Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Iihaja ▼ Ljubljani vsak
torek, četrtek ln soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9'50 K za četrt leta 4'80 K
Pninuu itevllka II v.
Reklamacije so poštnine prose-Nefrankirana pisma se ne spro jemajo. Rokopisi se nei vračaj. Inserati: EnOstopna pet t-vrstica (širina 88 mm) aa enkrat 20 vin. večkrat po dogovora.
8. štev.
V Ljubljani, v četrtek, dne 20. januarja 1910.
Leto XIII.
Visoki deželni zbor vojvodine Kranjske!
Z ozirom na to, da je v teh dneh na dnevnem redu visokega deželnega zbora tudi izprememba občinskega reda in občinskega volilnega reda za Ljubljano, si usoja podpisano društvo kot tolmač mišljenja socialno • demokratično organiziranega delavstva vlagati visokemu zboru sledečo
spomenico:
Načrt, ki se po glasovih v javnosti predlaga visoki zbornici na odo-brenje, določa poleg drugih važnih izprememb zlasti dvoje načelnih no? vosti. Prva je ta, da se podeli občinska volilna pravica polnoletnim avstrijskim državljanom, ki prebivajo že tri leta v ljubljanski občini. Te nove volilce bi imel mestni magistrat uvrščati v tretji volilni razred, v katerem bi pa volili tudi vsi člani prvega in drugega razreda.
Ako bi se sprejela ta določba, bi se ž njo ustvarili dve vrsti vo-liicev: Prvi bi imeli po dvoje glasov, drugi po en glas. Po pravici bi se tedaj lahko govorilo o privilegiranih in neprivilegiranih volilcih. Jasno je, da bi bili drugi na tak način močno oškodovani in lahko bi se zgodilo, da bi njih volilna pravica postala iluzorna, ker bi jih volilci prvega in drugega razreda utegnili majorizirati.
Podpisano društvo in tudi delavstvo, v čigar imenu govori, smatra naši dobi edinole čisto, nepopačeno splošno in enako, tajno, neposredno volilno pravico primerno. Če se pa prilagodi večkrat izraženemu mnenju, da je vpeljava take volilne pravice za občine zaradi državnih zakonov nemogoča, mora smatrati za najprimernejšo tisto volilno preosnovo, ki se najbolj približuje idealu splošnosti in enakosti. To se pa nikakor ne more reči o predlaganem načrtu. Po razredih razvrščena volilna pravica je vsekakor najbližja enakosti tedaj, kadar ima vsak volilec po en glas in kadar so mandati določeni po številu njih članov. Pluralna volilna pravica, ki jo vsebuje načrt, je pa nedvomno zanikanje enakosti.
Velika večina visokega deželnega zbora je večkrat v zbornici sami naglašala, da priznava upravičenost splošne in enake volilne pravice za vse javne zastope. To dejstvo navdaja podpisano društvo tembolj z upanjem, da bo visoki deželni zbor tem rajši vpošteval pomisleke proti doslej znanemu načrtu, ker se želja prosilcev popolnoma vjema s slavnostno naglašanimi nazori deželnozborskih strank.
Načelu enakosti pa nasprotuje tudi določba, da bodi volilna pravica dovoljena državljanu šele po triletnem bivanju v občini. Taka določba bi bila zlasti škodljiva delavcem, ki so prisiljeni iskati dela po gospodarski konjunkturi. Gospodarska sila goni delavca včasi po najraznovrstnejših krajih in lahko bi se zgodilo, da marsikateri delavec po cela desetletja ne bi mogel izvrševati volilne pravice v občine. Novi volilni načrt gotovo priznava volilno pravico onim, ki je doslej še nimajo, ker se vpošteva dejstvo, da tudi oni s svojim delom in z neposrednimi davščinami pomagajo vzdržavati občinsko gospodarstvo. To se pa ne začenja šele po tretjem letu in zato je jasno, da omenjena določba nima demokratičnega značaja.
Večkrat omenjeni načrt predlaga tudi proporčni način volitev. Ta druga važna izprememba je z demokratičnega stališča simpatična in podpisano društvo jo odkritosrčno pozdravlja. Toda proporčne volitve morejo le tedaj pospešiti pravičnost volitev, ako jim ni izpodmaknjen temelj na drug način. Rezultat primernega zastopstva vseh volilnih upravičencev se ne more doseči, ako je s pluralno volilno pravico enemu delu zajamčeno neprimerno veliko zastopstvo.
Z ozirom na navedene argumente si usoja podpisano društvo prositi:
1. Visoki deželni zbor vojvodinje Kranjske blagovoli tako izpreme-niti načrt občinskega reda in občinskega volilnega reda v Ljubljani, da bo:
a) zajamčena občinska volilna pravica vsakemu ob času razpisa volitev v občini bivajočemu samopravnemu avstrijskemu državljanu, ki ni po posebnih določbah sploh nesposoben za volitev;
b) razdeljeno število mandatov posameznim volilnim razredom enakomerno po številu volilcev vsakega razreda;
c) vsakemu volilcu priznan le po en glas.
2. Ker se predlaga visokemu zboru tudi proporčni način volitve, smatra podpisano društvo to priliko za najprimernejšo, da bi visoki deželni zbor sklenil enak način volitev tudi za ostale občine v deželi in za deželni zbor sam. Zato razteza društvo svojo prošnjo tudi na to.
V nadi, da bo visoka zbornica rada vpoštevala upravičene želje doslej zapostavljenih mnogoštevilnih državljanov in deželanov ter sklenila volilni red, ki se bo čim največ približeval pravim demokratičnim načelom, utemeljenim v politični zavednosti in primernim žrtvam ljudstva, ponavlja svojo prošnjo
•udani
odbor političnega društva „
Bodočnost
«
PODLISTEK.
Savičev pesimizem.	Dalje
Paveljček se je smejal, kadar so ga tako hvalili. On ni preveč premišljal o svoji dobri -glavi, le vesel je	bil,	da	se	mu ni	bilo treba »bifiati* in da
je znal,	kar	so	ga	učitelji	vpraševali. Morda še bolj
vesel je	bil,	da	je	imel dosti časa za igre na prostem zraku,	in ko so se v	prvih razredih nižje gim-
nazije učili naravoslovja, mu je bila največja slast, če je smel obesiti zeleno puščico preko rame, pa jo ubrati ven, na polje in v gozd, lovit metulje •n hrošče, ali pa nabirat rastline.
Včasi se mu je zdelo, da je lep herbarij ali bogata zbirka kukcev najvišji cilj za človeka. Vedno je tekmoval z ostalimi učenci in nikakor ne bi bil dovolil, da bi imtd kdo drugi lepšo zbirko od njega.
Pozneje so mu bili grški in rimski klasiki alfa in omega življenja. Do tega prepričanja je moral prit«, poslušajoč profesorje starih jezikov, ki so zatrjevali vsako uro, da je klasicizem najvzvišenejša svetost tega sveta. Ko je začel Citati nemške, ruske in francoske pisatelje, se mu je vera v klasike že nekoliko omajala, vsaj toliko, da se ntu niso zdeli več edino zveličavni.
Včasi mu je prišla moderna knjiga v roko. To le je zgodilo sicer samo po naključju, kajti oče ni kupoval takih knjig in profesorji jih tudi niso dajali za nagrado učencem, A semintam as je le pri*
petilo. Čital je vse, kar je dobil. O »šolah in strujah* ni veliko modroval. Kar se mu je zdelo lepo, je prečita!.
Kakšen svet se mu je tedaj odprli Koliko novih misli mu je zarojilo po glavi I Ob, kako bogato, kako pisano je življenje 1 Koliko nalog, koliko ciljev 1 Koliko hvaležnega dela za človeka, ki hoče delati 1
Včasi se je zamislil. Menil je, da bi pravzaprav prcfdsorji morali opozarjati dijake na to. A oni samo suhoparno predavajo svoje predmete. Prtf jsor lizike živi samo za ftziko, oni matematike samo za matematiko. To je čudno. Saj življenje ni tarna fizika, ne sama matematika.
‘ Tudi to se mu je zdelo čudno, da prefesorji nič ne pripovedujejo o politiki. Vsi učenci so se zanimali za politiko. Svojo dotično modrost so zajemali iz časnikov, katere so čitali njihovi očetje, dasi niso umeli mnogo. Ro nazorih svojih staršev so bili tudi dijaki razdeljeni v različne tabore in vnemale so se ostre debate med njimi.
Pavel se je živo zanimal za vse. To so mu bili sami cilji. Kadar odraste, se bo tudi an pečal s politiko, hodil bo na volitve, morda postane še sam poslanec.
Sedaj je poslal priden. Učne snovi so se tako nabrale, da jih ni mogel nihče premagati s samo dobro glavo. Pavel je jemal knjige v roke ter se učil, vendar se pa ni «biftal». To se mu je zdelo nedostojno. Spoznal je, da tako učenje ni nič vredno. Nadrgue se kdo kakšnega predmeta za izpit, potem
pa pozabi vsa. On se je pa hotel učiti zase, ne pa za izpričevalo.
Jako mnogo je razmišljal. Z osemnajstimi leti je bil razmerno jako zrel. Sedaj že ni bil več zadovoljen s knjigami, katere je slučajno dobival v roke, temveč je začel izbirati. Tudi sam je včasi kaj napisal, toda kar je tako izdelal, je pokazal kvečjemu prav dobremu prijatelju.
Z osemnajstimi leti je prestal zrelostni izpit z odliko. Ob tem času ga je doletela prva večja nesreča: Umrl mu . je oče. To je bil za Pavla hud udarec. Moral se je seznaniti, s skrbjo.
Premoženja ni bilo. Nekaj denarja — malenkost — je dobila sestra za doto, za Pavla ni ostalo nič. Skrbni sorodniki so ga nagovarjati, naj poišče službo; kakor maturant z odliko bi bil že lahko kaj dobil. A Pavel ni maral; hotel je študirati. Koliko dijakov se šola, ki so v enakem položaju 1 Zakaj naj bi se ne posrečilo njemu, kar je mogoče drugim P
Nikakor se ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi šel k železnici ali k pošti, ali v drug urad. Tu bi bil vedno samo pol človeka, samo orodje. Lastnih ciljev ne bi mogel imeti, služiti bi moral vedno le tuji volji. Ne. On se mora česa naučiti, postati mora samostalen človek, da bo mogel delovati svobodno.
Dobil je majhen štipendij in s tem je šol na Dunaj, študirat medicino. Ce postane zdravnik, bo lahko povsem neodvisen. Tedaj se bo lahko pečal l svojimi cilji.	   Dalje	prib.
Manifestacijski shod Jugoslovanske socialne demokracije.
Belgrad, 10. januarja 1910.
V soboto zvečer je delovala komisija za redakcijo resolucij c d 9. do 11/2 ponoči ter se je doseglo po debati, v katero so posegli predvsem sodr. Tucovic, Korač, Demetrovič, Blago j e v, Tuma, popolno sporazumljenje v zmislu, da je naloga prve balkanske konference, določiti prvo načelo: Avtonomijo in sporazumljenje narodov potom proletariata celega jugoiztoka, da >e taktični nastopi proti domačim vladam prepušča zastopnikom cjptičnih organizacij ter se ima podrobni program glede posebnosti odnošajev posameznih narodov med seboj in jugoslovanskega edinstva določiti na drugi konferenci na podlogi skrbno nabranega materiala in dogovora posameznih organizacij. Začasno sestavijo za to ekse-kutivni komite sekretarji posameznih organizacij pod vodstvom inicijatorja prve konference sodr. Tucoviča, tajnika srbske stranke v Belemgradu.
V nedeljo 9. januarja se je konferenca otvo-rila ob 10. predpoldne. Predsedstvo ata prevzela sodr. Lapčevič in Gorikian. Prečitali so se Številni pozdravi iz: Carigrada, Pariza, Soluna, Sarajeva, Banjaluke, Varne, Ruščuka, Šismen, Bi-tolje (Monastir). Večinoma posivi na ustanovitev federativne balkanske republike. Karakterističen je pozdrav bolgarskega učiteljskega sindikata.
Sodr. Tucovič je prečital resolucije ter poudarjal soglasje zastopnikov vseh strank. Sledile so na to končne izjave in slovesa sodrugov De-metro vica, Jordanova (Grahovo nad Plovdivom) Tuma, Korač, Glavino v (iz Bitolja) dr. Ko Sani n (za Rumune), Jakšič (Bosna), Popovi6 (Crnagora). In s tem ae je zaključila konferenca.
Strokovni pregled.
Občni zbor ljubljanske sknplne Zveze krojačev v Avstriji
se je vršil v nedeljo, dne 16. t. m. v bivši Hafnerjevi pivarni in bil je dobro obiskan. Otvoril ga je predsednik sodrug Brozovič, ki je pozdravil navzoče člane in naznanil naslednji dnevni red: I. Poročila zn pretečeno leto; JI. Vpisovanje in vplačevanje; III. Volitev odbora; IV. Strokovno izvež-banje; V. Raznoterosti. Zapisnik zadnjega občnega zbora se prečita in odobri. Blagajniško poročilo poda sodrug Sajovic. Skupni dohodki znašajo 882 K 50 vin., izdatki 452 K 93 vin., 429 K 57 vin., pa se je poslalo Zvezi. Blagajniško stanje koncem leta 1909 znaSa 237 K 23 vin. To poročilo se je vzelo na znanje. V imenu kontrole poroča sodrug Potočnik, da so knjige in računi t popolnem redu. Na to poroča Se predsednik sodr. Brozovič, da je bilo lansko leto Sest odborovih sej in Sest mesečnih shodov ter občni zbor. Omenja tudi Zvezin občni zbor v Pragi, na katerem je zastopal organizacijo. Odboru se podeli absolutorij. Preide se k drugi točki, t. j. vplačevanje. K tretji točki poroča sodrug Brozovič, ki pravi, da je volitev odbora velike važnosti za nadaljni razvoj skupine. Pomisliti je, da je treba voliti za tekoče leto odbornike, ki bodo tudi resno izvrševali svoje funkcije. V odbor so bili izvoljeni sodrugi; Brozovič za predsednika, Bartl za podpredsednika, Potočnik za tajnika, Šetina za tajnika-namestnika, Sajovic za blagajnika, Pezdirc za blagajnika-namestaika, Peterlin, Pogačar, Vivoda, Zajc za odbornike, Gregl in Garafol za namestnike. V nadzorstvo ao bili izvoljeni sodrugi: Falle in Vrhovnik. Knjižničarjem je bil izvoljen sodrug Stupica. Izvoljeni so-drugi io sprejeli odbornilka mesta. Volitev ae je vršila za vsakega posebej in soglasno. Pri četrti točki se je sklenilo, da naj se vsi, ki se hočejo udeležiti pouka v strokovnem risanju in prikrojevanju, zglasijo pri predsedniku Brozoviču. Ta pouk se ima v kratkem pričeti. Potem pride na vrsto zadnja točka dnevnega reda. Sodrug Bartl poroča o strok, konferenci in o sklepu, da se ustanovi strokovna zveza za slovenske organizacije. Omenja, da je izvoljen v strokovno komisijo.
Sprejela se je sledeča resolucija 'soglasno: Današnji občni zbor ljubljanske skupine Zreže krojačev v Avstriji vzame poročilo svojega delegata na strok, konferenci, sodruga Bartl*, nn znanje ter odobrava njegovo izvolitev v strok, komisijo. O dopisu, ki fa je Zveza poslat« strok, tajništvu, da hoče baje uvesti za slovenske člane češki strok, list, ki naj prioai« tudi slovenske dopise in nazna-
nila, ae razvija daljša debata. Vsi govorniki odklanjajo to ponudbo, ker ni praktična.
Sklene se dalje, da se odkaže cela zadeva odboru, da jo končno reii. Na interpelacijo, ki se tiče nekega bivšega člana, podal je predsednik primerno pojasnilo. Povdarjalo se je, da se mora proti podlemu obrekovanju drugače postopati. Sodrug Sajovic vabil je na veselico krojačev, ki bo v soboto 22. t. m. v Hafnerjevi pivarni. S tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik sodrug Brozovič zaključi zborovanje z ognjevitim pozivom na delo za organizacijo.
Občni ibor Strokovnega draitra itrojarjev
bo na 28., 29., in 30. sušca na Dunaju z dnevnim redom: 1. poročila; 2. volitve; 3. revizija pravil in opravilnika; 4. delavska gibanja in delavsko razmerje; 5. predlogi. — Podružnice in vplače-valnice morajo svoje predloge tri tedne pred 28. sušcem oddati na vodstvo društva, če hočejo, da se jih bo upoštevalo. — Strokovno društvo stro-jarjev ima s koncem 1909 sledeče premoženje: Društveni sklad .... K 334873
bolniški .....................  11.890*73
dispozicijski.................. 34.264*25
Dohodkov je bilo:
na društvenih doneskih . K 24.443*94 na dispozicijskem skladu „ 32.801*92 na bolniških prispevkih . .	2612*11
Izdatkov pa je bilo: K 25.070*13 od društvenega 3klada; na bolnišnicah K 4348*90, za štrajke pa K 17*335—, in sicer se je dalo:
za masreglirane.............K 483*26
za vodstvo štrajkov .... 929*88 stavkujočim mizarjem . . , 500*—
na Švedsko...................... 400*—
v Rannersdorf...................  6320*68
v Klatove..........................419*78
v Mezerici........................  244*—
v Mlado Boleslavo ...» 190 —
v Kuty.............................6150*—
Solidarskemu fondu . . . , 1697*40 Te številke kažejo, da se tudi ta centralna organizacija lepo razvija.
Politični odsevi.
* Draginjsk 1 odiek državnega zbora ima sejo dne 27. t. m. ob 10. dopoldne.
* Lez Kolisko se imenuje tisti zakonski predlog, s katerim krošnjarijo na Nižjem Avstrijskem že leta in leta nemški nacionalci, ki so ga pa v zadnjih letih osvojili tudi krščanski sociale i. Ta predlog zahteva v glavnem, da bodi edini učni jezik za vse javne Sole na Nižjem Avstrijskem sama nemščina. Doslej ni mogel ta predlog nikoli dobiti cesarjeve sankcije. Ampak nemški nacionalci ga vendar vsak hip vnovič vlagajo. V ponedeljek je povabil dr. L nege r nacionalce in krščanske socialce na dogovor o tej stvari. Konference so se udeležili od nacionalcev Ghiari, Grosi, Pergelt, Urban. Jager, H5lzl in pl. Stransky ter nemški minister S c hr e in er. Na konferenci se je dognalo tlodcčd *
•Pri oktobrskih razpravah o narodnih volitve-nih zakonih se je dosegel vsestranski sporazum v tem zmislu, da se ima v vseh narodnih .varstvenih* vprašanjih, tudi kar se tiče izpopolnitve «varstve-nih» zakonov, sporazumno postopati. Tedaj se je tudi vložitev kakšnega zakonskega načrta o predmetu lex Kolisko« Axoaann pridržala eventualnemu poznejšemu sporazumu. Navzočim se zdi nova vložitev zakona Kolisko • Axmsnn v nižjeavstrijskem deželnem zboru v sedanjem trenotku že iz formalnih razlogov nedopustna. Krščanskosocialna stranka torej nikakor ni kršila v oktobru dogovorjenih načel v nobenem oziru in je izpolnjevala dolžnost nemške vzajemnosti.*
Cisto po domače se to pravi, da je vsa ltx Kolisko-Axmann povsem navaden nacionalistično-demagogičen švindl, kakršen se pr gostoma ponavlja pri nacionalistih vseh narodov. Nemški nacionalci so pa zopet nastopili s tem švindlom, kajti dan po omenjenem dogovoru so zopet vložili v deželnem zboru lex Kolisko.
* Grof Khnaa Hedervary si je pridržal še eno ministrstvo, namreč naučno. Res, občudovanja vreden mož, ki se upa kar pet ministrstev obenem sam opravljati. Veierodni grof ima sedaj v svojih rokah: Predsedhiltvo, ministrstvo na dvoru, notranje, brvatsko in naučno ministrstvo. »Navadnim* ljudem se stavlja ob temu slučaju zanimiva uganka: Koliko .težkega* dela ima v sedanjih časih minister, če ga lahko kar eden opravlja za pet ?
* Izmed novih egriklh ministrov so bili doslej le trije javno znani: Khuen, Lukač in Hieronymi. Khuen-Hedervaryja pozna vos »vet iz dobe njegovega skoraj dvajsetletnega banovaoja na Hrvatskem. Nekateri njegovi nekdanji nasprotniki v Zagrebu pač pravijo, da prihaja sedaj popolnoma nov Khuen Hedervary m pričakujejo od njega prave čudeže ustavnosti in svobode. Na svetu je marsikaj neverjetnega mogoče; ampak verjeti v Khuenovo (spremembo, preden jo je dokazal, je vendar zelo labkotunno. Dr. Tomašič je jako znan raakcionarec in če ni mogel Khuen niti njega pridebiti m hifitsko ministrstvo, ktr it na vje.
majo niuoi nazori o železničarski pragmatiki, tedaj imajo Hrvatje gotovo dovolj povoda, gledati Khuen u na prste. Da se bo delal modernega, naprednega, ustavnega in kdo ve kakšnega še, je že verjetno. Saj je znal tudi kot hvvatski ban osebno •očarati* ljudi. Tak medved kakor Rauch, ni bil nikoli. A v tem tiči prav največja nevarnosti. Glede na Khuena sploh ni glavno vprašanje, kaj govori, ampak kakšne naloge ima z Dunaja. Na avdienci je bil tudi pri prestolonasledniku — to je dejstvo, ki se ne sme nikakor prezreti.
Trgovinski mlniiter Hierenyml je že enkrat imel ta resor. V dobi njegove vlade, leta 1904. je bil tudi znani železničarski štrajk, ki ga je Tisza z njegovo pomočjo brutalno in z jako dvomljivimi sredstvi zadušil Štrajku je sledilo uničenje železničarske organizacije in potem še uničenje kvalicijske svobode za železničarje sploh. Košut je le nadaljeval, kar je začel H i ero n y mi. Težko je verjeti, da bi bil prišel tudi nadenj nenadoma sveti duh.
Novi justični minister se imenuje dr. Franc S z ek el y. Bil je državni pravdaik in je končno dosegel stopnjo kronskfga pravdnika. Ker se v politiki sploh še ni pokazal, je treba s sodbo počakati do dejanj.
* Ogrski socialni demokratje so na nedeljskem shodu, kateremu je sledila velika demonstracija po mestu, povdarjali, da bodo brezobzirno nastopali proti vsaki vladi, ki bi hotela zatajiti splošno in enako volilno pravico. Za sedaj ne zahtevajo od vlade politično nič drugega, kakor da .izpolni staro obljubo in da se odločno postavi za splošno in enako volilno pravico.
* Racchovi dnevi so šteti. Če je bilo to že precej gotovo po Friedjungovem proceiu, je postalo povsem nedvomno vsled imenovanja Khuen He-dervaryja za ministrskega predsednika. Med obema je namreč še iz dobe Khuenovega banovanja tako osebno sovraštvo, da ni misliti na skupno uradovanje obeh odličnjakov. Tudi izmed Khuenovih starih pristašev ni mogel Rauch nikogar pridobiti zate, ko je postal ban.
* Hrvatski sabor bo, kakor 3e poroča, v najkrajšem času razpuščem. Khuen čaka baje le na to, kako se razvijejo reči v ogrskem parlamentu, katerega tudi pričakuje razpust. Hrvatske volitve bi se vršile sočasno z ogrskimi.
* Ogrski državni sbor ima šele v ponedeljek sejo. Razume se, da se splošno pričakuje z naj večjo napetostjo.
* 0 bosenski konstituciji javljajo .Narodni Listy>, da je njen načrt jako obsežen in ima šest delov. Prvi del obsega splošne ustavne določbe, drugi volilni red, tretji pa opravilnik za deželni •Sabor*. Posameznosti še niso znane.
* Olede na odknp kmetov t Bosni poroča •Bosniscbe Korrespodenz*, da bo deželna vlada takoj, ko se snide doslej seveda še neizvoljeni sabor, predložila načrt zokora, po katerem prevzame dežela sama fakultativno zemljiško odvezo. Sočasno bi se z zakonom razveljavili vsi privilegiji, ki so bili doslej podeljeni privatnim denarnim zavodom za odkup. Nekoliko verjetnosti dobiva *ta vest, ker je iz agrarne banke izstopil ravnatelj Grassi, ki je imel nalogo, organizirati odkupne posle v banki. To kaže, da banka ne misli več aa to oderuško kupčijo.
* Na Bolgarskem sa že dlje čata vodi proces proti višjim čattnikom, ki zeio razburja javno mnenje. Obtožen je general Vazo v in Se dva častnika, da so jih podkupile neke tuje tovarne za orožje in zato so sprejemali za bolgarsko armado ničvredno orožja in strelji*o. Trdi se, da se je kupilo 50.000 bomb, od katerih ni n ti tisoč za rabo. Cisto polobne reči so imeli tudi v Srbiji.
* V nemkkem državnem sbora je bila ostra debata radi nekaterih poljskih uradnikov, ki jih je vlada premestila, ker so glasovati za poljskega kandidata. Vlada se je postavila na stališče, da uradnik ne sme rabiti svojih političnih pravic tako kakor drugi državljani, ampak se mora ozirati na svoj uradniški poklic. Ce bi to obveljalo, bi bile sploh uničene politične pravice uradnikov. — Razprava se še nadaljuje.
* Mladinsko organlsaoijo na Nemikem je začela preganjati vlada. Berlinsko policijsko predsed* ništvo je razpustilo prosto mladinsko organizacijo za Berlin in okolico, čeS da je politično društvo, kateremu ne smejo pripadati osebe izpod 18 let. V Berlinu se boje, da ne bi bili bodoči rekruti dovolj navdušeni za militarizem.
* Angleike volitve se imele, kolikor je bilo znano do torka večer sledeči rezultat: Izvoljenih je 92 unionistov (konservativcev), 77 liberalcev, 16 delavskih kandidatov, 13 irskih nacionalcev. Pridobili so unionisti 37 mandatov, liberalci 7, delavci 1. Nadaljne rezultate objavimo v rubriki «Zadnje veiti*.
* V Belgiji se pripravljajo nove volitve. Meseca maja bo voliti polovico poslancev. Klerikalci, ki sedaj odločnjejo v zbornici, imajo pred temi volitvami precej strahu. Od raznih strani se priporoča skupen nastop liberalcev in socialistov proti klori-kalcim.
Domače vesti.
— Or. Jtees Evangelist Krek, glavni zastopnik inteligence v klerikalni stranki, pada nižje in
nižje in če pojde še nekaj časa tako dalje, bo kmalu tam, kamor sili klerikalna politična morala sploh: Na dnu po gnojnici smrdeče luže. Dr. Krek je med voditelji klerikalne stranke tisti, ki zlasti na Dunaju rad kaže, da ni zadovoljen, če mu le backi slepo slede, ampak da želi tudi priznanja resno, moderno mislečih ljudi. Kreku ne ugaja, če ga smatra kdo za «borniranega farja*, ampak veljati hoče za socialno izobraženega, demokratično mislečega človeka iz dvajsetega stoletja. V državnem zboru je večkrat tako nastopil, da bi mu človek, ki bi ga sodil le po ondotnih govorih, priznal vse tiste lastnosti. Človeku bi dobro delo, če bi bilo rts tako in če bi megel verovati v odkritosrčnost njegovih dunajskih besed, bi se še sprijaznil z dejstvom, da ne pokaže hrbta stranki, ki se z vsemi svojimi nameni in z vsem svojim delom postavlja v nasprotje proti Krekovim besedam. Toda dr. Janez Evangelist Krek ni tak, kakršnega se kaže na Dunaju, ampak svoje pravo lice nosi v Ljubljani. Na Dunaju igra hinavsko igro, v Ljubljani trobi odkritosrčno v rog najpodlejše klerikalne obrekovalne demagogije. V tej sliki se je zopet enkrat pokazal v pondeijek pri klerikalnih <abstinentih>. Nai Krek se včasi rad dela posebno važnega; pa tega mu ne bi zamerili. Tak kolikortoliko slavohlepen namen je imel njegov * protialkoholni* predlog, ki ga je vložil v državnem zboru. Prodaja žganja naj bi bila po tem predlogu dovoljena samo v zaprtih steklenicah po 5 litrov. Svojim ovčicam je Krek pripovedoval giuljivo istorijo, kako so socialni demokratje krivi, da ta predle g še ni prišel na dnevni red v državnem zboru. Svojo povest je Krek po »Slovenčevem* poročilu zaključil s sledečimi besedami:
»Mogoče je, ne trdim, ampak mogoče je, da dunajski židovski prodajalci žganja podpirajo z denarjem socialno demokracijo. V tem slučaju nam je lahko vse umljivo.*
Dr. Janez Evangelist Krek 1 Ali ste slutili, kakšno infamijo ste izrekli s temi barabskimi besedami? Ali mislite, da je v političnem življenju dovoljena taka lumparija? Kaj bi se zdelo Vam, doktore, ako bi socialno-demokratični list zapisal: »Mogoče je, be trdimo, ampak mogoče je, da je bil dr. Krek od veleposestnikov podkupljen za svoje glasovanje proti socialno-demokratičnim draginjskim predlogom?*
Dr. Kreki Orožje, katerega sta se poslužili v tem slučaju, morda v zavesti, da govorite za zaprtimi vrati, prihaja iz ropotarnice italijanskega »brava* starejše šole, podlo je. Ne čudite se, ako ae bo polagoma tudi vojak taksiral po orožju, ki ga rabi.
— 0 abstinenci govore in pisarijo klerikalci prav tako, kakor da so oni vzeli to gibanje v zakup. Na Slovenskem je delo proti pijančevanju sploh še prav malo razvito in če so klerikalci z besedami kaj storili v tem oziru, jih je vendar tudi med njimi prav malo takih, da bi jim bila pri srcu stvar samaposebi; antialkoholizem jim večinoma ni nič drugega, kakor novo agitatorično sredstvo za klerikalizem. V Ljubljani se vidi to popolnoma jasno. Začeli so s pridigami proti pijančevanju in so vabili na svoje sestanke vse brez razlike stranke; niti enega koraka pa niso storili, da bi postalo gibanje res nestrankarsko, ampak takoj so ga hoteli monopolizirati zase. Jezikavi kakor so, govore pač neznansko veliko o svojem »abstinenčnem* delovanju; koliko so pa res storili in koliko so dosegli, je pa drugo vprašanje. Ce pride človek na klerikalno veselico, dobi najboljši odgovor. Na »katoliških* zabavah, na katerih se zbirajo njihovi najodličnejši pristaši, je včasi taka atmosfera kakor v kaki beznici. Oasi socialna demokracija ne bobna po sejmarsko radi protialkoholne agitacije, vendar lahko pravimo, da so n. pr. veselice naše »Vzajemnosti* naravnost vzorne v primeri z večino klerikalnih zabav. Namesto tiste bedaste reklrmef bi bilo mnogo pametnejše, če bi se kar naravnost priznalo: Pijančevanje je ena najostudnejših navad, kar jih je razširjenih med Slovenci in doslej je ta smrdljiva šega še popolnoma medstrankarska. Ni čuda. Čez noč se take grdobije ne dajo odpraviti; preden je pa sploh kdo mislil na to, da bi kazalo nastopiti proti pijančevanju, so pa še v časih, ko socialne demokracije niti bilo ni med Slovenci, klerikalci in liberalci slavili pivsko korajžo kot prav posebno narodno krepost. Pijančevalo se je v farovžih prav tako, kakor v hišah posvetnjakov in kdor je
dobro vč, da je pi začela boj proti nje klerikalci postavljati, brez ozira na klerika
.trdnih Pod mizo, je bil večji »junak*. .	danes	»greh“,	kar	ste	še predvče-
ranjem imenovali »možatost*, se ne smete čuditi, da Vam nekdanji učenci ne verjamejo, ampak da ga^,junaško^ pijejo dalje. Socialna demokracija ančevanje huda mora in je ’ Preden so se začeli častiti Nadaljevala bo ta boj povsem
j,	n.®	!?,?tode;	Če	misli n. pr.
Krek, da je treba pritrditi vsakemu njegovemu predlogu le zato, ker je baje abstinent, se zelo moti. Saj bi sicer tudi lahko predlagal, da naj se delavcem ne daje nikakršna plača, ker si potem de bodo mogli kupovati pijač. Gospodje katoličani bodo že morali dovoliti, da ravna socialna demokracija tudi v tem vprašanju po svojem prepričanju in če se naša pota tukaj ne vjemajo, je glavni razlog pač ta, da ne pričakujemo zbolj. lanja od sile, temveč od spoznanja«
— Šplrltiitl bo klerikalci tudi že postali. Kar tajne misli socialistov znajo čitati. Ali ne verjamete? Pa berite v »Slovencu* sledeče: »Sicer pa rdeča vodilna gospoda dejansko na volilno reformo ni tako huda, kakor se dela po svojih diskusijah. Zasebno lepo med seboj priznavajo, da je ljubljanska volilna reforma naravnost izvrstna, ampak zaradi lepšega in po socialno-demokraški navadi morajo biti nezadovoljni ž njo in morajo delati vodo, da vjamejo kaj gimpelnov. Socialno-demokraška jeza je zelo smešna in to tembolj, ker po ljubljanski volilni občinski izpremembi prileze tudi socialni demokrat v ljubljanski občinski svet, kar bi ne bilo tako gotovo, če bi uvedli čisto nepravo delavsko kurijo brez proporčnega načina volitev. Socialna demokracija doslej še nima nadzemeljske zveze s klerikalci in zato bi se človek čadil, odkod katoliški gospodje tako »natančno* vedo, kako sodijo socialisti o njihovi pokvečeni reformi, če ne bi vedel, da je pri »Sovencu* naj-navadnejša navada, izvijati iz trte. Kar se tiče klerikalnega modrovanja, pa le to: Ako pridejo socialni demokratje po kateremkoli volilnem redu v občinski svet, ne bodo »prilezli* vanj, ampak bodo izvoljeni vsaj tako pravično kakor drugi svetovalci, Če je lezenje v klerikalni stranki navadno, se ga socialni demokratje še niso naučili.
— 0 ljubljanski volilni reformi se je zopet razpisal »Slovenec* v torkovi številki. Seveda imajo po njegovem klerikalci najplemenitejše namene in so zopet enkrat prvi demokratje vsega sveta. »Slovenčev* papir je zelo potrpežljiv in politična sleparija je vedno znala uganjati z besedami take igre kakor žonglerji s krogljami in palicami. Pluralno volilno pravico vpeljujejo klerikalci samo zato, ker so ognjeviti oboževalci splošne in enake volilne pravice. Prav samo zatol Ta švindl je vendar preveč steklen. Z enako volilno pravico se kurije sploh ne vzamejo. Ampak če res ne gre brez kurij, tedaj je le treba vedeti, da je enkrat ena ena in enkrat dve dve, pa se tudi razume, da je enakosti še vedno bližji tisti sistem, ki daje vsakemu volicu po en glas, kakor pa tisti, ki daje delavcu po enega, fajmoštrom in kapitalistom pa po dva. Svojim lahko pripovedujejo klerikalci, kar hočejo, ampak resnica je, da vpeljujejo pluralni zistem le zato, ker imajo tako upanja na več mandatov.
— Preostro) ljubljanske obrtae nadaljevalne iole. Ljubljanska ourtna uadijevaiaa šola je bila do letošnjega šolskega leta združena z ljubljansko realko. Ker je pa število učencev raslo od leta do leta, je prišla deželna vlada do ispoznanja, da bi bilo bolje, če se šola porazdeli po strokah ib vsaka stroka oddeli posebnemu vodstvu. Zaradi tega se je v začetku tekočega šolskega leta preselila ta šola na L, II. in Ul. mestno šolo in na mestno nemško deško ljudsko šolo. Na 1. mestni šoli je nastanjena obrtna nadaljevalna šola za mehansko-tehniške obrti. Sola je trirazredna in ima pet vzporednic, skupaj torej osem razredov. Vodja te šole je nadučitelj J. Dimnik. Na II. mestni šoli se nahaja nadaljevalni,ca za stavbinske obrti. Tudi ta šola je trirazredna ter ima pripravljalni tečaj in dve vzporednici, skupaj šest razredov. Vodstvo je povjereno nadučitelju J. Jegliču Na mestni nemški deški ljudski Soli ja obrtna nadaijevalnica za oblačilne in umetniške obrti, ki obstoji iz dveh razredov, dveh vzporednic in pripravljalnega tečaja. Salo vodi nadučitelj T. Valenta. Na lil, mestni šoli je splošna obrtna nadaljevalna šola z dvema razredoma in pripravljalnim tečajem. To šolo pohajajo vajenci raznih obrti. Vodstvo šole je poveri! šolski odbor vodji J. L«vcu. — Na vseh teh šolah poučujejo ljudski učitelji, ki so izprašani za pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah; le stroje-znanstvo in tehnologijo poučuje v III. razredu na L in II. mestni šoli inžoner Foerster. — Z i pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah prejema učiteljstvo ^a vsako tedensko uro po 10 K na mesec, v pripravljalnih razredih pa po 8 kron. Učni jezik je na vseh šolah slovenski; pohaja pa vsi štiri obrtne nadaljevalne šole kakih 700 učencev. Poučuje so ob četrtkih in nedeljah od osmih do dvanajstih dopoldne.
—; Samomor. V terek popoldne se je obesil na šupi na Dolenjski cesti št 29 vpokojeni stražnik Fran Šinkovec, rojen 1869. 1. na Gumnišab. Nesrečnežu se je bržkone omračil um in je v tem stanju sklenil storiti smrt, kajti, ko ga je sin vprašal, če se sme iti malo podrsat, mu je rekel, da naj le gre, in da se morda ne vidita več, ker se mu zna vdreti led. Na lice mesta došla policijska komisija je odredita, da so njrgovo truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Zipustil je ženo in dva otroka, od katerih je stareši pri mornarjih, mlajši pa je še nepreskrbljen,
— Gledališče in delavstvo. Zadnjič smo poročali o predlogu dr. Trill/rja v deželnem zboru, da se prepusti v bodoči sezoni ljubljansko gledališče semtertja tudi krščansko socialni zvezi in eventualno kakšni drugi organizaciji, ki bi se bavila z dramatiko, morda v okvirju socialne demokracije. Tako organizacijo že imamo v Ljubljani v okvirju »Vzajemnosti* in kakor kBkor kažejo dosedanji poizkusi, se bo obneiU. Ce bi bile pri nas razmere drugačne, bi rekli, naj se prepušča gledališče edino zavodu, ki ima nedvomno umetniško nalogo. Toda če vpoštevamo ljubljanske okolnosti, moramo reči, da je je Trillerjev predlog popolnoma umesten in če se usvoji, bo »Vzajemnost* gotovo zahtevala zdte enake pravice kakor kleri-
kalci. Znano je, da si zidajo Nemci svoje lastno gledališče v Gradišču in se bodo popolnoma preselili tja, ko bo dozidano. Tedaj ostane slovenskemu vseh 7 dni na teden. Za osem predstav (z nedeljsko popoldne), oziroma še več, kadar je praznik, pa gledališče še nima rednega občinstva. Ker igrajo računi pri tem zavodu zelo veliko vlogo, ni verjeti, da bi hotelo gledališče vsak večer samo igrati. V tem slučaju je pa gotovo bolje, če se prirejajo kakorkoli ljudske predstave, kakor da bi bilo gledališče kar po štirikrat na teden zaprto. Ce dobi »Vzajemnost* pravico predstav, bo storila vse, da bodo dostojne in da bodo kolikor le mogoče služile umetnosti. Seveda ne bo dovolj, da se pravi: Oder Vam je na razpola, igrajte I — ampak treba bo tudi na drug način omogočati in pospeševati take predstave. Ne more se zahtevati, da bi »Dramatično društvo* meni nič, tebi nič dalo trgali svojo garderobo, ne more se pa tudi zahtevati, da bi ubogi delavci v zraku lovili tisočake za nabavo potrebščin. To so vprašanja, ki se bodo morala rešiti, če se hoče ljudstvu res dati plemenitega užitka. Itak se je za ljudsko umetnost doslej povsod storilo več kakor na Slovenskem,
Zadnje vesti.
Nižjeavstrijski deželni zbor. D u n a j, 19. januarja. V deželnem zboru je večina sprejela predlog, da se ustanovi mesto drugega namestnika deželnega maršala. Socialisti so glasovali proti predlogu. Začela se je proračunska razprava. Proti proračunu je govoril socialni demokrat Se it z, ki je ostro in obširno kritiziral krščansko ocialno upravo. Upravni odsek je sklenil, da se vpelje namesto diet za poslance letni pavšal.
Za trgovinske pogodba. Zadar, 19. januarja. V dalmatinskem deželnem zboru je poslanec V u-kotič utemeljeval svoj predlog, da naj se pri sklepanju trgovinskih pogodb s Srbijo in Crnogoro ne dovoli le uvoz zaklanega mesa, temveč tudi žive živine. Predlog je bil sprejet.
Čokkl deželni zbor. Dunaj, 19. januarja. Ministrski predsednik baron Bienertb je konfe-nral zaradi češkega deželnega zbora s knezom Lobkovicem, grofom Clam Martiniem, grofom Nostizem m deželnim odbornikom dr. Urbanom. Zatrjuje se, da bo deželni zbor sklican na vsak način.
Anglefeke volitve. London, 19. januarja. Član delavske stranke Turist je pridobil nov mandat. Med doslej izvoljenimi delavskimi kandidati so sledeči: Idili Thome v Saulh Idest Ham: Suo-o ven v Blackburnu; Jowett v Bradfordu; Gradjr v Leedsu; Roberts v Norvicho; Pointer v Sheffieldu; Hartley v Bradfordu. Glasovi delavske straDke so se pomnožili.
London, 19. januarja. Doslej so znani sledeči rezultati: 120 konservaticav, 97 liberalcev, 21 članov delavske stranke, 28 nacionalistov. Napram liberalcem so se glasovi konservativcev pomnožili. Vendar konservativci že priznavajo, da ne bodo dosegli večine, tolažijo se pa, češ, da bodo čez leto dni zopet volitve in da bodo tedaj zmagali. Liberalci računajo, da bo znašala večina proti konservativcem, seveda vštevši člane delavske stranke, okrog 100 mandatov. Naj zanesljivejši liberalni okraji, zlasti oni na Šzotskem, še niso volili.
Girica. (Javno predavanje). Delavcem mesta m okolice naznanjamo, da priredi Delavsko izobraževaluo društvo v Gorici v ponedeljek, 24. t. m. ob 9. zvečer javno predavanje, kjer bo govorila slovenska pisateljica Zofka Kveder-Jelovšek iz Zagreba o ženskem vprašanju. Ker j« predavateljica v delavskih krogih po svojih spisih jako dobro znana, je pričakovati najobilnejša udeležba. Prostor predavanja se naznani na vabilih.
Gospodarski pregled.
Za goriiko Hranilnica ut poiojilntao. Vsi
sodrugi, ki imajo še pristopnice za Delavsko Hranilnico in posojilnico, se pozivajo, da jih takoj izpolnijo in pošljejo sodrugu P e t e j a n u, Gorica, Via Teatro 20. Hranilnica in posojilnica začne a svojim delovanjem meseca februarja.
Shodk
Lesnim delavcem v Ljubljani naznanjam, da
nameravam društveni shod ne bo v nedeljo 23. L m., ampak v nedeljo 29 t. m. Vabim pa vse lesne delavce na ljudski shod, ki bo v nedeljo 23. t. m. v Mestnem domu.	Iv.	Tokan.
Shod v Gorici. Vse sodruge iz mesta in okolice pozi vijemo, da se gotovo udeleže važnega shoda, ki bo v nedeljo, 23. t. m. ob 10, dopoldne v društvenih prostorih. Poročdo bo sodrug dr. T u m a o balkanski socialističoi konferenci. Pri drugi tečti se bodo razpravljala važae strankine zadeve
Socialni pregled.
* V tovarni glaiovirjov tvrdke Enrico Bremir v Trstu, ul, Giovani Boccaccio, je izbruhnila stavka mizarjev, vsled prevelikega izkoriščanja delavcev. Tvrdka išče sedaj povsod stavkokaze. Da jih v Ljubljani ne bo dobil, zato je poskrbljeno.
Zahtevajta po vieb gostilnah, kavarnah In v btfvnfeah HflT fl
e? Jh Prajorl
Ljudski shod
zaradi
bo v nedeljo, dne 23. t. m. ob 10. dop. v „Mestnem Domu“.
Kovinarji, ponor! Ključavničarji firme VVeibl ▼ Ljubljani, Slomškova cesta, stavkajo že peti teden. Noben kovinar naj ne išče dela pri Wei-belnu. Vsak naj se poprej informira v Strokovnem tajiržtvu v Ljubljani, Selenburgova ulica 6/11.
Iz stranke.
o Zbor krajne organizacije jugoslovanske socialno • demokratične stranke v Polja se je
vršil v nedeljo, dne 15. januarja v prostorih »Arco Romano” ob jako dobri in nepričakovani udeležbi. Dvorana je bila natlačeno polna do zadnjega kotička. Točno ob pol 4. popoldne je sodr. Haramina otvoril zbor s primernim nagovorom. Zboru je predsedoval sodr. Zlobec, zapisnikar je bil sodr. Jelčič.
O prvi točki: .Socialna demokracija in njena temeljna načela” je poročal sodr. Haramina, ki je v jako poljudnem govoru pojasnil namen socialno - demokratične stranke in obrazložil temelje, na katerih sloni. O drugi točki: .Položaj delavstva in potreba političnih organizacij*, je poročal sodr. Furlan, ki je obširno pojasnil sedanji položaj in nujno potrebo političnih orga-n zacij. Nato je govorilo ša nekoliko sodrugov, ki so vsi priporočali navzočim, tudi še nečlanom, naj se čvrsto poprimejo dela in agitirajo za boljši in večji vspeh organizacjje. Poslušalci so kazali pri vseh izvajanjih veliko zanimanje.
Potem je poročal o blagajni sodrug F a -biančič, ki je dokazal, daje imela organizacija mnogo stroškov in premalo dohodkov.
Nato se je prešlo k volitvi novega odbora. Izvoljeni so sledeči: Haramina, Furlan, Je 1-čič, Fabianovič, Zlobec, Leskovec in pa Moderc.
Ob peti točki .Raznoterosti" je bila otvor-jena debata, v katero so posegli: Haramina, Jelčič, Kokotovič, Fabiančič, Furlan in drugi sodrugi. Nato se je sklenilo obvestiti vse organizacije, da imajo dolžnost pošiljati svoje delegate na seje političnega odbora in naznaniti političnemu odboru, koliko Slovencev in Hrvatov imajo med svojimi člani.
Potem je imel še zaključni govor predsednik zbora, sodr. Zlobec, in ob 8. zvečer je zaključil ta lepo vspeli shod, ki je pokazal, da se slovenski in hrvatski delavci v Pulju zavedajo svoje dolžnosti in svojega obupnega položaja. Pokazali so, da so zreli in previdni in da se ne dajo več .šmirati" od klerikalnih in liberalno- S narodnih sleparjev in hinavcev.
Le pogumno naprej, sodrugi in somišljeniki, in zmaga bo našal
Sodrcit, sottlSljtnUil “»'tt«!
HiVaric ia fcrifti«, kjer jc n razpolago UU
Umetnost in književnost.
Opera. V torek je prišla opera po daljši pavT zopet do veljave z uprizoritvijo novo študirane, ljubljanskemu občinstvu že znane Puccinijeve »Toike*. Dočim sta libretista nagrmadila v knjigi cele kopo krvoločnosti in hotela tako ustvariti visoko dramatično delo, je Puccini ostal zvest svojemu značaju in spisal pretežno lirično opero. Sceničnih efektov ne primanjkuje Toski. Prvo dejanje se pač največ zato vrši v cerkvi, ker daje tak prizor priliko ra razkošne dekoracije; lahko se vplete sicer čisto nepotrebna procesija, maša kardinala i. L d. Puccini je pograbil priliko pa je prt.v lepo vpletel cerkveno glasbo. V drugem aktu začenjajo pokati .dramatične bombe*: Mučilnica, iz katere se slišijo grozni klici, samomor Angelot-tija, umor Scarpie, sveče ob mrličevi glavi i. t. d. V tretjem aktu imamo pa na odru cel ploton vojakov, ki ustreli C&varadossija pred očmi občinstva in nazadnje že skok Toske v globočino. Smrti in efektov je torej dovolj. Toda libretista, ki sta fa-
bricirala besedilo, sta glasovita in sta si s svojimi teksti zaslužila že par milionov... O Fuccinijevi glasbi, ki spušča v Toski svoje najbolj bleščeče rakete, se je pisalo že toliko, da bi se težko dalo povedati kaj novega. Dovolj je, če priznamo, da stojimo na strani onih, ki pritrjujejo njegovi glasbi. Uprizoritev je bila za naše razmere vse hvale vredna. Gospa Nordgartova je za Tosko kakor ustvarjena in bila je ta večer posebno dobro razpoložena, tako da je s čudovito lahkoto zmagovala vse težave partije, ki je bila spisana kar za najboljše pevke. Povedati se mora, da je bila tudi v mimiki in v gestah izvrstna. Z lo častno sta rešila svojo nalogo njena partnerja g. Fiala (Cavara-dossi) in g. Vulakovič (Scarpia). S svojim simpatičnim glasom je dobro izvedel svojo manjšo partijo begunca g. Bukšek; to je reči tudi o cerkovniku P at očki. Ostale uloge so neznatne.
Opereti ima že dolgo prvo mesto na našem odru. Pravijo, da je tudi drugod tako, ampak to ni tolažba. Umetniška vrednost operete stoji v zadnji vrsti. Nismo celoti in priznavamo tudi opereti radi, kar ji gre. Ampak da pritiska opero, posebno pa dramo, popolnoma ob steno, je preža-lostno; in nazadnje se bo moralo ' vendar ponoviti vprašanje: Ali ima slovensko gledališče biti narodno-kulturen zavod, ali samo zabavišče za blazirano buržoazijo? .Dolarska princesa* se je pela desetkrat; .Galeotto*, *Oče* i. dr. se je uprizorilo po enkrat 1 V .Dolarski princesi* je dvakrat pela ulogo Daisy gospodična Hrastova, Nekattri časopisi so delali kar povodenj ob teh nastopih Pravijo pa, da gospodična Hrastova sploh ni de-bitirala za angažma in po Ljubljani se še nekako demonstrativno govori, da gledališki oder ni za take dame. Če je res tako, tedaj sploh ne razumemo, čemu je bil eksperiment in za kritiko odpade v tem slučaju vsaka naloga. Z veseljem bi pozdravili vsek nastop novih domačih moči, toda kdor boče v gledališču izkušati svoj talent, ga mora ljubili. V Eyslerjovi »Umetniški krvi*, ki nas tudi po večkratnem ponavljanju ni mrgla prekomerno navdušiti, jo zadnjič kot Tcrelli nastopil nov pevec, ki pa ni bil kos svoji nalogi. Povdarja se, da je ta partija pisana za Girar-dija, ne vemo pa, kaj naj se s tem dokaže? Tudi Girardijevi .fokselni* (ta beseda je dobila na našem odru že domovinsko pravico) nam niso vedno imponirali.
Gril. To je naslov drami, ki je pravkar izšla v založbi »Goriške Tiskarne* kot 25. zvezek »Ta-lije*. Pseudonim pisatelja je Rikard Svoboda. »Grča* je tista drama, o kateri smo že poročali, da je deželna vlada prepovedala njeno uprizoritev in je intendanca vložila ugovor proti prepovedi. C?aa knjižici je 1 K, po pošti 10 vin. več.
Dopisi.
TrbovlJe. (Obletnica rudarske neire če.) V nedeljo, dne 80 L m. bo ob polštirih popoldne na aovem pokopališču v Trbovljah peta obletnica dne 26. januarja leta 1905 vsied dušilnih plinov v jami ponesrečenih 5 rudarjev. Zbirališče je na vrtu gosp. Jak. Božiča, odkoder se odkoraka točno ob pol treh z vencem na pokopališče. Nagrobni govor ima sodrug E Kristan iz Ljubljane. Rudarji 1 Delavci in delavke, vsi, ki Vam preti dan za dnevom enaka nevarnost, pridite tru-noma in pokažite sočutje in solidarnost s trpini, ki so bili žrtve nenasitijivega kapitalizma.
Kjer sla v redu tek, prebava, Sta telo in duša zdrava t Torej: Da ne boš boldil, Vilvaj pravi ,,FLORI AN“.
Želodčni liker
je pripravit tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2*40. .	.480.
Naslov za naročita t .FLORIAN”, Ljubljana. ^ Postavno varovano.
Društvene vesti.
§ Podružnica Unije radarjev v Trbovljah priredi veliko predpustno veselico v nedeljo, 23. t. m. v prostorih g. Jakoba Božiča. Na veselici svira godba organiziranega delavstva v Trbovljah. Poleg plesa bodo še mnoge druge zabavne priredbe. Vstopnina za moške 40 vin.
Raznoterosti.
f Na vienčlliibnega profesorja na Dunaju dr. Aleksandra, ki je specijalist za ušesne in nosne bolezni, je streljal krojaški pomočn k Soukup, ne da bi ga zadel. Vzrok: Soukup je bil operiran, toda operacija se ni posrečila, za kar je tudi tožil zdravnika za 20.000 K odškodnino, pri tem pa pogorel v vseh inštancab.
f Grozilno plimo Kramafa. Ob priliki nadomestnih državnozborskih volitev v Pragi je dobil drž. posl. Kratrač grozilno pismo, v katerem se pravi, da mora biti ubit, ako bi bil izvoljen MladočHr. Podpisano je pismo: K usmrčenju psa Krama ra izsrečkani narodni socialci. Policija zasleduje, kdo je pisal ali odposlal to pismo.
t Konfiskacija FerrerJeTO zapuičtne. Protest proti korfnkaciji nepremičnin ubitega Ferrerja je zavrnilo špansko ministrstvo. V kratkem bo španska vlada korfucirala posestva, založarno in šrlo Ferrerja in namerava zapleniti tudi premoženje, ki je je imel Ferrer na Francoskem.
H. Suttner
Ljubljana :: mestni trg
razpošilja ure, zlatnino in srebrnino na vse kraje sveta, obrnite se zanesljivo na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik zastonj.
Novost: Ploščnata, tanka, prava ntkelnasta Anker - Roskopf ura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča S 4-50. — Srebrne ure od 6 K naprej. — Večletno jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Verižice a bIov. trakovi: nlkelnasta K 1*20, srebrna K fc—. 49
Našim somišljenikom priporočamo:
Jtirija in fraxin kremo
za čevlje,
Ciril in jVtetodovo vazelino in
vazelino z mednarodno znamko Uril Metoda
ter Polerin čistilo za kovine.
Te predmete izdeluje domača tvornica kemičnih izdelkov
Golob & Volk, Ljubljana. 62-1
zaMeto,|1910 je isšel.
Cena 80 vin., po poiti 10 vin. ved.
Naročila in denar je poslali
Upravi »Rdečega prapora" v Cjnbtjani.
—■■■	■»■-	—	■"■n	    ■■	11
Posteljno vlago
se odstrani takoj. Starost in spol se morata naznaniti. Pojasnila brezplačno.
Zavod Aeskulap št. 465
20-3 Regensburg, Bavarsko. ,
in: lin! }i;TT: i’!!i: 1:1:1:1:1:1 Tit 1 v
Kavarna
s jUnlone1 v Trsta
ul oa O&serma in Torre Blanea
M se priporoča.
I !l Til I :! f || .( I I T T \ 1 :l f II 1 ;l I I
Vsi, ki n čutite trudne in slabotne,
ki hi čete okrepiti svoje slabotno telo in pojačiti svojo pregnane in utrujene živce, ste nervozni, neodločni, bolehni in oslnbeli sa-radi oslabljivih bolezni i vsem doječim materam, dojiljam in dojencem, če jih ne hranite s materinim mlekom, če hočete imeti čvrste in zdrave otroke, vtem tisitm priporočamo živce utrjujoče, okrepčujočo in kri tvoreče hranivo, ki se imenuje Sladili, t. j doktorja pl. Trnkoczjra iladni čaj. S sla* dinom se prihrani 60°/, na stroških v gospodinjstvu. Vse to dokazujejo tisoči izpričeval. En zavoj */. kg velja 60 vinarjev. Po pošti najmanj pet zavojev. Glavna zaloga lekarna Trnkoczjr, Ljubljana.	62—21
Izdajatelj Ja adgamai oiadoik Fvan Bartl,
Tiska It. Pi. Lanprat v Kranja.