Posamezna Mitilfet 10 vinarjev.
Štev. 56.
* Lloiiiloot, v telriel, 8. marca is,
Leto IUV.
~ Velja po pošti: se
Za eelo leto naprej . . S 26*— za en meseo „ . . ,, 2'20 aa aemčijo oeloletno za ostalo Inozemstvo
„ 35--
domt
K 24*— - 2—
V	Ljubljani na
Za oolo lato naprej . za en meseo „ .
V	upravi prejoman messfini „ 1*80
— Sobotna izdaja: =3
h oelo leto......K 7'—
za Nemčijo oeloletno
s;i ostalo Inozemstvo
9--12'—
Insorati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visok« ali nje
prostor) za enkrat . . . . pa 21 v za dva- ln večkrat . . 15,, pri večlib naroč llh prlmeron popns? po dogovora.
Poslano:
Enostolpna pi titvrut:: pa 40 vin.
Izhaja vsak dan Izv emšl nedelje ln praznike, ob S. ari pop.
R6dna letna priloga vozal red
K*r Uredništvo Je * Kopitarjevi nlloi itev. 6/111. Rokopisi se ne vračalo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
OpravniltTO Je v Kopitarjevi oliol št. S, — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, boBii.-herc. št. 75C3. — Upravniškega teleiona st 188.
Avstrijski davčni načrti.
Pred vojno je znašal naš državni proračun nekaj nad 3 milijarde. Koncem leta 1914 smo samo za plačevanje obresti od državnih dolgov plačevali okoli 700 milijonov kron. Sedaj stojimo že dvajseti mesec v vojni. Ne vemo, koliko so se državni izdatki te čase zvišali. Šele po vojni bomo videli, kaj je vse vojna na raznih straneh porabila. Toliko je pa gotovo, da je dolgove lažje delati, kakor pa plačevati. Avstrijsko ljudstvo je rado dalo državi, kar je potrebovala denarja za vojno. Tako bo tudi do konca vojne. Za vojna posojila pa je treba plačevati obresti. Svoje dohodke država lahko zvila na tri načine: zviša stare davke, vpelje nove davke ali pa monopole. Berimo, kaj pravi neoficijelni avstrijski finančni minister dr. Steinwender: Kako bomo obrestovali vojne dolgove. Čas je že, da M s tem seznanimo in pripravimo. Nekaj s« je ie zgodilo. Zvišal se je davek na žganje, na novo so se uredile sodne, dedinske in zavarovalne pristojbine; vse skupaj pri-aese državi kakih 60 milijonov, kar znašajo obresti za eno milijardo. To je malo. Čaju na« tedaj ie skoro cela naloga. Ne vemo. koliko bodo znašali vojni stroški; pa če mčunamo po eno milijardo na mesec, gotovo zadenemo. Za dve leti 16 milijard in
£aven ie stroški preskrbe in retabliranja. ičunano po 6%, U znašale obresti okoli 1200, amortizacija 400, na leto tedaj 1600 milijonov kron.
Državnih izdatkov se a* bo dalo krč ti, pač pa upa Steinwender, da bo priman kljaj pn državnih železnicah izginil popo notna, pošta in brzojav bi znala dati kakih 50 milijonov več, precej tudi tobak; vse skupaj koli 250 milijonov in proti takojšnji uvedbi menda ne bo ugovorov.
Strniti pa bomo morali večji, seveda ne ravno nedvomljiv, pa vendar dohodono-•en korak, namreč do novih monopolov. Špirit in ttžigalice so že davno zrele za monopol, druge je vofna potisnila v ospredje: savarovanje, žitno kupčijo, elektriko, petrolej, dušik in še nekaj drugih. Dobijo se fiskallsti, ki si Izračunajo eno milijardo, pa I« polovica zadeva na težke pomisleke... Sicer pa. bomo prav zadovoljni, če bomo mogli računati s 500 milijoni letnega do-noea.
Manj pa se da dobiti pri davkih' na pristojbinah. V celem bomo zadovoljni, če aam davki in pristojbine prinesejo 250 milijonov. Do popolnega pokritja nam tedaj manjka še dosti in tako bomo po nemškem vzorcu iz ljudskega premoženja morali enkrat dati zelo znaten prispevek. Pri tem pa igra davek na vojne dobičke Ie podrejeno vlogo; vstrajati moramo pri tem, da iz prirastka na premoženju, za kar se je porabi-
lo ln izrabilo vojno, dobimo čim večji del nazaj za državo. Toda obilno previsokih dobičkov se bo skrilo in sicer tembolj, čim dalj bomo čakali. Neprimerno več bo prinesla splošna enkratna premoženjska davščina. Narodno premoženje Avstrije brez Ogrske lahko cenimo na 100 milijard in zmerna, primerno izvrševana davščina, ki najmanjših premoženj ne bi zadela, bi prinesla zelo znatno svoto.«
Dobimo tedaj nove vrste davek po vzorcu zadnjega nemškega.
Zopet borna sejo loške zbornice.
Curih, 8, marca. (Kor, ur.) V včerajšnji seji je rešila italijanska zbornica proračun naučnega ministrstva. Zbornica prične nato razpravljati o prošnji ministrskega predsednika Salandre, naj se razpravlja o predlogu Vigna glede na izboljšanje podpor rodbinam vojakov šele čez šest mesecev.
Turatti s a mir.
Socialist Turatti opozarja, da ne nastopa njegova stranka proti ministrstvu in ne preži stvarno na malenkosti in na zunanjosti in da jo zanima izprememba vlade le v toliko, da se pojasne cilji in pota. Njegova stranka zametava prej ko slej vojsko in gleda na to, da stori vse, kar more dovesti do dostojnega miru, ne da se Italija oslabi. Glasovanja hoče, ker se le ž njimi doseže, da parlament dela in da se ne poniža za šemo in karikaturo in da zadene vsakega odgovornost in ne takozva-ne zgodovinske fatalitete, ki naj nudi pozneje alibi bojazljivosti in še hujšim stvarem. Vlada poizkuša zavlačevati razpravo in rešitev vprašanj, kar je simptomično in simbolično za njeno celo bistvo in za njeno zadržanje. Vsak dan kompromitira hujše že itak težaven položaj. Napoveduje se, da namerava potovati v kratkem vlada v Pariz, da se morebiti vojska še poveča ali pa da polože temelje tistemu carinskemu društvu četverosporazuma, ki bi do-vedel do carinske vojske z osrednjima velesilama, ki bi pomenjala Italiji večjo nesrečo, kakor vojska s topovi. Tega socialisti ne morejo dopustiti. Vlada mora biti hvaležna, ker jo silijo socialisti, naj stopi na plan, če vlada in zbornična večina tega noče, niso socialisti nikakor zadovoljni, da izvedejo ž njimi 6amoumor.
Zagovornika Salandra,
Radikalec Pantano in reformist Bisso-lati izjavljata, da včeraj pač Salandra ni tako hudo mislil, kakor je grozil. Ministrstvu naj se ne greni življenje. Umestno je pač, da se razpravlja o velikih gospodarskih, političnih in finančnih vprašanjih, torej tudi o predlogu Vigna.
Salandra grozi socialistom, pravi, da more le malo pristaviti besedam, ki sta jih govorila Pantano in Bissolati. Turatijeva izvajanja so tudi dostojna, a organi socialistične stranke v deželi ne postopajo tako, kakor bi morali, in delajo na to, da hujskajo narod proti vojski, kar mora seveda vlada preprečiti.
Socialisti prirede škandal.
Socialisti prekinejo govornika in kličejo: »Zdaj ne grozite več zbornici, marveč že strankam! I?lomite si zobe!«
Salandra
ničesar kliče.
ne p r e -
Salandra nadaljuje: Gotova vprašanja, ki so zvezana z vojsko, se morajo nujno razpravljati. Če vlada z višjih razlogov ne pritrjuje, da se razpravlja o njih, tudi noče, da bi zavladala za to pobitost in da bi mislil narod, nekateri poslanci hočejo sicer narodu dobro, vlada pa ne. Včeraj je govoril popolnoma korektno, zbornice ni žalil, ni delal sile ne ustavi in ne poslovniku. Rekel je le, da je mogoče, če nastopijo posebne razmere, namerava vlada predlagati kroni, naj uporabi svoje predpravice, kar vse ne omejuje jamstev in predpra-vic parlamenta. Na drugi strani ne more dopustiti, da se krati predpravica krone.
Salandro zopet prekinejo burni medklici. .
Socialisti kličejo: »Se-li ne sramuje republičan Barzilai, da ostane ob ministrski mizi in da krepi take nazadnjaške teorije? Razpustite zbornico, vi papirni diktatorji, v kosce vas razsekamo!«
Salandra s povzdignjenim glasom; V ostalem ne prekličem nič od tega, kar sem rekel,
'ludi Giolitanci se razburjajo.
Pristaši Giolittija, Tedesco, Bertolini, Schanzer, Faelli in drugi se razburijo in kličejo Salandri: »To je preveč! Niti v dumi se ne govori tako! In Vi, Salandra, ste toliko drzni, da nazivate druge diktatorje?« Velikanski ropot. Minister Barzilai mirno sedi.
Salandra zopet vstane in smehljaje pravi: »Prosim, gospodje, naj se pomirijo« (poslanec Tedesco kliče: Molčali smo dve leti!) in naj se vzdrže oportunističnega ogorčenja. Vlada namerava pospešiti razpravo o nekaterih gospodarski^ vprašanjih glede na eno aH drugo stavljeno vprašanje, Gospodar-ski minister je zadovoljen in tudi zunanji minister pripravljen, da pojasni, kar dopušča zdaj mednarodni položaj. Prosim, naj se odkloni predlog Vigna.«
Pred glasovanjem so govorili še Gio-litti, Schanzer in Alessio. Ugovarjali so,
LISTEK.
Pr! Sv. Ločili na nosu.
Semnji na Mostu so bili včasih na Tolminskem zelo znani. Bilo jih je več na leto in vsi so bili dobro obiskovani. Od blizu in daleč so priroma-li skupaj naši hribovci, in po »placu« je bilo tako vrvenje in drvenje kakor na sv. Andreja dan v Gorici. Trgovci od vseh vetrov so postavili svoje »štante« po trgu, razni kramarji so na vse grlo kričaje vsiljevali svojo raznovrstno kramo, in še goriški »Trika-traka« ni manjkal. Spominjam se iz svojih otroških let, kako je še moj pokojni oče vozaril svojo kramo na semnje k Svetal Luciji in imel svoj »štant« na »placu«. Vuga in Mikuž in drugi krčmarji so ob takih dneh delali dobre kupčije in služili težke goldinarje, ker sejmarjr sc že po stari navadi nikdar ne izogibajo gostiln.
Pa je prišla železna cesta v našo patriavhalično baško dolino. Kakor marsikaj, so s tem tudi mostarski semnji izgubili svoj nekdanji pomen. Vse življenje v naših hribih je postajalo drugačno. Včasih jo bilo mnogo štorih ljudi, ki Še niso videli Gorice,
sedaj ga že skoro ni paglavca, ki bi ne bil nikdar doli. Mnogo dobrega je prinesla železnica, a tudi mnogo slabega. Preprostost, pristnost, iskrenost, ne-pokvarjenost in skromnost dobrih starih časov se je umaknila vsedrugač-nemu novemu svetu. Skoda. Včasih je bilo vendar vse lepše, vse bolj domače in vse bolj zadovoljno, čeravno so ljudje morali nositi le prtenice in jesti večinoma krompir v oblicah.
Že dolgo nisem bil na Mostu, odkar izliva Lah svojo onemoglo jezo na naše prijazne kraje ob Soči. Večkrat sem že mislil, da bi bilo zanimivo pogledati v Sv. Lucijo, pa nikdar Pi nanesla prilika. Bil sem radoveden, če je glavni kraj naše grape res tako hudo trpel, kakor so mi pravili po Gorici. Da Lahi Sveti Luciji no. prizanašajo, o tem sem bil uverjen. Že iz srda ne, kajti že prevelike žrtve so že imeli, da bi vdrli čez kozmeriško višino in zasedli ključ dveh dolin — Sveto Lucijo. Pa ta »trnjeva roža« jc ostala vedno samo cilj njihovega odreševal-nega hrepenenja, sicer cilj, ki jim je blizu, n kljub temu nedosegljiv.
Pa se mi je vendar le ponudila prilika za sprehod v sestreljeno Sveto Lucijo.
»Skoro vsako leto sem kdaj šel pogledat eden ali drugi mostarski se-
menj, če sem bil kot študent doma na počitnicah. Na semnju Sv. Valentina dne 14. februarja pa še nikdar nisem bil, ker ob tem času me nikoli ni videla baška grapa v svoji sredi, kajti v februarju nisem bil nikdar toliko prost, cla bi mi bili pustili iz goriške »ščur-karije« domov.
No, letos, v vojni, ko bi bil najmanj mislil, se jo zgodilo, da me je pot zanesla baš na Valentinov dan, svoje-časni mostarski semenj, v Sveto Lucijo.
Prišlo pa je to tako-le:
V nedeljo 13. februarja so zagrebli v Podmelcu nepozabnega mostarskega župnika Fabjana. Tiste dni seru bil slučajno v domačih krajih. Podmelški kaplan g. Podbršček je imel naslednji dan opravek in mašo na Mostu, pa me jc pregovoril, da sem šel ž njim. Jaz sem bil zadovoljen, da bom enkrat videl Sveto Lucijo, g. kaplan tudi, da ne bo hodil sam. »Bo saj oden drugemu pomagal, čc bo kdo kaj vlovil.«
In tako sva šla na Valentinov dan. Krasno zimsko jutro. Zeblo je naju v prste, ko sva korakala iz Mole doli proti Klavžam in dalje po gladki beli cesti tja dol proti Bači.
Tu pa tam kak jezdec, kak vojak pešec, kak voz, kak avto, drugače nobeno žive duše ua cesti. Civilista no-
ker se zatirajo pravice zbornice, a nagla-šali, da iz domoljubja glasujejo tako, kakor želi vlada. Ob glasovanju jc bil odklonjen predlog Vigna z 287 proti 25 glaso-
vom.
Gospodarske vesli
Iz Argentinije, kot sodijo, bodo mogli letos izvoziti le krog 21» milijona stotov koruze. Lansko leto so je izvozili 4% milijona, predlanskim 5V2. Leta 1911./12. pa se je morala koruza vsled slabe letine celo uvažati iz Združenih držav severne Amerike.
V Rumunijo je bilo po žito poslanih kakih 8000 praznili vagonov. Od teh se je že 6000 napolnjenih vrnilo. Donava vsled deževja in sneženja zadnjih dni svojo plovnost dobro ohranjuje in promet po njej ie zelo živahen. V Braili se žitom cene niso kaj dvignile. Le stara koruza jc dosegla ceno 21-50 levov in fižol 32-5 za kvintal. V Budimpešto je došlo pretečeni teden krog 131.610 ton žita (lansko leto ob teni času pa 7090 ton). Izvozilo se ga je drugam odtod 14.375 ton. Torej je tam žilni promet dvignila kupčija z Rumunijo,
Čitali smo, da je nek avstro-ogrfeki in nemški konzorcij nakupil v Runniniji večje količine ječmena. Došlo ga bo krog 3000 vagonov. Pivovarne se nadejajo, da dobo vsega in si ga porazdele med seboj pro-centualno (6 odstotkov) po svojih potrebah. Če se bo to zgodilo, tedaj bodo lahko krog 2 milijona hektov piva več prn-ducirale, kar bi državi, deželam in mestom krog 12 milijonov kron več doneslo na vžitnini. Sicer pa pravijo, da ječmena preostaja pivovarnam v Nemčiji krog 500 vagonov, ki bi ga tudi lahko avstrijskim pivovarnarjem oddali. No, če bo to res, tedaj si bomo poleti včasih še tudi čez popoldne z pivom vročino in suao v grlu preganjali. V časopisih je citati, da se ie osnoval konzorcij raznih ogrskih, avstrijskih in bosenskih bank, ki bo v Srbiji pokupil vse zaloge suhih češpelj in sliv. Na-" kup se bo vršil v smislu tozadevne pogodbe imenom in na račun vojaške guber-nije istotain. Le-ta bo dve tretjine nakup-Ijenc količine obrnila za vojaške namene in tudi ostala tretjina ji bo v to svrho v prvi vrsii na razpolago. Lc to, kar bo ostalo, bode smel konzorcij izvažati hi drugim prodati.
Centrala za špirit plačuje od A marca naprej kupcem za zunanji uvoženi in zaplenjeni špirit lc no ceni, kot f-a .sama naprej prodaja, ne oziraje še na to, bo H kdo vsled tega pri iem kaj zgubil — Na Ogrskem so certe špiritu zopet dvignili, in sicer za 30 vin. za hektolitergrad. Rafinerije ga smejo prodajati največ po i K, su-
benega. Vidi se, da je vojska. Kako vse drugače je bilo v mirnih časih tega jutra na tej cesti. Koliko ljudi jc v prazničnih oblekah in veselili obra-v hitelo na semenj. Posebno mladi pari so imeli ta dan svoj praznik. Sv. Valentin pri Sv. Luciji jc bil vedno šumen in živ. Vse veselo, vse židane volje, pustna razposajenost, povsod. Pri Mikužu so žagali Žagarji samo poskočne, pri Vugu jo čičev iz Tolmina nategoval svojo harmoniko, povsod godba, povsod ples in pustno veselje.
Letos se pa nobeden šc spomni nc. da je pust, da jo sv. Valentini
G. kaplan se mi jo zdel, kakor da ga nekaj skrbi in tare. Najbrže si je mislil, cla ta najina pot ni preveč varna. Jaz, ki sem se čutil in štel za bolj izkušenega v teh rečeh, sem mu pa skušal dati malo več korajže. Pa se ga je lotil celo humor. »Ali ste že napravili testament, kajti danes greva kakor v mesnico?« — »Žal, da mi ga ni treba delati, ker svojih dolgov ne maram voliti nobenemu, ker vem, da bi sc vsakdo lepo zahvalil za tako ded-ščino.«
V Bači že nama jo prišel naproti g. Kerševani, dober znanec in rojak pokojnega Fabjana. Spoznali smo se bili prejšnji dan pri pogrebu, in tedaj nama ie obljubil, da naju počaka v
rovega pa po 3 K 90 v. Vlada je tudi z novo odredbo ves špirit, ki se nahaja v prostih skladiščih, tovarnah in onega, ki je podvržen vžitninskemu davku, zaplenila za javne namene. Slično so ukrenili, kot smo čitali, v Nemčiji. — V Nemčiji so lansko leto pridelali krog 10791/2 milijona kv. krompirja, torej za 168 milijonov več kot leta 1914. in le 2Vs milijona manj kot leta 1913, V to svrho so namreč lansko leto porabili 186.318 hektarov zemlje.
V Berlinu stanejo domača in tuja jajca boljše vrste 11 80 do 12-80 mark po šak, slabše pa so za 2 marki cenejša.
Po zemlji riti je dobro. Marsikdo obogati. Avstrijska premogokopna družba je skazala čistega dobička za 1. 1915. 8 milijonov 626.126 K, torej blizu 3 milijone več kot v predlanskem letu. Alpinska »Mon-tangesellschaft« pa celo 21,032.655 K, to jc 10V2 več kot leta 1914.
Vse drugače pa sc godi dunajskemu mestu, ki si bo moralo krog 100 milijonov novega posojila najeti v svrho aproviza-cije. V kratkem sc bodo o tem posvetovali in sklepali.
Na planoti Woevre je sledil ognju topov, ki se je pričel pred več dnevi v odseku Fresnes ne daleč od Eparges, tekom dne močnn napad pehote, ki je dovolil sovražniku, da je vdrl za ceno morilnih žrtev v vas. Pozornost bitke pa ostane osredotočena na levi breg Moze in na kot Moze severno od Verduna, kjer, o čemer se ne dvomi, nastopijo Nemci z najskrajnejšimi napor', ki jih bodo znali uničiti naši brani napori, ki jih bodo znali uničiti naši brani tclji, kakor so uničili prejšnje.
Nemci porazili najbolj izbrane francoske čete.
Amsterdam, 8. marca. Listi iz Le Havre povdarjajo, da so Nemci severno od Verduna porazili najbolj izbrane francoske Čete. Štirje bretonski polki so podlegli nemškemu naskoku.
Pri Verdunu se odloči usoda Evrope,
Bqgfn. (.K u.) Ilerve opozarja v »La Vic-toire« v članku pod napisom »Verdun za vsako ceno,« na največjo previdnost. Ostro graja časopisje, ki znižuje važnost Verduna, češ, da trdnjave več ne obstojajo. Izguba Verduna bi pomenila moralno katastrofo največje dalckosežnosti. Sklep je, kdor ne vidi, da gre pri Verdunu zdaj za zgodovino Francije in Evrope.
Francozi v skrbeh.
Geni, 7. marca, Herve izvaja v listu Victoire«: Resni pariški politiki že 5 dni niso zalisnili nobenega očesa, ker je bila nevarnost pri Verdunu veliko večja, kakor je priznavalo višje poveljstvo. Jasno je bilo, Franciji bi bil grozil drugi Friedland, če bi bili osvojili Nemci mostove čez Mozo pri Verdur.u, ker bi bili izgubili vse čete na desnem bregu reke. Nevarnost se je sicer zmanjšala, a jutri lahko zopet nastane. General Vcrtaux je izjavil, če ostane planota Douaumont trajno Nemcem, je uničenje Verduna gotova stvar. Še hujše bi pa bilo, če izgube Francozi mostove čez Mozo, ker bi bile tako prekinjene zveze med armadami na obeh bregovih Moze.
Bitka pri Verdunu in sodba Švicarjev.
Curih. Vojaški sotrudnik curiške »Mor-genzeilung« izvaja 5. t. m,: Nepristranski opazovalec je dolžan, da mora posebno na-glašati, nemškemu vojnemu vodstvu pred Verdunom ni šlo v nobenih okolnostih za to, da poizkusi prodreti, ker trdnjavska ograja pri Verdunu ni nobena slaba točka francoske skupne bojne črte, marveč ena najtrdnejših. Na francoski bojni črti se nahaja za prodiralne poizkuse veliko slabej-Ših mest, a čc pade Verdun, se mora zrušiti celo desno krilo francoske armade. Prvo dejanje bitke pri Verdunu se je odločilo brezpogojno nemškemu orožju v korist.
Francozi izgubili pri Verdunu 65.000 mož.
Curih. Objektivno cenijo francoske izgube do vštetega 3. t. m. pri Verdunu na oki-oglo 65.000 mož.
Francozi vpokHgejo letnik 1918 pod orožje.
Genf. Vojni minister GaJlieni je pozval pod orožje z oktobrom letnik 1918. V inozemstvu je že zdaj prepovedano potovati osebam letnika 1918.
90 bomb vrženih na Angleško.
London. (K. u.) Vojni uivad javlja: Sovražni zrakoplovi so vrgli ob napadu ponoči od 5. na 6. t. m. 90 bomb. Ubitih je 13 oseb.
a odkrito rečeno, prav nič nisem bil jezen nanj radi te zlobnosti.
Jaz sem imel še eno težko nalogo.
Prejšnji dan sem bil obljubil prijatelju L, da bom njegovim doma pri-govax-jal, naj se vendar odločijo zapustiti v teh nevarnostih tako nevarni dom. Težka naloga. Če sam sin ni mogel ničesar opraviti, kako naj jaz kaj dosežem! Pa obljuba dela dolg — zato moram držati besedo in poskušati, kakor bom znal in vedel, čeravno sem bil že vnaprej gotov svojega neuspeha.
Težko je bilo začeti.
»Čujte, gosp. Munih, res se čudim, kako morete biti tako drzni, da držite tu svojo glavo na prodaj: Hiša, trgovina, gostilna, ves lepi zaslužek, vse ni nič proti nevarnostim, ki prež6 vedno na vas. Dovolj časa že vstrajate, osem mesecev, ste že več kot zaslužili, da greste malo na varno, kjer boste vsaj v miru spali. Poglejte Sveto Lucijo, kaka je; kakor so v druge hiše padle granate, tako lahko enkrat poči kaj tudi v vašo, zato odnesite glavo, dokler jo imate še ceho! Glejte, da se ne boste kesali — prepozno. Naj vas zgane grozna usoda ubogega župnika, imejte vendar pamet, ubogajte, pojdite ocl tod, vi, ko to morete!«
A g. Munih je poslušal in poslušal ter se lahko smehljal, tako da sem vedel, da ga nc zganem. »Kaj bcm zapuščal dom, šel bogvekam? Najhujše smo pač že prestali, upati smemo, da se v kratkem vse obrno na boljše. In kako naj vse pustim tu, hišo, blago,
Angleška pleni pošto.
Berlin, 7. marca. Newyorški zasebni dopisnik Wolffovega urada poroča;
Neka washingtonslca brzojavka pravi, da Angleška v svojem odgovoru radi za-plenitve poštnih vreč še vedno vztraja na stališču, da ima pravico nad pošto, ki se vozi v njenih vodah. Amerika bo to zanikala.
Vojsko 111011(1
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO,
Dunaj, 8. marca.Uradno:
Mirno!
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
Fdm, 6. marca. (K. u.) Na celi bojni
črti nobenih dogodkov, ki bi bili posebno važni.
Moč laške armade.
Lugano, 8. marca. V laški zbornici je izjavil vojni minister, da so podpore družinam vpoklicanih narastle mesečno na 43 milijonov lir, kar odgovarja znesku po 90 centezimov dnevno na vsakega vpoklicanega vojaka. Potemtakem ima Italija okoli 1,600.000 mož pod orožjem.
Laško vojno posojilo.
Rim. (K. u.) Uradno se j&vlja, da je doseglo vojno posojilo 2938 milijonov lir. Na zakladne zadolžnice in na lansko vojno posojilo odpade le 652 milijonov lir.
Laški kralj zopet v Rimu.
Rim, 8, marca. (K. u.) Kralj se je pripeljal v Rim in se je takoj posvetoval s Sa-landro, Sonninom in z vojnim ministrom Zupellijem.
Posvet z laškim kraljem.
Lugano. »Corriere della Sera« poroča, da so se dne 6. t. m. posvetovali kralj, Salandra, Sonnino in Zuppeli v vili Savoya, a ministrski svet ni zbo« roval.
Zmešnjava v italijanski zbornici.
Curih, 9. marca. (K. u.) Vsa poročila o predvčerajšnji seji italijanske zbornice soglašajo, da vlada med strankami in v razmerju strank na^ sproti vladi velika zmešnjava. Malo število glasov proti predlogu vlade pojasni, ker je bilo navzočih le 13 socialistov. Med ostalimi 12 poslanci, ki so glasovali proti vladi, so bili 4 reformi-sti, 1 republikanec in 3 katoličani. Vihar sta pomirjevala bivša ministra Oselli in Luzatti, ker nista hotela podpirati Salandrovo stremljenje na svoj odstop, in ki sta pregovorila veliko poslancev, da so glasovali za vlado, dasi jo obsojajo. Časopisje intervenci-jonističnih skupin, na primer »Secolo«, izvaja, da so podpirali radikalci in reformisti napore Salandri v korist iz domoljubnih razlogov. Po včerajšnji seji, nihče ni namreč pritrjeval ministrstvu, pa postaja slika vedno bolj podobna dejstvu, da podpira zbornica ministrstvo tako, kakor podpira vrv obešenca, da, Giolitiijevi pristaši so, da ohranijo ministrstvo, nastavili drugo zanjko. Obžalovati se le mora, ker pričenja ta vrv opasovati tudi radikal, ce in reformiste in vse tiste, ki so se zavzemali majnika za vojsko.
vse. S seboj ne morem vzeti; če gremo proč le za nekaj časa, dobim pri vrnitvi vse odnešeno, poškodovano, razbito. Sicer pa tudi zdaj ni take sile, ni take nevarnosti. Bo že Bog nas varval.«
Izgubil sem vso korajžo, pa poskusil svojo srečo pri gospej in govoril, govoril: »Pa če ne že zaradi druz-?ga, vtaj zaradi vaših sinov ybogajte, saj veste, kako trpe zaradi samih skrbi,
da se Vam kaj no zgodi---«. Pa
tudi gospa se je le smejala in smejala, prav tako kot gospodar.
Tudi gospodični hčerki sem prigovarjal, pa zavrnila me je z istimi proti razlogi kakor oče.
Vsr zaman. Teh ljudi ne pregovoriš, kakor iih niso pregovorile in. prepričale neštete granate, ki so že padle v Sv. Lucijo, kakor jih ne prepričajo razvaline in podrtine, ki jih vsak dan gledajo, in vse žrtve in nevarnosti. V vso so se že preveč vživeli. Pogumni do skrajnosti! Pretresla jih je smrt župnika, a nc preplašila. S pretrdnimi vezmi so navezani naita svoj dom, na to rodno grudo, na vse plodove svojega dolgotrajnega truda, preveč visč na vsem, da bi sc m^gli odtrgati in iti proč. Bog jih čuvaj te dobre in poštene ljudi, ker .sami se ne znajo dovolj čuvati!
Poslovili smo se od Munlhovlh. G. Keršcvani pa nama je malo razkazal Sve+o Lucijo.
Cerkev je. od zunaj če prcccj cela. Pod zvonikom kaže zid malo rano. Tam j'1 zadela konica 28 cm granate,
Nooi nemihi uspehi pri tf®rdnnif, 4000 Francozov ujetih.
NEMŠKO URADNO PpROČILO.
Berlin, 8. marca. Veliki glavni stan:
Pozno zvečer so izvedli Francozi protinapad na postojanko, ki fmo jo priborili nazaj vzhodno od sela Maison de Champa-gne. Na zahodnem krilu pe še bojujejo z ročnimi granatami. Sicer smo odbili gladko napad.	;$svx
Na levem brega Može smo, da izbolj-Kamo stik s svojimi naprej potisnjenimi novimi črtami desno od brega proti južnemu pobočju Coie de Talou, pobočja Pieiier in Douaumontu, napadli postojanko sovražnika na obeh straneh potoka Forges pod Bethinconrtom v širini 6 in v globini nad 3 kilometre.
V naši roki sta vasi Forges in Regnie-ville, višina gozdov Raben in mali Cumi-eries. Krvavo smo odbili protinapade Francozov in proti južnim robovom teh go-edov. Velik del posadk vzetih postojank je mrtev, neranjen ostanek 58 častnikov in 3277 mož smo ujeli. Poleg tega smo zaplenili 10 topov in veliko drugega bojnega materiala.
Na planoti Woevrre smo vrgli sovražnika tndi iz zadnjih hiš Fresnesa. Število ujetnikov se je pomnožilo tam na 11 častnikov in nad 700 mož. Zaplenili smo nekaj strojnic.
Naše letalne brodovje je metalo bombe v kraje zahodno od Verduna, kjer so nastanjene sovražne čete.
Vrhovno vojno vodstvo,
Francosko nradno poročilo. -jPariz, 7. marca. (K. u.j Zahodno od Moze »o mogli Nemci s pomočjo ljutega obstreljevanja v okolici Regnieville prodreti in napredovati ob železniški črti. Z zelo ljutma napadom, ki so ga izvedli isti trenutek oa višino 265, so se iste polastili.
jrjV odseku Fresnes smo se umaknili do vznožja Cotes Lorraines.
Pariz, 7. marca. (K. u.) Ob 11, uri ponoči. V Argonih so sestrelili naši obrambni topovi pri Avocourti neko nemško letalo, ki je^padlo v naše črte. Ujeli smo oba letalca, ki sta ranjena.
Zahodno od Moze med Bethincourt in Mozo je pomnožil sovražnik podnevi podjetji svoje pehote. Njegove napade smo odbili izvzemši v odseku Krahemvald., kjer se je mbgel sovražnik ustaliti.
^Nemci so vdrli vzhodno od Moze v gozdu pri Hardaumontu v neko utrdbo, iz katere smo jih takoj vrgli s protinapadi.
Na pltnoti Woevre je zasedel sovražnik vas Fresnes po kratkem boju, ki mu je povzročil izdatne izgube.
X X X
Bitka pri Verdunu je po večdnevnih izredno trdovratnih bojih prinesla Nemcem na zahodnem bregu Moze za nadaljni razvoj bojev odločilen uspeh. Med Forgesom in Mozo so nemške čete osvojile francoske postojanke in potisnile njih črte proti jugu skoro na cuako višino s fronto na vzhodnem bregu Moze. Ne glede na materialni in moralni pomen nemškega uspeha jc efekt priborene zmage treba iskati najprej v znatni utrditvi fronte vzhodno od Moze, v možnosti, da sedaj spravijo bližje tudi proti severozahodni fronti trdnjave težko artiljeri-jo in da tedaj tudi ta del utrdb uspešno ob-j streljujejo.
Francosko vojno ministrstvo o verdunski bitki.
Dnnaj. »Agence Havas« objavlja pregled o bitki pri Verdunu s 3, t. m., ki so ga izdelali v francoskem vojnem ministrstvu. Izvaja: Verdunska bitka se je zopet pričela. Drugi del ljutih nemških naporov proti nam se jc pričel z ofenzivo, ki so jo pripravljali cele tri mesece.
Kriti z napadi, ki naj bi odvrnili pozornost, so nakopičili Nemci čete in strelivo pri Verdunu. Meseca decembra so pripeljali iz Srbije večino težkih topov, da, kakor se trdi, tudi večino prej na ruski bojni črti uporabljenih težkih topov: avstrijske 30.5 in 42 cm možnarje. Iz Srbije so pripeljali eno divizijo, ki so se ji pridružili 4 in pol zbori najboljših čet, s katerimi razpolaga še Nemčija in te so ojačili še z dvema ar-madnima zboroma. Kakor vse kaže, si je izbral cesarjev generalni štab verdunsko okolico zaradi gozdov, ki niso ugodni poizvedbam letalcev. Te priprave pa nam le niso ostale popolnoma prikrite,, dasi pač nismo mogli pregledati njih popolne važnosti.
i »Agence Havas« o bojih pri Verduna.
Pariz. (K, u.) -Agence Havas« poroča:
Sovražnik kaže še vedno na levem bregu Moze trdno voljo, cla prodre naše črte. Danes, 7. sušca, divjajo njegovi težki topovi. Podvojili so sc boji njegove pehote med Bethincourt in Mozo v velikem kolenu reke severno od Verduna. Sploh je cela okolica ugodna nemškim poizkusom, ker narasla reka, ki poplavlja mestoma do 1000 metrov dolino, onemogočuje uporabo cesta. To je povzročilo, da smo morali popustiti vas Forges in ponoči tudi višino 265, da se trdno utrdimo v obrambi ugodnih postojan-I kah pri Mort Homme, ki se še vedno upira J najljulejšim navalom.
Sovražnik je poizkusil vzhodno od Mo-, ze po silovitem boju s topovi presenetljiv napad na naše postojanke pri gozdu Har-daumont. a ni uspel.
Bači ob osmih zjutraj. In res — bil je vojaško točen.
V treh smo stopali po stari cesti iz Bače proti našemu cilju. Vse mirno. Le par puškinih strelov nekje gori v hribu. Še bolje, da je mir, čeravno bi bilo zanimivo slišati malo brenčanja po zraku. Jaz sicer nisem imel strahu, ker sem vajen takih »špasov« iz Gorice, g. Kerševani še manj, ker živi vedno pod granatami, le za g. kaplana nisem bil gotov, ker jih od blizu nikdar še ni poskušal.
Ogledovali smo luknje v cesti in ob straneh, ki so jih izkopale granate, in tako prišli brez zaprek, brez strahu lepo v miru c'o svetolucijske cerkve.
In potem je imel g. kaplan mašo. Pa ne v cerkvi. Že pokojni župnik je moral kaplanijo prirediti za kapelo. Notranjščino cerkve je ena sama granata vso razmetala in poškodovala.
Tako sera bil enkrat pri sveti maši na Mostu, kjer jc pokojni Fabjau tolikokrat maševal pod granatami.
Čudil sem se, odkod se je vzelo toliko ljudi, da je bil ves prostor poln. V Sveti Luciji sami je komaj 40 domačinov, a mnogo jih je v sosednih krajih duhovnije, in ocl povsod so prišli, kljub nevarnostim in raznim sitnostim.
Kakor vse, se mi je zdela tudi »cerkev« nekaj zanimivega, posebnega. Hodnik v pritličju — glavna ladja, obe sobi na desni, kakor dve stranski kapeli. To je bila božja hiša Fabjano-va, kjer je zbiral svojo Mostarje, kjer
jih je tolažil, učil, bodril, da vstrajajo in ne obupajo sredi smrti in vojnih grozot.
Črnega plašča ni bilo pri rokah, zato je bila bela maša. Vse eno. Bog ne gleda na formalnosti in na barvo, in dobri ljudje so vseeno ravno tako goreče s hvaležnostjo in ljubeznijo molili za pokoj nepozabnega pastirja.
Bzz---, brzz---, pumf,
pumf! Zažvižgalo je rezko parkrat med mašo, par granat je rezalo zrak nekje nad nami in se razpočilo nekje ne daleč. A ti ljudje, vajeni takih reči kakor stari vojaki, se niso niti ozrli. Le par otrok in deklet pri vhodu se je nemirno zganilo, pa le za hip, potem pa so zopet stali vsi mirni, nepremični, kakor da se ni zgodilo ničesar.
» Še pet očenašev za pokojnega
župnika--« in služba božja je bila
končana.
Ljudje so se razšli, le nekaj žensk je še vedno klečalo in molilo pred ol-tarčkom. Z gg. kaplanom in Kerševa-nom pa smo krenili k »Pušarju«.
Prijazni gosp. Munih nas je gostoljubno sprejel, in dobra njegova gospa nam je prijazno postregla. Proti meni je imela še preveč prijaznosti, kajti mojo črno kavo jo preveč požegnala s hruševcem. Bil sem hud, pa bolj le navidezno, da ne bi me imeli za prevelikega prijatelja tega hribovskega obi aja. Pravzaprav je bil vsega kriv g. kaplan, ki jo skrivaj nam-c.nil gospej, naj mi Je krepko požegna kolo —
Živahna agitacija laških socialistov proti vojski.
Lugano, 8 .marca. Cenzurirano laško časopisje ničesar ne poroča o zadržanju socialistov. Samo po ovinkih pridejo poročila v inozemstvo. Tako je imel nek sem došli uradnik na rdečem papirju tiskan oklic, ki z ozirom na avstrijski letalski napad opozarja milansko delavstvo, da novih bojev vojske ne bo povzročil avstrijski barbarizem, marveč barbarstvo iredentizma. Kdorkoli je že pričel vojsko, koristi Italije niso bile nikdar dotaknjene. Samoljubni veliki kapital je najel vlado, da pokolje na tisoče proletarcev. Vojaški uspeh v tej vojski izvojevati, se Italiji ne bo posrečilo. Italija ima že doslej strašne izgube. Vojska uničuje Italijo financielno in gospodarsko. Vlada sc je izkazala za nevredno, da zavzema svoje častno mesto in od parlamenta tudi ni ničesar pričakovati, kajti poslanci niso prav nič boljši kot vlada. Ljudstvo samo mora nastopiti, da si pribori mir. Spoznaj italijanski proletarijat, da ti ni ljudstvo Avstrije, marveč italijanski velekapital potisnil orožje v roke. Moč leži v množici in množica si mora sama določiti svojo usodo. Vojno posojilo podpisavati je greh, kajti 8 tem se pomaga nadaljevati grešno morijo človeštva. Ti in podobni revolucionarni pozivi se čitajo na omenjenem rdečem letaku, katerega so v veliki množini razdelili med ljudstvo. Nezadovoljnost z vlado in armad-nimi dobavitelji je velika.
»Prigionisri irredenti.«
»Pol. Korr.« piše od italijanske meje: italijansko časopisje sc je zopet začelo živahno pečati z avstrijskimi vojnimi ujetniki laške narodnosti v Rusiji. Pred vojno so Italjani rekli, da sc da te ujetnike odrešiti kar kratkim potom: Rusija jih izroči Italiji. Pred Salandrovim izdajstvom so v Rusiji menda res mislili na to, ruski poslanik v Rimu jih je ponudil Italiji. Toda po pristopu Italije ap Rusija tega ni več hotela, češ da bi bil prevoz preveč težaven. Pa tudi v Italiji se je hrepenenje po »Prigionieri irre-denti« zelo ohladilo. Prvotno so šteli na 20.000 mož, kasneje so pa zaničljivo izjavljali, da se gre le za 1100 mož. Italijani so tudi rekli, da bi ti laški ujetniki prišli v Italijo kot avstrijski vohuni. Oficijozni »Giornale d' Italia« hoče oživeti zanimanje znova in prinaša oklic, naj se zbira knjige za ujetnike. Ni še jasno, ali še mislijo na to, da dobijo ujetnike v Italijo.
Papeževo pismo in Italija.
Pariz, 8. marca. Kakor poroča »Temps«, jc papeževo pismo na kardinala vikarja Pompilija v Italiji povzročilo veliko začudenje. Kdor dela za takojšen mir, ta pripravlja zaveznikom in v prvi vrsti Italiji prav nesrečen konec. Papež vidi samo grozote in grozote in to zna narodu in celo vojakom vzeti vso moralo. Posebno jih jezi papežev poziv materam, ženam in sestram vojakov, in to tem bolj, ker »Osservatore Romano« v isti številki ostro napada nacijonalistc in inter-vencijonr liste.
vojska z Rosi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 8. marca. Uradno se razglaša:
Na bojni črti armade generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa Ferdinanda so se tudi včeraj od časa do časa živahnejše bojevali.
Sicer nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 8. marca. Veliki glavni stan:
Odbili smo na več mestih bojne črte ruske delne napade. Naši letalci so napadli z dobrim uspehom železniško progo Ljahoviči, južnovzhodno od Baranoviči-Luminec, kjer se je opazoval močan železniški promet.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 6. marca. Uradno: V odseku Rige ob jezeru Babit je naša artiljerija porušila dele sovražnih jarkov. Vzhodno od Friedrichstadta smo tudi opazovali dobro učinkovanje artiljerije proti nemškim delavskim oddelkom. Pri Jakobovu je naša artiljerija razkropila nemško pehotno kolono. Nemške patrulje, ki so došle do naših postojank med O!dewneizo, Susajom in malim Susajom, zahodno od Liwenhofa, je naš pehotni ogenj prepodil. Pri Illukstu se nadaljuje boj za posest razstreljene vdrtine.
V BESARABIJI IN OB DNJESTRU.
Vojni poročevalci poročajo 7. t. mes, iz vojnega tiskovnega stana: Koliko resnice je na bajki ruske ofenzive v Besara-biji in ob Dnjestru, ki jo širijo uradna poročila ruskega vojnega vodstva z vztrajno trdovratnostjo, so se prepričali vojni poročevalci, ki so se vrnili danes iz teh odsekov bojne črte,
V BUKOVINI
je že več tednov popolnoma mirno. Čete med odmorom popravljajo in izpopolnjujejo svoje postojanke, ki so trpele vsled ruskega topniškega ognja v novoletni bitki, Za bojno črto je nastalo celo industrijsko mesto, kjer se pripravlja stavbni material. Ruski topovi so večkrat zadnje tedne popolnoma molčali, mogoče zato, ker leži sneg do 3 metre visoko, kar seveda otež-koči vsako akcijo in ker onemogočuje gosta megla uspešno streljanje s topovi. Letalcev je videti zdaj večkrat, ko prej, a škode ne provzročajo skoraj nobene. Rusi razpolagajo zadnje čase z mnogimi francoskimi letali, s francoskimi piloti in tudi s francoskimi opazovalci, ki so marljivejši in se večkrat prikažejo, kakor so se prej ruski letalni častniki.
ki na srečo ni eksplodirala, sicer bi bil šol gotovo lepi zvonik. V notranjosti hudo razdejanje, delo ene same granate. En stranski oltar ves zrušen, glavni zelo razdejan, orgle pokvarjene, okna razbita, po vsej cerkvi sledovi razdejanja.
Šli smo v župnišče. V veži sc pozna na tleh sled granate, ki jc razmesarila župnika. Stal je tedaj v veži baš pred vratmi sobe na levi. Od zgoraj dol je vdarila v prvo sobo na levi, eksplodirala, in drobci so preluknjali vrata ter zadeli župnika. Da je stal le za en meter naprej ali nazaj od vrat, pa bi bil ušel smrti. Bila jc pač volja božja tako. Sicer ni bila ona granata prva, že prej jih je bilo par obiskalo župnišče.
Ono veliko granato, ki je priletela v cerkev, no da bi se razletela, nama je pokazal g. Kerševani. To je cela pošast. Fabjan jo je hranil, da jo d& pozneje vzidati v cerkev za spomin.
Šli smo malo okoli. Povsod razdejanje. Ta ali ona hiša sc ti zdi od spredaj nepoškodovana, če pa jo vidiš od
i zadaj, vidiš vse zrušeno. Nekatere hiše so popolna razvalina, kakor Božečeva. Lepa poslopja okoli trga, Vugova, Mi-kuževa, Kovačičeva hiša so postale žrtve granat in so vse več ali manj poškodovane.
Obiskali smo dobrega znanca gospoda orožniškega postajevodjo, straž-mojstra Tropa. Čudil sem se mu, da vedno vstaja v isti hiši, kjer je imel že v miru svoj urad. Smehljal se je, kakor da ni nevarno. Pogumen mož na svojem mestu, ki zasluži hrabrostno odlikovanje, katero mu diči prsa. Obžaloval je, da je moralo to zadeti gospoda župnika baš v dneh, ko je njegovo odlikovanje že na potu. Podražil je gospoda kaplpna, da sedai mora on
ČRTI OB DNJESTRU
Naši strelski jarki tvorijo
NA BOJNI
je tudi mirno, neprekinjeno verigo na desnem bregu Dnjestra. Na eni sami točki, ob mostišču pri Ušječku, so napadali Rusi ponoči in podnevi to trdnjavsko utrjeno našo prednjo postojanko. Tu se bije trajno vojska v strelskih jarkih z ročnimi granatami, z minami in s puškami. Rusi so napadali s popolnoma svežimi bataljoni; nekaj so jih
ostati kot duhovnik pri Sveti Luciji, a g. kaplanu ni ta ponudba nič kaj ugajala. V svojem uradu nam je pokazal veliko granato. Spomnil sem se tc, da mora biti to tista, s katero je pred kratkim g. stražmojster malo potegnil Bukovskega gospoda. Le ta je bil namreč na Mostu, pa bi bil raci vzel s seboj kak šrapnel ali kaj podobnega. Gospod Trop mu je hitro ponudil, da mu da lepo granato, če jo hoče nesti s seboj. Bukovski je bil že ves vesel, da je prišel do granate, a ko mu je stražmojster pokazal tisto težko, ki je gospod še vzdigniti ni mogel, kali da bi jo mogel zbasati v nahrbtnik in nesti na Bukovo, ga je hitro minilo vse veselje.
Solnce je stalo že visoko, bilo je blizu poldneva. Treba je bilo ubrati pot nazaj v varne Melce. Če ne, bodo doma že mislili, da se nama je le kaj pripetilo. Obljubila sva bila namreč, da se vrneva krog poldne. Posebno skrbna mati g. kaplana bi bila gotovo v skrbeh, če bi se dolgo no vrnil, ker se je že zjutraj tako bala za gospoda, da mora v take nevarnosti.
Jaz sem nekje pobral dva težka granatna drobca od »osemdvajstarce«, da ne. pridem prazen iz »semnja«. Poslovili smo se s prijaznim g. Kerševa-nom in noge so naju hitro po eni prinesle nazaj domov.
Tako sem bil letos na »semnju« pri Sveti Luciji. Gospod kaplan hi morda rekel, da sva na tem semnju midva »prodajala svoje glave«. Bil jo zelo zadovoljen, ko sva prišla, nazaj v naše Melce. »Tu ima človek vsaj kožo na varnem,« jo rekel iu pristavil, da bi za noben denar ne hotel bivati v teh časih na Mostu.
Pa Munihovi so vendar drugačnega mnenja — čuvaj Bog nje in vse pri Sveti Luciji!	B.
žrtvovali, a nikjer se jim ni posrečilo, da dosežejo našo postojanko. V odseku bojne črte oh Dnjestru deluje zelo uspešno poizvedovalna služba našega topništva. V prvih dneh meseca svečana se jc posrečilo, da so zadele naše krogle nekaj ruskih baterij, ki so morale utihniti.
Pri Zaleščikih — rusko vojno vodstvo poroča od tam o krvavih, uspešnih bojih — so naši častniki in vojaki v zadnjih dneh komaj slišali kak topniški strel in so se zelo zabavali, ko so čitali rusko vojno poročilo.
NA BESARABSKI BOJNI ČRTI.
Budimpešta. »Az Est« poroča iz Bukarešta: Ker je močno zapadel sneg, še vedno ne vozijo vojaški vlaki med postajama Ickani in Novosjelica. Za gozdom Lipkani je nastanjenih veliko čet; konjeni-štvo biva v Tergovcu, glavni stan ruskega generalnega štaba se nahaja blizu Lipka-nija. Topovi molče (poročilo 8. t. m.) že deset dni.
RUSKE LAŽI.
Iz vojnega tiskovnega stana poroča nek vojni poročevalec: Ruska uradna in poluradna poročila zadnjih dni, trdijo, da so novodošle čete generala Ivanova ob Dnjestru pri Zaleščikih in pod Usciecz-kom vzele obmostje pri Mihalcih in pridobile južni- breg Dnjestra. S temi ruskimi poročili v žepu bivam sedaj kot gost pri podmaršalu Hadffyju v ravno tistih postojankah, katere smo baje izgubili in sem se na lastne oči prepričal, da na ruskih poročilih ni nobena besedica resnična.
RUSI NE RAZBREMENJUJEJO ZAHODNE BOJNE ČRTE.
Kodanj, Ruska javnost napeto zasleduje težke boje na Francoskem. Časopisje sicer ne sme pisati o dosedanjih nemških uspehih, a ker ni poročil o francoskih zmagah, izvajajo, da se boji ne razvijajo ugodno za francoske čete. Vse se čudi, ker so ruske čete popolnoma mirne med najhujšimi boji na Francoskem in ker ničesar ne store, da bi pomagali zavezniku s krepko ofenzivo. Sodi se, da je ruska armada utrujena vsled brezuspešne januarske ofenzive, v kateri so imeli Rusi strašne izgube. O tem tembolj razpravljajo, ker je list »No-voe Vremja« izjavil v po cenzuri dopuščenem članku, da se smatra verdunska bitka kot odločilna za vojsko in da je odvisen od nje konec vojske.
PREDSEDNIK DUME PRI CARJU.
Carsko Selo, (Kor. ur.) Petrograjska brzojavna agentura: Car Nikolaj je sprejel predsednika dume Rodzianka v daljši avdienci. Rodzianko mu je izroči! poročilo o delovanju dume,
PRQTI RUEKS VLADI.
Stockholm, 7. marca. V »Novoe Vremja« Menšikov zahteva od dume, da bolj krepko govori z vlaclo. Njena dolžnost je od vlade zahtevati pojasnil, ali se Rusija more trajno ustavljati sovražnemu pritisku. Vse slabosti in napake, vse ruske bolezni je treba osvetliti brez usmiljenja. Sedanja vojna bo pokazala, da je na državnem krmilu nekaj tatov in podkupovalcev, česar pa je tudi duma sokriva.
NOBENE KOPEJKE ZA SVOJCE V VOJNI PADLIH.
Stockholm, 7. marca. Duma je razpravljala o preskrbi svojcev v vojni padlih in zastopnik finančnega ministra Kusrnin-ski je izjavil, da vlada za to nima nobene kopejke. Po teh besedah je nastal živahen spopad med vlado in poslanci. Singarev je vladno stališče imenoval višek cinizma. Že itak ljudje neradi vstopajo v armado in po tej vladni izjavi bo še hujše. Levica je napravila strašen hrup. Savenko je zaklical: Ne rabite izrazov iz vaše pisarne. Duma stori, kar hoče. Kusminski ga je prekinil z besedami: »Vlada se ne more zavzeti za svojce padlih. Je predrago. Država nima velikega interesa na blagru vojaških družin. Otroci padlih nimajo pravice zahtevati podporo; to je stvar zasebne dobrodelnosti. Naj skrbi zanje Aleksejski odbor.« Singarev je nadaljeval: »Aleksijski odbor deli samo enkratno podporo; državno pokojnino rabijo tudi nezakonski otroci.« Kusminski je zakiical: »V imenu svetosti zakona protestiram proti profanaciji dobrodelnosti. Nezakonskim naj se odvzame vsaka dobrodelnost, da v ljudskiu krogih ne pade svetost zakona.«
POLJAKI SV. OČETU.
»Osservatore Romano« objavlja pismo, katerega sta v imenu splošnega poljskega pomožnega odbora poslala sv. očetu znani pisatelj Sicnkiewicz in Ozuchov/ski. V pismu stoji prisrčna zahvala Poljakov za pomoč Poljski in še to-le: »Z nami sc vrže cela Poljska k nogam Vaše Svetosti. Katoliška Poljska, danes preplavljena s krvjo, od vojnih čet teptana z nogami, vsled lakote izčrpana in pokopana pod razvalinami, vendar čuti, da še ni vse izgubljeno, ker hoče živeti in ker se nad njeno muče-niško glavo razprostirajo Vaše posvečene roke, da jo blagoslovijo. Okrepljeni od Vaše očetovske naklonjenosti in v upanju zaupanja, katero nam vlivate, bomo polni
trdne nade čakali nove zarje, ki se bo rodila za nas in ki bo hkrati na svetu vstala po učinku molitve Vaše Svetosti in zmagala z ljubeznijo in pravičnostjo do zatiranih.
VSE POLJSKE STRANKE ZDRUŽENE.
Krakov, 7. marca. Dne 2. in 3. marca so zborovali v Krakovu poljski avtonomi-sti in ccntrum gališkega deželnega zbora. Sklenili so vstopiti v »Vrhovni poljski narodni odbor«. Merodajna oseba vrhovnega narodnega odbora se je o tem sklepu izjavila tako-le: Ta sklep je zunanji izraz materialne resnice, da vsi gališki Poljaki zastopajo stališče, da se ima Kongresna Poljska v okviru avstrijsko-ogrske monarhije združiti z Galicijo. Poljaki bodo za-naprej enoten političen faktor in njihovi nasprotniki ne bodo mogli več ene stranke izigravati proti drugi. Konsolidacija prestriže tudi ono tenko nit, s katero so hoteli vzhodno podoljsko plemstvo zvezati z neodločnimi elementi v Kongresni Poljski. Vsled sklepa plemstva bodo oni ne-odločneži izgubili svojo moralno oporo in bodo morali zavzeti bolj natančno stališče. — Sedaj je dosežena popolna narodna konsolidacija ;vseh poljskih strank. — Koncem meseca marca ali začetkom aprila se bo v Krakov^ vršilo skupno zborovanje vseh poljskih državnih in deželnih poslancev, članov' gosposke zbornice in Vrhovnega narodnega odbora. Na slovesen način bodo proglasili slogo in edinost vseh Poljakov. ' i-
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 8. marca. Uradno:
Mirno!
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 8. marca. Veliki glavni stan:
Nič novega.
Vrhovno vojno vodstvo.
Nov italijanski višji poveljnik v Albaniji.
Rini, 7. marca. (K. u.) Vrhovno vojno vodstvo je določilo za višjega poveljnika albanskemu ekspedicij&ke-mu zboru zbornega poveljnika geneVal-. nega poročnika Scttimio-Piacenffitli,' ki jc po činu višji kakor dosedanji poveljnik generalni poročnik Bertozzi. »Agenzia Štefani« pristavlja: Irnčfio-vanje tako visokega častnika za višjega poveljnika in razdelitev sil v Albaniji na več divizij kaže, kako veliko vojaško važnost pripisuje Italija pese-sti Valone.
qo
Valono morajo civilisti zapustiti,:
Lugano. Milanski listi poročajo,8§a so vkrcali na nek v Bari namenjen italijanski parnik prebivalce Valbpe < in italijanske državljane, ki bivajo začasno v Valoni.
Sofija. »Astrati« piše: Italijani'so umaknili svoje naprej potisnjene postojanke pri Valoni in se zbirajo blizu morja. Na utrjenih točkah severno od mesta se nahajajo le prednje čete. V Valono se je umaknilo 3000 srbskih vojakov.
Sporazum umika čete is Soluna?
Sofija. Z Grškega se poroča: V Solunu so pričeli zbirati angleške in francoske čete. Sodijo, da umaknejo Francozi in Angleži zaradi nemške ofenzive pri Verdunu del svojih čet iz Soluna.
Črnogorska kraljevska rodbina v Bor-deauxu.
Bordeaut, 9. marca. (K. u.) Črnogorska kraljevska rodbina je došla v Bordeaux.
XXX
Bolgarsko poslaništvo pri Vatikanu.
Haag, 3. marca. »Journal des Balcansc poroča iz Rima, da je papež privolil, da se pri Vatikanu ustanovi novo bolgarsko poslaništvo.
Spionaža v Sofiji.
Curih, 8. marca. Sofijski ^Trgovinski Vjestnik« poroča o veliki spionažni aferi, v katero je zapletenih več znanih oseb. 16. marca se začne razprava pred vojnim sodiščem.
Razprava o adresi v bolgarskem so« branju.
»Pester Lloyd« poroča iz Sofije 6. marca: Načrt, za adreso je sprejet. V. debati za odgovor na prestolni govor se je pokazala trdna složnost bolgarskega sobranja, ki resno podpira vlado, da srečno dovrši zedinjenje bolgarskega naroda. Strankarski interesi so sc umaknili državnim interesom. To se je zlasti videlo, ker sta voditelja ruso-filnih demokratov in progresistov zastopala izjemno stališče. Malinov je s svojo izjavo povzročil ogorčenje, ker je v krotki obliki vendar jasno pokazal, da ni pozabil svojih starih misli. Vlada mu je zato ostro odgovorila* Njegova
Izjavo so označili kot slepo strankarsko sebičnost. C.e!o njegovi pristaši so bili presenečeni, ter so rekli, da se je spozabil. Tudi I)anev s svojim sočutjem s težko usodo Srbije ni napravil utiša.
Fantastične govorice o Bolgariji. Sofija, 7. marca. (Kor. ur.) »Agence /el: Bulgarp« javlja: Angleško časopisje kar mrgoli najbolj fantastičnih vesti o položaju v Bolgariji. »Dailv Tele-graph' poroča o nekem gibanju proti kralju Ferdinandu in minist. predsedniku JRadoslavovu. »Times« zagotavljajo. da je carjeva bolezen samo izmišljena pretveza, da se ne vrne v Sofijo, kjer je njegovo življenje v nevarnosti. List tudi trdi, da so bande pod vodstvom bolgarskih Častnikov udarile na grško ozemlje, kamor je tudi zbežalo $00 dezerterjev 11. bolgarske divizije. Vse te vesti odkrivajo le skrivne želje sovražnih časnikarjev, ki hočejo svoje bralce neprestano slepiti z izmišljenimi nemiri in upori.
Trgovsko razmerje med Ogrsko in Bolgarijo. Budimpešta, 7. marca. (K. ur.) Uradni list prinaša naredbo, da se imajo trgovske in prometne razmere ?. Bolgarijo voditi na temelju načela največje prednosti.
Albanski kongres v Sofiji, Berlin, 8. marca. -Berliner Ztg,« poroča iz Carigrada, da bo koncem februarja albanski neodvisni odbor imel sejo v Sofiji. Sklenili so 15. marca sklicati v Sofijo albanski kongres, na katerem bodo proglasili, da se Albanija pridruži osrednjima silama.
Ententa izziva Grško.
Sofija, 8. marca. (Kor. ur.) Oficijoz-na »Narodni prava« izvejo, da general Sarrail neprestano izziva Grško in krši njeno nevtralnost. Strategično važne točke pri Vodeni je ententa zasedla pod pretvezo, da nemške in bolgarske čete baje pripravljajo ofenzivo na grškem ozemlju v smeri od Bitolja. V Bolgariji smatrajo to novo izzivanje entente kot barbarično dejanje proti najhni toda lojalni državi.
Odločna Grška.
Berlin. 7. marca. Lokalanzeiger- javlja iz Sofije: Skoro vsi tukajšnji listi pri-občujejo sledečo vest: Iz političnih krogov se sliši, da je Grška ententi izjavila, da se bo z orožjem uprla, če bi ententa hotela zasesti še kaj grude zemlje ali sc kje izkrcati.
X x X
Rumunija in Rusija.
Bukarešt, 7. marca. Rumunsko časopisje se še vedno bavi s Sazonovo izjavo. La Politique piše: Imamo celo zgodovinsko preteklost ponižanj Rumunije od strani Rusije, katerih Rumunija ne more pozabiti in Rusija se je le potrudila, da poglobi te spomine. V teh okoliščinah ne gre trditi, da je ruski sovražnik tudi naš sovražnik. — Carpova ; Moldova« piše: Sazonov imenuje Rumunije nedoumne pristaše Rusije, dočim Švedom kar očito ne zaupa. Vzrok je jasen: Rusija na Švedskem ni našla opozicije, ki bi se dala podkupiti; to je mogoče samo pri nas. Če Sazonov Rumunijo smatra za prijateljico Rudije, tedaj se bridko moti. navzlic vsem obljubam in zagotovilom, ki mu jih jc najbrž dal Filipescu. Gotovo je, da večina ru-munskega naroda ne bo sledila možu, ki dela rusko politiko. Mi verujemo na ta nagon rumunskega naroda, ki čuti vso velikost ruske nevarnosti in zato trdimo, da bo perfidna ruska diplomacija tudi v Rumuniji doživela poraz.
Rumunija ia švedska.
Budimpešta, 7. marca. >>Esti Ujsag* javlja iz Berna: Švedsko časopisje zahteva, da se v Rumuniji ustanovi švedsko poslaništvo, ker je stališče Rumunije izredne važnosti za Švedsko. Listi pravijo: Ločeni ti deželi nimate posebne veljave, toda združeni bi igrali v tem položaju odločilno vlogo (če hi se postavili proti Rusiji, kajti ena bi jo pritisnila k severu, druga na jugu. Op. ur.).
Nov rektor v Jassyju.
Bukarešt, Za ta teden je napovedana nova volitev rektorja v Jassyju. Največ upanja ima Pavel Brujor, prijatelj osrednjih sil.
Rumunsko žito.
Dunaj, 7. marca. Bukareški vladni Vittorul« poroča, da je doslej prišlo 7800 praznih avstrijskih in nemških vagonov. Iz Rumunije pa je odšlo 6100 vagonov žita.
Torflio v vojski
TURŠKO URADNO POROcILO.
Carigrad, 7, marca. (Kor. ur.) Iz turškega glavnega stan-<:
Iraško bojišče.
Odbili smo vse poizkuse sovražnika, ki je je nameraval približati našim postojankam v odseku Felahie. Pri Kut cl Amara sc ni nič izpremenilo.
Kavkaško bojišče.
Boji, ki so se tu razvili, so zadnje dni izgubili na liutosti. Na pomorju je navidezno mirno.
Dardanelska bojna črta.
Protiogenj našega topništva je preprečil, da ni učinkpvalo streljanje, podpirano po letalcih, s sovražnih bojnih ladij na obal Dardanelske pomorske ožine. Zadeli smo ob tej priliki dve sovražni kri-žarki. Naši letalci so preprečevali delovanje sovražnih letalcev, ki ro poizvedovali od časa do Časa nad morskimi ožinami. Sovražni letalci so pobegnili, ne da bi se izpustili v boj, kakor hitro so so jim približali naši letalci,
Carigrad, 6. marca. (Kor. ur.) Iz glavnega stana se poroča: Z različnih front ni nobene vesti, ki bi poročala kako važno izpremernbo.
Zračni napad na Smirno.
Genf. »Pariser Journal« poroča iz Soluna: Zračno brodovje sedmih francoskih leta', ki je metalo bombe na Smirno, se je vrnilo v Solun s skrajno drznim poletom čez Egejsko morje. Preletelo je 50 km.
Turki razširili vojaško dolžnost.
Carigrad. (K. u.) Zbornica je pritrdila predlogu, s katerim se razširi službena dolžnost do 50. leta.
Porioooisko h Mm.
Berlin, 8. marca. »Vossische Ztg.« piše, da bi prekinjenje diplomatičnih vezi pomenjalo vojno.
Portugalska vlada dela naglo brambnr naprave. Vsi svetilniki so po-gašeni. Tuje ladje smejo čez dan v luko le pod najstrožjo kontrolo. Portugalske vojne ladjo križarijo pred obalo.
Berlin, 8. marca. (Kor. ur.) Neka londonska vest pravi, da bo Portugalska odstranila nemške pomorščake in zaplenjene ladje dala v obrat angleškim paroplovnim družbam. Ladje, bodo vozile iz Angleške premog in strelivo za Italijo in Solun.
Kapstadt, 7. marca. (Kor. ur.) Vlada je v Laurenco Marquez zaplenila 4 nemške ladje. Okoli 400 častnikov in mornarjev so internirali.
Biibao, 7. marca. (Kor. ur.) Iz Portugalske je dospelo 90 nerhških častnikov in pomorščakov. Predno so zapustili ladje, so pokvarili stroje, da jih Portugalci nc bodo mogli rabiti.
Wilsos Hoče prosio roko.
Berlin, 8. marca. (Kor, ur,) Wolff poroča iz Washingtona: Poslovni predlog, ki splošno zahteva, da se Mac Lemoreja resolucija o vožnji Amerikancev časovno omeji, je bil sprejet z 271 proti 138 glasovom. To glasovanje kongresa kakor glasovanje senata o resoluciji senatorja Gore pomenja, da večina obeh zbornic ustreže Wilsonovi želji, da se Wilsonu ničesar ne predpisuje, dokler diplomatična pogajanja z Nemčijo še niso končana.
V razpravi o poslovnem predlogu je rekel voditelj republikancev, Mann: Če smo prav poučeni, bi predsednik rad slišal naše mnenje o vožnji Amerikancev na oboroženih ladjah. Če sedaj rečemo, da gre Mac Lemorejeva resolucija na mizo, tedaj ne podamo še kake izjave o predmetu, pač pa, če bi se naše postopanje razlagalo kot vabilo k takim vožnjam, Nisem zato, da se izda tako vabilo, ki bi nas znalo zaplesti v mednarodne zapletljaje.
Zbornica odgodila resolucijo,
Berlin, 8, marca. (Kor, ur.) Wolff poroča iz New Yorka: Zbornica reprezen-tantov je 5 276 proti 343 glasovom odgodila resolucijo, da naj se ameriške državljane svari pred vožnjo na oboroženih trgovskih ladjah vojujočih se držav,
Amerika ne daje potnih listov za vojne države.
Dunaj, 8, marca. Oficiozna »Wiener Allgemeine Zeitung« poroča: Kakor slišimo, ameriška vlada noče dati potnih listov Amerikancem, ki hočejo potovati v ozemlje vojujočih se držav. Potne liste daje le, če so podani nujni osebni razlogi.
Nc razumemo, kako naj se ta odredba spravi v soglasje z Wilsonovim stališčem, ki noče uradno posvariti pred vožnjo na oboroženih trgovskih ladjah.
Washington, 7. marca. (Kor. ur.) Wolff poroča: Razvoj v kongresnih krogih vladajoče zmede se je danes osredotočil na Bryanove korake. Poslanec Pasley je napravil v čast Bryanu zajutrek. Pri njem je bilo 20 poslancev, večinoma pristaši svaril«. •
Angleška in Francija ne dobita posojila v Ameriki.
Berlin, S. j nar ca. »Tagliche Rundschau:« ima iz Haaga, da Angleška in Francija v Ameriki ne bodeta dobili posojila 4 milijard. Vzrokov je več: nekaj politično razpoloženje proti Wilso-nu. nemški uspehi pri Verdunu in možnost, da Nemci prodro na drugih točkah fronte. Pa Američani tudi z dosedanjimi posojili niso napravili dobrih izkušenj, ker se kur ni dobro držal in ni angleška vlada ničesar storila, da bi kurz držala.
Mm poročila.
Papež ogrskim škofom.
Budimpešta, 7. marca. Ogrski škofje so se sv. očetu zahvalili za njegovo delo za. mir in vojne ujetnike. Sv. oče jim je odgovoril: »Tudi Vas bolijo grozote vojne in obljubljate, da boste vzeli k srcu vse, kar smo, gnani od Kristusove ljubezni, storili za skrajšanje in omiljenje vojne in da boste prosili Boga za mir, katerega si vsi tako goreče želimo. Vaše in Naše dostojanstvo sta mi porok za vse, kar pričakujemo od gorečnosti naših iskrenoljubljenih bratov in kar hvaležnim srcem sprejmemo in vračamo z enakimi čutili in za kar kot zastavo nebeških dobrot in kot dokaz Vaše naklonjenosti Vam, častiti bratje in Vašim čredam, nad katerimi čuvata Vaša skrb in gorečnost, podeljujemo ljubeznivo v Gospodu Naš apostolski blagoslov, — Benedikt XV.«
Francoski vojni minister odstopi.
Bern, 9. marca. (K. u.) Iz Francije dohajajo poročila, da je zahteval svoj odstop vojni minister Gallieni. »Petit Journal« opozarja na neko vrzel, povzročeno po cenzuri, ki je v zvezi z zadevo. Sodi se, da se navajajo kot pretveza odstopu zdravstveni oziri.
Krvava stavka v Cartageni na španskem.
Cartagena, 9. marca, (K. u.) V neko tukajšnjo tvornico je poizkušalo udreti 2000 stavkujočih delavcev, a jih je ustavila straža: orožniki in vojaki. Pri spopadu je ostalo mrtvih pet delavcev, ranjenih je 11 delavcev in G vojakov.
Japonska proti Juanšikaju.
Stockholm. 8. marca, Juanšikaj je sklical kitajski parlament. Da ga s pomočjo vstašev prisilijo k odpovedi, so poslali Japonci tretje brodovje proti severni Kitajski.
Napredek Zeppelinov.
»Daily Mail« opozarja,da Nemci vedno izboljšujejo svoje zrakoplove. Pred petimi leti so mogli Zeppelini preleteti le 400 kilometrov, dve leti kasneje 550 km, danes že več kot 650 km in lahko se zgodi, da jih bodo tako izboljšali, da bodo preleteli 1000 do 1200 km
Dnevne novice,
-'r Bolgarski kralj je obiskal 8. t. m, ob 11. uri dopoldne v poslovilni avdienci našega cesarja v Schonbrunnu. Avdienca je trajala eno uro. Popoldne je odpotoval bolgarski kralj na Ogrsko.
4- »Kathol, Organisationsarbeit bei den Slovenen,« (Katoliško organizacijsko delo pri Slovencih,) To je naslov brošurici, katera je izšla v Paderbornu v zalogi Ferdinanda Schoningha. Spisal jo je prof, dr, Fr. Lukman. V kratkih potezah je naslikana katoliška organizacija naroda, na koje-ga tleh se vrši že devetmesečna velika borba z Italijo. Taki informacijski spisi so v sedanjem času za Slovence velike koristi in kdor ima zveze z listi drugih narodov, naj zastavi pero za svojo domovino.
—	Iz Litije se nam poroča: Danes se je poslovil od nas tajnik deželne vlade gosp. Pavel Svetec, da jutri prevzame posle okrajnega glavarstva v Krškem. Tukaj je bil močno priljubljen, Genljivo je bilo, kako prisrčno in domače so se od njega poslavljali župani. Bil je pa tudi sam ves čas — skozi 9 let svojega delovanja — domač in prijazen s prebivalstvom. Včeraj se mu je prišla poklonit in zahvalit deputacija županov iz 41 občin. Večina je bila navzoča, Istotako se je od svojega predsednika v slovesni seji poslovila podružnica Rdečega križa, ki je mesto njega soglasno imenovala mater dosedanjega predsednika bla-gorodno gospo Terezijo Svetec za načel-nico Rdečega križa v bolnici v Litiji, Bog blagoslovi g. glavarja v njegovi novi službi!
—	Najvišje cene za svinjsko mast in svinjsko slanino. Na podstavi § 3. ministrskega ukaza z dne 29. novembra 1915., drž. zak. št, .348, se zaukazuje za čas po 16. marcu 1916 dotlej, da se ukrene drugače, tako: Kadar prodaja izdelovalec svinjsko slanino prekupcu, sme biti najvišja cena za 100 kg čiste teže naslednje navedenih vrst slanine: za namizno slanino (soljeno ali nesoljeno) 512 K, za hrbtno slanino (soljeno ali nesoljeno) 556 K, za sirovo slanino, solicno 505 K, za prekajeno
sirovo slanino 545 K, za prekajeno namizno slanino 553 K, za prekajeno hrbtno slanino 600 K, za neprekajeno slanino s kosih 530 K, za prekajeno in papricirano slanino v kosih 570 K, za poparjeno slanino 570 K, za desertno slanino 627 K, — V nadrobni prodaji, to jc, kadar se nepo-srednje oddaja porabniku, bodisi da oddaja pridelovalec ali prekupec, sme znašati naj-' višja cena za 1 kg čiste teže naslednje navedenih vrst slanine in masti: za spuščeno mast (zabelo) 6 K 20 vin., za nespuščeno sirovo mast (salo, trebušno masi) 5 K 88 vin., za sirovo slanino, soljeno ali nesoljeno 5 K 16 vin., za namizno slanino, soljeno ali nesoljeno 5 K 60 vin., za hrbtno slanino, soljeno ali nesoljeno 6 K 08 vin., za prekajeno sirovo slanino 5 K 96 vin., za prekajeno namizno slanino 6 K 04 vin., za prekajeno hrbtno slanino 6 K 54 vin,, za neprekajeno slanino v kosih 5 K 78 vin,, za prekajeno in papricirano slanino v kosih 6 K 20 vin., za poparjeno slanino 6 K 20 vin., za desertno slanino 6 K 84 vin,
—	Več zelenjave. Ker nam zelo primanjkuje semen za zelenjavo, je poljedelsko ministrstvo izdalo več primernih na-redb, da se bo lahko pridelalo več zelenjave, Najprej bodo poskusili na Nižje-Avstrijskem.
—	Krma In stelja iz državnih gozdov. Marca meseca lanskega leta je poljedelsko ministrstvo gozdarskim in domenskim ravnateljstvom izdalo navodila, da oddajo krmo in steljo iz državnih gozdov in gozdov verskega zaklada. Ker se je to obneslo, se Ido postopalo tudi letos po enakih načelih. Naročilo se je, naj so letos posveti posebno pozornost tudi nabiranju trave, listja in stelje oz. listja in vejevja, kar se lansko leto ni zgodilo.
—	Iz l;udskošolske službe. Abs, učit. kand. Ani Buda je dovoljena brezplačna šolska praksa kot poizk, kandidatinji na dekliški osemrazrednici v Sp, Šiški. — Namesto vpoklicanega nad.učitelja Leopolda Marn bo suplirala na dvorazrednici v Grosuplem suplentinja Otilija Krisch. —* Namesto obolelega nadučitelja na dopustu Matija Bartel bo supliral na ljudski šoli v Semiču abs. učit. kand. Albin Razpotnik. — Za prov. učiteljico v Št. Vidu pri Zati-čini je imenovana suplentinja Frančiška Zoreč in za prov. učit. v Žalni suplentinja Terezija Košica.
—	Nemčija prepovedala izdelovanje žganja. Vsled velike uporabe špirita za vojaške in industrijske namene je nemška vlada za nekaj časa prepovedala izdelovanje žganja za žganjarne, ni pa prepovedala izdelovanje žganja za bolnišnice in za vojaške namene.
—	C. kr. posredovalnica za delo vojnim invalidom v Ljubljani ima nalogo, posredovati in preskrbovati delo takim osebam, ki so vsled ran ali bolezni, dobljenih v vojni, postale za delo nezmožne ali pa vsaj manj zmožne, kakor so bile poprej. Ozirati pa se more samo na take invalide, ki so na Kranjsko pristojni ali ki so vsaj 6 mesecev pred izbruhom vojne stalno bivali v deželi. Posredovalnica razpolaga tudi z denarnimi sredstvi in podpira delo is-kajoče invalide, dokler ne dobe primernega posla. Delodajalci se z ozirom na patri-" otični in ljudomili namen c. kr. posredovalnice nujno prosijo, da reservirajo prosta službena aH delavska mesta našim invalidom, kjerkoli je to mogoče, in da naznanijo taka mesta c, kr. posredovalnici, ki se nahaja v poslopju c, kr, državne obrtne šole v Ljubljani,
—	Posnemanje častniških uniform pri otrocih prepovedano. Ker je oblačenje malih dečkov v obleke, ki so popolnoma ponarejene častniškim uniformam, v stanu žaliti ugled častnika, in je zlasti popolnoma nedopustno, da se nosi zlatemu častniškemu portepeju podoben obesek na sablji in častniške znake, je c. kr. ministrstvo notranjih zadev to razvado splošno prepovedalo. Prestopki te prepovedi bodo kaznovani po določbah ces, naredbe z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96, z globo do 200 K ali z zaporom do 14 dni.
—	Umrl je v Gradcu hišni posestnik Jožef Podlesnik.
—	Predrzni tatovi. V petek zvečer preteklega tedna so neznani tatovi odprli s cepinom hišna vrata ter udrli v shrambe Fr. Drobnič na Žukovem, v samotni vasi dveh hiš, ki leži pol ure oddaljena od vasi Vel. Poljane v kočevskem okraju. Odnesli so mu dve moški obleki, precej slanine, izpili nekaj vina, kozarce in prazno posodo pa znesli na vrt. Takoj nato so udrll v bližnji samotni vasi Vrh pri Al. Prijatelj ter odnesli obleko, več kilogramov sladkorja, kave in bele moke, potem pa brez sledu izginili. Sodijo, da so tatovi trije moški, srednje starosti, najbrže cigank Dopoldne istega dne namreč so se bili oglasili na Žuhovem ter prosili prenočišča, ki ga jim pa ženske, ki so same doma, niso hotele dati, ker so se jih bale. Postregle so jim z jedjo, med tem časom pa so si vse dobro ogledali. Orožniki jih pridno zasledujejo. Upajmo, da prejmejo delomržneži kmalu zasluženo kazen
—	»Pozdrav iz domovine.« Domače naročnike lista lepo prosimo potrpljenja! List se najpreje razpošlje vojakom (okoli 15.000) izvodov, zatem ga dobe drugi naročniki. Vsled pomanjkanja osobja gre ekspedicija, žal, bolj počasi izpod rok, zlasti izprva, dokler niso urejeni naslovi. Kakor že naznanjeno, prejmejo naročniki obe doslej izšli številki skupno.
—	Izhajati je pričel list »Jung Oesterreich«. Vsak, kdor naroči list za eno leto je ob enem zavarovan proti nezgodam in glede na jamstveno dolžnost.
—	Smrtna kosa. Na Dunaju je umrl hotelir Hamerand, — Umrl je v Spodnjem Dravogradu posestnik in obč. svetovalec g. Rudolf D o m a i n g o , star 58 let.
V	Št. Pavlu je pritekel zadnji trenotek na vlak. Ko je stopil v voz, se je mrtev zgrudil. — Umrl je v Srednji vasi pri Kočevju nadučitelj g. Jurij E r k e r , star 54 let. Celili 20 let je deloval v občini kot nadučitelj in bil član tamošnje rajfajznovke in več drugih društev. — V Lescah na Gorenjskem je umrl g. Jožef P e r n u š , posestnik, bivši zidarski mojster in Radeckijev veteran v visoki starosti 91 let. Bil je priljubljen, blag mož. — Umrl je v Wildalpe-nu na Štajerskem pešec in posestnikov sin Tomaž P e č u h iz Budišovc pri Ljutomeru.
—• Konji za kmetijska tlela. Kolikor bodo razmere dopuščale, bo vojna uprava dala lotos konje na razpolaganje za potrebna kmetijska in gozdarska dela. S knji vred bo data tudi moštvo, in sicer po enega moža za dva konja in pri 20 do 30 konjih še enega podčastnika. To moštvo bo pri kmetijskih in gozdarskih delih sodelovalo. Prošnje v tej stvari je v krajih, ki so izven armadnega obsega vložiti potom političnih okrajnih oblastev na pristojno deželno komisijo, ki bo za primerne spoznane prošnje pj-edložila vojaškemu poveljstvu. Konji se bodo dali na vpo-rabo le za toliko časa, kolikor je neizogibno potrebno kvečjemu za osem mesecev, a vojna oblast ima pravico, da jih odpokliče tudi prej.
—	Nov denar. Listi poročajo, da se kuje na Dunaju nov denar. Krone ne bodo tako izgledale kakor so dosedaj. Novi 20 vinarski kosi se kujejo iz železa, 10 vinarski pa iz novega srebra. Zlat denar, 2 in 1 vinarski kosi bodo nosili na eni strani novovpeljani mali grb.
—	V od avstro-ogrskih čet zasedenem poljskem ozemlju je začenši s 1. marcem 1916 odprt za zasebni promet c. in kr. etapni poštni in brzojrvni urad Skarzysko.
—	Obesil se je v Zagrebu trgovec Vilko Jančar.
ProieslaotsKa državna terlsv ^o Neailera?
V nemški državi se dvigajo glasovi za Ustanovitev evangelskc državne cerkve. Doslej imajo nemški protestanti le deželne cerkve, katerih vsaka je podrejena svetnemu vladarju dotične nemške zvezne države. Nemški deželni knez je v smislu Luthrovega nauka Summus Episcopus, duhovna glava protestantov v svoji deželi. Nemško politično gibanje za zedinjenje, ki je tekom 19. stoletja dovedlo do ustanovitve nemškega cesarstva, v tem oziru ni prineslo bistvenih izprememb nasproti razmeram v 18. stoletju. Nemške protestantske deželne cerkve so prejele po določbah državne ustave, po katerih je ostala vsaka nemška država v stvareh bogo-častja in pouka popolnoma avtonomna, trdno pravno podlago. Kljub temu so se pa že od srede 19. stoletja uveljavljale med nemškimi protestanti stremljenja, ki so imela za cilj zedinjenje vseh nemških protestantov v eni evangeljski državni cerkvi.
V	to svrho so imeli nemški protestanti leta 1852. svojo cerkveno konferenco v Eisenachu. Posvetovanja pa so imela čisto neznatne praktične uspehe. Takratna politična raztrganost Nemčije nikakor ni bila ugodna zedinjenju organizatoričnih moči nemških protestantov. Še-le izza 1. 1871., ko se je ustanovila nova nemška država ter je tako nastala mnogotera skupnost interesov in nalog nemških protestantov, se je znova začela pospeševati skupna organizacija in delovanje nemških protestantov pod krepkejšim centralnim vodstvom. Dokaz temu je posebno Gustav Adolfovo društvo iz 1. 1832., ki se je zlasti po ustanovitvi nemškega cesarstva razširilo na vse strani, a vendar ostalo pod enotnim vodstvom; ravnotako druga preko deželnih mej delujoča društva. L. 1903. se je ustanovil nemški evangelski cerkveni odsek, katerega sedež je v Berlinu.
Pa tudi ta organ ne zadostuje več, da enotno in smotreno reši mnogotere naloge, ki jih morajo nemški protestanti vsled nemške državne edinosti skupno obravnavati. Tu je predvsem pastirstvo v skupni vojski, v mornarici in versko delovanje v nemških kolonijah in med nemškimi protestantskimi podaniki v tujih deželah. Sedaj predlaga več odličnih protestantskih voditeljev, da naj se ustanovi neke vrste cerkvena državna vlada, ki naj postavi
mnogastransko delavnost nemških protestantov na docela enoten in smotren temelj. Evangelski župnik Miiller-Rocknitz predlaga naj se ustanovi skupna evangel-ska državna vlada po zgledu politične. Kakor temelji suverenost nemške države na zveznem svetu, tako naj se zgradc tudi cerkvene centrale nemških protestantov na podobnih organizacijah. Zveznemu svetu odgovarjajoči cerkveni zvezni zbor naj bo odsek, ki se Izvoli iz posameznih deželnih sinod zveznih držav. Državnemu zboru odgovarjajoči državni cerkveni parlament pa naj izide iz neposrednih pravo-litev evangelskih Nemcev.
Glede katoličanov piše ob tej priliki navedeni župnik: »Gotovo, državna politika je v bogočastnih stvareh v mnogočem omejena po ozirih na rimsko cerkev, A mogoče bi ravno nasproti temu resnemu zgodovinskemu dedinskemu deležu marsikaj prišlo v glajši tek, ako bi nastopi! nem-ški državni protestantizem s svojimi posebnimi državnopolitičnimi gonilnimi močmi tudi v državnopravnem oziru kot enoten in sklenjen«.
Milanske novce.
lj Oddaja krompirja pri mestni aprovi-zaežji. Jutri v petek dopoldne pridejo na vrsto štev. 821—940, v petek popoldne štev. 1405—1434 in štev. 4370—4404, v soboto dopoldne štev. 941—1060, v soboto popoldne 1061—1140. Krompir se bo oddajal le po posameznih vrečah. Občinstvo se opozarja, da pride ponj v skladišče pri Muhieisnu na Dunajski cesti št. 36.
lj Umrli so v Ljubljeni: Uršula Jakič, gostja, 87 let. — Marjana Baloh, hiralka, 81 let. — Ivana Slivar, rejenka, 3 mesece.
—	Ivana Peterlin, mestna uboga, 42 let.
—	Anton Smolja, pešec. — Anton Baum-gartner, domobranec. — Zofija Jamnik, kajžarjeva hči, 5 ur. — Mirko Celič, sin železn. strojevodje, 10 dni. — Stanislav Šinkovec, rcjenec, 11 mesecev. — Marija Plaveč, bolniška strežnica, 36 let. — Štefanija Rogelj, zasebnica, 31 let. — Štefanija Bali, postiljonova hči, 3 mesece.
lj C, kr. državna obrtna šola v Ljubljani. Na tem zavodu je bil pouk doslej vsled vojnih dogodkov ustavljen. Kakor se nam poroča, se bode v najkrajšem času s poukom vsaj deloma zopet pričelo. Sredi meseca marca se otvori Ženska obrtna šola (strokovne šole za perilo, za obleko in vezen;e) in javna risarska šola za pomočnike, obrtne vajence in dečke, ki so dovršili ljudsko šolo in se hočejo pripravljati za obrtni ooklic. Tozadevno uradno naznanilo izide te dni v našem listu.
lj Franta Bohuslav — Srafikant. Znani igralec gesp. F. Bokuslav, ki je vsled rane, zadoblfene na srbskem bojišču, popolnoma oslepel, je prevzel te dni trafiko v Schwarzenbergovi ulici na Smichovu v Pragi.
lj Izgubila je neka gospodična zlat uhan od Mestnega trga čez frančiškanski most, Sv. Petra cesta do Radeckcga cc-ste. Najditelj se prosi, da ga proti nagradi prinese na Radeckega cesto št. 1. Fani Bcrčon,
Primorske nov ce.
Vesti iz Gorice. Celo noč na 4. t. m. Je padal dež; topovi so molčali. Tudi podnevi ni bilo slišati nobenega topovskega strela; dež je padal cel dan, okoli 11. ure dopoldne je pa pričela padati debela toča. Padala je kakih 15 minut, tako da je bilo vse belo po tleh kakor bi zapadel sneg. — Danes zjutraj se je dobil bel kruh, katerega že dolgo časa nismo videli. Naval ljudi na prodajalne kruha je bil velik in bilo se je bati, da zmanjka kruha. — V Gorici je ostalo največ ljudi na svojih domovih Podturnom, čeprav je tudi ta del močno poškodovan. — V goriškem mestu so pričeli podirati tiste hiše, katere so od granat preveč poškodovane, Tako so včeraj podrli eno hišo na Gradu, To delo se vrši pod vodstvom mestnih inženirjev. — Kakor se sliši, odpro tudi veliko cerkev, in sicer že v nedeljo. — V Solkanu je zadela granata neko hišo, kjer je ubila mater in triletno hčerko,
— »Soča« v hrvaškem jeziku. Znani hrvatski pesnik, ravnatelj moške pripravnice v Kastvu v Istri, je prestavil Simon Gregorčičevo pesem »Soča« v hrvatski jezik.
Odlikovanja pri 17. pešpolkn. Zlat
zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje jo dobil nadporočnik prov. častnik Franc Pintar. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste sta dobila poddestnik Mosettig Gorazd in infan-terist Princ Josip.
Odlikovanja pri 3. pionirskem bataljonu. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: tit. narednik Knechtl Rudolf, tit. četovodji Gombotz Alojzij'in Frandolič Josip, desetnika Zupanec Adolf, Tabernek Alojzij in Schmidt Franc, poddesetnik Stanet Ivan, tit, poddesetnik Kršič Ludvik, pionirji Golčman Florjan, Grofendiener Bela, Stotz Matej, Hofer Ivan, Skutnik Adolf, Berghold Franc, Račel Anton, Sandali Ivan, Mlinarič Karel, Miškulnik Ivan, Ri-tonja Martin, Prelac Franc, Tekavec Anton in Kroppe Jakob.
Odlikovanja pri 7. pešpolku. Najvišje pohvalno priznanje sta dobila poročnik Ernest Spork in nadporočnik dr. jur. Josip Jaritz. — Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil rač. podčastnik Rudolf Handlgruber. — Bronasto hrabrostno svetinjo je dobil desetnik Korber Josip.
Kiileviiosi.
Silvin Sardenko, Nebo žari. Cena 1 K, vezano 1 K 80 vin. Zatožila Katoliška Bukvama.
Za rahločutnega pesnika, kakor je Silvin Sardenko, ki nam je podal že toliko nežne in globoko občutene poezije, pač ni mogla ostati svetovna vojska z vso svojo neskončno grozoto in trpljenjem brez globokih vtisov. Kar občuti pesnikova duša, ki ni prezrla ob težkih dneh nobene bridke poizkušnje, katere se pojavljajo huje in huje nad slovenskimi domovi, opeva Sardenko v tej zbirki z otožnim sočutjem; v veličastnih akordih pa izzveni njegova lira, kadar se spomni nevpcgljive zvestobe in junaštva naših vojnikov in se mu poraja v duši veselo upanje na slaven izid. — »Slovenec« bo prinesel o zbirki obširnejšo oceno.
Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 9. polj. top. p. Ivan Suppan. — Zlat zaslužni križec na. traku hrabrostne svetinje jc dobil črnovoj. podživino-zdravnik Milan Hočevar, pri skupinskem poveljstvu polkovnik Fasser. — Srebrn zaslužni križcc na traku hrabrostne svetinje je dobil četovodja 24. san. oddelka Andrej Potočnik. — Bronasto hrabrostno svetinjo jc dobil lovec 8, lov. bat. Jezcrnik Aleksander*
Mim novce.
—	Nov list v Črnigori. Dunaj, dne 8. marca. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: V Črnigori na Cetinju prične izhajati sledeče dni list, kateri ima nalogo informirati tamošnje prebivalstvo o dejanskih razmerah na različnih bojiščih in pojasnjevati o ureditvi v Avstriji in Ogrski kakor tudi v osvojenih ozemljih, z druge strani pa orientirati javnost v monarhiji in nevtralnem inozemstvu o razmerah v Črnigori. Glavni urednik tega lista je dr. Jurij K u m i č i č. List bo izhajll v hrvatskem jeziku in sicer za sedaj dvostolpno; v enem stolpcu bode tiskano v latinici, v drugem oa v cirilici. Po preteku šestih mesecev se bo tiskal list samo z latinico, na kar sc či-tatclji že v prospektu lista opozarjajo. List bo prevzem.?! tu«?i inserate.
Avstrijska jajca po 6 vinarjev — v Nemčiji. Nemški listi poročajo, cla so pripeljali v Apoldo v Nemčijo iz Avstrije 128.000 jajc/ kjer jih prodajajo po 6 pfe-nigov . . .
—	80-letnI akiivni podčastnik. V
nemškem turinškem ulanskem polku služi najstarejši aktivni podčastnik nemške armade, polkovni sedlar Herman Hofmeister, ki je praznoval 4. t. m. svojo osemdesetletnico. Udeležil se je vojske 1. 1866 in 1870/71.
—	Umrl je v Košicah na Ogrskem grof Štefan Forgaeh.
—	Med vojsko zaslužil pol milijona. Pred graškim okrajnim sodiščem se je zagovarjal 7. t. m. nekdanji strojarski pomočnik Avguštin Mirnig radi napačne prijave. Svojčas je bil obsojen radi razžaljenja Veličanstva v 15-me-sečno težko ječo, pozneje so ga kot nemškega državljana izgnali. Mož se je pa vrnil pod napačnim imenom. Sodišče je dognalo, da Mirnig ni mogel plačati novembra 1914 stanovanja, a da iznaša zdaj njegovo premoženje vsaj 50.000 kron. Obtoženec je nato ponosno izjavil, da mu zdaj nc manjka veliko do 500.000 kron, ker je veliko zaslužil kot agent usnja, a ogoljufal ni nikogar. Sodnik je prisodil Mirnigu za napačno prijavo 6 tednov strogega zapora.
-— Vnovčenje vojnih avtomobilov. Velikansko je število avtomobilov, ki se sedaj na različne vojne namene rabijo, in marsikdo se vpraša, kaj bo s temi avtomobili po vojski. Kakor sc povsodi v tej vojski kaže v Nemčiji organizacija, tako tudi na tem polju, da se avtomobili po vojski porabijo in se ne izgubi velikanski kapital, ki se je za njo izdal. — Vojna uprava je avtomobile, katere potrebuje za vojsko, nakupila in na njeno izpodbujo se je ustanovila akcijska družba za vojne avtomobile (Feld - Kraftwagen-Aktiengesell-schaft), katere naloga je, avtomobile, ki se več ne rabijo, oddati interesentom. Razume se, da se avtomobili, ki pridejo iz vojske.
ne nahajajo v takem stanu, kakor pred vojsko. Nekatere jc bilo treba potrebi primerno predelati, nekateri so pa poškodovani in se morajo popraviti. Ustanovljena delniška družba bo posredovala in njen delokrog bo posebno po vojski velik, ko vojaška uprava nc bo rabila tolikega števila avtomobilov. Akcijska družba bo sklepala kupčije, in sicer le kot zastopnica vojne uprave, kot neka prodajalna in zaraču-novalna centrala vojne uprave, ker avtomobili ostanejo toliko časa last vojne upra-ne uprave, dokler ni kupčija sklenjena. — Organizacija te delniške družbe je zelo zanimiva. Svoj sedež ima družba v Bero-linu, njen ravnatelj je med avtomobilisti dobro znani stotnik v pok, Heinsius. Na čelu družbe je nadzirovalni svet, ki vabi k svojim sejam člane pruskega in bavarskega vojnega ministrstva in člane držav-nozakladnega urada. .Komisija, obstoječa iz enega častnika in enega inženirja vojne uprave in enega zastopnika delniške družbe, uravnava družbine trgovske naredbe, katere odobri nadziralni svet. Likvidacija družbe sc izvrši v približno treh letih po sklepu miru, tako da sc more članom izplačati delniška glavnica. Do takrat pa se glavnica obrestuje nižje, kakor jc sedaj običajno. Čisti dobiček, ki obstoja iz izkupička za prodane vozove, od katerega se odštejejo stroški, se steka v državno blagajno. Avtomobili bodo razstavljeni v večjih mestih kupcem na vpogled, vrhu tega se pa vsak avtomobil fotografira pred popravo in po popravi, tako da vsak kupec lahko vidi, katere napake je imel avtomobil pred popravo, kaj se je popravilo in kateri deli so se na novo nadomestili. Na ta način je izključeno, da bi bil kupec prevarjen. Največja važnost se polaga na to, da se avtomobili pred prodajo temeljito popravijo in preskusijo. Ta delniška družba je velikega gospodarskega pomena, ker bo rešila visoke svote, ki bi se sicer izgu bile.
Katoliška cerkev na Balkanu. Po najnovejši statistil:i je siika rimske cerkve na Balkanu taka: V Albaniji so tri nadškofije: 1. Skader, obnovljena 1. 1867 s tremi škofijami: Les, Pulati in Sappa; 2. Drač, nastala v 7. stoletju. 3. Skoplje iz 6. stoletja. V Bosni in Hercegovini imamo od 1. 1881. nad-škofijo v Sarajevu s tremi škofijami v Ba-njaluki, Trebinju in Mostarju. V Rumuniji sta dve nadškofiji v Bukareštu in Jassyju. V Bolgariji je nikopoljska uadškofija in apostolski vikariat v Sofiji-Sredcu (1759). Za Srbijo naj bi se ustar-ovila nadškofiji v Bel-gradu. Apostolski vikariat v Carigradu obsega le majhen del evropske Turčije. Na Grškem ima tri province: Atene, Naksos in Krf. Vsa ta cerkvena okrožja štejejo nad 800.000 katoličanov latinskega obreda. Od 1. 1850 se je število podvojilo.


Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, ria je naša ljubljena soproga, zlata mamica, hčerka, svakinja
po kratki, mučni bolezni, v starosti 24 let, dne 4. marca ob pol 4 zjutraj v Gizela bolnici v Celju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Truplo nepozabne je bilo 7.marca pop. položeno k večnemu počitku.
Sv. mašo zadušnice se bodo brale v St. Pavlu pri Preboldu, v Slavini, v cerkvi Mar. Oznanenja v Ljubljani, v Gradcu in v Celju.
Počivaj sladko!
Andrej Bolo, soprog, praporščak pri c. in kr. pešpolku št. 17. Gradec, Ve-reins-Res. S pital. — Ljubica, hčerka, —• Kari, Hedvika VlJemsek, stariši, Št. Pavel pri Preboldu, —Josip Bolč, svak, Ljubljana.
Zahvala.
Za vse izraze in dokaze dobrega sočutja povodom prerane smrti soproge, ozir. mamice, hčerke, svakinje
MalciBoIerojVidemšek
Izražamo tem potom vsem najsrčnejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo vsem, ki so nepozabno pokojno obiskali med težko boleznijo, darovalcem krasnih vencev in šopkov in vsem, ki so prerano umrlo spremili na zadnji poti.
CELJF, dne 7. suSca 1916.
Žaluioci ostali.

Ruski kirurg Pavlov umrL V Petro-
gradu je umrl prof. E. V. Pavlov, najuglednejši ruski kirurg, v starosti 71 let. Pavlov, ki je imel naslov carjevega zasebnega zdravnika, je nastopil 1. 1913. v kijevskem ritualnem umoru kakor zagovornik-izve-denec; njegov nepristanski in odločni nastop za resnico in pravico ga je v vsej Rusiji napravil popularnega.
Prostovoljni bolniški strežniki na Nemškem. Veliki glavni stan razglaša, da ima iti pod orožje polovica vseh prostovoljnih, za orožie sposobnih bolniških strežnikov. Istočasno cesar v toplih besedah priznava njihovo dosedanje požrtvovalno delo.
Princ kot poljedelec. Nek ameriški list poroča iz New Yorka, da je ravnokar prišel tjekaj pod imenom Peter Erricson 25 letni danski princ Erik, sin princa Val-demarja in njegove^ umrle soproge Marije, princezinie Orleans", hčerke ravnokar umrlega vojvode Chartres. Princ odide od tamkaj v Edmonton Alberta (Kanada), da študira dve leti na neki vzorni farmi poljedelstvo in gospodarstvo, ker se misli posvetiti tej stroki. Študiral je že preje zelo temeljito v Fairfcrtu govedo in svinjerejo in sedaj se poda v Kanado, da izpopolni svoje znanje. Princ, kateri je potoval na danskem parniku »Hellig Olaf«, je vnuk kralja Kristijana IX. Danskega in nečak kraljice-vdove Orleanske Angleške. V njegovem spremstvu se nahaja njegov prijatelj Danec Ivan Plum, kateri misli trajno ostati v Kanadi kot poljedelec in živinorejec.
Amerika In trgovina s kožuhovino. Glavni svetovni trg za kožuhovino je bil doslej v Lipskem., kamor je prihajala zlasti vsa ruska kožuhevma. Sedaj ko je Nemčija radi voine zaprta od zunanjega sveta ter ne more dobiti olaga iz inozemstva, niti ne morejo zunanji k^ipci priti v Lipsko, se trudita London in Amerika, da Nemčiji izpulila za vedno iz rok trgovino s kožuhovino. V Ameriki pripravljajo velike semnje za kožuhovino; akj:ajska tvrdka v St. Loui.su s» prnadeva. da bi se odslej rusko blago, katero je dobivala Amerika izključno ie preko Lvpfkoga, uvaialo neposredno v Ameriko. Dalje nameravajo v Ameriki uvesti predajo tudi majhnih .Količin, tako da se bo mogel tudi najmanjši Jrgovec neposredno na semnju preskrbeti s potrebnim kožuhovinasthn blagom.
Ni tuje stroške. Glasom razpisa c. kr, namestništva za Cerko v. dne 21. jan. t. 1. št. 12.490 pohajkuje 25, sušca 1853 v Cho-dau, okrai Eibogen na Češkem rojeni in pristojni samski vrtnarski pomočnik Leopold Dengler brezposelno okrog ter izvablja na račun svoje domo ne občine pri raznih županstvih denarne podpore. Županstva se tem potom opozarjajo, da mu, ako bi se utegnil še kje pojavili, razen, če ni skrajne poirebe, ne dajo ničesar več, marveč ž njim postopajo po vlačugarskih predpisih. Dengler ima delavsko knjižico (duplikat) izdano od županstva Chodau z dne 5. februarja 1915, št. 1869.
Kaj izvaža Črna gora. Mala Črna gora, katera je v gospodarskem oziru tako neznatna, ima pa vendar neke vrste blago, s katerim računa svetovna pomorska trgovina in katera na svetom tržišču uživa prvi gias, a to je prah za uničevanje bolh in druge golazni. Črna gora ima torej to siečo, da proizvaja prah, ki zadaje strah ki trepet vsern bolham, stenicam in drugim bolham na celem svetu. Ta prah se pridobiva iz rastline, katera se po latinsko imenuje »Pyrothrum cineraliae«. Ta rastlina raste divja, a odkrita je slučajno. Neka gospa v Dubrovniku, po imenu Ana Ros-auer, katera je imela 1. 1840. vrt, izruvala je to travo v svojem vrtu in jo vrgla v kot. Čez nekaj časa, ko je cvet zvenel, opazi gospa, da se okoli te rastline nahaja mnogo mrtvih bolh Tako se je 1. 1855. pričela s tem praškom svetovna trgovina, a sam prašek se je prodajal zelo drago. Pozneje so pričeli konkurirati Amerikanci, a ker je bil črnogorski prašek boljši, si je zato kmalu pridobil svoje staro ime in priznanje. Amerikanci, da ne bi izgubili dobrega zaslužka, so otvorili tovarno v Podgorici ter so zadnja leta zaslužili s tem praškom za ubijanje bolh ravno toliko denarja, kakor sedaj za časa vojne s prodajb streliva za ubijanje ljudi. Kakor je znano, tudi Dalmacija izvaža mnogo tega praška, kateri se prodaja pod imenom — »Zacherlin«.
Ruski topovi v skupnem grobu. Krakovski »Czas« poroča, da so izkopali Rusi ob priliki nenadnega umikanja iz trdnjave Ivangorod v neki bližnji občini velikansk skupen grob, na katerega so postavili mnogo križev. Na teh križih so bila napisana imena vojakov, pokopanih v tem grobu. Pred kratkim pa je bil ta skupen grob na povelje našega vojnega vodstva preiskan. Ob tej priliki so dognali, da so Rusi zakopali v ta grob 14 topov velikega
kalibra. V grobu so naSli tudi veliko množino streliva, razen tega mnogo pušk in bodeče žice.
NajviSje cene za časa velike francoske revolucije. Sedaj, ko mnogi zahtevajo, da se razen živilom določijo najvišje cene tudi za obuvala in obleko, jc zanimivo vedeti, kako daleč so segale najvišje cene za časa velike francoske revolucije. Zakon z dne 29. septembra 1793 določa najvišje cene za naslednje predmete: Sveže in nasoljeno meso in slanina, surovo maslo, jedilno olje, divjačina, nasoljene ribe, vino, žganje, kis, pivo, drva, oglje, premog, sveče, svetilno olje, sol, obuvala, ogrščica, soda, sladkor, med, papir, usnje, železo, vlito železo, svinec, jeklo, baker, konoplja, pre-divo, volna, bombaževina, platno, surovine za tovarne, copati, milo, tobak. Razen tega so se določile najvišje plače za vse vrste nastavljencev in delavcev, in sicer v višini plač iz 1. 1790. s pribitkom 50% draginjske doklade. Za tovarnarje in rokodelce ter delavce, ki bi se branili izvrševati svoje običajno delo, je zakon določal ostre kazni.
Trdovratno se vzdržuje govorica,
da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji oglas »Sreč-kovnega zastopstva« v Ljubljani.
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Pod Trančo« vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
Sprejme se takoj
na deželo v bližini Ljubljano. Vajena mora biti tudi kmečkega dela. Ponudbe sprejema uprava lista l>od St. 588.
vljudno" naznanja si. občinstvu, da prodaja vsak posamsze.a član zadruge premog na cele vozove ali tudi vagone, kakor dr-igi podjetniki, -i 591
s 15 mesečno jlrakso želi mesta v kaki pisarni. Zmožna tudi strojepisja in slovenske stenografije. Cenjene dopise na upravništvo »Slovenca" pod šifro „vstrajna,f.
ss prste.
Kje, se poizve pri upravnišivii »Slovcnca« posl št. 588.
Jt£<iS o v e li« j *?!
i"

Ako naročite
_ ln to nemudoma storite,
2569
Mesečni obrok za vseh pet srečk ozlr, dobitnih listov samo 5 kron
1 srečko avstrijskega Rdečega križa 1 srečko ogrskega Rdečega fcrlža 1 srečko budlmpežtanske bazilike 1 dobltnl list 3% zamlj. »rečic Iz 1.1880 1 dobltnl list 4% ogr. hip, »rečk Iz 1.1884
—12 žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630.000 kron
dofaife Igralno pravico do dobitkov
• w ene turške srečke v znesku do
4000 frankov popolnoma zastonll
Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo 11, Ljubljana.
LamovSek Frano, čevljarski mojster, Tržaika a.
št, 11 v Ljubljani sprejme
V	V •
v trajno delo,
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagodena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upošteveti je dolžnost vsakega izkušen, veščaka.
Poskusite pri:	2472
Fran Szanfner
specialist za ortopedlčna ln anatomlčna obuvala
Lfublja.ua, Selenburgova nI. 4.
Štiriatopetdesftt kub. metrov bukovih
za kurjavo proda Ivan Kerin iz Sv. Križa pri Kostanjevici. Cena po dogovoru. Drva so oddaljena 3 ure od kolodvora Brežice.
V sredi mesta se išče
pripraven za prodajo mesa. Ponudbe poste rest. »Ljubljana I B 300«.
Naprodaj je
nc nc
v dobrem stanu z vrtom, 1 uro od Ljubljane za slepo ceno v Kamni gorici St. 5. Več tam.
Odda se lepo
s posebnim vhodom, električno razsvetljavo samskemu (civilnemu) gospodu, eventuelno tudi dvema gospodoma. Kje, pove upr. lista.
se odda v rejo, kakor tudi zamenja s klavno živino.	boi
flUMUlCII m Ž'M
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 29.
o
spreten kosovni delavec sako, hlač in telovnikov, išče mesta. Najraje bi imel stanovanje ako mogoče eno sobico sam. Rajmund Vispek, Gradec, Postrestante 7.


31
k. u. k. Landesschiitz. Heg. Nr. 1, 10 Komp., II. Zug, Feldpost 218.
se pogreša od 26. julija 1915.
Zadnjikrat je pisal svoji materi dne 20. julija. Vse poizvedovanje je bilo dosedaj zaman. Podpisana prosi, ako bi kdo tovarišev kaj vedel povedati o zgoraj omenjenemu, naj sporoči podpisani, katera bode radevolje poravnala vse stroške.
Helena Pider, špitalič, p. Motnik - Kranjsko.
Št. 269?.
za gojence c. in kr. mornariške akademije.
Za prihodnje šolsko leto (16. septembra 1916) ima občinski svet ljubljanski prvikrat oddati Nadvojvode Franca Ferdinanda in vojvodinje Soiije Hohenberške ustanovo mestne občine ljubljanske za gojence c. in kr. mornariške akademije.
Ustanova ima eno mesto, katero je enako plačanemu mestu v akademiji, t. j. znaša 1600 K prehranitvenega pavšala za vsako šolsko leto ter 950 K oprem-nega prispevka, ki se izplača tedaj, ko dojde uživatelj po končanih akademijskih študijah na izbranje. Ustanovo uživa, če povoljno napreduje, eni in isti gojenec od svojega vstopa do konca izobraženja, t. j. 4, kvečjemu 5. let.
Pravico do tega ustanovnega mesta imajo:
1.)	Sinovi ljubljanskih mestnih uradnikov, za njimi
2.)	sinovi ljubljanskih meščanov, za temi pa
3.)	prosilci, ki so sploh v Ljubljano pristojni.
Predpogoj za pravico do uživanja te ustanove je okoliščina, da odgovarja prosilec popolnoma pogojem, ki so obseženi v splošnem natečaju za sprejem v mornariško akademijo, izdanem po c. in kr. vojnem ministrstvu, mornariška sekcija. Ta natečaj je na mestni hiši javno nabit.
Popolni tiskani sprejemni pogoji za akademijo se dobi proti plačilu 40 v (se plača lahko tudi v znamkah) pri pisarniškem ravnateljstvu vojnega ministrstva-mornariška sekcija, pri pristaniškem admiralatu v Pulju, pri pomorskem okrajnem poveljstvu v Trstu in pri poveljstvu mornariške akademije.
Prošnjo za ustanove ima podpisati prosilčev oče (varuh) in ji priložiti vse, kar zahteva natečaj in pričujoči razpis (dokazilo ad 1.) oz. 2.) ali 3.)). Tako opremljeno prošnjo je potom najbližjega c. in kr. krajnega, oz. c. in kr. nadomestnega okrajnega poveljstva oddati do konca maja meseca 1916. na c. in kr, vojno ministrstvo, mornariška sekcija, na Dunaju.
Mestni magistrat ljubljanski, dne 1. marca 1916.

/^loboke žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem. VJT in znancem žalostno vest, da je naša predobra soproga in mamica, gospa
Marija Bregar
danes, v sredo 8. marca 1916, po kratki in mučni bolezni vdano v Gospodu zaspala. — Pogreb nam nepozabne rajnice se vrši v petek 10. marca ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti v Robu št. 7 na farno pokopališče v Robu. — Svete maše zadušnice se bodo brale v cerkvi Marijinega oznanjenja v Robu.
ROB, dne 8. inarca 1916.
Ivan Bregar, soprog; Ciril, Mioi, Ema, Stanko, Lndovik, Radko, Mirko, sinovi in hčeri.

Izdaja konzorcii »Slovenca«.
najboljše kakovosti po dnevnih cenah
na vagone alf nginne*
SFiak: »Katoltfike Tiskarne«.
& tr:
LJubljana, Selenburgova ulica Štev. 'L Odgovorni urednik: Jožef Ctostinčar, državni noslauec,