Slev. 93.
Posamezna Številka stane 1 Din.
ï UMU, v srelo an? 25. aprila ira.
Leto LL
B вд Naročnina za državo SHSi
do preklical a) po pa'ti mesečno Din 1< b; dostavljen i ne đom
mesečno...... „ «
za inozemstvo:
ne'ećno ....... M 23
E2 Sobotna izdaja: s
v Jugoslaviji.....D-n 20
x moaemetvn ..... „ 46
as Cene inseratom:»
Knostulona netHna vrsta mali oglasi po Din.l — fn Din. l!»0t veliki oglasi nad 43 mm vfc line po Din. 2'—, poslana iM> po Din. 3'—.
Prt večjem naročilo popoflk
Uhaja vsak dan Uvzemfc
?onedoljka in dneva po prae> nlkn ob s. nri zjntrnj.
BuSÈT Uredništvo je т Kopitarjevi alloi itn. 6/Ш. tUuoplet se ne vračajo; neiranklraoa pisma se ie sprejemajo. Dredn. telet. štv. 50, oprava. Str. 328.
Političen ils! za slovenski narod.
Borba za oblast.
Poizkusi g. Pašiča za sestavo vlade dosedaj niso še privedli do nobenega rezultata, pač pa nam nudijo dogodki, ki se vrše ob razpletu krize, jasno sliko, na kakšnih moralnih temeljih ee pri nas sestavljajo vlade. Demokratska stranka je v tem oziru klasična priča. Po svojem številnem časopisju na dolgo in široko razklada svojo skrb za državo, da omami sentimentalne duše in tiste, ki pričakujejo od neiskrene demokratske politike profit, materialni ali moralni. Misli pa samo in izključno na svoje strankarske interese, da se opomore od svojega strahovitega udarca pii zadnjih volitvah v prečanskih pokrajinah. Zato se suče okoli višjih vojaških krogov, ki imajo na nesrečo države vse preveč vpliva v p o -l i t i č n i h stvareh in demokratskim frazam nasedajo. Komur je pa mar za državo, ta je danes odločno za sporazum in v tem oziru belgrajski vojaški krogi vedoma ali nevedoma slabo služijo svoji domovini, zapeljani po svoji miselnosti, da je sablja in komando vse, ljudska volja pa prazen nič. Zato se demokrati pulijo za vlado, odklanjajo pa poslovno vlado in z vsemi sredstvi hočejo izsiliti volivno vlado. Ni jim za zakone, o katerih javnost prepričujejo, kako so jim pri srcu, razen v Îîolikor jim služijo kot agitacijsko sredstvo za rehabilitacijo stranke, za moč pri volitvah jim gre, za policijo in volivne fonde. Kaj jim pomaga poslovna vlada, ko jih iz nje iztira Pašič lahko, kakor že zadnjič in jih pri volitvah na-šeška. To si je posebno dobro zapomnil g. Pribičevič, ki je vsledtega vsaj zaenkrat, Aokler upa s pomočjo intrig in intrigic na uspeh, intransingentnejši kakor M'vidović, dasi je g. Pašiču po svojem ustavnem nazi-ranju bliži kakor Davidovič.
Ko je pa g. Pašič ponudil demokratom Soalicijo za poslovno vlado, je demokratom kar odleglo, kar je bilo opaziti prevsem v demokratskem časopisju v Sloveniji. Mislili so že, da bodo oni diktirali, pa jim je Pašič kot brihtnejši takoj zmešal štrene in mandat za sestavo vlade kralju vrnil, dobro vedoč, da mu bo zopet poverjen in bo dobil prostejše roke. To je Pašič že vedel, ko je prvič prevzel mandat.
Pašićeva koncepcija je precej jasna. 'Ako sprejmejo demokrati koalicijo v poslovni vladi, so mu dobro došli, da mu pomagajo nositi odgovornost v vladi. Ko bo pa zamorec izpolnil svojo dolžnost, bo pa dobil zasluženo plačilo. To bi po Pašičevem mišljenju prav nič ne oviralo nadaljevanja akcije za sporazum s Hrvati in Slovenci, marveč bi dobil Pašič s tem samo časa za razmišljevanje o tej stvari. Ako pa demo-kratje, ki jih bo Pašič precej omehčal, ne bodo sprejeli njegove ponudbe, more še vedno sestaviti samo radikalno vlado, ker se v volitvah oslabljenih demokratskih konkurentov ne boji več. Demokratski mandatar bi brez radikalov ne mogel sestaviti poslovne vlade in na to, da bi dobil mandat za volivno vlado, ni misliti, ker bo vodila volitve stranka, ki nima za seboj ne srbskega, ne hrvatskega, ne slovenskega naroda.
Le tako si je možno razlagati, da je odpor radikalne stranke oziroma radikalnega parlamentarnega kluba proti koaliciji z demokrati navidezno ponehal. Večina radikalov je prepričana, da do poslovne vlade z demokrati sploh ne pride in da Pašič vrši samo formalnosti, preko katerih ne more. Pašič pa se čuti v stranki neomejenega gospodarja in je prepričan, da bi se ves radikalni klub molče uklonil, ako sestavi koalicijsko poslovno vlado z demokrati, ker se radikali zavedajo, da bo konečno dosegel svoj cilj. Dejansko je položaj trenotno popolnoma v Pašičevih rokah, vprašanje pa je, če bi tudi ostal nadalje, ako bi demo-kratjs pred njim pokleknili in sprejeli koalicijo v poslovni vladi. Ni dvoma, da bi se revizionistična opozicija poslužila v tem slučaju najostrejših sredstev, ki so ji na raz-po'ago in ki bi radikalni stranki, ako misli državniško, ne bili prav nič prijetni. Sicer pa revizlor istična opozicija stori vse, kar more, da dokaže svojo dobro voljo za spo-razum in s tem svojo državniško modrost, ki je le omejeni ne morejo doumeti, v ostalem si je sveeta svoje moči, ker predstavlja dva naroda, ne more tudi d m ga če, ako zastopnica srbskega naroda hoče drugače.
demokratskih intrig.
ZA VOLIVNO VLADO VOJAŠKI KROGI. - RADIKALNI KLUB PROTI KOALICIJI Z DEMOKRATI. - PAŠIČ BO ODLOČIL.
Oprava j* t Kopitarjevi al. 8. — Račun poštne hran. ljubljanske it. 850 aa naročnino in it 349 za oglase, atgreb 39.011, sarajer. 756S, praSke ln đunaj. 24.707.
Belgrada in upam, da se bova z g. Paši-čem še skupno sprehajala po Terazijah.
Belgrad, 24. aprila. (Izv.) Demokratski klub igra danes samo na eno karto, in to je volivna vlada. Ako bi radikali pristali na njihovo zahtevo, tedaj bi radikalna koncepcija o poslovni vladi bila iluzoma, ker bi demokrati v vsakem slučaju lahko preprečili mirno delo v parlamentu, povzročili krizo in nove volitve. V demokratskem klubu nekateri člani že čisto odkrito govorijo, da ni niti govora o uradniškem, invalidskem in finančnem zakonu, marveč da je treba položaj hitro d rati do volitev, da se tako njih manjšina okrepi. Vojaški krogi podpirajo to zahtevo s poslovni o vlado, ter upajo tako priti do svojega ideala >močne roke«, da lahko nastopijo proti Slovencem in Hrvatom ter pri volitvah decimirajo slovenske in hrvatske stranke. Že danes računajo, da bi v novi parlament prišlo samo 30 do 40 revizionističnih poslancev, vsi ostali pa bi bili — po njihovem računu seveda — centraliste Struja za močno roko je trenotno največja zapreka za osnovanje homogena rad'kalne vlade.
Bclgrntl, 24. aprila. (Izvirno.) Položaj je v znamenju intrig. Po starem srbskem običaju bi najraje vodili vso jioli-tiko krogi iz privilegiranih družin, ki na vse mogoče načine poskušajo, da v svojem smislu vplivajo na krono. Odlikujejo se posebno demokrati, ki se ne plašijo nobenih sredstev v borbi za dosego svojih materijalnih sredstev, ker ie znano. tla skupnih programatičnih ciljev sploh nimajo. Vse njihovo delo in trud obstoji v tem, da pridejo čimprej do oblasti in napolnijo svoje žepe brez ozira na interese države, kaj šele delovnega
ljudstva. Tudi topot so razvili never jetno veliko agitacijo. Njihove intrige se opažajo povsod in politično nepoučenemu človeku se je zelo težko spoznati y sedanjem položaju. Ker doslej s politiko intrigantstva pri kroni niso imeli večjega uspeha, so se začeli sami usilje-vati. Že včeraj smo poročali o zaprošeni avdienci Ljube David o v i é a pri kralju, a danes je ponovno prosil za av-dioneo Svetozar Pribičevič, ki je bil sprejet pri kralju ob 6. popoldne. Vsekako je Pribičevič ob tej priliki skušal prepričati krono o potrebi svoje teroristično in absolutistične politike. C e z par dni se bo zvedelo, če je tudi krona naklonjena takim za državo nevarnim e k s p e r i -m e n t o m. Kljub vsem mogočim kombinacijam, v katerih igra Jugoslovanski klub odločilno vlogo, ne še vedno največ, upanja, da bo prišlo do homogene radikalne vlade. Razpoloženje v radikalnem klubu se ni še niti najmanj spremenilo v korist demokratom, marveč je baš nasprotno. Danes je ves radikalni klub proti vsaki kooperaciji z demokrati, ker je njihovo dosedanje držanje pokazalo smer njihovih želj. Tudi v ostalih parlamentarnih klubih se ne veruje v možnost radikalno-demokratske koalicije. Značilno je vsekako, da tudi v širokih meščanskih krogih vlada največje ne-râzpolozenje proti demokratom. Zato vsi krogi z največjo napetostjo pričakujejo, kako se bo odločil Nikola Paš i 6, v čigar rokah se trenotno nahaja ves po-
Demokratsko stališče.
RADIKALI ODKLANJAJO DEMOKRATSKE ZAHTEVE. - RADIKALI ZA NADALJEVANJE RAZGOVOROV Z REVIZI0NISTI.
Belgrad, 24. aprila. (Ia-.) Danes dopoldne se je vršila seja demokratskega kluba. Po poročilu Ljube Davidoviča o razgovoru s Pašićem je bilo sklenjeno, da demokratski klub ne gre v poslovno vlado brez garancije, da bo poslovna vlada obenem tudi volivna vlada. Demokrati želijo, da bi taka vlada izvedla samo nekatere agitacijske zakone, nato bi se pa takoj vršile nove volitve. Ob 1. popoldne je bil na dvoru Nikola Pašič, ki je kralju poročal o položaju. Ob 3. popoldne je Pašič sprejel Davidoviča, ki mu je sporočil sklep demokratskega kluba. Nato je Pašič sklical sejo ministrskega sveta, ki je trajala do pol 9. zvečer. Sklepi seje niso znani, gotovo pa je, da je na seji
Radié o sporazumu.
Belgrad, 24. aprila. (Izv.) Današnje »Novosti« objavljajo razgovor svojega glavnega urednika z g. Stjepanom Ra-diéem. Na vprašanje, če je dr. Korošec imel v Zagrebu kako politično misijo, je Radié odgovoril: Dr. Korošec jo bil pri metli. Dejal sem mu, naj skuša omogočiti radikalno vlado. V slučaju da bi se to brez širše koalicije ne moglo izvršiti, som mu nasvetoval, naj z dr. S p a h o m vstopi v vlado. Ako bi se osnovala bodisi homogena radikalna vlada, ali v slučaju, da to ne bi šlo, koalicijska vlada z dr. Korošcem in dr. Spahom, bi to pomenilo sanacijo politike in pot, do sporazuma. Dr. Korošec je dobil v Belgradu tako prepričanje, da mora tako biti. Sporazum je protokoliran, treba ga je pa tudi izpeljati. Pred sestankom narodno skupščine so demokratski intriganti vrgli med svet vest, da so radikali zavrnili protokol sporazuma. Ta ve s t, j e v p 1 i v a 1 a t. u d i n a moj govor, sicer ne na vsebino, pač pa na ton. Dr. Korošec je optimistično razpoložen, a je prepričan, da se izza kulis preveč vpliva nn reševanje političnih vpraSanj. Dr. Korošec vodi odločno in pametno politiko; enako kot Slovenci smo tudi mi s tem zadovoljni. Ako se ne Dokaie dovolj pameti, bodo Slovenci pri
prevladalo mišljenje, da se z demokrati ne
gre v koalicijo in da se zavrnejo njihove zahteve. Nikola Pašič je ponovno odšel na dvor, kjer je kralju izčrpno poročal o poteku seje ministrskega sveta. Po izjavi Ljube Davidoviča je kralj prepustil demokratom in radikalom, da sami odločijo, ali naj bo vlada samo poslovna ali obenem tudi volivna vlada.
Belgrad, 24. aprila. (Izv.) Urednik bel-grajskih »Novosti« je imel razgovor z uglednim članom radikalnega kluba, ki je izjavil, da pogajanja z demokrati ne bodo na potu razgovorom z revizionističnim blokom, ki se bodo vsekako nadaljevala.
šli v Zagreb in niti vprašali ne bodo za Belgrad.
Na vprašanje, če je resnična vest o brzojavki Pašiču, je g. Radié odgovoril: Vest o brzojavki ni točna. Poslal pa sem ustmeno poročilo jio nekem gospodu gg. Pašiču in Ljubi Jovanoviću. To poročilo vsebuje naše zahteve za sporazum, vse pa je odvisno od tega. če bo tako razpoloženje prevladalo.
Glede liste homogene radikalne vlade je g. Radié dejal: O listi mi ni nič znanega. Mislim pa, da bi bilo škoda, če bi se "izpustili intelektualci kakor je g. Ljuba Jovanovič. Njemu bi sc moralo poveriti notranje ali pa prosvetno ministrstvo. Poučen sem. da hi g. Aca Sta-nojević rekel, da mora radikalna stranka iti po poti Stojana Protica. Isto je izjavila tudi desetorica radikalnih prvakov, a vsi kmetje — radikalni poslanci so tudi za sporazum, proti kateremu se od izvestne strani mečejo polena.
Na vprašanje, ali misli priti v Belgrad, je g. Radié odgovoril: Lahko pridem in boni tudi prišel, kakorhitro se bom prepričal, da se iskreno dela za sporazum in da ne bo intrig. V nasprotnem slučaju ne bom prišel, ker smatram za odveč, da bi se pečal z intrigami, in ker bi to škodilo naši taktiki. Če se pa pokaže iskrena volja za sporazum, bom prišel. Jaz nisem nikdar bil nasprotnik
Protiû o »največji nesreči«.
Belgrad, 24. aprila. (Izv.) Vaš dopisnik je danes dopoldne obiskal g. Stojana Protića, ld je bil zadnji čas precej težko bolan. Sen«; je toliko okreval, cla sprejema obiske na svojem stanovanju. Stojau Protié je odločno mišljenja, da do radikalno-demokratske koalicije ne more priti, ker bi bila to največja nesreča za naše medsebojne odnošaje. Stojan Protič lx> jki nasvetu zdravnikov odpotoval k morju, koncem julija pa v Dobrno pri Ce!ju.
Sodlia notranjega ministra o »Orjuni«.
»Orjuna razbojniške čete.« — Napoved protiakcije.
Belgrad, 24. aprila. (Tzv.) Danes dopoldne sta obiskala notranjega ministra g. Vujičič a poslanca Jugoslovanskega kluba dr. K u 1 o v e c in V e s e n j n k in zahtevala pojasnila, kakšno stališče zavzema vlada napram srbofašistični organizaciji Orjuni. Minister Vujičič je izjavil, cla Orjuna moti pravni red v državi in da ustvarja anarhijo. Izjavil je nadalje, cla so to navadne razbojniške čete, da jih je treba kot take smatrati iu nastopati proti njim kot takim. Poslanca sta izjavila, da bodo njuni pristaši v obrambo osebne in lastninske svobode prisiljeni organizirati in osnovati proti-organizacijo, ako vlada ne more ali noče u v osi i v državi take razmere, kakoi so v navadi v vsaki pravni državi.
Konflikt med češkoslovaško in Mažarsko.
USTAVLJEN PROMET MET» OBEMA DRŽAVAMA.
Prag», 24. aprila. »Lidove Noviny« v Brnu poročajo, da je češkoslovaška vlada radi usmrtitve češkoslovaškega finančnega uradnika na madžarski meji. odredila energične ukrepe proti Madžarski. Češkoslovaška delegacija v razmejitveni komisiji, ki določa meje v Kar-patski Rusiji napram Madžarski, je bila takoj odpoklicana, Češkoslovaška meja napram Madžarski je popolnoma zaprta. Madžarskim potnikom je prekoračenje meje prepovedano, tudi če imajo potne liste. Obmejni promet je popolnoma ustavljen. Češkoslovaške politične oblasti so v Karpatski Rusiji aretirale 10 madžarskih državljanov ter jih izgnal« preko meje.
Budimpešta, 24. aprila. (Izv.) Na da« našnji seji parlamenta je poslanec grof Apjîony z nujno interpelacijo spravil v debato dogodke na češkoslovaški meji in zaprtje meje od strani češkoslovaške vlade. Izvajal je, da bi morala mala antanta stremeti za tem, da se najdejo pota do mirnega življenja med podonavskimi državami. Ogrska vlada je predlagala nestrankarski fonim, ki naj prouči te dogodke. Kljub temu je pa češkoslovaška vlada zaprla mejo in izgnala ogrske državljane. To kaže, dn hoče Češkoslovaška v lastni zadevi igrati vlogo sodnika. Čeprav želi govornik, da se zadeva reši mirnim potom, vendar mora vlada misliti na protirepresalije, ker Ogrska ne more prevzemati vse posledice srednjeevropske politike. — Zunanji minister Daruvary je izjavil, da je ogrska vlada predlagala češkoslovaški vladi, naj se ta zadeva prouči po mešani ali internacionalni komisiji. Sklepom te komisije bi se naj podvrgli obe državi. Govornik je pravkar prejel brzojavko, da je češkoslovaška vlada sprejela ta predlog, vendar pa da vzdržuje svoje nasilne odbredbe.
ODREDBA GLEDE TUJCEV V ČEŠKOSLOVAŠKI.
Praga, 24. aprila. (Izv.) aPrnger Tag-blatt- demontira svojo vest, ki jo je bil objavil pred nekaj dnevi, da bodo morali vsi inorodci znova prositi za dovoljenje bivanja na Češkem. Ta odbredba vlade so nanaša le na one tujce, kf so hočejo selc na novo naseliti nn Češkem ali r>a nriha-jajo iskat dela na Oeška
ВЕОУЕТШЗ, rfne 23. aprila 1923e
Btev. 9S.
bujnejSo fantazijo je dobil na stara leta kakor »Jutro«, zato je videl cel6 že pravi pravcati razkol v Jugoslov. klubu, dve fitruji, dr. Koroščevo in dr. Hohnječevo. Pa so včasi ljudje rekli, da je škoda, da nimamo slovenskega humorističnega lista. Ali ni »Slov. Narod« ona sama humoreska! Uboga slovenska inteligenca, ki jo gonijo na tako duševno pašol
-f »Mnrkov protokol«. Besedilo pred sporazuma, dogovorjenega v Zagrebu med revizionističnim blokom in med Markov Gjuričičem in dr. Janičem, imenujejo v Belgradu »Markov protokol«. Objavo besedila tega protokola zahtevajo sedaj demokrati od radikalov. Tako poroča »Pravda«. Ni pa še dolgo tega, ko so demokratski listi objavili celotno »besedik-K, a ono znano točko vred, ki zahteva, naj bo hrvatski ban član kraljevske hiše! Kaj je sedaj res: Ali so demokratje res hoteli vplivati na dvor z objavo onega besedila, ali pa ga še danes ne poznajo? Seveda je res slednje.
Ii zunanje politike,
*	Fnzija tržaških demokrate? * Italijanskimi liberalci. Minulo п«чкД;о » ]e v Trs hi vršil občni zbor tržaško Demokratske stranke. Z veliko večino glasov 30 sklenili, d» se demokratska stranka združi z lani v Bologni ustanovljeno Italijansko liberalno stranico. Posl. Celli ie nato stranki vrnil svoj mandat. ZanlmWo je, da eo govorniki naglašali, da je fašizem po pravici dbscdil dotedanje nosilce demokrati-čno-liberpme misli, nikakor pa ta obsodba ne more veljati misli sami.
*	Nova švedska vlada pod vodstvom
Srofesorja Tryggerja je desničarska.
Razpolagala bo v poslanski zbornici samo z 62 glasovi desnice, ki pa bodo imeli gotovo podporo kmetskri stranke, to je 83 glasov, medtem ko jih imajo socialisti 99. У gotovih slučajih bo tudi 44 zastopnikov liberalnega meščanstva glasovalo za konservativno vlado. Naloga nove vlade ne bo lahka spričo velike brezposelnosti, ki vlada v tem trenutku v deželi in ki gre v dobro socialistom, kateri зе pripravljajo na volivno kampanjo leta 1924 1 geslom proti reakciji га socialne reforme. Na drugi strani pa je zapustila prejšnja vlada sedanji jako ugodno dedščino na državnem finančnem polju, kajti Švedska ima aktiven budžet in življenje se je pocenilo. Tryg-ger, profesor prava na upsalski univerzi in delegat v Zvezi Narodov, je zelo simpatična in ugledna osebnost.
*	Avtonomistično gibanje se okrep-lja razun v Kataloniji tudi v baskiških provinoijah. Vzrok je slaba uprava in gospodarsko izrabljanje province od strani madridske vlade. Ker vlada zlasti preganja fabrikacijo orožja, ki tvori za Baske glavni vir dohodkov, se je napovedal bojkot zoper madridsko blago in sabotaža. Tudi občinski sveti v znak protesta odstopajo.
—	Žrtev orjnnagkega napada v Sarajevu. Tz Sarajeva nam poročajo, da je ravnatelj Saveza hrvatskih zarlrug v Sarajevu g. Sočo umrl na ranah, ld jih je dobil povodom orjnnaškega napada.
—	Begunci. Bivši predsednik črnogorske vlade Plamenac, ki ga je bila italijanska vlada nedavno izgnala iz Rima, je po poročilih listov pobegnil v Ameriko, kjer ga pa ameriške izšeljeniške oblasti zadržujejo. — Znani črnogorski »odvetnik« in komunist dr. Vukašin Markovič
p« je baje pobegnil h Orne gore najprej na Dunaj, odkoder je odpotoval skupno z zastopnikom sovjetske vlado na Dunaju Brodskim v Moskvo.
—	»Demokratka« — tednik? Nedelj* eka Številka »Demokratije«, glavnega glasila demokratske stranke v Belgradu, objavlja, da bo nekaj časa izhajala le kot tednik, dokler se ne urede razmere v tiskarni ta pa finančne zadeve. — Ali niso te »finančne zadeve* tudi nekoliko vzrok, da demokratje tako rinejo v vlado?
—	Strašno pijančevanj« v Cerkniški dolini. V zadnjem času ee je v Cerknici ln okolici pijančevanje strašno razpaslo, tako, da so pretepi, prepiri in uboji na dnevnem redu. Pretekli teden je bil zaklan gostilničar Zalar pri miritvi pijanca. V Ložu so se stari možakarji pretepali s kosami in enega popolnoma razmesarlli in v Osredku enega fanta pretepli z noži, tako da leži v agoniji. V Cerknici se ja pijančevanje tako razpaslo, da ee ljudje s stru-kom spogledujejo, kam bo to pijančevanje dovedlo. V soboto so prišli Orjunaši z Rakeka z nabitimi puSkami, ki so hodili pijani po gostilnah in nadlegovali mirno ljudi. Ko so šli domov, so streljali po cesti vsevprek, tako da eo se ljudje pred njimi skrivali za razne hiše in ograje.Ti orjunaši imajo svoje gnezdo v gostilni Homovc, kjer ne poznajo atkake policijske ure in se kroka vedno pozno v noč. V njo zahajajo tudi mladi zapeljani gospodje, kjer krokajo vse noči, tako da so jim na obrazu vidi, da so za uradno službo nesposobni, še manj pa aa kako društveno delo v prid ljudstvu. Da je to twsnica, je dokaz, da imamo tukaj take ljudi, ka-terlm se roka od pijančevanja tako trese, da sploh niso «možni pisanja, pudno se pa nam vidi, da orožništvo v Cerknici sploh ne pozna policijske ure, zlasti v gostilni Horaovc, kjer Imajo Orjunci svoje skrivališče in pribežališče. Od orožnlštva v Cerknici zahtevamo odločno, da strogo nadzira gostilne, da se pravočasno zapro, enako da se bo streljanje ponoči ustavilo, sicer si Mmo drugače pomagali.
—	Poročil so je včeraj g. Janko Rož« man, načelnik grozdne uprave grofa Thur^ na v Guštanju, z gospodično Julko Vir-k o v o.
—	Prostovoljno gasilno društvo na Verda
sporoča cenjenemu občinstvu, da je vrtno veselico preložilo na 10. junija t 1. - Odbor.
—	Srebrni denar v železniškem то*п. Dne 11. marca 1922 je našel neki železniški uradnik v vozu I. razreda vlaka južne železnica Zagreb-LJub-ljana 8 kg težak ovitek srebrnega denarja, skupaj 1619 srebrnih kron. Ker se izgubitelj dosedaj ni javil, se bo ta najdeni denar v smislu 8 892 sp. drž. zakona, ako se izgubitelj tudi na ta poziv do 15. maja 1923 ne bo javil, izročil najditelju. — Policijsko ravnateljstvo v LJubljani.
—	Gospodarstvo Pokojninskega zavoda sa n» meščence v LJubljani. Zavod je sestavil poročilo « svojem poslovanju v letu 1922, iz katerega so ra» vidne sledeče zanimive številke: Upravni stroški) znašajo v tem letu Din 921.799.48, dočim znaiajc vse dajatve samo Din 56.199.60; od tega so prejoll: 60 Invalidov Din 18.090.—, 117 vdov Din 12.948.-in 160 sirot Din 8250.—, torej vsaka oseba povprek no bera?kl znesek Din 116.58 v celem letu, ostane!) po Din 17.900.— se je pa Izplačal na odpravninah. Vse premijeke rezerve zavoda so znaša>e leta 1919 Din 115.000.— in so se pomnožile do leta 1922 nn Din 17,797.114.75. V letu 1919 je štel zavod okoli 1500 zavarovancev, koncem leta 1922 pa 7408. Ii teh številk Je razvidno zelo neekonomično gospodarstvo, ker znašajo upravni stroški na vsakega zavarovanca okoli 125 Din letno, ter so ničmanj kot 17 krat višji kot vse izplačane dajatve. — Ker se gospodarstvo zavoda s tako ogromnimi upravnimi stroški in hitrim kupičenjem milijonov, kar oboje nI niti v najmanjšem skladu s socialnimi dajatvami, pod nikakim pogojem ne sme trpeti, je potrebna v zavodu radikalna remedura. Znižati se morajo nezaslišano visoke premije, ki pri vladajoči draginji težko obremenjujejo vse delojemalce in delodajalce, kar izpričuje dejstvo, da znašajo iste zn vsakega nameščenca do 12 odstotkov njegove plače; na-
Stran 2.
- ■ -■■■■- ■ ■ *"——
Demlsija popolarsklh ministrov sprejeta.
Rim, 24. aprila. (Izv.) V pismu na ministra Cavazonija, člana ljudske stranke, Izjavlja Mussolini, da sprejme demisijo onih članov kabineta, ki pripadajo ljudski stranki, ln jim izreka iskreno zahvalo za njihovo dosedanje sodelovanje. V pismu dostavlja, da je bil turinski kongres ljudske stran- ; ke naperjen proti fašistom.
Zaupnica francoski vladi.
Pariz, 24. aprila. (Izv.) Včeraj eo se v celi državi sestali generalni sveti (neke vrste deželni zbori, op. ur.). Vsi gemeral-ni sveti so izrekli vladi zaupnico, odobrili so politiko vlade ln izrekli željo, naj ostane vlada v svoji politiki glede Poruhrja neomajna.
Ruhrsko vprašanje.
MHklheim, 24. aprila. (Izv.) Voditelji komunističnega puča, katerim se je posrečilo pobegniti, so se zatekli pod francosko varstva Francozi so jih prisilili, da nalagajo premog.
London, 24. aprila. (Izv.) Državni tajnik za finance Baldvin je v spodnji zbornici Izjavil, da angleška vlada ne bo priznala nobene odločbe v reparacijskem vprašanju, ki bi bila sklenjena brez njene vednosti.
Posledice padca marke.
Berlin, 24. aprila. (Izv.) Zaradi padca marke je bila vlada prisiljena popolnoma izpremenrti številke državnega proračuna zlasti v kolikor se tiče plačevanja repara-cijslcih stroškov. Kot podlago za preračunavanje so vzeli razmerje med marko tn dolarjem 1 :20.000. Celokupni redni izdatki znašajo namesto 84.5 miljard mark 1.4 biljonov mark, izredni pa namesto 121.9 miljard mark 808.7 miljard. Stroški za mednarodno komisijo v Porenju znašajo 38 miljard mark, stroški za čete v zasedenem ozemlju pa 218.5 miljard. Nastanitveni stroški sami pa znašajo 4.4 miljar-de mark.
DR. ZD1MERMANN V BERNU.
Bom, 24. aprila. (Izv.) Avstrijski generalni komisar dr. Zimmermann je prišel v Bern. Zvezni predsednik Motta je priredil njemu na čast sprejem, ki so se ga udeležili vsi švicarski zvezni svetniki. Jutri odpotuje dr. Zimmerman na Dunaj.
ANGLEŠKI PRORAČUN ODOBREN.
London, 24. aprila. (Izv.) Spodnja Ebornica jo odobrila proračun za prvo polletje leta 1923.
PROCES PROTI TTFIONU 0DG0DEN.
London, 24. aprila. (Izv.) Pravda proti patrijarhu Tihonu je bila na negotov čas preložena. Kljub neuspeli intervenciji v prilog prelata Butkiewicza bo angleška vlada tudi v interesu patrijarha Tihona posredovala pri sovjetski vladi.
OTON HABSBURG NI V BUDDIPEŠTL
Budimpešta, 24. aprila. (Izv.) Od bel-grajskih listov razširjene vesti o prihodu Otona Habsburga na Ogrsko so popolnoma neresnične. Ogrski dopisni urad je pooblaščen te vesti dementirati. 0 bivališču Otona Habsburga more dati točna pojasnila Španska vlada.
VPRAŠANJE JAV0RINE.
Varšava, 24. aprila. (Izv.) Sejm je danes sprejel nujni predlog, s katerim se po-
Prvi zemljani na mescu.
Čudežni doživljaji dveh Angležev. 58 'Angleški spisal H. G. Wells. — Poslovenil —e—.
»In vrhu teh stopnic je stal prestol in ua njem je sedei Veliki mojster vsega mesca —.«
»Izprva ga nisem niti opazil. Kakor iz električnega žarometa eo se sipali odne-kod raz vrha stopnic sijajni svetlomodri žarki in odevali vso okolico z bleščečo lučjo. Krog prestola in po stopnicah navzdol so stale trume telesnih služabnikov mesče-vega veličastva, njegovi svetovalci, raču-narji, dvorjani, učenjaki, seli, telesna straža. In spodaj ob začetku stopnic, kakor daleč je oko segalo, izgubljajoč se v megleno nejasnost na obe strani, nepregledna množica »ljudstva« —.<
»Godba je zaigrala« — Kavor na tem mestu ničesar ne omeni o glasbi selenitov, najbrž je to storil na kakem drugem mestu, pa se je poročilo izgubilo —, »stopili smo v zadnjo, največjo dvorano — .«
>Sprevod se je razdelil na desno in levo. Le naše tri nosilnice so se približale stopnicam. Tam sta izstopila Fi-u in Tsi-puf, meni pa sta namignila, naj ostanem, najbrž v znak posebne časti.«
»Godba^ jo umolknila, le šumenje ln vrvenje in žgolenje neštetih množic je donelo sem do velikih stopnic.«
»In tedaj sem prvič zagledal NJ, Veličanstvo, Velikega mojstra —.«
zlva vlada, da pri vteleptolanlškem »vetu ukrene vse potrebno, da se vprašanje Ja-vorine čim prej reši in to za Poljake v ugodnem smislu. Hkrati naj da poljska vlada mrodajnim krogom na manje, dn bo smatrala vsako zavlačevanje rešitve tega vprašanja z* razžalitev.
PONESREČEN URADNIŠKI ŠTRAJK V BUKAREŠTI.
Bukarešt, 24. aprila. (Izv.) Skupina , javnih nameščencev je hotel« vprlzoriti štrajk, da doseže zvišanje plač. Poskus štrajka pa se ni obnesel. Danes delajo vsi uradi. Kolovodje štrajka je policija zaprla.
Politične vesti.
'+ Kristanov mandat Naša ugotovitev, kakšne posle da je opravljal v Belgradu g. A. Kristan, je demokratom zelo neljuba. Verjamemo! »Jutro« poizkuša demokratsko taktiko na dvoru prikriti л beležko, da je bil Kristan v privatni avdienci pri kralju, da je ponovno konferiral z dr. Korošcem, a katerim sta se oel<5 skupaj vozila v Zagreb, in da v Belgradu mislijo, dn je bil Kristan na dvoru na prošnjo — dr. Korošca. Kdo pa ne ve, da je bil Kristan v privatni avdi-encij saj je izven politike? Iz tega pa no sledi, da se ni razgovarjal na dvoru o političnem položaju, kakor mu nalaga demokratsko zavezništvo. Saj je »vedel« Kristan vse, kar se je kralj razgovarjal z dr. Korošcem. Ce ne verjamete, berite »Slov. Narod«, ki je pricapljal za belgrajskimi vsevedeži, ki so pri kraljevih durih prisluškovali, skozi špranje seveda, v novem dvoru, ker sicer ne bi vedeli, »da je kralj sprejel dr. Korošca nad vse hladno. Kralj je velel dr. Korošcu, naj se vsede in je na to dolgo molčal. Končno ,je pripomnil: »Pravzaprav se midva nimava o ničemer razgo-varjati, ker je Vaše stališče itak znano.« Korošec je v veliki zadregi molčal. Nato ga je kralj pozval, naj razloži svoje mnenje o razpletu vladne krize. Ko je Korošec končal svoje poročilo, jo kralj referat molče vzel na znanje ter hladno brez vsake opazke odpustil Korošca. Odšel je z dvora vidno deprimiran. O neuspehu Koroščeve avdijenoe pri kralju so bili klerikalni poslanci zelo ozlovolje-ni.« No, g. Kristan je vedel po Belgradu se več kakitr »Slov. Narod« pripovedovati o tej in svoji privatni avdienci, da je delal »štimungo« za demokrate, samo resnice o avlienci dr. Korošca ni povedal. Morda pa niso gg. demokrati prosili g. Kristana tudi, na konferira z g. dr. Korošcem, da ga spremlja celo v Zagreb!
+ Kaj vse rodi strah. Pri »Jutru«
na primer fiksno idejo, rla vsaka stranka trepeče za vladne stolčke kakor demokrati in da se vsakdo ponuja, da bi g a g. Pašič sprejel v vlado, kakor oni. Razumljivo! Brez vladnih nasilnih in korupcij-skih sredstev bi demokratje izginili; zato so hodili po Belgradu kakor politi kužki, ko so začeli merodajni krogi ven-tilirati vprašanje sporazuma s Hrvati in Slovenci. »Jutro« je padlo kar v delirij in je s strahom in trepetom opazovalo, kako SLS »pripravlja osebe, da zasedejo važna mesta, g. kanonik Nadrah je cel6 7, vso naglico skliceval v Jugoslovansko tiskarno sestanke šolskega odseka, ki je izdeloval nove smernice in predloge za šolsko reformo v duhu klerikalizma« — za katoliški shod — dodnjemo mi — da »Jutrovcev« ne bo zadela kap. Vse to rodi strah! Tudi »Slov. Narod« je v slič-nem deliriju imel enake občutke, samo
»Ogromna glava, odeta s prozorno kožo, skozi katero se je videlo valovanje iu delovanje silnih možganov, — neznatno telesce s še neznatnejšimi nogami, — drobne suhljate rokice, ki so podpirale težo možganov, — v tej glavi dvoje majhnih presunljivih oči, — to je bilo, kar sem videl. In krog glave blesk in sijaj bledomodrih žarkov. — Vse je bilo tako breztelesno, tako zgolj poduševljeno, da sem se počutil neznano robatega in okornega s svojim koščenim težkim truplom sredi teh podušev-ljenih bitij —.«
»Nesli so me po stopnicah kvišku in tam kakih deset stopinj pred prestolom sem izstopil — in stal sem v vsej svoji revščini pred voličastvom Velikega mojstra in njegovimi presunljivimi očmi.
»In Veliki mojster vsega mesca je zrl na prvega zemljana —.«
»Začeli so se pozdravi, — dolga vrsta meni nerazumljivih kretenj. Stal sem ves čas mirno na svojem mestu, dva dvorjana pa sta zame izvršila predpisane poklone in znake spoštovanja. Zbor učenih glav se je postavil desno in levo poleg meno, Fî-u si je poiskal mesto sredi med menoj m Velikim mojstrom, Tei-puf Je stopil poleg n joga —.c
»In oči vseh so se obrnile k Velikemu mojstru in od njega k meni, šumenje in žgolenje napetega pričakovanja Je šlo po množicah —.c
»In tudi to šumenje je utihnilo
»Slabotno žgolenje se je oglasilo. - | Veliki mojster me je nagovoril.«
»Pozorno sem ga gledal nekaj časa, ! nato pa sem se obrnil k Fi-uju i" 4 pogledal Nj. Veličanstvo.
»Umolknil je —.<
»Fi-u je premišljeval. Vprašal je Tsi-pufa. In začel je svojo cvilečo pa precej dobro razumljivo angleščino. Nervozen je bil.«
»M'm — Veliki mojster — povedati — preklicana reč — povedati, —- vi — m'm — človek — strašno — človek, zemljan — planeta zemlje —. Povedati — vas pozdravlja — dobrodošli —. Rad vedeti — ako smem tako reči — kako zemlja —, čemu priti semkaj —.«
»Umolknil je.«
»Premišljeval sem, kaj bi odgovoril, ko je spet začel in v polomljenih stavkih pravil, da je selenltom zemlja to, kar Zemljanom solnce, in da se zelo zanimajo za veliki, njim najbližji planet. Povedal mi je tudi, da že od zdavnaj dobro poznajo njihovi zvezdoslovci premer in obseg 2emlje, njeno velikost ln da z vednim občudovanjem opazujejo njeno površje.«
»Razumel sem, da me hoče počastiti s tem nagovorom kot zastopnika velikega planeta zemlje, in skromno sem odgovoril, da tudi zemljani že od nekdaj občudujejo mesec, da pa ga imenujejo tihega, molčečega, ter se jim nikoli niti sanjalo ni, da je v niem najti toliko sijaja ln žfvljenja —.«
Tu jo poročilo prekinjeno za nekaj stavkov. Nato pa se spet nadaljuje.
»— in znano mu je bilo« — Velikemu mojstru, kakor je razvidno iz zveze —, »da sta na zemlji zrak in voda, pa mislil je dosedaj, da je zemlja neobljudena. Čudil se je, ko sem mu pravil, da zemljani stanujemo v stavbah na površju, ko bi lahko stanovali v podzemeljskih votlinah —. S težavo sem mu razložil, kaj je hiša in kako izgleda —.«
»Šum začudenja je zavel po dvorani, ko so poslušalci zvedeli, da zemljani nimamo niti pravega pojma o tem, kaj se skriva v podzemeljskih globinah in da notranjščine zemljo ne poznamo globlje nego kvečjemu eno miljo. — Čemu pa torej hodimo na mesec, ako še niti lastne zemljo ne poznamo —?«
»Govorili smo tudi o vetrovih in o vremenu. Neverjetno se mu je zdelo, da kljub tolikemu mrazu in snegu in viharju prebivamo na površju in da bi bolje storili, če bi stanovali pod zemljo, kakor seleniti —.< »Zanimalo ga je tudi, kaj delamo po noči in ali se vsaj pred nočninj mrazom ne skrijemo v zemeljskih rovih. Povedal sem mu, da so naše noči sicer hladnejše nego dnevi, pa ne nevzdržno mr.:le in ne tako dolge kakor mesečeve. —«
»Na njegovo vprašanje o različnih vrstah Zemljanov sem mu odgovoril, da nt razlike med njimi v takem zmislu kakor med seleniti.t
Stev. 93»
SEOYENUC, ïïne 25. аргПа 1923.
Stran R,
iprotno se pa morajo zvišati dajatve vpokojeneem ili Invalidom, vdovam in sirotam, katere so sedaj >odobne ničli. Nadalje je treba skrajšati čakalno iobo na 30 let. Do pokojnine ima nameščeneo po inkonu pravico šele po 40 službenih letih ali pa po losoženi starosti 60 let; pred tem časom se upokoji e kot invalid, ako dokaže, da je postal za delo nesposoben. Iz prakso jo pa dokazano, da so med Tgovpkimi in drugimi zasebnimi nameščenci selo •edki oni, ki bi bili tiziïno zmožni, opravljati svojo ilužbo do tako visoke starosti in ako se tuintam še lajde nameščenec s to s'.arostjo, ga drže v službi sdino le iz rsunlljenja proti nizki plači. Velika hiba lavoda so pa ogromni upravni stroški, ki znašajo tot že omenjeno, pri 7408 zavarovancih skoro 1 mi-ljon dinarjev letno in so 17 krat višji od dajatev, » pa zato, ker ima zavod mnogo p.-nveč uradništva, ned temi mnogo z visokimi naslovi in tako ogrom-limi plačami, kot nikjer drugod. Ako premotriva-no vse te številke, moramo nekote priti do prepričanja, da Ima zavod edinole namen izžemanja pridobitnih stanov in njih nameščencev, ne da bi tem kaj koristil in se smatra kot nekaka molzna srava za nekaj dobro plačanih ljudi. Iz teh razlogov se Je obrnil Trgovski gremij v Maribora na lekatere odbornike in delegate zavoda, da zastavijo vso svojo moč ln vpliv za nJega moderno preureditev v zgoraj opisanem smislu, s čemur Sele t>o opravičen njega obstoji ako bi pa ostal za od lak kot Je sedaj, Je pa bolje, da se sploh odpravi, ■aj bi se mogli zasebni nameščenci na drug in mnogio bolj l način izborno preskrbeti za starost in onemoglost Trgov?VI gremij v Mariboru apelira tudi tem potom na vse letos izvoljene delegate Pokojninskega zavoda, kakor tudi na naše poslance, da Isbo ju Jejo tako preureditev tega socialnega zavoda, la bo v resnici slutil svojemu namenu. — Maribor, ine 28. aprila 1928. — Trgovski gremij, Maribor. Predsednik: Vilko Wetxl.
— Analîabetizem t armadi. V 48 poš-
EoTHh j» bilo L 1921. nad 25.000 analfa-etov. Od teh s© je tekom službene dobe naučilo pisati in brati 9000 vojakov.
—	Uvedba selako dostave v Svrîaku ln Vino-meru (pošta Metlika). Dne 2. maja 1923 bo pričel dostavljati selskl pism<moša pri pošti Metlika pošiljke tudi v Svršak (ob*ina Božjakovo oz. Metlika) ln v Vinomer (občina Drašiči). Dostavljal bo vsak ponedeljek, sredo in p"(ek.
—Poneveril je Milan Dorner is Baranje upravi <arietnega gledališča v Novem Sadu 10.800 K in pobegnil.
—	Svojim stari Sem ešel je 11 letni Rudolf Pla-ntnšek iz Kandlje pri Novem mestu.
—	Nezvesti hlapec. Posestniku Francu Roglju t Stanečah je njegov hlapec ukradel konja in odjezdil na njem proti Ljubljani.
—	Mož na vrhu zvonika. 28. t. m. dopoldne so Zagrebčani opazili na stolpnem križu stolne cerkve telovaditi nekega moža. Izvrševal je razne vrato-lomnosti: stal je na eni nogi, počepal, končno pa je sedel na prečko križa, si mirno zvil svalčico ln jo pokadil. Po polurnih vajah se je mož spustil po stolpu nlzdol ln skozi okno nad cerkveno uro izginil v zvonik. Tam ga je že čakal stražnik, ki je povabil neznanca na policijo. Na policiji Je mož povedal, da se piše Stjepan Kosinj, jo 21 let star, po poklicu železniški strugar. Na stolp je zlezel zato, ker ne pozna nikake omotice in si je hotel enkrat iz te višino ogledati zagrebško okolico. Kosiiija so pridržali v zaporu.
—	Tatvine in vlomi. VlomDci so odnesli Karlu Veeeliju na Gorici pri Sv. Trojici blaga v vrednosti 18.000 K. — V Ložiei so vionmoi odnesli posestniku Jožefu dojniku blaga v vrednosti 10.000 K.. — Vo-sestnici Mariji Ku»a v Kožarjih so odnesli Uuovi 19.0S0 K. — lz manuiakturne trgovine blau in bar-toi v DoL Lendavi so tatovi odnesli manulaktuie v vrednosti 27.760 K. — Trgovcu Vinkuftaradu v st. Vidu pri Grobelncin so odnesli vlomilci inauufak-lure v vrednosti 204.578 K. — 6000 K vredno kolo je bilo ukradeno v Guàtanju (znamka Styria štev. 168.126).
—	Nepoboljšljiv a samozadosten tat je Franc Otorepec ali Zvitorepec. Ko so ga dne 21. t m. privedli na zatožno klop, se je predstavil in povedal, da je doma iz Sp. Tuhinja, oženjea, izdelovalec kreme za čevlje. Med drugim je tudi ugotavljal, da nemški listi iščejo štiri Olorepce, ker pa so vsi različni in ni on nobenemu izmed njih podoben, tudi on ni pravi. Povedali so uiu, da je bil radi tatvine že 21 krat kaznovan. Odvrnil je, da ve on samo za eno kazen, namreč radi kraje. Otorepec je o božičnih praznikih posetll Ljubljano in je takrat izvršil 20 tatvin v bolnici, Marijanišču, po raznih hotelih in prenočiščih ter po delavskih barakah. Zaslišanih je bilo 20 prič izjavil je da zahteva, da se priče zaprisežejo. Povedal je še, da je invalid in da kot tak za svoja dejanja pred kuzen-skim zakonom ni odgovoren. Zagovornika je odklonil rekoč, da naj zagovarja hudodelce, on pa, ki je nedolžen, se bo že sam zagovarjal. Ko so mu priče dokazovalo razne tatvine, so jo z njimi kregal, najbolj pa s Škrjancein, ki je v preiskovalnem zaporu in je tudi njegovo pričevanje odklonil, trdeč, da je Škrjanc velik lump in hudodelec. Ko mu je sodnik razglasil sotlbo glasečo so na 14 mesecev ječe je rekel: »Gospodje, kazni ne sprejmem, čez tri dni boni povedni, kaj bom napravil.«
—	Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1.	3322
ognja. Požrtvovalnim gasilcem se je posrečilo obvarovati pred požarom nekaj korakov oddaljeni dve poslopji z trgovino in gostilno. Tudi požarna braro-ba iz Konjic je prišla na pomoč, vendar je vsled velike oddaljenosti prišla na lice mesta šele, ko je bila največja nevarnost odstranjena. Ta slučaj zopet priča, kako potrebno bi bilo, da si Zrečani nabavijo najpotrebnejše gasilno orodje.
S Nesreča s Špiritom. 9 letna hčerka pekovskega mojetra Jelena v Mariboru je hotela po nalogu pvoje matere za malega bratca na špiritu skuhati južino. Dekletce je bilo nerodno, aparat se je prevrnil in špirit se je razlil po dekličini obleki. Ves v plamenih je otrok bežal po stopnicah v pritličje, kjer so mu prihitele na pomoč stranke. Deklica je dobila težke opekline ter so jo spravili v bolnišnico.
Gospodarstvo.
g Kftlamiteta papirnatega drobiža. Ni treba, da danes pokažemo s prstom na vse hibe našega slabega gospodarstva, dovolj je, če pogledamo vse kritike vredno preplavljenje papirnatega drobiža, ki ga vidimo v nepregledni masi v celem gospodarskem prometu. Slaba stran — v gospodarskem pomenu — kaj še, če bi rekel, da ni morda še slabe jših I Kdor vidi danes slabo razpoloženje celokupnega občinstva naše presrečne države, mu nI treba iskati vprašanj ter povpraševati po vzrokih nezadovoljnosti ljudi vseh vrst; prepričal se je pa gotovo tudi on sam, ki je prišel med svet in videl, kako se godi danes trgovcu obrtniku in vsem onim, ki imajo posel z denarjem. Pri nas je žalibog takol Prav nič se ne Jemlje v obzir. Kaj je mar centralni vladi, če občinstvo kritizira čez slabo upravo; kaj Ji Je mar, če zabavljajo vsi ljudje, če so zadovoljni ali pa ne. Belgrad pravi: Od tam je prišel papirnati drobiž k nam v promet. Katerega izmed onih, ki so zato odgovorni, bi se moglo poklicati na odgovor, zakaj je morda edinole Slovenija tako srečna, ki je bila v toliki meri oblagodarjena s tem drobižem? Ako je naša država, ali vlada, ali Narodna banka ali pa finančni minister sam izdal ta drobiž v tolikih masah, kakor ga imamo v prometu, gotovo ni vedel za pravi odstotek, ki naj bi odgovarjal prebivalcem 12.5 milijonske države in tudi če bi ti prebivalci ne imeli drugega posla, nego šteti in preštevati te papirnate »flike«, katerih se danes brani vsak, posebno pa državne blagajne od prve do zadnje. Kako je vendar to? Država ga je Izdala kot polno vreden dop.ar, «prejemati pa ga neče; če ga pa sprejme, pa prarvi toliko in toliko — do te m~je in no večt Kako protislovje I
g ?Jtni trp. Na novosadski produktni borzi no-tirajo žitu sledeče cene: pšenica 455 Din, ječmen 816 Din, oves 295 Din, koruza 251.25—251.50 Din, pšenična moka št. 0 670 Din, št 2 645 Din, št. 5 5S0 Din, št. 6 520 Din, št 7 450 Din. — Tendenca živahnejša.
g Oblastne monopolske uprave v Zagrebu, LJubljani, Sarajevu ln Splitu se ukinejo te dni.
g Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 15. aprila imamo za 6.435.084.210 Din papirnatega denarja v prometu. Stanje se je znižalo za 1.923.485 Din.
g Carinski dohodki v marcu. V tretji desetini meseca marca so znašali carinski dohodki okrog 55 in pol mil. dinarjev. Od tega je največ dohodkov imela zagrebška carinarnica okrog 9 milijonov, belgrajska carinarnica blizu 0 mil., mariborska 6.8 milijonov. V mesecu marcu so znašali celokupni dohodki 140.200.000 dinarjev.
g Déficit Poljske jo predviden za drugi kvar-tal s 1639 milijardami p. mark. kdatki so preračunani s 2960 piilijardami, dohodki pa s 1S23 milijardami.
BORZA.
Curih, 24. aprila. (Izv.) Devize: Pešta 0.1075, Beriiu 0.0185, Italija 27.27. London 25.59, Newyork 550.25, Pariz 36.75, Praga. 16.39, Dunaj 0.007725. Sofija 4.05, P.olarrad 5.55, Varšava 0.0117, Holl. 215.50. — Valute: n. a. K 0.007750.	/	ч ^
Zagreb, 24. aprila. (Izvirno.) Devize: Pešta 1.95—1.95, Berlin 0.3250—0.3350, Italija 4.8350—4.87, London 455—456.50, Newyork 97— 98, Pariz 6.50-6.55, Praga 2.92-2-93, Duna.i 0.1360—0.1375, Ziirich 17.80—17.95, Varšava 0.1950—0.20, Ameterd. 38.25—38.50. — Valute: liro 4.7750—4.80, dolar 95—96.
štajerske novice.
š Požar v Zrežali. Dne 20. t m. ob 2. ponoči je nastal požar pri g. Martinu računu, lesnom trgovcu in veleposestniku v Zrečah. Vpepelll je do tal živinski hlev poln krme ter shrambo živil in poljedelskega orodja. Kakor slučajno so domači na ta dan ob tej uri še bdeli in obvestili o nesreči sosedno tovarno g.Brenica, kateri je prihltel z večjo skupino svojih nočnih delavcev na pomoč. Na rešitev gorečega objekta ni bilo računati in gasilno Jelovanje se jo, po odstranitvi živine iz hleva moglo omejiti pod največjimi tožkočami na lokali ziranje
lj Meso po 100 kron kilogram. Cena mesu je srečno dosegla svojo prvo etapo: 100 kron za kilogram. To je, kakor rečeno, šole prva etapa, kajti kaj je to, 100 K? Dobro računano, je to starih 100 vinarjev. Torej ena cela krona, srebrna ali zlata. Ali je to kaj? Pred vojno jo veljal kilogram meea ne 60, ampak 80 krajcarjev, boljši košček tudi 1 goldinar. Zato moia-mo žo verjeti gospodom, ki meso proda-iajo, da iinajo zgubo, samo zgubo, in da je 100-kronska cena šele prvi klin na visoki lestvici, ki vodi do tisočaka. Kadar bo meso po 1000 kron kilo, takrat ga bomo šele kuhali, pekli in jedli. Ne tisti, ki nič nimajo, tistim tudi mesa ni treha jesti, ampak mi, ki imamo. — Državni uradnik.
lj Umrl je v deželni bolnici po kratki mučni bolezni dijak Trgovske šole Maks Šimenc. Pogreb bo danes popoldne ob pol 4. iz deželne bolnice.
lj Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. —' Skupna pevska vaja danes in v petek dne 27. t. m. ob četrt na 7. zvečer. Vsi in točno! — Odbor.
—IJ Umrli so v LJubljani: Evfemija Lovčer, hiralka, 80 let. — Marija Bučar, kurjačeva žena, 82 let — Ivan Kroje, novorojenec, 6 dni. — Vinceno Stražar, posestnikov sin, 21 let. — Vnjkart Oandini, bivii žeL revident, 89 let — Jcsip Smrkoli čev-
ljar, 50 let. — Kristina Kolšek, rejenka, 4 in pol mesece. — Ivan Kavčič, zasebnik, 76 let. — Alojzija Ver »ček, posestnica, 62 let. — Marija Igel, mestna ubuga, 84 let. — Adelgunda Lefevre, za-sebnica, 77 let — Janež Neža, zasebnica, 67 let. — Vera Stare, hči mizarskega pomočnika, 2 leti. — Janez K obe, posestnik, 63 let — Mira Janež, rejenka, 3 ln pol leta.
lj Nalezljive bolezni v Ljubljani. Od 15. do 21. aprila t. 1. sta bila prijavljena 2 slučaja davice, 1 škrlatice, 1 trebušnega legarja, 1 otročiško vročice.
Ij Tedenski zdravstveni izkaz. Od 18- do 21. aprila 1923 je bilo v Ljubljani rojenih 21, naknadno prijavljenih rojstev 7, mrtvorojeni 3, naknadno prijavljen 1 mrtvorojen. Umrlo je v tem času 30 oseb, od tega 14 tujcev. Vzrok smrti v 2 slučajih življenska slabost v 4 jetika, v 1 davica, v 2 rak, ostalo druge bolezni.
IJ Drnštvo najemnikov zn Slovenijo opozarja da se vrši prihodnja javna od borova seja danes ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije — Sv. Petra cesta št. 12 pritlično, desno.
lj Policijska kronika. Policija je aretirala Feliksa Kobala, ker je okradel v reatavraoiji »Zvezda« Ivana Kobala, ga oškodoval za 1000 K ln denar zapravil. — Pod policijsko nadzorstvo stavljona je za dobo treh let 1904 rojena Frančiška Rupar. — Kolo znamke Porek je bilo ukradeno g. Mihaelu Kreku. — Srebrna ura 2000 K vredna je bila ukradena Franji Trampnfi. —
lj Gospodinje, Vam to velja! Ostanite pri domačem blagu in zahtevajte pri trgovcu le testenine »Pekntete«. So najconejše, ker se zelo nakuhajo.
Prosveta.
pr Predavanje abbé Arnon-o. V enournom predavanju je abbé Arnou naslikal dne 23. zvečer v klasični francoščini sedanje verske razmero v Franciji. Govornik je najprej poudarjal, da Je sploh težavno versko življenje kake dežele pojasniti, ker gre za iroponderabilia, ki so ne dajo kontrolirati, v Franciji tembolj, ker ni Izrazite katoliške stranke, ki bi mogla na zunaj predstavljati moč verske ideje.
Dobro pa jo, da je doživela verska ideja v zadnji dobi nepričakovano renesanso, vkljub vsem nasiljem, ki jih je država prizadjala Cerkvi v zadnjih desetletjih. Nekoliko je pripomoglo k tej »popularizaciji« verske Ideje dejstvo, da so se francoski katoličani ob svetovni vojni brez pomisleka in pridržka postavili na patriotično stališče in da je Cerkev doprinesla Izredne žrtve za domovino. Tako je bilo mobiliziranih 22.000 duhovnikov, in-med katerih je poginilo 4900. Verska renesansa se {»javlja posebno v dveh slojih: med mlado inteligenco in med delavstvom. Nekaj številk: L. 1922 sprejme 800 dijakov in profesorjev od »Ecole Centralo (zavod inženirjev) skupno sv. obhajilo v katedrali »Notre Dame« v Parizu.
Isto se ponovi 1. 1°28, povrh pa »prejme 800 intoligontov istega zavoda v 30 francoskih pokrajinah. Istotako je prejelo v cerkvi St Etienne du Mont 1090 dijakov in absolventov največjega znanstvenega zavoda v Parizu (Politehnika) sv. zakramente; 1000 drugih njihovih tovarišev pa v raznfh provincah; mod njimi tudi 2 maršala francoske armade.
Delavsko gibanje ni nič manj razveseljivo. L. 1887 je štel krščanski sindikat uslužbencev (uradnikov itd.) 17 članov, danes 10.000; ta sindikat pa je ustanovil še povrh splošni sindikat moških in ženskih nastavljencev, ki šteje zdai 87 tisoč članov. L. 1919 so je ustanovila osrednja strokovna zveza delavcev (Confédération française des travailleurs chrétiens), ki šteje zdai 850 skupin s približno 125.000 člani, kakor je ugotovil zadnji kongres o binkoštih 1922; pri tem je pomisliti, da splošna ekonomska kriza precej ovira razvoj vsa-kojake delavske organizacije. Število strokovno organiziranih komunistov šteje sicer 400.000 članov, socijalistov pa 600—'700.000, toda splošno jo prepričanje, da krščanska organizacija raste tiho in dosledno in da je nobena sila nc more veC zadržati.
L. 1921. je bilo žo 21 pokrajinskih zvez te strokovno organizacije. — Vlada tudi vposteva njeno moč. Tako je v vrhovnem svetu za delo, ki je nekako delavski parlament, bilo že 7 zastopnikov te organizacije.
Predavanje je privabilo mnogo Izbranega ohčln-stva, dvorana je bila polna. Bogoslovna Akademija jo gotovo vstregln tem krogom, dn je znoln privabiti v LJubljano tako odličnega predavatelja.
pr Slovenska kuharica. Velika izdaja z mnogimi slikami v besedil« in 33 umetniškimi tabelami v barvolisku je ravnokar izšla v sedmi spo-polnjeni in pomnoženi izdaji. Knjigo je priredila Ss M. Félicita Kalinšek. Cena zn lepo vezano knjigo v celo platno znaša 220 Din, kar je zelo malo z ozirom na ogromen obseg knjige in nn veliko mno-I žino tabel, ki nudijo 1P3 krasnih slik v mirovnih I barvah. Ta n,i/.kn cena ostane saino do kone« : avgusta v veljavi, pozneje s« dvigne vsaj za polovico dosedanjo ceno. Pri pomnimo, da je poglav-1 fe o gobah napisal g. Anto Beg, umetniške slike pa je izvršil g. ravnatelj Dragotin Humek. Tiskala pa jih je domača tiskarna. Knjigo jo založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Razpust testne hranilnice pred sodiščem.
Včeraj se jo vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem kazenska razprava v zadevi javne obtožbo proti ljubljanskemu podžupanu dr. Ivanu SU-novniku, češ da je nn seji upravnepi odbnrn Mestne hranilnice dne 24. maja 1922 razžalil javnega uslužbenca g. dr. R. Marna v pogledu na službeni posel s tem, da mu je očiiai, da je zlorabil svojo uradno funkcijo In nakupil milijonsko tovarniško podjetje Schilte-a v Petrovčnh in da fnk uradnik vsled disciplinarnih progieskov gotovo ul upravi-
čen razpuKati avtonomni ljudski nastop Mestni hranilnici. Sodišču Je predsedoval višji sod. svet&Uc Mladič, votunii ao bili vii. sod. svetnik Kaiser tal svetnika Antloga in Vehovar. Obtoïh<| je nastopal drž. pravdnik dr. Munda, obtoženega dr. nika je nagovarjal dr. Janko Brejo..
Ko je lansko leto v maju pokrajinska na pritisk demokratska stranko raapustlla občin* ski zaetop, je oddelek ministrstva za trgovino ia Industrijo po Šefu dr. Marnu raipnsdl upravni <xV bor Mestne hranilnice, dasiravno za razpust te gospodarsko korporacije tudi ni bilo nobenega povoda in zgodovina naše politične uprave v tem oxirq ne pozna nobe.iega ptecedenčnega slučaja. Dne Hi maja 1922 se je sestal upravni odbor Mestne hraiitt ! niče k zadnji seji, na kateri je bil pvečltan odlo*
0	razpustu, nakar so poeamni zastopniki ta akt ostro kritizirali, med drugimi je nastopil v zastopstva SLS dr. Stanovnik in s pralnega stališča izpodbijal ta odlok ter se čudil, da jo odlok podpisan po dn' Marnu, ki jo potrdil kupčijo dr. Lukana, kateri je à parom uradnikov kupil milijonsko podjetje Sehttoa v Petrovčah pri Celju, omenil je nadalje, da se ja govorilo, da bosta dr. Mani in sedanji vellkl župan dr. Lukan upokojena, kar pa da se dotlej še nI zgodilo. O poteku te seje je svoječasno oblirnej« poročal tudi naš list na poglagi dobljenih informa» cij, državni pravdnik pa je obtomi dr. Stanornika po § 104 s. k. ». radi vsebine govora, kakor ga j« priobčil naš list
V	tej zadevi se je vršila prva . xpreva že dn« 81. okt. 1922, **<■ je pa obtoženčev r.agovornik 4r. Janko Brejo v/r.Sn obširno dokazno gradivo, so bfff spisi vrnjen1. p5*sis4oviJnemu eodnlV<^ pred kateriMf; Je bilo nato г-ЈЦЗтаЗ» ад!« vTSta prti o vsebini ln-i kriminlranega gor»ra.
V	dokaznem postopanju se je po Izpovedbalhf zaslišanih prič izkazalo, da vsebina izvajanja A\j Stanovnlka na dotlčni seji za dr. Marna nI bil« Šaljiva, pač pa da Je bila njegova kritika, ker je na* stopal kot ljudski zastopnik, opravičljiva.
Pri včerajšnji razpravi so se prečrtale tepo» vedbe zaslišanih prič Jernej» Ložarja, Franceta Orehka, Gilberta Zupančiča, Jrnka Jovana, Ivana Tavčarja, dr Ignacija Rutarja, Ivana Kocjana, Iva^, na Hrasta, Albina Zajca, dr. Franca Petriča, dr. Fr. Cerneta, Vendellna Sadarja, dr. Andreja Ooearjev narodnih poslancev Ivana Star.ovnika, Josipa Ne»; maniča, Josipa Gostii.čarja in Antona SnSnika tet* slednjič prič dr. Rudolfa Marna, ing. Josipa Pawtt-na, Josipa Pirca ter Staneta Vidmarja. — Osehnrt sta bila zaslišana priči bivši ljubljanski podžupan Riko Jug in zapisnikar Mestne hranilnico Josip Ктн ralt Dalje se Je ugotovilo, da so gg. dr. Lukan in tovariži SchOtzovo tovarno, ki so Jo bili kupili M 1,200.000 K, lansko leto prodali neki «agrebBct banki za 8,900.000 K.
Po končanem dokaznem postopanju je izvajat obtoženčev zagovornik dr. Janko Brejc, da se ie pri navadnih žaljenjih časti zahteva, da se na brezdvo-men način dožene pred vsem objeklven dejanski položaj. — V predmetnem slnčaju gre za zadevo einK nentne važnosti. Dr. Ivan Stanovnik Je govoril na predmetni seji kot ljudski zostopnfk, obtoženec je sam jurist sedaj ljubljanski podžupan, v upravnem odboru Mestne hranilnice je bil eksponent SLS« Vedel je, kaj govori in je imel za svoja izvajanja tudi dovolj povoda. V bivši Avstriji je Sehwanf razpustil ljubljanski obJmski zastop, ni pa razpo» stil občinskih gospodarskih korporacij, zlasti ni posegal v poslovanje Mestne hranilnice. Pač pa je tn zagrešila vlada naše države, kjer se toliko govori o svobodi in demokraciji. Zato Je imel obtoženi dovolj povoda, da je ostro kritiziral ta politični akt, ki so je pojuvil v tesni zvezi r. razpustom obH sveta« tembolj ker se je v naši javnosti domnevalo, da upravni odbor Mestne hranilnice ni bil razpuščen radi tega, ker je bil poprej razpuSCen občinski svet, ampak narobe, da je slednji razpuščen zato, da se je moglo razpustiti tudi upravni odbor hranilni o». Oba razpusta sta na ljudstvo vplivala caravnost ll* zJvalno. Obtoženec se je v svojem govoru gibal T mejah dopustne in potrebne kritik -, ni pa napravC nobenega nedopusfp.ega ekscesa, kar potrjujejo sko» ro vse zaslišane pričo. Vtisi obtoženčevega govora so bili pri pričah kajpak različni, zato ti vtisi ne morejo biti za sodišče merodajni. Morouajni morejo biti samo dokazi. V dokaznem postopanju se obtožencu dejansko ni dokazalo, česar ga dol® tftt» toïnica, kritika je bila stvarna ln ne osebna — Dr. Marn je bil sicer formalno, no pa moralno upravi»
1	čen razpustiti obč. gospodarski zaetop. ker je bfl glasom poročil na tem, da ima biti sam v pokojen. Radi toga zagovornik predlaga oprostitev obtoB«* nega dr. Stanovnika.
Po daljšem posvetovanju Je razglaail senatni predsednik višji sodni svetnik Mladič razsodbo, • katero obtoženca dr. Ivana Stanovnika oprosti obtožba § 104 s. k. z., ker njegova krivda ni dokazan«, 1 pač pa se je sodišče prepričalo, da dr. Marn ni ptu vsem pravilno postopal, ko je potrdil dr. Luknno« I vo kupčijo, kor za to potrditev ni imel odobre.nja ministrstva pravde, ampak samo neko predhodno odobritev. Vsled tega se jo moralo obtožencu twtt priznati, dn je v dobri veri postopal.
Dijaški vsstnik.
d Socialni seminar bo Imel danes zvečer ob pol 9. nri v »Zarji« svoj reden tedenski sestanek. Predava <lr. Gosar: O avtonomiji. Nato rlinkuslja o isti temi. Prosim» točno in polnoštovilno! — Načelnik.
OOLECINII? V obrazu? V udih? Poskusi* prnvi FelU'ricv El/.nfluidl Vi sc boste čtidilil Do-brodcicn pri drqncniu celcg« Iclesn in kot кои smetikum zn kožo, zobe in negovanje usti Veliko . močncjSi in boljši kakor francosko žannie ter nad j 25 let priljubljeni L omotom m poitnino 3 avoj-
I nate ali 1 Specialna slcklenica 24 Din; 36 dvoi-natih ali 12 Specialnih steklenic 208 Dtn s 3 % ; doplačilom razpoSilja: lekarnar HUOEN V. FEL-i ! LER. STUBICA DGNIA, EUairfl àt 134, Hrvatstai
Stran 1>
fiCOTENEC, 8n<? 35. aprila 1923.
Aw. 8S.
NAPRODAJ je po ugodni ceni
lepo posestvo
o1> ({lavni cesti: zidana hila, krit« • cementno opeko, lep zasajen vrt in vinograd. Vae pri biii. - Naslov. BARBARA rAAR, Gornji Lakenc 35, p. Mokronog.
Trgovino meš. blaga
ODDAM takoj v NAJEM radi družinskih razmer na prometnem kraju. — Naslov pove uprava «Slovenca« pod Itev. 3440.
Učenca sprejmem
takoj za klobučariko obrt. Učna doba 3 leta, hrana ia stanovanje v hiši, ali pu i leta in tudi obleka. . FR. ADAMLJE, klobučarski mojiter v TRBOVLJAH.
Brijaški obrtnik
XI JE 2ELEL te aaaeliti v BREŽICAH, • «e radi pomanjkanja lokala NI MOGEL, naj javi rvoj naslov pod «R 350 D«,
šamot-opeko
■a notranjo	obzidavo apnenice, 700 komadov, ima	naprodaj FRANC UPAH r DOBRUNJI	pri Ljubljani, p. Spodnja Hruška.	2442
Pohištvo.
Spalnice, jedilnice, kuhinje, pisal-tt n« mize, najceneje pri: ::
ERMAN & ARHAR, mizarstvo, Sent Vid nad Ljubljano 4.
Trboveljski premog
in DRVA ima stalno v zalogi v vsaki množini DRUŽBA «ILIRIJA«, L|nbl|an«, Kralja Petra tr< 8. Teleion »t. 330.
Meblovana ali nemeblovana
sobica se odda gospodu.
Ribniška ulica 171. Novi Vodmat.
Stanovanje
v novi hiši v mestu
obstoječe iz kuhinje in 1 sobe ZAMENJAM s stanovanjem v ljubljanski okolici — Ponudbe na upravniltvo «Slovenca« pod Številko 2433.
Ravnokar doSlo:
pomladanske
sur ur novosti
B. 5№K![ naslBđitiN l SOSS
L]nbl,ana Mestni trg 19.
' m1** M 'MMM* wii^n»^ Atifmmimi
Iščem kurjača
za okroglo peč v opekarni
zanesljivega, dobro izvežbanega, ki bi prevzel tudi odgovornost za dobro in enakomerno žgano blago. — Ponudbe s spričevali dosedanejga službovanji je nasloviti na: FR. KOTNIK, parna opekarna, VERD, pošta Vrhnika.	2409
Prodaja
hotelskega inventarja
▼ hotelu sv. Janez ob Boh. jezeru,
kar se ne rabi, kot n. pr. acetilenska, pralna naprava z 2 HP motorjem in s stroji, biljard. — Reielktanti naj se obrnejo in vpošljejo svoje ponudbe do dne 31. maf« t I. na inmsko opravo ▼ Boh. Bistrici, ki daje tudi potrebna pojasnila.
Naznanilo.
Cenjenim damam naznanjam, da mo-distovske obrti ne izvršujem vet pri gc. Stemberger, Dunajska cesta 9, temveč na Gosposka ulica štev. 6 ter se cenjcnim damam toplo priporočam,	2352
Anica Dermota, modistinja.
Hrastovlno,
SUHO, ŽAGANO, «n vagon prodam po 6000 K kubik. _ FRANJO REDI, Jaška
Naprodaj Je klavir
dobro ohranjen, močan, po ngodni ceni (12.000 Din). — Kongresni trg 14, pri-
(Hrvatska).
2380 tličje, levo, od 8.—10. in od 14.—15. ar«.
Gospodar, poslopje Pozor! PUCtt^nora dvokolesa
s hišo. nekai nolia in tfozde. na lenem » 'orpedo in dobro pneumatiko po 1900
nekaj polj« in gozda, na lepem PRODAM na Javni dražbi dne ... _r...a 1933 ob 2. nri popoldne pod
ugodnimi pogoji v Spodnjem Kašlju, pel minut ord postaje Zalog. — TEREZIJA SLUGA, Spodnji Kašelj, D. M. v Polju.
s hišo, kraju, PROD 29. aprila 1933
laUko po
i Din. Več najnovejših" MOTORJEV, novih . in rabljenih, in različnih OTROŠKIH VOZIČKOV po ceni proda
LJUBLJANA, Karlov, ska cesta št. 4. 218S
»Tribuna«
Absoiventinja trg. tečaja
z nekaj mesecev prakse v knjigovodstvu in drugih pisarniških delih, išče mesta v kakem podjetju. Cenj. ponudbe na upravo lista pod «Pridnost« štev. 2374.

Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prf-i.teljem in znancem tužno vest, da je naša nadvse ljubljena, nenadomestljiva mamica, gospa
Ema Zega roj. Ivančič
da« 23. t. m. po dolgi ic mučni bolezni, previdena s sveto-iajstvi, mimo v Bogu zaspala.
Pogreb predrage pokojnicc se vrši v sredo, 25. eprila ob 17. ori iz hiše žalosti na domače pokopališče. Kanal, dne 23. aprila 1923.
Emil, Vofro, Darko, sinovi; Hela, Mara, hčerki. — Anton in Frančiška Ivančič, atarii. — Vsi bratj«, sestra ia ostali sorodnik).
MjnA z dobro vpeljano trgovino z BI I du meš. blagom je pod ugodnimi pogoji naprodaj. Z malimi stroški se lahko preuredi v stanovanjsko hišo. Oddaljena je par min. od postaje in 1 uro od Celja. Naslov pove uprava lista pod itev. 2364.
V NAJEM vzamem v zelo promet, kraju
trgovski lokal
potrebnim stanovanjem z ali brez in-I j ventarja, evcntuclno tudi GOSTILNO, najraje kje na Štajerskem. — Cenj. ponudbe na upravniStvo «Slovenca« pod šifro: «TRGOVSKI LOKAL«.
CMček um preosiajo
>' er ga nudimo po znatno znižani ceni. • Trgovina s semeni SEVER & KOMP., Ljubljana, Wolfova ulica Stev. 12. 2291
TRGOVINO
! t mešanim blagom, dobro vpeljano, v velikem trgu Cerknica pri Rakeku ODDAM V NAJEM. Zelo primemo tudi zч grosista, ker leži neposredno ob glavni cesti s kolodvora, lokal na križišču cest v bližnje vasi. Lep, velik lokal z velikim skladiščem. — NatančncjSe podatke in dogovor pri lastnici trgovki IV. MAR-
I TINČIČ istotam.	2397
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tažno vest, da je naša ljubljena sestra, teta, svakinja, gospodična
Kamila Bizjak
Velika zaloga
raznovrstnih OTROŠKIH VOZIČKOV, LESENIH VOZIČKOV na 4 kolesih, DVOKOLES najnovejšega tipa, malih najnovejših MOTORČKOV, ŠIVALNIH STROJEV in vsakovrstnih delov. Pnev. matika na debelo in drobno, poceni! — Sprejemajo se tudi vsa POPRAVILA. wTfîhiin^// tovarna dvokoles in » i I ШШ1н\\ otroških vozičkov ter delov, Ljubljana, Karloveka cesta it. 4.
danes ob pol 5. uri pop. po dolgi mučni bolezni, previdena $ st. zakramenti, v 72. letu njene starosti v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne se vrši v sredo ob pol 4. uri popoldne «« pokopališče v Smihelu.
Kandlja, dne 23. aprila 1923.
žalujoče rodbine: KASTELIC, NIFERGALL, BIZJAK, CUPKOVIC, VIDIC, DR. LEITGEB.
nn periferiji mesta Ljubljane je pod zelo ugodnimi pogoji NAPRODAJ. Obstoji iz dveh enonadstropnih hiš z vsemi pritiklinami. Dalje je prostorna trgovina s pisarno, obširno skladišče, lep velik hlev, prostor za spravljanje voz in sena ter nekaj vrta. Prostor zelo ugoden za kako večjo obrt. Naprodaj sta tudi posamezni hiši. — Naslov povedo v uprav-ništvu ^Slovenca« pod štev. 1962.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš preljubljeni soprog, oče in stari oče, gospod
Rntcn L. M
tovarnar in posestnih,
po večmesečni mučni bolezni danes 24. aprila ob Va 12 dopoldne previden s tolažili za umirajoče v 73. letu zapustil za vedno ta svet.
Pogreb predragega bo v četrtek, 26. aprila ob 11 uri dopoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
MaSe zaduSnice se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi. Tržič, 24. aprila 1923.
Rodbine:
BloboCnlb, mally, miMItsch.
ZAHVALA.
Prevzamem v delo obdelavo lesa na |
mizarske stroje
kar je posebno važno za obrtnike, ki nimajo lastnih strojev. Se priporočam v naročila za vsa v to Htroko spadajoča dela. Mihael MIŠVELJ, strojno mizarstvo, IJd-mat štev. 118 (Zelena jama). 2057
Za številne izraze iskrenega sožalja povodom prebridke izgube, ki nas je zadela, za poklonjene vence in mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo vsem našo najtoplejšo zahvalo.
Posebej pa se zahvaljujemo zlasti preblag. gosp. primariju dr. Gostiiu, prečastiti duhovščini, občinskemu odboru, požarni brambi, Obrtnemu druitvu, godbi itd.
Nadalje najtoplejša zahvala vsem njegovim prijateljem in znancem, ki so na kakršenkoli način pripomogli proslaviti pokojnikovo zadnjo pot.
KANDIJA, dne 23. aprila 1923,
Žalujoče rodbine: Sedlar, Skedelj, Appe.
inženjer-mo
IŠČEMO obratnega asistenta zo žclezolivarno. — Ponudniki s prakso aH brc* prakse, slovenske narodnosti, r dovršenimi visokošolskimi Študijami, naj vložc
svoje ponudbe no:
STROJNE TOVARNE IN LIVARNE D. D. V LJUBLJANI.
<MtHimHouiiHH»0!nnHnnwwiiiiHMim<«iiMHCTHttwu»iiHm«H*tMiBHWit»niutini|g
PALMA
Kaučuk pot pe tniKe i t> po tpl ate
11ШШ11Ш1111Ш1111Ш1ШШ11Ш1111Ш1Ш1Ш;1Ш1111ЈШ11ШШ!
ч^ч^ж Prednosti!,
1

Cea c i«
znata»
tra j n i j e
nego od kože t Varstvo'
proti vlagi 1 mraza!
Šmarješke toplice
izborno zdravilišče proti revmatizmu, protfnu, živčnim boleznim. 12 km od Novega mesta.
30"5° C. — Tik kopališča krasen gozd. — Popolnoma preurejeno. — Modeme sobe. — Izvrstna kuhinja. — Najboljša kranjska m štajerska vina. — Vsak torek popoldan zdravnik na razpolago. — Voz k pol enajstemu vlaku. — Cene izvanredno nizke.
Za гппо8оШтоШк Дт frft^
hotelirka in upraviteljica toplic v Šmarjeti pri Novem mestu (poprej v Mariboru).
аавввнааввввв^в^Ђипвнввпвадлввввкпр^ппаздевввввивава
ž A S A R J A (gaterssta)
za POLNOJARMENiK, popolnoma izvežbanega ▼ ŽAGANJU in BRUŠENJU ŽAG sprejmejo takoj pod ugodnimi pogoji
Strojne tovarne in livarne v Ljubljani
вввш£|££:£зв]ввввввивввваввввиввввкв»авваввизавввввввввв
se vljudno opozarjajo na našo veliko izbiro nižje navedenih predmetov, kateri pridejo pri urejevanju novih stanovanj v poštev in sicer: Velika izbira preprog, vseh vrst iz volne, jute, kokosovega vlakna in linoleja, umetniško izdelanih zastorov na kose in metre. Moketl in gobelini za prevleko otoman in divanov. Piatno za rolete in verande. Različno posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, pernice, flanelaste in volnene odeje, šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile.
Cene primerne.
Postrežba solidna l
A. & E. Skaberne, Ljubljana
Mestni irg 10.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Liubliani
Jugoslovanska tiskarna v Liubliani.