Ebenhoch-Dipaulijev šolski predlog. |e v zadnji številki našega lista smo omenili, da se bode stara pesem o nbrezverski šoli" kmalu zopet začela. In res, nismo se motili. Klerikalci se še niti dobro usedli niso v novi zbornici, že so prišli s svojim šolskim predlogora pred zbornico. Na prvi pogled je predlog sam na sebi pohleven, jedro mu je pa za slovenske razmere nezdravo; zato bi bil, če bi se vsprejel, nesreča posebno za Slovence. Slovenci nikakor ne moremo biti zato, da bi deželni zbori dobili Večijomoč na šole, ker s tem bi razven Kranjske po vsih drugih s.lovenskih kronovinah zgubili ne le pri narodnostili, temvec tudi pri verski vzgoji. Zato pričakujemo od naših poslancev, kojira je na srcu razvoj slovenske narodnosti v našib sosednih kronovinah, da takega predloga ne morejo in ne smejo podpir-ati. Učiteljstvo pa, ki teži po podržavljenji ljudske šole, se celo ne. more biti za podeželenje šole, ker nas skušnja uči, da od kleriTialnih deželnih zastopov ne moremo nič dobrega pričakovati. Predlog, o kojem bomo ob priliki še kaj več izpregovorili, se glasi: .... , Načrt preraembi šolskega zakona z dne 14. vel. travna 1869. 1.: . Clen I. Naslednji paragrafi zakona z dne 14. vel. travna 1869. 1., naj se v prihodnje glase: § 1. Ljudska šola ima namen, vzgajati otroke nravno po naukih njih vere, razvijati njih duševno delavnost, jim dajati za njih napredovanje in dalnjo izomiko za življenje potrebno znanje in izurjenos.t ter ustvarfti temelj za vzgojo koristnih članov človeške družbe. § 2. Vsaka ljudska šola, za katere ustanovitev in vzdrževanje plačuje troške država, dežela ali občina, bodisi popolnoma ali deloma, je javen zavod in kot tak pristopen vsem otrokom, kateri morajo šolo obiskovati. Na drug način ustanovljene in vzdrževane ljudske šole so privatni zavodi. Interkonfesijonalne razmere ljudske šole ureja deželno zakonodajstvo. § 3. Učni predmeti na ljudskih šolah so: Veronauk, čitanje in pisanje, učni jezik, računanje v zvezi z naukom o geometričnih oblikah, kar je iz naravoslovja najpotrebnejše in otrokom umljivo, prirodopis, zemljepis in zgodovina s posebnim ozirom na domovino in na nje ustavo, risanje, petje in telovadba, katera je za dečke obligatna, za deklice neobligatna. Koliko je vsakega teh predmetov učiti, določa deželni šolski svet dogovorno z dež. odborora. § 4. Učne načrte za ljudske šole in vse, kar se tiče notranje šolske uredbe, določa naučni minister, zaslišavši dež. šolsko oblast in s privoljenjem dež. odbora. § 5. Veronauk oskrbujejo in nadzorujejo pristojna cerkvena oblastva (predstojništva židovskih verskih občin). Deželna šolska oblast določa, dogovorivša z dež. odborom, koliko ur je namenjenih veronauku, a najmanj morata biti namenjeni dve uri na teden, določiti pa raora to tudi dogovorno s pristojnim cerkvenim oblastvom (predstojništvom židovske verske občine), koder to zahteva deželna zakonodaja. V koliko naj učitelji uce veronauk, doloea dež. zakonodajstvo dogovorno s pristojno cerkveno oblastjo (predstojništvom židovske verske občine). § 8. Naučni minister določa, zaslišavši deželno šolsko oblast in dogovorne z dež. odborom, a kjer to zahteva dež. zakonodajstvo, tudi dogovorno s pristojno cerkveno oblastjo (predstojništvom z židovske verske občine), katere učne knjige in čitanke je dovoljeno rabiti v šoli. Izmed dovoljenih učnih knjig in čitank izbere dež. šolska oblast dogovomo z dež. odborom tiste, katere je rabiti. § 21. Dolžnost, obiskovati šolo, začne se z dovršenim šestim letom in traja za vsakdanji pouk vsaj šest let; vse druge odredbe glede časa in načina obiskovanja šol določa dež. zakonodajstvo. § 35. Učno osobje uciteljišč sestoji iz ravnatelja, kateri vodi zajedno vadnico, iz dveh do štirih glavnih učiteljev, iz učitelja veronauka in potrebnih pomožnih učiteljev; imenuje je naučni minister na podlagi terna-predloga, kateri sestavi dež. šolska oblast dogovorno z dež. odborom. Učitelje veronauka imenuje najvišja cerkvena oblast, v katere okrožju se nahaja dotični zavod. Vadnieni učitelji so dolžni sodelovati pri vzgoji učiteljiščnikov kot pomožni učitelji. Glen II. Ta zakon stopi v veljavo začetkora šolskega leta, katero sledi razglasenju.