St. 452
V Ljubljani, četrtek dne 1. junija 1911
Leto II
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. Za inozemstvo celoletno K 30'—. :	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulicf 8. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko.
:	Telefon	številka	303.	:
Dolenjska stran.
Sodilo bi se, da v majhni deželi, kakor je Kranjska, ni velikih razlik med prebivalstvom. Toda kakor je naša dežela po svoji prirodi zelo različna, tako je različno tudi njeno prebivalstvo in se Dolenjec od Gorenjca in Notranjca celo razlikuje in to v dobrih in slabih lastnostnih.
Že v govorici so naši kraji zelo različni in ima takorekoč vsaka dolina svoje narečje, enako so tudi različni ljudje po duhu in po srcu.
Lokalne krajevne razmere igrajo vedno važno vlogo pri mišljenju in naziranju ljudstva.
Dolenjska stran se ne ponaša z visokimi gorami, kakor Gorenjska niti po podzemeljskih krasotah, ki jih ima Notranjska, pač pa ima Dolenjska prijazne vinske gorice in ima med svojimi griči skrite mnogo naravne krasote.
Dolenjska ima med kranjskimi 'pokrajinami najbolj burno zgodovino, ki še danes živi po ustnem sporočilu v spominu naroda.
Saj leži na Dolenjskem krško polje, kjer je padla premagana kmečka vojska, tu so tabori in gradovi, ki spominjajo na turške čase, hranijo se tudi spomini na kmečko ustajo proti Francozom in radi se spominjajo tudi ljudje upora 1. 1848. Dolenjec zelo ljubi preteklost in se je rad spominja, rad hvali stare čase in govori o starih ljudeh, o šegah in navadah. Dolenjec je zelo konservativen in ravno spomin na preteklost ga rad premoti, da ni vnet za nove stvari.
Dolenjec ni klerikalec v pravem pomenu besede, rad pa se drži starih stvarij, šeg in navad. Seveda je klerikalizem značaj našega naroda v zadnjih letih zelo poslabšal: klerikalni cerkveni in politični pritisk je slabo vplival na ljudstvo, ker je budil sovraštvo, ki si ga pošteni ljudje niso mogli razlagati.
Konservatlzem in ljubezen do starih časov sta Dolenjcem pogosto škodovala, ket niso hoteli ali pa niso znali porabiti novih pridobitev in so nekako brez zanimanja gledali v napredek časa in so pri tem skoraj izgubili lastna tla pod nogami. S številkami bi se dalo dokazati, da so se Dolenjci najbolj izseljevali v Ameriko in drugam.
V	splošnem še danes na Dolenjskem vlada glede volitev ono mnenje, ki ga je slišal in opisal dr. Jos. Voš-njak v svojih »Spominih*. Ko je šel namreč nekoč v Trebnje, — bile so volitve, — je srečal kmeta-volilca in ga je vprašal, kako bo volil. »Kjer jih bo več*, se je odrezal dolenjski možak in je meril dalje svoj korak po cesti proti Trebnjemu. Tako politično stališče je gotovo čudno in se nahaja le pri ljudeh, ki so jim ustava, država, politika, gospodarstvo in druge take važne stvari — postranske stvari. Zgodilo se je to sicer menda leta 1867. toda 1. 1911 jih bo mnogo volilo na isti način.
Politične pravice ljudstva so pridobitev nove dobe, toda Dolenjec —
ki je 1. 1848. bil precej navdušen za upor — Jteh pravic ne ceni mnogo. Zato je razumljivo, da rad izroči kaplanu glasovnico, kadar pride ponjo, da jo podpiše.
Tudi drugače nima Dolenjec rad opravka z gospodo: voli, kakor zapovedo na prižnici, zato, da nima opravka z župnikom in ker se boji duhovniške jeze.
Le na ta način je mogoče, da duhovščina ta dobri narod zelo izrablja in da se gode stvari, kakor smo o njih že pisali n. pr. v Mirni, v Dobrniču, v Šmihelski občini in drugod. Dale bi se o tem napisati cele knjige. Svet bi strmel, ako bi izvedel, kaj so vse počenjali in še počenjajo fa-rovži na Dolenjskem.
Sicer so se razmere med ljudstvom tuintam zadnje čase poboljšale, v večini pa so, kakor so bile. Vendar ne smemo soditi preveč na splošno. Dolenjec je potrpežljiva duša, ki rajše potrpi, nego da bi se prepiral z duhovščino ; v srcu pa pogosto preklinja svoje izkoriščevalce.
Kadar je mera polna, pa tudi Dolenjca mine potrpežljivost, kakor se je nekdaj vprl proti višji gospodi, tako bo nekoč tudi farofžu odpovedal službo.
Značilno je, da največ smisla za napredek niso pokazali kraji blizu Ljubljane in blizu železnice ampak kraji, ki leže globoko v dolenjski zemlji. Morebiti so na to vplivale gospodarske razmere. Dolenjska — kakor kaže izseljevanje — v splošnem ni bogata ; kjer so bogatejši kraji, tam tudi klerikalizem ne gre v klasje. Najbolj klerikalni kraji na Dolenjskem so ob dolenjski cesti, posebno šmarska dolina, okolica Št. Vida, krška dolina in Suha Krajina. Najbolj napredna pa je šentlovrenska dolina, Velika Loka, šentruperska dolina, Šent Janž, Čatež in nekateri drugi kraji v krškem o-kraju.
Ti kraji leže nekako sredi Dolenjske in so v splošnem prav bogati. Šentruperška dolina je znana po svojem bogastvu in krasoti.
Tu je bil doslej poslanec dr. Janko Hočevar. Vkljub temu, da je kandidiral na klerikalni podlagi, ni hotela napredna stranka proti njemu postaviti protikandidata; toda zavedni napredni volilci niso hoteli dr. Hočevarju dati svojih glasov, dasi za svojo osebo morebiti ni bil zagrizen klerikalec, ampak so hoteli — kar je prav
—	dosledno napredno voliti. Zato so oddali svoje glasove deloma za g. Gombača deloma za druge napredne može domačega kraja. In teh glasov je bilo toliko število, da se je videlo, da je ta okraj iz najbolj naprednih na Kranjskem sploh.
Toda danes dr. Hočevarja ni več. Namesto njega kandidira župnik Hladnik. Kandidat napredne stranke v teh krajih pa je živinozdravnik Adolf Rib* nikar.
V	splošnem pri nas — in tudi v dolenjskih krajih — vlada mnenje, da bodi kandidat domačin. To geslo se je od napredne strani vpoštevalo in se je ponudila karikatura nekaterim uglednim osebam. Toda na shodu v
Škocijanu so kmetje sami ponudili kandidaturo Adolfu Ribnikarju in vsi ugledni možje tega okraja so kandidaturo z veseljem pozdruvili. Klerikalci se nič ne drže gesla, da bodi kandidat domačin. Oni pošljejo iz Ljubljane kakega svojega človeka, naj je to tudi Gostinčar, ali kaj podobnega, župniki pripeljejo svoje kmete in klerikalni kandidat je izvoljen, pa naj pozna krajevne razmere ali ne, samo da je klerikalec, pa je ves dober.
Zato Lo treba tudi našim naprednim gospodarjem in posestnikom zavzeti v vprašanju kandidatur sledeče: ako se najde v domačem okraju delaven, odločen in izobražen mož, ki bi bil zmožen in voljitt dobro zagovarjati kmečke koristi, naj se ta postavi za kandidata, ako pa noben domačin kandidature ne sprejme, naj volijo kandidata, ki jim ga priporoča napredna stranka, to tem bolj, ako so domačini sami za tako kandidaturo.
Adolf Ribnikar je pokazal kot živinozdravnik in kot tržni nadzornik mnogo smisla za napredek našega gospodarstva. Delavnosti in odločnosti mu niti nasprotniki ne morejo odrekati. Na shodih, ki jih je imel v svo jem okraju, je dovolj pojasnil svoje stališče in pojdejo vsi samostojno in napredno misleči volilci v boj za to kandidaturo. Vesti, ki nam prihajajo iz tega okraja so zelo razveseljive, vkljub temu, da razni klerikalni agitatorji mnogo prizadenejo, da bi motili 'zborovanja in shode; Vkljub vsemu klerikalnemu nasilju se bo pokazalo, da je ta okraj gospodarsko in politično napreden in nas le veseli, da je v sredi — sicer klerikalne — Dolenjske okraj, ki bo prej ali slej prvi imel zopet naprednega poslanca in se bo rešil raznih klerikalnih pijavk, ki jih ima sedaj ravno ta kraj zelo mnogo. Kdor je za procvit lepe dolenjske strani, ta ne bo volil župnika Hladnika ampak bo šel v boj za naprednega kandidata.
Program XXIII. glavne skupščine
Zaveze avstr, jugosl. učit. društev
dne 4., 5. in 6. junija 1911 v Trstu je sledeči:
I. V soboto, dne 3. junija: Zvečer prijateljski sestanek v »Narodnem domu* onih udeležencev, ki pridejo že v so,boto v Trst.
II. V nedeljo, dne 4. junija:
1.	Ob 8. uri zjutraj seja upravnega odbora v prostorih Učiteljskega društva za Trst in okolico v ulici Giorgio Galatti 14. II, — Dnevni red: a) Poročilo o delovanju vodstva Zaveze; b) določitev poročil za delegacijo; c) predlogi in nasveti. — 2. Ob 11. uri dopoldne zborovanje delegacije v Sokolovi telovadnici »Narodnega doma*.
—	Dnevni red:a) predsednikotvori zborovanje; b) legitimiranje delegatov in delegatinj; c) tajnikovo poročilo o delovanju Zaveze in Zavezinih društev; č) poročila o Zavezinih listih:
1.	poročilo o »Učiteljskem Tovarišu"
2.	o »Popotniku*, 3. o »Zvončku*; d) blagajnikovo poročilo; e) poročilo računskih pregledovalcev za 1. 1910 (§ 15 posl. reda); f) volitev treh pregledovalcev računov (§ 15 posl. reda); g) določitev letnih doneskov Zavezinih članov (§ 7 lit. a Zav. pravil; h) določitev sporeda za glavno zborovanje (§ 24 Zav. pravil); i) določitev časa prihodnji XXIV. glavni skupščini Zaveze (§ 22 Zav. pravil); 3 Ob 2. popoldne skupni obed v gledališki dvorani »Narodnega doma*. 4. Ob 4. popoldne obrežni izlet po morju s posebnim. električno razsvetljenim parnikom. Na parniku koncert, ples, buf-fet. Vrnitev v Trst opolnoči.
III. V ponedeljek, dne 5. junija: 1. Ob 9. uri dopoldne: Glavno zborovanje v gledališki dvorani »Narodnega doma* po dnevnem redu, ki ga določi Zavezina delegacija.
2. Popoldne izleti; mednarodne konjske dirke v Rocolu, z vzpenjačo na Opčine, vojaški koncert v Boschetto.
3. Zvečer gledališke predstave.
IV. V torek, dne 6. junija: Ogledovanje mesta:	prosto luko, Lloydov arsenal, muzeje, akvarij itd.
Za glavno zborovanje sozglašene naslednje teme: l.Delo kot vzgojno sredstvo, šole, delavnice in Mannhei mski sistem. Poročevalec c. kr. ravnatelj gosp. Henrik Schreiner.
2. Kako deluje moderna šola za telesni razvoj mladine. Poročevalec gosp. Ignacij Ši-janec
3. Slovansko šolstvo v Trstu. Poročevalec g. Ferdo pl. Klein-mayer.
4. Nekaj misli o reformi učiteljske organizacije. Poročevalec g. Fran Marinček.
Iz slovenskih krajev.
Iz Iga. Leto dni je že preteklo, kar smo dobili sedanjega žnpnika, dolžnost nas veže, da moramo povedati očitno kaj in koliko dobrega nam je ta mož v tem času storil. Ob času izpraznjene službe hodili [so nekateri možje k našemu presvitlemu knezo-škofu ter mu svetovali in ga ob jed-nem prosili, da naj nam podeli kakega dobrega gospoda, na kar je škof odgovoril: Imam že odbranega enega izvrstnega gospoda s katerim vem, da bodete zadovoljni vsi. Tukaj imamo zopet jasen dokaz, kake gospode duhovnike prišteva med boljše in še ce-
lo	med izvrstne. Kaj je pa že ta tako zaslužni gospod storil tekom enega leta na Igu. Eno leto to res ni veliko, vendar se pa v enem letu že tudi lahko nekaj naredi, saj moramo reči, da je tudi ta izvrstni gospod veliko naredil pa kje? — Župnišče vse prenovljeno. novi tlak, ki ga je bilo toliko potreba kakor petega kolesa nove peči, še celo v sobici, kjer spijo kravje dekle, postavila se je krasna peč za katero je bil denar, a da bi se pa v cerkvi napravilo novo bandero ali novi baldahin, ki ga je tako silno potreba, za take stvari pa ni
denarja. Ta izvrstni gospod ima navado, da pri službi božji moli očenaš za vse dobrotnike naše cerkve, kar je tudi res lepo, ali ne vem pa koliko bode ta molitev ljudstvu koristila ako se ta denar pravilno ne porabi. Ako bi se ta denar katerega ljudstvo sku-kaj sklada pri prodaji cerkvenih sedežev, ob pogrebih, plačila za zvonenje itd. pravilno porabil, bi morala cerkvena oprava drugače izgledati. V cerkvi smo zapazili ob adventnem času dve svetilki več in še te stare, katere si jih je izprosil v Ljubljani pri sv. Petru, potem pa bandero je nekoliko zakrpano mesto novega, vse to se je naredilo ob času kar smo tako srečni, da nam je škof dal tako dobrega gospoda. Ljudski glas ki se glasi: »vse ta slabše je še od zadaj* se zmerom bolje sliši. Kakor večinoma, je prva skrb sploh vseh teh napolniti si mošnjo, vera in cerkev, to je samo orodje, s katerim si služijo kruh. V nobeni drugi reči ne spoznamo tega gospoda za tako izvrstnega kakor v skoposti in lakomnosti. Za vžitek ima pravico posekati nekoliko nekoliko gozda vsako leto. A naš sedanji župnik je posekal in sesul že ves gozd, tako da je potegnil za njega več stotakov. Ako bi se mu pripetila zdaj kaka hitra smrt, kje bi iskal drugi župnik vsakoletni priboljšek iz gozda. Mogoče si pa upa dolgo časa tukaj ostati in ljudstvo izsesavati, ker takih ljudi kakor so ravno tukaj bode teško kje dobil. Odkar obstoji hranilnica, ie bila zmerom v rokah gg. kaplanov, ki so to opravilo nekaj časa brezplačno izvrševali. A zadnja leta dovolila se jim je na občnem zboru neka mala nagrada za to delo, Kakor hitro pa je bil prvi njegov kaplan prestavljen, polastil se je takoj hranilnice s tem pristavkom, da ako mu plačajo 600 K letne plače, prevzame posojilniški posel. Ves odbor z načelnikom vred pa ne pomisli, kam pridejo, ako bodo dajali tajniku tako mastno plačo. Lansko leto imela je posojilnica nad 200 tisoč kron manj prometa ko prej* šnje leto in letos se že vidi zopet naprej, da so ljudje zgubili zaupanje. Kam bode to prišlo? — Da se je primanjkljaj pri zadrugi pokril, pritekla je na pomoč hranilnica in posojilnica, da se je zgradba tako imenovanega »Našega doma* zgradila, gre vsa zasluga posojilnici, tako da je že nekateri tisočak zabit na ta poslopja, za katera bi se prav malo dobilo, ako bi vsa ta stvar prišla do poloma. Sploh rečeno, hinavščina, potuhnjenost in zvijačnost tega ljubljenca škofovega prišla je že popolnoma na površje. Vsakdo kdor ima le enkrat opraviti ž njim izprevidi, kaj vse mu kipi iz njegovega srca. V prvi vrsti skopost, kaj resnega in poštenega govorjenja je malo pri njem, iz ljudi bi se najrajši norčeval. Koliko zaupanja ima pri ljudstvu pokazalo se bode ob volitvah. Za danes naj zadostuje samo to, prihodnjič hočemo navesti še več slučajev, ki so se dogodili v času, odkar je ta gospod pri nas.
Iz Ježice. Bližajo se nove občinske volitve. Župnik, ki mu teži na
M1CHEL ZfiVACO:
LISTEK.
Most vzdlh^ajev.
Roman is starih Benetek.
Obdržati sem vas moral tukaj dalje časa, nego sem že*el| je dejal Sandrigo. Toda krivda ni moja, gospa Imperija vatn bo sama potrdila. Pojdite z menoj, gospodična} pojdite brez strahu. Gondola naju že Čaka in čez par minut boste sloneli ob eu nje, ki vas ljubi bolj nego vse na svetu — ob srcu svoje I* si štejem v čast, da sem ji najoddanejši prijatelj.
Tako govoreč, je Skalabrino pomolel Bianki roko. čustvn °da deklica se ni marala opreti nanjo. Trepetaje in s J?1 popolne osamljenosti je šla poleg razbojnika.
J-udna misel si je bila šiloma zarila v možgane, da n j^n’’ P°^eni duh, ^ je bival v njej, se je plašil in bal, niA««e govoril ta mož resnice — da ne bi bil zares prijatelj »jene matere.
j^aj je moglo biti skupnega med Imperijo in med njim? nič k r megleno je čutila, da v palači svoje matere ne bo D9*l .na varnem, nego v sobi, ki jo je pravkar zapustila, njim? ?ač uteSnil° biti skupnega med Imperijo in med
dostnp^0 P* bila zunai> Pod veselim lesketanjem solnca, v rakune•’ ž‘Valine>n življenju beneškega pristanišča, med kričanjem ob nah "!.Pe8tnimi mornarjev, ki so razkladali ladije, priklenjene aRrežju, so izginile vse njene mračne misli.
Oddahnila si je in se razcvetela kakor roža. očeh v!an?en strastnega občudovanja se je zasvetil v Sandrigovih dova’wV° pogledal. Toda zapazil je, da ni on edini obču-na cina ,	.*• Marsikateri mornar, marsikateri mlad meščan je
in zatn • .Zl’ sv°j° zavzetost in svoje strmenje nad njeno lepoto, naj sedp° * na8l° sPravil v čakajočo gondolo, povabil jo, da Postavil kb °r’	nat0	za8rn^	z usnJat‘mi zastori ter se
Pol ure nato se je Bianka vrgla v naročje svoje matere.
Ko so se pomirili prvi izlivi radosti, je Imperija prijela Sandriga za roko ter izpregovorila s čudnim trepetanjem:
— Dete moje! Tu ti predstavljam gospoda Sandriga, sijajnega častnika beneške armade, poročnika pri lokostrelcih. On mi je drag prijatelj, ki se mu imam zahvaliti za to, da te zopet vidim zdravo in veselo. Ljubi ga, Bianka; vreden je, da ga ljubiva obedve, jaz in ti . . .
Bianka je začutila, da je prebledela.
Njen pogled se je obrnil od matere do Sandriga.
In misli, ki so ji malo poprej polnile glavo, so se ji oglasile še razločneje.
Zbala se je lastne matere, kakor se je zbala Sandriga.
— O Juana 1 je zamrmrala sama pri sebi. Ti moja dobra, krotka tovarišica, kje si? . . . In ti, moj plemeniti, neznani zaščitnik, ki me je že sam tvoj pogled pomirjeval in navdajal z brezskrbnostjo, kje si?
XXXVIII.
Razbojnik In kardinal.
Ko je Sandrigo pijan od veselja in ponosa zapustil palačo Imperije, se je takoj z največjo naglico napotil iz Benetk proti soteski Piave.
Okrog devetih zvečer je dospel v vas Nervezo ter stopil v eno izmed njenih zadnjih hiš.
V	njej je bilo zbranih kakih dvanajst mož.
Ležali so na glinastih tleh kroginkrog ognjišča, na katerem je eden izmed njih kuril s suhim dračjem. Spali pa gotovo niso, kajti ob vstopu Sandrigovem so vstali in ga pozdravili s tisto važnostjo in lahkotnostjo kretenj, ki je lastna neodvisno živečim ljudem.
Sandrigo je pogledal to svojo četo, ki jo je bil trudoma zbral v teku zadnjih štirih mesecev; bilo je vse, kar mu je zdaj ostajalo od njegove prejšnje moči v gorovju.
Toda bralec ve, da Sandrigo nikakor ni obupal, marveč si je ustanovil v Benetkah družbo, ki je bila gotovo Se strašnejša.
Mračno zadovoljstvo se je zasvetilo v njegovem črnem pogledu.
— Ali ste vsi	tu? je dejal. Dobro. Koliko	jih je tam	gori?
— Šest vsega	skupaj, je	odgovoril eden izmed mož,	ki se
je zdel nekak pribočnik Sandrigov. Štirje pred vhodom jame, dva pred jetnikovimi vrati.
— Hudič je z nami, je	menil Sandrigo.	Toda delati je
treba naglo.
— Da,Skalabrino se je klatil dva dni tod okoli; prav mogoče je, da se vrne.
— Skalabrina	ne bo več	nazaj! je dejal	poglavar.	Najin
stari račun je poravnan.
Razbojniki so se stresli.
— Ne pozabite, kaj sem vam obljubil, je povzel Sandrigo.
V	jami je skrit skupni zaklad. Preiščite jo, kakor veste in znate. In kadar ga najdete, je polovica vaša.
Razbojnikom so se zalesketale oči, slišalo se je nekaj kletev veselja, vzlic trdi disciplini, ki jih je vezala v poglavarjevi navzočnosti.
— Na pot! je velel Sandrigo.
Par trenotkov so bili nato banditje zunaj in so se razkropili na vse strani, vsak po svoji stezi. Očividno je bil sleherni že prej dobil navodila, da je vedel, kako mu je ravnati.
Sandrigo je odšel zadnji ter se počasi in zamišljeno napotil proti Črni Jami. Ko je bil le še kakih tisoč korakov od jame, je legel za grmovje in počakal.
Čakanje je trajalo dolgo časa, skoraj celo uro.
Nato se je razlegel v noč sategnjen žvižg.
— Storjeno je! je zamrmral razbojnik.
Nato je vstal ter se brez nadaljne opreznosti napotil proti jami in stopil vanjo.
Trska je svetila v notranjosti jame.
Četvorica krepko zvezanih mož je sedela drug ob drugem, naslonjena s hrbtom na granitni zid.
— Dva je bilo treba ubiti, je dejal Sandrigov pribočnik.
Sandrigo je brezbrižno skomizgnil z ramami.
Ozrl se je na jetnike in dejal:
— Odvežite jih.
_______________________________________ (Dalje.)
„puf‘ sezidani katoliški dom srce, se trudi, da dobi same kimovce v občinski odbor, češ : Katoliški možje bodo vendar z veseljem glasovali za poravnavo »katoliškega" dolga okroglih 10000 K iz občinskih sredstev! — Toda iz te moke bo težko kaj kruha. Ljudstvo je izpregledalo in je sito katoliškega gospodarjenja, zato se je pričelo puntati — in to dela farov-škim skrbi! In posebno še — ker je puntarjev več, kakor farovških kimov-cev! Ne gre pa tukaj za boj med klerikalno in liberalno stranko, ampak gre le za boj proti farovški nakani, da se plača katoliški dom iz žepov ježiških davkoplačevalcev. Da, da — tudi našemu ljudstvu se enkrat odpro oči, saj vendar ni tako zabito, kot ga smatrajo gospodje!
Slovanski jug.
Hrvatsko pravosodje pred Evropo. Politični škandali in nasilstva, katera se odigravajo zadnja leta na jugu naše države, so dosegli svoj vrhunec vsekako največ na Hrvaškem. Popolnoma razumljivo. Kajti če se uničijo Srbi in Hrvati, je odklenkalo celemu Jugoslovanstvu. Zato so se porabila najbrutalnejša sredstva, samo da bi se dosegel omenjeni cilj. V tem oziru so popolnoma enaki zagrebški .veleizdajniški" proces, Friedjungov proces na Dunaju in nedavni Hinko-vičev proces v Zagrebu. V prvih dveh procesih je pravosodje bilo v službi političnega sistema, ki je hotel uničiti najboljše voditelje in politike srbskega oziroma hrvaškega naroda, zadnji proces pa je nameraval moralno in materijalno uničiti človeka, ki je položil vse svoje duševne in fizične zmožnosti v obrambo in osvoboditev nedolžnih žrtev in preganjanega naroda. Uničiti dr. Hinkoviča bi pomenilo oropati srbski narod glavnega zagovornika, ki ima svetovni glas: potem bi se lažje moglo postopati tudi proti osovraženemu narodu. Vsi oni gromovniki, ki so sklenili preganjati dr. Hinka Hinkoviča, gotovo niso mislili na to, da bi mogel celi narod smatrati preganjanje Hinkovičevo kot svoje lastno. Še manj so računali na to, da bi se vplivni ljudje in voditelji tega naroda toliko mogli zavzeti za enega edinega človeka, da bi hoteli za njegov proces zainteresirati tudi javno mnenje cele kulturne Evrope. In verjetno, da so zagrebški sodniki še bolj divjali jeze, ko so naenkrat videli v sodni dvorani dopisnike mnogih največjih evropskih časopisov. Razun belgrajskih časopisov, ki so večinoma poslali dopisnike na Hinko-vičev proces, so imeli svoje izvirne poročevalce »Rusko Slovo* in .Novo-je Vremja“, francoski .Matin* in .Figaro*, angleški ,Daily Telegraph* in .Daily Mail*, italijanska .Tribuna* in »Corriere d’ Italia*, rumunski ,Ad-verul* in bolgarski .Dnevnik". Če dodamo, da imajo mnogi listi, med njimi posebno nemški in slovanski, v Zagrebu stalne poročevalce, je jasno, da bo pisala o škandalih, ki so se vprizorili na Hinkovičevem procesu, gotovo cela Evropa.
Srbija in Hinkovičev proces. Največjo pozornost je vzbudilo v Zagrebu dejstvo, da se je Srbija toliko zavzela za preganjanega dr. Hinka Hinkoviča. Že dan pred procesom so prišli v Zagreb dopisniki vseh večjih časopisov, kakor .Slovenskega Juga", »Politike*, .Trgovinskega Glasnika*, .Novega Vremena*, .Odjeka* itd. Razun tega je poslalo .Srbsko novinarsko udruženje* kot svojega zastopnika pisatelja g. Branislava Nušiča, dalje sta zastopala .Srbsko odvetniško društvo* dr. Milan Djordjevič in dr. Milan Lazarevič, za .Srbski tiskovni urad* je prišel Pera Taletov itd. Da se še jasneje vidi, s koliko pozornostjo je gledala Srbija borbo na Hrvaškem, prinašamo iz članka .Slovenskega Juga* v preganjanju dr. Hinkoviča tale odstavek: .Oni na Dunaju in v Pešti so vrlo naivni, ako mislijo, da se bodo dali Srbi le za trenutek ločiti od svojih rojakov na severu, najbolj so pa naivni, če mislijo, da bodo zapustili Srbi svojega ljubega dr. Hinkoviča. Oni so silno smešni, če ne vidijo, da so danes vprte oči celega srbskega naroda proti Zagrebu in oni mali dvorani, kjer stoji danes pred družbico smešnih .sodnikov* obtožen veliki človek in neustrašni bo* ritelj dr. H. Hinkovič. Naša pozornost je posledica velike ljubezni, katero čuti Srbija nasproti'svojemu dragemu dr. Hinku. To je je naš pozdrav, ki mu ga pošiljamo, in naša beseda onim na Dunaju in v Pešti, ki smešno de-delajo, če mislijo, da nas bodo na takšen način uničili." Preganjanje dr. Hinkoviča torej ne bo brez koristnih posledic za srbsko-hrvaški narod. Kajti od velikega pomena je, da je to preganjanje sprejela baš Srbija na tak način.	____
DNEVNE VESTI.
Naš inkasant bo danes inkasiral naročnino pri cenj. naročnikih v Šolskem, Št. Jakobskem, Dvorskem in Kolodvorskem okraju. Upravnlštvo.
Čedne razmere na učiteljišču.
Vadniška učiteljica S. je polna pre-čednih dejanj. Tako smo izvedeli, da je ta .Slomškarica* tudi zelo oblastna.
V	pretečenih dneh je n. pr. je neki kandidatinji iz III. letnika — če je tudi Marijina devica, ne vemo — takorekoč ukazala, da naj gre popoldne istega dne s sestrico k spovedi, drugi dan pa k obhajilu, da bode .baje izbila pri tem mali sestrici — učenki njenega t. j. IV. razreda — .njeno trmo*. Na ugovor kandidatinje, da ima drugo jutro šolo, ji je n a svojo odgovornost dala v ta namen prosto! Morebiti nam bode kompetentna oblast dala pojasnila, kako se je ta zamuda opravičila? Pojasnila želimo tudi, kako to, da se je pričel istega dne dopoldne v
IV.	razredu vadnice pouk še-le pet minut po pol 11. uri, namesto točno po zvonenju, kar se ponavlja večkrat in vsled česar imajo potem otroke nadzorujoče kandidatinje sitnosti? — Kako hodi ta vadniška učiteljica pre-sedavat vse pavze v — 00 — II. nadstropja, da prisluškuje pogovorom kandidatinj in potem raznaša — že ve kam — te pogovore, o tem bomo še govorili! — Če se zahteva od naprednega učiteljstva reda in se mu celo protizakonito prepoveduje po drž. zak. zajamčena svoboda — n. pr. či-tanje .Jutra* na cesti! — potem naj tudi tu govori .najvišja šolska oblast v deželi* in naj napravi red pri lej učiteljici! —• Prof. Jarc ima besedo!
Vnebovpijoče razmere vladajo sedaj na umetnoobrtni šoli v Ljubljani. Dijaki že skoro dva meseca nimajo nobenega risanja, kljub temu, da je to njih glavni 'predmet. Čudno je, zakaj g ravnatelj za ta predmet ne preskrbi kakega drugega profesorja. Nemčurskega profesorja Vesela ni namreč od takrat, odkar je bil postavljen za nemškega občinskega kandidata v Ljubljani, pa do danes še nič v šolo. Menda zato, ker se je opravičil pri g. ravnatelju, da ga radi prevelikega kričanja po volitvi v kazini preveč bole ušesa. In ta človek je baje že določen za ravnatelja na novi šoli. Potemtakem je Ljubljana zastonj plačevala ogromne svote za povzdigo slovenskega obrtnega šolstva. Ta renegat niti noče razumeti pravilne slovenščine in rabi v šoli tako .špraho*, da bi je niti najpriprostejši kmet ne razumel.
Osebno politiko vun! Iz Spodnje Šiške se nam poroča: K vaši nedeljski notici .Miš maš-možje* bi bilo še sledeče pripomniti: Nič boljši, če ne še slabši, kot v .Jutru opisani mišmaš-možje so tisti možje, ki hočejo tudi v najvažnejših narodnonaprednih političnih in kulturnih vprašanjih igrati posebno vlogo svoje čisto osebne politike. Njih glavna naloga je, razbijati kar drugi store, slogo v naprednih vrstah razdvojiti, iz celote napraviti posamezne frakcije, ki po oštarijah zbijajo svojo takozvano oštarijsko politiko. Od te vrste politike se nekateri .vodilni* krogi te opozicije takorekoč že preživljajo s tem, da zbirajo okrog sebe nezadovoljne elemente, takozvane malkontente v to ali ono gostilno k stalnim posvetom. Jedro njih s cvičkom dvomljive dobrote zalitih posvetovanj je: kljubovati! Dobro vedoč, da ima politično društvo .Vodnik* svoje vsakotedenske seje v pondeljek, prirejajo seje drugih društev nalašč tudi na pondeljek pa le za to, ker vedo, da so člani .Vodnika* tudi člani dotičnega drugega društva. Svoj-čas so hoteli zanesti tudi v .Sokola* svoje osebno politikarstvo in sicer le, kjer jim ena oseba pri .Sokolu* iz osebnih ozirov slučajno ni ugajala. Ko se jih je prijelo, so se celo javno bahali, da namesto ene njim neljube oseba privedejo 30 drugih v društvo. Pa do danes .Sokol* še ne ve nič o takem prirastku na račun slavne opozicije. To so stvari, ki bi jih niti ne omenjali, če bi ta — kakor se nam dozdeva — precej po Boltatovem Pe-petu dišeča opozicija, vsaj v teh resnih volilnih časih opustila svoje v normalnih razmerah smešno kljubovanje. Pa kakor je zadnji sestanek za državnozborske volitve pokazal, je opozici-jonašem prokleto malo mar za uspeh in izid državnozborskih volitev. Ni sedaj čas za podrobne rekriminacije, zato mislimo, da smo s temi vrsticami tudi brez navedbe kakih oseb dovolj jasno povedali svoje mnenje. Resen čas dela in sicer skupnega dela za skupen uspeh bodočih volitev zahteva od slehernega, da se stori konec ošta-rijskemu opozicijonaštvu, da gremo skupno vsi v boj pod isto zastavo, za isti cilj! Zato pa ponovimo, kar smo zgorej napisali: Osebno politiko vun! Kdor tega noče, se bo še te dni za to poskrbelo, da se vsakomur z imenom javno pove: Kdor noče iti v boj pod skupno zastavo: vun z njim!
Šišenski Sokol je v svoji pon-deljkovi seji sklenil, da se udeleži razvitja zastave bratov Sokolov v Škofji Loki, dne 9. julija. Tej slavnosti na ljubo je preložil svojo na isti dan že preje določeno slavje za zgradbo Sokolskega doma v Spodnji Šiški, na nedeljo dne 2. julija, kar blagovole odslej vsa bratska društva upoštevati.
Osebna vest. Praktikant pri ljubljanskem deželnem sodišču, g. Tomo Tolazzi je imenovan za avskultanta.
Glede notice iz Gameljnov smo bili v toliko napačno informirani, da župnik ni pridigoval bojkota zoper opekarno.
Z ozirom na notico .Neverjetno In vendar resnično" v našem listu z dne 29. m. m. pošilja odbor .Slavca* sledeče pojasnilo podpisano tudi od predsednika .Zveze slov. pevskih društev" : Na željo .Zveze slov. pevskih društev* naj bi predsednik .Slavca* kot podpredsednik .Zveze*, zastopal Zvezo* na slavnosti »Hlahola* v Pragi, je šel le-ta imenom odbora k predsedniku .Zveze* in mu pojasnil, da društvo .Slavec* iz lastnega žrtvuje čez 2000 K za ta izlet, toraj naj bi .Zveza* za dotičnega, ki bode njo zastopal, vsaj polovico (50 K društvu .Slavec*, ne za svojo osebo) stroškov krila, da se s tem veliki stroški .Slavcu" nekoliko zmanjšajo. Ker se ta minimalen prispevek, vkljub velikim gmotnim žrtvam, ki jih je .Slavec" in njega člani doprinesel, le da je bila na slavnosti tudi slovenska pesem zastopana, ni priznal, je pevski zbor sklenil, da naj predsednik .Slavca" ne zastopa .Zveze*, osobito še, ker ni ravnal v svojo, temveč v društveno korist, čemur se je moral le-ta pokoriti. Za .Slavca*: Valentin Kopitar, podpredsednik. Zav .Zvezo slov. pevskih društev*: Dr. Žirovnik, predsednik.
Spodnja Šiška brez zdravnika! Spodnja Šiška je največja občina na Kranjskem, ki nima nobenega zdravnika in mnogi manjši kraji so v tem oziru bolje preskrbljeni. Pomanjkanje zdravnika se čuti prepogostoma in bilo bi res dobro in koristno ako bi se temu nedostatku odpomoglo.
Rešilni voz — pomoč v sili. Pod tem naslovom je .Jutro* v svoji petkovi številki švrknilo po reševalni postaji ljubljanski, češ. da reševalna postaja ljubljanska nekako iz plitvosti in površnosti ni hotela iti po Hrvata Krtiniča v Spodnjo Šiško. Da se razumemo, prosimo, da prijavite nastopno : Ljubljansko reševalno postajo oskrbuje v popolno zadovoljnost Ljubljančanov že več let Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo. Gasilno in reševalno društvo, kakor tudi reševalni oddelek, je ustanovljen za mesto Ljubljano, izven mesta pa pomaga le samo, kjer obstoji dogovor med ljubljanskim prostovoljnim gasilnim in reševalnim društvom in med zunanjim gasilnim dru-tvom, ali zastopstvom občine. Spodnja Šiška z ljubljanskim gasilnim in reševalnim društvom nima tega dogovora in razumeti ne moremo, kako da Šiš-karji ravno v nesreči in potrebi silijo v Ljubljano, ko se sicer odtegujejo Ljubljani, če le morejo. Pri ravnokar izvršeni reorganizaciji gasilnih društev v okrajne zveze Šiškarji ostentativno niso šli v zvezo z Ljubljančani. Er-
klare, Graf...............Sicer	pa	z	isto
pravico zahteva ljubljanski rešilni voz Laverca, Žužemberk ali Metlika, kakor Šiška, in kam pridemo, če hočemo ustreči povsod. Pa brez zamere! — Gasilec. — Na tem pojasnilu smo g. dopisniku zelo hvaležnt. Kajti ravno iz njegove vsebine javnost lahko razvidi, da vsi dosedanji občinski zasto-pi v Sp, Šiški za reveža niti v najnujnejših slučajih iz same malomarnosti in starokopitne komodit£te niso prav nič storili. Tem škandaloznim razmeram v Sp. Šiški je — o tem smo trdno prepričani — enkrat za vselej odzvonilo. Op. Uredništva.
Občinske volitve v Idriji. Definitivni rezultat občinskih volitev v Idriji, ki so se vršile dne 28. maja, je sledeči: V prvem razredu je dobila narodno napredna stranka 66 glasov (klerikalci 59, soc. demokratje 23) in so bili izvoljeni sledeči napredni kan-didatje : realčni ravnatelj dr. Bevk, kovač Čuk, trgovci Kobal, Lapajne, Primožič, Šepetavec, notar Pegan, , lekarnar Pirc, usnjar Rupnik in big. oficijal Vidic. V drugem razredu so dobili večino, 130 glasov, klerikalci (naprednjaki 111, soc. demokratje 119) in so izvoljeni sledeči klerikalni kandidatje: rudarji Kavčič, Kosmač, Kristan, paznik v p. Knap, poduradnika Modrijan in Troha, učitelj Novak, oskrbnik Pen-ca in Vitouš; poleg tega skupni kandidat naprednjakov in soc. demokratov, čevljar Kerševan, ki je dobil 229 glasov. V tretjem razredu so bili izvoljeni s 640 glasovi (naprednjaki 295 klerikalci 369) kandidatje soc. demokratov, ki so sledeči: kovač Alič Fr rudarji Alič Leop., Brus, Jazbar, Kokalj, Terpin, Uršič, Velikajna, gostilničar Lipušček in ravnatelj konsutTia Štraus. Vsaka stranka je dobila tudi po pet namestnikov.
Slovenec Betetto na dvorni o perl. Minoli torek zvečer je bila na dunajski dvorni operi premijera nove francoske opere .Pelleas in Me lis and a*, ki jo je po drami Mauri ca Maetelincka uglasbil moderni fran coski komponist Claude Debussy. Ulo go kralja Arkela je kreiral naš rojak, g. Julij Betetto, bivši basist slovenske opere v Ljubljani. Značilno za dunajsko kritiko je, da g. Betetta ne omenja nihče, seveda ker je — tujec
Slovenec. Taka je dunajska objektivnost.
Dramatično društvo v Mariboru je imelo 18. t. m, svoj občni zbor, ki je sklenil ravnatelju sloven. deželnega gledališča v Ljubljani, g. Franu Govekarju odposlati pismeno zahvalo, ki se glasi: Visokocenjeni gospod! Izvršuje sklep občnega zbora Dramatičnega društva v Mariboru z dne 18. t. m., izreka Dramatično društvo Maribor najiskrenejšo zahvalo Vam za vse dobrote in dobrovoljno naklonjenost, katero ste izkazali nam, in nadejamo se, da bodete tudi zana-prej tako blagohotni Dramatičnemu društvu Maribor kakor doslej. Z na-jrednim pozdravom za Dram. društvo v Mariboru (podpis).
Na občinski deski v Spodnji Šiški je nabitih več za državnozborske volitve važnih razglasov, na kar se volilci iz Spodnje Šiške opozarjajo.
Res objektiven resume smo slišali pri torkovi porotni razpravi, ki jo je vodil dež. sod. nadsvetnik g. Koblar. Kolikor nam znano, je bil to prvi resume, ki predsednika ni zavedel na pot, ki je v drugih slučajih dostikrat podobna bolj enostranski obtožbi drž. pravdnika, nego nepristranski konečni obnovitvi cele razprave od strani predsednika porotnega sodišča. Vemo, da je taka pot težka, ampak če eden in nekateri hodijo po nji, zikaj bi vsi ne hodili 1
Stavka pleskarskih pomočnikov v Ljubljani je končana. Mojstri so popolnoma ugodili opravičenim zahtevam svojih pomočnikov. Stavka se nadaljuje samo še pri tvrdkah Eberl in Bricelj. Toda upati je, da bo tudi tu prišlo med obema strankama do sporazuma.
Stavka je pri kamnoseku Tomanu na Resljevi cesti, ker je premajhen zaslužek. Od zunaj ne sme priti noben kamnoseški pomočnik v Ljubljano delat k Tomanu.
Botri in botre! Spomnite se o Binkoštih .Družbe sv. Cirila in Metoda* !
Olepšava mesta bi bila v Ljubljani na mnogih krajih zelo potrebna. Na ducate je če starih oguljenih hiš ki niso bile že 15 do 20 let prebarvane. In vendar, — kako malo stane tako barvilo! Nekateri ljubljanski .pur-garji", zlasti nemški, nimajo nobenega smisla za olepšavo, a tudi nobenega dobrega — vokusa! — Na dvorišču hiše št. 1 v Čevljarski Ulici se vidijo s Hradeckega mostu stare potresne podrtije, kojih bi se vsaka mestna občina sramovala do tal; pri nas se jih gleda že 16 let! . . . In koliko je drugih takih nesnažnih kotov!
Okrasba balkonov se je v Ljubljani vendar enkrat pričela. Zadnje dni je mestni vrtnar olepšal s cvetlicami in cipresami tudi balkon in okna mestne hiše ter stopnjišče pri stebrih.
Klerikalne prekupovalke se pojavljajo vsak dan na trgu zlasti takrat, ko se čutijo varne 1 Pazite nanje, v Ljubljani je že itak vse kričeče drago!
Toča je padala v torek popoldne po Kamniškem okraju, a ker je sula med dežjem, ni napravila posebne škode.
Goriška tiskarna A. Gabršček v Gorici je izdala zopet novo knjigo: Vladimir Knaflič .Socializem, — Oris teorije* (XII + 372 strani, v osmer-ki). Pri nas so doslej obdelovali ta važni predmet pisatelji reakcionarne barve (1901. dr. Krek, .Socializem* in 1910. dr. Ušeničnik .Sociologija"), naprednejši pa le v brošurah in revijah.
—	Pisatelj obravnava v I. delu na kratko zgodovino socialnih teorij, ob širneje pa francosko revolucijo in prvotne doktrine politične ekonomije, v
II.	delu zelo obširno Marxov .Kapi tal*, čegar I. knjigo prrobčuje v natančnem ekscerptu, v III. delu pa kri tiko markrizma, bibliografijo ter praktične posledice te kritike. Zlasti dragocen je ta III. del in posebno za nji dve poglavji, (opozarjamo na odstavek .Socializem in narodnost* in dr.). Cena delu, ki je tudi v knjigarskem oziru okusno opremljeno in nosi izvirno umetniško vinjeto, je K 4-— (broš.) O tej važni knjigi kmalu obširneje izpregovorimo. Za sedaj jo vsem priporočamo kot delo, ki smo ga že davno potrebovali.
Mož svoji ženi prste odsekal.
V	vasi Peček v klerikalni fari Rob, je neki Rudolf Mihelčič v izbruhu svoje podivjanosti svoji ženi s sekiro vse prste na rokah odsekal. Pri svojem zverinskemu činu je s sekiro toliko časa tolkel po prstih svoje žene, dokler se je v groznih bolečinah zgrudila. Mihelčič se je potem naredil slaboumnega ter ni hotel iti k sodišču. Baje so ga res spoznali za slaboumnega. Zgodilo se je to zverinsko dejanje v čisto katoliški fari Rob, kjer se župnik briga samo za svojo ču-karijo.
Tatovi v Razdrtem pri Postojni. V noči od sobote na nedeljo so v Razdrtem pri Postojni neznani tatovi vlomili v hišo g. Michielija. Udrli so po lestvi skozi okno od zadnje strani hiše v sobo za tujce, kjer so pokradli več finih odej in rjuh. Nato so vlomi-
li	tudi v trgovino v pritličju in odnesli čez 30 K drobiža in 20 kg. kave
Kolikor je dosedaj znano, znaša škoda okolu 200 kron. O tatovih ni nikake-ga sledu.
Avijatik Albert Lettis v Ljubljani. Na binkoštno nedeljo in binko-štni ponedeljek se vzdigne avijatik Albert Lettis s svojim monopolom Bleriot* (polet čez Rokavski kanal) na vojaškem vežbališču pri Fužinah v zrak. Avijatik Albert Lettis se je izšolal v avijatični šoli v Pordenone v Italiji in je napravil že več izvrstnih poletov v Gorici, Poreču, Pulju itd. Vstopnice se že zdaj prodajajo v Če-šarkovi traiiki v Šelenburgovi ulici, in sicer: zakljpni sedež po 4 K, I. prostor 2 K, drugi prostor 1 K.
Opozarjamo na občni zbor šent-peterske moške in ženske podružnice Ciril-Metodove družbe v Ljubljani, ki se vrši danes, v četrtek, dne 1. junija ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih .Pri Jerneju" na Sv. Petra cesti št. 87.
Slov. pevsko društvo „Slavec" priredi, kakor že objavljeno v nedeljo, dne 11. junija veliko ljudsko veselico pod naslovom: .Veliki semenj v Sp. Šiški* ki se vrši v Zajčevem hotelu na razgledu, v vseh prostorih t. j. na vrtu, v gozdu in notranjih prostorih z najobsežnejšim zabavnim sporedom, o katerem bodemo sproti poročali.
Slov. pevsko društvo .Ljubljanski Zvon* priredi na binkoštno nedeljo 4. t. m. v ljubljanskem Narodnem domu veliko vrtno veselico. Pri tej veliki prireditvi nastopi društveni pevski zbor pod že znano odličnim vodstvom g. Z. Prelovca in celotni orkester Slovenske Filharmonije. Posebno bo preskrbljeno za dobro vino in jestvine, kar vse se bo dobivalo po navadnih cenah v različnih paviljonih.
V	areni se zvečer prične ples, povsod pa bo prijetno veselo življenje. V slučaju, da bi bilo v nedeljo slabo vreme, vrši se veselica v enakem obsegu na binkoštni pondeljek.
Srbsko gledališče pod vodstvom g. Stojkoviča priredi nadaljne predstave na slovenskem ozemlju: Danes, dne 1. junija v Kranju, v soboto, dne
3.	junija na Jesenicah in v pondeljek, dne 5. junija na Bledu. Nadejati se je, da sorodna društva pomorejo gosp. Stojkoviču pri teh prireditvah.
Izgubil je Joško Drenovec denarnico z večjo vsoto denarja. Pošten najditelj naj jo odda Miklošičeva cesta št. 36, III. nadstropje ali na policiji.
Popolna godba Slovenske Filharmonije koncertira danes v hotelu Tivoli. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Semenj za volno v Miškovcu (Ogrsko). Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se naznanja, da se bo vršil letošnji semenj za volno v Miškovcu dne 14. junija v skladiščik ta-mošnjega kreditnega zavoda.
Našim cenjenim ljubljanskim naročnikom.
Včeraj smo priložili našim cenj. ljubljanskim naročnikom položnice poštne hranilnice, ki naj se jih blagovolijo poslužiti pri plačanju naročnine. Ker se pa mnogim zdi pripravnejše plačati naročnino proti potrdilu uprav-ništva našemu uslužbencu, smo ukrenili, da se bo tudi v bodoče naročnina lahko na ta način plačevala in zato začne pobirati uslužbenec uprav-ništva že danesnaročnino.
Ker mnogi niso plačali naročnine za mesec maj in sicer ravno ram tega, ker je nihče ni prišel pobirat, a potom položnic niso utegnili plačati, bo treba plačati sedaj dvomesečno naročnino, in sicer za maj K, /u, za
junij pa K 150.
Pri tej priliki prosimo naše cenj. ljubljanske kakor tudi Izvenljubljan-ske naročnike, da bi naročnino plačali čim prej.
Upravništvo .Jutra".
I6letni ubijalec.
Izpred ljubljanske porote.
Pr a razprava.
Komaj 16 let stari fant in že ga je grda razvada med našimi kmečkimi fanti posadila na zatožno |klop radi hudodelstva uboja.	„
Obtožeui Anton Jenko iz Podreca na Gorenjskem je že kot 3 leta sta otrok izgubil očeta. Mati pa ga J prepustila v službo drugim ljudem, je bil	komaj 7 let star. Potem pa 6.
je sploh pustila ter se	z	<*rug
otroci preselila v Nemčijo, Od t dalje je bil deček sam sebi prepeče«-Služil	je v domači vasi	za	past'rj	,
ko je	nekoliko dorasel,	je	ava uj
do hlapca. Ravno v nežni dobi, ko bil najbolj potreboval materine vzgo ni imel ne matere ne prave vzgoj Od starejših vaških fantov se je toliko naučil, kolikor sami znajo, nam reč pri vsaki priliki, če si fantje P«\ dejo navzkriž, rabiti nož. Kljub svoj mladosti, je bil že trikrat kazn?.v® enkrat radi tepeža, dvakrat radi previdne vožnje.
Vzrok uboja.
V soboto pred pustom so bili fantje iz Podreča v Mavčičah. Ko so se vračali domov, je šel Jenko naprej ter jih skrit v grmovju zastrašil. To je 6 let starejšega fanta Matevža Jamnika jako ujezilo, okluftal je Jenkota, potem ga pa še z vilami udaril.
Maščevanje.
Jenkota je to strašno jezilo. Na pustni torek, ko so fantje prišli maškare gledat, sta se tudi Jamnik in Jenko sešla na cesti pred Janezovo gostilno. Bilo je že v mraku. Več drugih mlajših fantov se jepoizgubilo po vasi, le Jamnik, Jenko in Kristanc so ostali pred gostilno. Jamnik in Kristanc sta se spopadla. Med tem, ko sta se semintja prerivala, se je pridružil še Jenko k njima, stavil Jamnika na odgovor, zakaj ga je v soboto okluftal. Jamnik mu je zabrusil: Če hočeš, ti dam pa še eno. In kakor Jenko trdi, ga je Jamnik res udaril s kolom po prstih. A Jamnik je imel tudi še s Kristancem opraviti. Zasuk-nil ga je, izpodbil mu nogo, Kristanc je padel. V Jenkotu je zavrelo. Skočil je proti Jamniku, vzel nož iz žepa in zamahnil. Prvi udarec je zadel Jamnika v roko ter mu takoj prerezal žile. Jamnik je zaklical: Pusti me: Pa v tem hipu je Jenko še enkrat in še krepkeje zamahnil proti Jamniku. Zadel ga je ravno v srce. Zaklani je bolestno zaječal: Marija pomagaj! Opotokel se je še nekaj korakov po cesti, zavil v vežo, se zgrudil in umrl.
Sam se ovadil.
Ko je mladi ubijalec videl svojo žrtev pasti, je vrgel nož proč, ter šel orožnikom javit, da je nekoga sunil z nožem. Ko so orožniki prišli z njim na lice mesta, je bil Jamnik že mrtev.
Obtoženec skesano prizna
in se zagovarja z razburjenostjo. Vsled tega je imel
državni pradnlk dr. Kremžar
lahko stališče. Predlagal je, da porotniki potrde prvo glavno vprašanje glede uboja.
Zagovornik dr. Vodušek
je izvajal, da je fanta ponajveč zanemarjena vzgoja ter slab vzgled starejših fantov, zlasti ubitega Jamnika, privedlo do nepremišljenega dejanja.
Uboja kriv
Porotniki so potrdili glavno vprašanje glede uboja z 10 glasovi. Vsled tega in na predlog državnega pravd-nika ter na prošnjo zagovornika za uporabo izredne milosti, je porotno sodišče obtoženega Jenkota obsodilo na
2 leti težke ječe.
Poleg tega ima obtoženec očetu ubitega Jamnika plačati 66 K za pogrebne stroške. Kar pa oče več zahteva kot odškodnino za ubitega sina, se zavrne na civilno pravdno pot. — Jenko je svojo kazen takoj nastopil.
Navihani lovec na hranilne knjižice.
Druga razprava.
Koncem januarja in aprila t. 1. se je družba mladih ljudi po Ljubljani prav dobro zabavala. Ljudem, ki vedo, kako težko je danes denar zaslužiti in ki so mislili, da vsi tisti mladi gospodje ne zaslužijo celi mesec toliko, kolikor so en sam dan in noč lahko-mišljeno zabili po gostilnah in kavarnah, se je čudno zdelo, od kod neki ta bogati vir do take zapravljivosti.
V omenjeni družbi je igral 20 let stari Valentin Dovč, izučen ključavničar, glavno vlogo. Ljubljana mu je postala premajhna, šel je v Trst, kjer je živel kakor kak mlad magnat. Kako je do tega prišel, to nam Dovč kot obtoženec pred poroto z nekim ciničnim zadovoljstvom sam pripoveduje.
Bogata »teta* — branjevka.
Dovč izpove približno tako: Kot vodovodni monter sem zaslužil po 3 K na dan. Od tega zaslužka sem moral dati vsak teden materi po 10 K za hrano. Potem sem bil brez dela. Klatil sem se po svetu, delal nikjer. Očem me je zaničeval in me ravno čez božične praznike spodil iz hiše. Sel sem k svojemu varuhu v Gradišče št. 8. Tam je takrat stanovala branjevka Terezija Kustnar, o kateri se je govorilo, da ima veliko denarja naloženega v hranilnici. Zahotelo se mi je po njenem denarju in premišljal sem, kako naj pridem do njega. Branjevka je imela navado zjutraj zgodej odhajati na trg. Dne 21. januarja zasledim ključ od sobe, preiščem vse in najdem v postelji pod blazino 3 hranilne knjižice. Pograbim eno od Mestne hranilnice. Knjižica se je glasila na ime Terezija Strnad. Grem v hranilnico ter dvignem L800 K denarja. Pobotnico sem podpisal kot Franc Strnad. Knjižico sem dal zopet na isto mesto nazaj. Bahal se nisem prav nič z dvignjenim
denarjem, ker sem se bal, da bi me bili že takrat prijeli. Vendar pa smo pili okrog in se dobro imeli po Ljubljani.
V tržaškem starem mestu.
Namenil sem v Ameriko. Svojemu tovarišu Dolinarju, s katerim sva delala pri Eckarju, sem rekel, da grem k marinerjem, sem ponudil, da me spremi v Trst, odkoder bo mojo civilno obleko prinesel materi nazaj. Dolinar je šel z menoj. V Trstu sva dobro živela ter obiskala tudi *de-kleta* v starem mestu. Dolinarju sem dal 50 K naj zame plačuje. Nekega večera smo šampanizirali in tedaj sem v pijanosti potegnil revolver ter streljal. Dolinar mi je potem revolver vzel. Najel sem si tudi neko prostitutko ter se z njo za 4 d.ii odpeljal v Reko. Zapravil sem ves denar.
V preiskovalnem zaporu v Trstu.
Radi že omenjene silovitosti sem bil v Trstu aretiran, djali so me v preiskovalni zapor, potem pa obsodili na 6 tednov.
Zopet suh.
Iz zapora sem odšel suh v Gorico, od tam pa me je vleklo zopet nazaj v Ljubljano. Dobila me je mati na ulici ter me spravila domov. Premišljal sem o takih lepih dneh in sklenil: fant, denar moraš imeti. Poskusil sem svojo srečo zopet pri oni bogati branjevki.
Kar vse tri hranilne knjižice.
Dobil sem vitrih ter z njim odprl vrata. V svoje veselje dobim pod zglavjem vse tri hranilne knjižice v t v papirju zavite.
V kavarni Avstriji.
V posesti teh knjižic sem šel v kavarno Avstrijo. Tam sem dobil svoje znance, ki so me silili, naj dam za pijačo. Rekel sem, da nimam denarja, da pa imam hranilno knjižico od kranjske šparškase ter da bom denar šele drugi dan dvignil. Nato je kavarnar rekel, da če mislim denar res dvigniti, mi za ta čas že on da na kredit. Tako se je tudi zgodilo. Šampanizirali smo celo noč in vsi smo bili dobre volje.
Na sledu.
Drugi dan, ko se hočem iti prepričati če branjevka še nič ne ve o tatvini, sem jo že srečal na potu k policiji, pa jokala se je. Tedaj sem si mislil: fant, zdaj pa treba biti previden. Šel sem k Gromu v hotel ter se posvetoval, kako čem denar dobiti na knjižico, ne da bi ga moral dvigniti. On je rekel, da dobim denar morda pri Mestni zastavljalnici. Potem sem šel k Stritarju v kavarno ter mu rekel, da ne morem plačati, ker teta, od katere je knjižica, me ne pusti dvigniti denarja pred 2. junijem, takrat bom šele polnoleten. Na prigovarjanje znancev sem dobil postreščka št. 9. ter mu naročil, naj nese knjižice v zastavnico ter naj mi prinese 500 K. Postrešček se je en čas branil, potem pa ko sem rekel, da me pošlje neka branjevka, ki se zdaj moži in ne bi rada dvignila denarja, je šel. Vrnil pa se je brez uspeha nazaj.
Na begu
Zvečer sem poskusil še pri Stritarju dobiti 100 K. Kar vstopita dva dedektiva v kavarno, jaz pa pri drugih vratih vun. Doma sem raztrgal dve hranilni knjižici od Mestne hranilnice, obržal le ono od kranjske šparkase. Storil sem to za to, da se lahko izgovorim, da sem to našel, o onih pa sploh nič ne vem.
Na telefonu pri .Slonu*
Da se prepričam, če bi bilo še varno dvigniti denar, sem šel k .Slonu* ter od tam telefoniral na kranjsko šparkaso. Na vprašanje: kdo tam? odgovorim: Tukaj Obrtno pomožno društvo. Na nadaljnovprašanje, kaj želim, odgovorim: Tu je mlad fant, ki bi rad dvignil denar na Ime Terezija Strnad, ali se mu lahko zaupa? Odgovor: Tistega fanta kar primite! Dalje nisem čakal, ampak sem jo hitro odkuril. Predsednik: že verjamem. Saj ste bili Vi sami tisti .mladi fant*.
V rokah pravice.
Zvečer ko sem prišel domov, že prideta dva detektiva, pa me aretirata. Eden je rekel, kar povejte po pravici, kako je bilo. Jaz sem ga ubogal,
Ta samoizpoved, ki je preko vsebine prve izpovedbe obtoženčeve le še z dodatnimi priznanji ob priliki zaslišanja prič primerno izpopolnjena, predočuje celo sliko dejanja ter glavni del razprave. Omejimo se torej le še na nekatere
pripombe.
V prvič ukradeni hranilni knjižici št. 2154 Mestne Hranilnice je potem, ko je Dovč dvignil 1800 K, ostalo še 3542 K 24 vin. Okradena branjevka o tej prvi tatvini ni ničesar opazila.
V	drugič ukradeni drugi hranilni knjižici št. 13006 Mestne hranilnice je bilo 3324 K 26 v. V knjižici št. 228150 kranjske šparkase, je bila vloga 3828 K 06 v. Iz te zadnje omenjene knji-
žice je Dovč nameraval dvigniti 1000 rkon.
Zaslišanje prič.
Zaslišane so bile sledeče priče: Okradena branjevka Terezija Kutnar, kavarnar Ivana Stritar, igralec Edvard Grom, ključ, pomočnik Jože Dolinar ter postrešček št. 9 Ivan Smrekar. Priče so v bistvu potrdile samoizpoved obtoženčevo. Branjevka je pripovedovala, kako je Dovč prežal na njo ter hodil okolo hiše. Grom izpove, da mu je Dovč pravil, da je prišel od mari-nerjev na dopust, da je od tete dobil hranilno knjižico in kako je hodil k njemu izpraševat, kako in kje bi dobil denar na to knjižnico, predno ne dvigne denarja iz hranilnice.
Dovč predkaznovan.
Dovc je bil radi tatvine že kaznovan. Enkrat je svojemu mojstru Weiblu ukradel 2 hranilna nabiralnika, drugič je nekega ogoljufal za 10 K, tretjič je Lončarju v Sp. Šiški ukradel 50 K, Derganu 180 K. Predzadnjo kazen je dobil kot že omenjeno, v Trztu.
Ex offo zagovornik dr. Tominšek se je resno potrudil o-majati vprašanje glede ukradene vrednosti čez 2000 K.
,	'	.	I
Izrek porotnikov.
Porotniki so potrdili prvo glavno vprašanje glede tatvine soglasno z da, vprašanje glede visokosti škode (čez 2000 K) pa z 9 glasovi. Po tem izreku zagovornik apelira na uporabo izredne milosti pri odmeri kazni in sicer z ozirom na popolno priznanje ter da obtoženec v resnici ni več uporabil kot le 1800 K. Z ozirom napredkazni in slučaj sam, pa se sodni dvor na to priprošnjo ni mogel ozirati ter Dovča obsodil na
5 let iežke ječe
ter v povrnitev škode v znesku 1788 K. Oškodovana branjevka je dobila za enkrat le iz ukradenega denarja kupljeni revolver in prstan. Prstan je vzela, a glede revolverja je vprašala predsednika, če je kaj vreden. Predsednik ji je rekel, da zanj ni vreden niti 2 vinarja. Pa ga je vseeno vzela. Dovč se je drzno smejal. Ko ga je predsednik vprašal, če je s kaznijo zadovoljen, je smelo odgovoril: Ej, kaj če se pritožim, pa dobim še 5 let zraven, boljše je, da kazen nastopim, poboljšala me tako ne bo.
*
Razpravo, ki se je ob pol 12dop. pričela in ob pol 2. pop. končala, je, kot tudi prvo dopoldansko, vodil drž. sod. svet. Vedrnjak.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Praznovanje godu kralja Ferdinanda.
Dunaj, 31. maja. Danes je obhajal bolgarski kralj Ferdinand, ki se že dalj časa mudi na Dunaju, v gradu Ebenthal svoj god. H godovanju sta prispela z orijentalskim ekspresnim vlakom tudi bolgarski prestolonaslednik Boris in princ Ciril.
Manlfestacljski shodi za Hinkovlča.
Zagreb, 31. maja. Za binkoštne praznike je sklicanih po celem Hrvaškem nebroj protestnih shodov, kjer se bodo izražale simpatije obsojenemu dr. Hinkoviču. Kjer je ban Tomašič radi tega v velikih skrbeh, je ukazal, da mora biti vojaštvo vedno pripravljeno. Dr. Hinkovič dobiva neprestano iz vseh krajev Hrvaške, Dalmacije, Bosne in Hercegovine in Slavonije brzojavne pozdrave, v katerih se imenuje mučenik v boju za pravico in svobodo.
Rusko črnomorsko brodovje mobilizirano.
London, 31. maja. Semkaj je dospelo iz Sevastopola poročilo, da je ruska vlada ukazala takojšnjo mobilizacijo črnomorskega vojnega brodovja. Splošno se tudi opaža, da je Rusija zadnje dni naročila v Škodovih tovarnah zelo veliko vojnega materijala.
Potrograd, 31. maja. Vojni minister Suhomlinov, ki že dalje časa potuje po Daljnem Vzhodu in se sedaj nahaja ravno v Vladivostoku, je bil brzojavno odpoklican v Petrograd. Njegov nenadni odpoklic se spravlja v zvezo z zadnjim ru*ko-turškim konfliktom.
Seja hrvaške delegacije.
Zagreb, 31. maja. Predsednik kluba hrvaške delegacije, grof Pejače-vič je sklical za prve dni meseca junija sejo delegatov, na kateri se bo razpravljalo o debati glede proračuna finančnega ministrstva in brambne reforme. Hrvaški centrumaši se seje najbrže ne udeleže.
Lastnik tn glavni urednik Milan Plat.
Odgovorni urednik dr. Ivan Lah. Tiska ,.Učiteljska tiskarna'* v Ljubljani.
Mali oglasi
Beseda & vin. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek &0 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Obleke za gospode najnovejšega kroja prodaja po lastni ceni radi pomanjkanja prostora konfekcijska trgovina A. Lukič, Pred Škofijo št. 19.	293/10-1
Iščem službe bot poslovodja trgovine, zadruge ali zastopnika pivovarne. Zmožen sem slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Natančneje pove upravništvo .Jutra*.
158/3—1
Blagajničarka za modno trgovino, ne izpod 25 let stara, se išče. Nastop takoj. Ponudbe na poštni predal 38, Ljubljana. 307 5 1
Išče sc opremljena soba za takoj, ali 15. junij s posebnim vhodom v pritličju, ali prvem nadstropju v sredini mesta. Pismene ponudbe po dopisnici na „Prvo anončno pisarno". Šifra „101“.	309/3—1
Knplm neprave zobe ln zobovje. Ponudbe „Kohn“, poste restante, Ljubljana. 1622-1
Mte jmr.
Izvod samo 6 vinarjev.
Mlad samostojen podjetnik
z večjim premoženjem in z dobrimi dohodki se želi seznaniti z gospico z nekaj premoženjem. Le resne ponudbe s sliko je poslati do 10. junija pod »Poletje 1911“, poste restante, Ljubljana. Slike se vrnejo, tajnost zajamčena.
Diplomirani krojač
Anton Presker
Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek.
Najboljše odgovori „Slovencu“ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Laška in dunajska kuhinja
nasproti glavne pošte
se priporoča slavnemu občinstvu. Vsak dan sveže različne morske ribe in mornarski slaniki. P. n. občinstvu se vljudno naznanja, da je ravno došlo pristno vino Brioni kakor tudi različna štajerska vina. Kuhinja je zdaj pod novim vodstvom. — Slavnemu p. n. občinstvu se udano priporoča	ravnateljstvo.
m
::	Pravkar je izšlo ::	TJITTIDT	T	Novela.
Edmondo de Amicis:	LJ	XVIJ , =====
Iz italijanščine prevel Jos. Jurca, Cena vezani knjigi 2 K 50 v, broširani 1 K 50 v.
Znameniti italijanski pripovedovalec riše v tej psihološko zanimivo zasnovani noveli štirinajstletnega dečka Furija, ki živi daleč od sveta edino v družbi dveh starih ljudi. Furij se zaljubi v svojo koketno svakinjo, ki pride bivat na poletni dvorec. Kako se razvija ta ljubezen, je popisano z izredno plastično silo ; obenem pa pisatelj ostro biča vzgojno metodo, ki hoče
obdržati oblast s hladnostjo in šibo.
Ig.pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani,
Založna knjigarna.
A———1— ■' ——  	Im ......... I	'm	■	IM
Obleke za gospode
najnovejšega kroja prodaja po lastni ceni zaradi pomanjkanja prostora kakor tudi najnovejšo
konfekcijo
A. LUKIČ
(SL Solidna postrežba!
Nizke cene!
L.Širitvi
Važno za inženirje, stavbne podjetnike, hišne posestnike in bišne upravitelje.
 	Proti sajam in prahu popolnoma
I	varno zaprtdimnlk, kjer je vsaka
| •	nevarnost po ognju izključe-
na, omogočujejo samo patentna dvojna, ta
dimniška vrata
s trojnatim proti ognju varnim zatvorom.
(C. kr. avst. pat. št. 26.175 od „	. . .	L	junija	1906.)
Konstrukcijo teh dimniških vrat, ki se lahko dajo vstaviti v novih ali pa že v starih poslopjih, so strokovnjaki že večkrat preizkusili in splošno pripoznali tem dimniškim vratom prednost pred vsemi drugimi. -iMgisti... ,-mski priporoča ta vratca z razpisom 21. avgusta 1907; deželni glavar kranjski pa z okrožnico z dne 11. maja 1908 vsem županstvom na Kranjskem. — Pojasnila daje
L. Str*icel, dimnikarski mojster.
Mt* Dobivajo se pri Lud. Striclu kakor tudi pri tvrdki Avg. Žabkar.
Ponarejanje patentnih vrat se kaznuje po patent, zakonu.
Cenjeni trgovci in —  obrtniki. -
Stavbeno podjetje V. Scagnetti naznanja, da bode zgradilo v Šelenburgovi ulici št. 6 veliko strogo moderno trgovsko hišo. V pritličji se bo nahajalo 24 večjih in manjših lokalov za trgovino, v me-zaninu 23 lokalov za malo obrt, deloma tudi za trgovino.
Radi najugodnejše in vsem zahtevam posameznikov najpriklad-nejše razvrstitve teh prostorov, se bodo isti oddajali pred pričetkom stavbe.
Resni reflektanti se uljudno vabijo, da se radi natančnejšega ustnega pogovora zglase v stavbeni pisarni podjetnika V. Scagnettija, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 16 (tik državnega kolodvora). — Prosi se, da se cenjeni obisk preje pismeno ali telefonično javi. Telefon Štev. 299.	Poštni	predal štev. 54.
žsmm
gUi-TiTlTl
Naročajte in kupujte JUTRO
Izvod samo po 6 vinarjev.
g* ^	_	Star, pristen destilat
■	|| (I F1 yk 4 dalmatinskega vina
je najboljše sred-O	stvo	za
slabotne in rekonvalesente.
Dobi se edino pri trvrdki:
BR. NOVAKOVIČ, Ljubljana.
===== Primerna =======
birmanska darila!!
Najmodernejše obleke za dečke iz temno plavega ali črnega ševiota in kamgarna kakor tudi bele oblekce za deklice iz pike-a, batista in čipk. Največja izbera oblek za gospode in damske konfekcije.
Cene priznano nizke!
„Angleško skladišče ohlek“
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg 5.
Jobro ohranjene, stare in nove, velike in male, prodaja
* VAN ItUGG-ESriO
sodar
>na, Cesta na Rudolfovo želez.5.
Na prejšnjem dirkališču v Lattermannovem drevoredu se nahaja samo še ta teden
Fotografske aparate
in veliko zalogo vseh v to stroko spadajočih potrebščin priporoča
fotomanufaktura in drogerija
v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5.
Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago
Predstave se vrše od 3. ure popoldan do temne noči. — Sedeži 40 vin. Stojišča 20 vin.
Šolska mladina v spremstvu gg. učiteljev ima znižane cene.
Enonadstropna
HISA
v Vodmatn v posredni bližini Ljubljane z lepim vrtom s sadjem in sočivjem se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Pojasnila v pisarni dr. 1. Tavčarja v Ljubljani, Sodna ulica štev. 2.
Naznanjam, da sem prevzel trgovino z manu ——— fakturnim blagom -----------------------
me*. Najbolj varno naložen denar! ^ Najvecja slovenska hranilnica!
Denarnega prometa do 31. dec. 1940 nad 564 milijonov K.
JESIH & WINDISCHER
na Starem trgu št. 1 (Pod Trančo) katero bom skupno z gosp. Jesihom pod firmo
Najcenejši nakup
J. CIUHA
nadalje vodil, ter se bova v vsakem oziru potrudila, cenj. odjemalcem kar najbolje postreči.
Spoštovanjem	Josip	Ciuha.
kakor zlatih injsrebrnih ur verižic, uhanov, zapestnic, prstanov obeskov, itd. je edino le
po O vinarjev
T7" asL8Lsl©čL3aJUa. toToateazm-aJti.
Južni kolodvor, na peronu.^	Kustriu, Breg,
Državni kolodvor.	Tenente, Gradaška ulica.
Blaž, Dunajska cesta.	Velkavrh, Sv. Jakoba trg.
Sever, Krakovski nasip.	Sitar, Florjanska ulica.
PIchler, Kongresni trg.	Blaznik, Stari trg.
Češark, Šelenburgova ulica.	Nagodč Mestni trg.
Dolenec, Prešernova ulica.	Kanc, Sv. Petra cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta.	Trco, Sv. Petra cesta.
Mrzlikar, Sodna ulica	Kušar, Sv. Petra cesta.
Šubic, Miklošičeva cesta.	Podboj, Sv. Petra cesta.
Zupančič, Kolodvorska ulica.',	Elsner, Kopitarjeva ulica. "
Pirnat, Kolodvorska ulica.;	Bizjak, Bohoričeva ulica.
Šenk, Resljeva cesta.	Remžgar, Zelena jama.
Kotnik, Šiška.	Bič, Zaloška cesta.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Svetek, Zaloška cesta.
Košir, Hišlerjeva ulica.	Jamšek, Tržaška cesta.
Stiene, Valvazorjev trg.	Štravs, Škofja ulica
Sušnik, Rimska cesta.	Zadel, Karlovška cesta.
Ušeničnik,£ Židovska uliea.J®p S Likar, Glince.
Kleinstein, Jurčičev trg. §g	Sterkovič, Dunajska cesta
Wisiak, Gosposka ulica.
Mestna hranilnica ljubljanska
zlatarju In trgovcu Ljubljana, Wolfova ulica 3.
2 nova moderna
Seifert - biljarda
v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica štev. 3.
sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4V4°/0 brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti.
Za varnost naloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi Izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa
Novo urejena
na sv. Petru nasipu 37
je vso noč odprta.
Solidna postrežba.
Slav. občinstvu se toplo priporoča s spoštovanjem
Štefan Miholič,
kavarna r.
Kreditno društvo
Posoja na zemljišča po 5°/» in proti poplačevanju dolga po najmanj V4°/o. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
2 nova moderna
7-"	reglstrovana zadruga z omejenim jamstvom	...
priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tl skarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov
Liastno za-ložni^tTro.	I?Tajm.oclerm.ejše	črlce.
3^aJZ&3r©,13Je.	Lite grr stzfio
" 1 'X,«l«f©sa*lca.	U.S.	.... —— ^cštn® 'hrn.nUrJ.ee ite-v. 73.307. ——
so nedosežne glede oblike,
izvršitve in cene.
Ljubljana, Dvorni trg 3.
Telefon tkt. 801.
gei. fond nad g 610 000
K. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. U.
=	Podružnice	v	Spij	e tu, Celovcu, Trstu, Sarajevu m Gortct
Sprejema vinge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po tistib 41