meridiani 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vse-danes - Vzgoja in izobraževanje 20.00 Vrt sanj 20.45 Pozdravljeni 21.15 Boben 22.30 Dok.: Mister Gadget 22.35 Drobtine in... 45 let TV Koper-Capodistria 22.40 Ljubezen do sveta 23.05 Istra in... _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.20 9.30, 11.00, 12.10 Tv prodaja 8.3515.35 Nad.: Italijanska nevesta 10.00 16.55 Serija: Komisar Rex 11.15 14.35 Nad.: Nedolžna vsiljivka 12.25 17.55 Moja mama kuha bolje! 13.30 20.00 Nad.: Usodno vino 16.30 18.55, 22.00 Vreme in novice 21.00 Preverjeno 22.35 Serija: Franklin in Bash 23.35 Serija: Hiša iz kart _KANAL A_ 7.00 18.00, 19.55 Svet 7.55 12.25 Serija: Odvetnik z ulice 8.55 13.40 Risanke 9.45 11.55 Nan.: Od zaroke do poroke 10.15 11.25, 11.40 Tv prodaja 10.30 18.55 Serija: Kar po, pa bo 14.20 Film: Nemirna (dram.) 16.10 Serija: Mentalist 20.00 Serija: Alarm za Kobro 1121.00 Big Brother 22.00 Big Brother Klub 21.00 Film: Jonathan degli orsi (vestern, '93) 23.15 Visti da vicino 23.45 Film: Il pentito (dram., '85) _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.20 Sfera 17.15 Serija: Josephine, ange gardien 19.00 0.45 A cena da me 20.35 0.10 Otto e mezzo 21.10 DiMartedi _lazd_ 6.20 The Dr. Oz Show 7.15 Film: Starman (pust., '84, i. J. Bridges) 9.15 15.30 I menu di Benedetta 12.30 20.25 Cuochi e fiamme 13.30 Cambio moglie 17.35 A cena da me 18.30 Dnevnik 18.35 21.10 Nad.: Grey's Anatomy TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Aktualno: Salus Tv 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.40 Il caffe dello sport 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.05 20.00 Dodici minuti con Cristina 19.20 Apriti cielo 20.15 Happy Hour 21.00 Qui studio a voi stadio 22.30 Film: Pobesneli Max 3 (akc.) Torek, 24. maja Rai movie, ob 15.45 VREDNO OGLEDA Viva la liberté Italija 2013 Režija: Roberto Ando Igrajo: Toni Servillo, Valerio Mastandrea, Anna Bonaiuto, Valeria Bruni Tedeschi in Michela Cescon Eden lepših Andojevih filmov je pripoved o Enricu Oliveriju veščem politiku, ki je že vrsto let protagonist italijanske politične scene. Po hitrem in uspešnem vzponu pa se mu zdaj pišejo hudi časi, ker ga njegova stranka ne podpira več tako, kot ga je nekoč. Oliveri, stari maček pa se ne da in odloči, da se bo kar sam umaknil, tako, da bo izginil. Zateče se k stari prijateljici Danielle, ki zdaj živi v Parizu s prizanim režiserjem. Njegove strankarske tovariše pa zajame panika. Kaj zdaj? Najbolj sprejemljiv odgovor prejmejo s strani Andree Bottinija, Oliverijevega asistenta in desne roke, ki odloči, da bo vsaj za čas nadomestil izginulega Enrica z njegovim bratom dvojčkom, Giovannijem. Vse lepo in prav, le da Giovanni, ki je po poklicu filozof je tudi psihiatrični bolnik. PLANET TV 11.55 Tv prodaja 12.25 Serija: Havaji 5.0. 13.30 22.20, 23.30 Bilo je nekoč 14.40 Ellen 15.35 Nad.: Esperanza 16.50 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 17.50 Glej, kdo kuha 18.45 21.10 Danes 19.15 Vreme in šport 19.25 21.25 Da, dragi! Da, draga! RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Deve-takom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Tatjana Rojc: Rebula je Rebula, 9. oddaja; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10, 14.45 Music box; 14.20 Otroški kotiček, sledi Slovenija 25; 15.00 Mladi val; 17.10 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Miguel de Cervantes Saavedra: Don Kihot - 12. del, sledi Music box; 18.00 Sto deset let dolgo potovanje: zgodba o Bohinjski progi (pripravlja A. Čehovin), sledi Music box; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditve danes; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Jazz in jaz; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appunta-menti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 20.00 In minoranza; 12.00 Anticipazioni GR; 13.00, 21.30 Dorothy e Alice; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 18.35, 21.00, 22.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Volare nel tempo; 23.00 Pic Nic Electronique; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A 24. maj je evropski dan parkov, zato bo prvi gost Studia D po 11.00 dr. Andrej Sovinc, vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline, ki nam bo predstavil turistično ponudbo omenjenega parka in tudi pomen tovrstnih rezervatov. Drugi gost pa bo ultra triatlonec Matej Markovič, ki ga danes poznamo predvsem kot humanitarnega delavca in predsednika društva Vztrajaj - Never give up. Markovič nam bo predstavil letošnjo izvedbo akcije 10 krogov za 10 nasmehov, ki že poteka po številnih slovenskih mestih. V sedmi oddaji iz niza »110 let dolgo potovanje - zgodba o bohinjski progi«, bo v ospredju Ba-ška grapa, o kateri se bomo pogovarjali s Cvetom Zgago, ki je soustanovitelj društva Baška dediščina, je njegov častni član, poleg tega pa je velik ljubitelj in zbiralec lokalne zgodovine, zapisovalec ljudskega izročila, rodoslovec in lokalni turistični vodnik in vodnik po tematski poti Na svoji zemlji. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Torek, 24. maja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI Primorski vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad srednjo Evropo in severnim Sredozemljem je območje nizkega zračnega tlaka. Hladna fronta se bo popoldne in zvečer pomikala čez Slovenijo. Za njo bo k nam dotekal hladnejši, a še vlažen zrak. Zgodaj zjutraj bo še oblačno s padavinami, ki bodo šibke do zmerne, možna bo tudi kakšna ploha, zlasti v hribih in na vzhodu. Meja sneženja se bo začasno ponekod lahko spustila pod 1500 m. Čez dan bo še spremenljivo in še bo možen kratkotrajen dež; proti večeru bo vreme stabilnejše in prevladovala bo jasnina. Pihali bodo krajevni vetrovi. Danes bo večinoma oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami. Ponekod bo pihal veter severnih smeri. Dež bo popoldne od zahoda slabel in zvečer večinoma ponehal. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 11, najvišje dnevne od 15 do 20 stopinj C. ki ji Lepo in pretežno jasno vreme bo; pihali bodo krajevni vetrovi. Popoldne bo v predalpskem pasu nekaj več oblačnosti; morebitne krajevne padavine bodo malo verjetne. Jutri bo sončno in spet toplejše vreme. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah megla. Tudi v četrtek bo sončno, popoldne bodo v notranjosti Slovenije nastale krajevne plohe ali nevihte. TOLMEC 010/22 CELOVEC 09/26 TRBIŽ O 5/21 VIDEMO 11/25 hL ČEDADo"^ 12/24 KRANJSKA G. O 4/21 O TRŽIČ 8/25 KRANJO S. GRADEC O 7/23 CELJE 10/25 O LJUBLJANA 010/26 GORICA 13/25 O N. GORICA O 10/25 PORTOROŽ O POSTOJNA O 8/22 N. MESTO 11/24 O 1899 - Obilno deževje ponekod v severni in zahodni Sloveniji. Do jutra naslednjega dne so najvišjo 24-urno višino padavin zabeležili v Žireh, 110 mm; v Škofji Loki in Kamniku < je padlo 83 mm, v Podkraju nad Vipavo 70 mm in v Lučah v Zgornjesavinjski dolini 66 mm dežja. Danes: ob 4.37 najnižje -57 cm, ob 11.20 naj-S| višje 31 cm, ob 16.47 najnižje -12 cm, § ob 22.28 najvišje 38 cm. 1 Jutri: ob 5.11 najnižje -54 cm, ob 11.57 naj-či višje 28 cm, ob 17.27 najnižje -8 cm, ob 23.01 najvišje 33 cm. KOČEVJE V O ČRNOMELJ O UMAG OPATIJA PAZIN O jutri Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 16,2 stopinje C. ¡o 500 m...........14 1000 m...........12 1500 m............9 2000 m............5 2500 m............2 2864 m............0 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah 8 in v gorah 9. Underground tudi ponoči LONDON - V Londonu bodo začeli vlaki podzemne železnice voziti tudi ponoči, je povedal novo izvoljeni župan Londona Sadiq Khan, ki se je za to potezo odločil kljub protestom sindikata. Dolgo pričakovane 24-urne storitve se bodo prvič izvajale 19. avgusta na dveh od enajstih linij. Za začetek bodo nočni vlaki vozili samo v petek in soboto ponoči. Generalni sekretar vplivnega sindikata RMT Mick Cash je dejal, da jih še vedno skrbi varno nočno delovanje. Dodal je, da je sindikat podprl uvedbo nočnih vlakov, vendar storitve ne morejo biti poceni. Prvi nočni vlaki bodo vozili na linijah Central in Victoria, kasneje letos pa še na linijah Jubilee, Northern in Piccadilly. Po ocenah naj bi nočna podzemna železnica pomagala ustvariti kar 1965 stalnih delovnih mest. Elvisovo kitaro prodali za 334.000 $ NEW YORK - Dražbena hiša Julien je na dražbi prodajala več glasbil in drugih predmetov nekaterih velikanov glasbe. Kitaro, ki jo je Elvis Presley dobil od svojega očeta leta 1969, so prodali za 334.000 dolarjev. Akustično kitaro Gibson Dove je Vernon Presley prebarval na črno, ko je Elvis osvojil črni pas v ka-rateju. Drugi vrhunec večera je bil rdeč jopič iz neoprena, ki ga je Michael Jackson nosil med turnejo HIStory. Prodali so ga za 256.000 dolarjev. Največ zanimanja pa je vzbudilo besedilo pesmi skupine The Beatles »Being for the Benefit of Mr Kite!«. Oboževalec je za rokopis Johna Lennona odštel 354.000 dolarjev. SRBIJA - Umrl največji srbski igralec Velimir Bata Živojinovic Valter izgubil bitko Zaigral je v več kot 280 filmih in TV serijah, proslavil pa se je v partizanskih filmih BEOGRAD - Velimir Bata Živojinovic velja za največjega srbskega igralca, znan je bil tako v Srbiji kot v nekdanji Jugoslaviji. Zaigral je v več kot 280 filmih in TV serijah, proslavil pa se je v partizanskih filmih v 60. in 70. letih, kot je Valter brani Sarajevo. Umrl je v nedeljo zvečer v bolnišnici Sveti Sava v Beogradu. Igralec je leta 2012 doživel možgansko kap, že pred tem je imel težave s srcem, bil je tudi diabetik. Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja so ga pred časom sprejeli v bolnišnico. Zdravniki so mu morali zaradi zapletov amputirati nogo. Zaradi gangrene naj bi se zdravil tudi na Kubi, navaja časnik Kurir. Živojinovic se je rodil leta 1933 v Ko-racici blizu Beograda. Igralski talent je odkril pri petnajstih letih, ko je deloval kot scenski delavec in statist v Akademskem gledališču v Beogradu. Na tamkajšnjo igralsko akademijo se je uspel vpisati v tretjem poskusu. Začetki njegovega igranja so povezani z Beograjskim dramskim gledališčem. V filmu je debitiral leta 1955 s filmom Pesmi s Kumbare Radoša Novakovica. Njegov prvi veliki film pa je bil Vlak brez voznega reda (1959) režiserja Veljka Bulajica, kjer je igral kmeta iz Like, ki se po vojni kot kolon seli v Vojvodino. Bulajic je bil eden tistih režiserjev, ki so pomembno zaznamovali tudi Živojinovicevo poznejšo igralsko kariero. Največjo slavo je namreč dosegel z nastopanjem v partizanskih filmih o drugi svetovni vojni, ki so jih snemali v 60. in 70. letih minulega stoletja. Med drugim je odigral glavne vloge v Bulajicevih vojnih spektaklih Kozara (1962) in Bitka na Neretvi ter v filmu Sutjeska (1973), ki ga je re-žiral Stipe Delic. S temi vlogami se je umestil med četverico največjih filmskih zvezdnikov na območju bivše Jugoslavije, v njej so bili še Ljubiša Samardžic, Boris Dvornik in Milena Dravic. Zaradi statusa »partizanskega igralca« je bil priljubljen tudi pri tedanjih oblasteh, bil je osebni prijatelj Josipa Broza Tita. Njegovo kariero je pomembno zaznamoval tudi bosansko-hercegovski režiser Hajrudin Krvavac, ki je režiral štiri uspešne partizanske filme: Diverzanti (1967), Most (1969), Valter brani Sarajevo (1972) in Partizanska eskadrilja (1979). Živojinovic je v vseh štirih odigral glavno vlogo; vloga Val-terja v filmu Valter brani Sarajevo mu je prinesla veliko priljubljenost na Kitajskem. Razen po vlogah v partizanskih filmih ga hrvaško občinstvo pozna po vlogi Marka Labudana v filmu Breza (1967), ki ga je režiral Ante Babaja, srbsko občinstvo pa si ga je med drugim zapomnilo tudi po filmu Zbiralci perja (1967) Aleksandra Petroviča. Igral je tudi v slovenskih filmih Lažnivka Igorja Pertnarja (1965), Povest o dobrih lju- Velimir Bata Živojinovic je z nosilno vlogo v partizanskem filmu Valter brani Sarajevo postal prava filmska zvezda ... tudi na Kitajskem splet deh Franceta Štiglica (1975) in Hudodelci Francija Slaka (1987). V 80. letih je zaigral v vrsti komedij, v katerih je parodiral svoj sloves akcijskega junaka. Živojinovic je pred leti v intervjuju za Tanjug povedal, da je v Srbiji že deset let težko živeti od filma, kaj šele 55 in da si nikoli ni izbiral filmov. »Nikoli nisem iskal filmov, v katerih bi želel igrati, oni so našli mene. Na začetku kariere sem moral odigrati veliko likov, da so me ljudje spoznali v raznih vlogah. Polovice svojih filmov nisem gledal zaradi neumnosti, ki sem jih počel v njih,« je priznal in dodal, da ne obžaluje niti ene vloge. Živojinovic se je ukvarjal tudi s politiko. Od začetka 90. let je bil nekaj let poslanec Socialistične stranke Srbije, leta 2002 pa je bil kandidat stranke na srbskih predsedniških volitvah. (sta) PREMANTURA - Potopitev ladje Vis Ladja JLA bo postala raj za potapljače ZAGREB - Nekdanjo poveljniško ladjo vojaške mornarice JLA Vis so v nedeljo z dvema nadzorovanima eksplozijama potopili v morju pri Pre-manturi blizu Pulja. 60-metrska ladja naj bi približno 30 metrov pod morsko gladino postala atrakcija za potapljače. Potopitev ladje Vis je bila prva nadzorovana potopitev kakšne ladje na Hrvaškem, zaradi katere so spremenili tudi zakone. Lastnik ladje Arsen Brajkovic, ki je služil vojaški rok na Visu, je dejal, da so potrebovali pet let za izvedbo zamisli o potopitvi ladje. Ladjo je kupil v Črni gori z namenom, da bi jo preuredil v luksuzno jahto, a mu v več kot desetih letih ni uspelo zbrati dovolj denarja. Potem se je odločil, da bo ladjo, ki jo je leta 2002 pripeljal v Pulj, prepustil potapljačem. Ladjo Vis so izdelali leta 1956 v puljski ladjedelnici kot potniško vojaško plovilo, na katerem so bile urejene častniške kabine. Imela je tudi protiletalske topove. Bila je težka 662 ton, dolga 60 metrov in široka devet metrov. Jugoslovanska ljudska armada je ladjo prepustila črnogorski vladi v 80. letih prejšnjega stoletja. Ladjo so potopili približno 250 metrov od obale. Spektakularno potopitev je z obale in plovil spremljalo več tisoč ljudi. Nadzorovani eksploziji sta močno poškodovali ladjo, ki se je potopila v nekaj minutah, kar je bilo veliko hitreje, kot so mnogi pričakovali.