Tečaj IV.
List izhaja vsak petek
in velja s poStnirio vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 gol d., za pol leta 1 gold. 50 sold., za četrt leta 80 sold.— Za ude nar. - polit, društva „GORICA“ jc cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. v tiskarni.
ilCf, v petek 19. februarja 1875.
ULAŠ
Lift 8.
Naročnina in dopisi
t'
naj se blagovoljno pošiljajo opravoištvu v nunskih ulicah v tiskarno Karol Mai-ling-ovo. Vse pošiljatve naj se franknjejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvahrat, 12 sold., če trikrat, 15 soldov.
Pri čem smo?
Izpod briških gričev.
* Po dežji solnce, po joku smeh!8 Zdi se, da velja ta pregovor povsod drugod za pravilo ; le mi Slovenci — Bogn hodi po-toženo — smo tako nesrečni, da moramo z izjemo drugim občna pravila potrjevati. Drugi se nekoliko pokujijo, da se potem dobro nasmejejo, in da tako ozdravijo. Slovenec pa ne more se uže več časa smejati, pri njem vse joče in tarna, vse se solzi. Beri ali opazuj, kar hočeš, in kjer hočeš, ne ena smešna mišica se ti ne gane, pač pa se ti pri vsaki vrstici »namrdnejo8 one, ki imajo jok, nevoljo in pravično, sveto jezo v svoji oblasti. Ce ti uvodni članki slovenskih listov jok ganejo, ti ga dopisi in razne stvari gotovo stresejo, in to ne samo * rahlim srčcem8, katerim je solza edino orožje, nego vsakemu, ki ima duh in srce, oboje v resnici poštenp, rodo- in domoljubno.
Daleč, predaleč smo jo zavlekli. Slovenec, nekdanja vesela duša, prisiljen je revček uže več let sem ostro in trdo se pokoriti za ptuje grobe, če ne prav „in cinere et cilicio8, toliko bolj pa „in planetu8 vsakdanjih dogodjajev. Nij nam treba ponavljati našega žalostnega stanja, čutimo je grenko vsi dovolj, čuti ga kmet in meščan, učenjak in prosjak, čutijo ga „stari8 in »mladi8, a vendar z neko izjemo, ki ni častna za dotičnike : goriški »tropinarji8 so
LISTEK.
0 cerkveni glasbi.
(Dalje).
Veliko se tedaj govori in piše o preustroji cerkvene muzike in tudi taki, kateri nijso zvedeni v tej stroki, spoznavajo, kakor smo ravno navedli, da vsa cerkvena muzika, kakoršna je današnje dni na mnozih krajih v navadi, svojemu vzvišenemu namenu ne zadostuje, da si imena »muzike8 ne zasluži. Ali jasen pojem o pravi sveti muziki (musica sacra), kakoršna bi imela biti pri velicih mašah, pri večernicah, črnih mašah itd; — kakoršno liturgična pravila zahterajo, primanjkuje večini, in ako se tu pa tam dobiva — zdi se le ideal, ki se ne da uresničiti. —
Pisatelj teh vrstic noče napisati temeljite razprave o muziki pri božji službi, podprte s citati iz liturgičnih knjig, dobro vedoč, da nij taki palogi kos, vendar upa, da bode vsaj meglo temnih pojmov zjasniti pomagal, ako bode č. bralcem »Glasovim8 na kratkem popisal, (kakor je bilo obljubljeno) kakošna je muzika v nečem mestu na Nemškem, ktero zvedenci v tej umetnosti v vzgled stavijo. Skušal bode dokazati,
strpneli, neobčutljivi, ker gnjili udje bo- j lehne Slovenije.
Za Slovenca ni potrebnih zakonov in paragrafov, da bi ga varovali »tujčeve pete," in kar jih je na popfrji, na pr. oni zloglasni 19., vse to je goli humbug, ker odvisen od organov, ki nimajo ne vesti ne poštenja za nas. Podrtim v stranke lomijo se nam posamezne šibe, nad kojili butaro bi si ptujec zastonj koleno spenjal. »Aj ! sloga, sloga, ti drobno, prosto, sveto slovo! Zašto tebe rod moj ne razumi?8 Kaj bi dandanes o nas rekel nepozabljivi Stanko, kaj neumrli Rollar?
Politične in moralične ničle smejo po naših listih »praskati8, in one naj bi nam bile merodajni faktor v našili tako važnih računih 1
Zagriznjcnci in uže „a priori8 zakleti sovražniki vsacega slovenskega napredka, nemarneži in nezvestneži v spolnovanji svojega posla zavzimajo odlična in odločilna službena mesta. Pod plaščem zakona gro-madijo krivico vrhu krivice. Narod tlačijo, davijo, odirajo, da sebi kožuhe, Bismarku in Viktorju pa obisti jn srčca spravljajo.
Poganska bogitija »Pravica* je slepa, a zato je tolikanj bolj bistro in ostro Božje oko, ki ne ostane dolžno ni vinarja nikomur! „Omnium vertitur urna!8 Ko bi bil Slovenec osveteželjen, kdaj uže bi bil vse užito »nemilo in nedrago8 povrnil?
Kam-li je dospela v zadnjih časih naša mladina, naša nada? kedo jo je ugrabil v
da je cerkvena muzika, popolnoma primerna cerkvenim pravilom, vendar le mogoča.
Itatisbona (Regensburg), kakor je že zgoraj omenjeno, slovi po svojem krasnem gotičnem domu, kateri tekmuje z najlepšimi na Nemškem. Ali ne samo to raojstersko delo cerkvene arhitekture vabi tje vsako leto tujce iz vseh nemških krajev, nego tudi v resnici lepi, liturgičnim pravilom zadostujoči cerkveni muziki, ki je tani skoro uže 2 desetleti zopet v navadi se zasluženo' čudimo. Jaz pravim: liturgičnim pravilom zadostujoča cerkv. muzika. Kajti ne zadostuje, da se muzika, vredna božje službe, pravilom u-metnosti v obče prilega, brez da bi se ozirala na liturgična; ne zadostuje, da se kako izvrstno muzikalično delo s podloženim tekstom producira, ako se tekst z muziko ne ujema; ne, prava »musica sacra8 mora biti tudi iturgična, ona mora liturgičnim pravilom materialno in formalno (da se poslužujem tehničnih izrazov) zadostovati, t. j — vse ono se ima peti, kar je treba po cerkvenih pravilih peti, in po tem se mora duh, značaj petja ali muzike s podloženim tekstom zlagati; kratko: aitar in kor morata se strinjati v harmonično celoto.
kremplje ? Strup »nihilizma8 se jej nceplja v srcé, mesto medu in pozitivnosti. Nekdanja požrtvovalna ljubezen do domovja, ki je tako žarno odsevala iz sijajnih, v resnici sijajnih veselic goriških dijakov v mestu in okolici, kje je sedaj ? Tukaj bi človek za potrebo pel in zdihoval :	»Oj
sijaj, sijaj solnčice na moje mrzlo srčiee!8
Koliko delalcev imamo na knjiievném polji, kjer je toliko ledine in pušče? Štej jih na prste ene roke, in povej mi, koliko jih še ostane.
Žalostno, v resnici žalostno je naše narodno, moralno, materijalno in socijalno stanje. Gojila politika, ki bi nam zamogla ko bi bila zdrava, te rane zaceliti, s katero smo pa v zadnjem času tako zavozili, to, da se je ves napor, trud in delovanje v njo vložilo, to nam seče vedno globokejše rane, ki se dajo le težko zaceliti. — Po-litikujino, če hočete, vsi toda trezno, vsak po svojej dolžnosti, po svojej moči! Sku-šeni naj nas vodijo, drugi naj jim stopajo v stopinje ! V boji za pravico in résnico je enako slavno biti »prostak in stotak!* PoKtikujmo, a raven tega vložimo potrebne sile tudi v druge elemente, iz katerih narod svojo moč in živahnost crpi. — Kedor je uradnik drži se vestno Božjega, drži se ljudskega prava, če tudi ni morda v začasne §§. vkovano ! Učenjak, uči sebe, uči druge ; a uči jih pravo znanost in resnico, in slednja, pomni dobro, je le ena. Duhovnik ne nehaj učiti »od zora do mraka8,
Takošna je cerkvena muzika v Eatisboni. Predolgo bi bilo vse vrste božje službe prereše-tavati, naj bode zadosti, ako bodem popisal muziko, kakoršna je v Ratisboni pri velicih mašah, in potem kratko na vprašanje odgovoril, kako-šne muzikalne moči ima Ratisbona pri rokah, in katerim možem se ima zaradi preustrojenja »svete muzike8 zahvaliti.
Brže ko začue celebrànt molitev ob stop-njicak, začne tudi kor, ali ne s kvrijem, kakor pri nas, nego z Introjitom. No, kaj pa je »Iutroitus8? Introjit je pesen, obsegajoča eno antiphono (ki je navadno sentenca iz sv. pisma), eno psalmovo vrsto, in »Gloria Patri», itd. Ta introjit se tedaj poje v Ratisboni vedno pred kyrijem, kakor cerkvena pravila in sicer po Gregorijanskem koralu iz »Graduale-a Romanum8 zahtevajo, ali vsaj želijo.
»Koral8 ! Pri tej besedi mi dohajajo v spomin, vsa ona »častna imena8 katera je dobilo to častivredno, staro petje sv. cerkve prav iz gole nevednosti. Gotovo, ako se ga brez vsake razumnosti »šamlja8 kakor se navadno godi, ako eden ali k večemu dva ali trije prav mrzlo, brez vsacega navdušenja noto za noto spevajo, ako pri večem zboru pevcev samo nekteri note dotičuega odlomka vedo, vsi drugi pa soseda, ki
in ne le, kako s? rtj po smrti uživa, nego, kedar je priložnost, tudi, kako bi bilo mogoče pomoči Sloveniji na noge.
Kedor si premožen, pomagaj siromaku; n siromak naj pljune r dlan ! Narod potrebne nas vse ! K spravi torej, nino podajmo si roke, čvrsto na delo, ker pozno je ože, če tudi ne morda prepozno.
I>Opisi.
It Trsta, 18.februarija. — (Smrti pogreb Jerneja Leg&t-a, škofa Tržaškega.)— Ne vem, kaj bo, če bo nemila smrt pii svojih žrtvah med Slovenci tako nadaljevala, kakor je začela. Kedo bi se bil le misliti za-mogel, da bomo našega škofa takonagloma zgubili. Bili so še čvrsti in vsak bi jim bil še mnogo let prisodil. Še v ponedeljek 5. t. m. bili so na sprehodu v Škednju, od koder so se proti večeru zdravi in veseli vrnili. Po polnoči tistega večera jih je slabo prijelo, načeli so bljuvati. Noben bi se ne bil mislil, kaj ima s tega priti Okoli treh so padli v nezavest. Mrtud jih je zadel v možgane. Vsa zdravniška pomoč bila je zastonj, niso se več zavedli. — Koj ko so domači nevarnost spoznali, podelil jim je v-nuk duhoven sveto odvezo v naglici tor ga ložil v sv. olje. — Štiri žalostne dni smo prestali med strahom in med upom. V petek 12. t. m. ob treh popoldne jih je Bog rešil velikega tr-plenja. Nesreča je še le očividno pokazala, ka-ko so bili rajnki Tržačanom priljubljeni. Sočutje in žalovanje je bilo občuo. Od jutra do večera so se vrstile kočije pred škofovim poslopjem ter je gospoda vseh stanov, brez razločka verskega spoznanja, poprsševala in svoje sočutje izraževala.
Včerajšnji pogreb je bil tak, kakor ga le Trst o taki priložnosti razviti zamore. Vzdignili so mrliča kmalo po deveti uri in sprevod je sel od škofovega poslopja, zavilši s prvega proti
je je naglasil, sledijo, tako, dapravovlačenje prava »Štrena* nastane, tako vlačenje, kibikvečemuka-cega voznika vozečega težko naložen voz čez strm klanec, navdušil — ako se koral tako producira, po tem takem se lehko petje s tacimi izrazi imenuje, katerih nočem ponavljati. Ali pojte v Ratisbono! Poslušajte tam Gregorjansko petje kako se od celega pevskega zbora, fantov in možicih, precizno, z izraženjem (Vortrag) in z vzvišenostjo, deklamatorično, producira kakor zahteva bistvo tega petja, in boste kmalu drugih mislil
Gregorijansko petemu introjitu sledi kyrije, ki se ali gregorijansko ali v figuralni muziki poje, kakor se Ordiuarium Missae (Kyrie, Gloria, Credo, Sanctus, Agnus) ali v gregorijanski ali v figuralni muz'ki poje. Ali kakošno figuralno muziko se tam predstavlja (producira)? V domu in v „Stiftskirche zur alten KapelleM samo 4—8 glasne vokalne kompozicije od mojstrov polyphonične muzike iz 16tega stoletja, katero se lahko klasično dobo cerkvene muzike imenuje.
V druzih cerkvah se producirajo poleg o-menjenih — tudi kompozicije novejših muzikov, kateri so si stare v vzgled vzeli (kakor Witt Greith.) Tu gotovo nij na pravem mestu bistvo polyphonne in homophonne muzike razlagati, ker so te vrstice tudi ne—muzikom namenjega, ali vendar hočemo, nekatere glavne razločke zaznamovati.
morju, potem sopet nazaj k novi mestni hiši, skozi celi corso, kdcor je dolg, glavno ulico Tržaškega mesta, po ulici Madoni n a in od tarnkej k svetemu J us t u. Ljudstva se je vše trlo, da ni bilo mogofe se skoraj ganiti v nlicah, koder je imel iti sprerod. Bilo ga je na tisuče
in tisuče, iz mesta, iz okolice in iz bližnjih kra-
* »
jev in mest. Da so bia okna prepolna, ni treba omeniti. Vse ladije arstrijsko-ogrskega Lloyda, vse druge kristjanske ladije razvile so svoje zastave, črno prepražene. Prodajalnice so bile večidel zaprte ali saj le na pol odprte.
Na celem sprevodu so bili vojaki ob straneh razpostavljeni, da so ljudstvo v redu obdržali. V sprevodu vrstili so se tako: rčez pol ure dolgo rajdo so odprli otroci raožkega in ženskega spola iz mestnih sirotišč, za njimi u-bogi mestnega zavoda, v dveh vrstah. Potem šolska mladina vseh zavodov in ustanov se svojimi učitelji in vodji. Niso šli paroma, ampak v vrstah po 6—12. Kako bi bilo tudi drugač mogoče pri tolikem, bi rekel, nebrojnem številu. Za njimi razne bratovščine, vsi se svečami ; vojaška banda 50 mož. Potem še le redovniki in svetna duhovščina iz mesta in iz dežele. Samo
i
svetnih duhovnov je bilo čez pol drugo sto. Ko-rarji Tržaški, Koprski, Foreška dva ; vseh skupaj osemnajst, med njimi Ljubljanski stolni prošt dr. Pogačar. Le iz Goriškega nadškofijskega kapiteljna ni bilo nobenega zastopnika. Sprevod so vodili PoreŠki škof monsignor Dobrila. Rajnkega je nosilo osem duhovnov, večidel fajmoštri, šestero njih ie držalo črne široke trakove, ki so viseli odtruge, se srebrom prevlečene. Nad glavo je stala škofova kapa, pri nogah pozlačene mašne bukve, škofova palica pa je bila na strani truge po dolgič pribita. Za trugo sta nesla dva stre-žaja red železne krpne pa Guadelup-ski, koja je rajnki imel. Po strani truge je šlo po 24 mornarjev Lloyd-ovih, in po 24 udov raznih bratovščin se svečami. Za trugo sorodniki rajnkega pa osebje škofijskega ordinarijata, med njimi dr.
i& prof. Šust kot kancler. Za njimi pa do)ga vrsta generalov, viših častnikov in uradnikov, vsi v veliki uniformi, mestno starešinstvo s županom na čelu, zastopniki starešinstev v Kopru, v Mu-j&h itd., Tržaška kupčijska in obrtnijska zbornica, oddelek mestne straže. Pri koncu škofova kočija, konja črno ogrnjena.
Sprevod je dospel k sv. Justu še le ob 11 uri, kjer so Poreški škof maševali in drugi po pontificale rom. prepisani cerkveni obredi se vršili. Trugo so položili na čez dva sežnja visoki oder. Giuljivo je bilo, da so se človeku solze udrle, ko je vsa duhovščina, dospevši v cerkev, zapela »S ub ve n ite S. D. itd.* Po maši je imel govor Koparski korar Petronio, mlad mož. Stebri po prostorni cerkvi, prižnica, presbitrij, vse je bilo črno prevlečeno. — Petje na koru mojstersko in veličastno; ne da se popisati, treba je da sliši, kdor hoče o njem pomen dobiti. —	>
Od sv. Jušta je šel sprevod k samostanu oo. kapucinov, kjer bo v raki pod cerkvijo počivališče rajnkega, kakor je sam želel. Zdaj so ga začasno položili v stransko kapelo, ker raka ni še prav dodelana. Dovoljenja so telegrafano izprosili pri ministerstvu. Drugi škofi so pokopani pri sv. Ani; rajnki pa je želel biti pokapan pri oo. kapuciuih, kteri kraj mu je bil posebno priljubljen.
Vsa slovesnost je končala še le ob 1/2 2 popoldne.
Tak je bil pogreb moža, ki ne bo šel vernim tržaške škofije tako hitro iz spomina. Več o tem prihodnjič ali o* priložnosti.
Ogled.
Avstrija. Ministri sedè šc vsi na svojih ministerskih stolih ta- in unkraj Li-tave, imajo sicer veliko zadreg pa minister biti ni ravno naj zadnja služba. V državni
mam





mrm
Pii polyphonni muziki nastopi vsaki glas samostojen ; ko je en glas kak motiv predstavil, prime taisti motv drugi glas in ga prosto, samostojno izpelje. Drugače je pri homophonnem stylu, v katerem je največ modernih kompozicij stvaijenih; samostojno nastopi pri tej muziki prav za prav samo en glas, drugi so temu na sproti spremljajoči. Pri zadnji je harmonija, pri prvi kontrapunktična izpeljava.
Tedaj dela stare polyphonne muzike, katero duhoviti Ambrož z vso pravico serafično, z glasovi prepleteno snovimenuje, dela Orlanda Lasso, znamenitega monakovskega glasovodje, Vittorije, Gabrielija, Anerija, umotvori nuemer-Ijivega Palestrine, so navadno v Ratisbonskem repertoiru cerkvene muzike.
Pa vrnimo se k naši veliki maši. Celebrant je ravno zapel Glorijo; v Ratisboni sedaj ne sledi trobentanje, »tuši*, nego kor začne takoj peti. Človek ne umeje, kako morejo korovodjem take »fanfare, intrade in tuši* dopadati! In kako nekterim čestitim gospodom ugaja, da se jih iz sakristije k altarji »zbobna*, ako se njihovi zapeti »Gloriji* s »tušem* odgovori, s »tušem» pravim, katerega muzikantje pri kaki kmetski svatovščini zagodejo, če je čas s kozarci trčiti.
Gotovo, človek bi vzkliknil: De gustibus non est disputandum! Tedaj ne odgovoré fanfare duhovnovi “Gloriji* nego kor nadaljuje Glo-
ria in excèlsis Deo —1■ takoj z »Et in terra* in dokonča celo Glorijo brez skračenja ali utrganja.
Kakošne so naše modeme kompozicije v tej točki? Kako se velikokrati skrči .tekst? Dalje — ponavljajo skoro vse moderne kompozicije besede celebrantove : »Gloria in excelsis*, kar je pa nenaravno, kajti kor .in aitar morata edinstveno celoto vpodobiti, h kar je tudi zoper cerkvena pravila (S. C. R. 5. Julija 1631.). Ali to še nij največe hudo, bi rekli s Preširnom ; vprašamo, kak duh veje v modernih kompozicijah »Glorije*? Skladatelj se v tem delu zanese v nek »dulce jubilum*, kateri bi bil drugde, pa ne v svetem hramu na pravem mestu ; to je rajanje Kacega banketa, zmagaslavljenja, ali kake druge posvetne slovesnosti, pa ne hvalna pesen božjega veličastva. Vzemimo si, postavim, tekst Haydnove napitnice (Če se ne motim se glasi: »Juhe, derWein ist da“.) in podložimo ga kaki moderni »Gloriji* in priznavali bodemo, da se popolnoma prilega kompoziciji, in viceversa podložimo napitnici Glorijin tekst, i zopet bodemo morali priznavati, da med značajem tako nastale »Glorije* in med »Glorijo* modernih maš — nij prav nobenega rozločka»
Takošna nij Glorija v Ratisboni. Ona je »Glorija* v veselji se topečega kristjanskega srca, katero se, svojega stvarnika neizmerno, brezkončno veličastje slaveče, ne zlije v razuz-
zbor malo zahajajo, ker je več ekscelencij bolnih. V 111. seji drž. zbora je zopet od mrtvih ustal dr. Razlag, pa se tudi lahko prepričal, da kakor pravi narodnjaki in mladina, tudi ustavoverei zanj ne marajo. Stavil je R. ob svojem času neko resolucijo v prid bogoslovccm-vo jakom, t. j. tistim, ki hočejo postati mašniki, pa jih prej k vojakom potrdijo. To je bila vsega priznanja vredna misel in gotovo bi ne manjkalo s časom duhovnov, ako bi bilo obveljalo, da naj se §§. 17. in 20. bramb. post. od leta 1868. bogoslovskim kandidatom v prid spremenita, Predlog Razlagov sta gorko podpirala Weber in Pfiiigl in tudi Vitezič se je zanj potezal, pa brezuspešno, kar bi bili že lahko naprej vedili. Ustavo-verci ne dajo tudi bilke, ako ima priti katoličanom v prid. Resolucija se je namreč zavrgla in kmalo potem se je pokazalo, da je vendar le dvojna mera pri liberalcih v rabi. Ko je šlo za učiteljske pripravnike, hitro so jim nekaj zlajšali. Katolišk duhoven, ali tudi kandidat mora izjema biti.
V ravno tisti seji je minister Stremayr odgovoril na neko interpelacijo glede oddajanja kanonikatov v Olumucu. Dalj časa so bili samo kanouiki plemenitega stanu, vendar ne izključljivo, liberalci pa morajo povsod vtikati se, torajsotudi tukaj hoteli zvedeti, kako in kaj, in minister jim je povedal, da mislijo nekaj odveč prostorov odpraviti.
Ofenheimova pravda gre k koncu. 16. febr. proglasili so 10 glavnih vprašanj, ktere se dajo prav na kratko po domače tako-ie zapisati: Ali je Viktor Ofen-h e i m vitez črnomorski goljufal ali n e ? Državni pravdnik je potem svojo tožbo v izvrstnem govoru utemeljeval, večkrat ga je sodnije predsednik zavrnil, kadar je preveč do kože segnil. Končal
dano neugnano rajanje, temveč katero pri svojem veselji onega spoštovanja ne pozabi, katero je kot otrok nebeškemu Očetu, kot hlapec božjemu veličastvu dolžno.
Ko je glorija uže končana in je celebraut Dominus vobiseum zapel, odgovori cel kor unisono po koralni melodiji, spremljcvan od orgelj
—	(kakor se postavim v Graški Ljubljauski katedrali in pri nas na Kostanjevici godi.
Nji lepšega odgovarjanja od tega, samo mora pevski zbor dosti močno izraziti se, in ne more se odpustiti, kako da so se na mesto lepih horalnih responzorij, enolični, samo iz dveh akordov obstoječi moderni responzoriji postavili. Dalje, celebrantovo petje in korov odgovor pri Dom. vobisc, pri Prefaciji morata gotovo ena muzikalična celota biti, saj spadata neposredno eden k drugemu.
Kakošna celota pa je ta zmes, ako se na koralno petje duhovnovo z modernimi «vižami“ odgovori? Dal Poglejmo tudi to muzikalnično neumnost modernih responzorij, posebno pa pri prefaciji, kder sohkordi, vkterih kor odgovarja, načinu tona (Tonart), v katerem celebrant poje
—	popolnoma tuj il Ako bi hoteli vže po vsaki ceni mnogoglasne responzorij e, saj bi se leliko koralne responzorije hanno niz ir« lo, kakor je pojo v monakovski kraljevi dvorni kapeli, akoravno ne doné tako sveto, slovesno, kakor takrat, če se je unisono od orgelj sprcmljevane poje,
je tako-le proti porotiikom govoreč : Daleč čez meje naše domovine komaj čakajo ljudje vašega izreka, posebno pa v našej domovini se prav težko pričakuje, ker od vašega izreka so odvisni vsestranski interesi. Po vašem izreku naj bo spričano, da domovina pričakuje* nravnega vstajenja od svojih lastnih meščanov iu sinov, in da, če se tudi vse v Avstriji zgubi, eno se ne sme zgubiti — in to je čast. — V resnici vsak pravi Avstrijanec komaj pričakuje končate glasovite pravde.
Zunanje države. Nemški škofi so skupno objavili list, v kterem javno pro-testujejo zoper Bismarckove namere o slučaji nove papeževe volitve. Dokler ima cerkev tako srčnih škofov, ni se nič bati.
Na Francoskem so dolgo časa v narodni zbornici govorili o ustavni postavi zastran senata ; v dveh branjih bila je postava sprejeta' na veliko veselje tamošnjih, pa tudi drugih republikancev, pri tretjem branji bila je pa zavržena, in Francozi so tam, kjer so bili tudi — glede denarja. Pri novem posojilu so banke 50 več podpisale, kakor se je za posojilo tirjalo. To kaže na veliko bogastvo franc, dežele. — Spanjskega kralja Alfonsa so vlade priznale, komaj sc je pa to zgodilo, bila je Alfousova vojska prav dobro tepena in kra-Ijič jo je potegnil v Madrid.
Nedeljski pogovori.
(Dalje.)
Učitelj. Iz vsega tega razvidite, kako neobkoduo potreben in koristen je gnojuičen gnoj, posebno za malega posestnika, kateremu primanjkuje živine, Zdaj bomo pa še nekoliko spregovorili o govejem gnoju. Kmetje imajo ta gnoj posebno za rahla in topla zemljišča skoraj za najboljši gnoj, kar je tudi gotovo, posebno ako pride gnoj od dobro rejene živine. Vsled velike mokrote in scavnice, katera se v tem gnoju nahaja, ta gnoj hitro in dobro povre, iu ni tako podvržeu ples u ob i, kakor pa konjski guoj.
v
Zupan. To sem že tudi jaz opazil, da kravji gnoj ne splesnuje tako lahko, kakor pa konjski.
Učitelj. In ravno to je uzrok, da ga kmétji tako visoko cenijo. Ima pa še to posebno lastnost, da postane brez velikega oskrbovanja masten.
Jože. Oprostite gospod učitelj, da tudi jaz pri tej priliki nekaj omenim. Bil sem zadnjič z nekim sosedom skupaj, in sva tudi oguo-ju govorila. Rekel mi je, da se gnoj ne sme puščati na gnojišči, da bi postal masten, ampak da se mora iz hleva naravnost zvoziti na njivo in k o j podorati. Kaj vi mislite g. učitelj ?
Učitelj Mož je imel prav, in tudi sem vam že zadnjič povedal uzrok, tako da bi si bili lahko na to opazko precej sami odgovorili. Kaj vi mislite župan, zakaj je to dobro?
Ž u p a n. Jaz si mislim stvar tako-le: Če gnoj preč iz hleva pride na njivo, in se koj podorje počne še le tam vreti in izpuhtljive tvarine, kakor amonjak, se ne izgube, ker se koj sè zemljo spoje. Na gnojišči se pa posebno a-monjaka mnogo izgubi, posebno ako se gnoj dobro ne oskrbuje.
Učitelj. To je prav, iu to bi moral vsak poljedelec vediti, zakaj da je kaka stvar dobra ali ne.
J u r č e. Kako je pa to gospod učitelj, nekteri kmetji pravijo, da je goveji gnoj le bolj za suho zemljo, konjski pa bolj za mokro in ilovčasto ?
Učitelj. Tudi to ima svoj uzrok. Konj» ski gnoj je bolj suh, in če se mu ne da z gnojnico dovelj mokrote, počne plesoovati, to bi se pa naj prej zgodilo v suhi zemlji. V mokri i-lovčasti zemlji pa dobi potrebno mokroto, tam lahko razpade iu zemljo zraven tega še zrahlja. Ker že ravno govorimo o konjskem gnoju, vam hočem povedati, kako da se mora ta gnoj oskrbovati, da je potem v kratkem času za vsako zemljo sposoben. Že pri gnojišču sem vam razložil, kako se mora guoj naložiti ravno tako naj se naloži tudi konjski gnoj. Vsaki dan se mora vsaj enkrat politi z gnojnico, in ako te pomaoj-kuje pa z vodo. Gnoj ima tako vedno potrebno mokroto, počne hitro gnjiti, in postane masten. V treh ali pa tudi v dveh mescih se lahko potem potrebuje za vsako zemljo, ako je tudi suha.
Jože. Vi pravite, da ako gnojnice po-manjkuje, naj se pa polije z vodo. Ali voda ne izpere preveč gnoja?
Učitelj. Nikakor ne, ona voda teče v jamo za gnojnico, in ako se potem še nekoliko-krat z njo gnoj polije, spremeni se voda v gnojnico samo.
J u r č e. Bil sem enkrat v mestu in videl sem gnojišče, na katerem je bilo 5 Čevljev visoko konjskega gnoja naloženega, in pohvali so ga z vodo. Jaz to vidita, sem reke), da ta gnoj ue bo za nič. Kmalo se pa oglasi poleg mene stoječ mladeueč, in pravi, da jaz tega ne razumem, zato raj boljši da molčim. (Mene je to zjezilo in sem odišel. Zdaj pa vidim, da je imel mladeneč le pravo.
Učitelj. V mestih ljudje nimajo toliko živine, zatoraj kupujejo gnoj od vojakov, kateri imajo konje. Pomanjkuje jim pa gnojnice, zatoraj morajo upotrebovati vsa sredstva, da gnoj zboljšajo in ga narede pripravnega za vsako zemljo. Oni pa to tudi dosežejo, ker ga dobro oskrbujejo.
Imamo pa še nek drug gnoj in da je pre-šičji. Vrednost tega, kakor vsakega druzega gnoja odvisna je od hrane, a katero se preiiči hranijo. Tega gnoja ni treba posebej oskrbovati, ampak na gnojišči pomeša se z drugim gnojem in z njim vred oskrbuje. Prešiči nam pa tudi še na drug način lahko dajo mnogo gnoja. Navadno ima že vsak kmet svinjak, okoli katerega se nahaja tudi majhen dvor, kamor se prešiči spuščajo. V ta dvor nq se vsako spomlad navozi nekoliko zemlje, da jo čez leto prešiči razlijejo iu se svojim gnojem pomešajo. Tudi vse smeti iz hišnega dvora in iz poslopij mg .se zmečejo v prešičji dvor. Do prihodnje spomladi bo iz uavožene zemlje in smeti mg boljši gnoj, kateri se iz prešičevega dvora spelje, in zopet novo zemljo za daljuo pripravljanje gnoja napele.
Župan. Glejte možje, kako se lahko povsod dobi guoj, mi pa zmirom tožimo, da nam gnoja toliko pomanjkuje.	(Dalje.)
Razne vesti.
— Iz Dornbcrga se nam piše, da je on-dotno vinorejsko društvo, ki se je v zadnji (lobi v vino- in sadjerejsko društvo prestrojilo z vo-litvijo novega predsednika in odbornikov v nedeljo U. februarja tàko pomladilo, da se je naf boljšega vspeha nadjati. Voljen je za predsednika gosp. Josip Gauz, koji slovi kot izvedenec
jpy*•'**..?§ ‘f'
■HriiiìP . "j	V
■■»ipilM < japi |
vino- in aadjereji, in je žo pri raznih razstavah prejel obilo pohvalnih diplomov in več zla-
tih in srebrnih svetinj v priznavanje velikih za-
slug za vino- in sadjerejo. Za odbornike so bili
izvoženi gg. F. Kramer, fajmošter kot tajnik, J.
Kolavčič, kaplan za blagajnika, Kerševani France, župan Jož. Šiuigoj in Jože Mrevlje.
— f Fideits Terpinc. 15. febr. umrl je v Ljubljani bivši narodni deželni poslanec, predsednik kmetijske družbe, član več učenih dru-žeb, grajščak in veliki posestnik Fid. Terpinc. Zadpji čas se je političnemu življenju popolnoma odtegnil. Dosegel je visoko starost 76 let in pogreb 17. ob 4 popoludne bil je veličasten.
■ ivMi'-..us £ -
— P. Peter Bechi, gelerai jezuitov, končal je 8. febr. svoje 80. leto. Rojen je 8. febr. 1795 v Sicbem-u nadškofije Mechlenske; 1826 postal je spovednik vojvode Friderika Ferdinanda Anhalt-Kotbenskega in njegove sopruge Julije in ob enem prednik taraošnje misijonske po-
è
staje. Po vojvodovi smrti spremljal je vdovo na Avstrijsko, po njeni smrti (184S) poklican je bil v Belgijo. Cez štir leta se vrne zopet na Avstrijsko, postal je provincijal in 2. julija 1853 izvoljen je bil general. P. Beckx je pri visoki svoji starosti zdrav.
t- •
Domače stvari.
Prosimo vse gg. naročnike, kteri še niso naročnine za letol875 poslali, da bi, ako so ie kaj na dolgu, v kratkem svojo dolžnost storili.	Opravništvo.
jev bogoslovja, bogoslovcev, več družili duhovnov in mnogo občinstva. Tudi prevzvišeni nadškof so bili pričujoči ter so po dokončani maši med
mnogim spremstvom opravili molitve pri kata-falku.
(Oznanilo). 10. dne novembra preteč, leta je v vasi Kal, v kanalskem sodniškem o kraju, 10 hiš pogorelo. — Vsa škoda znaša 12915 gld. — Sprevidel sem, dovoliti nabiro po vsem Primorskem za poškodovane. — Nabrani zneski naj se pošiljajo neposrednje c. k. okraj-
nemu glavarstvu v Gorici, ali pa po mestnih magistratih ali okrajnih glavarstvih. —- V Trstu, dne 7. februarja 1875. — C. k. deželno namestništvo. — Dostavek : Uredništvo rado sprejema milodare.
(Moia ea f Monsig. Legatom, Tržaškim Škofom.) — V sredo je bila v stolnej cerkvi ob 10. uri slovesna črna maša za rajnkim Tržaškim ikofom, čigar pogreb se je ravno tisti čas vršil T Trstu. Monsig. baron Codelli, stolni prošt, je imel mažo v pričo stolnega kapitelna, profesor-
(f Dr. Janez Rimondo), advokat, predsednik advokatne kamore itd. je umrl 16. t. m. popoludne, ko je bil že nekoliko od svoje hude bolezni ozdravel. Namenjen je bil iti ali.peljati se na sprehod pa je v Gospodu zaspal. Previden je bil z vsemi sv. sakramenti za umirajoče.
(Program) besedi v slovenski Čitalnici go-riŠki dne 21. febr. 1875. ob 7. uri zvečer: l. Overtura po slovanskih napevih, v-glasbil E. Titel ; 2. K i t a, dramatičen prizor, složil Boris Miran ; 3. N a m o r u, zbor, vglas-bil Dav. Jenko ; 4. Molitev, samospev, vglas-bil M e liani ; 5. G r a n i č a r, deklamacija, poslovenil Cegnar ; 6. Daljni, zbor, vglasbil Fr. Šubert ; 7. V spanji, šaloigra v enem dejanji, spisal Jul. Rosen; poslov. J. Nolli; 8. Slavček, mešani zbor, vglasbil A. Hribar. Odbor.
(Za spominek dr. Hrasta) darujejo : gosp. Jož. Pelicon, žup. v Zgoniku 3 gl. — g. Miha Štrukelj, vik. na Trnovem 2 gl.
C. KR. DVORNI ZVONAR, izdeljevalec strojev in raznoterega orodja pri gašenji ognja
V LJUBLJANI
priporoča p. n. cerkvenim predstojnikom in občinskim zastopom :
V brana zvonila
z vso potrebščino, kakor jarmi, ojni-ce, okovi. Zvon tudi 40 centov teže zamore en mož zvoniti ; dalje priporoča vse vrste
brizgalnic, orodja za gašenje, vodnjake, cerkvene svečnike
iz medenine, ventile, šravbe itd. po ina]nižji ceni.
Občinam in gasilnim društvom, da si zvonove in gasilno orodje lahko
omislijo, privolim plačevanje v obrokih.
(Diploma pripoznanja
Diploma pripoznanja
SPRIČEVALO
Znanstveno m n e n j e glede lekarničarja gospoda VILJELM-OVEGA protiartritičnega, protirevniatičuega
ČAJA
za 6 i s t e n J e n v i.
Kdor ima zapopadek od nezmernega sleparstva, ki se z universalnimi sredstvi v novejšem času šopiri, lahko si bo razlagal neza-upnost zdravnikov proti takim sredstvom, ter gotovo ue bo smatral to kot pedantičoo zoprnost zoper novosti, ako zdravnik smehljaje se obrne od lakih skrivnostnih pomočkov. Vem dar pa tudi to pravilo ni brez izjeme. In ta izjema nahaja svoje opravičenje in pripoznanje v tistih slučajih, kjer po dejanjih konstatirana skušnja in na njo opirajoče sc ljudsko občuo pripoznanje zdravniškemu preiskovanju že pot kaže iu je tudi že sodbo izreklo, kar velja ravno o Vlljelni-overa čaju za čistenje krvi. Splošna sodba je namreč naj bolj zanesljivo poroštvo za vrednost kake reči in se je naj lepše oponesla pri VIIJelnt«ovein čaju za čistenje krvi pri raznoterih revmatičnih bolečinah, pri protiuu, podagri, ker ta čaj tudi pri naj bolj zastarelih in ukoreuinenib revmatičnih boleznih iu gihtičuih napadih vzroči, da koža zopet delati in popolnoma izklapljati zamore. Posebuopri vsih revmatičnih in protin-škili boleznih trupla, kterc spremlja mrzlica iu vuetje v členih, oteklina itd., pri podagri, bolečinah v križu, v bedrih, kadar po udih trga, pri negibčnosti udov, pri krču v mečah še celo pri zastaranem telesnem zaprtji in he* tnoroidalnik boleznih se je imenovani čaj vselej kot najboljši pripomoček skazal.
Ta čaj se zamore toraj proti imenovanim boleznim naj gorkejše priporočati.
V BEKOL1NU meseca januarja 1874.
II. Jan. Mulller
(L. S.)	medicinalui svetovalec.
Svari se pred ponarejanjem in sleparstvom !
Pri kupovanji naj p. n. občinstvo natanko pazi na mojo postavno zavarovalno marko in firmo, kar je na vsakem zavitku na zunanji strani razvidno, da se s ponarejanjem ne daja zaslepiti.
Pravi Viljelm-ov protiartritičen, protirevmatičen čaj za čistenje krvi dobiva se le iz prve mednarodne tovarne protiartritičnega, protirevmatičnega čaja tk čistenje krvi v Neunkirchen-u pri Dunaju, ali v mojih po časopisih naznanjenih zalogah.
En zavitek v 8 oddelkov razdeljen, po zdravniškem naukazu pripravljen, z navodom, kako se rabi v raznih jezikih, velja 1 gld., kolek in pošiljatev 10 sold.
Da ima p. n. občinstvo večo priložnost pravi VUjelm-ov protiartritični in protirevmatični čaj za čistenje krvi kupovati, naznani se, da se dobiva v Gorici v letamici A. Franzoni-ta, v Trstu pri Serravallo-u.
Št. 12
Oznanilo.
14 svetinl)
Lastnik m izdavatelj: A. LAKNER rede LUŽO VEG. Odgovorni urednik: KAltOL KOCIJANCIC. — Tiskar ; MAILING v Gorici.
■ Vodstvo goriške zastavljavice* Ustanovljene po grofu Jožefu Thurn-u, naznanja, da se bodo prodajale na javni dražbi dne 8. marca 1875 in po tem iste še ne rešene zastave, ki so bile IV Četrt leta 1873 (to je: mesca oktobra,no\femb. in decembra 1873) zastavljene.
V Gorici dne 15. februarja 1875.
Vodja J. Kumar.