IZDAJA CP -noniTWISKTTT5!fi • UREJUJE uredniški odbor - GLAVNI urednik SLAVKO BEZNIK - odgovorni uredNIK GREGOR KOCIJAN - tel. UREDNIŠTVO in uprava 21-90, GLAVNI UREDNIK 27-75 - teKOČI RAČUN pri narodni BANKI V kranju 607-11-1-135 glasilo so eeto xv. KH*mt, SflfcOTA, 10. NOVEMBRA 1962 k st. m ovne IZHAJA' OD OKTOBflA f 94? KOT tednik - od 1. januarja 1956 kot poltednik - od 1. januarja 1960 trikrat tedensko: ob ponedeljkih, sredah in sobotah - letna naročnina 1300 din, mesečna naročnina 110 din, sobotna Številka 20 din gorenjsko 0 finapsiranju krajevnih skupnosti Občani naj odločajo o delitvi in trošenju sredstev na svojem območja Iz razprave predsednika ObLO Kranj Jo žeta Miheliča na izredni skupščini stalne konference mest v Titogradu V kranjski občini že več let deluje 31 krajevnih odborov In 8 stanovanjskih skupnosti. Dosedanja praksa je pokazala, da je obstoj teh skupnosti nujno potreben. Kot osnovni problem krajevnih odborov in stanovanjskih skupnosti pa se stalno javlja bivale stanovanjske skupnosti iz lastnih virov, so bili dokaj skromni. Lani so znašali skupno 9 milijonov dinarjev. Od tega pa je znašala soudeležba pri stanarinah in najemninah 6 milijonov dinarjev, dohodki iz drugih virov (prispevki raznih ustanov) pa 3 milijone dinarjev. Lastni dohodki krajevnih skupnosti so bili neznatni. V glavnem je bil to prispevek, ki so ga dali občani z lastnim delom in so predstavljali vrednost 2.111.000 dinarjev v obliki nad 8000 prostovoljnih delovnih ur. Samoprispevek občanov v denarju pa je bil sprejet v zelo redkih primerih in v zelo majhnih zneskih. Zaradi tako majhnih lastnih dohodkov bi bila dejavnost teh krajevnih skupnosti zelo omejena. Nujna je bila finančna pomoč občine. Zato je ljudski odbor dajal vsako leto iz proračuna določena sredstva, in sicer lani za 31 krajevnih odborov 25 milijonov dinarjev in za 8 stanovanjskih skupnosti 7 milijonov din. Letos pa je ta pomoč iz občine Se povečana za okoli 20 odstotkov. (Nadaljevanje na 2. str.) O&fepjrjlnjevanju letošnjih proizvodnih načrtov Več posluha za strokovno delo 84 odstotkov gospodarskih organizacij brez ekonomistov! — Nesposobne strokovne službe zavirajo večjo proizvodnjo Izpolnjevanje letošnjih proizvodnih načrtov v našem okraju — zlasti v prvem polletju — nI bilo zadovoljivo. V tretjem tro-mesečju se je krivulja znova dvignila navzgor. Tako smo ob koncu septembra že prekoračili fizični obseg proizvodnje za 2,7 % v primerjavi z istim obdobjem lani. Ce bi ostali v proizvodnji pod predvidenim načrtom, potem bi se morali sprijazniti tudi z določenimi odstopanji pri osebni in družbeni potrošnji. To pa bi prizadejalo vsakogar. V zadnjih dveh mesecih se stvar bistveno zboljšuje in vse možnosti so, da predvideni načrt popolnoma uresničimo — seveda ne brez naporov. Pri tem so težave objektivne pa tudi subjektivne narave. Ko so v četrtek, 8. novembra, razpravljali o teh problemih na seji izvršnega odbora okrajnega odbora SZDL v Kranju ,so menili ,da je v našem gospodarstvu treba bolj razvijati in uveljavljati strokovno delo. V fizičnem delu skorajda ni več rezerv. Norme, analitične ocene delovnih mest in druge oblike pri nagrajevanju so v večini naših podjetij v preteklosti dokaj izpopolnile vsako vrzel, izključile domala vsak nepotreben korak in gib delavca ter pospešile intenzivnost. To zlasti velja za tekstilno industrijo, pa tudi za nekatere druge dejavnosti z večjo tradicijo. Zato danes delavci ostajajo mnogokrat brez moči in perspektive, kadar slišijo o tem, da je njihova produktivnost pod predvidenim načrtom. To jih marsikje celo demoralizira, zakaj v svojih vrstah, na svojih delovnih mestih v večini ne vidijo več bistvenih možnosti za še večjo produktivnost, za še boljšo kvaliteto izdelkov itd. Prav to pa je danes vsestranska zahteva oziroma ekonomska nujnost. Posvet o problemih begunjske bolnišnice Jože MIHELIC vprašanje financiranja teh organov oziroma z drugimi besedami povedano, kako tem skupnostim zagotoviti vsaj tako materialno osnovo, da bodo lahko zadovoljevale najosnovnejše potrebe in se tako uveljavljale kot samostojen in pomemben organ. Dohodki, ki so jih doslej do- Skrb za duševno in živčno obolele ni le zadeva Radovljičanov, temveč prebivavcev vsega okraja Preteklo sredo Je sklical svet begunjske bolnišnice za duševne bolezni širše posvetovanje o neuropsihiatričnih (duševnih in živčnih obolenjih) problemih v našem okraju. Posveta, ki ga jc vodil dr. Janko Benedik, so se med drugim udeležili tudi predsednik radovljiške občine, načelnik oddelka za splošne in družbene zadeve ter predsednik občinskega sveta za zdravstvo. Osnovna ugotovitev posveta je bila, da jc nevropsihlatrična bolnica v Begunjah zadeva vsega okraja in da se je v tem smislu treba lotiti tudi vseh zadev glede perspektivnega razvoja bolnice. Nova žičnica na Krvavcu? Na Krvavec. so i ljubitelji i planin in smučarji vedno radi prihajali. Tudi takrat, ko-nanj'šemi peljala žičnica iri jih je pod vrhom pričakal ekromen planinski dom. Novi krvavški.objekti so privabili nov val ali bolje naval obi-skovavcev, ki sedaj> terja še.nove investicije. Ob koncu tega meseca bo na Krvavcu otvoritev novega gostinskega objekta, ki bo razen drugega nadstropja pripravljen na •prejem planincev in smučarjev (največkrat v isti osebi). Sedaj je v izdelavi idejni projekt za žičnico, ki bo povezala zgornjo postajo sedanje žičnice z domom in vrhom Krvavca. Zavod za razvoj turizma v kranjski občini si prizadeva, da bi bilo vse potrebno pripravljeno do februarja prihodnjega leta in bi lahko sodelovali na spomladanskem investicijskem natečaju. Ce bodo na tem natečaju uspeli, bo žičnica verjetno zgrajena žo do prihodnje zimske sezone. Takoj nato bodo na vrsti le vlečnice na najboljša smučišča. Ze to zimo bo po vsej verjetnosti smučarjem na voljo vlečnica, ker nameravajo v ta namen preurediti tovorno žičnico, ki vodi od zgornje postaje žičnice do televizijskega oddajnika. Na Krvavcu je že od nekdaj problem preskrba z vodo. Pred kratkigm so približno 600 metrov pod domom odkrili močan izvir zdrave vode ,iz katerega bo mogoče z električnimi črpalkami dovajati do doma zadostne količine vode. O problemih bolnice, ki doslej obstaja že deseto leto, je na posvetu govoril novi ravnatelj dr. Jurij Zalokar. Podrobneje je analiziral sedanje zmogljivosti bolnice,« predvsem pa se je omejil na koncept, v kakršnega bi morala bolnica imeti v prihodnje. V Begunjah je trenutno okoli 270 bolnikov, kar je spričo obstoječih zmogljivosti odločno preveliko število. V sedanjih okoliščinah bi bila najvišja dopustna meja kvečjemu 150 bolnikov, medtem ko'bi bila tudi dokončno preurejena bolnica sposobna, da bi imela hkrati lahko le okoli 190 bolnikov oziroma toliko postelj. Tolikšno število postelj pa bi za potrebe kranjskega okraja v glav nem zadoščale. Ugotovitve v sodobni psihiatriji namreč kažejo, da jc bolnica s približno tolikšno zmogljivostjo potrebna za vsakih 100 do 300 tisoč prebivavcev in po teh podatkih bi bila preureje na begunjska bolnica dovolj ve-i U Li za potrebe približno 130.000 (.Dienjcev. Pri sedanjem položaju v Begunjah je zanimivo, da je v bol niči le okoli 50 pacientov iz na šega okraja. Morda se bo marsikdo vprašal, zakaj je potem potrebno preurediti bolnico za zmogljivost približno 200 postelj in od kod naj bi dobili v našem okraju toliko pacientov? Odgovor na to vprašanje bi najlažje dali razni socialni delavci, zdravstvena služba ali pa organi za notranje zadeve, ki se že po več let ukvarjajo s problemi zdravljenja ljudi, ki so živčno ali duševno oboleli ali pa so alkoholiki, ki jim spet preti takšna ali drugačna bolezen. Mnogi čakajo na zdravljenje tudi po eno leto već in so potem zaradi vse hujše bolezni težko ozdravljivi, lahko pa je zdravljenje 6ploh brez uspeha. Statistika namreč kaže, da sta približno ■ na 1.000 prebi- vavcev 5e vedno dva duševna ali živčna bolnika. Doslej je bil glede begunjske bolnice Se naslednji problem. V splošnem je obstajalo mnenje, da so v bolnici samo neozdravljivi primeri. Kar pa je bila posledica predvsem tega, da bolnica ni bila najbolje organizirana, organizirana pa ni bila, ker ni bilo dovolj strokovnjakov. V večini je bila celo brez zdravnika in je bila le nekakšna podružnica ljubljanske bolnice v Polju. S prihodom novega ravnatelja pa se je izkazalo ,da bodo v kratkem lahko odpustili iz bolnice okoli 30-40 pacientov. Bolnici je treba (Nadaljevanje na 2. str.) Zato je treba z večjo iniciativo in energijo pomagati delavcem in ►»odkrivati« druge rezerve, kot smo včasih rekli. A te rezerve so predvsem v organizacijskem in tehnološkem postopku in v strokovnem delu. Sem sodi večja delitev dela med obrati oziroma med podjetji, njihovo sodelovanje z raznimi službami, kooperacija v proizvodnji, v poslovnem sodelovanju in podobno. Mnoga naša podjetja puščajo zelo v ozadju tudi pomen strokovnega dela. To velja zlasti za | manjša podjetja. Kot je pokazala neka republiška anketa, je 84 odstotkov podjetij v Sloveniji brez ekonomista! Od okroglo 8000 inženirjev jih je samo četrtina na pravem delovnem mestu — v proizvodnji. Ostali pa so po raznih drugih službah, zavodih in često v povsem drugi dejavnosti od tiste, za katero so se usposabljali. Prav nič bolje ni v našem okraju. V kranjski občini so napravili anketo o teh zadevah in so ugotovili približno isto. Ob tem pa je tudi celotna strokovna služba po podjetjih dokaj šibka. Zelo primanjkuje sposobnega kadra. Zato tudi primanjkuje hitrih in dobrih analiz in drugih pokazateljev, kar naj bi pomagalo samoupravnim organom in tehničnemu vodstvu, da bi pravočasno odkrivali škodljive pojave in jih skušali preprečevati, skratka, da bi bolje gospodarili in pravilno usmerjali proizvodnjo. Te težave po nekaterih krajih še povečuje tudi to, da niti občinske službe niti določena združenja in banke nimajo sposobnega strokovnega kadra. O teh skritih rezervah« bi se morali zamisliti v marsikaterem našem kolektivu, ko govorijo o težavah in naporih za izboljševanje razmer. — K. M. Mlade ljudi v vodstva - težnja Socialistične zveze ob sedanjih volilvah Do 25. novembra bodo po vseh naših krajih konference organizacij SZDL. Glavno obeležje letošnjim konferencam bodo dale razprave o osnutkih zvezne in republiške ustave. Pravzaprav se ob tej priložnosti poslužujejo posamezni«) določil iz teh osnutkov, da bi laž* je našli svoje mesto v konkret* nem dolu. Prav zaradi ustavnih osnutkov pa so tudi pospešili^ a konferencami, tako da bodo nj#<' hovi predlogi še prišli v poštev pri morebitnih korekturah, do-' polnitvah in spremembah posameznih formulacij. Hkrati pa na teh konferencah" volijo tudi nova vodstva krajevnih organizacij. Ob tem je opaziti močne težnje, da bi v vodstva izbrali čimveč mladih ljudi. To so je pokazalo na že izvedenih konferencah, pa tudi na predvolilnih sestankih, ki jih organizirajo. Vse to obeta, da bodo krajevne organizacije oživele s svežimi 6ilami in da bodo po izvedenih konferencah hitreje uveljavili vse tiste naloge, ki jih je nakazal V. kongres SZDL Jugoslavije. — K. M. »Mi ZAČETEK PRIPRAV ZA IZDELAVO VELIKEGA RELIEFA Gorenjska podskupno streho 0 V teku so prve priprave za iz-% delavo reliefa Gorenjske, ki bo 9 velika turistična atrakcija. Ra-% '/en turističnim namenom bo 9 služil tudi.šolam In drugim.-0 Izdelava rniefa je zamotana in % dolgotrajna, zato predvidevajo, % da bo zaključena čez približno % pet let. Kljub temu da si po-% manjšane Gorenjske torej še 41 precej dolgo ne bomo mag\l 9 ogledati, se le seznanimo s to 0 zanimivo zamislijo. Za Gorenjsko nenavadna prometna naprava — cestno ogledalo, ki pomaga usmerjati promet na nepreglednih križiščih. Takšno ogledalo imamo doslej edino na Bledu na razpotju cest, katerih ena vodi proti Jezeru, druga proti hotelu Jelovica, tretja pa proti Lescam. Bržkone bo v kratkem na Gorenjski še več podobnih ogledal, ki bodo zagotovila večjo varnost v prometu In prihranili večkrat občutne škode. Zaradi tega bi bilo tudi prav, da bi vsi korist ni ki cest skrbeli, da bi ogledala ostala čimdlje nepoškodovana l Relief nam bo torej predstavil kar so da verno podobo Gorenjske. Zajel bo tudi etnično meje na Koroškem in proti Italiji, na jugovzhodu bo segal do Vrhnike dn Ljubljane, na severozahodu pa do Kamniške Bistrice. Njegova dolžina bo 11 metrov, širina pa 7,5 metrov. Razen zemljepisnih značilnosti našega,področja bodo tu predstavljena naselja z vsemi večjimi objekti. Posebna privlačnost reliefa bodo brez dvoma razni svetlobni u< inki. S posebnimi gumbi ob strani reliefa bomo po želji lahko osvetlili na primer vse gostinske objekte na Gorenjskem, vse bencinske črpalke, postajo LM. zdravstvene postaje, šole ali druge pomembnejše objekte. Tak relief imajo npr. tudi v Beljaku in prikazuje Koroško. Izdelavo reliefa bo finansiral okrajni ljudski odbor, občina Kranj pa bo poskrbela za primerno lokacijo in zgradila ustrezen paviljon. - S. Darilo koroški mladini Pred dnevi je okrajni komite Ljudske mladine v Kranju odposlal Zvezi slovenske mladine v Celovcu nov ozkotračni kinoprojektor - izdelek kranjske tovarne Iskra. To je bil sklep lanske okr. konference LMS v Kranju. Med mladinskimi organizacijami zobeh strani Karavank je težnja po medsebojnem sodelovanju, kar prihaja do veljave tudi v raznih gostovanjih, obiskih in podobna TE DNI PO SVETU • SAUDSKA ARABIJA SE BO PRITOŽILA Predsednik vlade Saudske Arabije princ Feisal je Izjavil, da bi njegova vlada lahko predložila problem spora z ZAR pred Združene narode, ce bo ZAR nadaljevala z napadi. • V DVEH URAH CEZ ATLANTIK Francija in Velika Britanija nameravata začeti gradnjo potniškega letala nadzvočne hitrosti, ki bi preletelo Atlantik v dveh in pol urah in v katerem bi; bik* prostora za 100 potnikov.- • NOVO VODSTVO V BOLGARIJI Kongres BKP jc nadaljeval delo z razpravo. V središču pozornosti so bili problemi gospodarske graditve in sklep o izključitvi neka terih članov osrednjega partijskega vodstva. Kitajski delegat pa je obtožil Todora Zivkova za enostransko obravnavanje odnosov KP Bolgarije do albanske delavske partije. • POMOČ ANGOLI V Bi mu so objavili resolucijo, ki jo je sekretariatu II. vatikan-gkega ekumenskega koncila pred-W.i1a.delegacija začasne angolske \• arle. Resolucija poziva katoliško škofe, naj podprejo borbo an-golskega ljudstva za neodvisnost. « POSOJILO INDIJI ZDA so odobrile Indiji dve novi posojili v znesku 24,1 milijona dolarjev. * ZMAGA DEMOKRATOV Demokratski kandidati za položaj guvernerja Aljaske in člane predstavniškega doma so zmagali tudi na Aljaski. - • (| KITAJSKI POGOJI NESPREJEMLJIVI V New Delhiju so odprli zimsko zasedanje indijskega parlamenta, na katerem proučujejo položaj na indijsko-k i tajski meji. Ljudje in dogodki * Ljudje in dogodki * Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki ' Kubanski mlinski kamni me- hkrati skušajo razčistili na šte-Ijejo počasi. Neugodnosti, ki se vilnih toriščih. Najmanj v štirih zadnji čas .slišijo o reševanju ku- mestih so v teh dneh ocenjevali banske krize, so nekoliko poslab- pogajanja, ki mi v teku. Na prešale ugodno v/duš je, da bodo slavi oktobrske revolucijo v Mokrilo pripeljali na mirno obrežje .skvi so ocenili, da je podlaga za Kubanski sla se dve velesili sporazumeli za ni opazovavei ž| razglašajo za njihovim hrbtom in ne da bi bili ohlajene in v marsičem poslabša - Kubanci o pogajanjih vnaprej ne. Dolgi sovjetski /.adr/ek v Ha- obveščeni. Tako mora Mikojan vani si razlagajo najslabše in razen tekočih zadev o odstranjevanju nevarnih orožij premlevatf tudi dvostranske sovjetsko-ku-banske odnose, ki jih škodoželj- n.arsikda.j tudi zlobno. Pri sedanji podobi razgovorov jc opaziti, da tastrova vlada ni pripravljena popuščati brez proti- mlinski kamni toda splošni vtis da sp prizadevanja v tej smeri resna, je se vedno poglaviten. Naglo olajšanje po izmenjavi poslanic med Hru-ščovom in Kennedvjem, kjer sta se oba državnika načelno sporazumela o načinu ureditve kubanske krize, je sedaj zamenjalo vzdržljivejše pričakovanje, kako bodo kos uskladiti praktične naloge in odstraniti vzroke, ki so pripeljali do izbruha krize. Videti je, da v tem drugem razdobju urejanja sedanje krize stvari ne tečejo več tako gladko, verjetno pod vtisom, da so se načelno odpovedali najtežjim posledicam. Čeprav so podatki o trenutnem razvoju kubanske krize včasih zelo skrivnostno zadržani, je vendar zanimivo, da to vprašanje sporazum ostala nespremenjena in da bo Sovjetska zveza prevzete obveznosti o umiku sovjetskih raket in napadalnega orožja s Kube izpolnjevala. Na Atlantiku so se v tem času že srečale prve sovjetske ladje, ki rakete odvažajo 7. ameriškim ladjevjem, ki še vedno drži obroč zapore okoli Kube. V Havani, kamor je žc ob koncu prejšnjega tedna priletel spreten sovjetski državnik Mikojan in *ačcl maratonski dvogovor s kubanskim predsednikom vlade Fidel Castrom, so stvari še vedno na tehtnici. Po skoraj enotedenskih razgovorih se je iz Havane, "/.vedelo, da razgovori v vladni palači niso minili brc/, razlik. Kubanci so se počutili užaljene, ker Fidel Castro govori uslug in dokler Američani ne p, j_ stanejo na pot točk, ki jih je razložil kubanski predsednik. >it.d drugim je važno, da Kubanci vztrajajo pri odprav} ameriškega oporišča Guantanama jp sc upj_ rajo, slehernemu mednarodnemu nadzorstvu, ki bi kršilo kub.t ;-suverenost in ozemeljsko nedotakljivost. Američani v VVashJngtonu tudi ne soglašajo z načrtom, ki zagotavlja odpravo sovjetskih raket nih oporišč na Kubi. Da j., t0 do kazali, so obdržali zaporo in n~ daljujejo z izvidnlsktml po,ctl nad ozemljem Kube. Tako se za pazili, da se jc število sovjetskih bombnikov, ki lahko ponesejo atomske bombe, povečalo. CJ rijo tudi o zaupnih podatkih \ll so na Kubi zgradili vrsto oori zemeljskih raketnih oporišč jih v. zraka ne morejo odkriti P* nadzirati. ,n Spričo takšne slike je ficVeda d.plomacija na sede/,, Združenih narodov v Nevv Vorku težavna „ ne nune brez potnih vel. sovJ. ski zastopnik Kuznjecov iP no sedaj na.Wa.jsl' Z££~i amensknu predstavnikom ,odk*r jc .zbruhnila kubanska križati jc trajal polnih deset ur. brc, . , morov za jed in kajenje. Tak^J .stekleni palači d«z„rt.V;i p^JJjJ nje, da zahteva reMt*. l lwBritA- k,i/e ^e^Jj*« mirni rešitvi .se ak^^^ se roke in diplomatski J ,1 J* stekleni palači se Z« , ^ V Mevihum »proka»r^2t^ seda m.rnega pobotanja. Zdravko Tomažej Ljudje in do^dki t Liudie in doeodki • Ljudje in dogodki • Lludie in dogodki . Ljudje in Hn^^i » t Obračun škofjeloških kulturnikov Posvetovanje na Bledu Pred kratkim jc okrajna gasiv-ska zveza organizirala na Bledu strokovni posvet gasivskih častnikov in občinskih gasivskih zvez Tržič, Jesenice in Radovljica. Častniki, ki so v vodstvih operativnih enot občinskih zvez, so v razpravi razen organizacijskih problemov obravnavali tudi vprašanje vzgoje članstva v prostovoljnem gaeivstvu. Predvsem p je pokazala skrb za operativni kader. Na posvetu so sklonili, da bodo na sedež okrajne gasivt>kt? zveze v Kranju iz vseh gasivskih enot pošiljali gasivce, ki največkrat sodelujejo pri. požari h in ostalih vajah na enodnevno ali dvodnevno prakso. Praksa bi'ob-, segala teoretični in ;praktični delj z uporabo sodobne gasilke opre-' me. Razen tega občinska zveza Ra-J dovljica in Jesenice prirejata 13 do 4 mesečne podčastniške tečaje. Na teh tečajih bodo predavali strokovnjaki iz teh dveh občinskih gasivskih zvez. Računajo, da bo po končanih tečajih opravilo izpite za podčastnike 40 do 60 kandidatov. - J. K. Na nedavnem letnem občnem zboru DPD »Svoboda« Sk. loka, ki so se ga udeležili titili predstavniki družbeno-politič nih organizacij, je bil podan pregled dosedanjega dela, razpravljali pa so tudi o delu v prihodnje. Dosedanje delo Svobode je pilo v celoti uspešno. Med sekcijami pa sta bili najbolj delavni dramska sekcija in godba na pihala, kar nedvomno najbolj zgovorno potrjujejo naslednje številke: dramska sekcija - 5 premier, i:t predstav in 5 gostovanj (Kr.m.j i u Gorenja vas po 1 ter Železniki :? predstave), ki si jih je ogledalo nad 8000 ljudi, godba na pihala - nad 60 na&jppov. V zvezi s prostori so ugotavljali, da je dom Svobode že pre-i tesen za vse dejavnosti (glasbe- na šola že deluje v drugih prostorih) in izrazili so željo po novih. Problem prostorov za kulturno dejavnost v sami Skofji Loki pa bo rešen šele z realizacijo ur-hanisticnega načrta. Ob blokih ob Partizanski cesti ie predvideno naselje za okoli 6000 prebivavcev; v tem naselju pa tudi objekt. v katerega naj bi se vselile vse sekcije razen dramske in lutkovne. Za poživitev lutkovne sekcije je bilo poudarjeno, naj bi se bolj povezali s šolami in naj bi bila lutkovna dejavnost dopolnilni pouk. Tudi likovno in filmsko .sekcijo bodo morali bolj razgi-= bati. zakaj dusluj je bila preveč zanemarjena. Kar zadeva program, bi (naštu-dirali bodo 6 dol) omenili še naslednjo prijetno posebnost. Pri- Preteklo sredo Je bil v Begunjah širši posvet o problemih nevro-psihiatrične zdravstvene službe v našem okraju in o perspektivnem razvoju begunjske bolnice hodnje leto bo 40-letnica smrti pisatelja Ivana Tavčarja. Ob tej priložnosti naj bi priredili nekakšen »Tavčarjev teden-. KUJJ v Poljanah naj bi obnovilo »Cvetje v jeseni«, škofjeloška »Svoboda- »Visoško kroniko.-, za kar bi potrebovali samo za rekvizite blizu milijon dinarjev. Mod drugim pa bi povabili tudi še kakšno dramsko skupino oz. gledališče.-V zveai z izkoriščanjem sredstev so zavzeli stališče, naj bi prihodnjo dotacijo d milijon) uporabili samo za kulturne dejavnost., medtem ko bi za .skorajda stalna popravila starega poslopja, V katerem domujejo. morah poskrbeti u drugih virov. Ob koncu občnega zbora so izvolili novi 25-članski upravni odbor. - St. Skrabar. Skrb za duševno in živčno obolele (Nadaljevanje s L strani) omogočiti delovne pogoje (tako „lede prostorov) in ji zagotoviti kadre, kar pa ne sme biti skrb samo že doslej prizadevnega kolektiva v Begunjah, temveč vseh organov, ki so v okraju posredno ali pa neposredno vključeni v probleme zdravstvene službe. Čeprav ni točnega izračuna, koliko družbenih sredstev doslej izgubljamo na račun pomanjkljive psihiatrične zdravstvene službe, je kljub temu jasno, koliko manjše bi bile lahko izgube in za družbo večje vsestranske koristi, če bi tudi temu področju zdravstva omogočili normalen razvoj in mu zagotovili potrebne delovne pogoje. Ker so v Begunjah že dani precejšnji pogoji glede tega, se ie treba zadeve, v prihodnje lotiti z večjo vsestransko prizadevnostjo kot doslej. - B. Fajon Občani naj odločajo (Nadaljevanje s 1. strani) Vsa ta sredstva so krajevne skupnosti v glavnem uporabljale za vzdrževanje komunalnih naprav in za izgradnjo nekaterih manjših novih objektov, kot na primer igrišča, krajevne poti itd. Pri tem je treba poudariti, da so bile krite samo najnujnejše potrebe in so se pri tem stalno ponavljale težave. To zlasti okrog tega, za katera dela in objekte naj bi krajevne skupnosti uporabljale ta sredstva. Vse to jo pripeljalo do tega, da jo vsaka krajevna skupnost zagovarjala svoje potrebe, in to seveda preko vsakih možnih meja tako, da nismo bili v nobenem primeru sposobni zadovoljiti zahteve. Toda celo v takem položaju jc včasih prišlo do tega, da nekatere krajevne skupnosti niti dodeljenih sredstev niso v celoti porabile. Tako stanje vsekakor zahteva resnejše spremembe, v sistemu fi-nanciranja krajevnih skupnosti. Pri tem bi bilo potrebno po našem mišljenju sprejeli tale načela: Dodelitev sredstev, ki jih občinska skupščina odstopa krajevnim skupnostim, bi marali postaviti tako, da bi bila odvisna od Višine dohodkov, ki jih dobi komuna na področju določene krajevne skupnosti. To bi v krajevnih skupnostih prav gotovo povečalo interese za čim boljše in hitrejše zbiranje vseh dohodkov. Drugo — tiste krajevne skupnosti, ki potrebujejo posebno pomoč za i/redne potrebe (za razvoj turizma in drugo), bi morale dobiti dopolnilna sredstva aH celo kredite. Vendar pa samo pod pogojem, da bi tudi same prispevale s krajevnim samoprispevkom ali s prostovoljnim delom občanov. Tretje - poseben vir sredstev krajevnih skupnosti bi kraj no Iz raiprav o osnulkn nove zvezne uslave Statuti morajo biti odraz posebnosti vsake posamezne občine Ne bom ponavljal vseh ustavnih pravic in svoboščin, ki so v zvezni ali republiški ustavi jasno povedane; glede marsikatere svoboščine ali dolžnosti v statutih kaj posebnega ni potrebno nakazati, ker jih urejajo ustava ali zvezni in republiški predpisi. Gre pa pri tem za konkretizacijo položaja slehernega občana, tako da M ta v statutu svoje občine dobil čimbolj jasen odgovor na sleherno situacijo oziroma o slehernem problemu in na vpako vprašanje. Pri tem moramo imeti pred očmi, da tudi v statutu vendarle ne bomo dobili odgovora na vse, to se pravi, da bo tudi občina imela se vrsto raznih dopolnilnih predpisov, odlokov itd., ki bodo podrobneje urejali posamezno problematiko ali pa tudi posamezno obdelali določane ponanrice občanov; otatut bi bal preveč obširen in podroben, 6« bi • hoteH fv.»nd*m, r«-1, «ne,| v tkaterih (se j pravzaprav, po siti vse in najti odgovore na vse, kar danes pred družbeno skupnost postavlja sleherni občan. Pri tem bi poudaril še eno posebnost. Ne gre toliko za naštevanje in podrobnejše formuliranje pravic občanov, temveč bolj za položaj, vlogo, funkcijo in za obveznosti občine v razmerju do občana. Vsi dosedanji osnutki so se postavili na stališče, naj 6e posamezna kategorija ne obravnava kot pravica občana, ampak s stališča občine kot obveznost občine do občana, kako občina posamezno izmed teh pravic občanov ureja, na kakšen način jih realizira in konkretizira. V sedanjih osnutkih .statutov predstavlja eno najvažnejših poglavij poglavje o obveznostih občane do občanov, o pravicah in položaju občana. Gre za konkretizacijo položaja občana v razmerju do občine, pri čemer gre za Ust« obveznosti ob- ložaj občana ureja oziroma s katerimi se urejajp skupne družbeno potrebe; »kratka, ure »a take imenovano zadovoljevanje sku-v-nih potreb občanov. To su predvsem področja javnih, družbenih aluib šolstva, prosvete, kulture, zdravstva, socialnega varstva, komunalnih zadev, stanovanjskih razmer itd., .skratka tisto, s čimer S« obean d;>n srečuje in /a kar mora občini v prvi vrsti skrbeti. Teh problemov ne bi obdeloval podrobno, treba jo le vedeti, da gre za konkretizacijo položaja občana v določeni občini. Ce naj statut podrobneje definira, npr. položaj občanov v razmerju do šolstva, potem nam je znana postavka iz ustave o obveznem splošno-izobraževalnem šolstvu in te pravice ni potrebno še posebej navajati v statutu. Povedati pa je treba, kako bo občina to nalogo opravljala, razen tega pa je treba v srtatutu določiti dru- ge sti pravice občanov oz. obvezno-občine do občanov, in sicer glede na stopnjo ekonomskega in dnižbenega razvoja posamezne občine. Kar pomeni, da mora statut imeti določbe, o vseh dru-„ih posebnih, strokovnih in drugih .srednjih šolah in o položaju občana V razmerju do tega šolstva, kf*.l je « šolnino itd. Tu je vrsto konkretnih in sorazmer-, no delikatnih problemov, ki se tičejo ne"osredno življenja občanov in ki nimajo že na vsakem 'področju jasne formulacije; zato I terjajo" še temeljitega obravnavanja. /naivi re deka i - 'roka d'skusi'a o Miiaaniu domicila in § tem, ali „;.j s« i-,U<'e pravde, ki jih urea statut int.stavi občina v razmerju do doto-cne katcori.ic ohča-nov v družen položaj o'i* <>•,-,, prevzame v statute družne niorda \ečic obve/no ti do oes.i-inoznih občanov glede na drl.Ke bivanje v občini itd. Na s p', oš no je stališče tako, da k*§» važnega problem;! le ni mogoče prepuščali v reševanje posamezni občini, ampak je to stvar vsaj republiške ustave. Drug problem, ki je v zvezi s položajem občana oz. v zvezi z obveznostjo občine do občanov in ki. naj bi zavzemal v statutu važ- no mesto, je razmerje občine in občinskih organov do občanov, kar zadeva delo teh organov. V osnutku ustave jo posebej poudarjeno, da mora statut rešiti vprašanjo javnosti dela občinskih organov in obveščanja občanov o delu občinskih organov. Gre za vprašanje, ki je dokaj preprosto in takoj jasno, ki pa je v sedanjih osnutkih še slabo obdelano. Prav bi bilo, da bi bodoči etatu-tuti občine imeli posebno poglavje o tem, kakšne so obveznosti občine do občanov glede javnosti dela, kako se občani obveščajo, o gospodarjenju z družbenimi srecUtvi, kako se uporabljajo sredstva, s katerimi občinskimi organi razpolagajo itd., na drugi shrani pa naj se v statutih določi način, kako občinski organi pridobivajo mnenja in predlo-ee občanov za .svoje delo. Ni mogoče reči, da je razvoj zaključen, če v statutu rešimo vprašanje zborov volivcev in krajevnih skupnosti. Tu je še cela vrsta drugih sredstev komunikacij z občani in to bi bilo treba v občinskih statutih podTobnejo obravnavati. PAVLE ZUPANČIČ (Nadaljevanje prihodnjič) no sodelovanje. morala biti sredstva delovnih ganlaacij na obmoeiu .v« or- Ta ,;,^T £ organizacije na osnovi bojnega sporaZUnui _ , *edse' bi prišlo v postev .lasu sode!,^ Rjt Pri urejevanj,, iisi^ W" rfMdje še posebe °r*»-NHs.ednji vir/ kraie^"^^- gamzacij, ki so jih or_ jevne skupnosti' na i"Wl,e v denarju ali v deh, ob*»nov l'n takem sistem« n ^vnih skupno V , /tr'^ » »otrebno „Ulovit \ Sf* nu'" ™ so obveze te sku ' U,d' *° dolžne sarne r',OSt! in *l vzdrževati. Mislim. d T hT^" in m to vse tiste deiav« * ™°,a''-v Pomoe gospodinjstvi' * s° gočajo vzdrževanje T« m °mo" reprodukcijo mZ,w\T|*»»' "biektov (parki ™ *««»uiialnih š*a, igrišča, kopalUe*,' ^J***1" javne stavbe in n«rt«K nek***re "ie cest, sol, JL£££* <** iektov Pa ne bi JL^Tg* primeru prenašati Z, nobene™ krajevnih ,*up„osU Sj™'™"* ral. reševati v Dri^„- mo-•'•'li'irauih organUenTrV1*-komune; seveda ob sodelovanju krajevni. p"Vernem Del sredstev St22 skuW»osti. :a%nosti „hčine Ki "num*l"c de-sliti krajevnim ISSLr^S: smo predvidel, tud- Um- To statuta naše občine p v polnilna sredstva ^, ^b11* do-nostim bi ,ahk(> Zs^™ računom v obliki JL U s Dr»-tega bi krajev nimyi'r^- ««en dajali nujne ii;v, st ..Kkup'n<*s«m ječih skladov. Ve«I^IJe iZ obst°-pod pogojem, da ?t r Pa s*«*9 tovi tudi lasl„a sredst"^* občanov. Tuai „Jrr** «'oJih skladov (na primer zanjo ie doWH poročilo o delu komiteja v obdobja od zadnje konference. Kor J« •vsebina porodi izredno bogata, se bodo že «» tej podi asi lahko pripravili za fMoravo, ostalim pa bo to pri-Idnost dal referat o nalogah mla- organizacije v organih aa-••'•pravljanja. Kot vedno bo tudi •krat konferenca odprta za vse •* le za delegrate in povabljene) ■ *odi vsak občan ima na njej *»rico sodelovati, kar je še podimo zaželeno. — J. Pred Irrr'------■ organizacij SZDLv kranjski občini Dobre priprave - pol uspeha Vse krajevne organizacije socialistične zveze v kranjski občini bodo v naslednjih dneh ce tega že niso storile) izdale svoja lokalna glasila, ki bodo obravnavala krajevno problematiko , ' ... ___—r- Krajevne organizacije Socialistične zveze v kranjski občini se že več kot mesec dni pripravljajo na svoje letne konference, ki bodo v prihodnjih dneh. Temeljite priprave so bile potrebne zato, ker bodo občani na konferencah razen o dosedanjem delu razpravljali tudi o mnogih sedaj aktualnih vprašanjih, ki Jih doslej na terenu no- SE ENA MLADINSKA DELOVNA BRIGADA Mladinska konferenca na Gol-tto Je pokazala vse dobre in tobe strani dosedanjega dela »Minske organizacije v tem kiju. Mladinci in mladinke so Iffedno delavni in bi njihovo delt lahko marsikje posnemali. Naj •Mnimo, da je mladinska orga-**»cija letos formirala posebno *Winako delovno brigado, ki je • prostovoljnim delom pomagala H gradnji društvenih prostorov, k to namenjeni krajevni skupno- sti, ljudski tehniki in političnim ter družbenim organizacijam. Klubski prostor Je bil urejen že poleti. Zlasti živahno pa je v klubu eedaj. Na konferenci so precej govorili tudi o delu v SD »Stor-žič«, v katerem je razen rokometa razvit še namizni tenis In šah. Prav tako so sklenili, da bodo ponovno formirali mladinsko delovno brigado, ki bo urejala okolico zdravilišča. — C. ben forum Že ni obširneje pojasnjeval In obravnaval. Glavno vsebino bodo vsem tem konferencam dali z razpravami o vlogi In nadaljnjem delu krajevnih organizacij SZDL v okviru novih krajevnih skupnosti. To naj bi bil nekakšen splošni del konferenc. Razen o tem bodo na njih razpravljali še o številnih drugih vprašanjih. Naj jih naštejemo samo nekaj - organizacija servisov, skrb za varstvene ustanove, kmetijstvo in gozdarstvo, razvoj turizma, gostinstva in trgovine itd. Seveda o vsem tem ne bodo razpravljali na vseh konferencah, pač pa tam, kjer so ta vprašanja najbolj pereča. Kranjski občinski odbor SZDL tudi priporoča, naj posamezne krajevne probleme osvetlijo z odgovarjajočimi deli pred-osnutka nove zvezne in republiške ustave ter statuta občine. Se ena zanimivost iz temeljitih priprav na letne konference KO ' , i-i ni,<, v Kraniski gori gradijo na betonskih podstavkih in železnih traverzah. Do^raicn bo ^ctmbmtTbozelopomemben za obiskovavce prireditev na tamkajšnjem drsališču. Most bo Prc-"aen za osebne avtomobile % Dobro začeto delo radov-.j**kih keg-ljačev bo ob koncu IftOsnjega leta obtičalo tam, kjer je že nekaj let. Kljub lepim obljubam se zadeva glede fradnje novega kegljišča ni remaknila; kje so vzroki, da t tako, pa še ni povsem jasno. f Te dni so /o letne kon-■•vnee krajevnih organizacij V/i)l.. S konferencami bodo iik jurili do 15. novembra. V •Mlednjih desetih dneh bodo ■ tr.e konference krajevnih or-(aoizacij SZDL,, medtem ko bo •»finska konferenca v decembru. § Ob koncu tretjega četrtletja Je bilo v Elanu zaposlenih 455 delavcev — od tega 224 moUcih in 211 žensk. Prihodnji teden razprave o ustavi Za razgovore so se dobro pripravili, zato bodo tudi radovljiški občani lahko dobili vsa potrebna pojasnila Medtem ko so v večini občin zadnje dni že živahne razprave o osnutkih nove zvezne in republiške ustave, pa tudi o novih občinskih statutih, bodo v radovljiški občini s podobnimi razpravami pričeli prihodnji teden. -Spričo tega, ker so priprave na razprave z občani potekale skrbno, pa lahko pričakujemo, da se V skrbi za dobre mlade kadre Občinska konferenca mladih radovljiških občanov bo 18. novembra Brez pomislekov lahko zapišejo, da je dejavnost mladinskih Organizacij v radovljiški občini k vodno dokaj pomanjkljiva in k Je verjetno tudi med naj6lab-kai v našem okraju. Taksna ugo-•witev pa ni posledica tega, češ k Je v občini premalo mladih, k bi bili zainteresirani za takš-*• ali drugačno delo in da mladi delo nimajo potrebnih delov-*h pogojev. Številne pomanjklji-M«i ao doslej v mnogih prime-M le posledica slabih vodstev. %*&e na zadnje volitve v nova *»itfva mladinskih aktivov in or-fenlzacij, pa lahko zapišemo, da to zadeva v prihodnje lahko pre-*J drugačna. Prav zaradi kadrovskih proble-*o» Pa je bila na 18. november preložena tudi občinska konferenca. Takšna odločitev je prav gotovo pozitivna, saj pokaže, da mladi radovljiški občani vedo, kje so vzroki dosedanjih pomanjkljivosti pri delu Jn kjo Je treba najprej zadevo urediti, če hoče jo. da bodo njihovi uspehi v prihodnje boljši. Zaradi tega tudi ni slučajno, da se mladi v pripravah na konferenco največ ukvarjajo s kandidati, ki naj bi bili novi člani občinskega komiteja. Bržkone bodo zadevo uspešno rešili in zato upravičeno lahko pričakujemo, da bo delo mladincev, in mladink v novem poslovnem obdobju nadvse živahno in da I bodo.opravljene vse naloge, ki j jih bodo delegati sprejeli, na občinski letni konferenci. — B. F. bodo na njih občani res seznanili z vsemi novostmi, ki jih predvidevata nova osnutka zvezne in republiške ustave. Razprave, ki so bile doslej, so bile v glavnem med političnimi aktivi, razen tega pa tudi po vseh strokovnih društvih. 4 Preteklo sredo, ko je zasedala ustavna komisija pri ObO SZDL, Je izdelala podrobnejši plan razgovorov, ki bodo po delovnih kolektivih. Člani ustavne komisije RADOVLJIŠKA KOMUNA so predvideli, da bo potrebnih v delovnih kolektivih najmanj 27 razgovorov, čeprav že sedaj lahko računamo, da bo vsaj v nekaterih večjih podjetjih potrebno več razgovorov, kot jih je doslej predvideno, Z razgovori bodo pričeli žo prihodnji teden. Se ta mesec bodo podobni razgovori tudi na podeželju. Ker bodo prav v tem času letne konference krajev, organizacij SZDL, bodo na teh konferencah člani političnih aktivov tudi tolmačili nova osnutka zvezne in republiške ustave .razumljivo pa je, da bodo občani lahko na teh konferencah dobili tudi najrazličnejša pojasnila. - B. F. SZDL — vse krajevne organizac je bodo namreč za V6e občane* na svojem področju in ostale udeležence konferenc pripravile posebno izdajo svojih glasil s celotno vsebino, ki je znana že vnaprej. Nekateri kTajevni časopisi so že izšli in moramo reči, da so pomembni dokumenti o delu in načrtih krajevnih organizacizj SZDL. V kranjski občini so s tem načinom obveščanja o lokalni problematiki nedvomno naDravili pomemben korak k aktivnejšemu delu občanov pri njenem reševanju. V kranjski občini ie seda i v 38 krajevnih organizacijah včlan'e-nih blizu 26 tisoč obJanov od skupnega števila 31 tisoč nrebi-vavcev, ki so stari nad 18 let. Ker so krajevne orciniznci'e v zadnjem času posvetile vključevanju novih članov v ort>an!7.acpo precej pozornosti, se je • število članov od zadnjih stitisf:*nih poročil lahko povečalo. To bodo ugotovile tudi tokratne konference. Prav povsod so se zavedali, da ie dobro pripravljena letna konferenca na pol že opravljena, zato so v zadnjem mesecu kraievn' funkcionarji res aktivno delali. Sklicali so posebne predkonfe-renčne seje, na katerih so se za izvedbe konferenc tehnično in kadrovsko pripravili ter uredili vso potrebno dokumentacijo, Zato ni bojazni, da krajevne konference Socialistične zveze ne bi uspele In bolj kot kdajkoli prej lahko pričakujemo nadaljnjo uveljavitev občanov v njihovi najbolj množični organizaciji. - Z. OBČNI ZBOR PARTIZANSKEGA ODREDA »STRAZNI OGNJI« V nedeljo, 11. nov. 1962, bodo imeli kranjski taborniki ob 9. uri dopoldne svoj redni letni občni zbor, na katerem bodo pregledali delo in uspehe v tem letu in si postavili nove naloge. Naziv partizanski odred je tabornikom prinesla predvsem velika skrb za -medvedke in čebelice«, ki sestavljajo več kot polovico odreda. Njihovo vsestransko povezanost z življenjem predstavljajo tudi organizacija tabora v Fazani, kjer je taborilo okoli 500 zdravstveno šibkih otrok. Ponovni sestanek »a Pristavi Na nedavnem posvetu predstavnikov Planinskih društev Gorenjske, ki je bil na Kališču pod Storžičem, so obravnavali nov statut Planinske zveze Slovenije, vprašanje enotnih cen za postojanke v zimski sezoni in o bodočih nalogah društev. Ko so obravnavali cene v posameznih postojankah ozir. društvih, so ugotovili, da 6o tako različne, da jih ni mogoče takoj analizirali. Zato so sklenili, da bod oposamezna društva zbrala cene svojih postojank (in to glede na njihove lege). Na podlagi zbranih poročil bodo naredili analizo in uskladili cene ,kar se le da enotno. O prihodnjem delu društev so menili, da le-ta ne dobivajo zadostne pomoči od pristojnih občin oziroma občinskih organov. -Več ali manj so odvisna od svoje lastne dejavnosti. Zavzeli so enotno stališče, da je treba preko pristojnih forumov doseči, da "bodo društva dobila večjo pomoč. Sklenjeno je bilo, da se tudi planinska društva vključijo v občinske zveze za telesno kulturo, zakaj tudi te organizacije mnogo pripomorejo k razvoju telesne kulture. Sklenjeno je bilo, da se bodo predstavniki vseh dru.štev ponovno sestali 8. in 9. decembra na Pristavi nad Javornikom. -Obravnavali bodo oskrbniško službo, društvena pravila in občne zbore. — R. C. 65 OSNOVNIH ORGANIZACIJ Radovljiška občina je v našem okraju prav gotovo po obsegu največja in prav zaradi tega je organizacija samega dela precej zahtevnejša kot v ostalih občinah. Kljub temu pa organizacijske probleme rešujejo vse hitreje in verjetno že v bližnji prihodnosti zaradi tega ne bo več bistvenih težav. Razveseljivo je, da so vedno pogostejše ugotovitve o upravičenosti in koristnosti združitve nekdanjih treh občin na tem območju. Po vsem tem je tudi razumljivo, da imajo družbeno-politične organizacije na območju radovljiške občine številne osnovne organizacije ali aktive in da Je za uspešnejše delo potrebno le-te še vedno na novo ustanavljati. Zaradi tega ni slučaj, da so preteklo 6redo ustanovili novo organizacijo ZK, ki je doslej že 65. osnovna organizacija ZK na območju občine. Novo organizacijo imajo odslej železničarji in pro-govnl delavci s postaj Bled-Je-zero (tu je tudi sedež organizacije), Vintgar, Podhom in Boh. Bela. Neustrašene mlade mišice bodo tudi letos proslavljale svojo delovno zmago prej, kot so to predvidevali brigadirji In strokovnjaki Mladina uresničuje obljubo »Mi vam dajemo kot nalogo, da zgradite mladimko cesto 'Bratstva in enotnosti* od Liubljane do Gevgelije. Mladinska cesta od Ljubljane do Zagreba naj bi bila zgrajena do 29. novembra letos. In v aprilu je treba začeti z delom.* Tito 26. januarja 1958 je dal s temi besedami tov. Tito jugoslovanski mladini delovno nalogo, ki jo je 1.500 delegatov na VI. kongresu LMJ enoglasno ln navdušeno sprejelo. V štirih letih je jugoslovanska mladina zgradila 409,5 km modernega asfaltnega in betonskega cestišča v Sloveniji, Hrvatski, Srbiji in Makedoniji: 1958. leta 79,5 km (Ljubljana—Zagreb) 1959. lela 110 km (Paračin—Malošište) 1960. leta 82 km (Malošište—Grdelica) 1961. leta 138 km (Grdelica—Skopi je) 0 V preteklih letih je preko 200 9 tisoč fantov in deklet v 1JSS 0 mladinskih delovnih brigadah 0 delalo to pomembno cesto iz *) vseh krajev naše domovine. 0 Največ mladih graditeljev jc t bilo iz vasi - 55.476, potem sred-0 nješolcev - 53.786, mladih de-9 Iavcev — 44.160, študentov -4) 20.094, vajencev - 11.970, usluž-f) bencev - 7.038 in ostalih -% 7.053. V odnfisu na skupno šte-© vilo sodelujočih na /veznih dc-O lovnih akcijah je bilo 13 odst. 9 deklet. Tradicija tudi letos ni prekinjena. Z mladinsko udarno pesmijo so letošnjo pomlad na 95.5 km dolgem delovnem področju med Osi-naonico in Paračinom razvile zastave mladinsko delovne brigade iz vseh krajev Jugoslavije. Mladina je s sodelovanjem desetih gradbenih podjetij zgradila nove ceste. DELO JE USPEŠNO OPRAVLJENO DEVETNAJST DNI PRED ROKOM, KLJUB TEMU DA JE BILA AKCIJA ZARADI IZREDNO SLARIH VREMENSKIH POGOJEV PRELOŽENA ZA DESET DNI. 30.000 mladincev in mladink v 267 MDB je sodelovalo pri tej veliki delovni akciji, ki je terjala velike napore in vsestranske pridnosti. Delo je bilo težavno, ker so mlade in neizkušene roke velikokrat naletele na teren, k"l ga Je bilo treba najprej pripraviti in šele potem graditi deset metrov široko cestišče. Zgradili pa niso samo cesto, ampak tudi veliko število drugih objektov, izmed katerih je najpomembnejši most čez Veliko Moravo, ki meri 275.6 m; vgraditL 450.000 m1 šljunka v ogromen nasip od Laništa do Mijatovca. Najtežje delo pa je bilo ooravljeno v Bagrdanski soteski. Tam je bilo potrebno premakniti korito Velike Morave 20 m v desno. To so storili tako, da so zasuli del redne struge s 30.000 ms lcnmenja in odprli reki nov tok. Mod Velikim Orašjem in Veliko Piano pa je bilo potrebno premestiti 7 km železniške proge in zgraditi novo železniško postajo v Velikem Orašju. Delovni usoehi mladine so bili zaradi izboljšane organizacije dela in solidnega sodelovanja gradbenih podjetij zelo dobri. Povprečno je vseh 267 MDB doseglo 145.5 odst. svoje delovne naloge. Najboliši rezultati so bili doseženi v V Izmeni od 10. avgusta do 10. septembra, ko so mladinci dosegli 152 odst. delovne norme. Znano je, da se delovni učinek mladine na avtomobilski cesM meri po ustaljenih normah (G N), ki so enotne za vsa gradbena podjetja. Iz Slovenije je sodelovalo 22 MDB z 2.501 brigadirji. Od teifa UZ0 iz prolzvodn'e In vasi - sestavljali so 7 MDB, ostalih 15 bri-«rad pa je sestavllalo 184 srerln'e-šolcv In študentov. Vse brina'!'" so dosesralo lene rezultate, saj so razen običajnih prl/.nanj prejele tudi /Ista, srebrna in bronasta odličja z* dosežene uspehe v tekmovanju ob 20-letnici MDB. Med temi brigadami sla bili dve tudi z Gorenjskega. xxiii. go-renjsko-novomesko MDB »Jože Strupi«. k| so .«t> sestavljali mladi Gorenjci In Dolenjci, omenjajo kot naiholjio MDB letošnje zvezne e krije. Brlrrada je bila za svoje odlične rezultate štirikrat udarna, rtlrikrat specialno pohvaljena in jc prejela zlato plaketo. Tudi druga srednješolska MDB »Andrej Zvan-Boris«, ki je štela 100 mladincev in mladink in sodelovala v V. izmeni, jc bila za svoje uspehe dvakrat udarna, enkrat speci- alno pohvaljena in je prejela zla- t* plaketo. Slovesen začetek prometa po novi cesti bo jutri, 11. novembra, ob 9. uri pri Osipaonici. Po poročilih glavnega štaba mladinskih delovnih brigad se bo danes z odkritjem spominske plošče graditeljem pri mladinskem naselju Vinodol v Saraovcih začela slovesnost s prireditvami tudi v vseh mladinskih naseljih med Paračinom in Osipa-onico. Na prireditvah bodo sodelovali brigadirji zadnje izmene in prebivavci bližnjih mest in vasi. Proslava letošnje dograditve nove ceste bo združena s % proslavo 20-letnice prvih prostovoljnih mladinskih delovnih akcij. V tem dvajsetletnem obdobju — od prvih začetkov v Bosanski Krajini, ko so se mladinci združili v prvo delovno brigado in ko 80 kljub okupatorjevi prepovedi pospraViH poljske pridelke, pa do danes — je mladina poklonila skupnosti tisoče kilometrov cest, železni?, tovarn in še in še bi lahko n;r'.izvali objekte, ki obeležujejo delovni ,polet mlade generacije. Letošnja zvezna akcija zr.fo pomeni bogat doprinos, a ne samo, prizadevanj, da mladi 6 prostovoljnim delom pomagajo pri graditvi tega pomembnof;:i objekta, temveč predvsem prizadevanj, da delovne akcije postanejo mesto vzgoje, izobraževainja in zabave. O vrednosti teh prizadevanj kažejo delovni uspehi, kaže bogat program kulturnih, zabavnih in športnih aktivnosti. Od začetka letošnje akcije do 10. oktobra je b'-lo izvedeno 6.311 ideološko-politič-nih predavanj, ki jih je poslušalo 443.500 brigadirjev, 157.400 brigadirjev je poslušalo in se zabavalo ob 5.510 kulturno-zabavnih prireditvah, 255.060 udeležencev pa se je pomerilo v 21.340 športnih tekmovanjih, številna so bila gostovanja dramskih skupin in posameznih umetnikov, orkestrov itd. Za letošnjo akcijo lahko rečemo, da so jo dejansko brigadirji sami upravljali. 5.500 bri.cadirjev je aktivno sodelovalo v številnih organih brigadirske samouprave. Sistem samoupravljanja pa Je nudil vse možnosti, da je prišla lahko do izraza iniciativnost slehernega udeleženca, da si organizira delo in življenje med sodelovanjem tako, da bo v najrazrčnejših oblikah kulturno-zabavnetn in športnega življenja ter tehničn h aktivnosti zagotovila vsem svojim interesom ln željam, da čim plod-neje izkoristi svof pros,; Cs sodimo po usoehih. so mladi era-ditelji — mlulin'i dokazali snosob-nost, zrelost in željo po samostojnem delu In upravljanju. Na letošnjih akcijah na avtomobilski cesti je bilo organiziranih 34 najrazličnejših tečajev za tehnično in strokovno izobraževanje mladine. Težišče je bilo na Strokah) za katere je bilo najvorve ^^n;m:mje. Tako se je naučilo viziti avto 1.265. motor 3.582 in •• brigadirjev se je naučilo voziti moped. Številne pa so bile motnosti, da so si v 21 strokovnih ir-eajih pridobili kvalifikacijo. Tako je opravilo nižji poljedeljsko-trak-torski tečaj (brez zadnje izmene; 1.320 mladincev, višji je zaključilo 680 mladincev, za sadjarje se je kvalificiralo 273, za zidarje 1.315. elektroinstalaterje 150, itd. Prihodnjo pomlad bodo mladir-f> ske delovne brigade zaiele / dedi lom na odseka Osip^onicH— Poo. 9 grad. na katerem je potrebno /graditi poslednjih 58.5 km oe- • rte. S to delovno akcijo bo mia-9 dina končala graditev največje • naše magistrale, Id bo tekla od • Ljubljane do GevgeUJe. Ludvik Gorjam: 4 SOBOTA; Tri. ttOVFMRRA 1%» ARONDACIJA ZEMLJIŠČ MED KRIZAMI IN SEBENJAMI KZ Tržič si že dlje prizadeva, da bi si zagotovila večje obdelovalne površine, na katerih bi lahko uvedla tudi smotrno mehani- zirano industrijsko proizvodnjo. Doslej je bilo vsakršno načrtne j -še delo v marsičem otežkočeno prav zaradi razdrobljenosti obdelovalnih zemljišč v nižinskih predelih. Za mehanizirano proizvodnjo pa je zadruga že dlje zainteresirana, da bi dobila zemljo med Krizami in Sebenjami. Na tem predelu imajo zemljo štirje zasebniki, ki so pripravljeni dati zemljo, če bi dobili v zameno druga zemljišča. Torej gre za arondacijo, ki bi bila lahko hitro izvršena, če bi zadruga razpolagala s potrebnimi zemljišči izven že omenjenega predela. Zadeva bo verjetno kmalu rešljiva. Na križkem polju so površine splošnega ljudskega premoženja, ki j naj bi jih ObLO dodelil zadrugi, da bi le-ta z njimi lahko izvedla zaželeno arondacijo. Ker gre v tem primeru za koristno gospodarsko delo in za nadaljnje perspektive kmetijskega razvoja na družbenem sektorju v tržiški občini, upravičeno lahko pričakujemo, da bo zadeva glede arondacije tudi v tem smislu v kratkem rešena. — F. PISATELJ FRANCE BEVK MED JESENIŠKIMI UČENCI Učenci osnovne šole »Tone Čutar« na -Jesenicah so že minulo šolsko leto povabili pisatelja Franceta Bevka. Zaradi preobremenjenosti se je lahko odzval vabilu šele preteklo sredo dopoldne. Učenci omenjene šole so priredili pisatelju sprejem v dvorani delavskega doma. v literarni uri, ki je sledila pozdravu, je France Bevk govoril mladim po-slušavcem o svojem življenju in književnem ustvarjanju in med drugim prebral tudi nekaj lastnih del, s čimer je mladino posebno navdušil. Literarni uri je sledil pogovor s pisateljem, ki je moral odgovarjati na mnoga vprašanja in obljubiti, da bo med jeseniško mladino še prišel. — p. GOSPODARSTVENIKI O NOVI USTAVI V torek zvečer je bila na Jesenicah razprava o osnutku nove ustave za gospodarstvenike. V dvorani delavskega doma se je zbralo 52 gospodarstvenikov. Navzočim je tolmačil osnutek tovariš Doiinšek Iz Kranja, Na posvetu so v glavnem razpravljali o druž-beno-ekonomskem sistemu in o organizaciji delavskega samoupravljanja. V prihodnjih dneh bodo pričeli s tolmačenjem osnutka ustave po podjetjih. - u. TUDI V NOVEMBRU PREDAVANJA Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri ObLO Jesenice je skupno z avto-moto društvi na področju -jeseniške občane organizirala v oktobru več predavanj pod naslovom »Izbolj-šajmo disciplino, red in varnost na cestah«. Predavanja v mesecu varnosti so bila posvečena predvsem pešcem, voznikom vprežnih vozal in kolesarjem. Predavanja so bila organizirana po vaseh delovnih kolektivih in stanovanj, ških skupnostih. Z akcijo za vzgojo koristnikov cest in varnost prometa na cestah pa nadaljujejo tudi v tekočem mesecu. Komisija r?kt^*?° ln Varn06t Pr°™ta Prt ObLO Jesenice je skupno-z AMD Jesenice organizirala v torek zvečer v Cufarjevem gledališču predavanje Zdravka Petriča. Z na zornim podajanjem je posredoval navzočim številne probleme s področja prometa na cestah Predavanju je sledilo predvajanje vzgojnih filmov s področja prometa. - u. ZA USPEŠNO DELO NAGRAJENI Z IZLETOM V okviru DPD Svoboda »Tone Cufar« sta bila v minuli sezoni posebno delavna ansambel narodnih plesov in komorni zbor. Da bi tako in po možnosti še boljše delovali tudi v pravkar pričeti sezoni, jjm je organizirala uprava društva izlet v Italijo. Ansambel narodnih plesov si je ogledal na i'-K'tu Trst in Benetke, komorni zborp« Trbiž in Belopoška jezera Tako nagrajevanje kulturnih aeiavcev je vsekakor pozitivno, ra i izlet v inozemstvo predvsem zalo, ker so dosegli v minuli sezoni prav na gostovanjih v Avstriji ln Italiji lepe uspehe. - U. Pozornost socialnemu varstvu Za smotrno reševanje socialne problematike so potrebne strokovne analize »Socialno politiko ne moremo reševati ločeno od gospodarskega in družbenega življenja; treba jo je reševati vzporedno z njim. V prihodnje pa je potrebno posvečati splošnemu socialnemu varstvu vsekakor več pozornosti in ga ne gre zapostavljati. In to mora prodreti v našo zavest.« - To je osnovna misel z razprave razširjenega plenuma ObLO SZDL Skofja Loka o socialnem varstvu. V razpravi so sodelovali razen predstavnikov KO SZDL, DPM, stanovanjskih skupnosti, sindikalnih or-"" in kadrovsko-socialne službe gospodarskih organizacij gamzacij m iy™ivionu-.iuv.»...^ ---„—.--------w— in drugih tudi član republiškega sekretariata za socialno var stvo Francka Dolenc in načelnik oddelka za občo upravo OLO Kranj Janez Ogorevc. in Poročilo o problemih socialnega da svet za socialno varstvo vanstvo družine izdela predlog in stališča o organizaciji in izvajanju varstva v škofjeloški občini, ki ga je podal predsednik sveta za socialno varstvo in varstvo družine Andrej Strniša, ni bilo opredelje- SZDL skupaj s predstavniki sveta za socialno varstvo in varstvo družine izpopolnil in seznanil z njimi merodajne činitelje. — St § S prvimi zemeljskimi deli za novo stanovanjsko stolpnico v Tržiču so pred kratkim že začeli LOŠKI DELAVEC no na določeno problematiko. Zakaj o posameznih področjih bi terjalo podrobne analize in koordiniranega dela z vsemi organi. Sicer pa je bil namen samega plenuma da se določi prioritetno področje socialnega varstva in kako ga je treba reševati. Gradivo za plenum so udeleženci prejeli že prej, kar se je odražalo v razpravi, tako da je plenum sprejel okvirne zaključke. Večina je Poudarjala, da je potrebno napraviti čimprej analizo za vsako področje socialne problematike posebej, zakaj le tako ga bo moč smotrno reševati. Med predlogi zaključkov naj bi omenili naslednje: Zaradi pomembnosti občinskega statuta, ki ureja konkretne družbene, politične in ekonomske odnose v komuni, plenum meni, da je nujno, socialnih, služb v komuni, ki morajo priti v besedilo statuta. Podobne predloge naj izdela tudi za statute gospodarskih organizacij. — Isti svet naj skupno s svetom za družbeni plan in finance pri-pravi gradivo o ustanovitvi sklada socialnega varstva, hkrati pa naj oba sveta pripravita potrebno za prenos socialnih podpor na krajevne skupnosti, kaT naj se realizira s 1. I. 1963. - Svet za šolstvo naj skupno s svetom za socialno varstvo in varstvo družine v letošnjem šolskem letu zbereta celotno problematiko, ki se pojavlja kot vzgojna in socialna. Te in še vrsto drugih zaključkov, ki pravijo, da se moramo zavedati, da je človek v socialistični družbi najvažnejši faktor in da mu je potrebno zajamčiti življenjske pogoje, bo IO ObO NAJBOLJŠE JAMSTVO ZA NEMOTENO DELO IN RAZVOJ Brez pomisleka lahko povemo, da je občinski ljudski odbor na Jesenicah izmed vseh ostalih občin na Gorenjskem najbolje rešil finansiranje organizacij, ki se ukvarjajo s športom in telesno vzgojo. Jeseničani 60 že dlje časa razmišljali o tem, kako bi pri ObLO ustanovili poseben sklad za telesno vzgojo, iz katerega bi lahko črpali sredstva samo v te namene. Sklad je ObLO ustanovil in imenoval tudi upravni odbor tega sklada. Sredstva so se pričela nabirati letos. Zvedeli Novi načrti ZLIT Sedanja rekonstrukcija je šele začetek ustvarjanja potrebnih delovnih pogojev smo, da se bo letos nabralo že okoli 13 do 14 milijonov dinarjev Formirani sklad in sedanja organizacija telesne kulture v jeseniški občini je najboljše jam- StV°uxda se ^° ta dejavnosti v občini uspešno razvijala. Prav bi bilo, da bi jih posnemali tudi Po drugih občinah, zakaj le tako bomo lahko tudi na Gorenjskem napravili korak naprej na področju telesne kulture. Naj omenimo, da ima občinska zveza za telesno kulturo na Jesenicah vključene vse športne in telesno vzgojne organizacije, vključno s planinci, športnimi ribici, strelci in taborniki. - C Kmalu bosta minili dve leti, odkar je v Tržiču nastala z združitvijo LIP in tovarne finega pohištva Združena lesna industrija Tržič. Takratna odločitev se je v dosedanji praksi izkazala kot nadvse koristna. Kljub temu pa ne smemo mimo dejstva, da ZLIT še nima zagotovljenih takšnih delovnih prostorov, ki bi podjetju dajali možnost za najboljše proizvodne uspehe. Pri tem je v ospredju predvsem proizvodnja pohištva, za katero so sedaj delovni prostori v središču mesta, kjer pa ni nikakršnih možnosti za kakršnokoli razširitev ali pa vsaj za modernizacijo proizvodnje. Spričo tega je razumljivo, da se je delovni kolektiv v ZLIT odločil za ureditev novih prostorov, ki bodo v sestavu obrata pri kolodvoru. Precejšnja dela so bila doslej glede tega že izvršena, vendar pa pomenijo bolj ali manj šele začetek zamišljene ureditve. Za dokončno rekonstrukcijo bo podjetje potrebovalo nekaj nad 155 milijonov dinarjev in bo moralo zaradi tega najeti tudi. potrebne kredite, ker brez tega samo ne bi zmoglo v potrebnem času uresničiti zamišljeni investicijski program za rekonstrukcijo. Prav zaradi tega pa je bilo predvideno, naj bi občinski zbor pre-izvajavcev o tem programu razpravljal na svoji seji, ki je bila sklicana za včeraj zvečer. Ker je rekonstrukcija ZLIT povsem utemeljena in ker je nedavno investicijski program sprejel tudi svet za industrijo, bodo za zamišljeni načrt prav gotovo dali pri vol je- -nje tudi občinski odborniki. - F. ničila. OBSEŽEN PROGRAM Pred dnevi je tržiška Delavska univerza izdala tiskan program svojega dela za izobraževalno sezono 1962/63. Čeprav je znano,.da je DU v zadnjih dveh letih do-* kaj živahno delovala skoraj na vseh področjih izobraževanja, vendar iz programa lahko povzemamo, da bo dejavnost v že omenjeni sezoni znatno pestrejša, kot je bila na primer lani. Izobraževalno delo je DU usmerila/na tri področja: na splošno, strokovno in družbeno izobraževanje. Za vsa področja bodo (ali pa so že) razne šole, seminarji in tečaji in pa predavanja. Prav gotovo pa ima DU v načrtu predvideno naj-pestrejšo dejavnost na področju družbenega izobraževanja, kjer bodo šole ali pa seminarji ln tečaji v sodelovanju s tamkajšnjimi družbeno-političnimi in gospodarskimi organizacijami. Hkrati s obsežnostjo programa lahko tudi zaključimo, da je program odraz potreb in želja tamkajšnjih prebivavcev in ker izhaja iz takšne osnove, lahko tudi pričakujemo, da ga bo DU v celoti ures- Iz obeh dolin % PRAVILNIK O STANOVANJIH - V teh dneh razpravljajo v gospodarskih organizacijah v škofjeloški občini o osnutku pravilnika o dodeljevanju in odpovedovanju stanovanj. Med drugim pravi ta pravilnik... »da nihče ne bo mogel dobiti stanovanja ne da bi sam prispeval sredstev pri izgradnji.« S tem se bo nedvomno zagotovil dotok sredstev za gradnjo. - \cč o tem bomo še poročali • urbanistjcni 'nacrti - V četrtek so v Gorenji Va*i na zboru volivcev obravnaval; osnutek urbanističnega načrta za to naselje. V Poljanah pa so o tem razpravljali že pretekli teden. • AVTOBUSNA POSTAJ* - Pojutrišnjem bodo na s,;; sveta za družbeni plan in wL nance ObLO Skofja Loka razpravljali med drugim o prilogu za odkup zemljišč *a gramoznico v Retečah in ,1 avtobusno postajo ln spomenik" padlim borcem v Godešiču • »DIVJE GRADNJE, na ZAPOSLOVANJE - z.^* Iti' k" Jka]b gostinske delavce v prihodnje. Med zelo prizadevnimi je zlafiU ko]oktiv gos Unskoga podjetja »Zelenica«. Podjetje ima že izdelan idejni osnutek za preureditev dosedanje- ga objekta v središču Tržiča. Po tem načrtu je predvidena v pritličju restavracija s 120 sedeži, kavarniški prostor z 80 sedeži in vrtni prostor s približno 100 sedeži. Razen tega je predvidena tudi preureditev poslopja v prvem in drugem nadstropju, kjer bodo urejene tujske sobe s 60 ležišči. Glede tega ima podjetje izdelan že tudi investicijski program. Za izvršitev vseh omenjenih del bi bilo potrebnih 120 milijonov dinarjev. O vsej zadevi jč pred kratkim razpravljal tudi občinski svet za komunalne in gradbene zadeve, ki odobrava zamisel delovnega kolektiva »Zelenice«. Bržkone pa bo predvidena dela sprejel tudi občinski ljudski odbor. Pri vsem tem obstaja samo en pomislek, če je predvidena preureditev »Zelenice« tudi v skladu z urbanističnim načrtom samega Tržiča. Glede tega je treba zadevo dobro premisliti, saj se Tržiču spričo gradnje nove ljubeljske ceste obetajo povsem drugačne perspektive, kot so bile še pred nekaj leti. - F. ana«. TA MESEC NA ŠKOFJELOŠKEM PLATNU ^ Medtem ko je bil v tuili » m^ecih dokaj star fUrnskf ^ red, je kinematograf^^l^ Skofja Loka priw?vil« ^jet-e kaj pester «p^a£V1^Vwra sece. O njern va« S m^ vembrom. 3t Za{mm<> z no- Ta mesec bom^ . ,. zadnjih filmov BeTindi t 1 enc?a «a«oc 1943,. Tmu^^;**-nimiv španski mm 'ekliška PomSia'bo fil!° razveselil ljubitelj«, m?omn0 Je to zabavni mit J klor ni skupil l£j^mitl bomo tudi Xa JSSf^ -V 80 dneh okoli^7^* fimv,: nadoma l-^jSfc je posnel MiehaeT££j" Pističnero romanu S£a%S Njegova posebnost. --^1 ern** da se bomo^if™^ vestmi kontinentov^ ZJ**™*' tem, da našteloZ L T n> vlogi aruvn?« ^ ^.tak° rnajh-HollyWgoodT wmSkl ZV*2d*« .ie posnet film Williamsa Je^ČKL Tf^*** v "iej nasto^.^^SLf^^ Katherine H^bJEl"?*A j*kr. —y Clift. iSSSJio'SSE proizvodnjo k~T^ 'umako pretresljivi mm ^'f Ja« j** -wm£S • *z*~* Na Jesenicah, nasproti železniški postaji, Je trgovsko podjetje »ZarT^T^^^™*^^ skega paviljona. Nov objekt bo namenjen za prodajo pohištva in drUg?h SShtoaStovn,° trg0V* TRANSPORTNO PODJETJE »TRANSTURIST« Škofja Loka obvešča gospodarske organizacije, ustanove in zasebnik« da bo fi 15. 11. 1962 v svojem prenovljenem obratu na BLEDU, Ribenska cesta št. 6 ODPRLO servisno službo za motorna vozila znamke »Zastava« Obenem obveščamo, da redno pasluje servisna služba tudi za motorna vozila znamke »TO]\£OS({ »RENAULD« in »ALFA ROMEO« Naročila za vse servisne in izvenservisne preglede na* vodenih vozil sprejemamo pismeno na navedeni naslov ali po telefonu št. 951 - 29.1. Jamčimo za hitre in kvalitetne usluge • Piiporočamo se Delovni kolektiv podjetja »TRANSTURIST« Mesto kulture v komuni Razprava o kulturi v Kranju, ampak ne samo o kranjskih problemih Da bi lahko govorili o uspehih •» področju kuUuruo-prosvelne dejavnosti, bi potrebovali dob«' programe, organe, ki bi jih izvajali in nekoga, ki bi njihovo i kul-•on na splošno ugotavljamo, da ■i dobro niti prvo niti drugo in Biti tretje. Iz številnih razprav, ki so bile v zadnjem času in obravnavale sedanje pomanjkljivosti kulturnega življenja v okraju ali na po-iameznih področjih, je bilo razr vidno, da je potrebno najti enotno organisacijisko obliko kulturnega Svljenja v komuni. Ta organ naj bi združeval prizadevanja, ki so asnerjena k »kupnemu cilju, vendar pa so ae do sedaj odvijala vsaka po svoj i poti. Tu pa tam je ■m Svobod ali pa svet za pro- sveto in kulturo že združil vse, ki so zainteresirani za to problematiko, vendar bi se bilo treba pomeniti o tem, da bi mašit etal-nejšo obliko takega skupnega dela. Od razgovorov v Poljčah, na katerih je bila sprejeta ideja o skupni organizacijski obliki kulturnega življenja v komuni, pa do danes, so bila precizirana. že mnoga stališča. Prav v teh dneh so po občinah podrobnejše razprave o stališčih, ki jih je sprejel skupni plenum sveta za prosveto in sveta Svobod. V četrtek le bil tak posvet.tudi v Kranju. Čeprav je bilo zamišljeno, naj bi na njem obravnavali konkretne probleme Icultume dejavnosti v kranjski občini, je razgovor kaj kmalu prešel te okvire Filmi, ki jih gledamo TISTEGA LEPEGA DNE, SEVER-BEVEROZAHOD NOVI STIGLIC IN STARI HITCHCOCK Med cvetenjem se zasveti steklena krogla, in v njej zagledamo hudomušno izkrivljeno podobo -TISTEGA LEPEGA DNE« leta "81 v naši Vertacchi. Tja se v za-**tkii filma z vlakom pripelje le- to Hedviga in z njo mi od tom se na koncu vsi skupaj odpeljemo • kočijo iz tridesetih let. Vrne« pa doživimo mnogo prijetega in zabavnega, pa zapojemo •Buči, buči morje adrijansko« in »« kot pravi Slovenci še malo po 'iittovsko slepemo — zato da bi se "* koncu filma, s prijetnim spomi-"om in dobršno merico več opti-vrnili -v- resničnost. Tak je novi film Franceta Sti-tfea, ki ga, je posnel prosto po »•»•H Cirila Kosmača. Veder je, J*hi optimizma, in pristno sloven-resnično ljudski v najboljšem Mmenu besedve, ustvarjen •/. ljw~ danijo do našega ljudstva. Pa ne to — tak je, kot da bi bil res *rtvarjen nekega lepega sončnega ko Je človek poln veselja «n ""a rad vse ljudi. Zato je podoba »►Tistega lepega dae- taka kot radostno se blcščc-steklena, krogla med cvetjem: ndilo izkrivljena, s hudomušno ka-"iJdranimi osebami, privzdignjena I neki irealen svet. ki pa i« P°m 3a velik vlom, tega tudi .skupaj s prijatelji izvede. Toda ti -po uspehu — zahtevajo preveč. Ra-nion denar zakoplje. Zaradi izdaja bivše žene ga aretirajo in obsodijo na 15 let. Med svojo prostostjo se jc Johnn.v spoznal z novim dekletom. Po aretaciji ln obsodbi prijatelji zahtevajo od Baniona svoj delež - njegovo novo dekle ujamejo in jo imajo za talca. Ba-nion uide iz zapora in obračuna s prijatelji in pri tem pade! J. K. iti era - it i n e »Pa je bila solna kislina.« je dejala druga in sluznato zaka.šljala. ■»Kaj se je zgodilo?« sem vprašal. Starki sta me pogledali. Motna svetloba žarometov je osvetlila poželjiva obraza. •V božjih rokah,« je rekla druga in glasno kihnila. »-Vsi smo » božjih rokah.-« Stopil sem skozi odprti vhod. Policijski avtomobil je stal povprek čez široko stezo, posipano s kamenčki, ki je vodila k vili. Kotor je neenakomerno brnel. Sel sem mimo mladega policista, VI je govoril v majhno slušalko: ».Halo, centrala... tukaj je Dussel M...« Zahreščalo je in iz zvočnika 6e je razlegel glas: »Govorite, Dteel tri . . »Reši hi i avtomobil je na poti v Marijino bolnišnico,« je dejal *!adi policist, ki mu je dež curljal za ovratnik. »»Po moža v pisarno > odšel Dussel štiri...« Odšel som dalje. Nihče me ni pogledal. Gredica z lilijami. Gre-tfca z vrtnicami. Iz grmiča rododendrona je prišel krivonog, čuden Ha Med hojo se je pozibaval. Rumena dlaka je bila mokra in ■Uttana, pristriženi rep jc naglo opletal sem ter tja. Žalostni stari bokser se je zadel v drevo, potem se mL je zale-W pod noge. Ko e?e je s težko glavo dotaknil mojih kolen, je začel Wlbti. Sklonil sern se in ga pogladil. Povešenih ušes mu niso pri-KriflL Sele zdaj sem opazil* čemu se je zaletel. Na. pol slep Je in se zadržal predvsem na mestu kulture v občinskih statutih. Ti naj bi natančneje opredelili obliko skupnega organa kulturnoga življenja v komuni in določili, kako in v katerih primerih naj bi se občinska skupščina posvetovala s tem organom o kulturnih vprašanjih komune. Prav tako je jasna zadeva, naj bi statuti zagotovili in omogočili kulturnim in prosvetnim delavcem, da bi neposredno volili svoje predstavnike v zbor. delovnih organizacij in predlagali kandidate za. republiški kulturno-prosvetni zbor, ki jih sicer voli občinska skupščina. Statuti ne bi smeli pustiti ob strani odnosa do kulture v krajevni skupnosti, ampak bi morali ustrezno govoriti, tudi o vzbujanju in zadovoljevanju kulturnih potreb v tem merilu. Seveda gre tu le za okvirna določila. Pri tem bi morali upoštevati obstoječe Svobode, ki že delajo, vendar pa bodo morale svojo dejavnost še razširiti tako, da bodo postale nosivec kulturnega življenja v krajevni skupnosti. Razen klasičnih dejavnosti - dramatike in pevske dejavnosti se bodo nujno morale zanimati tudi za druge oblike, na primer za filmsko vzgojo, likovno vzgojo itd. Osnutki občinskih statutov predvidevajo sklade za kultumo-pro-svetno dejavnost. Ob tem bi morali zagotoviti tudi to, da bi biLo dotekanje sredstev v skladu z večanjem gospodarske zmogljivosti in večjim dohodkom občino in da bi vanj pritekala tudi namenska sredstva gospodarskih in drugih organizacij. Ob tem bi morala biti posebej določena sredstva za vzdrževanje in novogradnjo prostorov za kulturno-prosvetno dejavnost. Da jo to zares potrebno, nam lahko zatrdi podatek, da je bilo za to dejavnost v kranjski občini letos namenjeno 9 milijonov dinarjev, od tega pa je šlo kar 4 milijone 800 tisoč dinarjev za prostore. Posebne pozornosli jc vredno upravljanje § temi skladi. Zanje so predvideni posebni upravni od-hori, dosedanje izkušnje pa kažejo, da so taki upravni odbori največkrat le podaljšek administracije. Zato ho na tak ali drugačen način potrebno zagotoviti, da bodo vred,Iva delili tisti, ki bodo kulturno-prosvetno politiko tudi vodili. Prav tako bodo morali občanski statuti opredelili odnos do njegovih koristnikov, ki hi moral sloneti na načelih delitve po delu. možnost nadzora vodenja In fina ns i ran ja kulturne dejavnosti In drugo. V prvih statutih gorenjskih občin je bila kultura le pomanjkljivo in deklarativno obdelana. Sedaj pa je opaziti, da občinske komisije za pripravo statutov spremljajo razprave in vnašajo v osnutke težnje kulturnih in družbenih delavcev. — M. S. Prvi slovenski splošni tehniški slovar Ostali so le spomini.,. i Perdan Pred izidom (v drugI polovici tega meseca) prvega slovenskega [splošnega tehniškega slovarja jo bil ( minuli torek) na sekretariatu IS za informacije razgovor z novinarji, ki ga je vodil predsednik Zveze inženirjev in tehnikov LRS inž. Pavle Zaucer. Navzoč jo bil tudi predsednik tehniško sekcije terminološke komisije SAZU univ. prof. inž. Albert'Struna, ki je nadrobno obrazložil nastanek( značilnosti in pomen prvega tovrstnega slovarja na Slovenskem. Izšel bo v dveh delih; prvi, ki. je tik pred izidom, bo obsegal črke A-O « (630 gesli in nad 70.000 izvedenk); drugi del od O-Z pa ver« ljetno le prihodnje leto. V tem besednjaku so zbrani tehniški izrazi, ki so se doslej tm uveljavili v rabi, besedno gradivo pa jo seveda urejeno, prečiftče-| no in poenoteno. Sestavljavci te-, ga slovarja so hoteli pokazati, da I je naša tehni.ška terminologija lepa in popolna ter da jo slovenski jezik zmožen izraziti vse finesej ki so v tehniškem izrazju potrebne. S tem, ko je urejena slovenska tehniška terminologija, so ustvarjeni tudi pogoji za uspešno tehniško dokumentacijo in morda tudi za hitrejše reševanje vprašanja tehniškega tiska in založništva. - St. S. Tokrat ne bo ostalo pri besedah Obetajoča perspektiva na področju kulturno-p ros verne dejavnosti v tržiški občini — Živahna dejavnost v zadnjih mesecih_ Koordinirano delo in klubi v ospredju Takoj naj zapišemo, da letošnja Jesen pomeni prelomnico glede kulturno-prnsvelnega dela v tržiški občini. Bržkone bo konec dosedanjemu večjemu ali manjšemu mrtvilu, ki j« bilo značilno za nekaj let nazaj. Da upravičeno pričakujemo bistveno spremembo na tem področju dejavnosti, so nam zagotovilo številne obljube, ki so bile dane na mnogo bolj zdravih osnovah kot v preteklosti. Pretekli itorek so se tržiški kulturni delavci temeljito pogovorili o dosedanjih pomanjkljivostih in o načinu, kako naj bi se lotili dela v prihodnje, da bi Tržič spet postal žarišče kulturnega dela, kar je pred nekaj leti že bil. Doslej so bili v Tržiču in okolici izgovori za kulturno mrtvilo že v navadi: prostori. Zadnji posvet Kulturne vesti NA PROGRAMU V SKOFJI LOKI Dramska sekcija DPD Svobode v Skofji Loki je začela z delom. Ta mesec bo prva premiera, in sicer Rabadanova komedija »Ce se ženski jezik ne suče«. V počastitev občinskega praznika — 18. PODATEK O KNJIŽNICI V ljudski knjižnici v Skofji Loki izposodijo vsak dan povprečno 70 do 80 knjifj. Tudi čitalnica je ;!elo obiskana. decembra - pa bodo uprizorili Sylvanusovo delo »Doktor Korc- zak in otroci«. CENTER ZA ESTETSKO VZGOJO SE PREDSTAVLJA Literarni krožek centra za estetsko vzgojo pri pionirski knjižnici v Kranju bo prihodnji ponedeljek ob 19. uri priredil v svojih prostorih literarni večer. Na njem bo bralo svoja dela 9 članov tega krožka. Obenem bodo člani likovnega krožka priredili razstavo svoje dejavnosti. pa Je pokazal, da ves problem ni samo v prostorih. Čeprav ga no smemo izključiti kot zelo pomembnega, temveč da je med Tr-žičani manjkalo tudi koordiniranega dela. Potrebe in dosedanje izkušnje pa' so pokazale, da bi bil v'občini zelo koristen neki organ, ki bi v celoti vodil politiko na kulturno-prosvetnem ]xxlročju, ki pa bi moral imeti za svoje delo zagotovilo tudi glede potrebnih sredstev.Tržičani so že precej razmišljali o tem in se bodo tudi zavzeli, da bi uresničili načrt, da bi za potrebe kulturnega življenja v občini obstajal tuai*poseben sklad. Na že omenjenem posvetu je bi-lop recej govora tudi o oblikah dela, ki so potrebne za živahnejšo kulturno-prosvetno delo. Prav zaradi zastarelih oblik, ki so večkrat v nasprotju s potrebami in ki •pričo ^tehničnega,' razvoja za ljudi niso več!mikavne, je postalo kulturno-prosvetno delo večini neka-ko^odmaknjeno. Problem pa je tudi v tem, ker je ves družbeni razvoj prinesel delovnim ljudem drugačne kulturne potrebe in zahteve, kot so bilo še pred leti. Ce Je M prireditev, mora biti kvalitetna, sicer ne bo obiskana. Se bolj občutna pa je želja, ctu ti ljudje želijo globljega kulturnega Izobraževanja, ki jim bo omogočilo razumevanje novih stvaritev, bodisi likovnih ali glasbenih, bo- ali filmskih in di6l gledaliških drugih. Ce govorimo o takšnem kulturnem izobraževanju, potem se moramo lotiti vprašanja glede klubov. Žarišče najzahte\-ne.jše in morda tudi najosnovnejše kulturne dejavnosti bi morali biti prav klubi. Glede tega pa imajo Trži-čani najlepše perspektivo, ki so-si jih sami s prostovoljnim občinskim posojilom zagotovili že skoraj pred enim letom. Ponekod si že urejajo klubske prostore, medtem ko bodo drugod kmalu začeli z delom. Bržkone je sedaj treba razmišljati o problemu, kako organizirati sistematično delo klubov, v katerih pa ne sme biti prostora nmo za kulturno delo, temveč za v.se ostale potrebe, ki jih imajo posamezne organizacije v določenem kraju. Glede kulturno-prosvetnpga ilv* ljenja v tržiški občini so na orne* njenem posvetu precej razprav«! l.iali, kako naj bi kulturne probleme obravnaval tudi novi občinski' statut, čeprav je o tej zadevi, že, m 11 > razpravljala posebna k©*] misija. V statutu naj bi bili pred*] vsem urejeni odnosi komun« dO kulture In kulturnih potreb Ob*! Banov. Osnovno kar je, pa bi mo* rala biti s statutom /ugotovljena siedstv;, /a nemoteno delo ntr kulturnem področju v občini. B.F»joa strmel vame Z okrvavljenimi, mlečnimi očmi. Pes je nenadoma omahnil, spet vstal in se splazil nazaj v grm. Nasproti mi je pridrvel moški brez sape: -Ste morda fotograf 'Nočne depeše'?« »Ne.« »•Ljubi bog, saj bom znorel! Kje neki je nepridiprav!« Oddirjal je v mrak. Potem sem prišel do vilo. Za starimi okni so gorele luči, vhodna vrata so bila odprta. Videl sem ploščadi in. bslkone. Zidovi so bili beli, oknire zelene. Za nekaterimi okni so se premikale sence. Nad vhodom sem videl dve zlati črki, veliki za krožnik: J in B. Stopil sem po treh stopničkah in stal v veži. Povsod vrata, pa kamin in široko stopnišče iz črnega lesa, ki je vodilo v prvo nad-stropje. Na belih stenah so visele temne slike. Po nadzidku nad kaminom je bila razpostavljena stara kositrna posoda. Na pol sleoi pes se je prizibal v vežo. zlezel h kaminu, kjer se je svetlikal velik ogenj, pa legel predenj ko da namerava umreti. V veži je bilo mnogo ljudi: zdravnik v belini, trije policisti v usnjenih jopičih in štirje civilisti. Civilisti so nosili klobuke. Stali so v kotu in primerjali zapisi«'- Vsa vrata iz veže, ki so vodila T hišo. so bila odprta in vsi možje so kadili. Pred kaminom je sedel peti civilist. Na kolenih je imel telefon in hlastno je govoril v slušalko: >». . . kako neki, da ni prostora na prvi strani? Vrzite ven dvokoioneki članek o Alžiriji! To, kar sem dobil tukaj, je vsekakor bolje! Vsa hiša še vedno smrdi po pUnu'« In res, čim sem vstopil v vežo. sem zavonjal zamolkel, sladkoben duh. Opazil sem, da so bila okna popolnoma odprta. Deževalo je po težkih preprogah ... »Kavo?« je vprašal obupan glas. Obrnil sem se. Za menoj je stala majhna, belolasa ženska. Držala jo podstavek s skodelicami. It katerih se je kadilo. Prek črne obleke je nosila bel predpasnik. Dobrohotne oči so bilo podplutc. »►Želite kave, gospod?« Govorila je z lahnim češkim prizvokom. »Ne.« sem dejal, »»hvala.« Odšla je dalje h kriminalnim uradnikom in reporterjem. »»Kavo.« je žalostno rekla, »želijo gospodje morda kave...?« Zdelo ge je, da jo vsa prepletena z žalostjo. Nekdo mi je del dlan na ramo. Obrnil sem se. Policist me je merii:z tivomljivim pogledom: -In kdo ste vi?* »Imenujem se Holden.« sem rekel zelo vljudno. Izogniti sem s4 žclfl nevšečnostim. Le nobenih nevšečnosti s policijo... »Sodite semkaj?« Možakar je bil utrujen in leva veka mu Js nemirno drgetala. Usnjeni jopič je>bil premočen. »Ne,- nem rekel. i »In kako ste prišli v vežo?« »Skozi vrata.« »Ne bodite predrzni.« »Saj nisem hotel biti predrzen.« sem maloduSno odvrniL' VsS) le nobenih nevšečnosti s policijo. »Prav res sem prišel skozi vrata. Tukaj bi se moral predstaviti.« »Predstaviti ,kot kaj?« »Kot voznik.« Poskušal sem se nasmehniti. Zaman.' Nimam sreče, sem grenko pomislil. Ko so mi iz tajništva Juliusa Bnrm-merja pisali, naj ga obiščem in se predstavim, sem menil, da mi Je življenje namenilo novo priložnost. Se pred petimi minutami, ko sem tekel po dežju, je šlo vse po sreči. Zdaj sem začutilj kako se me loteva hladen in sluzast .strah. .Strah, ki me je spremljal vse življenje. . . ►►Imate kakršnokoli izkaznico?« je vprašal policist. Pogledal jo v moje privihane hlačnice. Zagledal Je stare nogavice, hlabo čevljej' s katerih se je stekala deževnica na preproge. Izročil sem mu potni list. »Nemšld državljan?« »Sicer bi no imel nemškega potnega lista« »Nikar s takšnim glasom, gospod Holden. Ne s takšnim glasom.« »Ničesar nis^m storil. Cemu ravnate r. menoj kot z zločincem?« »Stanujete v Diis.seldorfu?« me je vprašal, no da bi odgovorlL' »Grupellova ulica 180.« »Tukaj pi.še, da stanujete v Miinchenu.« »Poprej sem živel v Miinchenu.« »Kdaj poprej?« Roke so mi začele drhteti. Nisem se mogel več obvladati. »Pred] letom dni. Preselil sem sc« Moj glas. Bržkone je opazil. »Ste poročeni?« Ničesar ni o pazi L »Ne.« »Poznate gospoda Brummcrja?« »Ne.« »Gospo Brummerjevo7« \ , ŠPO?T ŠPORT • ŠP C5 I v A $5 rialv-oglasi r>a': oglasi prodam 10 kg žime. Poizve 6e v ponedeljek popoldne. Kranj, Jenkova 4 4570 Tranzistor znamke »Bled« ugodno prodam. Cerne, Gorenjski 1 --k. Kranj 4573 Prodam: 25 litrski električni bojler, kompleten el. mikser »Mixodor«, pomivalnik, zložljivo posteljo, raztegljivo mizo s štirimi taipeciranimi stoli, nov dvojni pletilni stroj »Reginn«, višinsko sonce »Hanau«, smučke »Bloke«, gumi čoln za 4 osebe, 2 šotora četvoreka, 3 kamp postelje ln tranzistor In gel on. Heda S'-munac, Kranj, C. kokrškega o 1-reda 18. W2 Prodam 2 kravi in 40Okg <:•>-kega bika. Angela Mežnarc, Sejo, Žirovnica 4530 Prodam brezhiben televizijski sprejemnik »Panorama-. Ogled: Kranj, Cirče 4 — v nedeljo 11. novembra — ves dan 4531 Elektromotor »Siemens« 7,5 KM, rabljen, zamenjani za 5,5 KM ali prodam. Indihar, Rakovica, IV«.--rica. Prodam karambolirano karoserijo za Fiat 600. Naslov v oglasnem oddelku 4533 Prodam: zazidljiv .štedilnik, radio, otroški voziček, stajico in baterijo za vzrejo piščancev ali zamenjam za krmilni krompir oziroma korenje. Jclenčeva 23, Primskovo, Kranj 4534 Prodam kravo, ki bo v decembru teletila. Koselj, Mišače 11 pri Otočah 4535 Prodam slamoreznico v dobrem •tanju. Lahovče 14, Cerklje 4536 Prodam 5 krav mlekaric in konja H let starega, 600 kg težkega. Gorice 6, Golnik 4537 Prodam usnjen jopič (bluzo) in t čeladi. Spodnji Brniki 5 4538 Prodam plemenskega vola. Breg Ob Kokri 10, Preddvor 4539 Prodam 6 mesecev starega žre-beta (kobilico). Franc Snedic, Sp. Duplje 28 4540 Prodam 4 metTo suhih bukovih drv. Naslov v oglasnem oddelku 4541 Prodam kanarčke s kletkami. Golnik 44 — pod pralnico 4542 Prodam nekaj sto kilogramov krmilnega krompirja in korenja. Sutna 22, Zobnica 4543 Prodam električni štedilnik AEG s štirimi ološčami in pečico. Zbilje 43, Medvode 4544 Prodam kravo, ki bo decembra teletila, .Telenč, Podbrezjc 24 4545 Prodam kopalno banjo. Naslov V Oglasnem oddelku 4546 Ugodno prodam skoraj nov enofazni števec. Anton Žura, Staneta Rozmana 5. Kranj 4547 Prodam novo harmoniko »Iloh-ner«. 48 basno na 2 registra. Marn. Cerklje 5 4548 Prodam Fiat 600 D in oddam ogrevano garažo. Oddati ponudbe pod »Prilika« 4549 Poceni prodam dobro ohranjena štedilnika: vzidijivega z bakrenim kotličkom in emajlira nega — stoječega. Cesta na Klane 47, Kranj 4550 Prodam 500 kg krmilnega korenja. Šenčur 271 4551\ Prodam 1.000 kg moštaric in 1 500 kg zimskih jabolk. Naslov v Oglasnem oddelku 4552 Prodam kravo s teh tom in bika težkega 300 kg. Marjan Ovsenik, Sv. Neža 42 pri Tržiču 4553 Vzidljiv štedilnik in gašperček prodam. Kranj, C. na Klane 7 4554 Prodam bika do 400 kg težkega. Antonija Delavec, Mače pri .Preddvoru 4555 Ugodno prodam televizor. Marija Suligoj, Kranj, Cirče 10 4556 Prodam motorno kolo »Puch« 175cem — avstrijski. Ogled v nedeljo dopoldne. Jože Januš, Pristava 24 pri Tržiču 4557 Prodam vola nad 400 kg težkega, ki zna voziti. Šolar, Ljubno št. 4, Podnart 4558 Prodam suha bukova drva in plemenskega vola težkega 4?0kg, vajenega dela. Praprošo 1, Podnart 4559 Prodam Prodam Primo 150 cem za 515.000 din. Potoče 14, Preddvor 4567 Zaradi popravila hišo prodam veliko zidano garažo, primemo za stanovanje. Ljubno 39, Podnart 4568 Kravo, ki bo kmalu teletila ali plemenskega vola, težkega ca 400 kg, prodam. Podbrezje 19 4569 P-adam postelji. 2 vložka in Prodam lepega plemenskega vola, težkega 500 kg. Ljubno 12 4571 Kuhinjsko pohištvo, v zelo dobrem stanju, prodam. Ogled od 16. ure dalje. Primožič, Zupam'i čeva 8fc Kranj kui>irh Kupim otroško posteljico. rija Blaž, Lahovče 19 ostalo" 4572 Ma 4560 1. n™.»njg1ca rokometna liga Storžič" spet igra 59 Po nekaj intervencijah in razgovorih so na Golniku le USpeu sestavili rokometno moško eiupo, Toučujem angleški jezik od do 4. razreda gimnazije v Radovljici ali krajih oddaljenih do 10 kilometrov od Radovljice. N.-slov v oglasnem oddelku pod «100 odstotni uspeh« 4506 Iščem inštruktorja mrlrmalikc za 3. razred gimnazijec Naslov v Oglasnem oddelku 4561 AMD Kranj, sekcija Zabnica obvešča svoje člane, da vpisujemo v šoferski amaterski tečaj A in B kategorije. Prijave sprejema tov. Podreka do 15. novembra letos 4562 Enonad stropno stanovanjsko hišo v Mariboru-Centcr, z garažo in 3-sobnim, vseljivim stanovanjem zamenjam za enako ali eno-stanovanjsko nekje na Gorenjskem. Oddati ponudhe v oglasni oddelek pod »Lep vrt« 4563 Iščem gospodinjsko pomočnico. Nudim hrano in stanovanje. Ostalo po dogovoru. Naslov v trgovini »Merkur«, Kranj 4564 Na Gorenji Savi sem izgubil desno okrasno obrobo ščitnika pri Primi. Proti nagradi oddati v gostilno 'Jerca'. 4565 Na planini na Kofrah 6e mi je izgubilo nekaj ovac. Kdor kaj ve !o njih naj proti nagradi sporoči Francu Codnovu, Tržič 4566 Sobo ali plačo dam ženski, ki bi varovala otroka štiri ure dnevno. Ponudbe oddati pod »Dopoldne« 4567 Kravo dam v rejo. Bašelj 20, Preddvor 4568 Preklicujem in obžalujem ob-dolžitve glede ukradenega mi kolesa, ki sem jih izrekel proti Viktorju Sajevicu iz Olševka 6, ker so neresnične. Hajrula Saljaj 4569 Osnovna šola »Simon Jenko« Kranj razpisuje delovno mesto predmetnega oziroma, strokovnega učitelja (moški) za telesno vzgojo. Prošnje z vsemi podatki je treba poslati šolskemu odboru 4560 Otroške žabe dam delati na dom. Naslov v oglasnem oddelku 4561 licem honorarno zaposlitev. V poštev pride tehnično risanje in strojepisje. Naslov v oglasnem oddelku 4562 Preklicujem karton št. 01797 za žaganje lesa. Alojz Hribar, Bašelj 23, Preddvor 4563 Oddam sobo dijaku. C. JLA 37. Kranj 4564 ; Iščem starejšo žensko — najrajši upokojenko — za varstvo otrok v dopoldanskem času. Nudim sobo. Ostalo po dogovoru. Agnič, Pot na Jošta 13 4565 Garažo dam v najem čez zimo. Naslov v oglasnem oddelku 4566 DELO V DRUŠTVU ZAŽIVELO Po daljšem zatišju je delo TVD Partizan Hrušica spet zaživelo. V telovadnici kulturnega doma se zopet zbirajo starejši in mlajši. Zlasti aktivni so člani namizno-teniške in odbojkarske sekcije. Tudi smučarji so pričeli z resnimi pripravami na smučarsko sezono. Na Mežaklji imajo dve skakalnici, ki jih bodo skušali pripraviti do zime. Ker jeseniški smučarji nimajo 6vojih skakalnic, se bodo verjetno tudi letos poslužili skakalnic sosedov iz Hrušice. Za delo društva so 6e zavzeli občinski odbor SZDL in druge krajevne ter politične organizacije tega kraja in društvu obljubile vsestransko podporo in pomoč ki bo spet redno sodelovala v ligaškom tekmovanju. Ze v prvi tekmi po vrnitvi so Golničani doma zabeležil lepo zmago nad Krizami. Ta uspeh naj bo le še spodbuda za resnejše delo v prihodnje, saj ima rokomet na Golniku za to vse pogoje. Minula nedelja je minila brez presenečenj. »Sava« bi 6icer kmalu zaustavila drugo vrsto »Mladosti«, ki se vse bolj bliža vrhu, vendar so zaradi nediscipline njeni igravci to priložnost zapravili. Novinec »Savica« je se vedno brez točke, vendar igra vedno bolje. Njeni igravci so se precej popravili v obrambi, le v napadu so še premalo učinkoviti. Tržič C Zabnica Storžič Iskra B Savica 117:177 174:167 68:91 91:188 100:215 Judo Vrstni red v konkurenci: Duplje 12, Radovljica 10, Sava 4, Triglav 4, Zabnica 4, Križe 4, Storžič 2, Savica brez tobčke. L. S. DREVI ASKO : TRIGLAV KRANJ, 10. NOVEMBRA - Danes zvečer ob 19. uri bo dvorani delavskega dvoboj v gosteh ▼ zgor-doma v Kranju prijateljski mednarodni judu. »Triglav« bo ime! ekipo ASKO ht Graza, ki ima v svojih vrstah nekaj zelo dobrih tekmovavcev. V dvoboju bosta nastopili moštvi s petimi borci — ne glede na kategorijo po teži ali pasu. LESTVICA _ R. Duplje Radovljica Mladost B Tržič B Sava Triglav Križe 172:126 164:119 230:147 170:136 227:140 119:115 182:193 Najboljši športnik Gorenjske 1962 Praga je bila premočen nasprotnik *• . ^r^ncral šele v A 4000 dinarjev nagrade bo prejel tisti bravec GLASA, ki bo I sodeloval v nagradni anketi »IBERITE NAJBOLJŠEGA J ŠPORTNIKA GORENJSKE« in sc bo s svojim predlogom # najbolj približal končni lestvici. To bomo dobili iz seštevka A vseh poslanih desetoric najboljših gorenjskih športnikov Z objavili pa jo bomo ob DNEVU REPUBLIKE. To pa ne bo' A edina nagrada - naslednja dva najboljša prognzerja iz vrst A bravcev bosta prejla 3000 oziroma 2000 dinarjev. - Da s« A boste lažje odločili, nekaj uspehov naših športnikov ▼ O juliju. JULIJ KRANJ, 7. novembra - Včeraj zvečer je bil v avli OLO Kranj namiznoteniški dvoboj med reprezentancama Prage in Kranja. Gostje, ki pravzaprav predstavljajo reprezentanco CSSR, so bili premočen nasprotnik za domačine, ki očitno niso bili v najboljši formi. Gostje so zmagali s 5:0. V predtekmi dvoboja sta sc pomerili A in B ženski reprezentanci Jugoslavije. Dvoboj jo bil organiziran kot zaključek priprav, kb so bile prejšnji teden v Kranju, in je bil zelo izenačen. Končno sta zmagali igravki prve ekipe (Pirčeva in Plutova) z 2:1. Pir-čeva je premagala Petračevo 2 2:1, Krajgerjeva pa Plutovo prav tako z 2:1. V igri dvojic sta bili uspešnejši Pirčeva in Plutova Po uvodni slovesnosti sta se Pomerili moški ekipi. V prvem srečanju je Miko gladko premagal Freliha z 2:0 (21:12, . 21:13). Tome je nepričakovano nudil hud od por češkemu prvaku Staneku, k jo končno le zmagal z 2:1 (21:18 21:23, 21:16). Veteran Andreadis je brez težav premagal sinoči sla bega Terana z 2:0 (21:14, 21:15) Miko pa Tomca prav tako z 2:0 (21:12, 21:21:14). Zadnji dvoboj bi kmalu prinesel Kranjčanom častno zmago. Frelih je bil boljši od neborbenega in statičnega Andre ndisa in Ceh je zmagal šele v *> nredvsem zaradi veni«. „,su - cm i" >"p° ™dusm Na mednarodni regati na Bledu je pri mladincih v skiffu ITRH, posadka osmerca pa je tokrat - Čeprav - zaostala za Mornarjevo. - Na prvenstv domači so M. Jeza Javornik je ŽIVAHNE PRIPRAVE Pri TVD Partizan trenutno najbolj delavna smučar- 1 ska sekcija. Ta ima okoli 80 aktivnih smučarjev, od skakavcev pa do alpskih vozačev. Sekcija ima 30 metrsko/20 in 10 metn^ko skakalnico. Vse — zlasti pa 30 metrska — so nujno potrebne popravi-ki so ga bodo v kratkem lotili, tako da bo do sezone vse pri-pripravljeno. Da bi bil uspeh njihovih smučarjev v letošnji sezoni kar največji, smučarji in alpski vozači že nekaj časa trenirajo. Skakavci trenirajo tudi v Ljubljani na umetni skakalnici. Društvo pripravlja tudi tečaj za smučarje. Ze dalj časa v društvu tli želja, da bi zgradili na Pristavi nad Javornikom vlečnico — sinom navedenih poklicih. Pogoj: vsaj dve leti dela v n ldanskem ča8u. Pouk bo trikrat tedensko v pt>klicna šola za slikopleskarsko Prijave pošljite na naslov: r do 24. novembra 1962. stroko Kranj, Stritarjeva 5. R°K P ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta Leopolda Oblaka se toplo zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, vodstvu Oljarice, članom kolektiva, za poslovilne besede tov. Drobunu, žagi Bri-tof, župniku in vsem, ki so sočustvovali z nami, mi izrazili sožalje in spremili pokojnika na zadnji poti. Britof Žalujoča žena Mlci, otroci Anton, Leopold, VlncenciJ, Janez, Anica in ostalo sorodstvo AVT0CENTER KRANJ (prej Avtopromct in Agroservis kranj) obvešča stranke, da so servisne delav.: Kranj-ijubljanska c. 22 telefon 22-96 Fiat-Zastava, Tomos NSU-Prettis, Isbra trgovina z avtomobilskimi deli, bencinska črpalka v Kranj - Zanova ulica 3 telefon 20-81 in 20-S2 TAM MAZ, tovorni in avtobusni promet, ličarsha delavnica Uprava podjetja-Žaiiova ul. 3 Se priporočamo za naročila! Kolektiv podjetja AVT0CENTER KRA\ J