Glas zaveznikov Leto II - St. 194 oirm, kakor je jasno, da mora . ki ga izpustiš iz roke, do i na toko železno rednostjo gre v propad na-Vr~\ ki si izbere diktaturo za duo in obliko svoje usode. ii diktatura je narodu sicer lah-bsiljena; tak narod se bo še *lil. Ge pa se narod z naivno uto sam zapiše diktaturi, po-si lahko pogleda svojo uso-° *• zgodovine. neit^vena lastnost diktature je „ trpnost, ki nujno preide tudi n KUHurno izživljanje. Napoleon r Pr. pesnikom in pisateljem, j M»o trobili v njegov rog, ni voljeval tiskati knjig, čeprav ni bilo sledu o politiki ali p'*0 kritiki njegovega ravnanja. J*z°rji pa so bili takoj pri. /®vZje«t dovoliti tiskanje tak-hek če je pisec vključil g J slavospevov cesarju. Uf^^dovina svobode tiska nas sko *a so v državah s polovičar-n diktaturo cenzorji zelo »eb • bitja. Vedno imajo nad s° V.-.^ditatorjev meč in mirni Čirn'1^0 samo tedaj, če plenijo ČaL?,e{ knjig, časopisov in F*KOV. Cf~n°^°Pne diktature so sebi in se0Z°riem delo olajšale. Za do-„ , svojih namenov so se rajši stv^e temeljitejšega ’ sred-s ukinile so vsako možnost nj °°dnega kulturnega izživlja-H * Nacistično haračenje nem-Ijit kutture ie bilo zares teme-,^or n* plesal tako, kot je Mio« j ProPagandni minister, ni • izdajati časnikov, tiskati fiatiSov, pisati knjig, nasto-^'Pa 9lediališčih, slikati ali biti poii^Nultura je postala dekla dikffi0 se začnejo čistke. Ko se ti°j '0r najprej iznebi tistih rov ’{■ nočejo vpreči svojih da-gov £ Narodove kulture v nje. ren voz, postane pozo- kuitn . ^ preostalo skupino cer Z!l^?v, ki je politično si-njegovi strani, pa bi le tUrni biti neodvisna. Vsak kul. Poiit, flavec, pa naj bo še tako ^30.n° naiven, le čuti, da ni X,e nstvarjati'na ukaz in je P^tje le >- Enako misli tudi 7- Vse njegovo etično j Sluz? za tem, da bi njemu (;J- V na utilitari-* * ki bi bilo režimu po «... mora izraziti svoje obžalovanje...» LONDON, 4. februarja. — Ameriški zunanji minister James Byrnes je izjavil, da je Sovjetska zveza ugodno odgovorila na ameriški predlog o reviziji pogojev premirja z Italijo. Velika Britanija je že odobrila ameriški predlog ter je mogoče predhodna pogajanja, ki so jih začeli meseca novembra preteklega leta, s tem imeti za zaključena. Novi načrt za premirje z Italijo, je izjavil Byrnes, že pripravljajo ter ga bodo poslali v London in v Moskvo. Poročilo dodaja, da so od časa, ko so namestniki zunanjih ministrov začeli po moskovskem sestanku pondvno zasedati, vzeli v pretres samo mirovno pogodbo z Italijo in predvsem tri glavna vprašanja, ki so v zvezi s to pogodbo. To so spor med Italijo in Jugoslavijo za ureditev položaja Trsta in Julijske krajine, bodočnost italijanskih kolonij ter vprašanje reparacij. Menijo, da so doslej dosegli sporazum le v manj važnih točkah pogodbe, predvsem o italijanskih pravicah do plovbe, o omejitvah pomorske oborožitve ter o nekaterih vprašanjih trgovskega značaja. Do 1. aprila sestava mirovnih pogodb Poročevalska agencija »United Press« javlja, da upajo namestniki zunanjih ministrov štirih velesil, ki so zbrani v Londonu, da bodo mogli do 1. aprila končati svoje poročilo o mirovnih pogodbah v Italijo, Finsko in bivšimi satelitskimi državami osnih sil na Balkanu. Poročilo, ki zagotavlja, da prihaja iz «nekega visokega ameriškega vira», pravi, da nameravajo pomočniki zunanjih ministrov končati svojo nalogo do .tega časa, da bi mogle velesile, preden se bodo zbrale verjetno 1, maja na mirovni konferenci v Parizu, vsaj mesec dni preučevati predloge mirovnih pogodb. „Za nas ni Mfilsonove črte” Beograjska radijska postaja je prenašala govor maršala Jugoslavije, predsednika izvršnega odbora enotne stranke, vrhovnega komandanta Jugoslovanske Armade, novega predsednika vlade in vojnega ministra Federativne ljudske republike Jugoslavije Josipa Broza-Tita, ki je govoril ob proglasitvi ustavodajne skupščine za redno delovno skupščino, katera je govor eno-dušno prekinjala z navdušenim ploskanjem in odobravanjem, ki ga je čibal maršal 'iPdu. hi** delo, rbbi jim l%za }h} fo, farjem* acjvu. & ^ba je pri >nPs°> to treba je na in ~eKcem» dikta- V govoru, Tito, je poudaril pomen nove ustave in nove skupščine. Naglacll je, da ta dogodek označuje dovršltcv nove državne zgradbe. > V svojem govoru je podat tudi obširno sliko o uspehih, ki jih je dosegla vlada pri obnovi države in podčrtal naloge bodočnosti. Naglasil je, da je obnova v glavnem odvisna od vojne odškodnine, ki jo bo prejela Jugoslavija. Vlada se bo postavila v tem pogleda na odločno stališče. Nadalje je izjavil, da bo vlada vztrajala na tem, da ji povrnejo premoženje, ki so ga odnesli iz države v dobi zasedbe. Nato jo maršal Tito razpravljal o agrarni reformi In rekel, da bo vlada storila vse, da bodo prenose zemljišč v okviru agrarne reforme dokočno izvedli v teku tega leta. Izjavil je, da »e državni jtoseg v vprašanje prenosa zemljišč ne sme imeti za dejanje, ki stremi za zmanjšanjem zasebne lastnine, ampak samo kot pomoč. Maršal Tito je izjavil, da bodo dobile zadrugo posojila po ugodni obrestni meri, aa j'm olajšajo razvoj. Kar se tiče vrnitve ukradene lastnine po zasedbenih vojskah, Je reke.1 maršal, da zavezniki niso pokazali zadostnega razumevanja za Jugoslovanske zahteve. O Italiji je maršal izjavil, da so italijanske čete povzročile Jugoslaviji ogromno škodo in da so pozabili, da bi morala Italija tef škodo povrniti. «Rnzumljivo je, da kdor ni doživel te nesreče v svoji državi, laže pozabi, a Jugoslavija ne more pozabiti, četudi bi hotela. Pri obnovi naših mest in požganih vasi, nam morajo pomagati krivci teh nesreč. To zahtevamo v imenu pravice, ki je ne morejo odreči naši državi in ki si jo je v polni meri zaslužila. To zahtevamo v interesu bodočega miru in mednarodnega sodelovanja«. Kar se tiče ozemeljskih zahtev, zlasti Istre, Slovenskega Primorja, Trsta in Koroške, kjer prebiva slovenstvo ljudstvo, ki ga zavestno raznarodujejo, bo vlada storila vse, kar je v njeni moči, da to vprašanje rešijo na najugodnejši način v korist naše države. Sestavili so komisijo, ki ima nalogo izvesti na licu mesta poizvedovanja o stanju in etničnih mejah. Naša vlada pa mora izraziti k temu obžalovanje, da Jugoslavija, ki je najbolj prizadeta pri tem vprašanju, nima zastopstva v omenjeni komisiji. Vlada je mnenja, da se za rešitev tega vprašanja ne sme upoštevati samo razlogov narodnostnega, gospodar- skega In strateškega značaja, ki govore v prid Jugoslaviji, ampak se mora imeti tudi čut za pravičnost do naše države, ki je po prvi svetovni vojni izgubila te pokrajine, ker je bila to cena, ki so jo morali plačati Italiji na račun Jugoslavije... Danes pa ima Italija še manjšo pravico zahtevati vse to, ker ni samo napadla Jugoslavije, ampak je vodila vojno tudi proti Združenim narodom. Za nas ni VVilsonove črte, ker je to stvar preteklosti in kompromis, na katerega se sklicujejo italijanski imperijalisti, ker streme doseči vsaj nekaj na račun naše države in v škodo ljudstva, ki živi v tistih krajih«. «Vlada v največji meri upošteva mnenje vseh naših narodov in misli, da je v korist bodočega mjru in dobrih od-nošajev, če bodo rešili to vprašanje pravično, ker to zahteva naša nesporna pravica, ki mora zmagati po tej veliki osvobodilni vojni, za katero je Jugoslavija ogromno žrtvovala«. Kidrič preti enakopravnosti Beograjska radijska postaja je poročala, da je ministrski predse I-lilk narodne vlade Slovenije, Boris Kidrič, govoril ob otvoritvi zasedanja jugoslovanske skupščine v imenu Osvobodilne Fronte ter poudaril trdno voljo Jugoslavije, da se ne bo odrekla svojim zahtevam po Julijski krajini ln Koroški. Predsednik Kidrič je razne osebe in skupine v Italiji, Avstriji hi celo med zahodnimi zavezniškimi siiamt, obtožil, da pozabljajo, da je Iball ja. v a voj st vu imperialistične sile zakrivila med zasedbo Jugoslavije ncatcvilne, zločine. «Zato ne moremo razumeti, je izjavil predsednik Kidrič, kako si Italijani drznejo razna vprašanja obravnavati tako, kot da bi mogli imeti enake pravice kot mi. Nam je tudi nerazumljiva misel, da ne bi dobili tega, kar nam gre«. torju Se zahvaljuje: «Bog ti zaplati uk, po tvoji volji borh pel; gosenice kaj naj repo varje, kak prideluje se krompir najbolji; kako odpravljajo se ovcam u U(J garje, preganjajo ušivim glavam deist gnide, loviti miš’ učil bom gospodarje». Kam pelje takšna «kulturat* V popolno mračnjaštvo in temo, po drugi strani pa tudi z železno doslednostjo nasproti prepadu, v kakršnega slej ko prej zgrmi diktatorski režim. Nacistična Nemčija in fašistična Italija sta nam za to najpre-pričevalnejši dokaz. PRIMOŽ BRDNIK PKARSKA NEVTRALNOST Bern, 4. februarja Švicarski zunanji minister Karl Kobelt je dal dopisniku agencije International News Service« izjavo, da bo Švica nadaljevala s svojo dosedanjo politiko nevtralnosti in obdržala ki bo zadorstovala vojsko, za obrambo. «Zaradi svoje stroge nevtralnosti je ostala Švica edinstven primer v svetu razdejanja, kar je dokaz učinkovitosti naše nevtralnosti.« Nadaljevati namerava s politiko prijateljstva z vsako državo, ki z njo zakonito ravna. Dal je razumeti, da se bo upirala vsaki zahtevi zaveznikov o izročitvi nemJkih akcij, ki so v Švici. O odnošajlh s Sovjetsko zvezo jo izjavil, da bo Švica še nadalje skušala vzdrževati dobre odnošaje, poudaril pa je vo, da je za to potrebna dobra volja obeh držav. POSLEDICE POTRESA NA ŽENEVSKEM JEZEBU Bex (VauJki kanton), 4. februarja Zaradi potresnih sunkov, ki so prizadejali pred štirimi dnevi ro-dansko dolino, se je dno Ženevskega jezera na vzhodnem delu znižalo za približno 1.80 metra. DON JUAN V LIZBONI Lizbona, 4. februarja Pretendent na Španski prestol, doti Juan, je v spremstvu svoje soproge princese Marie Mercedes Bourbonske prispel v Lizbono. Sprejel ga je Nlcholas Franco, brat španskega diktatorja ln skupina španskih monarhistov. Duca d’Al-ba, bivši španski poslanik v Londonu, je prispel že prej iz Madrida v Lizbono, da bi se sestal z don Juanom. Sprejel je tudi voditelja katoliške stranke v republikanski Španiji, Glla Roblesa. O svojih razgovorih ni hotel dati nobene izjave. IZROČITEV Min«! TRŠKIM OBLASTEM Atene, 4. februarja Reuter poroča, da je ameriška policija z ameriškim letalom pripeljala v Atene Constantina Logothc-topoulosa ministrsk:ga predsednika druge grške vlade za časa nemtke zasedbe. Odslužiti mora dosmrtno ječo, na katero so ga obsodili zaradi sodelovanja. Ob nemškem odhodu je zapustil Grčijo, toda a-meriške čete so ga našle ln zaprle. Grško sodišče ga je obsodilo v odsotnosti. ZA OBNOVO EVROPE! Ustanova UNBRA je ku-1 pila opremo treh skladišč ameriške vojske. V skladiščih je oprema za železnice in pristanišča v vrednosti 18 milijonov dolarjev. Blago bodo razdelili med Poljsko, češkoslovaško in Jugoslavijo. V italijansko luko Castella-mare di Stabia je priplni parnik «Gian Colter« z 8.000 tonami žita in «Trastan Brovvn« s 6.000 tonami premoga. Ameriški notranji minister Haroid Ickes je izjavil, da bodo sredi februarja končali z dobavo 8 milijonov ton premoga za Evropo. Nato bodo preučili nadaljnje potrebe v Evropi. Po izjavi notranjega ministra se je nemška proizvodnja dvignila od 15% na 42% normalne proizvodnje. Kako misli ameriško delavstvo Ameriški delavski voditelj John Lewis je nedavno dejal: «Vlada želi zadržati nadzorstvo nad cenami, dobički in plačami. Nasproten sem, da bi se delavstvo moralo pogajati v okviru teh meja. Hočem svobodno podjetništvo in svobodno kolektivno pogajanje za delavske mezde. Svobodno podjetništvo in svobodno tekmovanje sta v preteklosti in bosta v bodočnosti delovala kot zavora prevelikim dobičkom ter bosta dosegla zmanjšanje cen, kar bo v prilog odjemalcem. Ne smemo preprečevati industriji, da bi imela dobiček. Delavstvo, kapitalisti in javnost na splošno imajo pravico, da si delijo sadove ameriške tehnične iznajdljivosti. Nadzorstvo cen je treba čimprej ukiniti. Prav tako tudi nadzorstvo nad dobički. Nasprotni smo korporativni državi, kjer diktatorski režim uravnava vse življenje državljanov». NOVI ŽUPANJI MINISTER N! NORVEŠKEM Oslo, 4. februarja Reuter javlja, da je norveška vlada sprejela odstop Trygve Lieja, novega glavnega tajnika ustanove ZN. Na njegovo mesto je prišel pisatelj in učitelj Halvard Manthey Lange, sin odlikovanca z Noblovo nagrado za leto 1922. CSR OBNAVLJA Praga, 4. februarja Ameriški veleposlanik Lau-rence Steinhardt je izjavil, da so obnovili železniško službo med atlantskimi pristanišči in češkoslovaškimi železnicami. Novo proge gredo preko britanskega, ameriškega in sovjetskega zasedbenega o-zemija v Nemčiji. češkoslovaška ima dnevno zvezo z Bremenom, Hamburgom in Rotterdamom, pet vlakov na teden z Francijo, tri z Belgijo in dva z Dansko. Zaprisega Trygve Lieja Vloga delavskih sindikatov Churchill za pojasnitev sovjetskih obtožb LONDON, 4. februarja. — V soboto zjutraj se je sestala glavna skup-i&ina Združenih narodov, da bi uradno potrdila novega glavnega tajnika Trygve Lieja, katerega odobrenje je izrekla prejlnji dan. Slovesno sejo je otvoril predsednik skupščine Henrik Spaak, ki je prosil izvršnega tajnika Jebba, naj spremi Trpgve Lieja k tribuni, da bi položil prisego. Trygve Lie je izrekel naslednje besede kot prisego na mesto glavnega tajnika Združenih narodov: zSlovesno prisegam, da bom izpolnjeval dolžnosti, ki mi jih nalagajo Združeni narodi, da bom služil koristim Združenih narodov in ne bom sprejemal navodil od nobene vlade in nobene oblasti, ampak samo od ustanove Združenih narodov». Ob koncu slovesnosti je spregovoril novi tajnik o velikih gospodarskih in socialnih problemih, katerih rešitev je naloga Združenih narodov. Novi glavni tajnik Trygve Lie Je Patton se je botel prepričati... Ko je bil pokojni ameriški general Patton še v častniški akademiji, so že govorili o njem. Njegov oče, ki je bil tudi general, je nekoč pripovedoval: «Pomislite, kakšno je zagodel ta tič! Ko so se na strelišču urili v ostrem streljanju, se je postavil pokonci med dvema tarčama, ker je hotel ’videti, kako je med ognjem1!* bil norveški zunanji minister ter Je bil izvoljen na novo mesto na predlog Sovjetske zveze. Za svojo službo dobi letno plačo 40.000 dolarjev in povračilo stroškov. Pod njegovim vodstvom bo delalo kakšnih 3.000 nameščencev organizacije Združenih narodov. Uradni prostori bodo pri osrednjem sedežu ustanove Združenih narodov, kjer bo tudi stanoval. Norveška bo morala izbrati novega zunanjega ministra, ker to mesto ni združljivo z mestom glavnega tajnika svetovne ustanove. Po njegovi zaprisegi Je skupščina obravnavala zahtevo Svetovne sindikalne zveze za sprejem. Prošnjo se izročili političnemu varnostnemu odboru št 1. Skupščina Je prešla nato na načrt za obnovo opustošenih držav. Pravni odbor Je prejšnji dan soglasno odobril predlog, naj bi ustanovili oddelek za obveščevanje. Predlog bo prišel zdaj pred glavno skupščino. Pojasnilo k predlogu pravi, da nova svetovna ustanova «ne bo mogla doseči svojih namenov, če ljudje ne bodo izčrpno poučeni o njenih smotrih in njeni delavnosti«. Varnostni svet se Je ponovno sestal danes zjutraj ter razpravljal o sovjetskih obtožbah britanske politike v Grčiji. Zvišanj« prispevka ustanovi UNRRA Gospodarski in finančni odbor Je v soboto sprejel sklep o večji pomoči ustanovi UNRRA in priporočilo za ustanovitev posvetovalnega odbora z državami, ki so podpisale sporazum za ustanovitev UNRRA. Odbor bo moral skrbeti, da bedo te države dale svoj prispevek brez obotavljanja in povabiti k pristopu države, ki tega še niso storile. Zastopnik Združenih držav Sol Bloom Je izjavil, da so Združene države pošiljale cela krdela letal, ki so trosila letake s pozivi prebivalstvu zasedenih dežel, naj podro železnice in uničujejo prometna sredstva ter obljubljale pomoč opu-stošenim deželam. To obljubo morajo zdaj izpolniti. Turški zastopnik je Izjavil, da Turčija še ni članica ustanove UNRRA. Ker pa se želi v polnem obsegu udeležiti mednarodnega sodelovanja, turška vlada preučuje pristop Turčije v območju njene finančne možnosti. Češkoslovaški zastopnik Jan Masaryk Je izjavil, da je ustanova UNRRA rešila CSR dveh epidemij. Britanski delegat Noel Baker Je izjavil, da bi bila Evropa zdaj plen gladu ln bolezni, če bi ne bilo ustanove UNRRA. Najhujši zimski meseci so že prešli. Vendar pa Je v Edina rešitev Evropi še mnogo tisoč ljudi, ki živijo z manj kot tisoč kalorijami, četudi človeško telo rabi približno 3.400 kalorij. Po podatkih živi celih 13 milijonov s tisoč do tisoč netsto, 75 milijonov s tisoč petsto do dva tisoč kalorijami dnevno. Okoli 1230 milijonom grozi glad. Izmed 51 članic ustanove Združenih narodov je 47 članic ustanove UNRRA, dve sta obljubili pristopiti v mesecu marcu. Predlog o sedežu ustanove ZN Posebna komisija pod predsedstvom jugoslovanskega zastopnika Stojana Gavrilovica, ki so jo poslali v Združene države zaradi določitve sedeža mednarodne ustanove, je nasvetovala področje severno od Norih Greenvvich-Stamlforda v zahodnem delu ameriške zvezne države Conmecfcut. Ko* »aeasni sedež predlaga komisija sedemmi-lljonsko mesto New York, dokler ne bodo zgradili novega sedeža. Churchill o odločitvi o sovjetskih obtožbah Ob prihodu na Kubo je Winston •Churchill izjavil, da je z zadovoljstvom sprejel odločitev ustanove ZN, da preišče obtožbe, ki Jih je Sovjetska zveza dvignila zaradi prisotnosti britanskih čet v notranje zadeve Grčije in Indonezije. »Mnenja sem, da je treba popolnoma razjasniti te obtožbe. Po mojem mnenju je to najbolje«. Churchill Je izjavil, da je prepričan, o trajnosti prijateljstva med Sovjet- sko zvezo, Veliko Britanijo in Združenimi državami kljub temu sporu. Glede razvoja razmerja do Španije ]e izjavil, da misli, da ne bi smelo biti nlkakega vmešavanja.« Za ali proti sodelovanju sindikalnih organizacij Na razpravi političnega varnostnega odbora niso dosegli nobenega »»peha v spornem vprašanju pristopa svetovne sindikalne zveze v ustanovo Združenih narodov kot svetovalke. Predlog, da bi se svetovna sindikalna zveza udeležila dela gospodarskega ln socialnega sveta, Je stavil Manuilski, predsednik odbora in vodja ukrajinske delegacije, katerega so podpirali francoski, belgijski in novozelandski zastopniki. Pristopu sta se protivili Sirija in Združene države, ki sta bili mnenja, da je po členu 73 ustave gospodarski in socialni svet že bil pooblaščen svetovati, katero organizacijo sl želi. NEMŠKE SEPARACIJE Washlngton. 4. februarja Ameriški zunanji minister James Bjrraes Je Izjavil na tiskovni konferenci, da vprašanja dodelitve nemških tovarn kot vojno odškodnino zmagovalkam niso mogli zaključiti v roku, ki so ga bili določili v Potsdamu, t. J. 2. februarja. Potrebno bo še nekaj časa za do-vrsltev tega dela. M0NTG0MERY V ŠVICI Herdorf, 4. februarja Reuter poroča, da je maršal sir Bernard Montgomery, novi vrhovni načelnik imperialnega glavnega stana, odpotoval iz Nemčije na kratek oddih v Švico. Truman o nadzorstvu atomske sile Uranova mrzlica Vpliv sončnih peg WASHINGTON, 4. februarja. — Predsednik Truman je predložil načrt odbora za atomsko silo in predlagal vladno nadzorstvo radioaktivnih snovi, ki jih je treba razlikovati od rudnin, iz katerih jih izdelujejo. Odbor naj bi imel možnost sklepati mednarodne sporazume o atomski sili in poročilih, ki se je JičeJo. V pismu, ki ga je poslal pred- ga sodniku senatovega odbora za atomsko silo, je Izjavil, da je to vprašanj« na j več je nujnosti in ■važnosti s stališča blaginje in miru na svetu. Na podlagi preučevanja KaHovych Varych, je praška ra-d jeka postaja dala pojasnilo češkoslovaškega ministrskega predsednika: «Po umiku čet Rdeče armade so podatkov je predsednik prišsl do češkoslovaške oblasti prevzele nad- zaključka, da zakonodaje o je za dosego atomski sili dobre treba zorstvo nad rudniki v Jachymovu, kjer so že v preteklem letu prido- goosno m-cdftvo za zdravljenje v modernem zdravilstvu. Češkoslovaške oblasti so ponovno pričele s pridobivanjem urana ter njegovega proizvoda radija, ki bo služil kot doslej v zdravstvene ln znanstvene ; svrhe. V kolikor bi uran uporabili I v vojaške svrhe, je znano, da CSR j stoji na stališču, ki Je izraženo v : sklepu Združenih naroden/ o nadzorstvu nad atomsko silo«. upoštevati, da mora biti senatova blva11 uran in nj;ga radij, dra-komisija sestavljena Iz vladnih uradnikov, četudi so trenotno člani vojaških ustanov. Vlada mora biti izključni posestnik in proizvajalec radioaktivnih snovi, ki so U 235 ali pluton ter vseh snovi, ki to prvino vsebujejo. Koristi atomske sile je treba narediti pristopne vsemu narodu. Nobenih patentov in pred. nostnih pravic na tem polju ni mogoče uveljavljati. Zasebniki morejo izkoriščati atomsko silo samo s pomočjo posebnih patentov, ki ne bodo izključnega značaja. Združene države so dosegle dosedanji napredek na temelju svobodne znanosti, svobodnega raziskovanja in svobodnega dela, ki je značilno za to državo. To je najboljše jamstvo, da bodo obdržale prednost v znanosti in industriji, na čemer sloni | narodna blaginja. Uvedba nadzor-1 stva Ciklonske motnje na soncu Zvezdoslovci observatorija v Hay. denu so javiU pojav dveh sončnih peg, ki ste tako veliki, da jih more videti človek s prostim očesom. Vladne oblasti so obvestile radijske družbe, da bodo nastale v prihodnjih štirih dneh v njihovih zvezah motnje ali celo popolne prekinitve zaradi zemeljskega , magnetizma, ki ga povzroča sončna v Združenih državah bo kori- j atmosfera v točkah, kjer so clklon-stila sklepanju mednarodnega do- ake motnje, ki jih je videti kot govora. Zanikanje vesti o odkritju urana Dnevnik «Sydney Times« Je objavil Izjavo člana komisije ustanove za znanstvena in industrijska raziskovanja, ki odločno zanikuje vest, da bi odkrili pri Stanthorpe v severnozahodnem Queenslandu bogata ležišča urana. Ust dodaja, da je odprava nedavno zaključila svoja raziskova-' nja na vseh ležiščih urana, toda ne | ske motnje, ki Jih je pege. Britanski urad za znanstvena raziskovanja v industrijske avnh; sporoča, da so odkrili Izžarevanje skrivnostnih radloeletktričnih žarkov, ki izhajajo iz sončnih peg. Te motnje se pojavljajo samo v presledkih, posebno močne pa so bile zadnje dni, ko je britanska astro, nomska opazovalnica ugotovila na sončni površini jasno razvidne pege, ki so največje od leta 1926. Preučevanja pojava so pričeli leta 1936. ko je sir Edward Appleton, I more o izidih ničesar poročati, ker j jo veže znanstvena tajnost. Vest j profesor prirodoslovnih ved na o odkritju je dal v Sydniyu glavni j v*m«1MIču v Cambridgeu pričel tajnik avstralske delavske zveze, Objavil »limes-Union, Jaeksonvlll«, Florida« Turn here r— Obrnite; World Cooperation — Svetovno sodelovanje; Atomic oblivion — Atomski prepad. T. Dougherty. Češkoslovaško pojasnilo V zvezi • poročili, da bi sovjetski znanstveniki delali v rudniku uranske rud« v Jachjrmovu pri preučevati opazovanja radijskih amaterjev, ki so na svojih radijskih prejemnikih slišali pceehno »žvižganje«. Pri tem je profesor Appleton ugotovil, da to motnjo povzročajo radijski valovi, ki jih izžarevajo sončne pege. Stran 2 GLAS ZAVEZNIKOV 4. februarja 1946 slovensko solstvo pod zvu .................................................................................................................................I.......... ......................... Sola ni samo zrcalo narodove kulture, ampak Je mnogo več: šola kulturo pospešuje, razširja In poglablja. Narod, ki nima šol, nikdar ne more postati kulturen narod. Mati nauči svojega otroka govoriti, šola mora človeka vpeljati v življenje. Mora nadaljevati tam, kjer neha z učenjem mati. Slovenski narod se Je teh resnic kmalu zavedel in začel že prav zgodaj ustanavljati svoje šole, ki so morale napraviti od začetka do danes dolgo razvojno pot. Opravile so jo dobro: z začetno moralno vzgojnega značaja, so dosegle danes visoko praktično znanstveno stopnjo, ki pa se bo brez dvoma še povečala. Zibelka slovenskih šol Je stekla v času protestantizma. Trubar je s svojim abecednikom 1561 postavil temelj slovenski šoli, njegovo delo pa so nadaljevali drugi protestantski sodelavci, med njimi Sebastijan Krelj, Jurij Dalmatin In dr. Predhodnic,6 slovenski srednji šoli Je s svojimi sodelavci ustvaril Adam Bohorič; s svojo slovnico Je uzakonil slovenski Jezik. Čeprav Je morala slovenska ljudska, srednja in visoka šola skozi stoletja prebroditi naravnost nepremagljive težave zaradi nemilosti vladajočih narodov in njihovih vlad, ki so Ji bile le mačehovsko naklonjene, Je vendar dosegla za- vidljivo višino. To dokazujejo vsi slovenski učbeniki, ki so bili vedno skrbno pripravljeni; to dokazujejo posamezne osebe, ki so dosegle na slovenskih šolah tako moralno in znanstveno višino, da so se uveljavile po vsem svetu; to potrjuje visoka stopnja narodne prosvete. Težko najdeš slovenski kraj, ki ne bi imel svoje žole, svojih kulturnih društev in knjižnic. Končno potrjuje to tudi zelo nizek odstotek nepismenosti med Slovenci. Poldrag milijonski narod Je za svoje šole žrtvoval sorazmerno mnogo več kakor marsikateri večji narod. Svojo veliko kulturno in nacionalno poslanstvo je v teku stoletij šola opravljala tudi v slovenskem Primorju. Ugotoviti pa Je treba* da Je ta pokrajina poleg Koroške doživela na šolskem polju najtežje udarce. Dežela Je menjavala svoje gospodarje, vsak JI Je nudil le del j tega, kar bi JI v resnici morali da- j ti. Toda narod Je klen in ni klonil: danes so tu zavezniki in danes lahko slovenske šole nadaljujejo s svojo tradicijo. Danes Je slovenska šola zavzela na tem področju mnogo večji razmah, kakor ga Je imela kdaj koli pod prejšnjimi vladami. Kar pa Je bistvene važnosti, slovenskemu Jeziku Je dana v šolah popolna svoboda. a) Pod Avstrijo Zgodovina šolstva v slovenskem Primorju nam kaže enako sliko kot v drugih slovenskih pokrajinah. V začetku so šole vodili redovniki, poe-neje pa Je ustanovitvi župnije sle-dila tudi ustanovitev šole. Učili »o "župniki, organisti, le redki kraji so imeli učitelja. Pouk se Je vršil v župniji, v mešnariji ali kaplaniji. Začeli pa so skrbeti za šolstvo tudi zasebniki, občine in država. Moderno urejeno šolstvo v današnjem smislu je na Kranjskem organiziral po nalogu Marije Terezije (1740-1780) Blaž Kumerdej. Jožef H. Je že pospeševal germanizacijo šolstva: narodni jezik ni imel več prostora v šolah; prejšnjo latinščino je zamenjala nemščina; to Je veljalo predvsem za mesta. Najstarejša Sola v tržaškem področju naj bi bila ustanovljena na Opčinah, in sicer leta 1798, tej pa so sledile šole v Katinari, Barkov-ljah, na Bazovici, pri Sv. Križu, Kontovelju, Skednju, pri Sv. Ivanu, Bojanu itd. Večipoma so to bile enorazredni-cč, le nekatere izmed teh so postale dvorazrednice; v večjih mestih so ustanovili tako zvane trivialke, ki so nudile dijakom pripravo za srednjo šolo. Po šolski uredbi, ki JI Je kumoval Slovenec S pandov v začetku 19. stol., Je dobila s vsem, avstrijskim šolstvom podlago tudi slovenska šo-la v državnem šolskem zakonu 25, maja 1888, z dodatkom 14. maja naslednjega leta. Učni red so Izdali 20. avgusta 1870. Deželnim šojskim »vetom so pustili veliko prostost v upravljanju nižjega šolstva. Posamezne dežele so izdajale svoje deželne šolske zakone v dopolnilo državnemu. Starši in cerkev so pri-Sli neposredno do besede v okrajnih šolskih svetih. Poseben položaj Je imela tržaška občina. Dejanska šolska oblast je bilo c. kr. namestništvo, okrajno šolsko oblast je vršil do leta 1906 mestni magistrat, odtlej namestniški svetovalec. L. 18G8 je občina prevzela 11 slovenskih okoliških šol. Razvile so se Iz enoraz-rednic v petrazrednice, med vojno v čestrazrednice. Kakor so za časa Marije Terezije in Jožefa II. začeli v sredrije Sole uvajati germanizacijo, tako se Je na Primorskem nekaj desetletij kesmeje pojavil že drugi konkurent — italijanski Jezik. Nekateri italijanski krogi dokazujejo, češ da Je Avstrija pospeševala slovenske žole na škodo Italijanskih, kar pa ne odgovarja resnici. Avstrija Je bila do slovenskih šol ravno tako mačehovsko razpoložena, kakor kesne-Je Italija. Res je, da slovenske šole niso i-mele na razpolago nikoli zadostnih sredstev niti primerno opremljenih orostorov in učil; učenci so bili vedno v težkih socialnih neprili-kah; slovenski razredi so bili vedno preveč natrpani z učenci in Jih Je včasi bilo v enem samem razredu tudi do sto. Pač pa so uživale nemške ln italijanske šole večjo podporo, saj so dobivale denar iz posebnih zasebnih, državnih ali 1-redentlstičnlh ustanov. Klasičen primer Je bila raznarodovalna dražba «Schulverein». Ko niso zastopniki slovenskega naroda na Dunaju s svojimi zahtevami ničesar dosegli, ko so bile odbite prošnje tudi pri mestnem magistratu v Trstu ln ko so se vsi zavedli velike nevarnosti raznarodovanja, so se Slovenci zatekli k samopomoči: ustanoviti so društvo, ki je imelo nalogo skrbeti za obmejne kraje in šole — družbo sv Cirila in Metoda. V Trsta Je CMD odprla svojo prvo šolo 15. septembra 1888, in sicer pri 3v. Jakoba. V prvih začetkih je bilo to delo dokaj skromno, vendar pa je vedno večja potreba narekovala, da so že 1895 morali to štflo razdeliti v deško in dekliško. Toda tudi to ni zadostovalo. Potrebe so tako rastle, da Je morala CMD odpreti podružnico v ulici Aquedotto. Kesneje Je družba ustanovila tudi meščansko in trgovsko šolo. Izdatki za vzdrževanje teh šol pa so bili za majhni slovenski narod naravnost ogromni. Slovenski poslanci so si na vse načine prizadevali, da bi te šole podržavili, kar pa je le počasi uspevalo. V tej zvezi Je pripomniti, da je bil nacionalni pomen teh šol mnogo večji, kakor Je bilo videti na prvi pogled. V te šole so pošiljali svoje otroke res samo zavedni starši in tako se Je tradicija zavednosti nadaljevala iz roda v rod. Zal pa, da so mnoge zavedle tudi osebne koristi in so rajll pošiljali svoje otroke v tujerodne šole, misleč, da bo otrok laže dobil službo. Vendar taki primeri niso zavzeli večjega obsega. Čeprav Je bila Avstrija slovenskim šolam nenaklonjena, Je treba reči, da so Slovenci izobraževali svoje otroke vsaj v slovenskem Jeziku, ker v ljudskih šolah nemški Jezik ni bil obvezen. Glede srednjih šol je Primorska celo prednjačila pred Kranjsko, ki Je bila središče slovenstva. V Gorici Je bilo slovensko moško in žensko učiteljišče do leta 1919 in res slovenska gimnazija, medtem ko je v istem času v ljubljanskih srednjih šolah prednjačila nemščina, zlasti v višjih razredih. Goriške srednje šole so se morale 1915 pfe-seliti v Trst, toda leta 1918 so spet začele s poukom v Gorici. Poleg tesa, je 1. 1918 avstrijska vlada u-stanovila v Trstu slovensko gimnazijo. Nadalje so bile v Trstu nekaj časa tudi slovenske vzporednice na obrtni šoli. V šolskem letu 1913/14 je bilo slovenskih in nemških srednjih šolali v Trstu in Gorici 1352 slovenskih dijakov in 67 profesorje’'; torej samo 30 dijakov manj. kot jih imajo danes slovenske srednje šole na področju A Julijske krajine. Ce upoštevamo, da je bilo na idrijski realki, ki je štela v šolskem letu 1913/14 148 učencev In 16 profesorjev, ugotovimo, da je bilo ob začetku prve svetovne vojne okrog moo slovenskih primorskih srednješolcev; pri tem niso všteti učenci, -d so študirali izven Primorske. b) Pod Italijo Medtem ko dokazuje statistika, da, so Slovenci dosegli na področju A Julijske krajine v srednjem šolstvu že v prvem letu približno enako stanje, kakor so gi imeli že pred prvo svetovno vojno, tako glede u-čincev in profesorjev krtkor tudi glede šol, dokazujejo statistike c-snovnega šolstva občuten oadec. V šolskem letu 1921/22 £ 3 Imeli Slovenci na današnjem ■KKlročjn A 24.090 učencev s 380 učitelji In 3B3 razredi; danes pa je v uradno priznanih šolah koma) 18.000 otrok s 336 nčltelji. V tržaški občini Izkazuje uradna šolska statistika v šolskem letu 1918/19 skupno 5315 učencev, ki niso italijanskega rodu in jih lahko Imamo večinoma za Slovence. Danes pa je v tržaški občini Učenci in učenke pri Solftkem pouku v 2. razredu slovenske ljudske Sole pri S. Ivanu brez Opčin komaj 1915 učencev. . število Ijndskočolsklh učencev se jo torej znižalo na vsem področju za ca. 40 odstotkov. Ob takem upadanju števila slovenskih o-trok bi leta 1985 na tem pod. rocjn sploh ne bilo več slovenskih otrok v ljudski šoli. Ni težko ugotoviti vzroka, tega upadanja; brez dvorna Je temu kriv slab socialno-gospodarski položaj slovenskega naroda v zadnjem četrtstoletju in raznarodovalna politika fašistične vlade. Ce primerjamo stanje slovenskega šolstva po razpadu Avstrije s tistim, ki ga je ustvarila fašistična vlada, vidimo, kakšno narodno in moralno razdejanje je prizadejal fašizem Slovencem na šolskem področju. Italijanska vojaška oblast Je ob zasedbi Primorske z okrožnico št. 758 e dne 12. januarja 1919 sicer obljubila Slovencem ' in Hrvatom popolno svobodo tudi v šolah, to Je v bistvu neizpremenjen učni načrt, toda te obljube ni Jemala resno; v okrožnici št. 311/3904 z dne 9. maja 1920 niti z besedico več ne omenja slovenskega jazilta, pač pa je predvideno, da začnejo s poukom italijanskega jezika že v prvem razredu; ta provizorični in normalni učni načrt naj iji urejal tudi slovenske ljudske šole. Po letu 1922 Je pričela šolska oblast postopoma ukinjati slovenske šole to Jezik. Uradna šolska statistika kaže naglo padanje slovenskih učencev v Trstu, tako da jih je v šolskem letu 1927/28 samo še 1500. Po tem letu slovensko ljudske šole ni bilo več. Enaka usoda je zadela tudi slovenske srednje šele. ukinili so idrijsko realko in namesto nje najprej ustanovili nekakšno meščansko šolo, nato še slabšo cscuola d’avvia-mento», ki Je dijaka pripravila mogoče za obrt, na še to zelo površno. Slovensko gimnazijo v Gorici so ukinili, učiteljišče so premestili v Tolmin, doldei ni leta 1927 popolnoma prenehalo; žo prej pa so maral? dijaki polagati zrelostni izpit v Vidmu. Tako so pregnali slovenski Jezik z vseh šol, razen s škofijske gimnazije v Gorici. Zaradi siabega gospodarskega položaja svojih roditeljev so morali vstopati slovenski otroci v italijanske escuola d’avviamento», ki so bile že najcenejše. Tisti učenci pa, ki Eo hodili na italijanske gimnazije, so morali zaradi svojega prepričanja mnogo trpeti. c) Pod nemško okupacijo To žalostno stanje, ki ga Je fašizem ustvaril po slovenskem Primorskem, Je prekinila vojna. 7.t v šolskem letu 1941/42 po nekaterih krgjih ni bilo več pcuka v italijanskem Jeziku, po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 pa j e, italijanska šolil popolnoma prenehala. V letu 1944 so nekateri krogi začeli obnavljati slovenske šole, kar so. Nemci sioer dopuščali, niso pa hoteli teh šol uzakoniti, ker se niso hoteli zameriti Italijanom. Sole so bile kljub temu ustanovljene, niso pa imele zakonske osnove. Na gorlšketn področju Je delovalo 29, na tržaškem področju pa 15 slovenskih ljudskih šoL Poleg tega je delovala v Gorici slovenska gimnazija, ki Je imela 178 učence’; in 25 profesorjev, v Tolminu učiteljišče, katerega Je o-M&kovalo 54 učencev, poučevalo pa Je 8 profesorjev. Nadalje so se vršili 3 učiteljski tečaji; v Gorici, Tolminu ln Idriji. Te fcie je odklanjala Osvobodilna fronta, zaradi tega niso zavzele takega razmaha kot bi ga sicer. Vsekakor pa gre vse .n. šolam v dobrb to, da se je začela po Primorskem razširjati v večjem obsegu slovenska knjiga. Mnogo slovenskih šolskih in dragih knjig se prenesli iz Ljubljane na Primorsko. Po nekaterih krajih jih še danes uporabljajo. d) Partizanske Sole Na drugi strani Je Osvobodilna fronta skušala obnoviti slovenske šole v tistih krajih, ki Jih Je zasedla njena vojska. Izdelala Ja tudi dva učna načrta, ki pa imata močno politično tendenco. Po bro- šuri oLeto borb ob Sočto je bil v tem času na vsem ozemlju Julijske krajine pouk na 315 šolah s 450 učitelji in 15.000 učenci. Toda tudi te šole so se morale bojevati z velikimi težavami zaradi pomanjkanja učnih moči, učil in knjig, poleg tega pa so bile izpostavi] ene nemškim napadom. Za Slovence je bistvene važnosti to, da se je slovenska tradicija obnovila; to je pozitivni u-speh po dolgih letih zatiranja. e) Jugoslovanska zasedba slovenskega Primorja Ko Je Primorsko zasedla Jugoslovanska vojska, Je Osvobodilna fronta začela ustanavljati šolske tečaje. Koliko teh tečajev Je delovalo in kako so delovali, ni moči točno u-gotoviti, ker so bile objavljene le tu in tam kakšne številke. Zanimivo sodbo o teh tečajih so si ustvarili angleški in ameriški novinarji, ko so obiskali po deželi c-troke. V te slovenske tečaje so hodili tudi italijanski otroci, ki niso razumeli niti besedice slovenski, v zvezkih so našli življenjepise maršala Tita in ministra Kardelja, razne partizanske pesmi, zemljepis in upravo Jugoslavije, na tabli in zidovih je bilo vse polno napisov, c-premljenih s srpi in kladivi. Mnenje tujih novinarjev o teh šolah Je razvidno iz poročil v angleških in ameriških časnikih od oktobra preteklega leta dalje. f) Pod Zaveznliko vojaško upravo Zavezniška vojaška uprava si Je po prevzemu oblasti zadala nalogo, da bo rešila tudi slovensko šolsko vprašanje, čeprav po veljavnih mednarodnopravnih predpisih ne bi bila dolžna posegati v to vprašanje pred končnim sklepom mirovne konference o usodi ozemlja, ki Je zdaj pod njeno upravo. Da bi bil pri delu dosežen popolni uspeh, Je ZVU stopila med drugim v stike tudi z zastopniki OF. Ti razgovori trajajo že od poletja, toda pravega uspeha niso pokazali- Zastopniki OF zahtevajo popolnoma neodvisno šolstvo, ki bi ga ZVU formalno priznavala. To bi imelo za posledico, da bi morali odpraviti vse italijanske šolske zakone. Nadalje zahtevajo zastopniki, da uvedejo v učni načrt zgodovino osvobodilnega boja; v šolo naj bi se uvedla vzgoja po političnih vidikih. Nadalje bi morala ZVU pristati na nastavitev nekvalificiranih učnih moči, ki Jih je Izvolilo ljudstvo. ZVU na take zahteve ne more pristati, ker bi take izpre-membe bistveno izpremenile ustroj šolstva, kakor sl ga zamišljajo' zahodne demokracije. / Pogoji ZVU so Jasni in dosledni; priznanje enotne uprave in ustroja za slovenske in italijanske šole, vodstvo mora biti poverjeno strokovnim močem; ZVU pa dopušča v okvira veljavnih šolskih zakonov slovenskim, šolnikom proste roke. J Učno osebje sprejema ZVU le kot posameznike, ne pa kot predstavnike političnih skupin; šolniki morajo slediti navodilom, ki jih daje vrhovna zavezniška šolska oblast; šola mora biti obvarovana vsakega političnega delovanja- in vpliva; šolska vzgoja mora temeljiti na splošnih pedagoških načelih. S&opmstcun stahsem. Ko je ZCvezniSka vojaSka uprava po izvršeni zasedbi uvedla svojo zakonodajno oblast, je razumela in priznala upravičenost želje, katero je izrazilo slovansko prebivalstvo področja «č» na poprifču narodne izobrazbe. Takoj so izvedli potrebne ukrepe, da bi preučili in raziskali v podrobnosti Šolsko vprašanje v pokrajini; ko so ta dela zaključili, so izdali primerna navodila, katera so sprejeli s splošnim soglasnim odobravanjem vsi, katerim je vprašanje osnovnih in srednjih Sol v slo: vanskih jezikih na tem področju res bila pri srcu. Oddelek ta prosveto Žavezniške vojaWe uprave, ki šo ga ust&hb-vlli v avgustu mesecu 19i5, je vodila predvsem lelja, da bi slovanske šole, katerih otvoritev je sklenil, sledile in se ravnale pri sestavi učnih načrtov, Šolskih knjig, izbiri učiteljstva, najboljšim vzorom in izkušnjam demokratičnih dežel. Tako naj bi le od vsega začetka korakale po poti k svojimi vzvišenim namenom, svobodne vsakega škodljivega vpliva. Nameni, katere stremijo doseči, so naslednji: 1) izpolniti-ielje slovanskega prebivalstva po Selah, v katerih se bodo otroci mogli učiti v materinskem jeziku; 2) ustvarili šole, v katerih se bo začelo rušiti in uničevati kulturne pregrade, šole, ki bodo neodvisne od doktrin, ki sq jih ustvarile in gojile zmote preteklosti in pravkar zaključenega spopada. Ko je Zavezniška vojaška uprava sklenila ustanoviti slovanske šole v tako napetem ozračju, v tako kritičnem in neizvastnem tre-noiku o usodi tega področja, se je odločila dati tem šolam vso neodvisnost, ki je v slcladu z osnovnimi upravnimi načeli, katere se je obvezala spoštovati. . Oddelek za prosveto se zaveda vseh ovir, katere mora premagati, preden bo šola sposobna izpolnjevati svoj namen; stremeti mora za dejanskim in resnim poučevanjem, ki mora temeljiti na krščanskih načelih; mera stremeli za razvijanjem duševnih sposobnosti in ustvarjalnega duha mladih ljudi, ki so tako pristopni za sprejemanje ideologij, ki so pogostoma škodljive; mora razvijati stalno stremljenje za dosego namenov, ki so v sedanjosti in v bodočnosti zvezani z uresničitvijo dejansko demokratičnega sveta, v kateri raven državljanske svobode določa raven osebne izobrazbe posameznika. Ko se obračam s temi besedami na slovans/co prebivalstvo tega področja, želim izrazili upanje, da nam ne bo odklanjalo svojega sodelovanja: je v vašo korist, v interesu vaših otrok, v interesu njihovih šol, da nam pomagate, da bi mogli uradno priznati dejstvo obstoja vaših Sol: gre za bodočnost vaših otrok. Ustanovitev novih šol ne prinaša šolskim oblastem samo upravnih odgovornosti, ampak ustvarja tudi za slovansko prebivalstvo dolžnost, da prispeva k stremljenju za dosego tiste ravni, ki jo zahtevajo navod‘la Zavezniške vojaške uprave. V Trstu.x,2. • Marja 1948. JOHN P. SIMONI, poročnik, častnik za prosveto pri ZVU zijo, klasično gimnazijo ter višje učiteljišče. Vseh profesorjev je v Trstu 45, v Gorici 47. Tako so dobili Slovenci na področju Julijske krajine, ki je pod upravo ZVU, dve različni vrsti višjih gimnazij in dve strokovni srednji šoli: trgovsko akademijo ln učiteljišče. Te šole popolnoma odgovarjajo potrebam slovenskega dijaka, ker mu nudijo možnost različ- UVODNE BESEDE K BROŠURI. KpJiO^htmi in hoj/jotMo. na. (ljudske.. šoH&» Pričujoči moderni učni načrti, ki jih nudimo učiteljem, so jasni in pomenijo nekaj več in nekaj boljšega kot navadni učni načrti, ki so v šolski rabi. Prinašajo v šolske prostore novo tuf in nov duh, uvajajo živahno in veselo kakor tudi stvarno, zdravo življenje dela in pridnosti, navdušenje za strpno sožitje, ki v skupnih naporih druži in brati vse. Modra in jasna navodila, ki prepletajo učne načrte in jih osvetljujejo, uvajajo načela, ki črpajo izkušnje iz modeme družbe, imajo namero družiti prosvetne in delovne moči, prinašajo novo vsebino etičnim problemom in z vzgajanjem čuta človeške solidarnosti prehajajo ozke meje starih nacionalizmov. V šoli, katera bo napotila nove generacije k novim nalogam, novim dolžnostim, sc bo mladina pripravljala za mirnodobsko življenje, bo črpala iz naukov, ki ne bedo več sestavljeni iz odlomkov, ki ne bodo več izločeni iz celote, ampak bodo strnjeni, pogum za podjetnost posameznika in nagnjenje k prostovoljnemu sodelovanju. Ta vzgojna in učna načela bodo zdpočela v Soli novo, boljšo dobo, če se bodo vzgojitelji ravnali po njih e vnemo in skrbnim razumevanjem. Te učne načrte bo skupno z načeli modernega pojmovanja in duhovne obnove preveval in oblikoval nov duh: pravilno poj-movanje zdrave in iskrene demokracije, h kateri se bodo usmerjale otroške duše le od prvih šolskih let. ALFRED O. BOWMAN, polkovnik J.A.G.D., višji častnik za civilne zadeve UČNI NAČRTI IN KNJIGE z okrožnico ZVU o ustanovitvi slovenskih ljudskih šol št, 8 z dne 8. 0(1 oktobra 1945; srednje šole pa z pug^.„_ r_r_______________________ okrožnico st. 7 Istega dne. Okrožni- 1 ali se bo njihov otrok učil italijan- Uini načrt za slovenske ljudske šole Je ZVU priredila po italijanskem načrtu in ga izpopolnila s potrebnimi dodatki za slovenske potrebe. To velja predvsem za učni jezik, za italijanski Jezik, zemljepis ln zgodovino ter tvarino, ki spoznava otroka z italijansko kulturo. Po tem prirejenem, učnem načrtu je slovenskemu jeziku ter zgodovini ln zemljepisu zagotovljena popolna svoboda. Učni načrt določa uvedbo italijanskega jezika v ljudskih šolah šele od tret joga razreda dalje; poleg tega pa Je dana staršem možnost, da otroka oprostijo italijanskega Jezike, Ce to željo izrazijo pismeno vodstvu šole. Oprostitev je možna na isti način od verouka. Staršem je tako prepuščena popolnoma svobodna volja. co št. 9 o’pr'.znanju šol je polkovnik Bovvman podpisal 1. oktobra 1945. Iz t;h zakonov je razvidno, da je ustroj enak sorodnim italijanskim šolam, vendar so uzakonjene tudi prircjne spreš, tatoe. Pijtajidjf-voat tega ustroja Ja ta, da ne predvidevajo šestega, sedmega ln osmega razreda ljudskih Sol. Pod Italijo sc otroci vstopali po dovršenem petem razredu v «scuo'.a davvia-mento», katere pa primorski Slovenci trenotno še nimajo. Iz tega skega jezika in verouka, ali ne. Učni načrt je izšel v tisku 25. Januarja 1946; izpopolnjuje vrzel, ki je do zdaj ovirala učitelje pri izvrševanju rednega pouka. Načrtu je dodan tudi urnik, ki ureja pouk posameznih predmetov. Učni načrt za slovenske srednje šole je enak Italijan shemi Potrebne lzpremembe pa Je uzakonila s posebnim dola.:: m učnim, načrtom dne 12. novembra 1945. Ta učili načrt uravnava pouk razloga so otroci pri»ilj:nl oblsko- slovenskega jezika, narodne zgodo-vati, če so prestopijo v kakšno vlne, zemljepisa in angleškega ter srednjo šolo, do 14. leta vzdržema isti, to je peti razred. Ustroj srednjih šol Tudi ustroj slovžnsklh srednjih šol je enak italijanskim, dodane pa so n;katero lzpremembe. Ustroj teh šol predstavlja težavo za tisto dijake, ki prihajajo Iz kakšnih neltalijanskili srednjih šol. V srednjo šolo lahko vstopi dijak, ki . Je dovršil deset let in ima štiri razrede ljudske šole; če teh nima, mora delati posebni sprejemni izpit. Vsekakor pa je predpisan za vstop v srednjo šolo sprejemni izpit za vse učene:. Nižja srednja šola obsega tri letnike; po dovršeni nižji srednji šoli dijak lahko prestopi v realno gimnazijo, kar najbolj odgovarja italijanskemu Izrazu cllceo scien-tifico*, ki obsega pst letnikov; nadalje lahko vstopi v klasično gimnazijo, ki ima dve stopnji: višjo gimnazijo, ki sestoji iz nekdanjega četrtega in petega razreda italijanskega Jezika. Tudi na srednjih šolah je slovenskemu Jeziku dana polna nežnost razvoja. Na nižji šoli poučujejo slovenščino pet ur tedensko, na višjih šolah so določene štiri tedenske ure z Izjemo trgovske akademije, kjer so določene tri tedenske ure. Pri sestavljsnju učnega načrta so se pokazale težave v tem, da je bilo treba obseči ves italijanski program In še slovenski ter angleški jezik. Zaradi raznih izpre-memb je narastlo število ur tedenskega pouka tako, da imajo slovenski učenci vsak dan po pet ur šole, medtem ko imajo italijanski učenci samo po štiri ali celo tri ure na dan. Pri splošni zgodovini se posebej obravnava tudi zgodovina Slovencev. Isto velja za zemljepis. Nekakšno posebnost in obtežitev za slovenske šolo pomeni za otroke učenje dveh tujih Jezikov: italijanskega ln anglešk:ga. Zakaj so ohranili italijanski učni načrt? Ker Je ZVU uvidela, da od teh pogajanj ni pričakovati uspeha, se je lotila organizacije slovenskega šolstva sama. ker ni imela nobenih podatkov o številu učencev ln učnih močeh, Je razpisala vpisovanje v osnovne šole od 17. do 23. septembra 1945; v srednje šolo od 9. do 15. septembra 1945. Vpisovanje Je zaviralo mnogo zaprek. Zelo so otcžkočall redno delo na deželi razni ljudski zastopniki, ki so vračali vpisovalne pole, ali pa Jih sploh niso hoteli sprejeti. Po deželi so se širili glasovi, naj se nTiče ne vpiše v šole, ki Jih organizirajo zavezniki. Na ta način niso mogli izvršiti na deželi vpisovanja. Šolska uprava Je zato zaprosila triaškepA in gorlškega škofa, naj posredujeta pri duhovščini, da bi ta pomagala pri vpisovanju v slovenske šole. Škofa sta nasvetovala duhovščini, naj pomaga po svojih močeh; poleg tega Je ZVU sklicala dva sestanka slovenskih učiteljev ln profesorjev, enega v Trstu in enega v Gorici ln tako je prišla v stik s slovenskim učiteljstvom. Tržaški in gor iški učitelji so takoj izvedli vpisovanje, le počasi oa so vpisne pole prihajale s podeželja. Se danes niso na Goriškem vse šole pod upravo ZVU. Danes vzdržuje ZVU na Goričkem 84 ljudskih Sol s 7G08 nčnci, 207 razredi in 180 učitelji; v tržačkem okrožju pa 41 šol s 5190 učenci, 209 razredi in 148 učitelji. V samem Trstu je 7 Sol s 1913 učenci, 67 razredi ter 65 učitelji. Vse te šole imajo dejansko priznanje in ustno dovoljenje za poslovanje. Pismeni ukaz bodo dobile šole šele takrat, ko se bo šolska oblast prepričala, da se ravnajo te šole po navodilih zaveznikov. Nič manjših težav ni imela ZVU z ustanovitvijo srednjih Sol; po skrbnem premo-trivanju je ustanovila tri srednje šole v Trstu in sicer: nižjo gimnazijo, viSjo realno gimnazijo in I .tvsIto akademijo; v Gorici nižj gimna- In klasičnega liceja, ki odgovarja j Zat0- da »lovenskemu dijaku omo-Aest:mu, sedmemu in osmemu raz- j 8o21J° prestop na kakšno drugo redu nekdanje klasične gimnazije. Italijansko srednjo Solo, poleg tega Po dovršen, nižji šoli lahko pl učenec Po izbiri na trgovsko! ^ . akademijo kar še najbolj odgo- ( po8 bno j alovcnaki;h Sol vavja Italijanskemu izrazu* totltuto ufna kn;;gc. zvo v ta,0 krat. commerctale*. Ta akadrmlja ob«-1 kem času ni mogla pripraviti pega pet letnikov; vstopi pa lahko tu-i tr(jbnlh u{benlkov; obrnua se Je za-1 dl na višje učiteljišče, ki obsega ^ p0inCKj prc.ko Jugoslovanske | samo štiri letnike: absolvent tega; ff0spodareke U3misl3c na narodno; učiteljišča ima dve Irti študija mr.nj j vlado Siovcft|je ter ja zaprosila Bo-j kakor študent Jugoslovanskega uč!-' bkSsv abecednik »Preljubo veselje*, teljlšča, ki mora opraviti vsega kl je bll iEllan pre(j drugo svetovno diti sodoben učbenik. Toda ZVU J* dobila odgovor, da Je ta učbenik fašističen. O tem vprašanju so nato razpravljali celo na redni tedenski tiskovni konferenci pri polkovniku Bovvmanu, višjemu častniku za civilne zadeve pri ZVU, 22. oktobra 1945, ko je le-ta izjavil: «Zamud° z otvoritvijo slovenskih šol Je povzročilo tudi vprašanje šolskih knjig. Pred časom si je ZVU s pomočjo združenega gospodarskega sveta preskrbela primerek zelo dobre šolske začetnice. Bila je to knjiga, ki so jo uporabljali pred vojno v Jugoslaviji. Po skrbni preiskavi se je Pokazalo, da ne-vsebuje nič oporečnega. Knjiga opisuje življenje na polju In v hiši, piščance, race, pee in mačke itd. in po našem mnenju ni imela političnega značaja. Končno so nad sporočili, je nadaljeval polkovnik, da te knjige ne moremo dobiti, ker je fašističnega značaja in priporočili so nam, naj sprejmemo neko drugo šolsko začetnico, ki je bila na raznih mestih okrašena z jugoslovansko zastavo in je imela sliko vodje jugoslovanskega naroda-Pri tem je polkovnik Bovvman po-ZVU kazal knjigo, da so jo lahko udeleženci konference videli. TČ splošnem, je nadaljeval polkovnik, se nam zdi, da je brez ozira nato, kako bi gledali na to knjig0 pred šestimi meseci ali pred eni® letom, zelo malo primerno uporabljati to knjigo na ozemlju, ki J® pod angleško ln ameriško zasedbo-Preiskovanje in pregledovanj} ta knjige Je tudi povzročilo zamudo pr! otvoritvi slovenskih šol. Nato smo pregledali prvo knjigo, da bi -ugotovili, kaj Je v njej fašističnega. Edini odlomek, kl bi prišn v pošteV je tisti, kl govori o žitu, katero raste na polju ln ga poleg ljudstva dobiva tudi kralj. Uporaba besede kralj je očividno osnova, češ, da J* knjiga 'fašistična'. »Nefašističnl abecednik*, ki ga najprej poslali na ogled, ni dobil odobrenja niti v Ljubljani. ZVU je poučena, da Je bilo * Ljubljani na zalogi veliko starih učbenikov, zlasti za meščanske šolft ki bi prišli prav na tem ozemlju, kjer primanjkuje slovenskih knjlf lu bi vsaj za letos dobro krile potrebe. Toda oblasti teh knjig nis° poslale na slovensko ozemlje Julijske krajine, ampak so končale ^ tovarnah papirja. ZVU je morala začeti sama stavljati učbenike, začasno pa Je dovolila uporabljati prejšnje jugoslovanske učbenike, v kolikor e° bili na razpolago šolam. Trenotno so asa tisk pravljene za ljudske Soje tr* račtmicc; pripravljajo »h«' cednik, na razmnoževal1" stroj pa razmnožujejo te d® berilo za 4 in 5 razred. P°*e7 skupaj devet let študija. ZVU se zaveda, da so v tem šolskem sistemu i: nekatere vrzeli, k*, bi jih bilo treba izpopolniti; vendar vsega tega na mah ni bilo mogoče rešiti, zlasti zaradi pomanjkanja strokovnih moči, potrebnih prostorov in učil. Potrebno bi bile 5e nekatero vrste meščanskih dol (seno!a d’avvian enio) predvsem trgovske, industrijsko obrtne in agrarne vrste. ZVU je že naročila podrejenim organom, da preučijo možnost otvoritve takih Sol po nekaterih večjih krajih, kot v Trstu, Gorici, Sežani, Kanalu itd. j vojno In vsebuje vse, kor more nu- tega pripravljajo pom^ _ priročnik o italijanski ku*‘® ri ter italijansko slovnico ljudsko Solej. USPEH NA SREDNJIH ŠOLAH OB ZAKLJUČKU PUVH°A TRIMESEČJA (15. Januarja 1946) SOLA s S 'SŠ število ocenjenih GORICA: Nižja srednja šola 462 492 (100%) Višja ln klasična gimn. 150 94 ( 63% ) Višje učiteljišče 99 93 ( 94% ) TRST: Nižja srednja šola 612 368 ( 72% ) Višja realna gimn. Trgovska akademija 111 90 ( 82% ) 48 42 ( 87% ) ocene pozitivne 215 (46%) 32 (35%) 60 (65%) 33 62 56 6 Skupno 1382 1140 ( 82% ) 153 (42%) 29 (32%) 23 (55%)_______ 216 61 «»!# !9 (45%) — ] BOC JV --- _ SOLA POD ZVU Iz pedagoških ozirov je bila ZVU Prisiljena prepovedati uporabo nekaterih za Solo neprimernih učbenikov, ki so jih razpefiali nekateri krogi po mestih in deželi. Iste težave so se pojavile za Učbenike srednjih Sol. Po uvidevnosti nekaterih profesorjev tukajšnjih srednjih Sol je uspelo dobiti precej slovenskih učbenikov, predvsem slovenskih čitank, zgodovine in zemljepisa, nekaj matematičnih knjig, nekaj latinskih in nekoliko strokovnih udb;nikov za trgovsko akademijo. Najnujnejše Potrebe so kolikor toliko krite in Pouk lahko poteka skoraj redno. Nekatere pripomočke je ZVU razmnožila na razmnoževalnem stroju. Zfl PRAVO PODOBO FRANCETA PRESERM Ob obletnici njegove smrti - 8. februarja Šolski prostori Na Isti tiskovni konferenci 22. oktobra 1945 jo poročnik Simoni, častnik za Šolstvo pri ZVU, izjavil: »Razpoložljivo Število šolskih poslopij je vsekakor zmanjšano, ker so mnoga šolska poslopja trenotno zasežena, druga pa so potrebna popravil. Storili smo vse, kar je mogoče, da bi čimprej omogočili takojšnja popravila in Izpraznitev zaseženih šol*. Šolski pouk se Je začel in teče dalje. Mnoge ljudske šole so bile med vojno uničene, druge so zasedene Po nekaterih krajih z vojaškimi edl-nicami. Mnoge šole so našle zato-^Šče v zasebnih hišaih in v drugih Popravljenih poslopjih. V Trstu so slovenske sred-nJe šole celo na boljšem kakor italijanske, ki imajo Pouk samo 4 krat na teden. Otedtem ko ga imajo sloven-ske vsak dan. Vse slovenske ®fednje šole so nameščene v arsfu v isti zgradbi. V Gorici Je bilo stanje šolskih prosto-r°v nekoliko slabše in se je ^ooetck pouka zakesnil za ttokoliko dni. Danes delujejo v Gorici srednje šole popolnoma redno. Skrb za šolske prostore je po-tjena državni oblasti, deloma po-jinskl oblasti, medtem ko mo-šlne vz,drževatl ljudske šole ob- POLOŽAJ DIJAŠTVA na sredješolskega dijažtva venS'°Vehskih šolah sestavljajo Slo-na_C'’ '6 majhno število je drugih t ita, n°St1, 24 dijake, ki niso prišli v 'lanskih šol, »o nastale težav' ker?,: zaoot«ll v latinščini, učili v v Pre-lSnJih šolah niso je obve£6h razredIh: italijanščina trzo^f V V9e ra2redlh razen llJak?^k' akademiji. Za nekatere , 6 blla novost Italijanščina 0raJ 24 vse pa angleščina. I>ijakt kažejo po večini pomanjkljivo znanje v slovcn-jeziku, tako da so moče« skpraJ v vseh razredih za-n s poukom slovenščine od osnove. Videti je tudi, da Dre ■ di^aki površno po-ifejSnjo izobrazbo. To delo- in rf0Pravi6ujejo vojna leta m ® abe Prejšnje šole. Tudi *e viiV08t 8® ni na višku; k*h °Pazitl Pri «Ua- n«sti T^d °e vo>ne razburje-Vičev'n«° mora deloma opra- ^Ti°zlttreh ? 15 januarjaP7eggaa,^meSeČJa Afii Mnogi med njimi so slabo ob£ni 'u obuti, nekateri slabo branj ", ^Jvečja ovira pa J* oddaljenost Prebivališč od šol. Tako se na pri. vozi na nižjo srednjo šolo v ^tstu 70% vseh dijakov. Zamuda to utrujenost zelo vplivata na Ja-kovo znanje. Tej zadnji oviri bi lahko odpo- ogu z ustanovitvijo dijaških zaim 3a združeno z veliki- JU* finančnimi „ *a vojaška upra« ,?ml‘ Zavezni' likn . / i® Posvetila ve- liko pozornost tudi * 24vod pa j« začel poslovati - 1°bni “ruarjem. ' fe' d.y Trstu trenotno še ni nobenega laškega zavoda, ker zaradi po. ®njkanja denarja za popravila ni Sel začeti s poslovanjem. PrisWnSkim dijakom je deloma »DiJašk ° na poraož druatvo ^asooi a matlca»> vendar pa so po sklada,neni P0^»u izdatki iz tega čutno Z& d*j'ke na področju A ob- Juiljske kakor na Podro^u B .JJČNO OSEBJE ,Voja^ uprava je v »lov ^^vUa* v ,Pretekl°Sa septem-• Vetl,kitv, ?4snlklh poziv vsem vr'^nJe z ^'nikom, naj vložijo le6> SahU,i=na m-ta na -i ?r°4UJe m, ** pofel«l so prihajala »iso vf"°e! U4Ue1^ ia Pro e->klh 8orrli V otvor‘tev slo- J? h°tell vloži«85 Zaradl razmer vložiti prošnje. n°a meseca nw u ^tL^oatno števiiT t0bra Je le >*javi>uJu Wn ° proSenJ- O konf„ ^ročnik si * oaebja je 22. na tIakovni ***** Podobno kot je našlo pot sv. pismo v sleherno slovensko gorsko vas, je našla Prešernova pesem do slehernega srca slovenskega izo-bralenca. Ni slovenskega inteligen-ta, ki bi ne imel Prešernovih poezij, ki ne bi poznal in znal na pamet skoraj vseh pesmi tega največjega slovenskega poeta. Ko odhaja slovenski izobraženec na pot, vzame s seboj Prešernove poezije. Ljudje, ki so morali zapustiti svoje slovenske domove, ko niso mogli in smeli vzeti s seboj ne hrane, ne obleke, so skrivaj vtaknili v lep knjillco Prešernovih pesmi in jim je bilo tako lalje posloviti se od vsega, kar so morali pustiti. Čudovito blizu je slovenskemu človeku Prešernova pesem. Drugače kot Slomškova in Gregorčičeva, ki je ponarodela. Ce sta ta dva last ljudstva, je Prešeren last inteligence. Prešernova pesem je neizmerno bogata, Uroka, plemenita, polna lepot, zato tudi najde predvsem izobraienec v njej toliko utehe in ulitkov. Prešeren je predstavnik in glasnik vsega slovenskega naroda. Nenadoma se je pojavil, ko je bila še slovenska beseda okorna in nebogljena. Prešeren je to besedo oblikoval in začel v njej izraža-ti najgloblja in najnelnejša človekova dolivetja in čustva. Iz povprečne knjilevnosti svojih sodobnikov je Prešeren vstal kot velikan In se uvrstil med tedanje evropske tvorce lepe besede. Prešeren je tedaj last celotnega slovenskega naroda. Vsako presojanje njegovega dela in aplikacija v luči spektruma političnih barv, je nesmisel in znak majhnosti ob Prešernovi veličini. Med Slovenci je namreč neka bolezen, bolezen majhnih ljudi, ki gledajo vse, tudi kulturne zaklade, skozi politična očala. Tako nasilje sta doživela predvsem Cankar in Prešeren. Zdaj bi ju hotela ena politična skupina proglasiti za svoja somišljenika, zdaj druga. In -če ima kdo politični monopol, potem sta kar na mah oblečena velika umetnika v enake v-nijorme. Umetnika pa stojita visoko kot svetilnika. Daleč sta bila od vsakdanjih političnih izigravanj in spletk in predvsem daleč od političnih zahrbtnosti. Bila sta namreč največja zagovornika resnice, pravice in svobode. Sovralila sta laž in hinavščino. Ta dva Slovenca sta simbol svobode besede, simbol svobode naroda, enakosti in bratstva med Slovenci ter glasnika medne-rodnega bratstva. V tem sta si Cankar in Prešeren izredno blizu, kajti noben evangelij velikega človeka ne more biti drugačen. Vsaka politična frazeologija ob Prešernovem in Cankarjevem liku jecljanje; vsako prilaščanje nju-nega dela potvorba zgodovinskih dejstev in lalitev njunega spomina. Treba je samo obrniti list v knjigi in takoj bo našel tisti, ki tudi ob kulturnih narodnih ustvarjalcih more zlezti iz svojih političnih hlač, obsodbo sebe samega, obsodbo svojih nazorov in ustrojev, prešeren mu ostro krikne: «Le čevlje sodi naj kopitarh Gre nam za svetlo in resnično podobo slovenskega poeta dr. Franceta Prešerna. Tudi ta veliki sin majhnega naroda je doživel, kot ves njegov narod, veliko razočaranj in ponižanj, zato je njegovo hrepenenje v pesmi tako silno veliko in tako globoko. V svojem osebnem življenju je Prešeren doživel neuslišano ljubezen, ljubezen, ki je rodila čudovito lepe, nežne in čustvene pesmi. V niih vidimo Prešerna kot izredno Plemenitega, notranje bogatega, v odnosu, do soljudi nikjer nasilnega vsiljivega človeka. Poje o svoji notranji bolečini, poje o svojem u-panju, v katerem izzveni zadnji njegov verz. Poleg neuslišane ljubezni do dekleta, ki je rodila najlepše njegove pesmi, daje Prešeren močan poudarek zahtevi po osebni svobodi. Občutil je pač vso telo, neizprosnost in nemoralnost policijske države in policijskega režima. Njegove pesmi niso mogle dolgo iziti, njegove eZdravljlce», ki oznanja bratstvo in ljubezen ter poveličuje slovenski rod, sploh niso smeli v Poezijah 1847 natisniti. Ker ni bil Prešeren naklonjen tedanjemu avstrijskemu režimu, ker ga ni poveličeval kot drugi, so ga obsodili na kulturni molk. Toda Prešernovo srce bi bilo od prekipevajočih čustev počilo, če bi bil molčal. Pisal je. Ker ni mogel in ni smet povedati svojega ogorčenja nad zatrto človekovo svobodo naravnost, je pisal to v prilikah. V tistih dneh je bilo mogoče režim Se na ta način prevariti. V najvišji pritožbi o pevčevi «svojeglavosti», sam Bog potrdi pesnikovo pravico do osebne svobode in svobode izražanja misli; «Pusti peti mojga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril. Komur pevski duh vsem vdihnil, 7. njim sem dal mu pesmi svoje; drugih ne, le te naj poje, dokler da bo v grobu vtihnils. («Orglar») Druga velika dobrina, ki jo Prešeren oznanja svojemu narodu in katere zagovornik je, je narodna edinost. Resnična edinost, ki živi globoko v srcih ljudi, edinost duha, ki jo vodi medsebojna strpnost. Ta edinost je ačast dežele*, kpr daje enotnost in moč ter odpornost narodu. Narod, ki hoče uresničiti in doseči svoje zahteve, mora biti duhovno edin; toda te edinosti ni mogoče doseči na ukaz, ampak v lepem, medsebojnem, strpnem življenju. Zato Prešeren tako zelo in ponovno kliče: aEdlnost sreča sprava k nam naj nazaj se vrnejo*. (»Zdravljica*) Pesnik roti nebo, naj da narodu milost edinosti, kajti needinost je teža in nesreča, ki spremlja slovenski rod. «Da bi nebesa milost nam. skazala! Da bi nam srca vnel za čast dežele, med nami potolažil’ razprtije, in spet zedinil rod Slovenšne cele!* (7. sonet) Pesnik se zdrzne ob spoznanju, da je bil narod tako zelo zapeljan, da celo svoje lastne brate mori. «Slovenec že mori Slovenca-brata, kako strašna slepota Je človekal* Nekateri razlagalci Prešernovih pesmi trdijo, da je pesnik tudi v nekaterih povsem ljubezenskih pesmih izlil svojo veliko ljubezen do domovine. To sicer ni verjetno, toda Prešeren izpoveduje svojo veliko ljubezen do svoje domovine v neštetih pesmih. Svobodo svoje zemlje ceni nad vse, kajti «Manj strašna noč Je v čine zemlje (krili, kot so pod svetlim soncem sužnji (dnovi*. i«Uvod h Krstu*) V skupnosti m ostalimi Slovani si obeta Prešeren svobodo, kajti »največ sveta otrokom sliši Slave* in Prešeren tedaj veruje, da bi mogel tudi slovenski narod svobodno živeti tam, kjer si sinovi sprosti voljo vero in postavo». Seveda pri tem ni pesnik noben utopist in ni pripravljen tudi najmanjše narodne stvari in pridobitve svojega naroda žrtvovati na račun kake večje skupnosti. Ko je Vraz sanjaril o nekem skupnem jeziku, je Prešeren le ta najmanjši začetek internacio-nalizma odločno odklonil. Zakaj Prešeren je bil vendar najprej Slovenec, zvest sin svojega naroda, potem šele vse ostalo. Prešeren pa je tudi zagovornik mednarodnega sožitja, bratstva med všemi narodi sveta. Prav v sZdrav-Ijiciz, ki ni smela iziti, nazdravlja vsem narodom sveta in izraža željo, da bi bil prepir enkrat za vselej s sveta pregnan. *Zive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, ko koder sonce hodi, prepir lz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejaki* Slovenski pesnik je še danes živ in sodoben, kakor je bil tedaj, ko je prvič izdal svoje poezije. Njegove misli so tako človečanske in tako dragocene, da bodo imele večno vrednost. Slovencem pa je Prešeren večni vrelec lepote in tolažbe, simbol svobode, resnice in pravice, ki mora končno zmagati nad vsakim suženjstvom, lažjo in krivico. L. SIMONIČ IVekaj misli k obnovi sloi/enskega podeželja Načela sodobnega stavbarstva, načrtne ureditve pokrajine ter naselij, načela stanovanjske kulture in sodobna gradbena tehnika, industrializacija gradnje, tvorijo trden temelj obnovi velikih porušenih ploskev današnjega sveta. Sodoben stavbar poiidarja načelo stvarnosti kot bistveno načelo stavbarstva. Stvarnost, ki vključuje v sebi razumske prvine, uporabnost, tehnično popolnost ter ekonomijo gradnje in duhovno prvino, doslednost med idejo, konstrukcijo in obliko. Stavbarstvo teli k elementar-nosti. Ljudska stavbna kultura je v svojem bistvu prav taka. In ker je temu tako, se ne čudimo, da je zanimanje sodobnega kulturnega sveta za ljudsko kulturo široko in tvorno. Zgrajen je most med stavbarjem mesta in dežele, most, ki ne bi bil nikoli prepet, če bi ta dva svetova ločila načela ali gledanje romantike. Pod obnov o razumemo obnavljanje po tradicionalnih načelih, da, celo obnavljanje na starem temelju. Tradicija je važna tvorna sila kmečkega stavbarstva. Medtem ko se mesto nevidno preoblikuje v sodoben čas po svojih načelih in o-stajajo v njegovem organizmu le kvalitetna dela preteklih dob, je kmečko stavbarstvo, ki je samo na sebi dognanejše, povsem tradicionalno Sprememba oblikovalcev kmečkega naselja, sodobna načela ureditve družbe, zadružništvo na temelju družinskih kmetij, sprememba ročnega obrata v strojni in velika preosnora tehničnih ter stavbarskih Skica južnoprimorske reformirane domačije (Ing. K. S.) načel sodobnega ruralizma, so dejstva, kt zahtevajo reformo. Naselje bo dobilo obliko, kakršno zahte va vsebina in čas. Današnji gradbeni postopek, ki temelji na ročnem, obrtniškem delu, veliki tehnični nalogi obnove ni iorastel. Sodobna industrializacija gradnje, gradnja s tovarniško izdelanimi sestavnimi deli večjih izmer, zahteva normiranje izmere ter gradbenih členov, modulacijo, to je določitev osnovne mere gradiva ter opreme. Normiranju moramo odtegniti tiste gradbene člene, ki so značilni za kmečko obrt. Načrtna ureditev pokrajine' je dolgoročen gradbeni načrt, ki določa smernice za ureditev pokrajine po načelih stavbarstva, narodnega JVajvečji sodobni skladatelj SERGIJ PR0K0FIJEV V veliki dvorani moskovskega konservatorija se Je pravkar končala oddaja. Bilo Je točno 9.30. Crho oblečena napovedovalka Je stopila na oder in spregovorila: »V imenu domovine bo sledil pozdrav Junaškim bojevnikom Prve ukrajinske fronte, ki so prebili nemško obrambno črto — 20 salv lz 224 topov*. Temnih dni pred Stalingradom Je bilo konec; poljska Januarska ofenziva 1945 se je začela. Ko je govorila. Je prva salva oddaljenih topov stresla dvorano. Sloki, plešasti in kratkovidni mož, podoben nekdanjemu ameriškemu senatorju Robertu Taftu, je stopil na oder in stal mirno s sklonjeno glavo pred zborom moskovske filharmonije. Videti Je bilo, kot da tiho šteje strele oddaljene topovske skupine. Ko je zadonela dvajseta salva, Je dvignil dirigentsko paličico in dal znamenje za začetek prvega predvajanja najnoveše simfonije. Plešasti mož je bil največji sovjetski dirigent in skladatelj, Sergij Prokofljev. Teden pred tem je doživela svoje prvo predvajanje druga simfo. nlja, imenovana »Peta simfonija*, Istega skladatelja v bostonski filharmonični dvorani. Bila Je bohotna in širokopotezna ustvaritev v obliki velike sovjetske tovarne, kateri je primešana liričnost. Cehov-ljevega podeželja. Mož, ki Je predstavil to' umetnost ameriškemu glasbenemu svetu, dirigent znamenitega zbora bostonskega konservatorija, v Rusiji rojeni Sergej Ku-sevicki, Je bil navdušen. Nazval Je »Peto simfonijo* nnjvečji glasbehi dogodek zadnjih let. NftJvečji od dobe Brahmsa in Čajkovskega. «Pravl čudež v svetu glasbe; Pomeni za nas višek dneva, ki obsega preteklost, sedanjost in bodočnost... Prokofljev Je naj več Ji skladatelj današnjih dni! Nilhče ne zna pisati s takšno tehnično popolnostjo in s takšno obširno uporabo najrazličnejših godal. Skozi vse delo nas spremlja krasna melodija!* radi tega, ker ni kvalificiranega osebja iz te pokrajine. Ti uč totjl Pa bodo namjščeni 1B, če bodo sposobni in če jih bodo oblasti za ^žčenje teT varnostne oblasti potr-d,1°: nameščeni pa bodo kot «po-K°dben.i», na šolsko leto 1945-40 zim obveznoflti za vlado, ki bo po Prevzela upravo na tem pod-J.u*- N4 tržaških ljudskih šolah učite?«11/ *lužbs v glavnem starejši ma J n užltelJlce, ki so bili . Ti pa so: alpski, škofjeloško-cerkljanski, vzhodnoslovenski, o-srednjeslovenski in primorski. Pod črto Kobarid-Tolmin je slovenska primorska ali kaminska hiša močno odvisna od sredozemska stavbne kulture, nad omenjeno črto pa prehaja v slovenski alpski hišni tip, triprostorsko zgradbo, z osrednjo veko in kuhinjo, ki je ločena od prebiralnega prostora. Kuhinja južnoprimorske AiSe pa ja z njim zdruierta v en prostor. Ta zdruiitep, ki sioer ntuprotuja načelom sodobne stanovanjske kulture, je opravičljiva iz dejstev, da je ogrevanje dveh prostorov zaradi pomanjkanja kuriva neekonomično, da je ognjišče opremljeno s kapo, ki varuje zrak pred okvaro, in iz dejstva, da je zima kratkotrajna ter je proteini čas v letu nujno neposredno zračenje prostora. Pomanjkljivosti kmsčke hiše so: slaba navpična in vodoravna izolacija Ostenja, pomanjkanje sani-tamo-tchničnih naprav, vodovoda, pralnioe, kopalnice, kanalizacije. Gospodarske zgradbo i majo poleg omenjenih pomanjkljivosti tudi sša. bo razdelitev ter ureditev prostorov. O tem prihodnjič. Organična reforma kmečkih naselij zahteva izčrpno poznanje kmečke kulturo, gospodarstva in človeka, kateremu kmetija ne pomeni le gospodarski obrat, ampak mu je tii>l jen je. Ing. K. 8. Stian 4 GLAS ZAVEZNIKOV 4. februarfa 1946 Največji sodobni skladatelj SERGIJ PROKOFIJEV (Nadaljevanje a 3. atranl) Pokojni veliki glasbenik Sergej Rahmaninov Je zapustil Rusijo, kamor se ni nikdar več vrnil. Igor Stravinski, ki Je bil že v tujini, Je živel pozneje v Franciji, Angliji in Združenih državah. Starejši skladatelji, kot so Rheinold Olier in Nikolaj MJaskovski, so ostali v ZSSR in so se dokopali do zadovoljivih odnošajev s sovjetskim režimom. Porevolucionami rod, v katerem Je rastel Dimitrij Šostakovič, že ni stopil iz Šolskih klopi v življenje. V Parizu sta oba Sergija, Prokofl-Jev in Kusevicki, ki Je prav tako zapustil Rusijo, hodila po bulevar-Jih, pila rdeče vino in Jedla žabje krake. Prijetni in divji baletni komadi, ki jih Je Prokofljev pisal za ruski emigrantski balet Sergija Da-glleva, so vzbujali navdušenje levičarskega sveta. Kusevicki je dirigiral Prokofljeve skladbe na koncertih, ki so Jih po njem imenovali »Concerts Koussevitsky». Ko se Je tretje desetletje dvajsetega stoletja bližalo svojemu koncu, je Prokofljev začutil domotožje, ali kakor Je sam rekel: »Prižel sem do prepričanja, da umetnik ne bi smel pogrešati glasov svoje domovine*. Da bi si pridobil naklonjenost sovjetskih krogov, Je napisal balet »Vek Jekla«, kjer Je uporabil godala in trobente, da bi izrazil življenje na sovjetski vasi. Neuglašena mesto v skladbi Je njzval »Tovarna« in »Kladiva*, kar Je tako ugajalo komunistom, da so ga toplo sprejeli, ko Je obiskal Rusijo na koncertni turneji. Leta 1938, po dvajsetletnem izgnanstvu, so Je spet nastanil v Moskvi, ,,Nepotrebni ljudje11 Sergij Prokofljev, mož praktičnih nazorov, je imel uspeh pod carji, uspeval je prav tako v Izgnanstvu ln žanje zdaj uspehe pod sovjetskim ustrojem v sovjetski Rusiji. Prokofljev Je bil zgrajen skladatelj s svetovnjaSko podlago in popolnoma razvitim stilom, ko se Je vrnil. Ob koncu tridesetih let sovjetski režim ni več streljal, ampak samo Javna ožigosal skladatelje, ki se niso držati takta marksističnega gonga. Prvo Prokofljevo sovjetsko skladbo «81mfonične pesmi* so napadli sovjetski glasbeni kritiki zaradi njene »bolezenske resignacije* ln zaradi njenega «nagnjen]a k meščanskemu lirizmu*. Sovjetski glasbeni kritik A. Ostrečov Je pisal: »Mi ne odrekamo Prokofjevu pravice, da pokaže čustveni svet »nepotrebnih ljudi* na zahodu z vso njihovo pokvarjenostjo in izprijenostjo... toda mi ne delimo z njim njegove človečanske naklonjenosti tem osebam*. Prokofljev Je očividno pravilno ocenil in razumel zahteve sovjetske glasbene diktature. Naučil se Je in ni več naredil napačnega koraka, da bi 3e odmaknil od uradno predpisane poti. Prokofljev ni tako dobro poznan v zunanjem svetu po velepstriotič-nih melodromah, kakrSne so značilne za Sostakovičeve simfonije »Leningrad* in «Majski dan*. Toda tudi on Je prispeval svoj predpisani delež k opevanju sovjetskega reži. ma. Leta 1939 Je kot darilo k rojstnemu dnevu svojega delodajalca napisal skladbo »Poklonitev Stalinu*. Prav tako Je uporabil izreke iz Marksa, Lenina in Stalina. Razen suite »Romeo ln Julija*, je bilo skoraj vse, kar je pisal po svoji vrnitvi v ZSSR, zgrajeno na ruskih narodnih motivih, ali pa je proslavljalo sovjetsko preteklost in sodobnost. Njegova težka, Široko zasnovana, zelo izdelana glasba je prav tisto, kar zahtevajo Sovjeti za polnovredno glasbo. Kmalu Je postal najvplivnejši skladatelj v Sovjetski zvezi. Celo tujci morajo priznati, da mu ni noben drug skladatelj na svetu raven v tehnični spretnosti in brzini. Ko Je Prokofljev leta 1941 moral zapustiti Moskvo, Je šel v eno amer (proti Kavkazu), medtem ko so njegova žena ln dva sinova, stara 20 ln 16 let, Sli v drugo. Od tedaj je živel ločeno od svoje žene, Španske pevke Line Llubera, katero Je srečal na svojem prvem potovanju v Manhattanu. Prokofljev zdaj živi v svojem moskovskem stanovanju z visoko in zelo mlado pisateljico Miro Mendelsohnovo, ki i Je pomagala pri libretu za «Vojno in mir*, opero, katere prva poskusna predstava Je bila meseca marca prejšnjega leta. Stalin Je oblju-bil, da bo dovolil manhattanski Metropolitanski operi izvajati to opero, toda po prvi predstavi v Moskvi so opero »Vojna In mir» na hitro vzeli z dnevnega reda, zaradi predelave. Kritiki so izrazili neugodno mnenje predvsem o Mirinem neumestnem besedilu. t,Precejšni dohodki'* Sovjetska vlada, ki ima glasbo za prav tako važno delo kot poljedelstvo ali tovarne, Je ustvarila iz skladateljskega poklica zelo donc-sno delovanje. Sovjetske skladate lje danes ne Štejejo samo med najbolj spoštovane temveč tudi med naj bogatejše sovjetske državljane. Sergij Prokofljev pravi, kot bi rekel vsak oprezni kapitalist o svojem dohodku: »Moj dohodek je precejšen«. Sov J etat-■ glasba Je sistematično organizirana — od najvišjih plamenic sovjetske ustvarjalne inspiraci-is do zadnje najnižje piščalke. So-letskl urad Glavnoe Muzikalne ravelenia (kratica Glavmus) izda , .iko 6,000.000 rubijev na leto (1,200.000 dolarjev) za dobro oskrbo sovjetskih glasbenikov, katerih naloga Je izdelovati opere in simfonije. Vodi celo «Letni dom za skladatelje« na deželi pri Ivanovu, kakšnih 100 km od Moskve, kjer vsi dobri sovjetski skladatelji preživijo svoje počitnice. Eden izmed vrhov sovjetskih skladateljev, y Armeniji rojeni Aran Kačaturijan, ga v šali imenuje «zavod za proizvodnjo mojstrovin in rejo prašičec«. Posestvo ima 66 krav, 8.000 kokoši in gosi, 135 prašičev in prostora za dvajset skladateljev. V glavni zgradbi skladatelji jedo, spijo, u-stvarjajo in kritizirajo ustvaritve drug drugemu. V bližini je pet Richard Wagner in Feliks Meiidel-sohn sto živela v udobju, toda Mozart Je po svojem boju za vsakdanji kruh obležal v nezaznamovanem grobu reveža. Franz Schubert Je prodajal svoja dela v brezcenje. Skoraj vsi veliki skladatelji so bili ljudje velike vere in mistične narave, v mnogo večji meri kot m terialističnega značaja. Doslej Je sovjetska široko zasnovana glasba, kljub njenemu sijajnemu uvajanju med ljudi, ostala v zaprepaščujoči meri brez tistega prisrčnega, človeško dušo ogrevajo-čega učinka brez človeške simpatije, katero komunisti tako napadajo — katera pa ravno pridobi RAHMANINOV, STRAVINSKI, ŠOSTAKOVIČ Dva v izgnanstvu, eden pr; oblasti... »daš* ali koč, kamor se lahko skladatelj zaklene, da nemoteno dela. Tukaj Je v minulih dveh poletjih Šostakovič končal svojo «Osmo simfonijo*, Kačaturijan svojo «Drugo» in Prokofljev svojo «Peto» ter začel »Šesto«. Prokofljev Je delal v stekleni verandi, na kateri je bil kauč, velik klavir, stol in miza. Gledal je na Jezerce, kjer so se kopali otroci iz Ivanovega. Prokofljeva glasba, kakor vsakega drugega sovjetskega skladatelja, mora najprej dobiti odobritev na «zasedanju» glasbenih tovarišev. Nato Jo lahko šele predvajajo v Javnosti. Takšna zasedanja so bila zelo divja v dobi čiščenja »formalizma« v glasbi (1936-37), ki Je pomenilo konec glasbenih umetnij, ki Jih «široke ljudske mase« ne morejo razumeti. Šostakovič Je bil glavni cilj teh napadov, toda tudi ProkoflJevu so nekajkrat pošteno umili glavo. Zdaj pa z ozirom na dejstvo, da glasbeni tovariš z nekaj neugodnimi besedami lahko u-niči plod celoletnega dela, so takšna zasedanja precej mirna in soglasna. Tovariši zdaj samo povedo, da Je to in te že spisal zadosti komorne glasbe ter bi si lahko izbral kakšno drugo polje, ker je na sedanjem dosegel že vrhunec glasbene umetnosti v okviru trenotnega delovnega načrta za glasbeno proizvodnjo ZSSR. Prokofljevo «Feto simfonijo« je državni urad za glasbo odkupil, ko so njegovi tovariši izjavili, da Je ozirom na dejstvo, da Je napisal zadnjo simfonijo leto 1930, bil zdaj že skrajni čas, da Je napisal novo. Dnevna tržna cena za simfonijo'Je od 3.000 rubljev naprej in odstotek od predvajanj. V prvih časih so Prokofljeva kot bivšega emigranta sumljivo presojali, toda njegova izredna pridnost, 3 katero Je v vojnem času proizvajal koračnice in junaške legende, mu je, kot je videti, kljub trenot-nim vestem o «bolezni» in »prekinitvi dela iz zdravstvenih razlogov«, služila za dokaz njegovega glasbenega patriotizma. Kačaturijan Je rekel: «Obnašal se Je kot pravi sovjetski državljan«. simfonijam in operam ljubezen in naklonjenost rodov drugega za drugim. Toda komisarji pri Glavmusu, kadar gledajo na zahod, lahko upravičeno postavijo vprašanje, kje na svetu pišejo v današnjih dneh boljše opere in simfonije, zatrjuje »Time«. IZ SLOVENIJE Tempo, tempo.«. Ali prejme Glavmus blago, ki odgovarja ceni, katero plača, o tem naj sodijo bodoči rodovi. Toda kar 3e tiče njegovega vpliva na hitrost in količino proizvodnje, tu ne more biti nobenega dvoma o uspešnosti. Priznani sovjetski skladatelji so po letu 1939 napisali več kot 66 simfonij, 46 oper, 22 baletov, 15o orkestralnih del, fantazij in uvertur, 40 kantat, 400 manjših zborovskih skladb in 150 kvartetov, kvintetov in drugih glasbenih del. Mnogo od tega Je precej enako po svojem duhu: nemima, zelo izrazna glasba, polna gledaliških prelomov in pretirane ritmike. Ruska zgodovina umetnih skladb ni še stara niti sto let: »oče« ruske glasbe, Mihael Ivanovič Glinka Je umrl 1857. Vendar se že ponaša z nekaj svetovno znanimi imeni — predrevolucijskih romantikov kot Čajkovski, Musorgski, Borodin, Rimski-Korsakov. Mlajši sovjetski skladatelji so splošno bolj nadarjeni in izkušeni kot ameriški in manj iztrošeni kot zahodnoevropski. Zahodnoevropski edini še živeči prvovrstni skladatelji so Nemec Rihard Strauss in Finec Jan Sibe-lius, ostareli umetniki, katerih dela so najmanj že eno rodovino sta- Sovjetska skladateljska tovarna dela kot najbolj vpreženi propagandisti kakšnega trgovskega velepodjetja, ki stalno stavljajo na trg blago katerega kakovost je preizkušena. Njih glavna naloga je delati propagando za Sovjetsko zvezo i sovjetsko kulturo po vsem sve-i. Kako dobro so to delo opravili, lahko vidimo iz svetovnega glasu, katerega uživata skladatelja Prokc-fljev ln Šostakovič. Ljubljansko gledališče je vpriz,-rilo novo delo Mire Pucove «Svct brez sovraštvaj. Pisateljica pravi, da jo snov za dramo našla ta:n, kjer ae drama dogaja — v zaporu. Prikazala je trpljenje tistih ljudi, ki 90 lili skozi okupacijske zapore in koncentracijska taborišča. Osrednja pojava •— od V9eh zaničevana Marija, ki se z otrokom v naročju znajde v zaporu, je prikazana po poročilih ljubi j inskih listov odrsko skromno ln neučinkovito. Trenja med glavnimi no-sPci vlog, ki so večinoma izvedena rasitao ln prisiljeno, vnašajo v dejanje vsaj toliko življenja, da dogajanje ne obtiči v mrtvi ne-glbnoetl. Drama vsebuje več nepotrebnih liričnih vrinkov, ki delu j oral ja jo življenjsko stvarnost. Tudi besedni zaklad in plehko obnašanje nekaterih pojav delu ni prav v prid. Dramo je zrežiral Slavko Jan, ki so je hkratu z igralci močno potrudil, da Je dalo na c čiru Se dokaj zaživelo. Na zasedanjih okrajnih skupščinah v Prekmurju so pregledali doslej opravljeno delo in sl začrtali bodoče važne naloge, ki jih bo morala Izvesti ljudska oblast. Ugotovili so, da je boj med starim in novim redom ravno v Prekmurju slino srdit. Večina protlljudslčlh elementov je pobegnila ln ne danes svobodno sprehaja po Budimpešti, ki je pod sovjetskim nadzorstvom. Ljudstvo je zahtevalo temeljito čistko med učiteljstvom ln predlagalo, naj k pouku pritegnejo ostalo inteligenco. Pri razpravljanju o obnovi so naglasili premajhno delavnost ln zanimanje ljudstva. Sporočili so tudi, da spada pod agrarno reformo 4571 ha zemlje, ki jo bodo razdelili med 1895 inter»entov. Ljubljansko okrožno sodišče je razpravljalo proti organizatorju tajne obveščevalne službe Zorr anu Francu ln njegovim sodelavcem Vrhovcu Ernestu, Habjanu An-creju, Dimniku Janezu, Černetu Janezu, Erklavcu Ivanu, Križaju Alojzu, Kastelicu Jožetu, Blasu Karlu, Berlotu Leonu, Drobežu Karlu, foperju Petru, Šifrerju Stefanu, Habjanu Avgustu in Pavliču Dragotin Pojasnilo poveljnika AlSa o obisku ljubljanske operne skupine v Trstu Trst, 4. februarja Zaradi določenega nerazumevanja o obisku ljubljanske operne skupine v Trstu in olajšavah, ki so ji jih ugodile zavezniške oblasti, je podpolkovnik Street, glavni poveljnik AlSa, dal dopisniku VZN naslednje pojasnilo. Pogodbe za opernoi sezono v Verdijevem gledališču ter za predstave v gledališču Rossetti za angleške vojake so sklenili za dolgoročno dobo. Zato je nemogoče gledališči odstopiti kaki drugi operni skupini s tako kratkim in nepričakovanim predhodnim obvestilom. Zavezniške oblasti so storile vse, kar je mogoče, da bi olajšali gostovanje slovenske operne skupine, ki sovpada z obiskom namestnikov zunanjih ministrov. Obžalovati je, da nisoi sprejeli prošnje prej, tako da bi gostovanje mogli uvrstiti v splošni program zimske in spomladanske sezone v Trstu. Uspešen zaključek mezdnih pogajanj Trst, 4. februarja Odsek za delo pri Zavezniški vojaški upravi je objavi!, da so zadovoljivo zaključili mezdna pogajanja. Dosegli so sporazum na osnovi mezd v severni Italiji, to je 21 lir na uro in izredno doklado 170 lir dnevno. Obvestilo zavoda za socialno skrbstvo Trst, 4. februarja Nairodni zavod za socialno skrbstvo sporoča vsem podjetjem, da so spremenjeni vzorci za prijavo mesečnih prispevkov. Razdeljevanje novih tiskovin se bo končalo v prvi polovici meseca februarja. Podjetja naj za mesec januar ne prijavijo prispevkov na že izpolcnjenlh starih tiskovinah; te naj uporabijo samo za prijavo prispevkov do 31. decembra 1945. Tiskovine, ki so jih razdelili pred kratkim za leto, 1946 nekaterim podjetjem, so neuporabljlve in jih bodo nadomestili z novimi. Skupaj z novimi tiskovinami Ipodo podjetja dobila tudi potrebna navodila. TRŽAŠKA KRONIKA Zavrnitev očitkov proti Sepraln Načelnik prehranjevalnega odseka Zavezniške vojaške uprave, major H. F. J. Myatt, je v razgovoru o obtožbah, češ, da je Sepral «fašistična organizacija« izjavil, da so Sepral ustanovili sicer pod fašističnim režimom, da pa je vrsta organizacije, ki je nastala med vojno po vseh državah na svetu, ker je bilo treba rešiti vprašanje prehrane zaradi pomanjkanja živil. Tudi demokratske države so imele podobne organizacije za razdeljevanje obrokov; Anglija ima še danes sistem racioniranja, ki ga strogo izvajajo. __________ ___________________ »Ako bi SČpral razpustili«, Je rekel major Myatt, «bi morali takoj Ogrodje je bilo ojačeno z jeklom, ustanoviti neko podobno organizacijo, kar bi ustvarilo veliko zmešnjavo I GracUvo bunkerja-bodo uporabili in izgubo časa.* Dodal Je, da je bil Seprai skupno z drugimi ustanovami M obnovitvena dela v mestu, podvržen čiščenju, | Major je nato govoril o priiza- „Bunker" so razstrelili V soboto je bilo slišati blizu trga Unltš. več eksplozij; razstreljevali so nemški bunker nasproti hotela ExceIslor-Savoya. Delo za odstranitev bunkerja je prevzel od Zavezniške vojaške uprave neki zasebni podjetnik, toda zaradi predebelega zidu so morali poklicati angleške kraljeve pionirje, da so razstrelili zidove. Zid je bil ponekod debel skoraj šest metrov, streha okoli tri metre. dievanju, da bi označili kot »orno borzo« prodajo nekaterih živil, katerih prodaja dejansko ne spada pod nobene omejitve. To je opaziti na primer pri surovem maslu, Jajcih, svežem mleku svtžem sadju ln zelenjavi. Zaradi popustljivejše politike Zavezniške vojaške uprave v vprašanju preskrbe z živili, prihajajo ta živila lz Italije ln jih prodajajo na tržaškem trgu po znatno nižjih cenah kot bo veljale prej, preden je o tem odločala Zavezniška vojaška uprava. Italijanska vlada je dovolila svobodno prodajo mnogih živil, ki so prej spadala pod nadzorstvo. To je bilo mogoče zaradi Izboljšanja prometa ln zaradi večje razpoložljivosti živil. Da bi izločili verižnlke, poskuša Sepral v Julijski krajini, v kolikor je mogoče, poleg razdeljevanja živil neposredno nabaviti v italijanskih pokrajinah pridelke, ki niso pod nadzorstvom, kakor krompir, sir, Itd. To pa ne pomeni, da bi Sepral neposredno prodajal te pridelke, ki jih bodo v Julijski krajini razdeljevali običajni posredovalci brez nakaznic. Prosta policijska mosta Pulj, 4. februarja Zavezniške oblasti javljajo, da so še vedno prosta mesta pri policiji Julijske krajine za mesto Pulj. Neobhodno potrebni pogoji za pristop k policiji Julijske krajine so: postava 1.65 m, najnižja starost 20 let, najvišja 35 let. Pripadnost, rojstvo in bivališče na področju B Julijske krajine. Vzpostavitev poštnih zvez z Avstrijo Trst, 4. februarja Poštno-telegrafskl oddelek Zavezniške vojaške uprave je sporočil, da je vzpostavljena poštna služba med področjem A Julijske krajine in Avstrijo. Služba je omejena na pošiljanje kart ln pisem do teže 20 gr. Ne sprejrmajo priporočenih dopisov, poslovna pisma ne smejo imeti pogodbenega značaja. Ukinitev nedeljskih vlakov Zileznlška direkcija poroča, da bodo do novega obvestila ukinjeni vsako nedeljo vsi potniški vlaki v območju tržaške železniške rekcije. di- Zaključek ..Partizanskega tedna“ V gledališču Nazionale so včeraj zjutraj ob prisotnosti velike množice zaključili s proslavo »Partizanski teden«, ki ga je organiziralo Udruženje primorskih partizanov. Na odru je visela velika tržaška, ob straneh pa jugoslovanska in italijanska zastava; videti je bilo tudi zavezniške zastave Združenih držav, Anglije In Sovjetske zvez? ter slike Tita in Garibaldija. Nekaj govornikov je poveličevalo velik doprinos hrabrih partizanov za dosego svobode. Preden je komisar bataljona «A1-ma Vivoda« Gašperini zaključil proslavo, je prečital brzojavke, ki Jih bo Udruženje Primorskih partizanov odposlalo maršalu Titu, n&J rodnemu udruženju italijanskih partizanov, organizaciji Združenih narodov preko ministra Kardelja ln četrti jugoslovanski armadi. Tobak V tekočem tednu od 4. do 9. t. m. bod6 dobili potrošniki po 20 gr »trlnclato forte« in po 10 cigaret «Naz!onali». Tatvina avtomobila — Neznanci ao s ponarejenimi ključi vdrli v skladišče za sadje in Nove določbe za uporabo električnega toka Zavezniška vojaška uprava je iz-1 kateri primeri, kjer bo prekinitev dala naslednjo spremembo Sploš- različna. SEL VEG bo dal prizade-nega ukaza št. 36 o omejitvah pri tim Industrijam podrobnejša poja-uporabi električnega toka na trža- snila. škern področju. Zaradi stalnega pomanjkanja e-lektričnega toka je potrebno povečati omejitve uporabe električnega toka. Zato spreminjajo ukaz kakor sledi: , a) odredba člena I„ odst. 2. c se razširja tudi na pekarne; tako za oekame ne velja omejitev električnega toka. b) Tržaško okrožje bo razdeljeno na dva dela. Prvi del ne bo dobival od centrale toka od 8. do 11. ure dopoldne vse dni, razen nedelje; drugi del ne bo dobival toka od 13.15 do 16. ure; oba dela bosta brez toka v nedeljo med 13.15 in 15. uro. c) V raznih delih tržaškega okrožja bodo na centrali odklopili tok med 17. in 21. uro en dan na teden, razen v soboto ln nedeljo. Posebne policijske sile bodo v službi v okrajih, ki bodo brez luči. d) Velika industrija, ki dobiva tok neposredno od SEL VEGA in ne od ACEGATA, bo brez električne, ga toka za čas, ki odgovarja enemu delovnemu dnevu na teden. V večini primerov bodo tok prekinili neposredno v centrali. Bodo pa ne- PREHRANA Razdeljevanje mleka. Od torka 5. februarja do 15. februarja bodo razdeljevali mleko potrošnikom, ki imajo dodatne nakaznice za mleko ln živilske nakaznice tržaška občine. Mleko dobijo: otroči do 1 leta po 1 škatlo kondenziranega mleka in 10 škatel Izhlapelega mleka; otroci do 4 let vsak drugi dan po pol litra, iz sladkanega kondenziranega ter mleka v prahu, izdelanega mleka; bolniki po 4 škatle izhlapelega mleka in po 500 gr mleka v prahu; delavci, ki so izpostavljeni nevarnosti zastrupitve po 1 liter, iz kondenziranega in mleka V prahu, izdelanega mleka na teden; osebe nad 65 let po pol litra enakega mleka vsak drugi dan. Cene: izdelano mleko po 42 lir liter. Izhlapelo mleko 19] Ur za škatlo, kondenzirano mleko po 84 lir za e) Vse trgovine, uradi, trgovinska ln industrijska podjetja in tovarne, ki dobivajo tok od ACEGATA. ga morajo nehati uporabljati vsak dan ob 17. url. Tega ne bo storila centrala, temveč vsak potrošnik sam; policija ima strogo naročilo, da natančno nadzoruje izvrševanje tega ukaza. f) Ukaz št. 36 ostane z zgoraj omenjenimi spremembami v veljavi. Trgovsko dopisovanje s tujino V soboto je bila redna seja Pokrajinskega sveta; po odobritvi zapisnika prejšnje seje so odobriU povišanje zneska mestni knjižnici z 20 na 200 tisoč lir mesečno. Tudi povišanje za muzej in botanični vrt so odobrili na 200 tisoč lir. Dr. Plcooli Je v imenu gospodarskega ln prehranjevalnega odbora poročal o gospodarskih stikih inozemstvom, kjer bo doseženo znatno izboljšanj® zaradi sklepa Zavezniške vojaške uprave, da bo dovolila trgovsko dopisovanje t inozemstvom. Ta sklep bo stopil V veljavo 7. februarja, Poleg tega, kot se zdi, pripravlja Zavezniška vojaška uprava celo vrsto ukrepov za ureditev prometa med Julijsko krajino ln drugimi italijanskimi pokrajinami, tako za vstop kot za izhod. V teku zasedanja je predlagal odvetnik Tromba, da bi poslali Be-nedettu Croceju za njegov 80. rojstni dan brozojavko. Seja so Je končala z resolucijo gospodične MontljCve, ki zahteva, naj bi ustanova UNRRA k Italiji pridružila tudi področje A, kakor je v prid Jugoslavije pridružila področje B. Uradni list ZVU Predsedništvo področja poroča, da je izšla 11. Številka Uradnega lista Zavezniške vojaške uprave, ki vsebuje uradna in civilna obvestila« Nameravali so lepiti .letake po zidovih Aretacija kiSiteljev odredbe St. 48 Včeraj proti 4.30 uri je civilna policija na korzu Verdi, v bližini Ljudskega doma, ustavila skupino oseb, katerih obnašanje je bilo videti sumljivo. Večina izmed njih je prenašala posode s klejem, papirnate zastavice in letake z namenom, da Jih nalepi po zidovih zasebnih hii. Odvedli so jih na policijo in jih zaradi prekrsitve Splošne odredbe št. 48 pridržali v zaporu. Gre ** Karla In Hermana Mikluša 9 Pevme, Alda in Ermenegilda Bre«-sana iz ulice BelUnzooa 1, Jank* Sušiča, stanujočega v ulici Vacc®' no 6, Josipa Kumarja iz ulice G*u' atlniani 25, Franeesca Dornija, 9 ulice sv. Ontona 22. Giulia Vido2* iz Ločnlka in Alojzija Furlana 9 ulice Alviano 16. Pet žensk, ki J* sodelovalo v skupini, so spustili n* svobodo. Koncert Danes zvečer bo v gledališču Verdi pevski ln glasbeni koncert, pri katerem bodo sodelovali so-pranltska Maria Erato, baritonist Venzij Gor lan in tenorist Aldo Franco Galasso. Muzikalni del bo izvajal orkester pod vodstvom profesorja Rradaške. Koncert, ki ga je organiziral »Special Service« 88. divizije, se bo začel ob 19.39 uri. Ponovili ga bodo v ponedeljek 11, februarja. „Blue Trata" v Verdi zelenjavo v ulici Machiavelli 6 ln j škatlo in mleko v prahu po 68 lir odpeljali avtomobil znamke Fiat, z! za kg. evidenčno številko TS 8753, ki je j last Angela Soldata. Soldat je prijavil 600.000 lir škode. — Mariji Bosi so lz kleti v ulici Argo 3 odnesli oblačil in perila v vrednosti 150 tisoč lir. Spremembe plačevanja izrednega davka na vojni dobioeTc TRST, 4. februarja. — Ker je bilo potrebno pregledati zakone in odredbe o plačevanju izrednega davka na večje dobičke, nastale zaradi vojnega stanja, ki Jih je urejeval zakon z dne 3. Julija 1943 st 598, je polkovnik Bowman, višji častnik za civilne zadeve pri ZVU, izdal Splesni ukaz št. 40. Mrzle sob<9- topla godba Znatna količina človeškemu srcu najbližje glasbe se je rodila v mrzlih podstrešnih sobicah, v katerih so predal! in krožniki zijali praznine. Okrožno ljudsko sodišče v Ljubljani Je pod predsedstvom ljudskega okrožnega sodnika dr. Bro-rčslava Skabemeta obsodilo na smrt z ustrelitvijo, na trajno izgubo vseh političnih in državljanskih pravic in na zaplembo vse,ga premoženja 35 letnega brivskega mojstra Stanka Osenarja iz Cerkelj pri Kranju, ki so ga obtožili, da jo ko-t poveljnik domobranske postojanke v Cerkljah pat Kranju, odgovoren za vsa dejanja, ki jih je ta postojanka zagrešite proti isvobodllnemu gibanju. Umrli ao: Alojz Gregorič, poštni direktor v pokoju, Amalija Jtnldar-Hič-Modic, zasebnica, Burja-Kesc Antonija, Bayer Hinko, občinski tajnik v pokoju, Kračman Franc, ivnjarski pomočnik, Franjo Petrič, Uradnik, Kopušar-Clmperman Rozi, žen \ trgovca, Julka Petrin, Franc Andrejčič, predstojnik davčne upravo, Gregor Podgornik! policijski stražnik v pokoju ln Ko-letlc-Zupančlč Marija, vdova po profesorju, vsi iz Ljubljane; Ivan Novak, posestnik v Kočevju, Ro-zalka Aljsnčlč-Avsenek v Bistrici pri Tržiču, Ivan Lupine, železničar v Celju, Julijana Zupanič-gmir-maul v Vajgenu, Ivan Kuralt, te-remeo v Šenčurju pri Kranju, Franc Gaberšček, trgovec v Brezjah pri Mariboru in Ivana O.o-ničar-Žitnik, poseotnina v Begunjah pri Cerknici. Novi ukaz razveljavlja nekatere člene omenjenega zakona (testo unico) je uvaja nekatere spremembe. Tako odreja člen 2, da Izrednega davka na večje dobičke zaradi vojnega stanja z veljavnostjo od leta 1943 ne nalagajo, kadar skupni dohodek ne doseže letno 30.000 Ur ali kadar previšek »kupnega dohodka od nm-malnega dohodka ne doseže 20.000 lir. Člen 3 odreja, da bodo računali davek na vojne dobičke od 1. januarja 1943, ki izhajajo iz poljedelskih najemnim. Člen 8 določa, da bodo morali vsi tisti, ki bodo prekršili obstoječe odredbe in ne bodo naznanili do-jajo lz poljedelskih najemnin, davku na vojne dobičke, plačati poleg- globe se dodatni davek, ki je enak znesku Izrednega davka na vojne dobičke. Zaplemba Imovlne državljanom sovražnih držav Trst, 4. februarja Odsek za nadzorstvo imovlne pri finančnem oddelku Zavezniške vojaške uprave sporoča, da so v teku ukrepi za zaplembo imovln; sovražnim državljanom in to na podlagi ukaza št. 53, ki ga je izdal finančnemu nadzorniku sovražnikovo imovino. Oddelek se zaradi obsežnosti finančne zakonodaje ni mogel prej ukvarjati z lastnino državljanov sovražnih držav, kateri je bilo torba dati prednost. Vso fašistično zakonodajo, od septembra leta 1945, je bilo treba nadomestiti z novimi odloki Zavezniške vojaške uprave. Shod Fronte za svobodno Julijsko državo Trst, 4, februarja Včeraj dopoldne je bil v gledališču Rosoetti ljudski shod Neodvisne fronte za svobodno Julijsko državo. Shoda as je udeležila zelo velika in nemirna množica. Besed? političnega komisarja Neodvisne fronte Bh. H. Tolloja, ki je goVbrll o temi «Trst Tražačapom«, so prekinili z vpitjem ln žvižganjem. Zaradi hrupa je bilo nemogoče razumeti govor. Incidentov ni bilo. ŠPORT NAPAD NA SODNIKA Italijanska boksarska zveza je uvedla preiskavo zaradi napada na polkovnik Alfred C. Bowman, višji I sodnika pri bokasarski tekmi v častnik za civilne zadeve. S tem j Terniju. Po srečanju boksarskega ukazom je proglašeno, da sta prvaka Fabrlania iz Rima In do-Nemčija in Japonska bili in da sta ; mayna Masslja so napadli sodnika sovražni državi In da ju Je treba j Saivatore Sermonteja v dvorani za takšni imeti z ozirom na Izvrši- politeami. Do nadaljnje odredbe so tev vseh zakonov, ki so v veljavi. Finančni oddelek poudarja, da je dolžnost zasebnih, uradnih ln poluradnih podjetij, da prijavijo prepovedali vsako tekmovanje v Terniju. Prav tako so za nedoločen čas prepovedan vsako boksarsko srečanje. Sladkor in maščobe. V torek 5. t. m. bodo pričeli razdeljevati sladko in maščobe občinam pokrajine in mestni občini. Potrošniki bodo dobili po 200 gr sladkorja in 150 gr. maščob. Cena sladkorja 135 lir za kg, maščobe 63 lir za kg. Konec razdeljevanja 28. t. m. . Nove živilske nakaznice marec-,junij 1946 Sepral sporoča, (la bodo v prvih dneh tega tedna pričeli raznašati po domovih nov? živilske nakaznice za štirimesečje marec-junij. Vsi, ki iz kakršnega koli vzroka ne bi prejeli na dom nove nakaznice, naj takoj zaprosijo zanjo na občinskem prehranjevalnem uradu v ulici Malcanton 3. To velja tudi za potrošnike, ki imajo začasne živilske nakaznice in živilskemu uradu še niso predložili prošnje za obnovitev nakaznice za novo štirimesečje. Predbcležba z novimi nakaznicami bo od 10. do 20. februarja. Trgovci morajo vpisati v posebne registre vse predbeležene nakaznice in v «Special Service« 88. divizije bo v teku tega tedna nudil prebivalstvu novo izredno varjetejsko predstavo, z naslovom «Blue Train 1940». Predstave bodo v torek 5. in v sredo 6 t. m. ob 19 url v gledališču Verdi. Čebelarjem Da bi omogočili pravilno razdelitev sladkorja za krmljenje čebel (Melittoeio), bodo dobili, če že niso, vsi čebelarji tiskovine, katere naj izpolnijo in jih prineso čim-prej na Kmetijsko nadzornis’lvo v Gorici, ulica Duca d’Acsta 55 ali na hjegdve urade v Krminu in Gradišču. PREHRANA Mleko. Danes se je začelo razdeljevanje kondenziranega in izhlapelega mleka naslednjim skupinam potrošnikov; otroci do 4 let dobijo po 1500 gr kondenziranega in 4 škatle Izhlapelega mleka; osebe nad 65 let po 4 čkatle Izhlapelega in 500 gr mleka v prahu; bolniki v domači oskrbi po 6 škatel izhlapelega ir 500 gr mleka v prahu; delavci zaposleni pri izdelova- veljavno živilsko nakaznic* kruh ln testenine. Izdali ji*11 posebno nakaznico, s uro bodo bodo lahko dvignili nekatera radon**' na živila v prihodnjem izredne* razdeljevanju. Količino, kakov<* in dan zadetka razdeljevanja b° objavili pozneje. Če bi ga agent spremil do do# V petek zvečer okrog 20. ure *® je 51-letni Giovanni Conti vrač* domov bolj vesel kakor navado* popeval in izgovarjal je besed*1 ki so razburile dva kolesarja. njima ln Contljem je prišlo do Pr* pira, ki ga Je prekinil mimo! idot’1 policijski agent. Conti je nadalj*” val pot proti domu. Ko je prišel ® vrat svojega stanovanja, sta * ponovno pojavila neznana kolesari* In ga brez besed napadla. Eden Ž* je tako močno udaril s pestjo P* ustih, da je moral zaradi rane zgornji ustnici poiskati zdravnik* pomoč. n ju strupenih proizvodov po 4 škatle odgovarjajočih razpredelnicah ozna lrfllapeloga in 500 gr. mleka v pra_ člti vrsto predbeleženth živil. V potrdilo za Izvedeno predbeležbo mora trgovec pritisniti zig svoje tvrdke na zadnjo stran odgovarjajočega odrezka. Opozarjamo potrošnike, da zaradi zamujene predbelezbe ns bodo dobili več ra-cloniranih živil. Prebivalci navedenih okrajev naj dvignejo nove nakaznice v naslednjih prostorih: Opčine ln Bane na občinskem zastopstvu; Trebče v javnem obratu Karla Vlttoria, Trebče 17; 'Bazovica ln Lipica pri bazoviškem javnem obratu; Padriče ln Goropada na občinskem zastopstvu v Padrlčah; Prošek in Kontovel na občinskem zastopstvu na Prošeku; Sv. Križ na občinskem zastopstvu v Sv. Križu. Za vse zgoraj navedene okraj? bo razdeljevanje 7. 8. in 9. t. m. od 8. dc 14. ure. Z izjemo naštetih okrajev i bodo ' povre d drugod razdeljevali nakaznice na dom. Pri »prejemu na-1 kaznic mora eden izmed družin-, skih članov; ki ima nad 18 let j predložiti novo osebno izkaznico, j Ob tej priliki Je treba vrniti na. kaznice odsotnih družinskih članov. I Zaradi izenačenja navadnih obro-1 kov kruha, je bila odpravljena sku-1 pina delavcev. I hu; noseče žene od 5. meseca naprej ln doječe matere po 4 č.catle izhlapelega in 500 gr mleka v prahu in vsi ostali potrošniki po 250 gr mleka v prahu. Prodajne cene mleka: kondenzirano mleko 155 lir za kg; izhlapelo mleko po 24 lir škatla; mleko v prahu 68.50 lir za kg. Živila za delavo?. Vsi potrošnik ki bivajo v Gorici in lahko doka žejo, da so zaposleni pri lahkih de lih, naj se zglasijo na prehranjevalnem uradu v ulici Crispi 3, okno št. 8. S seboj naj prinesejo Rešitev sobotne križanke št. 26 Vodoravno: 1. oder, Save; ^ potopisec; 3. ad, kor, te; 4. teK* pet; 5. koiobar; 6. tat, dno; pesu*' on, Eck, Ir (tridij); 8. rica; 9. Izba, Iran. Navpično: 1. opat, topi; jj" Dodekamez; 3. et, kot, S. ** (Srgjan Budisavljevlč); 4. En.ia; 5. Polonca; 6. sir, kri' 7. os, ped, Ir; 8. veternica; *■ ocot, Oran. Glavni urednik: P RIM O 7, B. BRD.NI# Izdaja A. I. S. Dr. G&ETA, zobozdravujjj izvršuje vsa zobna dela v pr®te , z jamstvom - skrbna Izdelav* zmerne cene. Cardj6.) Torre Blanca 43, vogal (ordinlra od 10.-12. ln 1®‘ PLGSCE - HAKiViONI^g ^_____ >4.4. m Tel. Ulica Genova &t. 21 Dve novi slovenski bro5l,f, «Nastanek ameriške ustave« (zanimivo pisana ^ftVic). o rojstvu ameriške svobode z dodatkom: »Zakon V s slikami, cena 5 lir. ripraV «Volitve v Združenih državah« (poljudni opis P.jcartti, za volitve ter svobode govora in tiska v Ameriki)« 32 strani, cena 5 lir. dobite v “Centru za obvesti Borzni trg št. 8