m ■ A** j mm ? TAJNIK PSI POTRDIL PROŽNOST SOCIALISTIČNE POLITIKE CRAXi: EDEN IZMED OSREDNJIH VODITEUEV KD PODPIRA PREDLOG O VLADI Z VSEMI STRANKAMI* Chiaromonle (KPI) ponovil, da Andreotti jeva vlada ni bila kos perečim problemom in da jo mora zamenjati čiinprej vlada narodne solidarnosti RIM — Postopoma, čeprav komaj opazno po nedavnem ostrem zasuku, komunisti zaostrujejo svoj pritisk na ostale stranke in zahtevajo vlado, v kateri naj hi bili tudi komunistični in socialistični ministri. Napolilnno je, na primer, na zborovanju v Rimu poudaril, da KPI ni na razpolago za «vmesnc rešitve« in da odločno zahteva vlado za Premostitev kriznega obdobja, v ka- teri naj bi bile prisotne vse demokratične sile, brez izjeme. Oglasil se je tudi senator Gerardo Chiaromonle, »št. 2» v vodstvu KPI, ki je že pred dobrim mesecem prvi pokazal vidne znake nezadovoljstva z Andreottijevo vlado. V članku za tednik »Rinascila« poudarja Chiaromonte, da Andreottijeva vlada ne zadovoljuje komunistov'in da jih ni zadovoljila niti v trenutku, ko je bil julija letos sestavljen program ski sporazum. Morda so mnogi po zabili, se sprašuje Chiaromonte, da so prav komunisti poudarjali nujnost Ustreznih jamstev in izrazili pomisleke, da bi Andreottijeva vlada u-tegnila uresničiti dogovorjeni program. Dejansko se je zgodilo prav to: vlada ni bila kos svojim nalogam, ni enotna v svoji sestavi, pušča vnemar resna vprašanja zaščite demokratičnega reda. Poleg tega pa Andreottijeva vlada ni znala u-dariti po finančnih in drugih interesih, ni znala očistiti »džungle privilegijev«, ni znala varčevati, razsipava denar v trenutku, ko je vsaka lira potrebna za investicije in krepitev zaposlenosti. Skratka, mera je polna in to vlado mora zamenjati nova, ki naj «uresniči programski sporazum z morebitnimi izpopolnitvami, o katerih bi se stranke podpisnice dogovora sporazumele«. Taka vlada naj bo pred javnostjo znana predvsem zaradi »strogosti in pravičnosti v boju s korupcijo«, skratka taka, da «bo lahko mirne duše in pošteno pozvala italijanske državljane, naj prispevajo tudi z odpovedmi, k skupnim naporom za premostitev krize« Demokristjani seveda še vedno ne slišijo na to uho. Tako se stalno oglašajo z novimi predlogi. Pic-coli je pred dnevi dejal, da bi KD pristala na «triletni dogovor«, sedaj je Galoni storil še komaj zaznavni korak naprej in predlagal, naj bi strankg »šesterice« sestavile nekakšen »politični nadzorni odbor«, ki naj bi «usmerjal vlado« in se sproti sporazumeval o tem, kaj naj vlada počne. Vladali bi to rej demokristjani, smernice pa bi izdelali na stalnih «vriiih«, ki bi se jiii udeležili vsi, torej tudi komunisti. Pri tem Galloni roti druge stranke, naj sprejmejo ta predlog. kajti »dlje KD ne more iti, ne da bi prej sklicala vsaj kongresa stranke«. Trident: obtoženci oproščeni i ,i [«,tretji uri posvc>a je tridenl sto kazensko sodišče oprostilo Scrgia Zatilja in Clauda« >Vidi.,4ona, u sta bila obtožena kopice bombnih atentatov, ter polkovnika SID Pignatellija, pedkvestorja Malina in karabinjerskega polkovnika Santora, ki so bili obtoženi, da so krili prevratnika. Razsodba je izzvala val ogorčenih protestov. Na sliki obtoženci takoj po razsodbi. Poročilo na zadnji strani. Vode v demokrščanskih vrstah vsekakor niso tako mirne, kot daje slutiti Gallonijeva oholost. Trideset poslancev in senatorjev KD je izdalo dokument, v katerem kritizira vodstvo stranke, ker omahuje in se pomika s polževo naglico, ko pa je vsem jasno, da je dogovor s komunisti neizogiben. »Tedaj pojdimo pogumno k cilju,« poudarja »trideseterica«. Očitno je torej, da se v KD pripravljajo na januarsko srečanje vodstva stranke, ko bo padla kocka in bo Zaccagnini moral socialističnemu tajniku na napovedanem dvostranskem srečanju povedati, do kod so demokristjani pripravljeni popuščati. Craxi je takoj po srečanju z Zac cagninijem sklical tajništvo PSI. Zdi se, da so ga nekateri (Manca predvsem) kritizirali zaradi pretirane previdnosti in omahljivosti v stališčih. Craxi je, resnici na ljubo, to potrdil tudi v izjavah za tisk. Predvsem je Craxi dal jasno razumeti, da si ne želi takojšnje vladne krize, saj je povezal razplet političnega dogajanja s sklicanjem kongresa PSI. »Upam, da bomo kongres izpeljali v pravem času in da nam medtem ne bo padla kriza na glavo.« Craxija so vprašali, kakšen je bil sestanek s sindikalisti. Povedal je, da se mu je Lama zdel »nepopustljiv«. vendar je govoril v imenu vseh sindikalistov. Torej PŠ1 nasprotuje nagli krizi? Craxi: »Vsaka kriza je nevarna, kot so nevarni ultimati. Ko greš na pogajanja ne smeš nositi v roki gorjače.« Kaj pa če bo KD zavrnila vaše predloge? Crazi: «KD pravi, da noče novih volitev.« Res, toda pravi tudi, da ne mara komunistov v vladi. Craxi: «Kdo ve, da tako ni mogoče nadaljevati. Naj nam nekaj predlaga. Naj nam pride naproti. Mi ta odgovor KD pričakujemo, čeprav smo prejeli veliko šifriranih sporočil.« Bi torej sprejeli, poleg zamisli o vladi za krizno obdobje, tudi kak drug predlog? Craxi: »Izhajamo iz glavne hipoteze, to je vlade za premostitev kriznega obdobja. Če pa bo ta predlog propadel naj KD formulira sprejemljiv predlog. Mi se ne moremo zadovoljiti z o-Miži. zato pričakujemo, da bodo spremenjena vsaj politična ravnotežja.« Craxi je pojasnil tudi, da se vsaj eden izmed osredniih voditeljev KD strinja s predlogom «vlade za krizno obdobje« z udeležbo ministrov vseh strank, vendar ni hotel povedati, kdo je to. CANDIDA CURZI Srečanje o gospodarski politiki Strokovnjaki »šesterice* se posvetuje jo med vrhom strank s sindikulisti (Telefoto ANSA) iiiiiifiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiimiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHliiiiMiiiiHiuiiMiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitaiiiiimiiiitfiiiiiMtiiiiiiiiHiifiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii FEDERACIJA CGIL - CISL - UIL POTRJUJE SPLOŠNO STAVKO BREZUSPEŠEN«VRH SINDIKA TO V S PREDSTA VNIKI ŠESTIH STRANK Očitno nemogoča sprememba vladne gospodarske politike Besedo imajo sedaj stranke, ki se naj sporazumejo o novi vladi RIM — Sindikalistom jc sedaj j samem začetku so sindikalisti ve-povsem jasno to, kar so doslej u-; deli, da na prvo hipotezo oe bodo temeljeno slutili: politične stranke; dobili odgovora, ker ga pač ni. sodijo, da je programski sporazum Med strankami ni take enotnosti, iz lanskega julija pretesna kletka j da bi se lahko najprej med seboj, spričo težav in problemov italijan nato pa še z vlado dogovorile o skega gospodarstva, nemogoče si je pa misliti, tja bo Andreottijev.a vlada lahko do 5. januarja spremenila osnovne koncepte-svoje go spodarske politike Tako dejansko odpade ena izmed dveh zahtev, ki so jih sindikalisti postavili voditeljem šestih strank na ločenih sestankih. Tedaj so riamreč Lama, Macario in Benvenuto Izjavljali strankarskim voditeljem, dh je sindikatom v bistvu vseeno, ali bo «novo gospodarsko politiko« uresničila Andreottijeva ali nova vlada: hoteli so predvsem vedeti, ali se lahko s tu (ali drugo) vlado resno pogajajo in z njo soočajo ob na stanjanju novih problemov. Že v Ponoven napad IZRAELSKI OBRAMBNI minister weizman je končal pogovore z egiptovskimi voditelji “te1?!™ V Kairu in Tel Avivu vzdušje velikega optimizma AL2I1 - Glasnik gibanja Poli • v • I Tko* • n 1 i pred nedeljskim srečanjem med Beginom m Sadatom Padle postojanko Teme rnichate. Ko- *- v lono Polisaria so napadla letala ti-Pa «jaguar» in «mirage». V komu hikeju Polisaria, ki so ga objavili v Aižiru, ie rečeno, da tokrat na Pad ni povzročil presenečenja in da so gverilci uspešno odgovorili. Eden od »jaguarjev« je baje bil Šadet in je strmoglavil nekje v puščavi. Glasnik Polisaria’ v Rimu je po-Lfciil, da bodo jutri osvobodili osem francoskih talcev, kljub posegom francoskega letalstva. LIZBONA — Portugalske politič stranke nadaljujejo s pogajanji Ja morebitno rešitev vladne krize, Ji se, je odprla z odstopom Maria jjoaresa. V pogajanjih ni nobenih bistvenih novosti, vendar gre zabe-Jiiti zbhžarije med socialisti in sre diasko koalicijo. Do sestanka med Jdaresom in Freitasom Do Amara-'a.n sicer doslej ni prišlo. Danes predzadnja seja ministrskega sveta \ tem lelu RIM — Danes bo predzadnja ministrskega sveta pred koh c*m leta Med najpomembnejšimi Problemi, o katerih bodo razprav /l*li. je tako imenovani okvirni za ,0n o socialnem skrbstvu. Poleg leKa bodo obravnavali še osnutek Predsedniškega odloka o davčnem Jpftgrafskem uradu oz. davčnem :?d*ngo in Ciampaglia (PSDI), Altissimo in Biondi (PLI). Edini pozitivni rezultat tega srečanja je bil dogovor, ki so ga sindikalisti dobesedno vsilili, da bo vlada dala na razpolago 100 milijard lir posebnemu skladu za izplačevanje mezd delavcev velikih industrijskih podjetij, ki so nelik vodna in katerih proizvodnjo bo treba preusmeriti inj,reorganizirati Na koncu srečanja so predstavniki strank ponovili že znana stališča, medtem ko je socialistični član tajništva CGIL Marianetti na pisal uvodnik za »TAvanti«, v katerem med drugim, ocenjuje Maca-riovo izjavo, da »voha vzdušje predčasnih volitev* Marianetti meni, da je to vzdušje Macario ter rjetno zavohal pri demokristjanih, kar pa je zelo neVarno. Da vsi tvegajo tudi to' perspektivo ni nobena tajnost, vendar bi morala KD kot večinska stranka vendar f aj dati na svoj ponos in se zavedati, da mora kot stranka relativne večine predlagati možno .in sprejemljivo rešitev. V nasprotnem primeru pa bo sprejela nase .težk;> odgovornost za razpust parlamenta in nove volitve v vzdušju velike napetosti. (st. s.) z ministrstvom za trgovinsko mornarico se bodo nadaljevala konec meseca. Avtonomni sindikat železničarjev preklical stavko RIM — Po dolgotrajnih pogaja njdi z ministrom za prevoze je avtonomni sindikat železničarjev skle tiil preklicati napovedano stavkovno gioanjc, s katerim bi moral začeti uanes dopoldne. Sindikalni predstavniki so po pogovorih z ministrom ugotovili, da je vlada zavzela do vprašanja bolj odprto stališče Če pa bi se spor zopet zaostril in bi bil sporazum nemogoč, bo v začetku januarja sindikat FISAFS o-klical nove stavke. RIM — Pristaniški delavci so včeraj stavkali tri ure. da bi tako podkrepili svoje zahteve v boju za obnovitev delovne pogodbe. Pogajanja Sklep medmiuistrskega odbora za cene Višje cene naftnih derivatov zavarovalnine pa nespremenjene RIM — Medministrski odbor za cene CIP je včeraj sklepal o cenah nekaterih naftnih derivatov in o novih tarifah za avtomobilsko zavarovanje. Kar zadeva zavarovalnine je CIP v bistvu potrdil letošnje tarife, vendar spričo dejstva, da .jo skrčil od devet na pet zavaroval tonska območja, bo znaten del avtomobilistov plačeval z:i okrog 14 odstotkov nižje premije. Zavarovalnina pa se bo zvišala za 1.50 odstotka zaiiidi prispevka v sklad za pomoč žrtvam prometnih nesreč. Kar zadeva naftne derivate je CIP podražil za 7.000 lir na tono plinsko olje za ogrevanje, za 9 lir liter plinsko olje za vozila z dizlo-vim motorjem, za 4 lire višja bo tudi cena utekočinjenega naftnega plina, ki služi za prevoz, isti plin, ki služi ogrevanju, pa se bo podražil za 45 lir na kilogram. Bo/o Kovač - novi predsednik Društva novinarjev Slovenije LJUBLJANA - Na včerajšnjem redngm občnem zboru Društva novinarjev Slovenije je bil za novega predsednika društva soglasno izvoljen glavni urednk ljubljanskega dnevnika Božo Kovač, Na občnem zboru, katerega je pozdravil v imenu republiške konference SZDL predsednik Mitja Ribičič in katerega sta se udeležila tudi sekretar CK ZKS France Set nc in podpredsednik skupščine SRS Beno Župančič, so zavzeto razpravljali o aktualnih vprašanjih novinarskega dela v okviru samoupravnega delegatskega sistema in po dopolnitvah sprejeli »stališča občnegi- zbora Društva novinarjev Slovenije«, v katerih je poseben poudarek tudi na obveščanju iz ostaTh republik,- o življenju in boju Siovencev izven meja matične domovine v Italiji, Avstriji in na Ma.ižarskcn ter življenju zdomcev delavcev, začasno zaposlenih na tujem. Soglasno so tudi sprejeli predlog o prirejanju letnih »spomiiisk h dre-vov Mitje Gorjupa* na katerih bodo razpravljali o aktualnih družbeno-oolitičnih temah. Za pripravo teh bo poskrbela posebna komisija. RIM — Senat je odobril zakonski osnutek, ki nakazuje 185 milijard lir za potrebe piemontskih, ligurskih, lombardijskih ter območij Dihne Aosta, ki so jih minulega oktobra tako prizadele povodnji. Denar bo izkoriščen v obliki prispevkov za obnovo poškodovane zasebne lastnine, za odškodnine prizadetim kmetovalcem. za preureditev cest ter za preprečitev nadaljnjih poplav. imilllllMIIIHIfllllllllMIIIIMHIIIIHMIIIHIIIItlMmfHllllitlllMIimilinillllMHIHlHIfllllllMIIHMIIMMIlItlllllllM VČERAJ ZADNJA SESTANKA REDAKCIJSKIH SKUPIN Danes zaključek letošnjega dela beograjskega sestanka Predstavniki 35 držav se bodo spet sešli 17. januarja BEOGRAD -- Danes se bo končal letošnji del beograjskega sestanka konference o evropski varnosti in sodelovanju. Že včeraj dopoldne se .je 35 delegacij zbralo na zadnjo plenarno sejo pred prekinitvijo za sedanja. Udeleženci to pot niso obravnavali pomembnejših vprašanj, temveč so se dogovarjali o tem, a-li naj bi delo končali že včeraj ali šele danes, kakor je predvideno z že sprejetimi dogovori o poteku dela. Sprejet je bil sovjetski predlog, da delov a telesa opravijo še nekaj- nalog. Tako sta bila včeraj popoldne še dva sestanka redakcijskih skupiny danes pa bo zasedala še -tista, ki se ukvarja s pripravo sklepnega dokumenta v žvezi s humanitarnimi vprašanji. Po počitnicah se bodo diplomati 35 držav Evrope in Severne Amerike spet zbrali v Beogradu 17. januarja in do 10.; februarja bodo pripravljali u- POHITITE ČAS JE ... i BREZPLAČNI PRIMORSKI DNEVNIK ! NOVI NAROČNIKI PRIMORSKEGA DNEVNIKA ZA LETO 1978 BODO PREJEMALI DNEVNIK ŽE TAKOJ IN BREZPLAČNO DO KONCA TEKOČEGA LETA. VSEM NAROČNIKOM NUDI PRIMORSKI DNEVNIK REVIJO DAN IN MALE OGLASE ^oM»3 sklajeno besed To sklepnega dokumenta beograjskega sestanka ter se dogovarjali o kraju, datumu in ravni naslednjega sestanka KEVS. (vb) OB DNEVU JLA Delegacija ljudske armade pri Tilu BRIONI — Ob dnevu Jugoslovanske ljudske armade 22. decembru je vrhovni poveljnik oboroženih sil Jugoslavije maršal Tito sprejel včeraj na Brionih delegacijo jugoslovanskih oboroženih sil, ki jo je vodil zvezni tajnik za ljudsko obrambo general armade Nikola Ljubičič. Lju-bičič je Titu čestital ob dnevu armade in mu za darilo izročil sliko uglednega jugoslovanskega umetnika Ismeta Mujezinoviča. Maršal Tito se je zahvalil za čestitke in darilo in se nato s svojimi gosti zadržal v daljšem prijetnem pogovoru, v katerem je obujal spomine na narodnoosvobodilno vojno. BEOGRAD — Podtajnik v zvez-nem tajništvu za zunanje zadeve Marko Kosin je na včerajšnji seji skupščinskega zunanjepolitičnega odbora poročal o terorističnih napadih na jugoslovanska diplomatska in konzularna predstavništva v nekaterih državah. Pri tem je naglasil, da je zvezno tajništvo za zunanje zadeve storilo vse. kar .je bilo v njegovi moči. in med drugim zahtevalo, da oblasti uvedejo temeljito preiskavo in krivce primerno kaznujejo. Kot je bilo rečeno, jugoslovanska vlada in javnost upravičeno pričakujeta, da bodo oblasti v državah, v katerih delujejo skupine fašistično - teroristične emigracije, storile vse, da bi že v kali zatrle protijugoslovansko teroristično in podtalno dejavnost. Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 297 (9905) TRST, četrtek, 22. decembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajat) v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra iy44 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pr). Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do L. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idnji, do 8. mala 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi DNEVNIK OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126 66001 KOPER .IŠKI SKUPNO STALIŠČE DEŽELNIH TAJNIŠTEV KPI IN PSI Izreden položaj v deželi zahteva naprednejšo vlado Sedanja večina ni kos nalogam, ki jih postavlja obnova potresnih območij - Nujno potrebno sodelovanje vseh demokratičnih sil V torek so se v Trstu sestali člani deželnih tajništev KPI in PSI, da bd skupno vzeli v pretres politični, gospodarski in družbeni položaj v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Predvsem so obravnavali problem potresencev, ki jih bo zima zalotila v neprimernih bivališčih zaradi zamude, s katero se izvaja deželni zakon štev. 30 o ob novi poškodovanih stavb, in zaradi zavlačevanja pri izplačilu državne f inančne pomoči za potresna območja. K temu je treba dodati krizo, ki je v zadnjem času zajela obsežna področja deželnega gospodarstva. Na seji so nadalje razpravljali o vprašanju najnovejših izbruhov fašističnega nasilja in v tej zvezi naglasili, da preti v takem položaju nevarnost, da bi prebivalstvo, zaradi pomanjkanja pravega odziva j r njegove zahteve, izgubilo zaupanje v demokratične inštitucije. Za neurejen položaj v Furlaniji -Julijski krajini nosita težko odgovornost Krščanska demokracija in večina na vodstvu deželne uprave. Izid glasovanja o zakonu štev. 366 in ustroj deželnih proračunov kažeta, da sta KD in večina obšli obveznosti, ki so bile sprejete z enotno resolucijo iz letošnjega julija, in da nameravata ubrati nove poti pr; vodenju deželne stvarnosti. Tako je v deželi nastal politični položaj, ki povsem ne ustreza izrednim nalogam, ki čakajo na rešitev. Deželni tajništvi KPI in PSI smatrata zato za potrebno, da se v deželi Furlaniji - Julijski krajini formira naprednejša vlada, ki bo kos izrednim nalogam in ki bo znala preprečiti, da bi delovanje inštitucij povsem zamrlo, kar bi hudo prizadelo zlasti potrešence in delav-sk: razred. KPI in PSI sta mnenja, da je treba v deželi sprožiti široko zasnovano in enotno gibanje širokih množic, ki naj omogoči tesnejše soočenje med demokratičnimi polit/čnimi silami in ki naj usmeri vse družbene in gospodarske sile k dejanskemu preoorodu in napredku dežele. V tem okviru pa je treba čim prej sklicati konferenco predstavnikov dežele, občin in skupnosti, da bi skupno.obravnavali vprašanja obno- Obveščamo vse, ki so se pri nas naročili za knjižno zbirko Jadranskega koledarja, da jo lahko dvignejo v Tržaški knjigami do sobote, 24. decembra. Po tem datumu bomo knjige raznašali na dom. ve in preporoda Furlanije - Julijske krajine. Da bi še globlje preučili vprašanja skupnega interesa — pravi poročno, ki sta ga sinoči izdali deželni tajništvi KPI in PSI - se bodo predstavniki obeh strank v prihodnjih dneh sešli še na nadaljnjih skupnih sestankih. Prihodnje leto pri Montebeiu V programu deset sejemskih prireditev Včeraj se je sestal vodilni svet Neodvisne ustanove za tržaški velesejem. Predsednik dr. Toresella je podal bilančno poročilo, nato je vodilni svet odobril obračun poslovnega leta 1977. Kakor je poudaril dr. Toresella, se letošnji računi ustanove po dolgih letih zopet zaključujejo brez primanjkljaja, kar je treba pripisati v prvi vrsti skrbni »politiki varčevanja*, ki jo sejemska ustanova že dalj časa dosledno zasleduje. Kar zadeva delovanje ustanove v prihodnjih letih, je predsednik Toresella potrdil, da bo že v letu 1978 na sejmišču pri Montebeiu kakih deset gospodarskih prireditev, 'ki si bodo sledile praktično čez Vse leto. Medtem se nadaljuje delo pri obnavljanju paviljonov «E», «F» in «G» vzdolž Rossettijeve ulice: dela se bodo zaključila spomladi 1978, tako da bo prihodnji mednarodni velesejem deloma nameščen že v novih zgradbah, katerih skupna površina znaša 5.000 kv. metrov. Po sejmu, predvidoma že julija meseca, pa do-do začeli obnavljati paviljone vzdolž Ul. Settefontane in Palačo narodov. i Enotna prizadevanja za izvajanje sklepov II. gospodarske konferente Pokrajinska uprava namerava organizirati študijske raziskave o industrijskih strukturah v Trstu in Miljah, o mladinski brezposelnosti in o gospodarskem dtomelu italijansko-jugoslovanske industrijske cone na Krasu SINOČI URADNA PREDSTAVITEV AKTOV V glavni dvorani trgovinske zbornice je bila sinoči uradna predstavitev aktov II. konference o tržaškem gospodarstvu, ki sta jo junija letošnjega leta organizirali v prostorih Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Miramaru tržaška pokrajinska in občinska uprava. Zbirka obsega glavno poročilo prof. Parrinella in okrog 70 posegov iz dvodnevne razprave, poleg tega je uredništvo vključilo vanjo tudi nekaj dokumentov in celo nekaj člankov, ki jih je neki tržaški gospodarstvenik še pred konferenco napisal za tukajšnji italijanski dnevnik. Knjiga, večjega formata, je kar zajetna, saj obsega skoraj 600 strani. V prodaji bo v prihodnjih dneh tudi v tržaških knjigarnah. Predstavitve se je udeležilo večje število gospodarstvenikov, poli- •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiNnuiiiiiiifiiKiiiiiimiiiiiiiMMiiiiiimfiiiiiuiiiiimiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiaiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiii PRED ZAKLJUČKOM RAZPRAVE O DEŽELNEM PRORAČUNU Stališča KD in njenih zaveznic ne upoštevajo sprememb v državi Zanfagnini (PSI) poudaril, da je treba čimprej urediti finančne odnose med deželo in krajevnimi upravami V nadaljevanju razprave o proračunih sta . včeraj v deželnem svetu izstopala posega načelnika svetovalske skupine PSI Zanfagnini ja in - načelnika svetovalske skupine KD Biasuttija. Zanfagnini je izrekel hude pripombe o proračunu in srednjeročnem načrtu za naložbe, kot so jih izrekli dan prej svetovalci KPI. Njegov poseg pa je bil predvsem politične narave in se je le obrobno dotaknil tehničnih problemov proračunov. Predlogi deželnega odbora so za socialiste nesprejemljitvi, saj KD z njimi zavira proces politične pre-osnove naše dežele. Na vsedržavni ravni so bili storjeni pomemb ni koraki, krajevna KD pa vztraja na starih, že preživetih stališčih. Programski sporazum deželnih strank ustavnega loka v bistvu ni spremenil tega zadržanja, saj ni KD dosedaj napravila ničesar pri uresničitvi te listine. In to v trenutku, ko bi bila potrebna najširša enotnost vseh demokratičnih sil za premostitev ekonomske krize ip_ za_ obnovo območij, ki jih je. prizadel dovanih hiš in o obnovi zgradb na prizadetem območju predstavljata nazadovanje in ne spoštujeta sklenjenih sporazumov. Stranki, ki podpirata KD pri vodenju, naše dežele, pa sta pasivni in ne izvajata smernic svojih strank na vsedržavni ravni. Vse to je prisotno tudi v proračunu in srednjeročnem načrtu, saj v imenu izrednosti in prehodnosti deželni odbor predlaga deželnemu svetu le gole knjigovodske postavke brez globjega načrtovanja, brez vpogleda v potrebe naše dežele, ne da bi soremenil finančnih odnosov med deželo in krajevnimi upravami. Občine in gorske skupnosti morajo postati aktivni dejavniki v napredku naše dežele, odbor pa jim nalaga le obveznosti in jim daje le borna nakazila. Svetovalec Biasutti (KD) pa je dejal, da sta predloga deželnega-odbora pozitivna, ker uvajata primemo načrtovanje, razvoja dežele v spoštovanju izrednega zakona o obnpvi. Kritike opozicije so za Biasuttija ueosnovane, ker jih pogojujejo strankarski interesi. Ju- potres. Zakona o popravilu poško- NA SEJI KRAŠKE GORSKE SKUPNOSTI Odobrili so izredni program finansiranja za leta 1972-74 Finančna sredstva bodo sluzila predvsem za razvoj kmetijskega in kulturnega sektorja Včeraj je bila na sedežu turistične ustanov'1 v Sesljanu seja skupščine Kraške gorske skupnosti. Predsednik Miloš Budin je še enkrat obsodil sklep deželnega nad zornega odbora, ki je zavrnil sklep skupnosti, ia imenuje uradnega prevajalca na sejah skupščine. 'Skupščina je nato sprejela protestno resolucijo glede zavlačevanja dežele pri odobritvi statuta Kraške gorske skupnosti. Glasovanja se je vzdržal samo predstavnik KD. Nato jo imel Miloš Budin predsedniško poročilo. Orisal je delovanje skupno sti v prejšnjih mesecih in opozoril na študijsko srečanje o gozdovih na Krasu, ki bo začetka januarja prihodnjega leta. Kongres bo organizirala skupnost sama v sodelovanju s tržaško pokrajino in WWF. Osrednje in glavna točka včerajšnjega zasedanja glavne skupščine je bila odobritev izrednega programa del in posegov za leta 1972, 1973 in 1974. Kraška gorska skupnost je pripravila sledeči izredni načrt z zamudo in pomanjkljivo z administrativnega vidika, saj ji doslej še ni b:l odobren statut. Odbor skupnosti je v zadnjem času imel vrsto posvetovanj z upravami, organizacijami in ustanovami, ki de lujejo v okviru teritorija skupnosti na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju. Poudariti pa gre, da je z vsoto 137 milijonov lir mo goče v tem oziru narediti le malo in da je nujna izdelava in seveda finansiranje večletnega načrta za družbeno - gospodarski razvoj tržaškega in goriškega Krasa. Nizka vsota, ki je bila dodeljena skupnosti za izredni načrt za leta 1972-73- 1974 je namenjena posegom, ki zadevajo kmetijsko dejavnost in kulturo. to je dva sektorja, katerih razvoj je vsekakor pogoj za uravno vešen in neizkrivljen razvoj Krasa. Sicer pa gre 50 milijonov za ureditev kmetijskih in poljskih cest, 5 milijonov za organizacijo posebnih tečajev in študijska potovanja za kmetovalce, 2 milijona za podporo študentom, ki študirajo agronomijo, 40 milijonov za razvoj zadružništva, 10 mili; cv za posamezne operater je na- kmetijskem področju in 30 milijonov za izgradnjo struktur, ki bi služile kulturni dejavnosti. Program so odobrili vsi svetovalci, razen predstavnika KD, ki se je vzdržal. V nadaljevanju seje je glavna skupščina odobrila še vrsto sklepov, med drugim so imenovali tudi novega tajnika, ki je dr. Štefan Bukovec. Proračun za poslovno leto 1978 in obračun za leto 1976 pa bo glavna skupščina obravnavala na svojem zasedanju januarja meseca. Iz deželnega proračuna za leto 1978 Sedem milijard za razvoj prometa Včeraj se je v Trstu zadnjič v tem letu sestal deželni koordinacijski odbor za promet. Predsednik Cm cianni je podal poročilo o delu, ki ga je odbor opravil v preteklih mesecih, in o problemih s področja javnega prometa, ki še čakajo na u-strezno rešitev. V tej zvezi je posebej omenil vprašanje polnega izvajanja delovne pogodbe za delavce, nameščene pri avtobusnih podjetjih. Cocianni je tudi povedal, da bo deželna uprava v okviru proračuna za leto 1978 izdala za razvoj avtobusnega prometa v Furlaniji - Julijski krajini sedem milijard lir. Na koncu je Cocianni orisal -riačrt deželne uprave za dobavo novih avtobusov po sistemu »leasing*. KD zahteva izreden poseli za tržaško luko Krščanska demokracija je postavila formalno zahtevo po izrednem državnem posegu v korist tržaškega pristanišča. V zvezi z osimskimi sporazumi naj bi osrednje oblasti izdale delegiran odlok za izboljšanje pristaniškega poslovanja in izravna vo finančnega primanjkljaja. Kakor je sinoči sporočilo pokrajinsko tajništvo stranke, je bil ustrezni sklep sprejet na sestanku s poslancem Maroccom, kj mu je v okviru vsedržavnega vodstva KD poverjena skrb za luška vprašanja. Sestanka so se udeležili poslanec Belci, podpredsednik deželnega odbora Stopper, predsednik 'luške ustanove Zanetti, pokrajinska tajnika Rinal-di (Trst) in Longo (Gorica) ter nekateri javni upravitelji in izvedenci. Tržaško pristanišče ima vse možnosti — meni Krščanska demokracija — da se v prihodnje krepko u-veljavi v mednarodnem merilu, in sicer toliko bolj, ker mu je bila z osimskimi sporazumi poverjena no- va pomembna vloga. Delegirani o-dlok naj bi zato obsegal norme za troje posegov v korist tržaški luki: za posege organizacijsko - funkcionalne, gospodarsko - finančne in strukturalne narave. Pristaniški u-stanovi je treba priznati večjo avtonomijo in možnost, da brez vsakega birokratskega zavlačevanja o-pravlja predvidene naložbe. S finančnega vidika bi morala država nameniti luški ustanovi poseben sklad za finančne in kreditne operacije, ji nakazati državne pristojbine, ki bremenijo luške storitve, in ji zagotoviti primerne predujme za izravnavo primanjkljaja. Kar zadeva osimske sporazume pa je pristaniška ustanova dolžna, da olajša sodelovanje med Italijanskimi in jugoslovanskimi lukami ob severnem Jadranu tako glede razvoja prometa, kakor tudi glede prizadevanj za zaščito naravnega okolja. lijska programska listina je za KD še vedno veljavna, saj dežela potrebuje podporo vseh demokratičnih sil za premostitev sedanjih težavnih trenutkov. Nasprotovala pa bo vsakim poizkusom spreminjanja začrtane poti, ni pa pripravljena na odpovedi, ki bi zapečatile bodočnost naše demokracije. Toliko bolj v naši deželi, ki igra tudi pomembno mednarodno vlogo. Težke kritike sta izrazila tudi svetovalca Trauner (PLI) in Ber-gomas (KPI). Svetovalec Lonza (PSDI) pa je podprl proračun in srednjeročni načrt za naložbe. Gospodarska kriza, ki je zajela našo državo, .je v veliki meri prizanesla naši deželi in to naj bi bil po mnenju Lonze dovolj zgovoren dokaz, kako so bile dosedanje deželne pobude pozitivne. Danes bi moral deželni svet izglasovati obračun za leto 1976. proračun za prihodnje leto in srednjeročni načrt za naložbe. Po dveh dneh razprave je že dovolj zgovorna slika kbhčnega glasovanja: KPI, PSI, MF, F*LI in MSI bi glasovati proti, proračune naj bi podprla torej le večina KD, PSDI ir PRI. Stališče Slovenske skupnosti pa bo jasno šele danes ob glasovalnih izjavah. Drevi skupščina PSI , 6revi se ob 18.30 uri sestane na sedežu v Ulici Mazzini 32 skupščina članov tržaške federacije PSI. Pokrajinski tajnik Carbone in deželni tajnik Renzulli bosta poročala o vlogi socialistične stranke v krajevnem političnem dogajanju in o predlogih za prebroditev krize tržaškega gospodarstva in za napredovanje političnega okvira. tičnih in sindikalnih delavcev, predstavnikov javnih uprav in znanstvenih ustanov iz naše dežele. Slovensko narodnostno skupnost so zastopali predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Race, tajnik odbora za gospodarstvo Kapič, predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Bole in predstavnik, Slovenskega raziskovalnega inštituta Štrajn. Prisotne je v imenu trgovinske zbornice pozdravil predsednik Mo-diano, nakar je predsednik pokrajinske uprave Ghersi prikazal namene in pomen konference. V tej zvezi je nanizal nove momente, ki nastajajo v tržaškem in deželnem gospodarstvu, med temi zlasti začetek u-resničevanja gospodarskega dela o-simskih sporazumov. Gospodarska konferenca je z vso ostrino postavila v .ospredje negativne plati ekonomskega dogajanja na našem področju, zdaj pa je treba napeti vse sile, da se bodo predlogi za premostitev krize, ki so se izoblikovali na konferenci, začeli dejansko izvajati. Skrb za to pripada političnim, j sindikalnim in gospodarskim kro-I gom, pomembno besedo pa mora-| jo imeti pri tem tudi krajevne uprave, kot so zlasti občina, pokrajina in dežela, in to v sodelovanju z univerzo in tržaško trgovinsko zbornico. Pokrajinska uprava pa je sklenila prevzeti še nove pobude za globlji poseg v tukajšnjo gospodarsko problematiko: v kratkem namerava organizirati študijsko srečanje o problemih tržaške in miljske industrije, preučiti strukturo zaposlenosti na Tržaškem s posebnim poudarkom na probleme brezposelne mladine in sprožiti posebno študijo o gospodarskem dometu italijansko - jugoslovanske industrijske cone na Krasu. Župan Spaccini je opozoril na dejstvo, da so pri gospodarski konferenci sodelovale praktično vse komponente tukajšnjega življenja, skupna prizadevanja pa so prišla do i-zraza tudi pri poznejših nastopih v obrambo tržaškega gospodarstva pri pristojnih organih v Rimu. V razpravo je posegel tudi predstavnik sindikalne zveze CGIL - CI SL - UIL Cruciati, ki je izrazil priznanje pokrajinski in občinski upravi za delo, opravljeno v zvezi s konferenco, hkrati pa je obžaloval, da še vedno ni na razpolago aktov z lanske konference o državnih soudeležbah. Cruciati je omenil tudi o-simski sporazum in rtaglšsfl,' da bo treba v prihodnje na našem področju okrepiti industrijske strukture bodisi v skupni industrijski co- • Predsednik deželnega sveta Pittoni je včeraj sprejel na sedežu dežele novega generalnega konzula v Kopru Francesca Labbruzzo. Izraz solidarnosti z režiserjem Codello Sinoči je bila v dvorani v Ul Madonnina manifestacija solidarno sti z režiserjem dokumentarnih filmov Ludovicom Codello, ki ga je tržJško porotr.o sodišče pred krat kim obsodilo na 2 leti zapora pogojno, na procesu zaradi sabotaže dolinskega naftovoda. Manifestacije, o kateri bomo še poročali, so se udeležili nekateri vidni zastopniki združenja avtorjev dokumentarnih filmov ANAC. ni na Krasu, bodisi v okviru že obstoječega industrijskega potenciala. S seje odbora SKGZ za sredstva javnega obveščanja Včeraj se je sestal odbor SKGZ za sredstva množičnega obveščanja. Osrednja točka dnevnega reda je obsegala pregled gradiva o položaju v naših občilih. Odgovorne naloge in vplivno mesto naših občil pri oblikovanju kulturne in družbenopolitične stvarnosti narekujejo potrebo po temeljiti proučitvi celotne problematike in izdelavo jasnih stališč za učinkovit pristop v politični akciji za reševanje vseh vprašanj, ki neposredno zadevajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Zato je odbor za sredstva množičnega obveščanja sprejel vrsto sklepov, ki naj usmerijo uresničevanje programa v bližnji prihodnosti. V prvi vrsti gre za vprašanje, ali javna občila ustrezajo potrebam, ki jih narekuje sedanja stvarnost, ali so možne izboljšave in so te povezane z vizijo perspektiv, ki si jih Slovenci postavljamo za jutri. Pismo uredništvu Odgovor dolinskega županu Prejeli smo in objavljamo: Včeraj sem v rubriki «Pismo u-redništvu* bral daljše pismo vašega naročnika in člana Slovenske skupnosti Silvestra Metlike. Ko sem pismo prebral, se mi je spontano u-trnilo vprašanje: »Le kam pes taco moli? V pismu je namreč postavljenih več vprašanj, mnenj in očitkov, ki gredo na račun Primorskega dnevnika, občinske uprave, sindikatov, italijanskih strank, Liste slovenske skupnosti, župana in načelnika skupine KPI. Vašim bralcem in našim občanom še posebej želim povedati, da ima navedeno pismo več »netočnosti in površnosti*, ali recimo čisto osebnega gledanja kot ga lahko zagreši dopisnik Primorskega. S svoje strani bom iskal priložnost, da pri nas stvari i razčistimo. S tovariškimi pozdravi! Župan občipe Dolina Dolina, 21. 12. 1977' niiiitiiHtmtHiiiiiiiMHfiMiiiiiitiimiitiiiiiiiiMiiiiiiiiimfiMMiiiiiiiiiifiimiMfiiiiiimitiMiimiiiitniiiiiiiitiiii STALIŠČE RAVNATELJEV ITALIJANSKIH SREDNJIH ŠOL Podpora upravičeni zahtevi po avtonomiji slovenske šole Izjavo s podpisi so poslali ministrstvu za šolstvo in tržaškemu šolskemu skrbništvu V boju za avtonomijo slovenskega šolstva smo dosegli pomemben rezultat, saj je podpora večine ravnateljev italijanskih in slovenskih srednjih šol v tržaški pokrajini zahtevi po avtonomiji slovenske šole nedvomno važen mejnik. V dokumentu, ki so ga poslali ministrstvu za šolstvo, tržaškemu šolskemu skrbništvu in časopisju, ravnatelji ugotavljajo, da je bila zahteva po ustanovitvi pokrajinskih šolskih komprenzorijev za slovenske šole upravičena tako s tehničnega kot s pravnega vidika, na podlagi mednarodnih norm, določil u. stave ter naravnega in državnega prava. Nadalje poudarjajo, da je treba tudi na podlagi člena 5. zakona 477 iz leta 1973 zagotoviti slovenski manjšini vse pogoje, da si sama upravlja šolstvo, saj je upravljanje prvo in edino jamstvo za samostojni kulturni razvoj slovenske narodnostne skupnosti ter predpostavka za srečanje in soočenje slovenske kulture s PRED DREVIŠNJO IZREDNO SKUPŠČINO Ugodna ocena načelnikov skupin o delovanju konzorcija za prevoze j Zmanjšana primanjkljaja za 'leti 1977 in 1978 - Nakup ali najem novih avtobusov - Zaželen pristop pokrajine Včeraj se je sestala stalna komisija načelnikov ikupin, ki so prisotne v skupščini konzorcija za prevoze, katerim je predsednik Campagna poročal n, stanju in pobudah, ki jih ima ustanova v teku za izboljšanje finančnega stanja in storitev, ki jih po pristojnostih izvaja. Skupaj s predsednikom upravne komisije Rossijem sta najprej seznanila načelnike skupin s pozitivnim izidom nedavnega srečanja, ki sta ga imela s pokrajinskimi tajništvi političnih strank ustavnega loka in sta orisala vprašanje prevzema imovine bivše prevozne službe komunalnega podjetja ACEGAT in miljske ACNA, ki bo na dnevnem redu izredne skupščine konzorcija, ki so jo nujno sklicali za danes ob 17.30 v dvorani tržaškega občinskega sveta. Opravili so nato pregled delovanja in položaja, pri čemer so z zado- voljstvom ugotovili zmanjšanje proračunskega primanjkljaja za leto 11^7 in ohranitev predvidevanj za leto 1978, kar je bilo mogoče, navzlic inflaciji, z zmanjšanjem stroškov in povečanjem dohodkov, ki so ga dosegli s povišanimi vozninami in raz-redčenjen večernih voženj. Rešili so tudi skoraj v celoti vprašanja osebja, Po zaslugi konstruktivnih odnosov med upravitelji in sindikati. Pozitivno je tudi dejstvo, da so skoraj vse sklepe sprejeli soglasno, kar priča o težnji k sodelovanju in enotnosti, ki preveva skupščino. Načelniki skupin so izrekli odobravanje tudi pobudam, ki so v, teku, kot je nakup novih 25 do 30 avtobusov z deželnim prispevkom in najem še drugih na podlagi deželnega «lea-singa*, pobuda za prevzem še preostalih 2 privatnih prog, prizadevanja za preureditev cestnih zvez, zlasti v tržaški občini, ki naj še spodbuja u-porabo javnih prometnih sredstev. Komisija je izrazila zadovoljstvo ob namenu, ki so ga izrekli na srečanju s političnimi tajništvi, da pristopi h konzorciju tudi tržaška pokrajinska uprava, kar bi znatno olajšalo bremena občinskih uprav. Manj razveseljive so pa vladne zamude pri u-resničevanju reforme krajevnih financ in ustanovitvi posebnega sklada za javne prevoze, kar bi edino zagotovilo trajne rešitve za to pomembno službo. Vlada bi zato morala vsaj nujno nakazati neketj predujmov. V zvezi z zavrnitvijo sklepa o priznanju posebnih olajšav za nekatere kategorije (vojni, civilni in delovni invalidi) po pokrajinskem nadzornem odboru, so sklenili pripraviti nov po pravljen sklep. kulturo Italijanske večine. Pred temi tehničnimi in pravnimi razlogi pa bi morali pri deželnih upraviteljih in na ministrstvu prevladovati politični in kulturni razlogi o upravičenosti avtonomnih upravnih organov za slovenske šote, saj je nepojmljivo, kako se lahko manjšini zagotavlja najširša zaščita v okviru državne zakonodaje, če se ji oporeka najosnovnejša pravica do samostojnega šolstva, kajti šola je bistveni element v življenju nekega naroda. Podpisniki v celoti razumejo razloge, zaradi katerih so pripadniki slovenske narodnostne skupnosti napravili vse potrebne politične in pravno-uprav-ne korake za uresničitev neizpodbitne zahteve Po kulturnem razvoju. Obenem podpirajo boj Slovencev za avtonomijo slovenske šole, ki je tudi temeljni pogoj za enakovredno srečanje in plodno sodelovanje med šolami obeh narodnostnih skupnosti ter za poglobitev dosedanjega sodelovanja med tu živečima narodoma. Ob izidu zbirke grafik in pesmi PARALELE bosta pesnik Marko Kravos in grafik Marjan Kravos predstavila svoje delo v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, danes, 22. decembra, ob 18. uri. Na tovariško srečanje vljudno vabljeni! V Tržaški knjigami razstavlja absolventka Pedagoške akademije, katedra za likovno vzgojo v Mariboru MAJDA ŽELEZNIK olja in tempere. Razstava bo odprta do konca tega meseca. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 22. decembra DEMETRIJ Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.24 — Dolana dneva 8.41 — Luna vzide ob 14.40 in zatone ob 4.35. Jutri, PETEK, 23. decembra VLASTA Vreme včeraj: Na j višja temperatura 10,1 stopinje, najnižja 6 stopinj, ob 13 uri 10,1 stopinje, zračni tlak 1025,5 mb ustaljen, vlaga 43-odstotna, nebo jasno .veter 12 km na uro vzhodnik, morje skoraj mimo, temperatura morja 10,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 21. decembra 1977 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 15 ljudi. UMRLI SO: 83-letna Zaira Zuddas vd. Da Nova, 56-letni Danilo Della Mora, 70-letni Bruno Semini, 56-letni Ermanno Stuparich, 41-letna Ines Mamic por. Hrelja, 81-letna Giovanna Marcusa vd. Delconte, 81-letni Gia-como Galante, 59-letni Ermanno Co-selli, 73-letni Ladislao Dorfini, 82-let-na Anna Falomo vd. Della Mattia, 75-letni Pietro Oretti, 93-letni Enrico Debelli, 48-letna Giustina Nemaz por. Gerebizza, 86-letna Francesca Vergi-nella vd. Poggi, 72-letni Milan Rupel. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NASIVK] VELIK PRIHRANEK PELLICCER1A CERVO TRSI IE1. 196-301 Viale XX Settembre št 16/111 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2. Borzni trg 12, Mi-ramarskfdževorecl 117, 1)1. Combi 19. (od 8.30 d0 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. nočna služba lekarn (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zi .irovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boi jun ec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-114; Božje polje Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tet. 200-121: Se sljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 27M24. PSIHOPEDAGOŠKA SLUŽBA V OBČINI DEVIN-NABREŽINA išče slovensko družino, ki bi sprejela 14-letno deklico samo za božične in novoletne praznike. Vsa pojasnila dobite v centru za mentalno zdravje v Nabrežini. (Tel. 200-131, zdravnica Del Giu-dice, ali v večerni urah na št. 420-370) STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Sezona 1977-78 BRANISLAV NUŠIČ OBLAST komedija v dveh delih Prevod MILAN JESIH Scena arh. SVETA JOVANOVIČ Kostumi in maska SLAVICA LAL1CK1 Koreografija ■ JANEZ MEJAČ Priredba in režija MIROSLAV BELOV1C Ponovitve: glej pod rubriko »Gledališča*. Gledališča STALNO SLOVENSKO ULEDALIšCE V TRSTU - Kulturni dom Branislav Nušič: OBLAST: Ponovitve: danes, 22. t.m., ob 16. uri abonma red H — ob 20.30 abonma te° E - mladinski v četrtek; jutri, 23. t.m., ob 16. uri abonma red I — ob 20.30 abonma red F • sindikalni. ROSSETTI Danes ob 20.30 (do 23.30) »Volpone* Bena Jonsona v izvedbi rimskega g'e' dališča. Režija Luigi Squarzina, v glavni vlogi Mario Scaccia. Rezervacije Pri osrednji blagajni v Pa5^1 Protti 2. 4. abonmajski odrezek. Predzadnja predstava. , Šolske vesti Na pobudo združenja staršev dlj*‘ kov državnega učiteljišča A.M. Slomšek in priključenega tečaja za vzg°F teljice, bo jutri, 23. t.m., ob 10. ur* v Marijinem domu pri Sv. Ivanu »Župančičeva proslava*. Vabljeni so vsi starši dijakov, vse učno in ne" učno osebje. Tržaški pretor Corrado Bidoli je včeraj obsodit pogojno in brez vpisa v kazenski list na dva meseca zaporne kazni in na 100.000 lir globe 19-letnega pripadnika neofašistične mladinske organizacije »Fronte della gioventu* Giorgia Rivo. Rivo so a-genti političnega oddelka tržaške kvesture zasačili 18. julija letos na Borznem trgu s polno torbo kamenja. Njegovo prisotnost so povezali z bližnjim zborovanjem MSI. Riva se je včeraj pred sodnikom zagovarjal, da je potreboval kamenje za ureditev vrta pred svojo hišo in da so ga agenti zasačili, ko je hotel stopiti v avtobus; očitno pa sodnik tej dokaj nenavadni verziji ni verjel in ga je obsodil zaradi posesti predmetov, ki lahko služijo kot orožje. . irSffiS RANCA Dl CREDITO Dl TRI ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A TRST ~ Ul-VJA f Fll_2( 'O, • ("S* 01-AriS TEČAJI VALUT V MILANU DNE 21.12.1977 Ameriški dolar: debeli 870.— drobni 840,— Funt šterling 1650.— švicarski frank 427,— Francoski frank 181.— Belgijski frank 25,— Nemška marka 407.— Avstrijski šiling 56,50 Kanadski dolar 770,— Holandski florint 378,— Danska krona 146.— švedska krona 181.— Norveška krona 160.— Drahma: debeli 21,50 drobni 19,50 Dinar: debeli 42,50 drobni , 42,50 MENJALNICA vseh tujih valut. da sprejema nem obsegu OGLASNI ODDELEK PRIMORSKEGA DNEVNIKA OBVEŠČA za novoletno številko, ki bo Izšla v poveča- NOVOLETNA VOŠČILA PROSVETNIH, ŠPORTNIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ IZ TEHNIČNIH RAZLOGOV DO VKLJUČNO 23. DECEMBRA. URNIK: vsak delavnik od 9. do 12.30 In od 15.30 do 18. ure. Ariston 16.00 »Aldila del bene e male*. Režija Liliana Cavani. Do-minique Sanda, Erland Josephson, Robert, Pawel in Vima Lisi. Pre povedan mladini pod 18. letom Mignon 15.00 «La grande avventura* Barvni film za vsakogar, Nazionale 16.30—22.15 «Facciamo I® more?... puiche rimanga tra noi*-Pierre Audry, Anna Douking. f>re' povedan mladini pod 18. letom, Barvni film. Grattucielo 15.30 «1 nuovi mostri* Vittorio Gassman, Omella Muti, A* berto Sprdi in Ugo Tognazzi. Excelsior 15.30 «Guerre stellari*. Mark Hamill, Carrie Fisher. Barvni f1*111, Fenice 16.30 »Larancia meccanica*-Prepovedan mladini pod 18. letom-Barvni film. Eden 16.00 »La bestia in calor**-Prepovedan mladini pod 18. letom« Ritz ,16.00 , »La soldatessa alla visita militare*. Edwige Fenech. Prepove' dan mladini pod 14. letom. Filodramniatico 16.00 «Le vacanze «" rotiche delle liceali*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni f>'m' Cristallo 16.00 «A Venezia un dicem-bre rosso shockiqg». Donald Suthef-land. Prepovedan mladini pod letom. Barvni film. Aurora 16.30 »La bella e la bestia*-Prepovedan mladini pod 18. letom-Barvni film. Capitol 16.30 «Quel!i della calibro 38*-Prepovedan mladini pod 18. letom-Barvni film/ Moderno 16.30, 19.00, 22.00 «1 canno-ni di Navarone*. Gregory Barvni film. Impcro 16.30 »Magia nuda*. PreP°| vedan mladini pod 18, letom. Barvni film. Ideale 15.30 «L'ispettore Martin d® teso la trappola*. Walter Mathau-Barvni film. Vittorio Vemeto 16.30 «L’uomo sul te‘j to*. Carl Gustav Lindested. Barvn' film. Prepovedan mladini pod letojn. Radio 16.00 »La sbandata*. Eleonor® Giorgi, Domenico Modugno. Prep0' vedan mladini pod 14 letom. Astra 16.00 »Dalla Cina' con furore*-Bruce Lee. Barvni film. Volta (Milje) 16.00 «E continuflvan« a chiamarlo il gatto con gli sBv® li». Barvna risanka. Razna obvestila Repentabrska občinska uprava s s delovanjem kulturnega društva ‘h* škl dom, priredi danes, 22. ob 20. uri v prostorih občinske d palnice predavanje o novem dru*m skem zakonu, predvsem o Pr®'Jjj ureditvi premoženja zakoncev. Govo bo odvetnik Branko Agneletto. Izleti SPDT prireja v ponedeljek, 26. cembra 3. zimski izlet po Krasu člane in nečlane. Zbirališče ie -j. glavni avtobusni postaji ob 8.15. ^ hod avtobusa do Medje vasi j« . 8.30. Izlet bo potekal od Meje v® na Grmado, od tod pa v Cerovi)« Vižolje. Povratek jp v popoldan® urah. Namesto cvetja na grob Albina ca in Andreja Metlike darujeta F ka in Marija 5,000 lir za sponi® padlim v NOB iz Padrič. tet« Ob prvi obletnici smrti drage p Pine daruje Mirella 10.000 lir 28 Polet' Albin* Namesto cvetja ha grobova Al,.u. Kalca in Andreja Metlike daruje žina Cijak-Lipanje 5.000 lir za nost Družina .Opčine in 5.000 hr PD Lipa. 5 Družina Vladimira Kende daruj tisoč lir za Dijaško matico. ,e. V spomin pokojne sestre Prli.e]j-lja Draga Gantarja darujejo ^ ce, ,Srečko, Mitja in Egon 40.08u za ŠD Polet. SkuP' BENEŠKI DNEVNIK SPOMINSKA SVEČANOST V ČEDADU Ali bo parlament zares v kratkem sprejel zakon o globalni zaščiti? Ob 33. obletnici usmrtitve osmih partizanov je govoril poslanec Arnaldo Baracetti V nedeljo, 18. decembra, je poteklo 33 let, odkar je padlo pod »acifašističnimi streli osem parti-I tanov. ki so bili obsojeni na smrt. Med ustreljenimi partizani so bili j trije Slovenci: Franc Pahor iz 0-j Patjega sela, Anton Marinig iz Do-I brovega in Stojan Terpin iz Vi-I Polž. Ostali so Pili Furlani in eden Sicilijanec. Bili so vsi mladi fantje od 18. do 30. leta stari. V I Pedeljo predpoldne se ie zbralo j Pred občinsko palačo v Čedadu ve-I tjko število demokratičnih riržav-I tjanov, predstavnikov borčevskih j organizacij in oblasti. Prisotni so j bili tudi nekateri svojci ustreljenih j borcev iz Furlanije in Slovenije. Generalni konzulat SFRJ v Trstu je zastopal konzul Vladimir Plečaš. Od občinske palače se je razvil dolg sprevod po mestnih; ulicah in trenil do športnega igrišča, kjer Priča spominska plošča o tnučeni-ški smrti padlih borcev za svobodo. Tu je najprej spregovoril nrof. Gino Lizzero, predsednik sekcije ANPI iz Čedada. Dejal je, da se Pa tem mestu zberejo vsako leto Antifašistični borci, oblasti in de PMcratični državljani, da bi se oddolžili spominu padlih mučenikov. Čedadski župan Giovanni Del Bas-so je rekel, da moremo govoriti Oiladim generacijam o žrtvah fašizma ir. o idealih odporništva, da I bodo znale ceniti in čuvati prido-I bitve demokracije in svobode. Glavni govornik je bil poslanec Arnaldo Baracetti, sekretar obrambne komisije pri poslanski zbornici. Garacetti je dejal, da je bila na teh Geh skovana skupna antifašistična borba različnih narodov: Furlanov, Slovencev in Italijanov, kar priča budi skupno prelita kri za svobodo. Partizani se niso borili samo proti Pacifašizmu, pač pa tudi za pravičnejšo družbo, za boliše življenje delavcev in kmetov. To so delno do-^gli z demokratično ustavo, ki pa, na žalost, ni bila še popolnoma u-fesničena, niti kar se tiče priznanja pravic narodnostnim manjšinam. Glede slovenske manjšine je rekel, da bo kmalu sprejet v parlamentu !akon za globalno zaščito vseh pra-vic, kakor predvideva republiška dstava in prav tako tudi za druge bfanjšine, ki živijo na ozemlju ita-fjanske reoublike, med katerimi je lUdi furlanska. Sporazumi, čeprav .darcialni, med demokratičnimi sila-n>i, so omogočili pozitivno in zado-V°1 'ivo rešitev obmejnega vprašanja jked Italijo in Jugoslavijo. To nam bo še bolj omogočilo razvijati naše nacije za mir in za sodelovanje v ?vetu, še posebej^v zapadni Evropi, in med drugim dejal govornik. Izseljenci zahtevajo sklicanje konference o izseljenstvu v FJK i Knotno deželno tajništvo izseljen-I *jbh organizacij ALEŠ, ACLI, ERA j pLE in Društva slovenskih izseljen-j^v v Belgiji, na Nizozemskem, v (-Uksemburgu in v severni Franciji na sestanku v Bruslju proučila ]*^nje deželnih izseljencev iz Furlane - Julijske krajine v državah ®Gs. Sestavili so dokument, ki so ga Poslali predsednikoma deželnega od-Va in deželnega sveta, deželnim Ainištvom KD, KPI, PSI, PSID in pftl ter enotni deželni sindikalni federaciji CGIL, CISL in UIL. Doku-dent, ki so ga poslali tudi koordinacijskemu odboru izseljenskih orga-J [''tacij naše dežele, ugotavlja sploš-| bo naraščanje brezposelnosti v dr- žavah EGS in pomanjkanje resnih perspektiv za zaposlitev izseljencev. Organizacije izseljencev zato zahtevajo sklicanje druge deželne konference o izseljenstvu, in sicer v roku, ki ga je postavilo deželno vodstvo izseljencev. Ob tej priložnosti naj bi natančno proučili še zlasti resno stanje zaposlovanja v državah EGS, o čemer je enotno tajništvo izseljenskih organizacij že Sl. junija 1977 obvestilo deželnega odbornika Dal Masa, ki pa ni spoštoval obveze po takojšnjem sklicanju konference o teh vprašanjih. Obisk delegacije KPI pri ZK občine Tolmin Delegacija področnih odborov KPI iz. Čedada, iz Manzana in iz Nadi-ških dolin se je udeležila konference zveze komunistov tolminske občine. V Tolmin jih je povabil tajnik ZK Tolmin Dušan Jug. Delegacijo so sestavljali Renzo Marinig iz Čedada, ki je zastopal področje Če- dada in Manzana ter Vilma Marinig in Licio Battaino za komuniste Nadiških dolin. V imenu gostov je pozdravil Renzo Marinig, ki je potrdil zavzetost KPI za dosego kulturnih in jezikovnih pravic slovenske skupnosti v videmski pokrajini preko popolnega izvajanja osimske ga sporazuma. Naglasil je, da nekatere pobude KPI lahko vzbujajo izredno zanimanje ZK, predvsem kar zadeva možnost sodelovanja na gospodarskem področju. Battaino se je zadržal pri oceni pozitivnega razvoja odnosov političnih sil do vprašanja beneških Slovencev, k: ga je ocenil tudi kot posledico dolgotrajnega boja slovenskih komunistov Nadiških dolin za manjšinske pravice. Battaino se je zahvalil predstavnikom Slovenije za pomoč, ki so jo nudili po potresu prizadetemu prebivalstvu in je izrazil željo, da bi se prijateljski odnosi med tolminski-!• organizacijami in conskim odborom KPI iz Čedada še bolj okrepili. Ob koncu so predstavniki KPI povabili tolminske voditelje ZK, naj se januarja udeležijo v Manzanu zasedanja o ekonomskih vprašanjih. IIIIHHIIIIHIIIHIIIIIHIIHIIHIIHIIHIIHIIIHIIIHUlIHIIIMIIIIIHtllllllllllHIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHHHlaHHHIIItllt V ŠHETRU V HOTELU «BELVEDERE» Začel se je ciklus predavanj 5. benečanski kulturni dnevi Prvo predavanje je imel prof. Francescato, ki je go. voril o teoretičnih problemih jezikovne zvrstnosti V petek, 16. t.m., so se v Špetru v hotelu «Belvedere» začeli 6. benečanski kulturni dnevi. Prvo predavanje ciklusa petih predavanj je i-mel prof. Giuseppe Francescato, predavatelj dialektologije na tržaški univerzi, ki je govoril o teoretičnih problemih jez kovne zvrstnosti. Najprej je predavatelj pojasnil termina bilinguizma in diglosije. Dvojezične so tiste osebe, ki obvladajo dva jezika v vseh njunih manife-stac jah, od pogovornega momenta pa vse do obvladanja težjih književnih tekstov, oziroma besedil. Popolna dvojezičnost pa je kljub vsemu utopija, kajti prav malo je ljudi, ki bi lahko dva jezika obvladali v vseh njunih stopnjah. Pogostejše se srečujemo s pojavom digtgsije. Tu ljudje govorijo oziroma obvladajo dva različna jez:ka, vendar na različnih socialnih in, kulturnih nivojih, jezika sta lahko komplementarna, dopolnjujoča. Tako ima književni jez k popolnoma določeno družbeno funkcijo, ki je narečje ne mo-' re imed, ali jo ima v drugačSi obliki. Take ugotovitve lahko povežemo, je dejal Francescato, s stanjem v Beneški Sloveniji.. Tu se na šolah poučuje samo itaTjanščino, kar je vsekakor velikega pomena glede na kulturne, politične, ekonomske in socialne potrebe, vendar je v nasprotju z jezikom, ki se govori v družinskem krogu. Dvojezičnost nt zavira intelektualnega in intsTferč-nega razvoja mladine, vendar je treba paziti na emotiven in psihološki moment, ki bi lahko privedel ljudi, k' govorijo oba jezika, do tren, in neracionalnih izbruhov. Mnoge prisotne je zanimal problem šolstva in izdelava globalnih zaščit vseh etničnih skupin. Prof. Francescato je delal, da temeljni problem tči v šolstvu. Sola bi morala nuditi tistim, ki govorijo narečja, pouk v materinem jeziku, le ta pa qnttmjCLi HI ■ JPT ommcL oJJ. AVTOCUm o(.ACAcetAl3-UW3££5, pri novem UPIhf-U. STHlTi/icA NoSi^C ZKSnoci . / DAR tv9bj(,o 5UMSKIH QVH •SUSŽNE’ \r» Z. -ZEBJ-Oi - K O VE lU KaoTEiaiJHUE: J*OPV5T od do 45/» o/ /O Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1978 Celoletna Mesečna 29 000 lir 2.900 lil NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montcechi 6 Tel. 795-823 Raznašalei Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek- račun št. 1192 Uprava: Gorica, Ul. XXIV Maggio št. 1/1 Tel. 83 382 Raznašalei Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 bi moral/biti povezan z državnim jezikom. Občinstvo je z velik/m zanimanjem sledilo izvajanju preda vatel ja, ki je na jasen iin učinkovit način predstavil svoje predavanje. S seje predstavnikov združenja za ogrožene jezike s Pred dnevi so se v Čedadu na društvu «Ivan Trinko» sestali predstavniki mednarodnega združenja za ogrožene jeziki DVkulture, da bi pripravili redno sejo 'federalnega komiteja združenja, ki bo 28. in 29. t.m. v Casarsi. Glavni tajnik mednarodnega združenja Samo Pahor je orisal glavne smernice in probleme, o katerih bodo razpravljali na seji v Casarsi. Govorili bedo predvsem o izsledkih konference videmske pokrajine o etničn"-jezikovnih skupinah, o-bravnavaH pa bodo tudi obisk deželnega odbornika Mizzaua na šolah in v kulturnih krožkih, predlog KPI in PSI o globalni zaščiti Slovencev, zakonski osnutek KPI za zaščito fur-lanščine ter pobude, ki jih bo treba sprejeti, da bi se ve to uresničilo. Na koncu, je še dejal Pahor, bodo na seji federalnega komiteja pretresli rezultate zborovanja KD o fur-' - ~i ‘erlku in kulturi, ki je bilo v Marlignatcu. Na pripravljalnem sestanku so spregovorili še Mario Lizzero, ki je prisotnim obrazložil široko diskusijo znotraj KPI o etničnih manjšinah v Paliji, Viljem Černo, ki je obsodil' KD, da strumontalizira vsakršno pobudo, Pavel Petricig pa je podal nekaj predlogov Slovenskega raziskovalnega Inštituta, medtem ko je Izidor Predan govoril o problemih obveščanja. ZADNJA SEJA JE BILA V TOREK Zaključek plodnega triletnega delovanja upravnega sveta slovenskih osnovnih šol Veliko pužnjo so posvečali vprašanju prostorov za naše šole - Novi svet. se sestane v začetku prihodnjega leta Zasedanje KD o furlanski kulturi »V deželi Furlaniji - Julijski krajini dopušča popolno priznanje pravic vsem jezikovnim skupnostim in še zlasti valorizacija furlanskega kulturnega bogastva večje možnosti svobode in avtonomije.* S temi be-sedrmi je furlanski senator Tortutti zaključil zasedanje, ki ga je priredilo pokrajinsko vodstvo KD v Mar-tlgnaccu v videmski pokrajini o furlanskem jeziku in kulturi. Na zasedanju so spreg-vorili tudi pokrajinski tajnik KD Turello in deželni odbornik Mizzau, ki je na kratko spregovoril tudi o Slovencih v Beneški Sloveniji. Dokument KD o manjšinski zaščiti V petek se bo na sedežu krščanske demokracije v Vidmu sestala posebna komisija, ki bo predstavila dokument o pravicah Slovencev v videmski pokrajini. Komisijo vodi prof. Guido Barbina, pri njej pa sodelujejo strankini parlamentarci in predstavniki KD iz Nadiških dolin: deželni svetovalec Specogna, pokrajinski svetovalec Chiabudini in dr. Ferruccio Clavora. Sestanku bo predsedoval pokrajinski tajnik KD Turello. Dokument bodo predstavili javnosti na zasedanju o manjšinski zaščiti. ki bo po vsej verjetnosti v Čedadu. \ Na svojo zadnjo, zaključno sejo se je v torek sestal okolišni svet didaktičnega ravnateljstva v Gorici, ki .je bil izvoljen pred tremi leti. • Po volitvah bo z manjšimi ■izjemami novi svet precej prenovljen, in se bo sestal v najkrajšem času. Na torkovi seji so ocenili trilet no delo, v glavnem pa so preu čili delovanje v zadnjem letu V tem razdobju je prišlo do osvo jitve predlogov za poimenovanje nekaterih osnovnih šol po slovenskih pisateljih in pesnikih. Pre cej govora je bilo o nadaljnjem delovanju števerjanske celodnevne šole. 'Načeli so tudi vprašanje dodelitve ene učne moči za dopolnilne dejavnosti, kot sta n.pr. telovadba in predvajanje kratkome Iražnih filmov na šolah. Morda se lxxlo stvari v kratkem pozitivno uredile. Sistematični pouk telovadbe bi namreč pomagal učiteljem pri koordinaciji mladinskih iger. Znano ,je namreč, da .je deželna .uprava dala pobudo za poučevanje telesne vz.go.je v osnovnih šolah, na slovenskih šolah pa je čutiti pomanjkanje dodatnih učnih moči. V ospredju zanimanja okolišnega sveta .je bilo vprašanje šolskih stavb in njihove opreme. To vpra Sanje se vleče leta in leta. V Ste verjanu so po lanskem potresu in razkropitvi dijakov zaradi pokvar jene šolske stavbe to vsaj za silo popravili, učiteljstvo in otroci pa nestrpno pričakujejo novo šolsko stavbo, ki je v gradnji. Na pod ročju goriške občine dobro pote kajo gradbena dela nove osnovne šole v Ulici Čampi. Urejeno je vprašanje šolske stavbe v Ulici Croce, prav tako so v redu prenovljeni šolski prostori v Podgori. V štandrežu so no skupnem in odločnem' prizadevanju staršev in Učiteljev, krajevne vaške konzulte in vseh društev dosegli, da je ob činska uprava dala med poletjem popraviti šolsko zgradbo. Ni pa še urejeno vprašanje zadostne kurjave, kajti predvideno centralno ogrevanje na metan ne deluje še. stare peči pa ne morejo zadostiti potrebam. S tem v zvezi je krajevna konzulta že napravila ustrezne korake na občini. Položaj v stavbi zavoda Lenassi v Ulici Vittorio Veneto ni med najboljšimi. Med |>olel jem so ime !i v teh prostorih spalnice za ra zne skupine in so zato imeli težave a začetkom pouka, pred nekaj dnevi so prepleskali stopnišče-vhod v šolo. a le do prvega nadstropja. Občina bo morala enkrat za vselej poskrbeti za to stavbo. V Povrni je postal pouk v zadnjih dneh nemogoč. Pokvarjeno peč v eni učilnici so zamenjali s tako, ki ,je neuporabna in v eni učilnici so imeli v torek !e nekaj stopinj nad ničlo. Obljubljenega popravila pevmske šolske stavbo ni bilo, poslopje je v slabem stanju in treba ga bo nujno popraviti. Precej težav so imeli ob začet-' ku letošnjega šolskega leta ob nre hodu vrtca ONAIRC pod državna upravo. To je povzročilo- veliko težav organizacijskega značaja Tem se je pridružila še ministrska o krožnica o skrčenju delovnega ur nika. Stvari sedaj potekajo bolje, po dveh mesecih so že povečali število osebja, tako da imajo sedaj v vsakem vrtcu eno vrtnarico, c"o asistentko in kuharico. Poleg tega pa imajo še za potrebe treh s'ovenskih vrtcev v goriškem okolišu (Šlandrež, Podgora. Pevma) še eno vzgojiteljco, ki kar omogoča spoštovanje predpisov o novem urniku. Vsekakor pa se bodo stvari na vrtcih normalizirale sproti. Člani sveta didaktičnega ravnateljstva so ob koncu triletnega mandata ugotovili, da je bilo u-pravljanje zadovoljivo. Vedno je svet skušal vsa vprašanja rešiti čimprej in na najbolj možni način, ker je vedno imel v vidiku redno delovanje šole. Proti koncu dobe je bilo opaziti precej odsotnosti Članov sveta, kakor da bi se pojavila neka utrujenost, kot neko upadanje zanimanja in navdušenja. Zaradi premajhnega števila prisotnih na sejah sta o nekaterih stva reh odločala izvršni odbor in tudi učiteljski zbor. Te ugotovitve ne zmanjšajo važnosti tega šolskega organa, niti ne morejo okrniti vsega, kar je napravil za dobrobit naših šol. Novi svet naj dosedanje pozitivne in negativne ugotovitve upošteva. Potrebno pa bo novo tolmačenje zakonov in nujna bo večja pristojnost izvoljenih šolskih organov. Delavci «Itaicanti«ri» manifestirali v Trstu Delavci tržiške ladjedelnice «Ital-cantieri* so včeraj v Trstu uprizorili protestno manifestacijo, da bi ponovno opozorili pristojne o-blasti na nujnost izdelave področnega načrta za poživitev ladjedel-ske industrije. Skupina 500 delavcev, ki jih je vodstvo ladjedelnice v začetku preteklega oktobra vpisalo v dopolnilno blagajno, se bo 2. januarja vrnila na delo. Isti dan pa bo odšlo v dopolnilno blagajno 700 novih delavcev, že 1. januarja pa bo vodstvo vpisalo v blagajno 100 delavcev in 1. marca nadaljnjih 100. V aprilu naj bi ladjedelnica prejela naročilo za gradnjo štirih 17.000-tonskih tovornih ladij: v tem primeru se bodo delavci v dopolnilni blagajni postopno vrnili na delo. Seja pripravljalnega odbora združenja za zaščito štandreške zemlje Drevi ob 20. uri se bo v domu Andreja Budala v štandrežu sestil pripravljalni odbor združenja za zaščito štandreške zemlje. Vabljeni so predstavniki vaških društev, lastniki zemljišč, neposredni obdelovalci in sploh vsi, ki jim je pri srcu usoda štandreške zemlje. V DRUŠTVU cIVAN TRINKO» Drevi v Čedadu odprtje razstave primorskih slikarjev Razstavo so priredili v sodelovanju z ZKO iz Nove Gorica Eno Izmed razstavljenih del: Pavel Medvešček «Sisma 2», sitotisk ■HHIHMHHHHIIIIHIf H H HIHIIIHHIIHHHIIIIH HI IH IIHHtlllllll IIHIII HHIIII1IIII llttl tlllltllt llllllllllllll IIIIIIIIIIIIIHIIIMIII llllllllll lili llllllllll til IIIIMIIIIH MII MIIIHIIIIII ZASEDALA JE ŠTUDIJSKA KOMISIJA V TRSTU M M *vv • I v* v v «| • Izkorišča nje lezi sc ilovice samo na podlagi deželnega načrta Komisija ni prišla do enotnega stališča, saj ni bilo mogoče uskladili ali vsaj približati različnih koristi V ponedeljek, 19. t.m., je bil v Trstu sestanek študijske komisije, ki naj bi izdelala mnenje glede industrijskega izkoriščanja nahajališč gramoza in ilovice v goriški pokrajini. Komisijo sestavljajo strokovnjaki z najrazličnejših področij, predstavniki sndikalnih organizacij ter predstavniki društev za varstvo okolja. Na ponedeljkovem sestanku so govorili v glavnem o izkoriščanju nahajališč ilovice, medtem ko so vprašanje gramoznic pustili ob strani, ker v tem trenutku ni tako aktualno. smradi tega sork so^eloygr n ju povabili tudi upravitelje občin goriško - krminskega področja, ki so zaradi Okoriščanja hahajališč ilovice neposredno" prizadete. /Poleg števerjanskega župana Klanjščka in odbornika Terpina so bili na sestanku prisotni še predstavniki občin Koprivno, Šlovrenc, Krmin. Dežela je že pred časom poverila družbama Geotecneco in Samotar izdelavo geološke študije in načrta za industrijsko izkoriščanje naravnih nahajališč gline in peska v goriški pokrajini, Pred dokončno izdelavo tega dokumenta, na podlagi katerega bodo v prihodnjih letih tudi uravnavali izdajo dovoljenj za izkope, pa je deželno odborništvo za industrijo in trgovino želelo slišati še za mnenje različnih dejavnikov družbenega in gospodarskega življenja na Goriškem. Mnenj, ocen in predlogov :e bilo zato slišati nič koliko. Tako so se nekateri strokovnjaki postavili odločno na stran industrijskih posegov na Prevalu in nekaterih drugih območjih. Hvalili so zlasti kakovost su-tovlne iz tamkajšnjih nahajališč. Nasprotnega mnenja pa so bili predstavniki občin. Tako je štever-janski župan ooozoril na kratkovidnost takih Stališč. Nespametno bi bilo namreč forsirati neko industrijsko dejavnost na škodo druge, visoko donosne panoge, ker bi s tem ustvarili pogoje za naraščanje brezposelnosti, za beg iz kmetijstva, za pojav, '-.i na srečo v Brdih še ni zavzel masovnega obsega. čeprav je mnenje komisije — do enotnega stališča sploh ni prišlo — samo posvetovalnega značaja, pa je treba kljub temu priznati, da je de- žela le ubrala (ali pa bila prisi ljena ubrati) nekoliko drugačen pristop pri urejevanju posegov na teritoriju, kar se do zdaj ni dogajalo, saj so bili vsi izkopi šd do nedavna tako rekoč izkopi «na črno*, kasneje pa je dežela tako stanje, z izdajo dovoljenj, samo sanirala. Kaj se bo iz kupa besed izcimilo? Podjetji, ki jima je bila poverjena izdelava načrtov, bosta prvi osnutek predložili najbrž proti koncu januarja. Za zdaj smo uspeli izvedeti, čeprav informacija ni potrjena, da izkopi ilovice na področju goriške pokrajine n^ bi smeli zavze-^ mati površine večje oel foC iia. To* nekam čudno izgleda, čei upoštevamo dejstvo, da ima podjetje Valda-dige že zdaj dovoljefije' zš ižkop‘‘na površini nekaj hektarjev. Taki naj bi bili načrti, kako bo v resnici pa bo odvisno od višine sodelovanja in dogovarjanja med ob .činami in deželo. Nekaj pa je le gotovo. Nikakor se ne sme ponoviti praksa, ki so se jo, ob pomanjkanju točnih zakonskih določil in ob potuhi deželnih oblasti, do sedaj posluževala nekatera podjetja. Triurna stavka (ržiških pristaniščnikov Pristaniški delavci v Tržiču so včeraj stavkali 3 ure v okviru vse državne st-vkovne akcije. Delavci prve in druge izmene so med stavko imeli tudi zborovanje. Protestna akcija je bil potrebna z radi nerazumljivega zavlačevanja s strani vlade pri reševanju nekaterih perečih vprašanj te kategorije delavcev. Razprava o odnosih med katoličani in marksisti Na pobudo kulturnega krožka «Ri-nascita* bo drevi ob 20.30 v hotelu Palače v Gorici javna razprava na temo: Kaj se je menjalo v odnosih med katoličani in marksisti? Uvodni poročili bosta podala duhovnik Mar o Lo Cascio in odvetnik Nereo Battello. IIHIIHHIIIIIIIMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIin Občinstvo na nedeljski svečanosti l*ri*pvrnjlv ta IIIJASMl flAlllO Kot smo obširno poročali. Je bilo na nedeljski svečanosti na gradbišču K ultumo športnega središča zelo veliko naših ljudi in gostov. Na sliki Je pogled na množico med govori in nastopom združenih pevskih zborov Med prazniki javni lokali odprti vso noč Goriška prefektura je izdala de kret, na podlagi katerega bodo javni lokali ob božičnih in novoletnih praznikih lahko odprti vso noč do šeste ure zjutraj. Ukrep velja za noč med 24. in 25. decembrom, med 25. in 26. decembrom in za Silvestrovo. Za podaljšanje urnika ni treba predložiti po sebne prošnje. | I (iKli/, i KH"u'e«r»i Drevi nastop Livie Čerini v deželnem avditor,ju V organizaciji goriškega krožka Piccolo Cineforum bo drevi v deželnem avditoriju gledališki večer z mlado igralko Livio Čerini. V režiji Fabrizia Caleffija bo predstavila zanimiv recital na besedilo Umber-ta Simonetta o stiskah in protislovjih današnje družbe in* še posebej posameznika. Naslov dela je «Sta per venire la rivoluzione e n on ho niente da mettermi*. Začetek predstave je ob 21. uri. Na sedežu kulturnega društva «1-van Trinko* v Ulici Patriarcato 18 v Čedadu odpro drevi, ob 18. uri, razstavo severnoprimorskih likovnih umetnikov, članov Društva slovenskih likovnih metnikov. Razstayo prirejata društvo «Ivan Trinko* v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Nova Gorica, odprta bo do 13. januarja vsak delavnik od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah pa samo dopoldne. Razstavljajo Lucijan Bratuš, Danilo Jejčič,' Pavel Medvešček, Negovan Nemec, Rafael Nemec, Nedeljko Pečenac, Rudi Pergar, Marko Pogačnik, Rafael Terpin in Miloš Volarič. Na otvoritvi bo pel Goriški oktet iz Nove Gorice. Proti imijanju fen Po zgledu podobnih pobud v italijanskih mestih, so se tudi goriški trgovci odločili, da ne bodo izrabili božičnih in novo'etnih praznikov za višanje cen. Sklep so sprejeli na zadnji seji skupščine goriških trgovcev, jestvinarjev. Čeprav so se nekateri člani kategorije ogrevali, da bi kupcem ponudil: za božič -in novo leto ugoden nakup nekaterih artiklov, so se na koncu zedinili za zgoraj omenjeno rešitev. Tako bo od danes do 6. januarja veljala blokada cen vseh artiklov v trgovinah na drobno. Trgovci, ki se bodo pridružili tej pobudi, bodo na vidnem mestu izpostavili naois, ki je bil sestavljen po dogovoru z gortškim združenjem trgovcev: «V tej trgovini so cene med prazniki trdne. Prosimo preverite.* DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je f Tržiču dežurna lekarna «Ai Redento re», Ul. Fratelli Rosselli 23. tel. 72340. IIIIIIIIIIIHIIIIIIHHHIHHIHIIIIHIIIIIHIHIIIIIHtll>|llHII|l||HHIIHIIHHIIII|HIIIIHIIIIIIIIIIIHHIIHIIill||IHIIII|MI NA PRVI SEJI PO OBČNEM ZBORU Porazdelitev funkcij v odboru Sindikata slovenske šole Zavzeli so odločno stališče v zvezi z vzgojiteljico v vrtcu v Ulici Vittorio Veneto Dne 16. decembra se je sestal novoizvoljeni odbor qa prvi seji in izvolil svoje organe. Izvršni odbor sestavljajo: prof. Albin Sirk predsednik. Sergij Korošec podpredsednik, prof. Marjan Bednarik tajnik, Adrijana Dornik blagajničarka, Jože Pahor gospodar, člani pa prof. Ivan Bratina, prof. Nevica Budal, prof. Anka Primožič, Vera češčut. Nadzorni odbor: predsednik prof. Miladin čeme. člani pa Ivo če ščut, Verena Buzzi. Razsodišče prof. Andrej Bratuž predsednik, člana pa prof. Marjan Vončina ter Marinka Leban. Za stike s tiskom prof. Miladin Čeme. Odbor sindikata je vzel v . pre tres poročilo, objavljeno 7. decembra t.l. v Primorskem dnevniku glede namere ministra Malfattija o ustanovitvi posebnih organov za avtonomijo slovenske šole. Sindikat je mnenja, da pred ustanovitvijo teh organov mora priti s strani ministrstva do informativnih stikov z odgovornimi organi slovenske manjšine kot so sindikat, stranke in drugi. Obenem predlaga, da se že obstoječa šolska odbora, goriški in tržaški, konstituirata v red nj organ in da začasno nadomeščata šolske organe do njih redne izvolitve. Odbor je vzel v pretres tudi situacijo šole- v Štmavru, kjer vsako leto pride do menjave učnega osebja. Sindikat je mnenja da ta ka nestalna situacija škodi šoli sami. Mnenje je, da bi se enoraz-rednica razdelila v dvorazrednico, tako da bi otroke ene razrednice vozili v Pevmo ali obratno, Glede otroškega vrtca v Ulici V Veneto je bila zainteresirana deželna komisija za zadeve sloven ske šole in je Sindikat ugotovil, da .je občina kar trikrat kršila zakon in sicer: t. ker ni poslala imenovanja v odobritev šolskemu skrbništvu (glej čl. 40 K.d. iz leta 1928); 2. ker za namestitev vzgojiteljic v vrtcu morajo učiteljice imeti specifično diplomo za otroške vzgojiteljice in ne učiteljišča: 3. ker je prva osnovna zahteve, poznanje slovenskega jezika (kakor predvideva pravilnik občine). Nadalje je odbor sindikata vzel na znanje izjavo z dne 9. septembra 1977, ki so jo podpisali Konfederalni šolski sindikat (CGIL CISL, UIL), ki priznavajo manjšinskim šolam pravico do avtonomije. Kino Goriva VERDI 17.00—21.30 «Guerre stellari*. C. Fisher in A. Guinness. CORSO 17.30-—22.00 »Guerre stellari*. MODERNISS1MO 16.0(1-22.00 «Amid miei*. U. Tognazzi in G. Moschin. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTdhlA 17.00-22.00 »Grazie tant* e arrivedecci*. C. Villani in M. Scarpetta. Prepovedan mladini pod 18. letom. ^ CENTRALE 16.30—22.00 «Due cuori • una cappella*, R. Pozzetto in A. Belli. tržit PRINCIPE 17.30 - 22.00 «11 pistolero delfAve Maria*. EXCEL8I0R 16.30 -22,00 «QueU'ultl-mO ponte*. Aom Gorica in okolica SOČA »Zbogom policaj*, francoski film ob 18. in 20. uri. SVOBODA »Veliki Gatsby», ameriški film ob 18. in 20. uri. DESKLE »Judo in karate v borbi ■ tolpo*, francoski film ob 18. in 20. uri. DEŽURNA LEKARNA V GOI Danes ves dan in ponoči Gorici dežurna lekarna Tavasan zo Italia 10, tel. 2576. V NEW YORKU SO PROSLAVILI DVA JUBILEJA ZINKE KUNC Ena največjih pevk naše dobe ANDREJ ŠAVLI: VRSTA SKOZI CAS Obrazi koprsko-goriške generacije slovenskih učiteljev (1875 - 1909- 1919) čeval ,v Trstu na Ciril - Metodovi šoli pri Sv. Jakobu in hkrati na zasebni trgovski šoli. Leta 1929 je moral zaradi fašističnega nasilja zapustiti Trst, preselil se je v .Jugoslavijo, služboval dolga leta na Igu iri v Ljubljani. Med narodnoosvobodilno vojno so ga zaradi sodelovanja z OF Nemci poslali v Dachau, po osvoboditvi je služboval pri ministrstvu za prosveto v Ljubljani V Kopru je bil med vidnimi kulturnimi delavci, vodil je Dramsko društvo «Istro», ustanovljeno leta 1908, v Trstu jo sodeloval pri Ljudskem odru, nekaj časa je bil intendant Slovenskega gledališča, sodeloval pri Zvezi jugoslovanskih učiteljskih društev, v njenem organizacijskem odseku in1 učiteljskem pevskem zboru. , Že v Trstu in še bolj v Ljubljani se je uveljavil kot književnik. ■ Nekaj njegovih novel in črtic je izšlo v primorskih listih, črtica Obisk v Biblioteki za pouk in zabavo, v zbirki Šest mladinskih iger (Trst) je pet Ribičičevih in ena Voukova. Strahote koncentracijskega taborišča j* popisal v zbirki črtic Dachau, založba Lipa v Kopru je izdala zbirko njegovih črtic in novel Na ltjejniku dveh svetov, v kulturnih revijah je raztresenih mnogo njegovih člankov. Najbogatejši pa je njegov prevajalski opps. Na višku in splošno znani so njegovi prevodi 'l ruščine (prevajal je Andrejeva, Križanovsko. Turgenjeva, Koro-lenka. Gorkega i.dr.), najbolj razširjen je njegov prevod M. Hjin" E. Segalovega dela Kako je.človek postal velikan, ki je izšel pri Prešernovi družbi. Prevajal je tudi , Fadejeva, iz poljščine Sienkievvicza, v italijanščino P* je prevedel Tavčarjevo Visoško kroniko nesli na potomce. Progresivno usmerjena učiteljica Milena Bra-tinova (r. 1888) in najožja politična sodelavka Staneta Žagarja je bila liči Kristjana Bratine, prav tako člana prve kopr.sge peterice maturantov: zaslužna borca proti fašizmu Stane (r. 1904) in Srečko Vilhar (r. 1907) sta sinova Franca Vilharja. v prvi skupini koprskih maturantov. Na Koper je imel zelo žive spo mine. Kaže, da je bilo tisto prvo leto učiteljišča še posebno burno ne le zanj, ki se je zatekel v Koper iz političnih razlogov, ampak za vse slovenske in hrvat-ske dijake. Italijanska koprska ulica je ob vsaki priliki kazala nejevoljo, da so se pojavili v mestu in spreminjali njegov italijanski videz, Vilhar je bil zaleden Slovenec, v Kopru se 'je seznani) s hrvaščino, v svoji knjižnici je imel vse življenje mnogo hrvatskih knjig, že v Ko pru je oboževal profesorja in hrvatskega narodnega buditelja Vjekoslava Spinčiča, ki ga je po zneje srečeval tudi v Gorici. Odlično je pel bariton, ljubil petje, ustanovil in vodil je več pevskih zborov, po potrebi tudi igral na orgle. Imel je svoj harmonij, da je z njim vodil pevce. Bil je odličen kmetijski strokovnjak in vodil kmetijske strokovne tečaje. Služboval je na Brjah/ v Oseku, Velikih Žabljah in v Kromberku. V pokoj je šel šele leta 1926, ko je bil star 74 let. Tedaj se je preselil v Gorico, kjer je umrl, star 81 let. Zanimivi so ti prvi koprski maturanti, med katerimi je bi! Franc Vilhar. Malo jih je bilo, samo pet, in vendar je še danes slišati o njih, čeprav za dva sploh nimamo podatkov. O Alojzu Buncu in Kristjanu Bratini govorim posebej. Nekaj imajo vsi skupnega, namreč vraščenost v službeni kraj, v življenje in potrebe ljudi, redke selitve in dolgo službeno dobo. Morda bi lahko zaključili, da so prvi maturanti odnesli z učiteljišča zavest pio-nirstva. Morda ni le zgolj naključje, da so gojili to zavest naprej tudi v družini in .jo pre- Po rodu Zagrebčanka je prvič nastopila na odru ljubljanske Opere Toscanini jo je povabil v ZDA - V Metropolitanu nastopila 423-krat Pred nekaj dnevi — 17. t.m. — je minilo 40 let, ko je prvič nastopila na odru newyorške Opere Metropolitan Zinka Kunc-Milanov. Če to ime veliko pomeni ljubiteljem o-petne glasbe srednje in starejše generacije, so bolj redki ljubitelji operne umetnosti med mlajšo generacijo, ki o tej umetnici vedo kaj več, če sploh kaj vedo. In vendar gre za ceno največjih opernih pevk naše dobe*, za pevko, «ki je od vseh solistov, ki so nastopali v Metropolitanu, dala največ* kot je zapisal glasbeni kritik največjega ne\vyorškega dnevnika. Zinka Kunc-Milanov se je rodila v Zagrebu 1906. leta in po opravljeni srednji šoli sta ji bila na zagrebškem konservatoriju učitelja Trriina in Kostrenčič. Prvič je Zinka Kunc-Milanov nastopila na odru v Ljubljani in sicer kot Leonora v Veidijem Trubadurju. Nato je prešla v Zagreb, kjer .je nekaj časa nastopala na odru domače Opere. Od tod je odšla v Prago. In ko je leta 1987 bila povabljena v Salzburg na znani festival in pela solistični part v Verdijevem «Requie-mu» pod taktirko Arturja Toscaninija, jo je ta povabil v New York. Še istega leta in sicer 17. decembra je nastopila spet v vlogi Leo-nore v Verdijevem Trubadurju, na kar se je njeno življenje vzpenjalo vedno višje in višje, do 16, aprila 1966, ko je z opero «Andre Chenier* zaključila svojo briljantno kariero. Samo v newyorškem gledali šču Metropolitan je nastopila 423 krat, torPj več kot katerakoli operna pevka prej ali pozneje. Njen repertoar je bil zelo velik, saj je ustvarila nič manj kot trideset velikih in zelo zahtevnih vlog. Zinko Kunc-Milanov so ocenili kot «največjo Aido vseh časov*. Morda je v tem za trohico preveč navdušenja, toda tako so jo ocenili v New Torku, kjer so ji pred ne- Franc Vilhar (18.72 - 1933) ki je, kot smo že rekii, nastopila v glavnih vlogah nič manj kot 423 krat v newyorškem opernem gledališča. Zinka Kunc, ki se je pred 11 leti umaknila iz opernega življenja, živi v New Yorku, kjer kljub temu, da je prekoračila 70. leto starosti, poučuje na glasbenem oddelku nevv-yorške univerze, kjer so ustanovili poseben sklad, ki nosi njeno ime in iz katerega dobivajo podporo o-ziroma štipendije obetajoči mladi pevci, kd jim prav ta štipendija daje pravico, da jih poučuje Zinka Kune. Čeprav že toliko let živi v ZDA, Zinka Kunc n,i ločena od svoje do movine. V času druge svetovne vojne se je z mnogimi drugimi velikimi Jugoslovani, ki šo živeli v ZDA, kot na primer z. velikim znan stvenikom Nikolo Teslom, s slovitim violinistom Balokovičem in drugimi vključila v jugoslovanski odbor. ki je širil po ZDA resnico o jugoslovanskem odporniškem gibanju in zbiral sredstva za pomoč partizanom. Ziniva Kunc s ponosom pravi, da ga ni bilo sestanka tega odborg, nfL katerem bi ne bila sodelovala, vrhu tega je priredila vrsto koncertov po ZDA v sklad za pomoč narodnoosvobodilnemu boju in posnel ' tudi ploščo jugoslovanskih ljudskih pesmi, da bi čdm bolj približala boj Jugoslavije za svobodo jugoslovanskih izseljencem v Ameriki. Kot vidimo, se Zinka Kunc-Mila nov še ni umaknila v'pokoj. Udejstvuje se kot profesorica petja. Z one me ga odra pa je stopila pred 11 leti. Vodstvo Opere Metropolitan je prav njej delo čast, da je poslednjič pela na odru stare metropolitanske Opere „v uprizoritvi o-pere «Andre Chenier* T6. aprila 1966, preden se je slovita Opera preselila v novo moderno poslopje. Ivan Vouk (1886 - 1951) Rodil ’ se je na Studenem pri Postojni. Oče Andrej Vilhar je bil 'v službi pri < Windischgratzo-vem gozdnem gospodarstvu v Postojni. iDva sina, Franca in še enega, je poslal v Ljubljano- na gimnazijo. Oba in še nekateri njuni sošolci so bili izključeni iz vseh gimnazij. v državi, ker so razširjali neke protidržavne letake. Tudi oče Andrej je. zaradi političnega «delikta» sinov izgubil službo pri Windischgratzu in se moral zaposliti pri upravi Postojnske jame. Tako piše Francova hči Zora por. Saunig. Izključeni gimnazijec -Franc, ki je bil tedaj v 4. ali 5. razredu, je šel v Koper, v šolskem letu 1875-1876 obiskoval četrti letnik učiteljišča in leta 1876 maturiral Rojen je bil v Kopru, kjer je obiskoval osnovno šolo, učiteljišče, maturiral leta 1905, pozneje se usposobil za pouk na meščanskih šolah; poučeval je v Črnotičah nad Črnim kalem, In! vud-niSkj učitelj na koprskem učite-/ Ijišču. S selitvijo učiteljišča iz Kopra ie prišel na deško vadnico v Gorico; nekaj: let pred prvo vojno poučeval hkrati še stenografijo na slovenski gimnaziji; v letih 1915-1918 je deloval na za pdšlovalnih tečajih gori.ških učiteljišč v Trstu, po vojni'je pou- ka j dnevi v glasbeni dvorani new-yorškega vseučilišča priredili slavje, ki so se ga udeležili člani združenja Opere Metropolitan, študenti, profesorji newyorškega vseučilišča, predstavniki jugoslovanskega veleposlaništva v ZDA in številni izbrani gostje, ki so hkrati proslavili 40-letnico njenega prvega nastopa na odru newyorškega opernega gledališča in 50-letnico njenega prvega opernega. nastopa na sploh. Na tej svečanosti je nastopil ansambel zagrebških soli* stov, ki so nalašč podaljšali svojo turnejo po ZDA. Tu je bilo izreče-, nih veliko zdravic in zahval, msd katerimi je bila tudi zahvala ju goslovanskega ambasadorja v ZDA BcloVskega, ki .je med drugim rekel, da «ta najlepši glas na svetu je toliko prispeval za razvoj prija teljskih odnosov med Jugoslavijo in ZDA*, prof. newyorškega vseučilišča Terrold Rbss pa je spre-govoi it o »edinstvenem glasbenem pedagogu Zinki Kune», ki «ji je treba za njen delež izraziti največ jo zahvalo*. S pohvalami in izrazi hvaležnosti bi lahko še na dolgo nadaljevali, a menimo, da je bolje vrniti se,neposredno k njej, k pevki, ki je,z izrednim jjrirodnim talentom/ a tudi z velikimi napori dosdgla največje rezultate,/VeMdaF hkrhlf' o-' staja preprosta, skromna in, kar’ je. še najpomembnejše, zvesta svoji deželi, svoji stari domovini. Čep-av se zdi. da je šel vzpon Zinkp Kunc naglo navzgor, kar bi v drugih besedah pomenilo, da je z lahkoto d-srzala vedno nove in nove rezultate, Zinka Kunc meni, da temu ni tako. Predvsem Zinka Kunc ne govori o velikih žrtvah, ki so jo do velike slave pripeljali. «Ne verujem v slavo, ki bi se redila čez noč*, pravi dobesedno Zinka Kunc, «Resnični uspehi se dosegajo le z velikimi odpevedmj. Mnogokrat je treba slirn-R zrbc in zdržati. Res je, so tud' ljudje, ki so postali slavni čez noč, toda njihova slava je kaj kmalu ugasla. Ko sem pred 40 leti prispela z ladjo «Normandie» v New York in podpisala prvo pogodbo za samih 95 dolarjev na teden, mi prav gotovo ni bilo lahko. In sledilo je marsikatero razočaranje, pa tudi marsikatera solza je padla, vendar nisem nikoli popustila. Nikoli nisem priznala utrujenosti, ki je ne priznam niti danes*. Ko se danes spominja svojega pr vega srečanja s Toscaninijem v Salzburgu, kjer mu je morala v nekakšni avdiciji odpeti nekaj tak tov, pravi, da je pred to preizkušnjo trepetala. Skromno pa je še dodala: »Pozneje sem velikokrat nastopala pod njegovo taktirko, a vsakokrat trepetala kot šiba na vodi*. Rekli smo, da je Zinka Kunc Zagrebčanka, torej Hrvatica. In vendar je do pred nedavnim bila ona edina neitalijanska operna pevka v zgodovini Opere Metropolitan, ki so jo angažirali, da bi pela italijanske opere. In ko je prišla na avdicijo, ni zapela niti ene italijanske besede, pač pa je pela vse v ’ nemščini. In vendar so jo sprejeli, pa čeprav v Operi Metropolitan velja železni zakon, da se opere izvajajo v originalu, to se pravi italijanske opere v italijanščini. Kot je le njej lastno, Zinka Kunc skromno poudarja, da «velikih o-pernih uprizoritev ne ustvarjajo le veliki solisti. »Metropolitan* je velika Opera zato, ker je v njej vse odlično, ne le nosilci glavnih vlog, pač pa je izjemno pomemben zbor, dirigent je odločilen, vse vloge pa morajo biti enako pripravljene, balet mora biti prvorazreden in tudi statiste je treba pravilno izbrati*. »Le tako nastajajo vrhunske uprizoritve*, mfeni Zinka Kun?, Majda Železnik \ Tržaški kn iijrarni v'T."'5w5 SUcarka - naivka Velikonjeva k Nore Carice se je že dobro ure Uarila r našem zamejstvu, Majda Železnik pa. ki je prišla iz Maribora. se je nepričakovano pojavila pred našim občinstvom s svojo prvo razstavo. In sicer v tržaški kn iiparni. Če je Velflconjeva slikarski samorastnik, ima Železnikova vse papirje r re(hi». kot bi rekli figurativno. Absolvirala je vri/nrec pedagoško akadenfijo v Mariboru in imela v likovni vzgo ji sposobne profesorje kot so Go L a. Kores in Pandur mlajši. Od tod tudi njeno trdno strokovno znanje, ki ga izpričujejo razstav-l ena o’ja in tempere. Pa ne gre le za trdno strokovno znanje, nač pa tuoi za pretanjeno umetniško občutje w, mladostno navdušenje, ki stremi za čim popolnejšim izrazom. Maida Železnik pa se ne spušča. kot mnogi mladi likovniki na vašem področju, v raznoličnost melodičnega razčlenjevanja barv in obrisnosti sveta, pač pa skuša r svojih delili obnavljati estetski blišč iz zgodnje dobe slovenskega modernega slikarstva. V njenih oljih s tihožitji cvetja ih sadja, z rdečim makom, zlato rumenimi kakiji ter rubinastim grozdjem, pa tudi s skromno rjavkasto čebulo uveljavlja ob vsej slikovitosti in dinamičnosti čopiča tudi predmet no jasnost in trdnost v izaradnji slik. Nekoliko bolj impresionističen odmik od sproščenega realizma pa onažamo v odličnem kra-ikem motivu s koruznim poljem. Se krepkeje, s skoraj moško roko pa so naslikane velike tempere. med katerimi posebno izstopajo motivi starih kmečkih domov iti skednjev njene zelene Štajerske ki jo je doživljala v otroških letih v Malečniku pri Mariboru. V temperi sta tudi sliki, ki prikazujeta širok razgled na Pohorje ter tihožitje z jabolkami. V obeh primerih se kaže rahel osebnejši odnos do bistva ustvarjalnosti. Za sedaj je Majda Železnik Sve-toivančanka. če bo tam tudi pognala korenine, ni dvoma, da bo ta razmeroma mlada slikarka znatno obogatila naše zamejsko slikarstvo, posebno glede na ustvarjalnost slikark. ki še niso dobile tako nadarjenega podmladka. m. B. IV/ ,, ■ sMmmšm mmmmm Ko govoriš z nekom, ki je daleč in se ti zdi, da je v bližnji sobi, pomisli na delo, ki je storjeno, da ta glas pride do tebe. V Italiji dela na tem področju 300.000 ljudi, obratuje 9.000 pretvornih central, napeljanih je 80 milijonov kilometrov linij, na tisoče kilometrov podmorskih kablov ter trije umetni sateliti, poleg tega pa je investiranih na tisoče milijard. Vse to, da lahko pride tvoj glas kamor želiš, na katerikoli konec sveta. Kakor da bi bilo v bližnij sobi. v TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) — Zaradi svojega samoljubja ne spreminjajte objektivnih dejstev. Popravite storjeno napako. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) — Če nimate na razpolago vseh pogojev, ne spuščajte se v neko prenagljeno pustolovščino. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) — Konstruktivni razgovori v zvezi s prašanjem, ki vas zanima. Manjši spor s sorodniki. KOZOROG (od 21. 12. do 20. L) — Izkoristite svojo domišljijo in ne zavračajte novosti. Sklenili boste novo prijateljstvo. VODNAR (od 21. L do 19 2.) -Opravljajte mimo naprej svoje običajno delo. Vaši najbljižnji vam bodo hvaležni za to, kar ste zanje storili, RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) - O-pravite na kratko z nasprotovanji, ki se porajajo. Storite vse, da si čimprej pomirile živce. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — Spodbudne vesti glede vašega finančnega poslovanja. 'Srečne zadeve v najboljšem razvoju. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) - Pred sabo imate obsežen program. Začnite izvajati njegove najvažnejše dele. Nenavadno prijetno srečanje. DVOJČKA (od 21. ,5. do 22. 6 ) -Z realističnim posegom boste rešili neko nevšečno situacijo. Neko prijateljstvo še bo okrepilo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) - Modernizirajte svojo organizacijo. Srečali boste staro že pozabljeno ljubezen. LEV (od 23. 7. do 23. 8.) - Načrt je uresničljiv samo z drugimi. V neki nenavadni zadevi vam bo v pomoč samo vaša intuicija. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) -Z odločnim ukrepom si boste ponovno pridobili star zgled. Vaš o-sobni uspeh naj bo oprt z iskrenim prijateljstvom. S stroji, kot je ta podvodni traktor-buldožer postavljajo in urejujejo tisoče kilometrov telefonskih kablov na dnu morja. Iz umetnostnih galerij $$$% - # ££ (KjOL Al tu Horoskop NOGOMET V prijateljskem srečanju ITALIJA ZA BELGIJO PREMOČAN NASPROTNIK Kljub temu so «azzurri» slavili le najtesnejšo zmago Belgija — Italija 0:1 (0:0) BELGIJA: Pfaff, Gerets, Broos (Baecke), Meeuws, Renquin, Cools, Van der Eycken (Vercauteren), Cluytens, Cordiez (Verheyen), Coek, Bardenne. ITALIJA: Conti, Gentile, Maldera, P. Sala, Manfredoma, Scirea, C. Sala, Tardelli, Rossi, Antognoni, Pu-lici. STRELEC: v 73. min. Antognoni. Sinoči je bila v Liegeu prijateljska Nogometna tekma med reprezentancama Belgije in Italije. Zmagala je Italija, ki j-> z golom prednosti odpravila poprečno belgijsko enajsterico. V italijanskih vrstah je bilo več novosti, saj je bila zelo pomlajena; nastopilo je nekaj novih igralcev, ki so imeli priložnost, da pokažejo koliko veljajo v mednarodnem merilu. Predvsem je to veljalo za vratarja Contija, branilca Maldero in Manfredonio ter srednjega napadalca Rossija. V glavnem so vsi ti i-gralci izpolnili pričakovanja. V prvem polčasu so bili Italijani odločno boljši: sredina igrišča je dobro oskrbovala napadalce, slednji pa so bili netočni pri streljanju v vrata. Obramba pa ni bila posebej zaposlena. V drugem polčasu pa so Belgijci zaigrali nekoliko bolje. Postali so nevarnejši, s tem pa so zanemarili obrambo. Ko je do konca manjkalo še približno četrt ure, je Italija povedla. Na razpolago je imela prosti strel, katerega je Antognoni lepo streljal SMUČANJE VELESLALOM V KRANJSKI GORI Bojan Križaj na tretjem mestu Prvo mesto si delita Italijan Bernardi in Avstrijec Enn KRANJSKA GORA - Na mednarodnem smučarskem tekmovanju v Kranjski gori za 17. «Pokal Vitranc* je včeraj v veleslalomu prišlo na vrhu lestvice do nenavadne uvrstitve, saj sta prvo mesto osvojila kar dva tekmovalca z enakim časom. To sta bila Italijan Bernardi in Avstrijec Enn, ki sta na lestvici bila hitrejša od Jugoslovana Bojana Križaja za 17 stotink sekunde. 4. mesto je pripadlo Avstrijcu Stemerju, 5. pa njegovemu rojaku Brunnerju. Danes bo v okviru tega tekmovanja na sporedu slalom. Prva vožnja bo n sporedu ob 9.30, druga pa ob 12. uri. V Cortini d’Ampezzo bo danes na sporedu moški smuk, veljaven za svetovni pokal. Prvi bo starta] (ob 11. uri) Avstrijec Kindl, 2. bo Gens-bichler (Av.), 3. Russi. (švi.), 4. Plank (It.), 5. Klammer (Av.) itd. ...................................................................n..................................................................n NOGOMET TEDENSKI PREGLED 3. AL Slovenski derbi v Sovodnjah prikazal enakovredno igro Vesna se je v nedeljo (prvič) izkazala na domačem igrišču Slovenski dgrbi v Sovodnjah je Osredotočil naše zanimanje za zadnje kolo 3. amaterske lige na Gorišk. n. Remi, ki se je izluščil iz tega srebanja, je povsem pravilen, saj sta *i bili ekipi enakovredni. K temu velja omeniti lepo in hitro igro, ki sta j" ekipi pokazali vs tem srečanju, tar je vsekakor navdušilo številne Sledaice IZIDI ZADNJEGA KOLA San Lorenzo - Piedimonte 2:1 Brazzanese Audax 2:3 Azzurra Poggio 1:0 Pro Far ra - Fogliano 1:0 Romana - Vermegliano 2:1 Capriva - Edera 2:1 Sovodnje • Mladost 1:1 LESTVICA Romana 22. Audax 17. Fogliano 16. Roggio, Azzurra 15, Farra 14, Ca-triva 13, San I-orenzo 12, Verme-Sliano 11, Sovodnje 9. Mladost, Ede-fa, Piedimonte 7 Brazzanese 3. PARI PRIHODNJEGA KOLA (8. 1. 1978) Audax - Piedimonte, Vermegliano -Rrazzanese, Poggio - Edera, Foglia- 00 • Romana; Capriva San Xoren-*o, Mladost ■ Farra, Azzurra - So-kodnje. P.R. * * * # V nedeljo so odigrali pare 12. kola Nogometnega prvenstva 3. amaterske tae. Izidi obeh skupin so prinesli ne-tai sprememb na lestvici. Posebno v skupini N je prišlo do Nekaterih presenetljivih izidov. V/ prvi vfsti bi omenili prvi prvenstveni po raz ekipe S. Vito, ki je morala s lem spodrsljajem prepustiti vodstvo Na lestvici enajsterici Čampi Elisi ledina neporažena ekipa), ki je tokrat 1 visokim izidom premagala ekipo Krasa. Za predstavnike Krasa je to bil .tretji zaporedni poraz, s katerim se je ta odličnem startu znatno poslabšal Možaj na lestvici. Dobro pa se je v nedeljo odrezala resna, ki je z dvema goloma priseb-Nega Rustje prišla do prve zmage Na domačih tleh. če upoštevamo, da le Vesna imela v gosteh solidni Morano, lahko sklepamo, da Križani Nastopoma prebijajo krizo v katero zašli v samem začetku prvenstva ta oda je le, da s0 se ostale eki-ta že precej oddaljile in da kon-tao prvo mesto ni več mogoče, rendar v nogometu se je večkrat Nakazalo, da se lahko zgodi tudi ne taigoče. O ostalih izidih bi lahko omenili nepričakovan, delni spodrsljaj CGS proti Rolaneseju in zmago predstavnikov Afi-Siat, ki so Po šestih nedeljah ponovno prišli do dveh točk. V skupini O so vsi izidi govorili v korist voditelja lestvice Sovrane, ki si je z nedeljsko zmago matematično že zagotovil naslov zimskega prvaka. SKUPINA N IZIDI 12. KOLA S. Vito - Giarizzole , 0:1 Čampi Elisi - Kras 3:0 Rozzol - Afi-Siat 2:3 Roianese CGS 1:1 Vesna Modiano 2:0 Union - Esperia Pio XII 1:3 LESTVICA Čampi Elisi 18, Giarizzole 17. S. Vito 16. Esperia SL in CGS 14, Modiano in V na 11, Roianese 10, Kras in Esp. Pio XII 8, Afi-Siat 7, U-nion 3, Rozzol 2. SKUPINA O IZIDI 12. KOLA ArtigionL. - S. Andrea 1:1. Rabuie-se Cave 1:0. Domio^Sovraha 1:2, S Sergio Ba.xler„,,Wiw-GMT Do-natori (n.o.) Cbiarbp!* - K./:Anna 2:2, Inter SS Duino 0:0. LESTVICA Sovrana 20. Baxter 17. Cave in Ar-tigiani 15, Rabuiese 14, GMT in S. Anna 12, Chiarbola 11, Duino 10, Do-mio in Inter SS 8, Andrea 7, Dona tori 3, S. Sergio 1. , Zaradi praznikov bo sedaj prvenstvo prekinjeno za dve nedelji. Pare zadnjega ko'a bodo, kot že prvotno odločeno, odigrali v nedeljo 8.1.1978. Nato pa bo zaradi zaostalih lekem prvenstvo spet prekinjeno za dve nedelji (15. in 23. januarja). Pokrajinski odbor nogometne zveze je namreč sklenil, da morajo v teh dveh nedeljah odigrati vse zaostale tekme in nato se bo prvenstvo nadaljevalo 29. januarja s pari prvega povratnega kola VATERPOL ■ Danes se nista v tivolskem bazenu v Ljubljani pomerili dve najboljši evropski vaterpolski ekipi: Canot-tieri iz Neaplja in Ferencvarosz iz Budimpešte. Moštvi imafa povsem različni igri, Madžari igrajo trdno in borbeno, medtem ko so Italijani dokaj hitri plavalci, tako da pravega favorita v tej tekmi ni Vaterpolisti iz Neaplja so drugo italijansko moštvo, ki je osvojilo naslov evrop skega prvaka. Leta 1964 je namreč slavil Prorecco (uvršča tri državne reprezentante: vratarja Scotta, Pira-nea in D'Ange)ija). V ekipi Ferenc-varosza pa nastopajo sami študentje ekonomske fakultete (trije igralci so trenutno člani reprezentance: Fe-her, Debrazcani, ki je bil najboljši strelec finalnega vturnir ja in Gener-daf). To bo vseaakor velika in po membna prireditev v Tivoliju, saj so vanjo organizatorji vložili veliko truda To je že tretjič namreč, da Tivoli organizira superfinale; v prejšnjih dveh izdajah sta naslov osvojili ekipi Mladosti iz Zagreba in CSK iz Moskve. KOŠARKA V SKOPJU Jugoslavija balkanski prvak Jugoslavija je v Skopju osvojila naslov balkanskega košarkarskega prvaka. V zadnji tekmi je po dramatični igri premagala Bolgarijo s 96:90. MOKRINJE 40 cm NEVEJSKO SEDLO 30 cm KOČA GILBERTI 60 cm PRADIBOSCO 30 cm RAVASCLETTO 10 cm ZONCOLAN 20 cm SAURIS 30 cm TRBIŽ 25 cm VIŠA RJE 60 cm OVČJA VAS 25 cm SEDLO CHIANZUTAN 10 cm ALBA Dl CANAZEI 10-30 cm PLANOTA FOLGARIA 15-30 cm PLANOTA LAVARONE 20-35 cm PLANOTA PINE’ 10-20 cm ANDALO - FAI 20-50 cm CAMPITELLO 10-30 cm SEDLO SELLA 10-30 cm CANAZEI - SED. PORDOI 10-30 cm CAVALESE 5-50 cm FOLGARIDA 30-70 cm MADONNA Dl ČAMP. 40-90 cm MEZZANA-MARILLEVA 15-60 cm KRVAVEC 40 cm VOGEL x 50-70 cm BOHINJ 10 cm KOBLA 15.-30 cm KRANJSKA GORA 20 cm MARTULJEK 15 cm ZATRNIK 15-30 cm POKLJUKA 35 cm' ŠPANOV VRH 20-30 cm STARI VRH 10-40 cm MEŽICA 15-25 cm POHORSKA VZPENJAČA 25 cm AREH 30 cm ČRNI VRH 20 cm PLANICA 22 cm KOMNA 75 cm KANIN 80 cm PREDEL 23 cm Dvanajste partije finalnega dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka med Spasskim in Korč-nojem, ki bi morala biti na sporedu včeraj, niso odigrali, ker se ni hotel Spasski pokoriti odločitvam glavnega sodnika Kažiča. Ta je bivšemu svetovnemu prvaku ukazal, da mora na lastne poteze misliti pred šahovnico, ne pa v posebni sobici za oddih, od koder je mogoče videti demonstracijsko desko in torej kar od tam analizrati poteze. Spas-skemu niso odvzeli točke brez borbe, temveč so partijo razglasili za odloženo v upanju, da se bo prp-blem čimprej rešil. Danes bosta šahista odigrala nadaljevanje 10. prekinjene partije, v kateri ima Korčnoj kmeta več, Iz planinskega sveta Nadaljuje se smučarski tečaj SPDT To nedeljo so tečajniki in smučarji slovenskega planinskega društva iz Trsta končno smučali na Zoncolanu. Prvo nedeljo je bilo tam premalo snega, tako da so smučarji kar ostali v Ravasclettu in vadili na dveh progah v dolini, drugič so se morali podati na Ne-vejsko sedlo, ker na Zoncolanu spet ni bilo snega, končno pa so se tečajniki to nedeljo z žičnico iz Ra-vascletta podali na Zoncolan, kjer je bilo snega dovolj za dobro smuko. Res je, da niso na Zoncolanu obratovale vse vlečnice in sedežnice, katerih je kar šest poleg proge, ki pelje v dolino, po drugi strani pa je tudi res, da so učitelji smučarske šole v Ravasclettu dovolili dostop z žičnico na Zoncolan samo našim članom in skupini angleških smučarjev, ki bodo ostali v tem zimskem letoviščarskem središču še nekaj časa. Vreme je bilo krasno, prav nalašč za sončenje, trije učitelji pa so pridno vadili naše tečajnike. iilimiiiitiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMHiiiniiiimumiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiMiimiaiHiiliiiiHi TROFEJA «ZINI & ROSEN WASSER» Nabrežinci klonili kontovelski ekipi Starc, Gulič, Grilanc in Della Schiava najboljši Sokol A — Kontovel 44:53 (24:23) KONTOVEL: :Stare 16, Gulič 24, Grilanc 2, Emili 1, Pertot 2, Bri-schia 2, Ukmar, Sedmak 4, Gruden 2, Furlanič, Danieli, Terčič. SOKOL: Bandelj 6, Ušaj 11, Nevenko Pertot 6, Niko Pertot, Klanjšček 4, Della Schiava, Žbogar 2, Grilanc, Sedmak, Devetak 15. SODNIKA: Gruden in Terčon. . PM: Sokol 2:6, Kontovel 1:4. Kontovel je povsem zasluženo premagal ekipo Sokola, ki r.i ponovila lepe igre s srečanja z Don Boscom. Nabrežinci so odpovedali predvsem v tretji tretjini, ko so nasprotniki povedli z desetimi koši razlike. Največ zaslug za zmago imata pri Kon- MINIBASKET TEDENSKI PREGLED V preteklem kotu se naše ekipe prtttazale dokaj uspešne igro Sokol A bi skoraj pripravil veliko presenečenje i •' . 'i " •; FINALNA SKUPINA V tem kolu so naše ekipe igrale zelo uspešno, saj sta Bor B in Kontovel zmagala, Sokol A pa se uspešno upiral močnemu Don Boscu. Borovci so brez večjih preglavic’ odpravili miljski Inter. Poleg običajnega strelca Bradassija sta se tokrat izkazala Semen in Aleksij Tavčar. Kontovel je proti Ferroviariu igra) izredno učinkovito ter visoko zmagal, Treba je, poudariti, da igra Kontovel iz tekme v tekmo bolje in da bo trd oreh za vsakega nasprotnika. Najboljši v vrstah kra-ške ekipe je bil tudi v tej tekmi Gulič. Sokol A bi kmalu pripravil veliko presenečenje, saj je le tesno izgubil z vodečim Don Boscom, potem ko je nadoknadil kar 15 košev razlike. Izredno dobro je v tej tekmi igral Devetak. V povsem drugačni luči so se Sokolovi košarkarji prikazali v tekmi s Kontovelom, ki so jo prejšnji teden odgodili zaradi popravil v telovadnici. Nabrežinci so odpovedali tako v obrambi kot h napadu/ Starc in Gulič pa šta na nasprotni strani izredno učinkovito vodila i-gro svoje ekipe. IZIDI 4. KOLA Sokol A — Don Bosco A 54:60 Inter 1904 — Libertas 40:19 Servolana A — Visintinj -60:41 Kontovel — Ferroviario 59:44 Bor B - Inter Milje 43:33 ZAOSTALI TEKMI Sokol A — Kontovel * 44:53 Visintini — Ferroviario 62:18 LESTVICA Don Bosco A 8; Servolana A, Vir sintini in Kontovel 6; Bor B, Libertas in Inter 1904 4; Ferroviario in Inter Milje 0. ’ PRIHODNJE KOLO Don Bosco A — Ferroviario; Libertas — Sokol A (7.1. ob 16.30 v Ul. Caravaggio); Inter Milje — Inter 1904; Visintini — Kontovel (8.L ob 10.00 v šoli Visintini); Bor B Servolana A (7.1. ob 15.30 v Ul. Caravaggio). TOLAŽILNA SKUPINA Kot predvideno je Polet slavil v derbiju proti drugi Sokolovi ekipi. Trener Tavčar je lahko razvrstil na igrišču tudi nekatere igralce, ki o-bičajno bolj malo igrajo. Bor AJe visoko klonil močni ekipi CAME. Sicer pa je znano da je igranje v telovadnici v Ul. Vasari za gostujoče ekioe skorajda nemogoče, saj je vsaj za polovico krajša in ožja kot katerakoli druga. IZIDI 4. KOLA Don Bosco B - SGT 22:55 Sokol B - Polet 13:26 CAMB - Bor A 73:4 LESTVICA RTC, SGT in CAMB 6, Don Bosco B >n 4, Bor A 2, Breg 1, Servolana B in Sokol B 0. PRIHODNJE KOLO RTC Bor A (10. 1. ob 16.00 v športni palači); Breg - Polet (7. 1. ob 15.00 v Dolini); Sokol B - Servolana B (9. 1. ob 16.00 v Nabrežini) CAMB - SGT. Marko tovelu Starc in Gulič, pri Sokolu pa sta v obrambi zadovoljila Grilanc in Della Schiava. Marko Polet — Sokol B 26:13 (20:3) POLET: Husu, Komar, Fabi 2, Feri 12, Košuta 6, Granier, Hrovatin 2, Persi, Zajec, Kerpan 4, Bel-lafontana, Škerlavaj, Sosič, Ipavec. SOKOL B: Zidarič 2, Terčon 1, Fabio Pahor 9, Braida, Trampuž 1, Grilanc, Pavel Busan, Marko Pahor, David Busan, Legiša. SODNIK: Oblak. PM: Polet 0:4, Sokol B 4:14. Openci so spravili rezultat na varno v prvem delu tekme, nato pa je trener Tavčar poslal na igrišče manj izkušene igralce, tako da je Sokolu uspelo nekoliko znižati razliko. Najbolj so se izkazali Feri, Košuta in Kerpan med gosti, pri domačinih pa Fabio Pahor ter Zidarič in Trampuž, ki sta dosčgla prve točke v tem prvenstvu. Sokol A — Don Bosco A 54:60 (30:39) SOKOL A: Niko Pertot 2, Žbogar. Ušaj (k) 13, Klanjšček 8, Devetak 27, Bandelj 4, Grilanc, Nevenko Pertot, Sedmak. SODNIKA: Liveris in Pupis. PM: Sokol A 8:14, Don Bosco A 2:6. Sokol A je odigral svojo letošnjo najboljšo tekmo. Nabrežinci so si zmago zapravili v prvi četrtini, ko so nasprotniki povedli s 25:7. Že v drugi četrtini pa so naši fantje, z Devetakom na čelu, pričeli nadomeščati zamujeno. Malo pred koncem so celo imeli samo tri točke zaostanka, nato pa so se nekajkrat prenaglili in tako dopustili nasprotniku, da je odnesel obe točki. Najboljši na igrišču je tokrat bil Devetak, poleg njega pa tudi Ušaj in Klanjšček. Marko Bor B — Inter Milje 43:33 (21:13) BOR B: Vascotto, Jagodic 2, Zac-caria, Jogan, Paoli, Semen 8,i Tavčar Aleksij 6, Slama, Krapež, Lokar, Tavčar Boris, Bradašsi 25. * Igra borovcev je bila lepa in u-činkovita Premoč nad nasprotnikom se je uveljavila le v zadnjih minutah srečanja, ko so «plavi» najprej izenačili, potem pa prišli v vodstvo in tako zmagali Pohvaliti moramo vse male borovce, ki so se dobre izkazali, posebno pa Semena in Aleksi ja Tavčarja poleg običajnega Bradassija. Štefan Tečajniki so razvrščeni v devet skupin oo starosti in po znanju smučanja. Začetnike so razvrstili v tri prve tečaje, ki vadijo od 9.30 do 11.30. V A in B tečaju so začetniki otroci, v C pa starejši začetniki. V A tečaj spadajo Mitja Kokorovec, Nastja Colja, Jasmin Rudež, Andrej Volpi, Aljoša Tavčar, Damjan Kosmač, Nataša Samsa, Saša Baldas-si, Katja Volpi, Patricija Furlan in Andrej Ferfolja. B tečaja se udeležujejo Dejan in Aram Bevilacqua, Kristina - Bandi, Giordano Faghin, Breda Husu, Nataša Tavčar, Tatjana Kokorovec in Nataša Emili. V C tečaj spadajo Pino Rudež, Alenka Rudež, Fabio Bertini, Laura Kemperle, Manuela Gčrdol, Eva Rosner, Kristina Mauri, Vera Mer-kuža. Andreina Ferfoglia in Laura Bandi.' Smučar ji D, E in F tečaja spadajo v drugo skupino tečajnikov ki že nekai znajo in vadijo od 11.30 do 13.30. V posamezne tečaje spadajo: v D skupino Kajetan Kravos, Edo Starc Albi, Vincenzo Bertini. Miranda Guštinčič, Guido Cibic, E-do Gornik, Anton Feri, Marko Feri, Oskar Siškovič, Dejan Kozina in Franco Pečar. V E skupini so Tatjana Kokorovec, Daidi Sancin, Davorin Gombač, Igor Volk, Danje-la Žetko, David tetko, Marko Kalc in Kristjan Šiškovič. V F skupim so Robert Žerjal, Sergio Ferfoglia, Martina Artnani, Fabio Smotlak, Jolanda Germani, Sandra Bevilacqua, David Gulin in Martina Volpi. Tečajniki, ki spadajo v najboljšo, tretjo skupino vadijo od 14. do 16. lire, razvrščeni pa so kot vsi ostali v tri skupine. V G skupini so Sabina Salvi, Tamara Pahor, Erika Zobec, Rossana Abrami, Erika Ferfoglia, Anna Corbatto, Katja Milli, Karin Germani in Borut Pahor. V H skupino spadajo Peter Volk, Pavel Magrtani, Martina Slokar, Nives Guštin, Igor Cej, EMs Hacin, Majda Gabrovec in Edi Košuta. V I skupini pa so Rajko Pertot, Silvester Guštinčič, Igor Pertot, David Zahar, Diriir? Jelinčič, Giorgio Zahar, Vojko Slavec, Edi Germani, Uroš Koren in Maria Grazia Cani- glia. * * « Naslednji smučarski izlet s tečajem bo v nedeljo, S. januarja, spet na Zoncolan. Na pot bosta izpred sodnije ob 6, uri odšla dva avtobusa prepolna tečajnikov, izletnikov in spremljevalcev. Važna novost pa je v tem, da bo SPDT priredilo za ta dan tudi izlet za smučarje s tretjim avtobusom na Zoncolan. Povpraševanja je bilo toliko, da je bila nabava tretjega avtobusa nujna. Cene samo za to vožnjo pa so naslednje: člani 3.500 lir, nečlani pa 4.000 lir. Vpisovanje bo na sedežu SPDT v dneh. katere bomo še javili. Pestro zimsko delovanje SPDT A, K smučarski dejavnosti spada tudi predsmučarska telovadba. Jutri, v petekt se bo ta nadaljevala za starejše člane pod vodstvom prof. Ivana Furlaniča na stadionu tl. maj» s pričetkom ob" 20.30. Omenili bi, da ta telovadba traja že skoraj dva meseca enkrat tedensko, požrtvovalni in strokovno dobro pripravljeni prof. Furlanič pa je v jesenskem času dobro pripravil bodoče smučarje. V torek zvečer te bil na sedežu SPDT važen sestanek predstavnikov tistih zamejskih športnih in rekreacijskih društev, ki gojijo smučanje in druge zimske športne panoge (smučarski tek. turno smu Čanje itd.), žal so bili na tem sestanku prisotni samo predstavniki SPDT in SK Devin s svojima pred sednikoma na čelu. Na sestanku je bil predvsem govor o uresničitvi možnih skupnih pobud, kot so lahko razne smučarske tekme, te čaji in podobno. Prisotni so med drugim potrdili, da je nurno, da se poleg že vsakoletnih in tradicionalnih zimskih športnih iger priredi za zamejske smučarske tekmovalce iz tržaške,'pa tudi gori ške in videmske pokrajine še druga tekmovanja, fci bi tako pooe strila dejavnost naših zamejskih društev, ki gojijo zimske športe, kar bi seveda pozitivno vplivalo na kvaliteto predvsem pa na kvantiteto teh panog. Zmenjeno j* bilo, da se čimprej skupno s SPD iz Gorice določi datum smučarske-ka tekmovanja, ki pa bi bilo pred zimskimi športnimi igrami. * * * Vzporedno s smučarsko dejavnostjo se za nesmučarje nadaljuje tudi pestra izletniške dejavnost. To nedeljo je kar 18 planincev SP DT, ki se niso podali na 'sneg, izkoristilo sončno vreme in odšlo ne celodnevni izlet po Krasu Planinci so šli oeš od openskega obeliska po « vertikali* SPDT preko Razklanega hriba v Bazovico, od tod pa v Jezero. Botač in se preko Glinščice vrnili v Boljunec. kjer so stopili na avtobus, ki jih ie popeljal spet v Trst. Domov so se zadovoljni vrnili v popoldanskih urah. * » » SPDT prireja ta ponedeljek. 26. decembra, ie tretji zaporedni sprehod ptT Krasu za člane in nečlane-Zbirališče izletnikov bo na glavni avtobusni postaji ob 8.15. odhod avtobusa do Medje vasi pa ob 8.30. Od Medje vasi se bodo planinci podali na Grmado, od tod po se bodo spet spustili v Cerovlje ter Vi-žovlje, kjer se bo. izlet zaključil. Izlet bo podoben tipičnerpu zimskemu sprehodu, vabljeni pa so vsi! Povratek je predviden v popoldanskih. urah « • • Uspešnoi se tudi nadaljuje predavateljska sezona SPDT. V petek zvečer je v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv Frančišča 20 v Trstu predaval znani slovenski alpinist in vgdja himalajskih odprav Tone Škarja, ki je predaval na temo: «Splošno planinsko in alpinistično — od hoje do ekspedicij». Škarja je predavanje opremil z lepimi barvnimi diapozitivi, ki so njegove besede idealno izpopolnjevali. Nabito polni dvorani je •Škarja govoril o alpinističnih vzponih v doma-mačih gorah ter v Himalaji, najbolj pa se je ustavil pri uspešni jugoslovanski odpravi na Kangba-čen leta 1975. katero je vodil sam. Naslednje predavanje SPDT bo januarja prihodnjega leta. predaval pa bo slovenski alpinist in himalajec Aleš Kunaver. # * * Planinsko društvo iz Trsta skrbi tudi za vzgojo na (mlajših, bodočih planincev. V" ta namen je včeraj znani slovenski alpinist, jamar in publicist dr. Franc Habe iz Postojne predaval na slovenski osnovni šoli «Oton Župančič» pri Sv Ivanu ter na osnovni šoli na Katinari. Navdušenim otrokom ie prosto govoril o lepotah triglavskega pogorja. Predavanje je seveda opremil s krasnimi lastnimi barvnimi diapozitivi, ki so njegovim besedam dodali plastičnost in lepoto slike. Planinska šola se bo kmalu spet nadaljevala še na ostalih slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem, saj se ne smejo zanemarjati niti najmlajši, potencialni planinci. DUŠAN JELINČIČ KOŠARKA Sinočnjo košarkarsko prvoligaško tekmo med Hurlinghamom in Altheo so zaradi izgredov pred koncem srečanja prekinili pri stanju 68:63 v korišt Althee. V Moskvi se trenutno odvija turnir za hokejski pokal Izvestij. na njem pa nastopajo poleg Sovjetske zveze še Češkoslovaška, 'Finska In kanadska ekipa iz Ouebeca. Prav v srečanju med domačini in čehoslova-ki je prišlo do velikega presenečenja. Češkoslovaški hokejisti so namreč visoko premagali tradicionalne nasprotnike, kar z 8:3 (2:0, 3:2, 3:1). Vato OBVKSTIIO SPDT obvešča svoje člane, da M predsmučarska telovadba za odrasle, katero vodi prof. Ivan Furlanič, nadaljuje na stadionu <1. maj* t petek, 23. deccmhra, ob 20.30. * * » SD SOKOL obvešča, da se otroška telovadba nadaljuje ob ponedeljkih in četrtkih v osnovni šoli v Nabrežini. | Kitajski 89. dnevnik teresov, v korist občega napredka in miru in nikoli ne na račun kogarkoli tretjega. 22. MAREC Na visoki pedagoški akademiji Danes, zadnji dan našega obiska na Kitajskem, je v programu obisk univerze. Ne vem zakaj, toda največ problemov je bilo prav okoli tega obiska. Za nobeno stvar nismo tolikokrat in tako jasno povedali, da bi si jo radi ogledali, in nikdar nismo imeli tako jasnega občutka, da jim gre kaj težko od rok kot prav obisk univerze. In v resnici nas danes ne bodo odpeljali na zna- Tudi sam sem prepričan, da morajo novinarii deteti v takšni smeri, seveda ne tako, da nekritično in sle- 1 hvalijo, da brezosebno in brez vsakih pomislekov fejmejo prav vse, kar vidijo, slišijo in Kar hm je 'budeno. Naloga novinarjev v tem in v vseh podobnih irnerih je prav gotovo tudi v pripravljanju pogojev za Bdsebojno spoznavanje' kar je prvi pogoj vsakršnega spo-Zumevanja in spoštovanja. Tudi odnosi med država-i, še posebej odnosi Jugoslavije z’Ljudsko republiko Rilsko, so prav gotovo v interesu obeh držav in tudi v teresu Jugoslavije. Toda — morda je čisto odveč, da pišem v dnevnik — suverene, neodvisne, samostojne •goslavije, z vsemi njenimi stališči, z njenim koncep Rl in brez vsakršnega pritiska, da bi katerikoli drug Ricept ali zamisel sprejela kot edino pravilen ali celo kiilen. Tiste, ki Jugoslavijo sprejemajo takšno, kakršna ■ tudi Jugoslavija sprejema take, kakršni so. Tako bodo ldi jugoslovansko - kitajski odnosi lahko plodnejši in ta ponosen sem, da bomo tudi mi v tej skromni novi-taski delegaciji vendarle prispevali k zb. ižanju na takšnih ^elih, na temelju suvereno ugotovljenih skupnih in- PKKINšKa VISOKA PEDAGOŠKA AKADEMIJA: Velik kompleks zgradb, vse so lepše od navadnih kitajskih zgradb, sredi parkov in vrtov, ogromen kip Mao Ce-tunga, vse obkroženo z vizoklm obzidjem — to je univerza Foto: M, G. menito pekinško univerzo, eno od treh v kitajskem glavnem mestu, kjer se že dolgo vrsto let — še posebej pa je to veljalo med kulturno revolucijo — začnejo ali pa se vsaj napovedo vsi pomembnejši dogodki na Kitajskem. Pekinška univerza je termometer kitajske politike. Tudi novinarji so vedno tam, vedno blizu nje. Kadar se pojavi na pekinški univerzi kak *tatce-bao», to v zadnjih desetih letih pomeni, da se bo prej ali slej iz tega -nekaj izcimilo. Ali se bo napoved uresničila ali pa bo razlog in povod za nove politične konflikte. Pekinška univerza je bila središče kulturne revo-, lucije, na njej je prišla velika proletarska kulturna revolucija najbolj drastično do izraza in očitno so zdaj na njej tudi najbolj drastični ukrepi zoper deformacije kulturne revolucije, kar praktično pomeni zoper privržence, politiko in izročila «bande štirih*. Verjetno nas ravno zato nočejo peljati na pekinško univerzo. Politični položaj na njej najbrž še ni tolikanj urejen, da bi jo lahko kazali tujcem. Tega nam seveda ne povedo. Rečejo, da so imeli zaradi našega podaljšanega bivanja v Jenanu težave s programom in da zato niso mogli organizirati obiska glavne pekinške univerze, so pa zato pripravili obisk neke vrste visoke šole. Mi bi ji rekli pedagoška akademija. Na tej visoki šoli že od leta 1902 dalje šolajo kadre -za srednje tehniške šole. Petnajst oddelkov ima. Tako ima oddelek ali, kot so rekli sami,- fakulteto za kitajski jezik, za pedagogike^ zgodovino, oddelek tujih jezikov, za fiziko itd/ študirajo angleščino, ruščino in japonščino. Prav t$ko imajo oddelek za študij zgodovine Komunistične partije Kitajske, za kitajsko filologijo, matematiko, kemijo, biologijo, geografijo, astronomijo in telesno kulturo. Tisoč dvesto predavateljev je na tej šoli, ki ima tri tisoč študentov. Kakšno razmerje! Kakšne bi bile naše univerze, če bi na 3.000 študentov prišlo po 1.200 univerzitetnih učiteljev. Resda imajo še 15 tisoč študentov v večernih tečajih — imajo namreč tudi dopisne šole, toda kljub temu je razmerje študenti - učitelji prav presenetljivo ugodno. Univerza se nam sprva zdi še najbolj podobna kakšnemu ameriškemu collegeu kitajske izvedbe. Velik kompleks zgradb, vse so iepše od navadnih kitajskih zgradb, sredi parkov in vrtov, ogromen, vsaj deset metrov visok kip Mao Ce-tunga, vse obkroženo z visokim obzidjem, to je univerza. Delavci ih kmet|e razso|aio o ustreznosti učnih načrtov Pričakajo nas voditelji šole s skupino študentov. Pogovor takoj steče. Najprej nam pojasnijo, da je kulturna revolucija zelo pomembna za študijski sistem na Kitajskem, da je v celoti, kot pravijo, revolucionirala študij. Pred kulturno revolucijo je univerzitetni študij trajal pet let, zdaj traja tri leta. Poleg tega je bilo idejno politično delo med študenti pred kulturno revolucijo sorazmerno skromno, zdaj pa je prav to osnovno. Med študijem odhajajo študentje med delovne množice, da v praksi proučujejo ideje marksizma - leninizma in maocetungizma. V tem času seveda razkrinkavajo v množicah privržence *bande štirih*. Združujejo torej teorijo s prakso. Tretjino letnega študija delajo v vaseh in v tovarnah. Poleg tega imajo —. tako kot vse druge ustanove na Kitajskem — tudi na univerzi svoje delavnica in njive. Učijo se torej in proizvajajo hkrati. Da bi bil tak koncept celovit, poučujejo na univerzi oziroma visoki šoli tudi izkušeni delavci in kmetje. Delavci in kmetje potrjujejo tudi učne programe in učno gradivo. Približno tako so nam pojasnili, kot v sianski operi, kjer delavci, kmetje in vojaki odločajo o sporedu. Delavci in kmetje tako proučujejo ustreznost oziroma neustreznost posameznih načrtov študijske politike univerze. Univerza ima tudi svojo osnovno in srednjo šolo za otroke učiteljev, ki žive in delajo na univerzL Uredni*tvo, uprava, oglaml oddelek. TR*T, Ul. Montecchi 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Moggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 1ir_— vnaprej plačana celotna 29.000 lir' Letna naročnina za inozemstvo 44 000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». ^ SFR.J_nšl£.vi'l'a 3 00 din' ob n«deljoh 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Tršt 11-5374 Strdil 6 PRIMORSKI DNEVNIK 22. decembra 1977 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. T st., viš. 43 mrnl 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 250, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlani je-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT Trst Član italijanske zveze Časopisnih •založnikov FIEG smmm fajl i v k ‘tki:, 4 m - m - > Ir m SkiMl X ■ ’ / r* -.9-m mmm v.c.Hdst- ,jR0d j&ftifi vrsti zahtevajo j da smol meje nač rovine oz. njenih enem iščejo novih kajti obdobje ce dokončno izteklo nje nikakor ne j bolj še, ker nad I - / f -/ Mm OB ZASEDANJU PETROLEJSKIH MINISTROV «0PEC» V VENEZUELI Podražitev nafte bi pomenila nov udarec italijanskemu gospodarstvu Pri zvišanju cene za 8 od sto bi morala Italija povečati izvoz za 2 odstotka, upoštevati pa je treba tudi dodatno obremenitev zaradi padanja vrednosti lire Cena nafte je bila za 6 mesecev zamrznjena RIM — ' Medtem ko se petrolejski ministri trinajstih držav članic OPEČ pri Caracasu prerekajo, če naj v prihodnjem letu povišajo ceno nafti (in v kakšnem merilu) ali naj jo zamrznejo, vlada v deželah porabnicah »erasga zlata* napeto pričakovanje. To velja kajpak tudi za Italijo, ki v povojnem obdobju menda še ni preživljala takšne gospodarske krize, kakor jo sedaj. Tukajšnji izvedenci so že približno izračunali, koliko bi stala Italijo 5-oris t etn a in koliko 8-odstotna l>odražitev petroleja, kakor jo predlaga tako imenovani zmerni tabor v sklopu OPEČ (druga dva se zavzemata /.a zamrznitev oziroma kar za 40 odstotno povišanje cene). Ko bi eeiiB dragoceni surovini narasla za 8 od sto,, bj dodatno obremenitev Italija morala amorlzirati z 2-od-stotnim povečanjem izvoza industrijskih in drugih proizvodov, ko bi pa poskočila, za 5 od sto. bi se morale pošiljke italijanskega blaga na tuje pomnožiti najmanj za 1,S odstotka. Celoletni uvoz surovega petroleja in njegovih derivatov 1977 bo po vrednosti dosegel bržkone okrog 9 tisoč 500 milijard lir. Ob 5-odstotnem zvišanju naftne osne bo prihodnje leto tovrstoi uvoz za kakih 475 mi lijarcj večji, v primeru 8-odstotne podražitve pa naj bf se dodatno breme sukalo okoli 760 milijard. Ka kor rečeno, bo treba morebitno navitje cene uvoženi nafti nadoknadili z'večjim izvozom; v .letošnjem lelu bo ta znašal predvidoma blizu 38.000 milijard lir. Zadeva vendar ni tako preprosta. Upoštevali moramo namreč tudi postopno padanje vrednosti ’ lire, kar pomeni, da bo morala Italija ob podražitvi nafte prenesti še težje breme, kakor smo ga ravnokar navedli. Kakšno, tega ni mogoče izraču- Italijanski kandidat za vesoljsko odpravo l.aaiilridcsetleliii milanski fizik in elektronski inženir Franco Matoha (na sliki) Jg postavil resno kandidaturo za mesto na Vesoljski ladji »spacelab*. ki bo I. 1980 ponesla na krožni tir okoli zemlje skupino ameriških in evropskih znanstvenikov (Telcfcto A.\’SA) bati, in sicer ne toliko zato, ker ne mdremo prerokovati, za koliko bo prihodnje leto padla lira, kolikor in še zlasti zaradi okoliščine, da še .nikomur ni znano, s kakšno valuto bo treba v^prihodnje plačevati uvo ženo nafto, še do nedavnega je v tem oziru odločno gospodoval ame riški dolar, odkar pa je njegova vrednost nasproti drugim valutam padla na «zgodovinsko najnižjo ra ven», se med deželami izvoznicami petroleja čedalje bolj množijo in krepijo vrste tistih, ki bi ga rade potisnile ob stran in nadomestile z drugo čvrsto valuto. O tem gre beseda seveda tudi na konferenci OP EC v Venezueli. .Kakor kolf že. Italijo bo petrolej v prihodnjem letu brez dvoma stal več kakor letos,'torej tudi v primeru, da bi cena OPEČ bila zamrznjena. Možnosti v tem smislu je, kot vse kaže, čedalje manj kljub hvalevrednim prizadevanjem saudsko-arabskega ministra Jamanija in njegovih somišljenikov iz vrst petrolejskih »golobic*. Pa ne, da bi mori da obveljala tez.a »jastrebovo, ki zahtevajo 40-odstotno podražitev naf le kot maščevanje za dosedanjo po litiko zahodnih kapitalističnih držav nasproti deželam tretjega sveta. Najverjetneje bodo zadnjo besedo imeli pripadniki zmernega tabora, ki predlaga 5-8 od sto višjo ceno. To pa /.ato, ker prevladuje med predstavniki Alžirije. Ekvadorja. Gabona. Indonezije. Irana. Iraka, Kuvajta, Ubije. Nigerije. Katarja, Saudske Arabiie, Venezuele in Združenih a rabskih emiratov trdna volja, da preprečijo nevarnost razbitja organizacije OPEČ po vzoru razdvojit-ve, do kalere je prišlo lani približno ob tem času v Dahi. Šele julija t.l. so' se države obeh taborov pobotale in s tem je bilo mogoče odpraviti dvojni režim naftnih cen, ki je bil v veljavi vse prvo polletje. Večina petrolejskih držav za sedaj nasprotuje uporabi petroleja kot orožja proti deželam porabnicam, pogoji. V prvi držav uvoznic, porabo su-in ob-virov, cenene nafte se je izteklo . . . Prikrite grož-gre prezreti. Tem-nadzoruie OPEČ nad polovico svetovne petrolejske proizvodnje, saj izvrtata dnevno kar 30 milijonov sodov, (dg) Kot je bilo pričakovati, so ministri v Venezueli sprejeli kompromisno rešitev .da ne bi organizacije OPEČ razbili na dve fronti: cena nafte ostane 6 mesecev zamrznjena. Prihodnje zasedanje bo 15. junija 1978. Žp od leta 1980 poenotenje vozniških dovoljenj v E(iS BRUSELJ — če bo vse potekalo po načrtih, bodo prebivalci držav članic Evropske gospodarske skupnosti že leta 1980 imeli enotno evropsko vozniško dovoljenje. To je eden od načelnih sklepov z zaseda nja sveta za prevoze EGS, ki se ,ie včeraj zaključilo v Bruslju. Že čez dve leti naj bi torej v vseh de vetih državah EGS poenotili vozniško dovoljenje, kar pomeni, da bo dokument v vseh državah enak, poleg t.cga pa bodo enaki tudi kriteriji in norma za njihovo izstavljanje. Toda medtem 1co bo poenoteni dokument po načrtih pripravljen že leta 1980, bo za poenotenje normative potrebno več časa: svet za prevoze je določil kot zadnji rok leto 1985. Na dnevnem redu zasedanja so bila še številna druga važna vprašanja. katerih obravnavo pa so preložili na prihodnji sestanek sveta. Med ta vprašanja sodi na primer problem poenotenja legalne u-re v vseh državah čianicah EGS. saj ima ureditev tega problema važne posledice tudi za mednarodni sistem prevozov. MAPUTO — Radio Maputo je sporočil — sklicujoč se na »vesti iz notranjosti Zimbabveja* — da so rode zijski nacionalisti napadli letalsko bazo Grand Reef v bližini Umtaliji ter ubili 22 rodezijskih vojakov. iz. beneškega zapora je pobegnil Sil vano Maestreili, ki mn pravijo KocLss, eden vidnejših članov Vallanzascove tolpe (Telefoto ANSA) PRIČAKOVANA, VENDAR PRESENETLJIVA RAZSODBA V Rimu podpredsednik kubanske vlade RIM — Podpredsednik kubanske vlade .Carlos Rafael Rodriguez je dopotoval včeraj na 24-umi zasebni obisk v Rim. V Fiumiclno je dopotoval iz Bagdada, kjer se je mudi na uradnem obfsku. Na rimskem letališču sta ga cričakala kubanski veleposlanik v Rimu ter visoki funkcionar Farnesine. Trident: po krajšem posvetu sodniki oprostili obtožence Žani in Widmann sla bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov, Pignalelli, Santoro in Molino pa ker niso zagrešili pripisanega jim kaznivega dejanja ČETRTEK, 22. DECEMBRA 1977 TRIDENT — Kot je bilo pričakovati po zaključnem posegu javnega tožilca, je tridentinsko kazensko sodišče včeraj po poltretji uri posveta oprostilo vseh pet obtožencev. Ser-gio Žani in Claudio Widmann, ki sta bila obtožena posesti in prevažanja razstreliva, sta bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov, polkovnik obveščevalne službe Angelo Pi-gnatelli, karabinjerski polkovnik Mi-cheleS&fltdrt) ttv pedkvestor Saverio Molino pa so bili oproščeni, ker da niso zagrešili pripisanega jim kaznivega dejanja. S to razsodbo je sodni zbor v bistvu osvojil vsa izvajanja branilcev in z uradnim aktom zapečatil grenko ugotovitev, kj je izhajala iz zaključnega tožilčevega posega: tridentinski proces je dejansko propadel, saj teroristi, ki le za las niso povzročili pokola, ki bi lahko zasenčil pokol v Kmečki banki, niso bili odkriti. Resnici na ljubo gre poudariti, da na osnovi zbranega gradiva bi sodniki najbrž ne mogli ravnati drugače, ostaja pa grenka ugotovitev, da prištojni organi niso hoteli iti zadevi do dna. Obtoženci so bili oproščeni, sum pa obstaja. Kronika včerajšnje obravnave je kaj skopa. Po odgovoru zagovornikov javnemu tožilcu, se je sodni zbor umaknil k posvetu. Minili sta dve uri in pol preden je izrekel razsodbo, kljub temu pa v sodni dvorani ni bilo opaziti običajnega vzdušja napetega pričakovanja; po posegu javnega tožilca, ki je zahteval tri leta zaporne kazni za Zanija in \Vidmanna ter pogojno obsodbo za častnika m policijskega funkciona- ( arter podpisal zakon proti nezakonitim plačilom inozemstvu NEW YORK — Predsednik Carter Je podpisal zakon, kj predvideva stroge kazenske ukrepe proti industrijskim družbam, katere bi si v bodoče pri prodaji svojih proizvodov tujini pomagala s podkupninami. Afera Lockheed je v tem smislu dovolj zgovorna. Carter je pripo m lil, da je bilo podkupovanje v preteklosti praksa, ki je postavila ZDA v slabo luč. Pristavil je tudi še. da ukrepi, ki jih predvideva ome-nton) zakon, sami na sebi niso zadostni. kajti za prepreč tev nezakonitih plačil je nujno potrebno sodelovanje drugih držav, tako tudi OZN. V zadnjih desetletjih se je lotilo podkupovanja tujih politikov in vladnih ter poslovnih mož nad 400 ameriških industrijskih podjetij. RIM — Poslanska komisija za notranje zadeve je soglasno odobrila ustanovitev medministrske preiskovalne komisije za razkrinkanje «z. boj proti zloglasni kalabrijski mafiji. ten tat na karabinjersko postajo rja, je bilo jasno, da bodo sodniki ........"""""........................................I.....litin,i,m..lin,......niinn.n...mn............mu......n...nnnnnnunu.......,„„■..mn POTRES V IRANU Število mrtvih naraslo na 519 TEHERAN - Po zadnjih vesteh ■p je število človeških žrtev pred včerajšnjega potresa v srednjem oz. južnem Iranu povečalo na 519. Reševalne ekipe so še vedno na delu in možno je, da se število mrtvih še povzpne. Ranjenih je bilo okrog 600 ljudi, več deset manjših naselij pa porušenih. Odgovornost zanj nuj bi prevzele «rdeče brigade» TURIN — Včeraj ponoči je skupina teroristov izvršila atentat na karabinjersko postajo na Korzu Um-bria 7. Najprej so izstrelili nekaj rafalov iz brzostrelke, takoj zatem pa podtaknil: pred vhod v poslopje peklenski stroj. Eksplozija je znatno poškodovala vhodna vrata in vežo ter orožniški vozili. žrtev ni bilo, postavlja pa se zaskrbljujoče vprašanje: so hoteli a-tentatorji povzročiti pravi pokol? Le čemu bi namreč poprej streljali proti karabinjerski postaji, če ne z namenom, da prikličejo iz nje orožnike, tako da bi se ti znašli sredi eksplozije? Očividec ve povedati, da je šlo pri storilcih za tri moške in žensko, ki so pobegnili z avtomobiloma fiat 128 in mini minor. Minuto, dve po atentatu je neznanec telefonsko sporočil agenciji Ansa, da so napad izvršile tako imenovane »rdeče brigade*. Preiskovalci si še niso na jasnem, če je telefonski poziv verodostojen, oziroma, če ne gre morda za drugo skupino, kj bi ra da zvrnila odgovornost za atentat na BR. Pripomniti velja, da leži karabinjerska postaja ie nekaj sto metrov od kraja, kjer je 4. avgusta t.l. bomba, ki sta jo prevažala z avtom, razmesarila pristaša gibanja »azone rivoluzionaria* Attilia Di Ja poli in Čilenca Alda Marina Pi-no.iesa. (dg) .Na sliki (telefoto ANSA) poškn do\aui vbod karabinjerske postaje. lahko izbirali le med oprostitvijo in milo kaznijo. Pravkar zaključeni proces zoper informatorja, častnika in podkvesto-rja je pl-cd nedavnega procesa proti odgovornemu uredniku lista »Lot-ta continua*. Časnik je namreč v zvezi z bombnimi atentati v Triden-tu večkrat klical na odgovornost policijo in obveščevalno službo, zaradi česar je bivši načelnik policije Angelo Vicari prijavil sodišču odgovornega urednika zakadi" Čbffeltovanja., Obtožba pa je kot bumerang prifr-čala v glavo organom javne varno Bti: urednik «Lotta continua* je bil namreč oproščen obtožbe obrekovanja, zaradi česar se je avtomatično začela preiskava zoper domnevne teroriste in tiste, ki naj bi jih krili. Sodnik Antonino Crea, ki .jo je vodil skupno s tožilcem Simeoni-jem, je uvodoma odredil aretacijo polkovnika finančnih stražnikov Lu-cia Siraguse in podčastnika Salvato-ra Saije, češ da sta pomagala domnevnima teroristoma Zaniju in VVidmannu, pozneje pa ju je že med preiskovalnim postopkom povsem o-prostil ter postavil na zatožno klop Pignatellija, Molina in Santora. Kljub zahtevi javnega tožilca pa zadevi ni šel do dna, ni hotel raziskati zakulisnega dogajanja, vezi med bombami v Trentu in strategijo napetosti in terorja, ki je bila tedaj na višku. Posledice pomanjkljivega dela pa so na dlani. K temu gre še dodati dejstvo, da je sodni zbor zavrnil prijavo tridentinskih strank ustavnega loka kot prizadetih'strank in tako preprečil »zasebnim tožilcem*, da bi s svojo napadalnostjo in zagrizenostjo pomaga 1) pri odkrivanju resnice. Odvetnik Sandro Canestrini, ki brani podčastnika Saijo in kj je i-mel eno od nosilnih vlog v večini političnih procesov zadnjih let. je o-cenil včerajšnjo razsodbo kot nezaslišano in pripomnil, da smo le korak od trditve, »da sploh ni bilo borhb*. «Inž. Tcoriesto Cerri, ki je med najbolj uglednimi izvedenci za razstreliva — je še pripomnil pravnik — je v svojem poročilu med drugim poudaril, da je bila rušilna moč peklenskih strojev znatna, obenem pa je ugotovil, da so bile bombe po zasnovi povsem enake tisti, ki je počila na brzcu «Italicus» in ubila 12 ljudi. Vez med atentatoma je o-čitna, prav tako očitno pa je dejstvo, da določeni krogi nočejo resnice, ker se je bojijo. Preiskovalni sodnik in sodni zbor, ki sta zavrnila vse tožilčeve zahteve, da bi razširila preiskavo, imata svoj del odgovornosti, del krivde pa gre na prtiti tudj finančni straži, kj se ni hotela prijaviti kot prizadeta stranka, da ne bi zaostrila odnosov s policijo in karabinjerji, ki so že zelo napeti.* »K vsemu temu — je pripomnil Canestrini — moramo dodati še protislovnost dveh razsodb: rimski sodniki so oprostili odgovornega urednika LC obtožbe, da je obrekoval policijo in s to razsodbo posredno potrdili umestnost obtožb, tridentinski sodniki pa sedaj oproščajo domnevna terorista iti tiste, ki naj bi jim dajali potuho. Kdo je torej odgovoren za atentate? Mar tisti,'ki le za las niso bili žrtev načrtovanega prevratniškega nasilja?* Utemeljitev razsodbe bo najbrž pokazala, na kakšni osnovi so sodniki oprostili Zanija. Widmanna, Pignatellija, Santora in Molina in če so vsaj osvojili osnovno tožilčevo ugotovitev in sicer, da si častnika in podkvestor niso prizadevali, da bi odkrili teroriste. S formalnopravnega vidika bo razsodba najbrž neoporečna, z moralnega pa je nesprejemljiva'. Pa ne zato, ker so bi- li obtoženci oproščeni, pač pa /ato, ker sta preiskava in sojenje jasno pokazala, da nihče rti hotei zadevi do dna. V tem smislu je razsodba poraz za pravno državo in za italijansko demokracijo, ki ju z besedami sicer vsi branijo, (vt) Tridenlski delavci obsojeni, ker .so pretepli misovska funkcionarja BENETKE - Pred kazenskim sodiščem v Benetkah se je včeraj zaključil proces proti petdeseterici triderttskih delavcev, obtoženih, da so pretepli misovska funkcionarja Andreo Mitola in Gaetana Del Piccola. Po oceni delavcev sta bila oba vsaj moralno odgovorna za fašistični napad na delavce podjetja Ignis, med katerim sta bila dva delavca huje i ranjena z noži. Sodni zbor je spoznal obtožene delavce za krive in jih obsodil pogojno na kazni od 3 do 17 mesecev zapora. Kar zadeva fašistična pretepača, ki sta zabodla delavca in katerima je prav tako sodilo beneško sodišče, je sodni zbor poudaril, da je za proces proti’ njima pristojno porotno sodišče. Zaradi tega je vrnil sodne akte javnemu tožilcu za nadaljnji postopek. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.50 Cortina d'Ampezzo: SMUČANJE - SVETOVNI POKAL 12.30 Argumenti 13.00 Filo diretto 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.00 Ob petih z Ro mino Power 17.05 Rojena svobodna: BELI NOSOROG. TV rilm 17.50 Ivone Ranger: ČRNI PAN-ter, risan film 18.00 Argumenti: INFLACIJA 18.30 Mali Siam, glasbena oddaja 19.00 Dnevnik — KRONIKE 19.20 11APPY DAYS NENAVADNO DEKLE, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Stavimo?, nagradna oddaja 22.00 Posebna oddaja DNEVNIKA 1 Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Gledališki problemi 13.00 Dnevnik 2 — OB 13. URI 13.30 Vzgoja in dežele 17.00 Knjiga, osebnost, film VELIKA UPANJA, I. del filma 18.00 Posvečeno staršem, vzgojna oddaja 18.25 lz parlamenta — DNEVNIK 2 - ŠPORT 18.45 Dober večer s Silvanom MUPPET SHOW Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Bernard Cribbins: CRTBBINS SHOW 21.05 Perzijski intervju. I. nadalj. 21.55 Malt'Belin. TV film 22.45 Da. ne, zakaj SICILIJA Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.(KI in 10.00 TV v šoli 10.50 Cortina: SMUK ZA MOŠKE 15.00 ŠOLSKA TV 15.45 Cortina: SMUK ZA MOŠKE 16.45 Tekmovanje v vaterpolu, evropski supcrfinalc 17.45 Obzornik 18.00 APITERAPIJA, serija Krilati farmacevti 18.50 M. Belina: VESELJE DO T GRANJA, nanizanka 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Kolo za Tita, prireditev ob dnevu JLA 21.05 Aktualna tema: Delitev P° delu 22.00 Miniature: SLIKARSTVO ZORANA DIDKA 22.15 DNEVNIK 22.30 Tekmovanje v slalomu. Pre nos iz Kranjske gore Koper 19.00 Cortina: SMUK ZA MOŠKE 19.55 Otroški količek 20.15 DNEVNIK 20.35 DEKLIŠKI MOST. film 22.10 S skupnimi močmi, dok. od daja Zagreb 19.30 DNEVNIK 20.00 Zunanjepolitična oddaja 20.50 KAPELSKI KRESOVI, na daljevanka 22.00 DNEVNIK 22.20 KONCERT ZBORA IN OR KESTRA JLA ŠVICA 19.55 Dobri sosedje, film , 21.45 MIXED PICKLES, komična oddaja 22.05 PORTRETI TRST A 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00. 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Po ročila: 7.20 Dobro jutro; 8.05 in 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Kje so,moje rožice: 10.05 Koncert sredi jutra: 10.35 Družina v sodobni družbi: 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Pevsko mednarodno tekmovanje «C.A. Seghizzi* m-Gorici; ,13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.30 Evergrecni; 15.35 Kaj jc novega v diskoteki; 16.30 Odprimo knjigo, pravljic; 17.05 Klavirska glasba v čitalnicah : 17.20 Glasbena panorama; 18.10 Urejanje vrtov; 18.25 Klasični album. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30. 15.30, 16.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Slavne klavirske skladbe; 9.15 Poje Leroy Gomez; 9.32 Plošče; 10.0() Z nami jc . . .: 10.10 Otroški kotiček; ,10.32 Mini juke-box; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim: svet mladih; 11.32 Sprint glasba; 11.45 Pooevke: 12.05 Glasba po željah; 14.(K) Turistični napotki: 14.10 Frce shovv; 14.33 Poje zbor «Rečan» iz Ljes; 15.00 Otroški kotiček; 15.20 Glasbeni spored: 15.40 Popevke za vse; 16.00 Na knjižnem trgu: 16.05 Igra orkester Argelli; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petili popoldne: 17.30 Primorski dnevnik: 17.45 Zabavna glasba: 18.00 Glasba po željah; 18.35 Zbori primorskih osnčvnih šol; 19.33 Crash; 20.00 Glasbeni inštrumenti; 20.32 Rock parly; 21.00 Skladbe slovenskih glasbenikov: 21.3? Orkester lahke glasbe; 21.45 Lestvica plošč LP. RADIO 1 7.00. a.00. 10.00. 12.00. 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.50 Resna glasba: 9.00 in 10.35 Vi in jaz; 11.00 Strnjena opereta; 11.30 Zdravo, jaz sem Sallinaer; 12.05 Par besed; 12.30 Pogovori o današnji V Avstraliji odstavljen rasistični minister CANBERRA — Avstralski pre mier Malcolm Fraser je včeraj odslovil ministra za probleme bivših borcev Glenistera Sheila, ki je pred. kratkim vzbudil v Avstraliji nemalo polemik zaradi svojih izjav o politiki apartheida v Južni Afriki in Rodeziji. Minister, kj je po poklicu zdravnik in je star 48 let, je namreč pohvalil politiko diskriminiranja črnske večine ter dejal, da bi se tudi Avstralija lahko marsičesa naučila od obeh afriških rasističnih režimov. Sheil je bil minister šele nekaj dni, saj je bil imenovan prejšnji ponedeljek po preosnovi vlade. HlIllIlllilliiliiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiillliiiiim mm m,imii.,,,,,,,,,,iiiii"1""’ GRE U GABRIELU KBOECHER - IIUDEMANN IN ZA CHRISTIANA MOELLEj^ V ŠVICI ARETIRANA TERORISTA DOBRO ZNANA NEMŠKI POLICIJI Evropi; 13.30 Glasbeni program. 14.30 «Martin Luther King*, ra' dijska igra; 15.05 Dogodki med o-bema vojnama; 15.45 Prvj NiP; 18.00 Radijska zaupanja; 1R-^J Programi pristopanja: 19.35 Jcat>s in stare čipke; 20.10 Ra^IijsKa drama v miniaturi; 20.35 Jazz da; nes: 22.05 Orkestri v večeru; 23.L Lahko noč. RADIO 2 7.30. 8.30. 9.30. 11.30, 12.30. 13.3JJ; 17.30, 13.30. 19.30 Poročila; «-c0 in 7.55 Oni drugi dan; 8.45 Ojas' bene novosti: 9.32 Božična pripf vediva: 10.12 Pogovori s poslušalci-11.32 Scoop; 12.45 Radioliberai 13.40 Romanca: 15.(K) Vri jc nioj; 15.45 in 16.37 Tukaj Radio }• 18.35 Vzgojna oddaja; 18.56 Radi®' diskoteka; 19.50 Pogovori o Boži ču; 20.45 »Gianni Scbicchi*, opera G. Puccinija; 23.05 Discoforum. SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15-00' 18.00. 19.00, 22.00, 23.00 Poročila: 6.20 Rekreacija;' 6.50 Dobro juti®: otroci!; 7.20 Beseda na današnjj dan; 8.08 Glasbena matineja: 9-')J Radijska šola; 0.35 Ljudsko izr