ALatoli&k cerkven list* Danic* izhaja 1.. 1«. in 20. dne vsaciga mcsca na celi poli, in velja p., posli za celo leto 3 gld.. za pol leta I gld. OO kr.. v tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izi.ie Danie* dan poprej lA*t 29. Tečaj XVI. V Ljiihljani 10. vinotoka 1S()3. Zri god vnebovzetja Jiarije Mleviee kdo je. ki iz solz doline Kviško stega dans roke? Dviga sc v nelia višine. Slov« jemlje od zemlje? Dviga -e od revne zemlje. Božja moč od tod jo jemlje! Ko se .»veti ji obraz. Materno žegnuje na6 ! Kakor luna lepa. mila. V r-»ifu zarje juterne. Tre«! n« ho je prisvetila. tire v hlišave noterne! Vse nebo -c ji odpira. Veličasten se sprostira Ji \ :iebc*ki laj vzor, \ srečnih nebesčanov zbor! t . | . prelepa s. ■„ iudija Iz višave k nam doni. In sladko ime ..Marija" Ljuhcznjivo se glasi ! Njo tedaj nel>o sprejema. Njo nebeški raj objema ! Zbor nebeško ji vesel Je častit pozdrav zapel. Pojte ji duhovi zbrani V slave veličastni dan ! Pojte ji vsi n«*beščani ! Poj na zemlji ji kristjan! Saj stvari tako vse svete, Z dušo in telesam vzele Od zemlje v sveto i.ebo Več nc bo — in ni bilo. Tebi res. Marija sveta ! Poje vse naj slavo, čast! K Jezusu v nebesa vzeta Si prejela vso oblast. Trojni Bn»- te sam poslavlja, Dans kraljici ti postavlja Cez nebo in cez zemljo Krono zlato na glavo. Vredna si nebeške slave. Že od vekov zvoljena Srednica pri Bogu. sprave Naše Mati vsmiljena Kevna zemlja se ti vkloni. Ki pri Jezusu na troni Zdaj povišana sediš. Vse nebesa veseliš. Ko še tu na zemlji bila Let si dve in še«« <-t Nisi svetniga ljubil« . Božji tempelj b'l* si s- .<> ie bil v \Vašiii£tnii-u pretrklo r.imo, ravno ko je vlada hotla ojstro povelje poslati, da se ue smem nikdar več prederzniti v Bad Iii ver iti. Kriv.iverec je meni jamo kopal, in je sam vanjo lelebnil: vlada, kteri je opravuik hudobno početje njegovo natanko popihal. mu je vso denarno podporo odtegnila, in meni (tode brez denarne pomočil pravico dala cerkev postaviti v llad Rivver-u. in tam vstanoviti. ako mi je ljubo. Akoravno hi hil pa prepoved od vlade dobil, da ne smem pri hudi reki sv. katoliške vere ozuanovati, ne bii Im se zmenil; prej hi se bil dal v zdolne deržave v kako ječo gnali, kot udati sc krivičnemu povelju krivovercev. ki je nasproti konštimcii kteta katoličanom ravuo take pravice voli. kot nekatoli-čauoin. Vender iiic pa le veseli, da se ju to tako poravnalo; zanaprej bom imel vsaj bolj pokojno življenje. Čeravno zdaj cerkvice nc morem postaviti zavoljo pomanjkanja pripomočkov, sim si pa svest. da mi ne zamoie na*prnt-vati zanaprej krivoverska derhal. Prečastni gosp. prošt, gotovo se veliko bere po evropejskih časnikih o amerikanski vojski, (•romoviti oblaki so sc pridervili čez amerikanski narod, ki jc dozdaj -lovel kot pervi med izobraženimi ljud-tvi; tode ko hi trenil, se je moč njegova razrušila. Ilcržave, ki so si prederzuo domišljevale. da bodo postave dajale vesoljnemu svetu iu i/.obtazile uboge v nevednost zakopane evropej-ke in dru-goduc narode; deržave, ki so bratovsko objemale vse evropejske rovarje. Košuta med tiste vverstile. ki |ih |e previdnost Božja izvolila, v babilonski sužnosti zdihajocc ljudstva osrečiti, iu mu stavile spominke, celo gostilnice. parobrode. predmestja po njem imenovale, da bi spomin blagoscrenega patriota ogerskega v viko ne vgasuii; der-žave, ki so GSaribaldi-a nad K(i~tu-a povzdignile, iu slavile kot drugega mogočnega mesija, ki bu. češ. lim-ki kaci glavo •Meri. iu so silno žalovale, da papeževo kralj«.-tvo še ni v razvaline razpadlo; deržave, kteiim je nevera za ver«, denar za boga: kupčije in barantije za službo B »žjo ; der- zave. v kterih se To različnih ver šteje — te deržave so zdaj * nar višje stopnje blagole in mogočuosti bliskoma padle v neizrekljivo revšino. Kaj je vzrok tega? — De-p,.*uit polente* de sede. Napuh iu krivovera jiui je pod-stava. loiej se ruši to poslopje iu pada v razvaline. — Skorej je gotovo, da se bojo južne deržave od ceulralue (središnje) vlade odtergale, iu ue molim se, ako terdim, da je Božja volja, da »e razpahue to poslpje, ki je pre-derzno kljubovalo vsegamogoenemu Bogu. Berž ko ue, se bo b..j tudi v severnih deržavah vnel, kterih ljudelvo se je v dve mogočni — druga drugi oovražni strauki razdelilo: v republikansko, vladi prijazno, ki ima tudi vla-darstvo v svojih lokah, iu v d e m o k r a t i š k o , vladi sovražno. Dcmokatiška ima zopet dve ločini; ena zeli mir in spravo z južnimi deržavami, in hoče jim privolili samo-stalnost. Druga, čeravno vladi so\razua, vender hoče morijo iu vojsko naprej gnati, ler južne deržave prisilili, da bi se spel s severnimi zediuile. Med republikauci ho naj huji a b o I i c i o u is t i, ki tirjajo , da naj se suzuost zamurcev odpravi, — in sc v ta namen zlo krivičnih pripomočkov hočejo posluzili. Veled teh različuih etrauk v ljudstvu so se nar s\etcjši iu tesnejši zveze raztergale: bia( brata, sestra sestro sovraži. K temu se družijo še druge nadloge, ki se množijo dan za dnevom; davki so grozni, vse hujši kol jih moji rojaki odrajtujejo. Naj bi pac z veseljem nosili jarem, ki ga jiui oceloveka vlada naklada, ki je v resnici lahek iu sladek v primeri s težo nadlog iu davkov, pod ktero ječi amei i kairsko ljudstvo! Tode vse te teže in homatije mene iu mojih ludijanov ne dosegajo. Ko bi časnikov iz spodnjih derzav ue dobival. ne bi v cd i I, da je vojska v Ameriki, liho iu prijeluo je v odljudnih dobravah naših, razuu vlauskih indijanskih homatij. ki so belemu ljudstvu mojega misijona veliko strahu prizadjalc, zlasti pred Sioux-i v uasi soseski. Tode potem ko je bila amerikanska armada Sioux-e vzugala, Sinjih polovico pokončala), in tudi, kur je bilo rugovilezev med našimi Indijani, vpokojila, je strah spel posel iu uhajavci zdaj zopet nazaj piihajajo. ( udili se bote blez. ako Vaui povem, da 24. avgusta 1 si;i l0 bil francoski princ Napoleon z b vikšimi častniki in generali francoske armade v mojem misijonu. Ceravuo ce jc vedno tako sovražno zoper kutolisko duhovstvo obnašal. je bil vendar silo vesel, on iu njegovi spremljavci, du so našli katoliškega duhovnu v tem daljnem kraji. Zapisal mi ie svoje iuie v neke bukve, ki ga Vam tukaj pošljem. pošljem Vam tudi v spomin, prečastni gospod prošt, uko Vas ne bo žalilo, eno svojih poezij, akoravno v un-"leškem jeziku, v podobi križu, ki sim jo dal natisniti; natisnjeno je spodej tudi moje ime: John Chebul, missio-nurv : zapopadek je: V križi je tolažba, križ jc znamnje odrešenja nu-egu. — Nuj dokončam zdaj svoje pisemce. Prosim, prečastitljivi gospod prošl, blagovolile nu poslali slovenski cerkveni ča-ink ..Zgodnjo Danico" preteklih 2 let. novi slovenski slovar, iu podobe mojih bratov. — Neznano dopadc ludijunom podobu Kranjskega mesta, ki mi jo je g. Bizjak zmulal iu obraz (portrait) mojega strica iu bratrancev; gotovo jih bo veselilo, ako jim še kaj drugega pokažem. Pač želim, da bi mi te reči prej ko mogoče poslali, da jih prejiuem. predeu jezero zamerzue, ker po zimi razun golih pisem, nobena druga reč ue pride v te odljudne kraje. (Nasledvajo pozdravi.) Milostljivcmu škofu poljubim roko iu perstan in Jih prosim, naj mi še za 10 let podaljšajo privoljenje tukaj o-lati. Pozdravim tudi svoje nekdanje gg. učenike, dobrotnike dušne iu telesne, in součcncc. O da bi pač vsi molili za me. — zlasti zdaj, ko zlo boleham. Ko sim bil svojo drago domovino zapustil, sim bil terduo skleuil, nikdar ovojih rojakov uc nadlegovati za de-uaruo pomoč, preveč so mi »tiske iu potrebe moje domo- vine znane; tode vender. prečast. gosp. prošt. ko bi se kdo prostovoljno ponudil iu želel dati kak dar za moj misijon, bi prav dobro naložil, ker želim 2 cerkvici postaviti, eno v Superioru, in drugo ob hudi reki; za moje lastne potrebe mi ni tuar. Ce mi bote kaj odpisali, tako le naredite napis: Rev. John Chebul, missiouary Bavfield Wisconsin Norih-America, United States. Odpustite mi, da tako po domače pišem, saj veste, čeravno je beseda prosta in brez cvetja, Vas v endar serce visoko spoštuje in ljubi. Priporočivši se v molitev iu vedni spomin, prosim nikdar nc pozabiti svojega Vam do smerti zvestega , serčno vdanega J a u e z a C e b u I - a. Nevera ne blaži. (Iz dnevnika necega duhovna.) Češki spisal Vacslav Stulc; poslovenil Dcželauov.) (Dalje.) Sedem k postelji. Doktor se oddahne in jame pripovedovati tako le: Blezo 30 let bode, kar sem prišel v visoke šole. Brez skušenj in nepopačen sem bil zapustil očetov doni. Ali kmali sem bil iz raja nedolžne mladosti. Takrat sem sc bil sozuauil z mladeučem, ki je bil lepši nad mnoge druge; gibčen, lepega obraza, tenke rasti, prijazuega obnašanja in jako bistroumen je bil. Vse sc mu je vkla-njalo v drušinah. Ni je bilo veselice, da bi njega ne bilo zraven. Stel sem si v veliko čast, da se zaupljivo iu prijazno obnaša tudi proti meni. Drugi so se mu vsilovali, ali oti se je pečal naj raje le z menoj, to je sam djal, in obiskoval me; da ob kratkem rečem: oba sva bila eden. Ali ta moj pervi prijatel v visocih šolah je bil kriv moji nesreči. Zarad teh krasnih darov ga je imel rad vsakdo, vsakdo čislal ga, ali ti darovi so sc bratili z nevero. Kar se tiče ineue, sem izrejeu keršanski. Mati so mi bili sicer zgodaj umerli, toliko bolj pa je skcrbel za-ine moj oča, goreč protestant, kajti hotel jc, da bi bil tudi dedič njegove vere. Pa hudo 6e je zmotil revež. Novi prijatelj jc kmali iz mojega serca izroval vse verinc korenine, zasajene ua tihem očetovem domu, kajti moj razum ni znal vstavljali sc ne njegovemu bistroumju, ki ga je zajemal iz kujig današnjih posvetnih modrijanov, ne zbodljivim njegovim iu zvitim besedam. Serce je bilo sicer šc nekoliko časa zvesto stari veri, ali jaz sem se jel sramovati zarad svojih verskih misli, ker sc jim je smejal tovarš, kajti svet gaje močno čislal in vse se jc čudilo njegovi modrosti. Pa to je bila meni tudi perva stopinja iz raja. Prijatla jc to veselilo, češ da se mi vendar enkrat olupi mrcua z oči. V kratkem času sem se ves zapredel v njegove mreže. Kar so pričele zbodljive besede, to so izveršilc veselice, na ktere me je vodil iu ki so me omamile s svojo sladno sapo; spreobernil sem se na njegovo pot; kakor metulj, tako sem letal po radovaukah (veselicah) in menil, da si bom srečo vjel, ali hudo sem se ogoljufal. Ni ga bilo več ineui pokoja odsihmal, kar sem bil izgubil sveti zaklad, ki vi pravite da je vera. ..Sla je vera , šla jc nedolžnost, pa žnjo tudi vsa sreča. Nikjer ni bilo za-me ne mirii ne postanka več. Vedel sem se sicer še smejati, ljudje so mc imeli radi, kakor veselega tovarna: ali za moje serce je ui bilo več tolažbe, ue veselju. Mamilo me je poželenje, pa to ni bila radost. Ni bilo dolgo in uapade me tudi bolezen, uasledek mojega samopašnega življenja. Dokler sem se v bolečinah po postelji metal, sem se sramoval samega sebe in obžaleval svoje pregrešno djanje. Za terdno sem obetal, da se vernem ua pravo pot, da se poboljšam precej ko ozdravim. Telesu prirojena moč je zmagala. Izlezel sem iz nevarnosti in bil sem pripravljen spol-niti obljubo; pa tovarši mi niso dopustili. Moj prejšnji pri- jatel in pogubitelj moje duše se mi zopet pridruži in — osvojil si je moje serce. Razodel sem mu svoj sklep, on pa se je smejal rit mi svetoval, naj v prihodnje raji uekoliko bolj varujem svojega zdravja. — Poslušal sem ga. Tudi posihmal si nisem kratil nobeuega veselja, varoval sem sicer zdravja, — al za dušo mi ni bilo nič več mar. Kakor obupuež, (ako sem si vedno prizadeval, da bi zaterl vse svete ostanke iz otročjih let. Prcdno jc minilo leto, pa sem bil, kakor se mi je zdelo, že pri konci. Svet iu življenje na svetu — to mi je bilo vse; — vse drugo mi je bila le zastavica, nisem veroval v nebo, strah je bil za-me prazna reč , nisem se bal — pekla !" .,Nisem upal v nebo, nisem se bal pekla!'4 je povzel čez malo časa ubogi doktor, in nadaljeval je: „Na visocih šolah mi je minulo nekoliko let. Oča mi jc umeri. Bal setn se časi poprej njegove jeze, zato ga nisem britko pogrešal. Podedoval sem bil lepo premoženje in postal čisto prost in sam svoj. V kratkem sem bil po-vikšan za doktorja. — Gospodar veličini posestvom, sem se navezoval še bolj na prijatela, kakoršnega sem si ga menil in po-tal sem hlapec njegovim strastiiu. Tovarš mi je svetoval, naj se ogledam po svetu, naj obiščem velike mesta, vživam veselje, ki se na potih povsod nastavlja bogatemu človeku. Vajen v vsem ravnati se po njegovi volji, sc mu precej vdam, in jela sva potovati. Ne bom vas, gospod, nadlegoval opisovaje mriogoterne vesele družbe, ki sva jih vidila po Nemškem, v Londonu, v Parizu, na Švicarskem in po Laškem. Tri leta sva bila na tujem, pa naveličal sem se potikal po svetu, in namerim jo naravnost donui." Vcrnivši sc v domovino, ostanem nekoliko časa na očetovem domu. Soznanim sc s hčerjo spoštovanega meščana. B —ga. To dekle, blago kakor angel, me je s svojo lepoto čisto opanalo. Do zdaj šc neznani svet se mi jc od-perl. Sercc mi jc bilo vse mlačno in oterpnilo, zdaj pa mi ga je vžgala ljubezen do nje. Poprosil seru za-njo. Ni se oče branil, kajti vedel je za moje bogastvo in upal. da bode hči z menoj srečna. Nedolžno hčerkino sercc pa sem si lahko tudi pridobil, iu še prcdno so minule kvatre, bilo ;e nedolžno dekle moja nevesta. Toda skor bi mi bilo spodletelo: jaz protestant, — ona pa katoličanka. Zelo sc jc prestrašila nevesta, ko jc to zvedila neke nedelje pred poroko. Vsa zamišljena jc bila, in objokana mi jc neki dan razodela, zakaj tako žaluje. Menil sem, da duhoven, spovednik in njen svetovavec, ji jc vsadil tega červa v scrce. To me je neizrečeno razkačilo, ko bi bil Ic mogel, maščeval bi se bil nad njegovim življenjem. Z vsim sercem sem ga odslej sovražil. Varoval sem se pa vender Ic, da sc nisem izdal pri svoji izvoljeni. Obljubil sem, da ne bodern ženi nikdar kalil vere, pa da naj se tudi otroci rede po ker-sčan-ki, ako nama jih Bog da; tako sem poravnal, kar bi mi bilo vtegnilo biti na poti. Pa to je tudi pomagalo. Duhoven se je potolažil, oči so se nevesti razjasnile in veselo smo obhajali poroko." ( Dalje uasled.) Popotni spominki. Romanje k sv. Kervi v zgornjem Gorotana. V časti I ni spomin š t i r i s t o I e t u i c e slavne ljubljanske škofije popisuje Jož. Lcvičnik. (Dalje.) Veselo grem nato skozi lopo zopet gori v gostivnico, kjer sem najdel drugega popotnika , imenitnega doktorja iz zgornjega Bavarskega. V tacih krajih, kjer navadno tudi imenitni gospodje slečejo suknjico visokosti, se ptujci urno eden z drugim sprijaznijo. Tudi z Bavarcem — ki je bil prav pošleua duša — postala sva koj prijatla in radostno sem mu povedal, da vidil sem ravnokar Veliki zvonik. Naglo plane tudi on izza mize ter hiti ven pod prosto nebo občudovat orjaškega velikana. — Gostivnica ima mnogo sob za ptujce, pa le iz ene same vidi se Veliki zvonik, — imenuje se toraj ..Zvoni-kova soba" (Glocknerzimmer). Rajni kardinal Salm — bivši od I. 1784 do 1822, tedaj skozi 30 let, knezoskof Kerški — ki je bil za tc kraje prav posebno vnet. kupil je za to sobo velik daljnogled (tubus), iu ta je v sobno okno že tako vdelan in vravnan, da ptujec kar k njemu stopi iu vidi Zvoniku ravno ua verhuuec. Se ve. da sem v svoji radovednosti prašal zdaj tudi po ti sobi, zakaj ker mi je bila srečna prilika, čisto iu natanko viditi naj večjega velikana izmed vsih gora avstrijanskih. hotel sem ga gledati popolnoma. Al na moje vprašanje po ..Zvonikov i sobi** odgovorilo sc mi je, da jo ima neka gospoda od Dunaja ze tri tedne v najemu in se nc more toraj va-njo. K — gospoda gor' ali dol', sem si mislil, zdaj sem tu iu morebiti nikdar več iic, pa bi šc tabart nc vidil vsili znamenitost. Oserčim se iu kar tebi nič meni nič poterkam na duri ,.Zvo-nikovc sobe." Vljudno sc mi odgovori: ,,noter." Stopivši v taisto po ponižni prošnji, naj mi prizanese mojo nadležnost, brez vseh ovinkov naznanim svoje želje. Prav vljudno sem bil sprejet; al namen svoj sem Ic na pol dosegel. Bil sem v sobi, al skozi daljnogled gledati mi ni bilo dano; kajti je stal taisti prav pohlevno v kotu pri peči. Prijazni začasni najemnik sobe pa utc jc tudi zagotovil. da jc daljnogled nekako slab in da sc skoz-nj le malo bolj ko s prostim očesom vidi. Poslovil seru se toraj zopet s priljudnim gospodom. — Resnične so besede, ktere je govoril o tem kraju nek popotnik, rekoč: ,.Rdor se nahaja pri sv*. Kervi. pa ne gre gori v* podnožje Zvouikovo iu ua ..pasteričui ledenik" (Pasierzen Gletscher), ta je enak človeku, ki se je nahajal v krasni palači, pa se mu ni poljubilo vrat naj lepše dvorane, pred ktero je žc stal. odpreti in stopili va-njo." — Tudi jaz sem bil namenjen šc naprej gori d« krnica doline. Imel sem v ta namen že od predragega -vojega Zilskega gostoljuba priporočilno pismo do tukajšnjega ver-Icga gospod očeta Venccslava I ršič-a. da bi mi presker-beli dobrega voditelja skozi neznane iu ludi do»ti nevarne kraje gori do podnožja Zvonikovega. Ker pa jc moj novi tovarš Bavarec že imel kažipota do tam gori in tudi za naprej čez stcrmi ledenik „Pfaudelschartc" ua So!nogra-ko. kamor se jc mislil drugo jutro podati, meni ni bilo treba dalje skerbeti za to. Sel sem [ta vender gospod Očetu sc poklonit, ki so posebno Ijubcziijiva in zastran tega tudi dalječ po svetu prijazno sloveča duša. Najdel sem jih v malem vertcu za farovžem, iz kterega se jc posebno dobro vidilo na Veliki zvonik. Goričvala sva prccej dolgo in marsikaj zanimivega sem zvedel od njih. Pravili so mi. da jc po zimi tu skoraj iničniši bivati, kot po leti; da je takrat obnebje veliko bolj čisto iu jasno; da tudi mraz ni tako hud kakor po ravninah i. t. d. Opomnili so me, da naj jutri Ie gotovo kaj jedi iu pijače pod Veliki zvonik saboj vzamem, ker drugač bi opešal; da naj zarano odrinem, ker poznej jc zavoljo vročine težavano popotvati itd. Dobrovoljno ponudili so mi tudi svoj dobri daljnogled, za kar vse sem jim bil, se ve, serčno hvaležen. Nazaj pridši v gostivnico sva s tovaršem Bavaieein večerjala, potem pa pregledovala dolgo znamenito knjigo „Zvonikove bukve" (Glockucrbueh), ua ktere pervem listu nahajajo se lastnoročni podpisi Njti veličanstev cesarja in cesarice in sedmerih uaj imcuitiicjših oseb iz visocega spremstva ter podpis: „Pri sv. Kervi 7. septembra 1850." Tudi mnogo mnogo drugih podpisov iu raznih dogodb nahaja sc zaznamovanih v ti obširni in veliki knjigi ; ktera je o slabem vremenu popotnikom ljubeznjiva zabava. — Pozno še le greva v pokoj. Akoravno so zvečer vis. čast. gosp. Oče I ršič nekoliko i> dvomili o lepem vremenu prihodnjega dneva, nama je z mojim tovaišem vender jutro IS. julija obetalo kaj prijeten, /.a popotvanje kakor nalašiii dan. Pri izhodnji Mirani nebo ni bilo ravno jasno. Veliki zvonik pa jc bil popolnoma i-ist in krasno bli-ketala se je od jutranjega solnca obsijana bela odeja njegova. Po zajuireku naloži voditelj opravo to-varševo kakor ludi jedila zanj in zame v svoj kos, oštir poda nama vsakemu potrebno in z zelczom okovano dolgo planinsko romanco ( Alpenstock ) v roke. domačini želijo nama srečen pot. pa bajd naprej! Spremi me le. dragi bravec. tudi še zanaprej; al povem ti. da popisati čisto natanko tega. kar se ua li poti vidi, dozdaj šc ni bilo zmožno nobeno pero in tudi moje ni. Kilo |c okoli li. ure. ko smo odrinili. Pot nas je peljala za vasjo doli v dno doline, kmali prestopili smo derečo Belo in šli precej dalječ za njeno strugo gori. Posa-mesne hiše sloje med polji tu iu tam. Verliiinec Velikega z von k a jc kukal neprestano iz-zad levih gora doline doli ua nas; re-. danes je bil posebno postrežljiv. koljkor dalje pa smo prišli, toliko bolj razločno kazal se je divje-romantični konec dolinske planote. Pri neki kapelici prestopili smo zopet Belo in zdaj začne pot med vertmi počasi peljati navkreber prol zadni vasi kotiču (\VinkelJ. Velikanske nebotične pečine sc dvigujejo k levi. sterme skalnate stene vlečejo se od njih sem okoli ludi na desno stran doline ter jo zapirajo. Pa. akoravno bi se tolikih pečin icrdoha vpirala leta in leta pokoiičevavski umnosti človeški. viharni vodeni sili niso zamogle zoperstati. Ilavno tam v koncu doline predolbla si jc jezna Bela skoz skalovje ogromno strugo, kjer zopet s strašnim šumenjem v večih odskokih kakor med dvema visokima, tesno eden k drugemu primaknjenima stolpoma doli v dolino vihra. Ta slap, /. drugim vred. ki bobni iz hribov od leve strani, vidi se poleg zadnjih hiš ob enem. Od zadnjih hiš naprej pa začne pot peljati zlo navkreber ler »c vije po desni gori v dolgih rajdah semterje. Tu tedaj nastavili smo put po eni zmed treh — bi rekel - orjaških stopnic, ktere imamo prekoračiti do mesta, kamor navadno na ti poti popotniki naj višej pridejo. Tovarš moj Bavarec je bil kaj dober pod noge; šel je navkreber ko divja koza. Pa tudi jaz nisem zastajal; sem ze preveč omedcl. Precej jc bilo znoja na cclu in »ape v pljučih, prejden smo dospeli verh stermih pečin, ktere smo pred malo časom se iz dna doline občudovati. Perva težava je bila tedaj za herbtom. kje globoko doli kazala se uam je nazaj o/.irajočim žc sv. kri! kje še veliko za dej pa okolica Zagoriška iu njtiic sterme gore ! ( Halje nasled ) 00g teti po Slovenskem in Uopisi. Iz Ljubljane. Sliši se. da bodo mil. knez in skof več nedelj zapoiedoma ob devetih dopoldne v tukajšnji cerkvi čč. oo. frančiškanov pridigali. Iz Ljubljane. V knežješkotijsko semeniše je to leto sprejetih !'.♦ mladih gospodov, namreč: Kr. Dolenec iz Pol jan ; Ant. Ketiich-Krankheim iz Ljubljane ; .lan. Gcrčar iz Ver-hovelj pri Podpcči; .lak. Grošelj iz Vižmarji: Jan. Ilrovat iz Polič v beg. duh. : Mart. končnik Spodrebra pri kam-niku: Jau. košmelj iz Železnikov; Alojzij kumar iz kranja; Kr. kniistelj iz lladolice ; Drag. I.apajuc iz kranja; Anton Mandlec iz kranja; Jau. Novak iz Kočevja; Matija Pašič iz Strclovic na Semiskcm; Jan. Pogačnik iz kranja. Mart. Poč iz Seuiiča: Kr. >kerjancc iz Ljubljane; Jan. Skofic iz Brezja; Jak. Trobec i/. Polhovega gradca; Jan. Virant z (•olega. Zraven teh so sprejeti v deseto šolo. ne pa še v semeniše gg.: Jož. Poilkiajšck iz Ljubljane; Jau. karet iz Ljubljane: Ign. ključevšek iz Dola; .lan. Mazgon iz Ljubljane ( za Terst ). Stanje \ AlojzijevUu. Konec vlanskega šolskega lela je bilo izmed ">o Alojzijaucev 25 pohvaljenih (med temi S obdarovanih). 23 pa jih je imelo pervi red. 2 zavolj bolezni nista prestala skušenj ob navadnem času. — Vlan-ska 2 osmošolca sta se podala v ljubljansko bngoslovnico. To leto jih je: v 8. giinnazijaliiem razredu 5, v 7. 8, v 6. 12, v 5. 9, v 4. 7. v 3. 8, v 2. 8: tedaj vseh 57. Na novo so jih Njih milost letos sprejeli: l iz VI, 3 iz III in s iz II gimnazijaluega razreda. 7 na novo sprejetih plačuje — pa le po nekoliko, 5 jih je čisto zastonj. Iz Ljubljane. Šolsko leto se je ua različnih učili-sih ze pričelo iii, kakor je slišati, je povsod mladine mnogo, premnogo, tako da celo prostora primanjkuje. Na gimnazii imajo štiri vštricue ali paralelne razrede, iu napraviti morajo neki še dva za lil iu VI šolo. Bo torej šest šol po dvoje. V pervo se jih je 142 sprejelo, in vsih skupaj je neki čez (i50 iu kakor se kaže. bo naprava druge gimnazije v Ljubljani potreba. Čudno, da so hotli v Novomestu višjo gimnazijo odpraviti, pa na to niso mislili; kaj bi bilo, ko bi bili še vse novomeške učence višji gitmi. v Ljubljansko prignali ? — Da ima višja realka v kratkem poterjeuje dobiti in l. tečaj pričeti, je neki gotovo. Skoda, da se ni to pred dognalo, ker je vmes mnogo učencev drugam , v Gradec in na Dunaj potegnilo, ki bi bili sicer tukaj ostali. — ..Naprej" je konec preteklega mesca kar nepre-vidoiua naznanil, da neha izhajati; ..važne iu grenke vzroke.** pravi gosp. lastnik. ..zagrcbljcui v svoje serce." —. V četertek se je pričela razstava kmetijskih reči na strelišu. — Naš poslanec v deržavnem zboru, dr. Tomau, je bil doma v kamnigorici hudo bolan; zdaj se mu je nekoliko /.boljšalo. Bog mu življenje ohrani! — ..Južni sokol," ljubljanska telovajska družba, šteje že nad 100 družnikov, in se bo vdcleževala tudi pri gašenji o požarih. — V Ljubljani jc vstanovljeno hitropisiio ali štenografično društvo. kteremu je načelnik g. Jan. kaprec. (Nov.') Z korenskega. I. vintok. L. Popotval sem tc počitnice uekoliko, vidil Tomin, sv. Goro. Gorico. Gradiško, Oglej. Palmanovo in Terst. Žalost obide človeka, zlasti Slovenca, pridšega v Oglej. Vse je tam zapadlo drugemu narodu iu nc najde je človek duše, da bi iiiuv domači besedi razložila , kje in kaj je to ali uno. Pri slednjem koraku ozna-nujejo razvaline človeku, da vse mine pod solncem. Cerkev je silno velika, le škoda, da jc med Kurlani. Da bi stala med Slovenci, vse drugače bi jo v čislih imeli. Zlo sem sc spominjal, po cerkvi oziraje se, ua Jeruzalem in ostale svete kraje na jutrovem. Neka ženska oseba izmed naše družbe je rekla; „Prec jim bi ukradla cerkev, ko bi mogla.*4 — Na INnlreči v mavški fari. Kr. k. Prav pogosto se bere o lepih cerkvenih slovesnostih; tukaj stare cerkve podirajo in nove krasne hiše Božje stavijo, drugod jih zopet tako obnovijo iu olepšajo, da sc stara cerkev komaj več spozna. Tudi v naši mavški fari se je z Božjo pomočjo in marljivostjo furmanov v kratkem prav veliko prenaredilo; posebna hvala gre v tem čast. gosp. fajmoštru Mart. Sustu, ki. ako ravno bolj slabega zdravja iu zlo priletni, so vender vsi pomlajeni v svoji gorečnosti, ako velja povikšanje slave Božje ter olepsanjc ccrkve. Pričelo se je s tem, da so pri podružnici na Podreči staro ccrkev poderli iu novo prav mično postavili, ktero so leta 1854 vis. čast. gosp. Anton kos, prošt stolne ljubljanske cerkve, takrat še dekan v Kranju, blagoslovili. Štiri leta. potem so ravno pri ti cerkvi sv. kaucijana in tovaršev napravili dva novo prelita zvona; srednji pa, ki je zavoljo svojega čistega glasa posebno dopadel, je ostal. Prav slovesno smo pa še zopet letos, v nedeljo 27. kimovca, obhajali blagoslovljenje novih dveh stranskih oltarjev in prižnice, ktere je prav lično napravil g. k. Gecelj, podobar v kranju. V altarju na desni strani stoji v tronu podoba prečiste Device v vsi svoji mi-loti z razprostertimi rokami, krog glave ovija se ji krasni venec bliščečih zvezd, kakor venec zmage in čistosti. Na strani stojita prav primerno njena roditelja, sv. Joahim iu sv. Ana. v gornjem tronu pa sv. Miklavž. Pri drugem altarji pa stojita kakor serčna keršanska vojšaka v trona hs. Primož in Feiicijan, ob straneh ss. Matija iu Rok, zgoraj pa s v. Martin. Imenovano nedeljo je privrelo mnogo ljudstva skupaj k slovesnosti, ki se je ob desetih pričela, ko so se pripeljali vis. čast. dekan kranjski, g. Janez Reš, z g. L. Klofutarjem, doktorjem sv. pisma iu učiteljem v ljubljanskem semenišču. Pričela se je slovesnost z blagoslovljenem novih altarjev iu prižnicc. Tudi stnlcdniški fajmošter g. Anton Hafner, in terbojski g. Ožbalt Prosen sta bila pričujoča. Po blagoslovljcnji se je pričela pridiga; zdaj se je še le prav pozornost vsih pričujočih na lečo ali prižnico obernila. ker nikjer ni bilo viditi no stopnic ue duri, kjer bi se zamoglo nanjo priti. Kar na enkrat se od-pro skrivne vratica, na kterih so stopnice nabite, in so po njih gospod dekan na lečo šli. V krepkem pa ne predolgem govoru so razložili pomen današnje slovesnosti, pohvalili prednike, ki so z obilimi darovi cerkev oskerbeli, in tudi sedanje vaščane, ki si prizadevajo olepšati hišo Gospodovo, ktero so si v sredi vasi postavili, kolikor mogoče; posebno zares zasluženo pohvalo pa so izrekli častitemu gospodu fajmo-štru Sustu za njih trud iu prizadevanje pri olepševanju cekva po njih fari. Na to so v ginljivi besedi povedali nektere čertice iz življenja vsakterega svetnika, kterih podobe lepšajo nove altarje. Po pridigi je bila slovesna peta maša z ..asistcncijo" iu po maši darovanje. Vbrano priterkavanje je spremljalo visoke goste tudi pri odhodu v Mavče k obedu, kakor jih jc bilo pri dohodu sprejelo. Pa ne samo pri ti podružnici sc jc popravljalo, ampak tudi po druzih. kakor v Prašah. kjer je zadnji del cerkve ves nov in upajo k letu še nov altar dobiti; kakor tudi ua Jami. Pri farni cerkvi so napravili leta 1S5(» novi veliki zvon, tudi so bili v ti cerkvi vsi altarji prezlačeni. Mnogo sc jc že dodelalo, toda mnogo sc še zdeluje, tako da je zares viditi, kakor bi bilo novo življenje vso faro prešinilo. Duša vsega tega napredovanja so pa častiti g. fajmošter , kterim gre tedaj posebna čast in hvala. Prescrčno se pa imamo za zdaj posebno Podrcčani zahvaliti visokim gospodom duhovskini gostom, ki so s svojo pričujočnostjo slovesnost tako povcličali , da nam vsim ta dan gotovo mnogo let ostane v blagem spominu. Iz Horjula. A. II. Okoli iu okoli nas hribje obdajajo, cesta nobena posebna ne derži skozi našo tiho dolino, popisi ali dopisi tudi Ic redko dohajajo iz tega kraja. Blagovoli tedaj, ljuba Danica! de ti jest zapišem dve ali tri besede. Nc bom popisoval letašnje letine, ki je bila še precej dobra, ne življenja prcbivavcev te doline, ktero jc kakor povsod tudi tukaj različno, tudi ne o narodnosti, od ktere se pri nas še ne more govoriti; omeniti hočem ob kratkem le slovesnosti, ktero smo imeli preteklo nedeljo 4. t. m. v Horjulu; Ic žal nam je bilo zlo, de v povzdigo te slovevnosti povabljeni prečastiti g. prošt stolne cerkve zavoljo posebnih zaderžkov niso mogli priti, česi tudi so bili obljubili. Blagoslovljena sta bila dva stranska altarja. namreč sv. križa in pa Matere Božje; prevzeli so to opravilo po privoljenji mil. škofijštva sarni domači g. fajmošter Aleš Jerala in so potem tudi v primerni besedi lepo razložili poslušavcem, kterih je bilo obilo, ker jc k temu tudi vgodno vreme veliko pripomoglo, pomen sv. križa in vse tri dele sv. roženkranca. Imamo namreč tukaj ze več let vpeljano bratovšino sv. roženkranca in pa altar Matere Božje jc ro-ženkrauski Marii posvečen. Dc sta obli altarja izverstno izdelana, nam pričuje že ime: Tome iz Šentvida nad Ljubljano. Posebno trou pri altarji Matere Božje iu Marijua podoba je tako vkusno narejena, de, kakor naši ljudje pravijo, človek bi jo le gledal. Izdelave, ktere so še v malo Jetili tukaj zgodile, pričajo, da se da vse doveršili, kjer je dobra volja iu serčnost. Več bravccm Daničiniui bo znano, de naši farmani, kar je nehala vožnja po veliki cesti v Tcrst, so bolj ubožni, ker imajo silo majhne zemljiša, pa vender, kar je za cerkev treba, so vselej pripravljeni dati brez vse nejevolje in godernjanja. Farna cerkev, ktera jc sv. Marjeti posvečena, je vsa predelana: bila je pred tesna in prav revna, zdaj pa ima dve novi prostorni kapeli, altarji trije so vsi novi, klopi, streha vse novo; v poddružnicah altarji prenovljeni. Ali niso res to velike dela za uborui kraj? In kdo je k temu uaj več pripomogel? Skcrbni, marljivi, iu za čast Božjo vneti gospod fajmošter; oni so res pravi dušni pastir sebi izročenih ovčic, pa (udi v telesnih po-potrebah pomagajo, kjer Ic morejo. Bog jih ohrani še mnogo let! To jc želja vsih farmanov; On naj jim trud iu skerb poverile. Zidalo sc jc lansko leto pri nas tudi šolsko poslopje. Ni šc šola popoluania zdelana , ker nekaj manjka ; vender se je žc letaš učilo v nji. Tudi g. učenik ima za silo stanovanje. Kupila se je pred nekaj tedni tudi turnska ura, ktera je že postavljena iu dobro gre. Z Dolenskiga. 24. kim. P. Ljuba Danica! Oznani svojim ljubim bravcem tudi veselje, ki se je 21. kim. godilo v šentjanški fari. V. č. gosp. trebniški dekan Rozman so imenovani dan dve podružiii cerkvi blagoslovili, pervo sv. Nikolaja v Budni vasi, drugo Marije Device 7 žalost na Lc-skovcu. Prav lepo zidani ste obe, in bile ste ta dan šc posebno ozališaui. Perva je bila na versti sv. Nikolaja. Gosp. dekan so o ti priliki v prav serčnein govoru s pohvalo omenili Seutjanžcev sploh, in še posebej počislali unc. ki so pod zvon sv. Nikolaja, zlasti tudi omenili lepe gorečnosti ključarja Brajda pri imenovanem delu. Ko so potem gosp. dekan odmaševali, so šli — od večduhovuov in druzih spremljani — skoraj uro hoda po hribih ua l.eskovec iu so zopet ondi cerkev blagoslovili iu v veliko veselje iu spodbudo poslušavcev pridigali. Lepo soglasno pitje je vse serca vneutalo iu budilo. Bog daj. dc bi tudi drugod, kjer je potreba, hiše Božje tako ozališali, kakor so jih šcntjanci. Z Doleiiskega. Nasvet v ,.Zg. Danici" zastran matice, ki naj bi se ludi pri nas v podporo bolnim, bolelinim, v resnici potrebnim duhovnom usiauovila. sc nam zares sedanjim potrebam primeren iu koristen zdi; saj sc je tudi ravnokar v nam sosednji teržaški škofii enako društvo iu bratovšiua oživila iu ustanovila. Želeti je toraj zlo, da bi tudi pri uas ne ostalo samo pri nasvetu iu prevdarku. Menimo, da bi bilo naj bolj primerno iu pospešilo, ako bi milostljivo škofijstvo to reč v svoje roke vzeti iu povabila k pristopu po dekanijah med duhovšiuo razposlati blagovolilo. l'pati jc sicer, da se bo duhovšina brez izjeme te dobrotne bratovske naprave vdeležila; vender bi sc po ti poti uaj ložcj kaj gotovega doseglo in tudi misli posamesuih o ti zadevi bi se tako zvediti zamogle. Ako bi se vidilo iu zvedilo, da je saj obiluiši večina čast. du-hovšine pri volji k ti družbi pristopiti. naj bi se potem brez zamude prostovoljni darovi za vstauovitev matice po dekanijah nabirati pričeli. ki naj bi se v Zg. Danici iu morebiti tudi ..Kirclil. Verordnungsblatt-u" očitno nazuauovali. Med tem uaj bi sc volil odbor iz mestne iu iz duhov-šine na deželi, morebiti kaka dva gospoda iz vsake deka-nijc, ki naj bi sc o svojem času v Ljubljani sošel. da bi tako odborniki, izvoljeni duhovni gospodje cele školije, združeni se na podlagi štatutov drugih enakih družb posvetovali iu sklenili o pravilih domače družbe in bratovšine. Prav bi bilo. da bi pri tem odboru tudi duhovni pomočniki svoje zastopnike imeli. Ta obširniši odbor naj bi se tudi posvetoval in sklenil, v kteri sili iu potrebi, v kakošni meri iu pogojih naj bi sploh matica po svoji zmožnosti pri nas pomoč in podporo delila prosivcem. Volil bi ta odbor tudi ožji odbor: predsednika, tajnika, deuarničarja itd., kterim bi se gospodarstvo, poslednja obravnava iu odprava izročila. Po ti poti, ker pastoralnih konferencij sc nimamo, bi sc, mcuimo, uaj ložcj iu pa dostojno zaželeni namen dosegel, in družba in matica bi su naj hitreje ustanoviti in pomoč *) Poslednji oddelek lega spisa smo /.a zdaj šc izpustili: naj se ta reč nekoliko poskusi in po izvedenih popolnama dožme . potlej se zamore čvereto govorili. * r. deliti zaniogla. — Pa morebiti kdo drugi ve kaj boljega svetovati; naj bi pač gospodje svoje misli o ti važni reči razodeli iu se nikar edin ua drugega ue zanašali. Z Bogom! s. — Iz Marliurga, 1. okt. Nenavadno in prečastuo svečanost smo 20. septembra v stolni cerkvi obhajali. Stolui prost lavantiuskc škofije, čeravno od mladih nog vedno bo-lehui. vender neutrudljivi že od I. 1917 pri škofijskem rav-natelstvu poslujejo v blagor škofije, in obhajali so ta dau v 7.'i. letu svoje starosti svojo zlato mašo. Tri reči so pa svečanost tega dneva še zlasti povzdignile. Ilavno 18. sept., ki je bil dan njih mašnikuvega posvečcuja. je dospel od graške namestnije berzopis (telegram), da so jih presvitli cesar ravno ta dan v priznanje njih dolgoletnih zaslug za cerkev in deržavo viteza reda sv. Leopolda imenovali. - Dva sosednja kneza iu škofa, Kcrški in .Se k o v s k i, sta prišla, zasluženega in blago-serčnega jubilanta spremit k oltarju. — Besedo pri slovesnosti so govorili knez in škof kerški. Spremljani tedaj od treh škofov, stolnega kapitola, vsih dekanov škofije in mnogih drugih duhovnov , so stopili jubilant v pontifikalni obleki iz škofovega dvora, iu se med slovesnim zvonenjem in med trumami ljudstva bližali cerkvi, nad ktere vclkimi vratami je bil lep letopis: SaLVteM La>tas CeLcbratitl sef Vnlllilas! Ko so na pripravljeni sedež sedli, so stopili kerški škof na lečo. Predmet njih tehtnega in ganljivega govora je bil. dokazati, da vsestranska delavnost mašuikova — kakor učitela. delivca skrivnost Božjih — iu pastirja je taka, da katoliško rnašn.stvo. sedanje dni toliko zaničevano, gotovo tega zaničevanja ue zasluži, temuč da je vsega spoštovanja vredno. Zlasti zanimiv je bil vvod, ki se je blizo takole začel: ..Bil je mali ministrant, ki je mlademu duhovnu pii maši stiegcl. in dokaj dobrot od njega prejemal. Fantič se v šolo poda in pobožni duhovnik mu pravi: ....Hodi z Bogom, bodi vselej priden in pobožen."" .Mali ministrant je ravno tisti, ki tukaj pred vami stoji in z vami govori — mladi pobožni duhovnik pa je častiti jubilant. ki tamkaj pred oltarjem stoji. In kakor ste sc tudi stezi njunega daljnega življenja raznoverstuo vravnale, vedno enaka je ostala .sinovska hvaležnost od ene - iu očetovska ljubezen od druge strani." Več pesnikov si je prizadevalo, občutke splošnega spoštovanja in občne ljubezni v versticah razodeti, kterih eno ..Danici * v blagovoljno porabo tukaj pridenemo. SonCe srefe na I /.Lati VaM V esc Le bLage l)nl ! VV~cli s«e rod I.avantin.ske škofije. Mo neka n.»j tvoja radost he glasi! »•lej. zvezda, ki petdeset let ti že sije. Še dano lak lepa. ko nekdaj svitli! — T.t zvezda stc milostni Prost '. prečastiti N.»> ljubljeni Oee in mašništva cvet ! ki zopet želite, nas razveseliti. < ez petdeset let novo mašo zapet'! lll.ign«tno sprejmite, Gospod milostljivi ! \ zvestobe spomin svojih >inov poklon : liorijo nam zdihljcji sere nevračljivi, ki danes kipijo pred Večneja tron. ko solnee razgrinja o žarji večera Po nebu plamtečem še žarke zlate. Tak \ ase oko se z veseljem ozera Na dela sloveče mladosti svoje. kdo šteje cvetlice, ki \i jih sadili >te v serca duhovstvu. goreči vertnar! In biserne navke. ki z njimi zlatili Ste :>lavno skotijo, marljivi vsigdar? Kdo šteje dobrote do šopkih učeneov, kdo šteje za>iu£e in dela za nas ? /i\ljenje >e vtrinja nevenjemh veneov \am: zvezda Labudska in dika in kras! Radujte se torej, Gospod milostivi, Zlat-mašnik, 1'rošt stolni in Korar časten! Ovijte krog glave si vene nevenljivi. Ki 'z petdesetletnih cvetlic je spleteu ! Se dolgo naj soincc radosti Vam sije , In žarja veselo življenje zlati; Naj serce hvaležnosti venec Vam vije, Iz njega pa zvesta ljubezen gori! Pri sv. Duhu v Ločah 17. sept. 1863. Jožef Virk. fajmošter. Komaj je ta svečanost oblekla, se nam dve drugi za našo škofijo enako imenitni napovedujete. Prečastiti opat celjski so s pomočjo svojih pobožnih faranov podružuo predmestno cerkvico sv. Maksimilijan a, kteri je kakor škof v tem mestu za vero Kristusovo kri prelil, popolnoma predelali in prelepo obnovili. Milostljivi knez in škof Jakop Maksimilijan, ki so sami od tega mučenika svojega rojstnega mesta ime vzeli, bodo to cerkev posvetili 11. oktobra, tedaj ravno na predvečer godii tega svetnika. V tem ko se bo jela slava tega domačega mučenika po tem načinu po škofii širiti, jc sklenil Bog tudi škofovsko stolico sv. Vi k toriua, škofa in mučenika Ptujskega mesta, z novo častjo obdariti. Prosili so žc dolgo pošteni ptujski mcstnjaiii, da bi se njih mestna fara na čast iufuliraue proštije povzdignila. S sklepom 22. sept. t. I. je rimski sedež dovolil v to prošnjo, ptujsko mestno faro v proštijo povzdignil, in dovolil je vsakokratnemu farmeštru rabo poiitifikalnih častnih znamenj. 18. okt. bodo tedaj novoizvoljeni farmešter, tir. Joan kerstnik Vošnjak, do sedaj korar stolne cerkve in viši ogleda deželnih šol po škofii, od samega milostljivega kneza in škofa na Ptuji fa ran oni skazani (predstavljeniJ in prošt blagoslovljeni. Pontifikalne častne zuamiija so Ptujčani sami omislili in farni cerkvi za vselej darovali. Ako se ui ,,Danica" od druge strani dopisa prejela, se dostavim, da so se od 21—25. sept. duhovske vaje za ntašnike na Slatini obhajale, ktere jc v občno zadovoljnost in podbudo vodil č. g. Jakop Horv at, superior misijonskih duhovnov pri sv. Jožefu v Celji; preč. gosp. Lor. Vogrin, korar stolne cerkve, učitelj pastirne iu zanaprej viši ogleda ljudskih šol, so pa iiueli navadne konzideracijc, kakor t u >1 i vpeljavni in skoučavni govor, kterih duhovni prehvaliti ne morejo. Kar je te duhovske vaje zlasti povzdignilo, pa je bila blaga prošnja deležnikov, naj bi se pri sklepu duhovskih vaj zadušnice po pokojnem knezu in škofu Au tonu Martinu obhajale, kterih smertni dau je bil ravno 24. sept. Kavno o poli devetih na večer, — tačas so bili pokojni knez uuierli — se je pri večerni molitvi za nje molilo; holli so deležniki še žalostno pesem za njimi zapeti, ali ganitva je bila tolika, da se je mogla pesem opustiti. Po sklepu duhovnih vaj pa so vsi združeni zadušnice molili, in potem so korar Vogrin mertvaško mašo služili. Komaj so delavci in delavke zvedili, kakošna slovesnost se obhaja, so zdajci vse prostore v kapelici iu okoli nje napolnili, iu v solze vtop-Ijeni so opravilo spremljali. V pervi bogoslovski razred je sprejetih 18 novincev; z vsimi ima tedaj naše bogo.slovje to leto GO učencev, kar je za našo škofijo nenavadno veliko število lz Prage. Zjutrej (18. avg.) sem bil v visokem domu sv. Vida; zvečer me žene snica v češko divadlo, kjer se je igralo .,s t a r i m a u ž e I." Slovenec bi še nekoliko zmanjšal ter rekel ,,stari možice I j." Tedaj sem spoznal, da češki jezik ni lako terd, kakor se kuže v pisanji. Ondi seru vidil bistrega Kiegera. Drugi dan sem bral sv. mašo ua grobu sv. Janeza Nepumuškega, ki je iz 3G centov srebra narejen, iu ima 27 srebernih iu 1 zlato svetilnico. Na obeh konceh sta altarja, na verhu in okrog podobe in slike iz življenja sv. mučenca , in njemu nasproti je kapela sv. Nepomučana. Kadosti, da sem smel obhajati presveto daritev na njegovem grobu, zlasti ker sem praznoval ravno o>mi god svoje nove rnaše, ti popisati nc morein. — Zvečer gremo v češko besedo ali čitavnico. Tudi te ti popisoval ne bom; le to rečem: tu je življenje. Kakor v divadlu Riegra. sem vidil v besedi starega Palackita iu mnogo slovitih mož, s kterimi smo sc prijazno pomenkovali, \aslednji dan sem maševal v križauski cerkvi, ki jc blizo Karlovega mosta. Ondi stoji prekrasno znamnje, ktero je v spomin svoje 500letnice napravila „Carolo quarto auetori suo literarum universitas.'4 Potem se snidemo Slovenci s svojim vodjem v stolni cerkvi, da ogledamo silo bogato zakladnico njeno. Dve reči nam pokaže kanonik sam: V velikem križu svetinjo Kristusovega križa, ki je za rimsko blezo naj veči, iu v predragem kazalu ali moštranci jezik sv. Janeza Ne p., ter ga nam da poljubiti; drugo nam je razkazal po-sehin strežaj. Raznih svetinj in draginj deželnih patrouov in druzih svetnikov in imenitnih mož ima veliko: sv. Vojteha ali Adalberta, sv. Ludinile, llcdvike, Uršule, sv. Venceslava, Štefana ogerskega kralja, veliko spominikov Karla IV; mašiiih oblačil mnogo iu mnogoterih, samih pluvialov 13, ki jih cenijo nad 38.000 gold,; 33 različnih škofovskih kap ali miter, slamnat mašni plajš itd. Iz stolne zakladnice gremo v prestaro cerkev sv. Jurja, menda že iz I. 912. Ondi sc vidi grob sv. Ludinile, ktero Čehi sploh svojo mater imenujejo, sv. Milade, Vratislava, Boleslava, sv. Kunigundc itd. iu koj zraven je v drugi cerkvi altar sv. Prokopa, kteri jc bil v 11. stoletji opat Sa-zavskega sobivališa, iu jc pred ko nc pisal vsaj nekoliko Sazavskega ali Remskega evangelija ; torej sem pomolil ob njegovem altarji zlasti za slovanske pisatelje, da bi jih vodil pravi dobri duh. Prijazni predstojnik njen, ki je tudi vodja katoliške rokodelske družbe, nas pelje v cesarski grad. ki gaje bil pričel že Karol VI, dodelala ga jc Marija Terezija. Sicer ui bila še postavna ura, vendar nam sprosi privoljenje in s terme smo ogledali velikanske dvorane, kjer se novemu kralju poklanjajo, kjer se hranijo stari češki gerbi z mnogimi podobami iu raznimi napisi. Tega nič kej radi ne pokažejo, opomni grajski sluga. Pelje nas v svetvavnico v sobo, iz ktere so 1018. I. 23. maja cesarska namestna glavarja Martinica in Slava ta, iu pisarja Fabricija pri oknu ven vergli, s tem 30letno vojsko vneli. Njihove podobe so znotraj v sobi, in hišno orodje vse tako, kakor jc bilo takrat; spodej pod grajskim oknom pa stoji spominek z njihovimi imeni. Iz tega okna sc lepo vidi AVallcnsteinova palača, kjer je mnogo ravno tako ohranjenega, kakor je bilo tedaj. Res imenitni so nekteri spominki tu iu tam v Pragi, in prav je, da jih sploh ohranijo, kakoršni so bili o svojem času, tedaj še le prav poprimejo človeka. — Peljal nas je od tod v cesarsko kapelo itd., v špansko in nemško dvorano, kjer je I. 1831 gorelo 2230 sveč iu se radovalo 500 oseb o začetji Elizabetiue železnice. Kakor smo se čudili starinskim znaiiieuitnostiin v cesarskem gradu, tako smo sc čudili koj po tem novim zua-nieuitnim napravam, znajdbam, posodam, strojem, knjigam itd. pri iskrenem g. Naprsteku, kteri nas jc prav po slovausko prijazno sprejel ter nam razkazoval svoje drage in umetne reči. Bil je žc krog in krog po svetu, po Kitajskem. po Amerikanskem. Hvalil je posebno amerikansko vlado glede obertnijstva, kako skerbi , da se nove znajdbe in uapravc berž ko berž razoznanijo po spisih, knjigah, ki jih leto na leto po več tisučev med ljudstvo zastonj razdeli, da se tako napredek pospešuje in si ljudje vsako novo reč kmali djansko v prid obernejo. Spoznal sem tedaj, da tudi v obertuijskih umetnostih Slovani nismo skutniki. Popoldne, na večer gremo na Višehrad, stari grad česke kneginje Libuše, ki je bil, nekdaj terdujava, v hu-sitskih vojskah skoraj celo podert. Obiskali smo ondi gro-biše. kjer počiva mnogo nekdanjih rodoljubov in pisateljev. Bili smo na grobu V. Hanka, kteri je bil najdel kralje-dvorski rokopis, na svetlo dal Ostromirovo in Remsko evangelije i. t. d. Delal se inu je lep spominek, ki je pa vmes, kakor je brati v Narodnih listih, slovesno že postavljen. Pod Višehradom teče Veltava iu ob Veltavi stoji ua Višehrad naslonjena nizka hišica. Gremo vanjo iu bili smo pri kanoniku S tulcu. Milo in prijazno nas sprejme nekoliko bolehen, zlasti na očeh. Ni čudo, si mislim, ki si že mnogo prebral, pa tudi veliko podučnih in spodbudnih knjig spisal. Kmali se spomni nekdanjega in sedanjega vrednika naše Danice in ua moj opomin, da se je koj v začetku mnogo iz Blahovesta itd. presloveni1' za Danico, tui reče: jest sem pa iz Danice jemal! Pripo -'-.oval nam je od svoje žalostne osode, ktera ga je bila zadela. Huda jc bila. pravi, vendar poveiu vam, da toliko miru in toliko praznika nisem nikoli imel. kot ravno tisti čas. Nikoli nisem toliko molil, pa tudi nikoli niso ljudje za me tolikanj molili, kot ravuo tiste dni. Maševal sem lahko na grobu naše matere Ljudmile, kar mi jc bilo v posebno tolažbo. Pesmi sein skladal, naredil scin jih 61 večjih iu manjših, iu bil sem ravno 01 dni v zapertii pri sv. Jurji. Hotli so mi uckteri korarstvo vzeti; tožili so me iz tega namena pri kardinalu. Ko bi bili to dosegli, je bila moja terdna volja, podati sc ua Balkan. — Veselilo ga jc slišati, da smo bili ua Velehradu. To slavnost sem nekoliko jaz sprožil, povzame, in res, kolika dobrota! Kodar sta ss. Ciril iu Metod oznanovala pravo vero. ondod jc večidel čista ostala. Tudi sedanje dni sega krivoverstvo močno krog sebe, in silno me skerbi, ker je le preveč nejevere, in premalo prave žive vere pri sedanji slovanski mladini. Iz tega nc bo dobrega sadii. Skerbcti nam je, da sc vera v nas zopet poživi! — Gospodje! Avstrije nam jc treba kot kato-ličaiioiu in kot Slovanom, itd. — Noč je prihajala in težko smo sc ločili od verlega moža. Vidil nam jc to na obrazih, čutil ua besedah, kar nas pokliče žc pred vratmi nekaj nazaj ter nam da v spomin svoje podobe sv. Cirilu in Metoda. To ti jc bil lep večer ob Veltavi pod Višehradom! — Svetega Jurja in teh besedi čestitega moža pomni dobro, moj Svitoslave! Hazglert po heršansketn m vetu. Nadvojvoda Ferdnand Maksimilijan jc mevikan-skemu poslanstvu, ki mu jc nudilo krono ondotuega cesarstva, odgovoril, da po privoljenji svojega cesarskega brata pod Božjo hrambo hoče Mesikanccm cesariti, ako ga ves narod izvoli in ako se tako vstauovi, da bo varnost zoper kak pre-kuc tudi v prihodnje zagotovljena. Vladati hoče vstavno ali po konštitucii. V Vatikanu je bil 15. kim. pripravljavni zbor, ter so v drugo preiskovali čudeže za posvečenje častitljive sest re Marjete Marije Alakok, salezijankc iz obiskovanja Marije Device, imenitne razširjavke pobožnosti do Jezusovega presv. Serca. General Muravievje ukazal v nekem vilanskem dnevniku razglasili nekaj posnetkov iz vsih evropejskih časnikov, ki so pisali zoper ujega, ter je s tem pokazal svoje zaničevanje za vse to, kar Evropa misli iu govori o njegovih neusmiljenih iu ostudnih djanjih... Artnouia ga imenuje novega Nerona in pristavlja k takemu ošabnemu zaničevanju vse Evrope: „Dosihmal smo mislili, da občno mnenje je tudi veljava, ua ktero se morajo ozirati vladarji velikih narodov. Znati jc, da smo se motili.44 Na kitajskem, piše protestauški list „Evening Mail4* v Hong-Kong-u, se katoličanstvo zmiraj dalje razširja, in mora se spoznati, da z neko stanovitnostjo in serčnostjo. ki daje dobro upanje misijonu v Kini.' Vemo, da ta dežela je zlasti prihraujena poslancem rimske cerkve. Očeti jezuiti so jo po vseh straneh prehodili, tako da noben popotnik ne pred ne potlej jih ni mogel dohajati, kaj še le prehiteti. In s pomočjo jezuitarskih naznanil je Pietro dc Halde zver-šil popis kitajskega cesarstva, ki služi še vselej za vodnika nam Angležem. Sedanji misijonarji niso slabeji mera Iguacija Lojolona io Frančiška Ksaverja, ne v vneti gorečnosti in ue v stanovitni vdanosti. Kapitan Blakistone jc našel v okrajini Sečonen-i mnogeteiih teh katoliških aposteljnov, ki so ondi nad dvajset let. in niso nikoli v tem času vidili kacega evropejskega obraza. Zastran Poljskega je neki Anglija svetovala, da naj se zaveze I. 1815 v nič denejo. ker Rusija je te zaveze prelomila: to pa bi se reklo Poljsko za tako spoznati, ka-koršuo je bilo pred I. 1773. (Arm.) t je* ni ki, Jn belka in lesnika. — Kako znajo nekteri nemški listi, kar je nam nar svetejšiga, v blato podelati, kaže .,Beilage zu Nr. 139 der Tagespost." Ondi je parodirana zgodovina stvarjenja res tako, da mora slehernemu skoz vse kosti preletvati, kdor veruje, da je sveto pismo prava beseda sv. Duha in nar drajši zaklad slehernega vernega kersanskega serca. Takole oponaša bogokletni spis besedo Božjo: Napis: „Scho-p f u n g s g e s c h i c h t e der k a r n t n i s c h e u J o u r u a I i-stik." Moto: ..Zuersl vvar Garnichts — dann vvar Nichts. und das \var schon Etvvas — denn aus Nichts hal Gott die \Velt gemacht." X Zdaj sc začne, ,.1'nd im Anfange schufGott ein Tintenfass und cine Sehreibfeder. —Und das Tiutenfass vvar vvuste und leer. uud es vvar fiuster auf der Tiefe karntens und der Geist schvvebte auf dem Sleinbier. — Da liess tiott Tinte in das Fass rtgneii, laugte eiueu Ricss Papier vom llimmelreich herunter und sprach zu dem llomo Carantauicus: .,Schreibe!" Dieser aber sprach: „Ja llerr. vveiins nur nicht so finster vvare!" — Da rief Golt: ..Es \verde l.icht!" — Und es vvard I.icht 1770. Und \Vicu sah. dass das I.icht jut vvar.... Da schuf Gott einen llerausgeber und einen Redactcur. das vvar gen ug____ Da vvard aus l.icht und Finsterniss die Kla- geniurter Zcitung;" uud aus Abend und Morgen der ti-!e T ag." Tako so parodirani vsi šesteri dnevi z bolj al: mai.j prcderzniiiii besedami. Od četertega dne se ui vstra-il nespametni pisavec celo ziniti: ,.Da riss Gott die G cd u Id und er sprach: „Es vverdeu zvvei l.ich-ter am journalislisehen llimmel" i. t. d. . .. Taka le se godi! IJui poteši capere, capiat. — Kteri dvoboj je bolj dolgoiih, japanski al: evropejski9 Ako v .lapauu kdo meni. da je razžaljen, si mora sam sebi trebuh prerezati; pri nas razžaljene«- razžaljenemu iše trebuh prerezati ali glavo pre-streliti! Pii nas meni razžaljeni, če tudi samo na uar ma-luvrcdnišega zanikarneža strelja, da mu je čast poverujena, samo če dobro streli ali mahne na dvoboju: na Japonskem pa motala umreti razžaljivec in razžaljeuec. se celo tisti ima prednost, kteri si sam poprej trebuh razpara. .S tem se svinjaki rivci ua Japonskem sami sebe pokončajo in je med ljudstvom tolika pohlevnost. priljudnost in prijaznost, da se tujic ne more prečuditi. — Med druzimi sladkostmi, ki jih je uboga Italija z rovarstvom vred izlegla, so tudi obilui samomori, ki se slišijo iz le nesrečne dežele. Samo-morti so ravno taki figovci, kakor dvobojci; maloserčnega pritlikovca namreč kaka britkost zadene, pa nima nič moškega setca. da bi jo prenesel kakor junak. torej gre ubogi judež iska! juilcževe verbe ter si nakoplje prekletstvo za dušo iu oskrunjeno ime. dokler se kadi njegov spomin na zemlji. Snušnja priča, da samomori se množijo v tej meri, kakor vera peša; tedaj učeniki nevere imajo na duši samo-moiivce. Veih tega. pravi ,,.\rinonia" v daljšem spisu za-lrau te gnjusole, je poterjeuo. da samomor se v kaki deželi po ti poli p< goltoma namerja, kakor katoličanatvo pojema. Tedaj imajo pregaujavci katoličanslva iu pospeše-vavei krivover-tva -amomoie na svoji duši. Zdravnik De-brejne priča, ia v Spanii so bili samomori neznani, dokler sc je >panija kaioiiškt v tre zvesto deržala. Angleško pa je kla-:ska zt iii^a -amoinurov, odkar je katolieanstvo iz nje pregnano. Schoen, protestanšk pisavec, spoznava, da samomor je bolj pogostoina med protestanti, kakor pa med katoličani. Dr. Tissot ravno to resnico poterjuje. Nar boljši pomoček zoper skušnjavo samomora jc spoved. Tukaj namreč se zgubljeni mir dobi, iu ravno tega jc treba otožni duši, da se oserči. Reklo se je kdaj: Fortia facerc et pati roman um est; ali z veči pravico se mora reči: Fortia facere et pati christianum est, to se pravi: Serčno delati iu serčno terpeli — lo je keršansko. — Potuhnjeno angleštvo, ki je Rim pred njegovim obropom tako silno spodlezovalo, zlasti s svojimi lažmi po časnikih, je med drugim papeževi deželi tudi to očitalo, da se v stari zistein povrača, ter ima samo duhovstvo pri vladanji. Na to laž je kardinal Wiseman naznanil vradni popis od leta 1856, po ktcrein je bilo na Rimskem 289 vradnikov du-hovskega stanu, 6.836 pa ueduhovuov. Med duhovne vrad-nike je pa tudi štetih 179 kaplanov po ječah in druzih, ki iiuajo zgolj duhovske opravila. K temu pravi kardinal: ..Zanesljivo zamoremo reči, da v nobeni deželi ccle Evrope se načelo srenjske samovlade do naj manjših občin ali duhovnij bolj doveršeno ne spoznava in v djanji ne spolnuje, kakor v rimski deržavi. Tako je bilo zmiraj, pa nikoli ne tako močno, kakor sedanjo dobo." — ,,Journal de Genove'4 naznanujc da je Macini hudo bolan, celo da jc pri koncu življenja v Luganu.... Bog daj duha pokore ro-varskemu rovarju; za dušo je vendar le škoda, če bo pogubljena. — Renonovo neversko delo, pravijo „BI. a. Tir.,'* ni prav za prav nič druzega. razun v francosko prestavljen in po francoskem olikani David Strauss. — Dnhoeske spremembe. V ljubljanski školii. Gosp. Drag. Heidrih, stolni kaplan, je izvoljeu stolni sakristan. korvikarij in stolni katehet pri stolni cerkvi v Ljubljani. Gosp. Jož. Meg-lič gre za duh. pom. ua Poišnik; gosp. dr. Jož. Rogač iz Ki n ua Kerko; gosp. Jer. Zupančič, n. posv., v lline. V lavaiitinski školii. Prečastiti g. korar Franc Zorčič so postavljeni ravnatelj lavantinskega semeniša. U. g. Marko Vučajnik je imenovan kurat v Preborji, — č. g. Kašpar Ceneč farmešter v Smartuu na Pohorji, — in č. g. Juri Marinka farmešter v Dobji. —- C. g. dr. Franc Žagar jc postavljen za namestnega učitelja vero-znaustva na mariborški nižji gimnazii; ker je dosedanji učitelj; č. g. Tom. Lampelj prestopil v družbo Jezusovo. — Prestavljena sta gg. kaplana: Fr. Petan v Šmarje, in Ferdinand Jan v šent-Pavel pri Preboldi. —Umeri je č. g. Kajetan Svarcelj, farmešter v Smartuu v Rožnem dolu. R. I. P.! Dobrotni darori. Za afrik. misijon. Tri dekleta iz smleške fare 3 gold. 15 kr. — G. Fr. D. 2 gold. — U. Sit. 1 gold. Za u o vi zvon pri sv. Duhu. Neimenovan z Go-reuskega na čast sv. Duhu in z željami, da bi diugi stokrat več dali — 3 gold. V petek, 16. t. m., ob desetih bo po prizadevi gosp. mestnega župana v stoljui cerkvi slovesno opravilo za ranjcim gosp. Metelko-tom. velikim dobrotnikom ljubljanskega mesta. Povabljeui so sreujski svetovavci, rokodelski mojstri itd. Odgovoru! vrednik: Luka Jeran. — Natiskar iu založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.