623. ste*. V Ljubljani, sreda dne 17. septembra 1913. Le* o il. HUM Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkib pa ob 1. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v apravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na Jom K l-50; s pošto celoletno K 20'—, polletno S 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se 1!t pošilja upravništvu. m k: Telefon številka 118. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. R Uredništvo in upravnifitvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma >e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračalo. Za oglase se plačat petit vrsta IS v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 y. Pri večkratnem oglašanju post pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :u « Telefon številka 118. e Istra. Dopis iz Koperščine. (Zaupen shod »Pol. dr. za Slov. In Hrv. v Istri.) Že včeraj smo na kratko omenili to važno zborovanje z nekaterimi opombami. Preidimo zopet k zborovanju samemu, katerega dnevni red. predlagan po predsedniku in soglasno sprejet od zaupnikov, bil ie naslednji: \■ P°rpčilo Poslancev o državno- in deželnozborskem delovanju. II. Reorganizacija političnega društva za Slovence In Hrvate v Istri. III. Slučajnosti. Ad I. 1. O delovanju državnega zbora poročal je prof. Mandič. Opisal nam le v glavnih potezah ves tok državnega zbora od leta 1907. do danes. Marsikaj zanimivega je izustil staTi, izkušeni naš voditelj posebno o posameznih minist. predsednikih. Omenil le najprvo Beckove obljube za izboljšanje našega narodnega položa-la v Istri. Po mnenju govornikovem bi bil mož tudi izpolnil dane obljube, a boi med Nemci in Čehi prisilil ga ie na odstop. Z njegovim padcem pokopane so bile tudi dane obljube, in tedaj se je pokazala v popolni jasnosti daljnovidnost drž. poslanca dr. Laginje, kateri je že pri obljubah zahteval uresničenje istih z besedami: »Ekscelenca! Bodite tako dobri ter Izvedite koi danes dane obljube, ker sicer dvomim, da nam bode kaj osta-Jo od teh!« Dobili nismo ničesar, zakaj z Beckovim padcem odšle so tudi njegove obliube. in njegov naslednik Bienerth. ki ni oddaleč bil prime-Ten za mesto minist. predsednika, ni hotel slišati o zagotovilih, danih po svojem predniku. Večen boj med Nemci in Čehi oviral je tudi za časa Bienertha delovanje drž. zbora tako, da tedanja vlada ie gospodarila cela 4 leta le s provizoričnimi proračuni. Temu možu sploh ni bilo mogoče Driti z rednim proračunom pred forum državne zbornice, zakaj bal se le gotovega »fiasco«. ker zaslombo le imel le v enem delu Nemcev in v Poljakih. Za njegovega predsedova-vanja v ministerstvu so gnali posebno hudo in neizprosno obstrukcijo Cehi. in Bienerthu ni kazalo drugega. kot razpust državnega zbora z upanjem v boljšo bodočnost, ki mu Je bila pa tako to pot nemila, namreč: vsi njegovi glavni podporni stebri od Weisskirchnerja doli do Neumanna ostali so v »trombi«. Slediti jim je moral tudi Bienerth! Res, tudi on^ ie spoznal svoi položaj za nevz-držljiv ter prepusti vodstvo vlade Gautschu. Poslednji bil Je mož na svojem mestu. A ker je javno in svečano priznal. da ni mogoče vladati v naši LISTEK PAVEL BKRTNE: Otrok ljubezni. i (Dalje.) »Pridi vendar kaj pogledat meni.« . . *Ne. ne... danes sva na \zvi~-d— Sprehajajva se.« F°. večjem številu takšnih odgovorov je dejala Mihelina nekoč: »Ali se bojiš, da te povedem v Kraj javnih ali zasebnih sestankov? ^aj m nikogar pri meni, draga moja. Kadar mene ni doma ... Lahko me torej obiščeš, ne da bi si umazala bele peroti. golobičica.« In Gilberta, spomnivša se. kai Ji Je rekel nekega dne očka Florestan o golobčkih, ki skakljajo po blatu, ne lega\feleUKraaoblaJnnen0t SV?" Mihelini: ačila- Je odgovorila »Ali si neumna . lahko mislim, da mene bi bil kdo pri tebi.« bl vablla' ako »Ti ne veš! Imeniten fcai Imam — nikoli še nisi pila enakega. Skuh™ va si ga. in ko ga pokusiš, ti povem* od kod ga imam... To Je silno sme-ina povest In mala Gilberta, ki bi bila pila Smrt na dobrem čaju, se ni mogla braniti dalje: »To me miče. Pojdiva.« državi samo z eno stranko, bil je zopet ogenj v strehi pri gospodarstvu željnih Nemcih. Tudi soc. demokratje so mu zamerili, katere je skoro vsaka vlada znala ohraniti za se ter se odkrito naslanjala na to drž. skupino. Gautsch je slutil mržnjo teh ter se nepričakovano in v splošno začudenje drž. zbora odpovedal min. predsedstvu po še le dobrem štirimesečnem krmiljenju. Naslednik mu je bil grof Stiirkgh kateri še danes načeljuje naši vladi na Dunaju. O uspehih, ki so jih dosegli za nas on in tovariši, omenja, da so prav ničevi, izvzemši nekaj podpor Pa tudi pod takimi homatijami, ki vladajo posebno v zadnjem času v našem državnem zboru, ni sploh mogoče doseči ničesar! Glede vojaških olajšav omenja, da smo na eni strani nekai dosegli, namreč zmanjšanje službene dobe. na drugi strani smo pa obvezani na večje število vojaštva in na večje direktne davke, tako da sploh ne smemo smatrati kot nikak uspeh. Delovanje draginj-skega odseka, kateremu ie načeloval poročevalec sam. je bilo tudi ničevo. Po celih pet do šest ur so presedeli, ne da bi kaj pametnega ukrenili. Tega niso dovolili veleindustri-jalci, katerih podjetja nosijo marsi-kak miljonček i našim najvišjim krogom. zakai marsikdo naših visokih dostojanstvenikov je zainteresiran v veleindustriji! Konečno. da izpolni željo svojih volilcev. posvetil ie vse svoje moči na Dunaju za skupen jugoslovanski državnozborski klub poslancev. Do tega pa ni bilo mogoče priti. On in tovariši pa se drže strogo le zaščite svojih volilcev in pričakujejo zato tudi nadaljnih navodil za bodoče delovanje. (Prav je tako! Prip. pisca.) Evo Vam v kratkem poročilo drž. posl. prof. Mandiča. 2. Sledilo le poročilo dežel, poslanca Valentiča. Pred tem smo pa odmolili po predlogu dekana Škrbca »Ave Mariia«. zakaj ravno ob prvih besedah poslanca oglasil se le poldan in Valentič le moral brez hruma in šuma prekiniti svoja izvajanja, da zadostimo i naši verski dolžnosti!? Ker pa sploh ne deluje naš dež. zbor. odkar je izvoljen, namreč že petero let, ni nam vedel povedati mnogo. Omenil nam je le zapreke, ki ovirajo to delovanje. Te so: jezikovna enakopravnost, slovanska zahteva, delitev občin, italijanski predlog. Naši poslanci stoje neoma-ieno na prvem stališču, v tem ko naši nasprotniki nočejo ničesar slišati o iezikovni enakopravnosti, pač pa odločno zahtevajo delitev občin, kar je bilo tudi stavljeno kot pogoj za izvolitev dež. odbora. Mi nimamo danes svoja odbornika, brez katerih ne morejo ital. dež. odborniki ničesar sklepati. Imamo pa tudi naše trdne slovanske občine, katerih ni ena ne pade v roke nasprotnika: oni pa imajo svoje omahujoče občine, katerih v najkrajši dobi bode v naših rokah že precejšnje Število. Zato silijo Italijani s to zahtevo na dan; nam se pa ne mudi. ker vdobiti imamo kaj z obotavljanjem, zgubiti pa ničesar. Odločno in pa energično se zahteva enakopravnost v dež. zboru m odboru, na kar pa Italijani nočejo pristati. Da se ublažijo duhovi, bilo je mnogo posredovanja od strani vlade. pa zaman: ker vsak hoče imeti svoje, ne da bi privolil kaj svojemu sodeželanu! Tako plava barka dalje in. kadar se sliši, bližamo se tu-v Istri h komisarijatu. Tega vsprej-memo z vso gorečnostjo, posebno še, ker vidimo, kako ščiti slavna naša vlada manjšine s svojimi komisa-rijati po Hrvatskem in Češkem, če hoče biti dosledna, mor» tudi nas. ki smo tu sicer zastopani v dež. zboru kot manišina I. t. radi gospodstva Italijanske liberalne stranke, a v isti-nl tvorimo nad tri petine celokupnega prebivalstva Istre, šSltltl In braniti; In pričakovati smemo pravičnosti vsaj od tam. odkoder bl morala izvirati. (Težko, da bode kaj od te strani.) Redne dosedanje dež. posle upravlja dež. odbor. Naš narod Je tu zastopan po dveh vrlih gg. i. s. po dr. Zucconu in Andrejčiču; a nad vsemi stoji še peti dež. odbornik, namreč zopet Italijan, kateri odločuje. Tako je naša oblast v dež. odboru zopet omejena. Da bi pa imeli jasnejšo sliko o resničnem stanju naše dežele, slišati bi morali ravno glas enega odbornika. Zato Je želja nadučitelja Urbančiča iz Predloke, naj nam v bodoče na takih sestankih i kak dež. odbornik. Predsednik Trinajstič vzame željo na znanje ter istodobno ome-nia. da je bil že danes namenjen v Dekani dr. Zuccon, a zadržan po la- | stnih poslih, moral je izostati. Priho- j dnjič se pa gotovo oglasi eden ali Zgodba o Janezu Močeradu. III. Ko procesija je minila se Ljubljana ie gostila, tudi Janez Močerad sne kai dobrega prav rad. Polne bile so gostilne v njih pa množice obilne, kamorkoli Janez gre, ven povsod ga zapode! Kadar kruli po trebuhu, vsak ozira se po kruhu, tudi Janez se jezi: poldne je — kosila ni. Janez spomni se na kračo na klobaso in pijačo, in tako veli ljudem: dajte jesti — al pa grem. Ko tako kosila išče Janez pride na dvorišče, tam so kuhali vse vprek srečni Janez, dober tek! Tam dobil za dobro plačo Janez hrano je domačo, ker se dolgo postil je, dobro se pogostil je. Komaj dobro se je vsedel. komaj dobro se najedel. množica od vseh strani, na dvorišče se vali. Množica Je vedno veča, krog in krog velika gnječa. da ganit se moči ni. Janez se zelo poti. Janez je prav dobre volje, v senci ležati je bolje, a kdor plača, mu ie mar, kaj dobi za svoi denar. Množice so se zganile In naprej so se valile, tam sedel je en gospod in je čakal na sprevod. Vsak je moral poklekniti njemu čevelj poljubiti, rekli so: to ie vladar vse dežele poglavar. Janez se mu je približal, malo je z očmi zamižal, malo pljHnil: en. dva, tri. kronca v puščico zleti. Ko ie bilo to končano. Je pozdravil množ’co zbrano, en govornik in še več kar ie bilo vsem po všeč. Prav lepo so govorili, a ljudje se veselili, živio vpili so na glas. Janez pravi: To je špas. H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg 25. Samo! K 410 Samo! K 410. Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk. jako dobro idoča samo K 4*10. Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine -— po jako nizkih cenah. — Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto. Lastna prot. tovarna ur v Švici. : : Tovarniška znamka „IKO“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZEN1TH“. Mihelinin salon je bil kakor prelestna škatljica za bonbone, ves prepet z najnovejšimi angleškimi tkaninami. kjer so se smejale velike rože na bledem ozadju. Pohištvo, nekoliko nežno v svojih oblikah, je bilo skoraj vse lakirano s tisto barvo, ki je prihajala baš takrat tako zelo v modo . . . Izkratka. Gilberta ie bila vsa očarana. Revica še nikoli ni bila videla takšnega razkošja, razen kvečjemu v izložbah velikih trgovin na bulvarjih . . . »Oh. Mihelina,« Je vzkliknila in sklenila roke v gesti odkritosrčnega občudovanja, »kako lepo le pri tebi! Kako srečna moraš biti v tem stanovanju. Ah, kakor da vidim uresni-cene svoje sanje! To bi pa mene za-vedlo v greh!« »Otrok ti veliki! . . . Takšnih sanj ti ne bo težko uresničiti: par ur se boš dogovarjala s trgovcem, pa bo . . . Toda poglej bliže: lepo je in prikupno očesu, a ko se približaš, vidiš, da ie vse posnetek, vse sleparija.« / In vzdihnila je: Ah. če bi bil človek enkrat na poti uspeha! O. da. dobi se krasno pohištvo ... In ti, kadar boš služila suhe rumenjake . . .« »In kadar slečem modro oble-Ko«. le dodala Gilberta. smeie se... *Ti s’ boš lahko nabavljala še v&e drugačno pohištvo in drobnjak rijo. ki spada k stanovanju, da ie udobno in domače . . .« Tako čeblja je. je nažigala gori-lec rdečega bakrenega samovarja: »Zdaj pokusiš malo mojega kitajskega čaja.« In dočim je opravljala svoje gospodinjsko delo. nalivala vode v kot-lič, iskala lakasto škatljico, prine-šeno naravnost iz žolte dežele . . . se je vdajala Gilberta svoji radovednosti in iztikala po tem preljub-kem salonu. Na klavirju je ležal cel Babilon cvetlic, partitur, knjig in albumov. Preobrnivša vse to s svojimi prstki, je odprla Gilberta velik album. napolnjen s fotografijami. »Aha. mojo zbirko gledaš,« je velela Mihelina, ki je hodila sem ter tja. iščoča skodelice, sladkornico in piškote. »Da. Kaj ne, to so sami tvoji prijatelji in prijateljice?« »Oh. da, sai veš. da brez prijateljev skoro ne gre . . .« »Glej«, je dejala, gledaje Gil-berti preko rame. »prav ta je tisti, ki se mu imava zahvaliti, da pijeva ta dobri čaj.« Bila Je slika mladega moža lepe postave s friziranimi brki in zelo značilnim znamenjem na levem licu. iz katerega mu Je poganjal dokaj obilen šopek las. Bil Je vitek, zdel se je precej velik, a gledal ie srepo, nekam trdo . . . a to ie bila gotovo krivda orisi- ljenosti. ki jo čuti vsakdo pred fotografom. »No«. Je dejala Gilberta. »prav čeden je ta gospod.« »Prav čeden, kakor se razume,« je odgovorila Mihelina in se zasmejala. »Kako ga pa imenuješ pravzaprav?« »Vitez s piko mu pravim navadno . . . zaradi znamenja, saj si misliš ... On pa tega nima rad, ker le vitezov preveč raznih vrst in ker ima itak prav žlahtno ime: gospod vikont de Pjerfit, Franc de Pjerfit.« »Ti pa občuješ z visoko družbo, kakor vidim.« »Oh, z visoko!...« Zresnila se Je nenadoma: »Veš. draga moja. kakor žlahtno ie ime tega fanta — on ni posebno žlahten Človek — le verjemi mi. Imam ga tu v svojem albumu, zato. ker ie prijatelj, ali bolje, tovariš nekoga, ki je moj prijatelj . . .« »Razumem: prijatelji naših prijateljev so naši prijatelji.« »In tudi zato. ker je bil naposled vsai doslej do mene gola ljubeznivost: kakor rečeno, dal mi je tudi ta čaj. ki ga ni stal Bog ve koliko...« »Od kod ga je pa dobil . . .* »Glej: Pjerfit. ki ne premore beliča ... in ki trosi vkljub temu prav čedne svote ...« »Kje jih jemlje?« »Njegova reč. V Parizu jih živi dvai*** tisoč v istih okolnostih ka- kor on. samih ljudi, ki izhajajo prav dobro, dokler se bogato ne oženijo — ali pa. dokler iih ne prime pravica za ušesa.« »Po tem takem je to strašen člo-* vek! « »Pravim ti. da ne. Vsak dan jib srečaš na tucate . . . Pjerfit je zapravil najprej svojih lastnih par grošev in imetje svoje uboge matere, ki je umrla od žalosti . . . Oh, dobro sem poučena o tem gospodu ... In nato ie začel pometati bulvar s svojimi dičnimi tovariši, da se tako izrazim.« Gilberta se je zgenila kakor v zgražanju. »Ampak!« je vzkliknila Mihe^ lina, »ti prihajaš iz lune. da se čudiš' takim rečem! Eh, veš. v najinem poklicu bodo ljudje, ki jih bova srečavali na svoli poti, najčešče ravno takšni vitezi, kakor Je vitez s piko ... Najino edino dobro bodo bistre oči, da ne padeva v jame. ki so le zanje izkopane. Tovariši bomo. da . . kajti, če bi Jim obračala uboga ženska hrbet. Je lahko prepričana, da bi se ji zlo godilo. A »amo tovariši, drugega nič, nikoli . . .« Gilbertl se ni nič kaj prilegla ti malce cinična lekcHa yl pariSke življenjske filozofije; kratko Je pveVl-nila pogovor: »No . . . kai le s Satem?« (Dalje.) drugi 'dež. odbornikov na sličnih sestankih. za kar nam dr. Trinajstič Jamči že danes. S teni ie bilo končano tudi poročilo o našem dež. zboru in odboru. Slediti bi morala razprava o poročilih obojih poslancev, a ker se oglasi k besedi dež. poslanec Pangerc, ki je v ognjevitih in izrazitih besedah pozival zbrane na skupno delovanje za dobrobit našega teptanega Istrana. Do tega poziva ga ie pripravila naj-brže okolnost. ki ie lasno pričala, da imamo tu nekako skrajno levico in skrajno desnico ter centrum. Prav ]e tnož govoril, samo dvomiti je, da 11 se res i uresničijo njegove želje, za-jkaj dejanja govore jasno, da se bližamo i pri nas hudim časom. Po Pangerčevem govoru ie sledila debata o poročilih, kar ie tudi češče povdarial predsednik sam. A Splošno besedičenje, ki se je unelo, Je pričalo, da ni ljudstvo razumelo, b čem ima razpravljati. Tako si n. pr. slišal moža besedičiti o krivicah, ki so se godile ob delitvi podpor v njegovi občini. Zopet drugi je jadikoval o imenovanju vaškega načelnika v njegovem kraju. Resnih in stvarnih pripomb o poročilih poslancev ni bilo, izuzemši že omenjeni medklic nadučitelja Urbančiča ter predlog dekana Škrbca, ki nalaga našim poslancem, da posvetijo vse svoie moči, da se zatvori čhnprei Ital. enorazrednica v Pomnjanu, zakaj njegovo mnenje kot dobrega po-znavatelja kraja ie. da ie soba. namenjena za šolo v Kostaboni veliko boli prikladna od one ital. šole v Po-mnianu. No, in če noče dovoliti šol-_ ska komisija pouka v sobi na Kostaboni. naj tudi zatvori šolo v Pomnjanu! Konečno se oglasi k besedi nadučitelj Venturini iz Boršta ter predlaga resolucijo, v kateri se izreka našim drž. in dež. poslancem popolno zaupanje in priznanje za njihovo delovanje. Nadalje se poživlja v isti narodne buditelje in voditelje na skupno in enotno delovanje v pro-speh Slovanstva Istre. S tem predlogom, ki je bil tudi soglasno sprejet, preide se k II. Reorganizacija političnega društva. Pri tej točki se je nam na splošno začudenje javilo, da dosedanje naše politično društvo ie bore malo delovalo, kar bi naj dalo tudi povod gotovim člniteljem, da so osnovali v področju političnega društva samega brez vednosti Istega novo politično društvo pod Imenom »Kmetska zveza, polit, društvo za Koprščl-no. s sedežem v Dekanih«. Ta. danes že splošno znan čin razburil Je našo javnost prav močno, in bati se Je bilo, da pride na tem sestanku do hujšega sporekanja. Vendar ni bilo mnogo. Da smo bili vsaj kolikorto-liko mirni, zahvaliti se moramo edino le želji zmernejših, ki stremi le za ■složno in skupno, nikar pa ne cepljeno delovanje. Mimo vsega, kar se je zgodilo o tem predmetu, o katerem upam poročati v posebnem dopisu, preidimo ftalje, namreč k imenovanju raznih polit, odborov po posameznih občanih. Na predlog zastopnikov istih občin imenovalo se Je za posamezne kraje odseke, katerih naloga je označena že v pozdravnem nagovoru rdr. Trinajstiča. Omeniti je še predlog župnika Cemažarja. v katerem se poziva pol. dr., nal deluje na strogo verski podlagi. S tem Je bil ta sestanek zaključen. Štajersko. Fala nad Mariborom. (Nesreča.) V soboto dopoldne se Je zrušil v C ali nad Mariborom nek grušt. na aterem je bilo zaposlenih več delavcev. Pod leseno stavbo je bila precejšnja jama. napolnjena z vodo. iV to jamo so se zvrnili delavci, a nanje seveda tudi hlodovje. Ranjenih Je bilo pri tem težko 5 delavcev, lažje pa okoli 10. Od teh se je enemu (noga dvakrat zlomila, enemu je strta roka. tretjemu rebra, četrti Je dobil (živčno odrevenenje. a peti težke notranje poškodbe. Težko ranjeni so: tlože Herner. tesar; Šime Zvoršnik, tesar; Karol Strohmeier, Karol StrauB, istotako tesarja, in Tone Polančič. dninar. Teh petero so prepeljali v mariborsko bolnico, dočim So ostale nusMi doma. Od 1. aprila, odkar se je z delom elektrarne na Fali pričelo, je to prva nesreča. Maribor. (Železniška nesreča.) Ko Je v nedeljo popoldne pripeljal v Maribor popoldanski dunajski brzo-jvlak, je njegov strojevodja prezrl, aa stoji znamenje pred postajo (pred cestovodom) na »stoj«. Zapeljal je v bolnem teku proti postaji, pri tem pa itrčil v nasproti mu prihajajoči tovorni vlak. Sunek je bil tako silen. Sla je bilo pri obeh vlakih vrženih iz 'tirov več vagonov. Sunek je povzročil pri potnikih brzovlaka več (ažjih poškodb. Razen na materialu N se ni zgodila večja nesreča Studenci pri Mariboru. (Moža zaklala.) K zadnji tozadevni notici se nam še poroča: zakonska Ber-leg sta po Studencih dobro znana. To pa zaradi večnih prepirov in pobojev, ki so se godili med njima. Olga Berleg je znana, da živi zelo razuzdano. Moža in svoja dva otroka, oba najnežnejše starosti, pušča doma, sama pa se vlači z drugimi. Dasi je tift pred tretjim porodom, je tudi tokrat popivala z nekim moškim, za kar je zvedel tudi nien mož. Ko se je vrnila, je prišlo med obema do prepira. v kojega poteku je mož pograbil pručico in io vrgel za ženo, a jo zgrešil. Žena pa je potegnila žepni nož in ga zasadila možu v desno pleče tako, da so bila tudi pljuča nevarno ranjena. Z glasnim krikom je Berleg. od krvi popolnoma zalit, o-mahnil na stol. Olga Berleg je takoj po storjenem zločinu hitela na studenško orožniško postajo. Trpelo pa je dolgo, preden se je toliko zopet zavedla, da le bila v stanu povedati orožniškemu stražmojstru Ehrlichu, kai ie storila. Ko so na to prihiteli v Berlegovo stanovanje orožniki, so našli Berlega nezavestnega sedeti na stolu, z glavo oprtega na okno. Po zasilni obvezi se je Berleg zopet zavedel, a tožil ie o strašnih bolečinah na pljučih in pomanjkovanju sape. Prepeljali so ga v bolnico, njo pa izročili sodišču. Št. Hi v Slov. gor. (Vrane in delikatese.) Ko so bili pred dnevi v Mariboru Nemci iz rajha. so napravili tudi izlet v Št. Ilj. da tamkaj — kot smo že poročali — inspicirajo nemške priseljence. Ti in mariborski Nemci so pričakovali.' da bodo našli ob prihodu ves Št. lij v nemških zastavah. Mesto tega so morali videti, da so zelo majovažni ljudje. Zastavo — frankfurtarico — je izobesil samo hotelir na »Siidmarkhofu«. znani pa-tent-Nemec Rebenišek. Mož se je nadejal dobre kupčije, pa se je vrezal. Rajhovski gostje so prinesli iz Maribora vse mogoče: klobase, narezek. kuretnino. vino itd. To svojo zalogo so v siidmarkini gostilni razgrnili. jedli in pili. Rebernišek je pa — sline cedile. Ko so se napehali, so šli. pustili pa stvari — jestvine — na mizi. češ: nazaigrede jih vzamemo s seboj. Prišel pa je šulvereinski nadučitelj Gordon in hitel te delikatese nositi domu. Rebenišek pa je sam s temi ostanki imel svoje »privatne namene« in zato sta se prav pošteno z Gordorumi skregala. j Št. 1*1. (Nadnemec Sadu.) V Št. liju ve tudi slovenska šola pod vodstvom nadučitelja Sadu. V tem možu ni niti trohice nemškega, a se počuti seveda popolnega Nemca. Ko so bili v Št. liju rajhovski Švabi, jih ie v družbi z Boštjanom vodil po Št. liju in okolici. Saduju je baje Wastian pomagal, da je njegov sin dobil od »Siidmarke« štipendijo za šolanje. Oče je prodal torej najpreje sina. potem pa še samega sebe. Spominjamo se še prav dobro časov, ko niti eden Sadujevih otrok ni znal govoriti nemški. Danes seveda nc znajo več slovenski, razen kadar prodajajo svoi rod — tujcem. Št. UL (Kai ie resničnega?) Pravijo, da se je med tukajšnjimi Nemci zgodil v zadnjih dnevih velik nrav-nostni škandal. Neka frajlica si je iskala — postranskega zaslužka. Nekega jutra so našli pri njej več fantov v kaj čudnih pozah . . . Dotično so ovadili, a bila je zelo drzna, tudi ko se je morala pred mariborskim okrajnim glavaijem zagovarjati. Stvar po Št. liju splošno vzbuja mnogo pozornosti. Ce ie resnična, ne jamčimo, dokazuje pa. na kako silno slabem glasu je šulvereinska šola in vse. kar ie v zvezi z njo. — Tekom dobrega leta bi bil ta nrav-nostni škandal drugi. Na vsak način je to značilno za naše renegate. ki imajo na svojem ščitu geslo: »Za kulturo in moralo!« . . . Maribor. (Nravnost.) Minolo nedeljo se je vračalo v mraku neko mlado dekle skozi Stari park proti domu. Kmalu io doide elegantno oblečen, še precel mlad moški in jo začne nadlegovati. Ker ni bilo drugih ljudi, je dekle hotelo bežati, a io je moški kmalu dohitel. Ko so dekletu že skoro pošle moči obrambe, je prepodil podleža nek pes. Dekleta je našla vsled prestanega strahu one-sveščenega na neki klopi neka po-strežnica in ga z velikim trudom spravila domu. — Naša policija pač lovi po ulicah o vsaki priliki Slovence. ali pa jih pusti pretepavati. ?a varstvo nravnosti pa nima smisla. Ze pred meseci smo pisali, kako škandalozne razmere vladajo ravno glede varstva nravnosti pri nas. — Danes konstatiramo. da ie bil ta slu-čal v letošnjem letu v istem nasadu že nekako osmi ali deveti. V enem je končalo z uničenjem. Da. da: »kultura. kultura, kultura . . .!« Mariborski nemčurli so lahko ponosni na sence, ki vstajajo . . . Poš!?ite naročnino, ako je se niste! Ljubljanski občinski svet. Občinski svet ljubljanski je imel včeraj sejo, ki jo je otvoril župan g. dr. I. Tavčar ob 6. uri zvečer, imenoval obč. svetnika Likozarja in Bahovca za veriifkatorja sejnega zapisnika in sporočil, da so svojo odsotnost opravičili obč. svetniki Schmif, Kregar in Štrukelj, potem se je pa prešlo na prvo točko dnevnega reda: Naznanila predsedstva. Zupan javlja, da vstopata v občinski svet namesto odstopivših članov Štembova in Milohnoje Kav-in Kraigher. 'Povodom dveh slavnosti so se udeležili posamezni obč. svetniki ofi-cialnih maš, dež. predsedstvo mu je pa sporočilo zahvalo visokih oseb za prijazen sprejem udeležencev. Tekmovalnega streljanja, kakor tudi za / pogoščenje rezervistov, ki so se skozi Ljubljano vračali z meje domov. * lIVNMi 1 $JB Stoje — vstali so tudi obč. svetniki — se je spominjal župan smrti pok. dr. Jo®. Kušarja, ki je 28. julija umrl v Rogaški Slatini, bil pa je nekdaj član obč. sveta ljubljanskega in vseskozi simpatična oseba. Mestna občina ljubljanska — glavni dedič! Zupan naznanja, da je 7. junija umrl bivši čevljar Anton Fabjan, ki je imenoval v svoji oporoki, kar je vsekakor velika redkost, za glavnega dediča mestno občino ljubljansko. Zapuščina znaša okolu 17.000 K, od katere svote pripade precejšen del mestni občini, ki mu je, kot izvršitelji-ca oporoke, postavila na grobu skromen spomenik za 200 K, kateri znesek se je vzel iz zapuščine. Uradniki se po nepotrebnem zahvaljujejo. Finančnemu ravnateljstvu (!) se je odpisala polovica porabe vode. Nato začne citati župan neko zahvalo nekaterih mestnih uradnikov, ki se zahvaljujejo za napredovanje v službi, ali hitro odloži zahvalo in izjavi zelo umestno, da se uradniki nimajo na čemu zahvaljevati, ker jim ni biia dana nobena miloščina, temveč so napredovali v službi, ker so pač to zaslužili. Občinski svetniki so se vsi strinjali s to prav umestno opazko gospoda župana. Nemška pritožba Dr. Ambrositsch (kako nerodno ]e pisati taka slovenska imena z nemškim pravopisom!) in tovariši so se pritožili pri dež. vladi proti uradniški pragmatiki, ker v njej ni določbe, da mestni uradniki morajo znati tudi nemško in ker se dovolluje tudi sprejem uradnikov, ki so končali študije na Hrvatskem in v Bosni. Prvi del pritožbe je vlada zavrnila, drugemu delu pa v toliko ugodila, da morajo položiti izpite na avstr, visokih šolah mestni uradniki politične konceptne službe, obč. zdravniki, živinozdrav-niki in tehnični uradniki. »To so samo kapljice na pritožbo,« reče župan proti nemškim klopem s hudomušnim smehljajem. »Ker za te službe takointako že sama pragmatika zahteva izpite, napravljena na kaki avstrijski visoki šoli. Stavimo torei to reč ad acta.« Odgovor na interpelacije. Zatem odgovarja na interpelacije, od katerih omenjamo interpelacijo obč. svet. dr. Novaka o varnostnih odredbah V poglobljeni Ljubljanici. Zupan odgovarja, da bo napravljenih 16 stopnjic. rešilne kljuke in tudi rešilni čolni bodo privezani, tako, da bo za varnost popolnoma preskrbljeno. Zapisnik zadnje seje se odobri, potem pa napravi novi ljubljanski meščan Josip Oluo meščansko obljubo. Dopolnilna volitev v odseke. Namesto odstopivših obč. svetnikov Štembova in Milohnoje se izvolijo obč. svetniki: dr. Triller v finančni, Kraigher v personalni, pravni in olepševalni odsek. Kavčič v stavbni odsek in v direktorij vodovoda in elektrarne in Smole v odsek za službene pragmatike. Poročila odsekov. Dr. Novak poroča o županovem dopisu glede popolnitve upravnega odbora mestne hranilnice in predlaga izvolitev obč. svetnika Frana Kavčiča (dobi večino glasov.) Dalje poroča obč. svetnik dr. Novak o dopisu magistrata glede naprave ustanovnih pisem za mestni jubilejni ustanovi za mestne uboge in za učence obrtnih strokovnih šol. Prečita pismo in predlog se sprejme potem, ko poročevalec pouči dr. Zajca o nekaterih rečeh, ki jih ni razumel. Tarifi južne železnice. Dr. Novak dalje poroča tudi o dopisu mestnega sveta v Gradcu gle- de peticije na železniško ministrstvo v zadevi tarlfov južne železnice. Južna železnica, ki naravnost sesa kri iz prebivalstva s svojimi tarifi, je dobila od žel. min. dovoljenje zvišanja tarifov za 7%, ali to dovoljenje je samo začasno in juž. žel. bi hotela, da bi se ono podaljšalo, ali pa spremenilo v definitivum. Proti temu pripravlja graška mestna občina na žel. min. peticijo in se je obrnila tudi na ljubljansko mestno občino, da se akciji pridruži. Se sprejme. Zupan izjavlja, da je treba odstaviti z dnevnega reda točko o prošnji dr. A. Kokalja glede prevzetja spomenika Lundru in Adamiču, odnosno za spomenik nabranega denarja v vodstvo in oskrbo mestne občine, ker se je treba v tem oziru še dogovoriti s kamnosekom Vodnikom. Vprašanje slovenskega gledališča. Na dnevni red prideta dva poročila finančnega odseka, ali obč. svetnik dr. Zajc se oglasi k besedi k dnevnemu redu in predlaga, da se razpravlja najprej o poročilu gledališke komisije, ker od tega. kako stališče zavzame večina nasproti temu poročilu, je odvisno stališče, ki ga zavzame on s tovariši nasproti dopisu magistrata glede zvišanja gosta-ščine. Se sprejme, župan odredi na predlog obč. svetnika Štefeta 15 minutni odmor v svrho dogovora. Potem prečita obč. svetnik Kristan poročilo gledališke komisije v zadevi slovenskega gledališča. V zadnji seji obč. sveta je bila izvoljena gledališka komisija z nalogo, da najde način, kako bi se omogočila gledališka sezona 1913.-14., ali komisija svoje naloge ni mogla izvršiti in prepušča odločitev obč. svetu. Gledališka komisija je stopila v zvezo z dež. odborom, ki je pa postavil pogoj: da naj mestna občina gledališče plačuje (42.000 K na leto), dež. odbor ne da niti vinaria, temveč samo poslopje dež. gledališča in fundus instruktus. pridržuje sl pa vse pravice hišnega gospodarja, t. j. da. sme suspendirati ali pa popolnoma vstaviti predstave v gledališču. Gledališka komisija, seveda, ni mogla sprejeti tega pogoja, ker na ta način ne bi imela mestna občina ljubljanska nobene garancije, da ne bi dež. odbor iz bogsigavedi kakega vzroka v sredi sezone sistiral predstave, tudi radi vzrokov, ki stopijo izven nje. n. pr. radi eventualne kake demonstracije v gledališču proti dež. odboru Gledal, komisija ie zato predlagala dež. odboru, da se prepusti njemu pravica cenzure in da se ne bo igrala nobena stvar, ki je dež odbor ne bi odobril, samo naj se prepusti gledališče do konca sezone, ali dež. odbor je kratkomalo izjavil, da ostane na svojem stališču, da si namreč pridržuje »pravico po lastni previdnosti gledališče zapreti pred koncem sezone. Gledališka komisija tega krutega pogoja ni mogla sprejeti in zato prepušča odločitev obč. svetu. Obč. svetnik dr. Novak naglasa, da je mestna občina ljubljanska storila vse, da ohrani slovensko gledališče in je celo pripravljena zvišati subvencijo od 32 na 42 tisoč K. ali dež. odbor je storil, česar marsikdo ni pričakoval, on se je postavil na stališče, da naj mestna občina gledališče plačuje, pravic pa ne sme imeti nobenih (dr. Zajc: »Ja, ja!«) Mestna občina tega odgovora ne sme molče vzeti na znanje. Ako dež. odbor ni imel zaupanja do »Dramatič. društva«, naj še bo, ker to ni nobena javna korporacija, ali ta odgovor je naslovljen na mestno občino ljubljansko^ ki Je sama po sebi zadostna garancija, da bi se dogovor izvršil. Noben srednjeveški gospodar ni govoril tako s svojim podložnikom, kot govori dež. odbor kranjski z mestno občino ljubljansko in zato stavlja naslednji predlog: »Občinski svet izreka zahvalo gledališki komisiii za njeno truda-ljubnost — izraža pa svoje obžalovanje. da deželni odbor do sedaj ni našel povoda s pritrditvijo predlogom gledališke komisije omogočiti obstoj slovenskega gledališča in sezono za leto 1913.-14.« Obč. svet. Štefe pravi, da je nekaj krivde tudi druje, ne samo na dež. odboru (dr. Zajc: »Vse, vse, ne samo nekaj.«) Zdi se mu, da prihodnje leto ne bo z gledališčem nič boljše. Zadnji odgovor dež. odbora ni treba doslov-no razlagati, on bo postopal koncili-lantno, eventualne demonstrante bo razganjala državna policija (splošna veselost). Predlaga, da se seja prekine v svrho novih dogovorov. Se sprejme. Ko se seja zopet otvori, izjavi obč. svet. prof. Reisner. da. so predlogi dež. odbora nesprejemljivi. Priznava lojalno kot član gledal, komisije, da so se tudi zastopniki S. L. S. odkritosrčno trudili, da bi se gledališče omogočilo in nasprotje je meDan« jako priljubtten list. Bero ga na Bukovici. v Bukovšici. v Selcih, Železnikih in drugod. Kmet izpregleduje in gre na dan. V Selcih j-e z novim šolskim letom zopet vstopiila doslej na dopustu se nahajajoča učiteljica P., nastopil pa mladi učitelj M. Na Bukovici še zmerom poučuje gdč. P., ki mora imetij silno dobro zaslombo, ^kS1 m'ada ~ dobila učile bil sni!! ,na Rtlkovici. čeravno le: bil sokompetent učitelj St., ki služi Že menda 15 let in je na glasu kot dober učitelj, kmetijski strokovnjak Jn pevovodja in je služba izrecno bila razpisana za moške prosilce. Pa to k menda uspeh kot shoda. Dolenjske železnice. Res lepe razmere vladajo na dol. železnici, ki je nptabene v oskrbi držav, železnice, ^red kakim tednom sem Se vračal s svojo rodbino s počitnic v Ljubljano m sem imel res obilo užitka in veselja od te zabavne vožnje z večer-nint vlakom. Sprevodnik mogočen tnož, je že tako strahovito loputal z Vrati posameznih kupejev, kot da je sodni dan. Sredi najlepšega cincanja pa potegne zunaj močan veter, luč v kupeju zaplapola žalostno in — ugasne. V kupeju je bilo kakih 15 ljudi torej vsi brez luči, sredi teme! Šele par kolodvorov dalje na Grosupljem se je prižgalo luč. A goste je čakala sejiova udobnost! Pričelo ie namreč deževati in voda je pljuskala skoz# zaprto okno na potujoče občinstvo, Ki seveda ni bilo ravno navdušeno’ Sploh je dol. žel. tak »unikum«, da ie veselje in posebno čast jd delajo razni magnatni sprevodniki, ki men- fe *iso na jasnem, ali je njih na-loga sčipati karte ali ženske! I. sestanek ljubljanskih tehnikov. »Akademicno društvo slovenskih tehnikov na Dunaju« priredi s sodelo-. aiijetn društva slovenskih agrono-vemkih V3 Dunaiu’ »Kluba slo-SovSrtfte v Pragi-. .Kluba riških slovensSh tJhV ?radcu<< in cu' in 21. kimavca t V d!leh f°-Venskih tehnikov v LlS"i® n/°‘ žHnCi fe fSianej,°, v sobotonio ?em od polu 9. dopoldne v »ProsL/; dvorani Mestnega doma, kjer jim ho* de razložil inženir Janko Mačkovšek bistvo načrtov za zgradbo obrežnih zidov y regulirani Ljubljanici in zbiralnih kanalov v Ljubljani. Ob 10. url odidejo nato y opekarno Vidic & Komp. na Viču, kjer si bodo ogledali ■tovarniški obrat. — Ob 3. uri se zbe- rejo tehniki pred Mestnim domom, da' odidejo potem v strugo Ljubljanice. kjer se vrše zanimiva tehnična dela. — Ob polu 8. uri zvečer predava v »Prosvetini« dvorani Mestnega doma tov. cand. chem. Ferjančič Srečko (Curih-Švica); »O an-tropiji in koncu sveta«. — V nedeljo 21. t. m. ob 9. uri dopoldne se vrši v dvorani »Prosvete« v Mestnem domu zborovanje slovenskih tehnikov. Na dnevnem redu so poročila članov imenovanih društev oziroma klubov o dosedaj obstoječih organizacijah in o splošnem položaju slovenskih tehnikov. Na razgovor pride tudi »Zveza akademičnili tehničnih organizacij«. Vsi tovariši se vabijo, da se Po možnosti udeleže prireditve, ki bode nedvomno tvorila važen mejnik v medsebojnih odnošajih med sloven-skimi^ tehniki in njihovimi organizacijami. Vabijo se tem potom predvsem tudi gg. starejšine imenovanih društev in klubov, kakor tudi ostalo diiaštvo. da posvete sestanku prijateljsko pozornost. Abiturijentom, ki so se Odločili za tehnični študij bode nudil sestanek priliko upogleda v razmere, v katerih živi slovenski tehnik; tudi jim bode dana priložnost, da stopijo v prijateljski stik z bodočimi tovariši. Dana beseda novomeških trgov-cev. ^ Iz Novega Mesta smo dobili vprašanje kako in kai mislijo gospo-dje trgovci glede one okrožnice, po kateri so se zavezali v takem in takem slučaju plačati gotovo globo di-jašik kuhinji. Pričakujemo, da bodo gospodje trgovci ostali mož — beseda. Dom na Vršiču se zatvori za letošnje leto dne 22. t. m. V poslovitev priredi v nedeljo 21. t. m. kranjskogorska podružnica izlet na Vršič. Odlikovan Slovenec v Srbiji. Za zasluge v srbsko - turški vojni za časa obleganja Odrina in v srbsko-bolgarski vojni je odlikovan časnikar V. F. Jelenc s srebrno medaljo za zasluge. »Veda«. — Četrta in peta številka »Vede« izideta tekom tega te-številka »Vede« bo obsegala 12 tiskanih pol raznega zanimivega gradiva. Iz Boštanja, ali o tem. kako kaplan obiskuje gostilne in fante ven Podi in jih v cerkev goni. Neki mladenič je pil v gostilni g. Dermelja steklenico biva. Tedai je prišel kaplan m je rekel fantu: »Vi pijete šnops « Fant mu je odgovoril: »Ali ste brljavi, ali ne vidite, da ie to pivo. Sploh pa pijem, kar hočem.« — Župnik pa. namesto da bi opravljal cerkvene posle, opravlja svoio klerikalno posojilnico, ljudje pa. ki prideta po opravkih tja. morajo čakati po cele ure, predno se mu zljubi govoriti ž njim. Tudi prodajalne v tej fari se ne smejo odpreti, predno ne mine velika maša. Ker je g. Dermelj napreden človek, zato kaplan vedno podi fante, kj zahajajo tja, iz gostilne. V smrtni nevarnosti. Dne 12. t. m. sta prali 121etna Marija Jutraž in 141etna Marija Uhernik. obe iz Treb-nega na potoku Temenici perilo. Med delom jima ie padel škaf v vodo. Deklici sta se trudili, da bi ga izvekli iz vode. pri tem pa sta padli obe v Temenico. Voda je bila tam globoka kaka dva metra. Med tem. ko se je Jutraževa držala za travo na bregu in klicala na pomoč, je zginila Uhernik pod vodo. Oče Jutraževe, posestnik Ivan Jutraž je zaslišal klice svoie hčerke in ie prihitel k vodi. Skočil je takoi v vodo. zgrabil je Uhernikovo. ki je bila že nezavestna in jo ie spravil na suho. Po dolgem času se mu je posrečilo spraviti deklico k zavesti. Ta leži še sedaj, bolna od strahu, v postelji. Sam se je ovadil. Pretekli petek se je ovadil orožništvu v Šent Vidu pri Stični 231etni ključavničarski pomočnik France Bivec. Povedal je, da je omenjenega dne sprožil na svojo mačeho, ki stanuje v Sent Vidu, dvoje strelov iz samokresa, ker mu ni hotela dati denarja, ki ga je od nje zahteval. Pravil je, da ne ve, če je zadel svojo mačeho in jo poškodoval, ker je takoj nato zbežal. Orožništvo je Bivca izročilo deželnemu sodišču v Ljubljani. Samomor. Dne 13. t. m. so našli ženo mesarja in posestnika Antona Ipavca iz Idrije v shrambi za jedila obešeno. Ipavčeva, ki je že nekoč poskusila izvršiti samomor, je napravila to v navalu blaznosti. Nočen napad. 241etnega Franceta Rožnika iz Zaklanca pri Horjulu je napadel te dni v Brezju okrog polnoči neki posestnik brez vsakega vzroka in ga je vdaril po glavi z nekim lesom. Rožnik je zadobil težko telesno poškodbo. Vlom in tatvina. V odsotnosti domačih ljudi je vlomil doslej neznan tat v hišo posestnika Josipa Nartnika iz Setnika pri Polhovem Gradcu. Vlomil je v stensko omaro in je ukradel iz nje denarnico, v kateri je bilo 12 K. Iz neke druge omare je ukradel denarnico s petimi kronami Orožm-stvo tatu zasleduje Ljubljana, — Nadaljevanje o milijonski Novakovi zapuščini, ki vzbuja toliko zanimanja, priobčimo vsled pomanjkanja prostora iutri.. — Iz tajne seie mest. obč. sveta. Dr. Demšar in dr. Rus se imenujeta za mestna zdravnika. — Dr. Črne se imenuje za podtajnika v Mestni hranilnici v V. čin. raz., isto-tatn se imenujejo gosp. Rode za ofi-cijala. g. Zupan in Strlekar za praktikanta. — Vodji Levcu se dovoli za zavetišče v šoli na Prulah letnih 200 K. — Podele oz. odklonijo se razne koncesije. ’ — Klerikalna mučenika v Mostah. Orehka in Wostnerja bodo mo-ščanske volitve stale precei lepih krone. Ze zadnjič je bilo stroškov okoli 200 K. Orehku se to ne bode veliko poznalo, ker bode dobil podporo. Ali Wostnerju. temu pristnemu značaju bode šla stvar nekoliko bolj trda. On je rokodelec in kar si zasluži, porabi lahko za svojo družino. Njegova žena ie posestnica in ima tudi precei dolga na svoji hiši. ne preostaja niima ničesar. Ker ie mož mislil, da bode imel pri klerikalcih več dela. nego pri naprednjakih, se je čez noč prelevil in postal klerikalec. Kakor se pa vidi. ga hode ta špas precej stal. Kai ko njima bo poslal zastopnik svoj ekspenzar? Na vsak način bo njegov novi značaj prccej stal. Kazen se niima tudi ni zmanjša-šala, kakor pravi »Slovenec«, samo volilna pravica se jima ie zopet podelila. Ker smo neverjetni Tomaži, se bodemo o tem sami prepričali. Dokaz ie ostal, da sta možakarja sleparila na drobno in na debelo in ta madež ne bo nikoli zbrisan. Možakarja sta bila vržena >z občinskega odbora in to nam zadostuje. Sramoto sta vživala cele moščanske občine. Zaradi tega ie Orehka zadela kap od same žalosti. Wostner si je mislil, da ga prav kmalu zadene. Orehek in Wostner bodeta kakor pravi Slovenec, zopet sedela v odboru in mu delala čast in ugled. Zaupanje občanov jima ie splavalo po vodi. pa magari da postaneta po sili prezidenta moščanske občine. Ker madež na njunih delih se ne bo nikdar več zbrisal. — Klerikalci so mislili, da bodo dosegli še več. to se jim pa ni posrečilo in takrat bi bili še le zaupili po Mostah, kaki obrekovalci so liberalci. Wostnef pa Orehek bj pa bila mučenika liberalcev. Zato so pa blamirani ostali klerikalci sami, ker se je njih umazano ne rilo pralo od ljubljanskega sodišča dori do naivišje 'mšlancc. ki limn r>a tudi ni mosrla spregledati kazen in ie samo spremenila zaporno kazen v denarno kazen — druzega pa prav nič. — Vodstvo tvrdke Singer v Ljubljani nam na včerajšnjo našo notico sporoča, da smo bili o stvari napačno poučeni, ker je tvrdka internacionalna, ima povsod nastavljene domače ljudi, oni inserat ob priliki kat. shoda ie prišel med svet brez vednosti ravnateljstva, in se rabijo Singerjevi šivalni stroii v vseh boljših zavodih. Toliko v pojasnilo. — Razpisano ie mesto učitelja na I. mestni šoli v Ljubljani. Prošnje do 30. t. m. — Gospodinjska in kuharska šola v Mladiki se začne v četrtek dne 18. t. m. (ne 1. okt., kakor prejšnja leta.) — K poročilu o nedeljski dirki »Ilirije« dodajemo. da je zastopnik Adler-koles, ki so dosegla prvenstvo. tvrdka A. Goreč v Ljubljani. — Ročni zapisnik za šolsko leto 1913—1914 je izšel in se dobiva v Učiteljski Tiskarni. Cena brez kataloga 1.80 K. s katalogom 2 kroni. — Ob priliki petdesetletnice priredi telovadno društvo »Sokol« v Ljubljani sokolsko razstavo. Da mu 1>o mogoče podati čim najboljšo sliko v društvenem razvoju, se'obrača tem potom do cenj. občinstva, zlasti pa do starejših bratov z vljudno prošnjo, da mu blagovolijo prepustiti za ta namen potrebni razstavni materijah kakor: dele starega kroja, sokolske tiskovine (letna poročila, vabila itd.), darila in diplome s tekem. fotografije, zlasti iz starejše dobe in druge enake spominke, ki so v tesni zvezi z društvenim razvojem. — Predmeti za razstavo naj se blagovolijo oddajati od 17. do 24. t. m. izvzemši nedelje 21. t. m. v društveni sobi v Narodnem domu od 6. do 7. ure zvečer. V nedeljo, dne 21 t. m. se bo pa sprejemalo za razstavo namenjene predmete dopoldne od 10. do pol 12. ure. Po zaključku razstave se bodo vsi predmeti točno in nepoškodovani vrnili lastnikom. Odbor. ’ — Uljudno vprašanje na gospoda župana. Preteklo spomlad, ko ie bila na dnevnem redu regulacija kolodvorske odnosno Pražakove ulice, ste glasom poročil v časopisju izjavili. da se bode pri Posestnikih ob »Taboru osebno Informiral!, odnosno no si ta prostor ogledali. Ker do danes še nismo bili dsležni obljubljene- ga obiska na naši »puščavi«, ker že tujci povprašujejo, če spada ta Prostor k mestu, si dovoljujemo z ozirom na to. ker naš okrai nima (ne-vem po čigavi zaslugi) v občinskem odboru nobenega zastopnika — nal-uljudneje Vas prositi, da spolnite dano nam obljubo in posvetite vsaj malo pozornosti tudi nam davkoplačevalcem ob »Taboru«. Ob tei priliki bodi omenjeno — da stem. da po »novem« cel dan stražnik ta prostor ogleduje, nam ni nič pomagano. Tudi smo dobili menda po zaslugi gosp. Jegliča eno svetilko, ki sveti do 9. ure. toda kal nam to pomaga, ker je po 9. uri tu prava egiptovska tema, kateri smo se domači sicer privadili, zato se pa tujci tembolj škandalizira-jo- ker ie toliko cest in precejšnji promet. Nevarno je, da se na cesti kdo ponesreči, kjer je mitnica, cerkev. vojašnica itd. bi pač rabil več pozornosti in udobnosti. Zato prosimo hitre pomoči. Ravno tako prosimo. da se vendar naj bi začelo z ureditvijo parka, ker se dovoli že 14 let odklada, saj smo tudi mi davkopla-čevtlci in če kje v Ljubljani — je gotovo na »Taboru« park potreben. Torei prosimo! Volilec. — Nogometna tekma Celovec -Ljubljana. Za nedeljo se nam obeta zanimiva nogometna tekma. Po daljšem presledku nastopi namreč zopet v Ljubljani prvo moštvo celovških atletikov. ki nam je iz lanske pomladi še prav dobro v spominu vsled svoie elegantne in vsestransko fair igre. Kar je »Ilirija« za Ljubljano, to so atletiki za Celovec. Vsled tega lahko trdimo, da bo to obenem tudi tekma za prvenstvo mest Celovec -Ljubljana. Ta tekma bo gotovo ena najzanimivejših, kolikor smo jih že zadnji čas videli v Ljubljani in bo za gledalce gotovo mnogo bolj napeta kakor one velike s praško »Slavio«. ki ie bila za naše moštvo mnogo premočna. Športmani. ki poznajo naše in celovško prvo moštvo v sedanji njih formi in moči. trdijo namreč, da ni mnogo diference med njima. In najzanimivejše. v posameznili momentih celo razburljive in živce dražeče so tekme med enako močnimi moštvi, posebno, ako se na obeh straneh polaga največio važnost na elegantno ter fair igro in dobro premišljeno kombinacijo. Kdor ie gledal tekmo »Croatie« z rezervo »Ilirije«, ta bo temu prav rad pritrdil. Ta tekma se bo pa razlikovala v marsikate-em oziru od vseh dosedanjih. »Ilirija« nastopi prvič v svoji novi sestavi in s svojim novim načinom igre v večjem matchu. Koliko ie s tem pridobila. za to najbolje govori razmerje proti rezervi, na meč 8:2. k j je bilo prej 0:2. Nasprotno pa tudi Celov-čani v zadnjem času prav pridno trainirajo in pridejo vsled svoje dobre forme na drugo mesto v nemških alpskih deželah. Oni se vadijo na način. ki je vpeljan pri ogrskih, prvorazrednih moštvih, kajti v svoji sredi imajo igralca, ki je dosedaj igral v Budimpešti. In da ogrska moštva nadkriljuiejo avstrijska, to ie precej znana stvar. Nedeljska tekma bo torej obenem tudi preizkušnja kombinacije in igre po ogrskem in češkem načinu, kaiti pri »Iliriji« se vpeljuje način igre praške »Slavije« in so posamezni njeni igralci že precej dostopni temu načinu. . — Za »Sokolsko zvezo« mesto cvetk, ker »prepovedan« sad diši. je poslal Albin Železnik 3 K. — »Slonov Francel« ie daroval vsled prepovedi cvetličnega dneva »Sokolski zvezi« 2 K. Ga. Korene za isti namen 1 K. — Poziv narodnemu ženstvu! V soboto 20. t. m. darovala se bo v Trnovem ob 8. uri običajna sveta maša za narodne žrtve, padle 20. septembra 1908. Dolžnost vsega narodno čutečega ženstva je. da še te maše v naiobilneišem številu udeleži! — »Benečanske sanje«. Ta film pretresljive vsebine in velike lepote. krasne scenerije, se predvaja danes prvikat v kino »Idealu«. Primeren tudi za mladino. Predstave danes do pondeljka vsak dan ob 3, pol 5. 6, pol 8. 9. Cene 10 v zvišane. Majnovejša telefonska in brzojavna poročila. JAPONSKO - KITAJSKA VOJNA NAPETOST. Nanking. 16. septembra. Poročilo »Deutscher Kabelgeselschaft« pravi: vsled sprejela vseh zahtev japonske vlade od strani Kitajske je spor poravnan: (Zahteve so bile. kakor znano: najemninska pogodba, s katero se Portartur prepušča Japonski za daljših 15 let; prepustitev dveh važnejših južnokitajskih pristanišč proti najemnini.) Tokio. 16. septembra. Japonska zahteva od Kitajske tudi koncesijo za železnico v Mandžuriji in odstop važne vojaške postojanke na Kitajskem. ’ Tokio, 16. septembra. Poročilo »Deutscher Kabelgeselschaft« pravi, da je Japonska odposlala pred Nanking še 2 križarici in 4 rušilce torpe-dočoinov. Ko dospejo te ladje pred Nanking, se bo nahajalo na Jantskem jezeru 13 japonskih križaric in 4 rušilci torpedovlh čolnov. KORALE NAJDENE. London. 16. septembra. Neki večerni list poroča, da je bil v nekera predmestju najden zavoj, v katerem se ie nahajalo 58 koral od 59. iz katerih ie bila sestavljena ovratnica, kj je na tako čuden način bila na pošti ukradena. Zavoi ie najditelj izročil policiji. KOLERA SE GROZOVITO ŠIRI. Belgrad. 16. septembra. Kljub vsem varnostnim odredbam se kolera strašansko širi. V zadnjih petih dneh ie obolelo v Nišu zopet 80 oseb, od teh mnogo s smrtnim izidom. V Belgradu sta dva nova slučaja SKERLECZ ZOPET OPERIRAN. Budimpešta, 16. septembra. Skerteczn se je zdravje v toliko poslabšalo. da se ie v budimpeštan-skem zavodu »Rdečega križa* moral podvreči novi operaciji, ki se ie srečno iztekla. Komisar bo moral ostati še 3 tedne v zavodu. Odgovorni urednik Radivoj Korene I.ast in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Dva čevljarska pomočnika, enega za boljša in enega za mešana dela. sprejme takoi Ivan Šober, Škofja Loka. __ _ _________ 2 klavirja, eden nove konstrukcije. drugi preigran, se ceno proda. Kje. pove »Prva anončna pisarna«. 868-2 Dijak realec se sprejme na hrano in stanovanje. Glasovir v hiši. Naslov v »Prvi anončni pisarni.« 872-1 Teodor Kunc Prešernova ulica št. 5, L nadstropje. I amski modi ii seloi za m • • angleška in francoska dela se priporoča. .\ 'FRAN KR AIG HER Icrojašlcl mojster G-ospcska vlIIcsl S se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblels po meri, — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile In blaga, trpežne tudi za pksport po morju. 229 v *■ Od-lilscvajia tovarna jesilia Trst - IjTJLlgrl Salvador - Trst Ustanovljena l*i* 1841. Ulica Casimiro Donadoni 10, — Telefon ftev. 788-Naslov za pisma: Luigi Salvador, Trst, poavni predal. Edina l^ornica s patentiranim avtomatičnim sistemom. i na Primorskem. Posebnost: Naravni Jesih iz telega in tdeCega vina ter jeslh Iz čistega alkohola za konserve. Vsled avtomatičnega proizvajanja, ki je mnogo cenejši od ročnega dela, ml je mogoče postreči »vojim odjemalcem z izdelkom, kl je neprekosljiv glede dobtote In nizke cene. Naročbam se prilaga pismeno jamstvo, da odgovarja izdelek popolnoma hranilni »vrhi; n> zahtevo pošljem vzorce in cene. V važitejSik meglili iščem zatitopul k e« Spretnega pomočnika in učenca iz poštene hiše sprejme L. Kuharič, trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom,v Ormožu. Sprejme se v trajno delo dva dobra čevljarska pomočnika in enega učenca. Alojzij Fabian, Čevljarski mojster, Črnomelj (Belokrafina). I Simon Praprotnik Jenkova ulica 7. priporoča slavn. občinstvu svoj veliko zalogo ledenikov, vrtni :: miz, stolov :: in sploh vsa v mizarsko obrt spada joča dela. Deio solidno, zmerne cene, postrežba točna Ceniki se pošiljajo franko in zastonj. tL/ sedaj samo K 1*85. >«/> Velikanska zaloga O gramofonov! ““TT Zahtevajte cenike. Cfc - i i O ,» E 25 cm velike, dvo- H stranske, priznano ji. najboljših znamk »ni t hz prodajam radi velike zaloge pod last. ceno -O ss Šolske knjige za vse srednje, meščanske in ljudske šole v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni L. Schwentner knjigotržee v Ljubljani, Prešernova ui.3. Poslopje „Mestne hranilnice". Učenke se sprejemajo v privatni pouk za vsa modistovska dela. — Poučujem v skupnih posameznih in večernih tečajih. Od visoke c. kr. dež. vlade konces. učni zavod za vsa modistovska dela. Al. Vi¥0d-i0zetič Ljubljana, Pred škofijo 21, II. nadstr. Prosim zahtevajte prospekte. ¥ ,PMarodni kawarsiI®1 od danes naprej vsak večer koncert eiitne dunajske damske kapele Začetek ob 8. 'Vstop prost. Za obiskovalce koncerta je prikladna zlasti restavracija „Zlatorag“ poleg „Narodne kavarne" s svojo priznano dobro kuhinjo, pristnimi vini in izbornim češkim pivom Priporoča se slavnemu občinstvu ter prosi za obilen poset Fran Krapež. Šolske potrebščine vseh vrst priporoča Marija Tičar, L*ubI»ana ST7-. IFetra. c. 2G nasproti „Zlate liaplje((. Modistinja MINKA HORVAT Ljubljana, Stari trg št. 21. Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke. Popravila se točno in najcenejše ižvrše. ■BtMBlIBBIHBBHnHMBIBBBlISBBKBiaBBBIZilEHBiaBKKeSiairnBtlZBBKaiaBBBIIK Ob pričetku šol priporoča tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica 9 svojo bogato zalogo vsakovrstnih izgotovljen h oblek za dečke in deklice. s r Adler-kolo tvrdke k GOBEC Ljubljana je bilo pri nedeljski dirki Ljubjjana-Logatec-Ljubljana mr brez defekta — na cilfu! »Zdravnik želodca" je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo rnanikati. BMMBNBBBBMnnnesnKflB^ Edna posebnost likerja je FE Modni salon Stuchly-Masch ke 3 Ljubljana, Židovska ulica 8 priporoča cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo - z mskih klobukov in Športnih čep e - za dame in deklice po najnižji ceni. Popravila točno in ceno. Žalni klobuki vedno v zalogi. Priznano d-cloro "blago — niz,lc-2 cene. 3CE :e= Vsled sklepa c. kr. deželnega kot konkurznega sodišča v Ljubljani z dne 5.|IX. 1913, opr. št. S 10:13|4 se bode trgovina Fr. Igliča prot. trgovca v Ljubljani, Mestni trg 11 nadaljevala, vsled česar se bode v konkurzno maso spadajoče blago in sicer: papir, zvezki, pisalno orodje, galanterijsko blago oprava za turiste, žepni in stenski koledarji in dr. na drobno razprodajalo po globoko PF* znižanih cenah, 'li DR. FRAN NOVAK, odvetnik v Ljubljani, kot začasni upravitelj konkurzne mase. v i! (M nad 3-0.660 komadov !! blaga najnovejše mode in sicer: nad 5000 oblek za dečke in gospode po K 8'— 10’— 15'— in naprej „ 2000 raglanov ali površnikov za dečke in guspode po K 10— 15— 20’— „ „ „ 2000 otročjih kostumov „ n 3-— 4'— 5— „ „ „ 2000 štofastih hlač inmodnih telovnikov „ „ 4'— 5-— 6-— „ „ „ 1000 klobukov za dečke in gosp. „ B 2-— 3'— 4-— „ „ 3000 pelerin nepremočljive najboljše kvalitete po K 5-— 6’— 8’— 10’— „ „ nad 15.000 damske konfekcije kostumov, paletojev, kril in bluz za dame in deklice najnoveišega kroja po priznano iclIzIzIIcl cenah. I Dalje se dobijo tud« pristni pariški modeli. PF" Postrežba točna in solidna. "IM Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mesini trg št. Arena Narodnega doma. Od srede, 17. t, IB. naprej odprto vsak dan ed 4. popoldne do 10. mm. Arena Narodnega doma. Prvikrat v Evropi! Prvikrat v Evropi! MISTERIOZNA AFRIKA obstoječa iz 100 divjih bojevnikov, plesalcev, plesalk, godcev, rokodelcev, borilcev, plesalcev z meči itd., kakor tudi predvajanje izvirnega orientalskega harema s poglavarjem favoritom, trebušno plesalko Reklo, Bent Mohamedom, Ben Amerjem, plesalkami narodnih plesov Aziza, Ben Mohamedom, Kadija, Fekjrjem, Hadjo Fatma, Aby Sennem, in za postrežbo določenimi zamorkami ter evnuhom Mohamedom feen Dšda. Vfeloouiii«.: Odra«U SO vin. Otroci XO vi n. MilYIiafeUlltVO Z Czutzka.