Stev. 49. U Ljubljani, v sredo, dne i. marca 1905. Leto mm. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 15'— za četrt leta „ „ 6 50 zs en meses ,t ff 220 V upravniStvu: za telo leto naprej K 20'— za pol leta P za četrt leta za en mesec 10-5-170 Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Inseratl: Enostop. petltvrsta (72 mm): 13 h 11 „ ■ • ■ za enkrat za dvakrat za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. -i » Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St 2 (vhod ?« _ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — _L_ Vsprejtma naročnino, inserate In reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188. Storoslovensko litursija ob (Idriji. Pod tem naslovom je priobčil d r. M. Murko v „Oesterreichische Rundschau" članek, kateri se v svojih izvajanjih jako loči od običajnih načinov, v katerih se piše o tem predmetu. Držeč se strogo zgodovinskega materiala, prihaja slednjič do zaključkov, ki s* vredni, da jih zabeležim«. Najprej trdi gosp. dr. Murko, da nima državna uprava nobenega vzroka, da bi se vmešavala v tako strogo cerkvena vprašanja. Saj privilegij, ki ga imajo razne hrvaške cerkve, ni državi prav nič nevaren, saj je vse drugo prej, nego protiavstrijski. Če s« v začetku XIX. stoletja pritiskali na škofe ali če so morali orožniki braniti novega župnika, ki je začel latinsko maševati, je to umljivo zaradi tedanjih razmer. A nekateri dogodki iz zadnjega časa kažejo, kako država slovanska vprašanja bolj zaradi nevednosti kakor iz drugih razlogov, čisto napačno obravnava. Glede na razne tendence med Jugoslovani, ki bi radi privilegij slovanskega bogoslužja raztegnili na vse Slevane, pa pravi dr. Murko: Trezen opazovalec mora priznati, da se z narodnega stališča mnogo precenjuje pomen mrtvega jezika v cerkvi, če je tudi isti zaradi velikega konserva-tizma slovanskih jezikov narodnemu jeziku še tako blizu. Obred sam v narodnem oziru ne vpliva bogvekako na življenje narodov, zlasti ne v sedanjosti, ki ima tako mnogo-stranske potrebe Da obredni jezik ne ohrani pred raznarodovanjem, za to imamo dokaze: Armence in Poljake, stotisoč uniranih Ma-žarov, ki imajo še zdaj slovansko bogoslužje, ki nam razlaga nervoznost Ogrske v vprašanju slovanske liturgije, in slednjič — hrvaške Primorje samo. Nasproti pa zopet vidimo, kako so se Poljaki z latinskim bogoslužjem uspešno obranili Rusov in Nemcev. Dr. Murko se spominja energičnih korakov papeža Leona XIII. za slovansko bogoslužje ter pravi tudi o sedanjem papežu Piju X., da je krivično, če se o njem piše, da hoče vzeti Slovanom ta dragoceni zgodovinski privilegij v krajih, kjer so ga doslej že imeli. Mi bi tem razmotrivanjem pristavili še nekaj misli. Za katoliško cerkev je pe-trtbno, da vzdržuje slovansko bogoslužje s posebnim ozirom na razkolnike, katerim se mora vstop v cerkev olajšati. Angleži na primer pristopajo v katoliško cerkev, ne da bi zahtevali angleškega bogoslužja, ker pristopajo pred vsem zato, ker izpre-videvajo, da mora biti katoliška cerkev univerzalna, svetovna cerkev Na ji.gu je stvar drugačna. Latinsko bogoslužje smatrajo Jugoslovani in zlasti raz-kolniki kot nekaj specifično italijanskega, ker je latinski jezik Italijanom tako blizu, kakor Hrvatom staroslovanski. V krajih, kjer so vajeni slovanskega bogoslužja, se ga ljudstvo drži tako fanatično, da ne bi niti v cerkev hotelo hoditi, ako se mu vzame. V krški škofiji (Veglia) imajo v nedeljo sploh samo pete maše, pri katerih peva vse ljudstvo celo »Slavo", „Vero" itd. v staroslovenskem jeziku po starih melodijah. Ce bi se jim to vzelo, bi ti ljudje, ki čutij n bolj zunanjost obreda, kakor pa njegov notranji pomen, takoj nastopili z vse strastje proti novotarjenju. Tudi je gotovo za ljudstvo pobožnost velikega pomena, ako natančno umeva vse, kar izgovarja duhovnik. Nasproti pa daj^azjljčnoSK bego-služnih jezikov zopet toliko povoda k hudim prepirom in cerkvenepolitičnim bojem, da je umljiva tendenca cerkve po enotnem, neizpremenljivem cerkvenem jeziku. Dr. Murke pravi, da je ohranitev slevanskega bogoslužja ob Adriji zagotovljena stvar Kolikor moremo mi objaviti iz svojih lastnih informacij na merodajnih mestih, to njegovo sodbo potrjujemo. O bogoslužju na posameznih krajih pa se bo v kratkem še natančneje določilo. Da bi se privilegij razširil, na to ni misliti in bi dalo povod zopet nepreglednim težavam. Da se pa onim, ki ga imajo, ne bo vzel, je tudi gotevo. Dr. Murko je objavil jako zanimivo epizodo iz zgodovine slovanskega bogoslužja, Razširilo se je rimsko slovansko bogoslužje zadnji čas edino le v Črni gori, katera je dobila po berolinski pogodbi pod svojo eblast precej katoličanov. Knez Ni-kola si je želel cerkvenih knjig s cirilsko pisavo, kar je bilo čisto pametno, in papež mu je to tem ložje dovolil, ker je v katoliški cerkvi mnogo milijonov uniranih katoličanov, ki rabijo tudi cirilico A temu se je ustavila diplomacija, zlasti ruska, iz strahu pred razširjanjem kato-ličanstva, ker bi v tem izginila ena glavnih zunanjih razlik med katoličani in razkolniki. Črna gora je bila včasih katoliška, saj je bil v okolici sedanje Podgorice ustanovitelj prve srbske dinastije, Nananja, še katoliško krščen. Zato je papež tem rajši ugodil črnogorskemu knezu za nadškofijo barske, v katero spada Črna gora. Diplomacija je pa našla »specifične razloge", iz katerih se je storilo vse, da se ta keristna stvar prepreči . . . Ne delamo si nikakih iluzij o slovanskem bogoslužju, ker duh je, ki oživlja, ne pa beseda ali mrtva črka; vendar z ozirom na veliki pomen, ki ga ima slovansko bogoslužje za izpreobrnjenje naših razkolnih bratov, želimo, da se ta starodavni privilegij ohrani. Mnogozaslužni biskup dr. M a h n i č, ki je pravi prvoboritelj za slovansko bogoslužje, ki je ustanovil »Staroslovensko akademijo" in ki bo, kakor čujemo, v sveji tiskarni izdal tudi nove glagolske knjige, nam je tu pravi kažipot. Kakor se ustavljamo agitatorjem, ki hočejo v cerkvi delati samo zmešnjavo s tem, da zahtevajo slovansko bogoslužje v krajih, kjer bi vsled njega nastali samo novi boji brez najmanjše praktične koristi, tako se pa veselimo vsakega uspešnega in koristnega dela na tem polju. Državni zbor. Dunaj, 28. febr. Razmere v graški vojaški bolnišnici. Nedavno so poslanec V o e 1 k 1 in tovariši vložili interpelacijo na ministra za deželno brambo, grofa VVelsersheimba, glede dragonca Hanglerja. V zadnji razpravi o vojaških novincih je tudi poslanec S c h u h -m e i e r obširno govoril o tem dogodku. Danes je grof Welsersheimb prečital pojasnilo vojnega ministrstva To pojasnilo pravi; Dragonca Hanglerja je meseca septembra konj s kopitom udaril v čelo. Vojaka so prenesli v bolnišnico, vojaški zdravnik je bil prepričan, da je potrebna op°racija. Poklicali so pet zdravnikov iz graške klinike. Vsi so bili mnenja, da je operacija potrebna vsled gnojenja rane. Operacijo je izvršil polkovni zdravnik dr. Rečnik v prisotnosti vseučiliških asistentov. Cez štiri dni pa je vojak umrl. Pri raztelesenju mrliča so našli v možganih gnoj. O bolezni vojaka je sporočil domačim nadporočnik Manz, ne pa vodstvo bolnišnice. Vojak je bil baje v veliki nesnagi. Minister odgovarja, da je vojak imel dva strežnika, ki sta mu dajala vod$ ttd ; graja je torej neutemeljena. Bolnišnica je poklicala celo zdravnike z univerze* da rešijo vojaka. Poslanec Schuhmeier: Vse to ni res, in to hočem dokazati. Zato predlagam naj se'" o ministrovem odgovoru takoj otvori razprava. V o« 1 k 1 predlaga, naj se razprava otvori v prihodnji seji. Za Schuhmeierjev predlog glasujejo le socialni demokratje in Vsenemci. Za Voelk-lov predlog se vzdigne več nemških poslancev in češki radikalci; Mladočehi so se odtegnili glasovanju Vsenemci kriče na Poljake in katoliški centrum, zakaj ne vstanejo. V zbornici nastane velik šum. Podpredsednik Začek naznani, da je Voelklov predlog odklonjen s 178 glasovi proti 66 Vsenemci kriče, da vlože nujni predlog. Obrtni zakon. Nato je zbornica nadaljevala splošno razpravo v vladnem načrtu zakona s katerim se izpreminjajo in spopolnijo obrtni red z dne 20. dec. 1859, oziroma zakona z dne 15. marca 1883, 8. marca 1885, 4 jul. 1896 in 23 febr. 1897. Novi načrt zakona obsega 151 paragrafov. — Danes so gevorili samo G 1 6 c k n e r , Hofer in W e i s s -k i r c h n e r. Vsi govorniki najdejo in gra jajo slabe strani novega načrta. So pa tudi težnje in zahteve glede obrtnega zakona tako mnogotere in različne, da vsem strankam ni mogoče ustreči. Kar je enemu všeč, to je drugemu odveč. V tem tiru se bode vršila vsa razprava, in konec bode zakon — ne tič, ne miš Prememba obrtnega reda je nujno po trebna. Sedaj imamo toliko zakonov in ne-vel, da komaj veščak pride iz labirinta obrtnih določb. Ker danes zvečer, jutri in v četrtek zbo rujejo razni odseki, med temi proračunski, bede prihodnja seja zbornice šele v petek Proračunski odsek je v zadnji seji rešil naslov »Pristaniška in pomorska sanitetna služba". Poročal je dal matinski poslanec V u k o v i č. Obširno je govoril o ribarstvu v Adriji, ki je jako za puščene, o pristaniščih v Opatiji, Sibeniku, Splitu in Dubrovniku, katera je treba po praviti. Svetilniki ob avstrijski obali so za stareli, v varstvo ribarstva je potreben zakon, avstrijske parobrodne družbe in obrežna plovba (cabotage) potrebujejo državne podpore i. t. d. Dr. Kramar obžaluje, da se iz Adrije tako malo rib dovaža na avstrijski trg. Dalmacija potrebuje železnične zveze z Avstrijo, da Ogri ne pritegujejo na - se Dalmacije, Bosne in Hercegovine. Tako bi bilo mogoče povzdigniti blagostanje zapuščene Dalmacije. Baron S c h w e g e 1 zahteva od vlade, da čimpreje predloži primeren načrt zakona o varstvu avstrijske trgovske mornarice. — Država že sedaj na leto izda podpor do 250 000 kron; mnogo teh podpor dobe la-dije, ki niti ne pospešujejo avstrijskih koristi. Avstrijske ladjedelnice so skoraj zapuščene, vsled tega trpi domača industrija. Govornik vladi toplo priporoča, naj brani in pospešuje ribarstvo v Adriji. Trgovinski minister baron C a 1 1 obširno odgovarja, da se hoče vlada po možnosti ozirati na vse izražene želje. Rusko-japonsko vojska. Rusi se umaknejo v Tjenlin? Peterburg, 27. febr. Zadnja K u -ropatkinova poročila povzročajo tu velik nemir ter se smatrajo za jako resna. 3oj pri Cinhenčenu je prvi korak k važni akciji, ki bo povzročila umikanje Rusov iz Mukdena v Tjenlin. Pariz, 27. febr. .Echo de Pariš" poroča iz Mukdena, da je bila Linevičeva ar mada pod pritiskom japonske presile prisiljena umakniti se kar najhitrejše. Ruske izgube v Cinhenčenu znašajo baje nekaj tisoč mož. Peterburg, 28. febr. Tu se naglaša z veliko edločnostjo, da so odšle iz Mukdena v Harbin vse ruske civilne osebe. General Kaulbars se polagoma umika s svojih pozicij ob Hunhu na pozicije prednje armade, ki se že umika proti severu. Popolno rusko umikanje za Mukden je gotova stvar. London, 28. febr. Iz Tokia poročajo, da je bil general Kuropatkin v tridnevni ljuti bitki premagan ter se sedaj umika za Mukden. Kuropatkinovo poročilo. Kuropatkin poroča z dne 26. t. m. : Sovražnik je nadaljeval ofenzivo proti našim četam pri Cinhenčenu ter obšel obe krili naših čet, posebno levo krilo. Tudi proti Kavtulinu so prodirali Japonci, ko so obšli naše levo krilo ; vendar so bili odbiti vsi napadi na Tangeon in prelaz Bej-dalingon. Polkovnik G o r s k i j je na glavi težko ranjen Sibirski kazaki pod Baum-gartenom so se trdovratno ustavljali. Japon ska ofenziva proti Banjapuci je bila vržena nazaj. Na nekaterih točkah naše postojanke so naši lovci prisilili japonske prednje straže, da so se umaknile. Kuropatkin poroča carju 27. t. m: Dva sovražna bataljona s konjenico sta prodirala zahodno od vasi Janzintun in sta jo napadla desetkrat. Vsi napadi so bili odbiti. Sto japonskih trupelj je obležalo pri naših postojankah Mi smo izgubili 6 mož. Japonsko poročilo o zadnjih bojih. London, 28. febr. Japonski listi pričakujejo v Mandžuriji kmalu odločilnih bojev. Prodiranje večjega oddelka na najskrajnejšem japonskem desnem krilu je povzročilo spopad z močnim ruskim oddelkom. Cenzura pa ne pušča v javnost podrobnejših poročil. Japonci so baje dovršili že vsa nameravana premikanja ter zasedli že vse pozicije, ki so jih nameravali vzeti. Kitajska poročila trde, da se je na celi črti razvil splošni boj. Najhujši je boj na desnem japonskem krilu, kjer izkuša Kuroki v severni smeri daleč na okrog obiti Ruse ter jih napasti za hrbtom. Iz severovzhodne strani baje prodira poseben vojni zbor proti ruski železniški zvezi z Vladivostokom Ja-penski llcolni topovi obstreljavajo Mukden baje z velikim uspehom. Tokio, 27. febr. Tu v kratkem pričakujejo v Mandžuriji važnih bojev. Zveza s Hajčenom je zopet popravljena. Tokio, 28. febr. Glasi se, da so Japonci napadli in pobili Ruse pri Cinhenčenu, 25 milj severno ed Sinahi, na najskrajnejšem japonskem levem krilu. Napad se je pričel 23. t. m. Rusov je bilo 17 000 mož. Njihove izgube znašajo 200 mož. med tem ko so japonske izgube le majhne. Priprave na bitko. Depisnik milanskega »Corriere della Sera" v japonskem taboru v Mandžuriji je dne 24. t. m. sporočil svojemu listu iz glavnega stana generala Oku nastopno: „S posebnim dovoljenjem japonskega poveljstva sem se smel muditi nekoliko časa pri sprednjih stražah. Dobil sem vtis, da bo bodoča bitka brezprimerno strašneja, kakor si za-more človek misliti. Vse strahote portar-turske se ponovč v mnogo večih propor-cijah Položaj se z vso naglico bliža koncu. Povsod gradijo Rusi z mrzličavo naglico vtrdbe ter prihajajo malo sto metrov od nas, kopat nove nasipe ter nastavljat železne žice, ne menč se za nevarno sosedstvo Japoncev. Nekaj za smeh. London, 28. febr. „Daily Telegraph" poroča iz Sangaja, da znašajo japonske izgube pri operacijah na najskrajnejšem desnem krilu, kjer se jim je posrečilo, Ruse vreči nazaj, — 7 0 mož (!) Ruski glas o miru in o položaju. Peterburg, 26. februarja. „Novo Vreme" piše: Nedavno se je raznesla vest o miru. Čudno je bilo lahkoverje, s katerim se je na mnogih krajih sprejela ta novica. To zopet potrjuje, kako malo poznajo Rusijo na zapadu, ako polagajo pomen hi-steriškemu glasu nekaterih topih ljudij, ki ne mislijo, kaj pomenja poniževalni mir za tako velik narod, kakor je ruski. Se bolj čudno je, da verujejo v možnost takega miru naši sovražniki, Japonci, ki razširjajo med našimi vojaki proklamacije, naj se dado ujeti, češ, da jim bo v japonskem ujetništvu prijetno. Res je, mi smo izgubili Pert Artur, uničena je prva tihomorska eskadra. Ni čuda, da japonsko časopisje proslavlja hrabrost svejih vojakov genialnost svojih vojskovodij Teda to bi pa morali tudi Japonci vedeti, da je končna zmaga še daleč. Japonsko postopanje bolj odgovarja narodnemu čuvstvu ko hladnem razumu. Okrog mandžurske prestolice je sedaj ogromna armada. Ruski vojaki pišejo domov: Ruske vojske je tukaj črna tma. Naših moči se je zbralo, da se neve, koliko. Molite za nas, da nam Bog da zdravje in nam pomaga pokončati sovražnika. Vojna usoda torej še ni končana. Mogočna armada brani sovražniku nadaljno pet. Pod varstvom te armade se lahko utrjuje vladivo-stoško okrožje. Le če bi se morda naša armada umaknila v Harbm, bi bila nevarnost za Vladi-vostok. Toda vrši se vse nasprotno. Vse kaže, da bo Kuropatkin branil Mukden do poslednje sile. Ko nastopi gorkejše vreme, bo gotovo ena ali druga stran pričela napad. Gotovo pa je, da se ta vojska popolnoma v našem smislu ne da rešiti brez mornarice. Mi moremo razbiti Ojamovo armado in, če eskadra Roždestvenskega ne pride v japonsko morje, moremo potem skleniti časten mir. Sedaj pa ne mere biti o miru nobene besede. Japonska fronta.' London, 28 febr. Dopisnik Reuter-jevega urada pri Kurokijevi armadi javlja včeraj, da se japonska fronta razteza od Hunha do točke, ki je nekaj ^ milj vzhodno od Tajciha. Tretje rusko brodovje. Cherbourg, 27. febr. Rusko brodovje se je usidralo na morju pred Cher-bourgom. Ko je vzelo iz premogovnih par-nikov premog, je nadaljevalo pot v zahodni smeri. Port Artur. L o n d o n , 27. febr. „Daily Telegraph" poroča iz Tokia od včeraj, da so ladjedelnice v Port Arturju skoro popravljene. — Premoga je v Port Arturju toliko, da ga bodo Japonci imeli dosti za celo poletje. — Ladje bodo pričeli dvigati, ko bo ugodnejše vreme. Izkušnja sposobnosti. Dunaj, 28. febr. Trgovski minister je v drž. zboru naznanil, da sedaj vlada ne more predlagati izkušnje sposobnosti za trgovce, ozirala se pa bo, kolikor mogoče na želje gostilničarjev in dimnikarjev. Papež izključen iz i»edna-rodne konference za delavsko varstvo. Dasi se je papežev zastopnik udeleževal mednarodne konference za delavsko varstvo, ni bil povabljen k njej. Protestirala je francoska vlada proti udeležbi apostolske stolice. Italijanska vlada ni protestirala. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Dasi bo francoska zbornica sklenila ločitev cerkve od^države, se ne bo to takoj poznalo. Vodilni krogi se boje razburjati katoličane pred prihodnjimi volitvami. Prvi dve leti po ločitvi bodo cerkve svobodno na razpolago za bogoslužje in duhovnikom bodo izplačevali polne plače. Katoličani naj bi ne opazili izpremembe začetkoma in naj bi se tudi navadili, da ni škofov v mnogih škofijah, ker novih škofov ne bo več imenovala država. V prihodnjih desetih letih se bo izvršila ločitev tudi na zunaj. Najeti bodo morali cerkve in škofje ter duhovniki ne bodo dobivali plače od države. A najemnine bodo nizke in namesto plač bo dobivala duhovščina dosmrtno odškodnino. Cisto polagoma nameravajo torej Irancoski brez-verski mogotci izpeljati ločitev. Vprašanje nastane le, če ne bo Rim po dovršeni ločitvi prepovedal francoski duhovščini prejemati denarne odškodnine od države. In če se bo to zgodilo pred novimi volitvami, ni izključeno, da bi doživeli francoski brez-verski mogotci neprijetna presenečenja. Angleška se povsod vmešava. V angleški zbornici je bila 2 7. razprava o reformah na Balkanu. Angleški državni podtajnik Percy je rekel, da angleška vlada ni zadovoljna z uspehom reform miirzsteškega načrta, ki je šele eno leto v veljavi. Da se reforme pe-časi izvršujejo, so krive vstaške čete. Angleška hoče pospeševati ruska in avstrijska stremljenja za preosnove na Balkanu. Angleška ni voljna nastopiti na Balkanu samostojno. Min. predsednik Balfour je v nadaljnji razpravi vprašal, če je kak državnik, ki bi svetoval, da naj Angleška izstopi iz koncerta evropskih velevlastij. Angleška ne bo proti volji Rusije in Avstro-Ogrske ničesar storila. Hflohamedanci se gibljejo. Sarajevo, 28. februarja. Mohame-danska akcija v Bosni se zopet razvija. Vedje gibanja Arnantovic, ki je nedavne prišel iz zeniške kaznilnice, Alajbegovič in Karabeg so imeli pogovor s sarajevskimi prvaki, nato pa odpotovali v Travnik, kjer so se sporazumeli s tamošnjimi prvaki, iz Travnika so pa šli v Banjaluko. Turčija se oborožuje. V Makedoniji še ni miru. Vedno dohajajo poročila o bojih med vstaši in turškim vojaštvom. Vstaja se vedno bolj širi, dasi se glase poročila civilnih agentov drugače. Avstrijsko brodovje ostane v bližini Soluna, pri otoku Lemmosu, da bo takoj nastopilo, če bo potrebno. Tudi Angleška in Italija nameravata svoje brodovje poslati v Egejsko morje. Med tem, ko se oblači politično nebo nad Makedonijo, se pa Turčija oborožuje z mrzlično naglico. Vojaštvo pridno urijo z novimi Mavserjevimi puškami. Bolgarske vstaške čete se hitro množe. Dobro so te čete preskrbljene z orožjem in strelivom. V s t a š e m s e je baje posrečilo pridobiti vse delavce na železnicah Če vzbruhne vstaja, bodo oni in ne Turki gospodarji železnic. Vstavili bodo promet, kadar bodo hoteli. V Makedoniji se je izpremenilo vreme. Zimski mraz je prenehal in nastale je gorko. Ta vremenska izprememba bo vplivala, da morebiti preje, kakor so mislili vstaški voditelji sami, vzbruhne vstaja. Iz Odrina poročajo: Iz Carigrada dova-žajo strelivo, vendar pa v turški armadi vlada popolna desorganizacija. Zadnje mesece je bilo prestavljenih več častnikov v maloazijske garnbije. Navadno ne dobe častniki in vojaki plače. V nekaterih krajih so požgali po vaseh nad polovico hiš. Tri do štiri rodovine stanujejo vsled tega v eni hiši V vseh vaseh je nastanjene vojaštvo. Misliti si moramo, kaj pomeni nekaj sto „askerov" (turških vojakov) v izstradanih in oropanih vaseh! Nasilstva so na dnevnem redu. Cerkve plenijo turški vojaški banditi. bole so zaprte, učitelje nadzoruje turška policija. Velevlasti pa gledajo vse to še vedno mirno, saj se gre le za Slovane! Nadaljevanje protikatoliške gonje na Francoskem. Iz Pariza poročajo, da namerava francoski minister za naselbine sestaviti posebno komisijo, ki se bo pečala z odpravo kon-gregacij v francoskih naselbinah. Gibanje med italijanskimi železničarji. „Obstrukcija" italijanskih železničarjev dobro uspeva in se razširja. Tudi v Benetkah in Vidmu so pričeli železničarji natančno izvrševati službo". Najbolj .natančni" so železničarji v Rimu in Milanu. Na progi Rim Frascatti vozijo vlaki sedaj sedem ur, prej so vozili samo dve uri. Stare poštne kočije so stopile zopet v veljavo, ker vozijo hitrejše, kakor vlaki na kratkih progah. Na postajah se vrše mučni prizori med železničarji in potniki. Neka žena v Milanu je oklofutala železničarja, ker ni hotel sprejeti potnega kovčga, ki je bil pol centimetra širši, kakor je predpisano. V Prene-stini pri Rimu so razkačeni potniki zagrozili, da bodo zažgali kolodvor. Načelniki postaj so dobili obširna pooblastila. Ob strukcija italijanskih železničarjev ima nepričakovane uspehe. V Rimu je včeraj odpadlo 28 vlakov in ostali vlaki so imeli po tri ure zamude Prometni red za italijanske železničarje, ki je veljaven še sedaj, je bil izdan leta 1842. Najbolj uspešno obstrui-rajo prestavljavci premikalnic. Predpisano je namreč, da se ne sme sestavljati vlakov j 20 minut, predno ima priti kak vlak. Nato ; se preje ni oziralo, a sedaj se ravnajo železničarji „strogo" po predpisih in tako po- vzročajo velike zamude. Javno mnenje je baje razburjeno proti železničarjem. Dohajajo poročila, da bo sledila „obstrukciji" tudi splošna stavka italijanskih železničarjev. Dogodki na Ruskem. Peterburg, 28 februarja. Gorki bi bil moral biti včeraj izpuščen iz ječe. Ko je nameraval zapustiti dvorišče in oditi na prosto, so ga na novo prijeli uradniki varnostnega urada. Čakati je moral več ur. Nato so mu naznanili, da be izgnan. Urad ni ki mu niso hoteli naznaniti, kam iz zakaj bo izgnan. Tudi soprogi Gorkega niso hoteli povedati ničesar. Končno so ji povedali, da se bo Gorki odpeljal v prognanstvo z moskovskega kolodvora. Ko je žena došla s svojima sinoma na kolodvor, so ji dovolili, da se je smela s svojima sinovoma posloviti od Gorkega. Gorki se je odpeljal z vlakom proti R i g i. Peterburg, 28. februarja. Vlada pripravlja obširne varnostne priprave z a 4 marec, ki je obletnica odprave tla-čanstva. Boje se, da takrat izbruhne splošna vstaja. Straže pri palačah carja, velikih knezov in ministrov so pomnožili. Došlo je veliko grozilnih pisem z vsebino, da se nameravajo na palače napadi. Pariz, 28. februarja. „New Jork Herald" poroča iz Peterburga, da so zaprli več častnikov carjeve garde. Dolže jih, da so se udeležili tajnih shodov. Na višje povelje bodo premestili mnogo peterburških častnikov, ker so opazili med peterburškimi častniki zadnji čas sumljivo razburjenje in needinost. Varšava, 27. februarja. Pet oboroženih oseb je došlo v upravno poslopje judovske občine. Zahtevali so, da ustavi svoje delovanje. Poročajo o velikih nemirih v vaseh sjedleske guvernije. Varšava, 28. februarja. Zastopniki uprave viselskih želežnic so sklenili ugoditi večino zahtev delavcev v delavnicah in skladiščih, da bo omogočen konec stavke. Danes prično z rednim prometom. Peterburg, 27. februarja. Za predsednika konference, ki se bo pečala z revizijo izjemnih zakonov v varstvo državnega reda, je bil imenovan član državnega zbora grof Aleksij Ignatiev. Predsednik je pooblaščen, da bo konferenčne sklepe predložil naravnost državnemu svetu. London, 28. februarja. Iz Bakua poročajo, di vlada na Kavkazu popolna anarhija. Vojaštvo ni močno dovolj, da bi zadušilo vstajo. V Baku so vstaši razstrelili več javnih poslopij, med njimi tudi podružnice „Ruske banke". Krikov, 28. februarja. „Naprzod" poroča iz Moskve: „Sergijevega morilca je zaslišal minister za notranje stvari, Bulitin. Minister je vprašal morilca, če ve, s kom govori. Napadalec mu je odgovoril: »V e m, v i s t e š t. 7 !" Berolin, 28. februarja. »Berliner Zeitung" poroča, da je car naročil oklepni avtomobil za vožnjo med Peterburgom in Carskim Selom. Kijev, 28. februarja Tu stavkajo služkinje. Zbrale so se na trgu. Obkolili so jih kazaki in jih pripeljali na policijo. Priprave makedonskih organizacij za spomlad. Sofija, 26 febr. Med makedonskimi revolucijonarnimi organizacijami se ni dosegel sporazum in zato bo vsaka na svojo roko delala in sicer takoj spomladi Č o n-čev ima v Pirin-planini 5—6 00 pripravljenih inoboroženih ljudi, a Sarafov namerava oditi v okolico Skoplja, kjer zbere vse bolgarske čete, s katerimi misli potem udariti na jugoistok Makedonije, a obenem pozove tudi srbske čete, da se stavijo pod njegovo vodstvo. Po informacijah, ki smo jih dobili iz Skoplja, srbske čete se ne bodo hotele staviti pod Sarafov 1 jevo vodstvo, ker delujejo vse bolgarske organizacije v tej smeri, da se Makedonija pripoji Bolgarski, a Srbi se, naravno, ne morejo boriti za to, ali so voljni delati z Bolgari skupno na tem, da se izvo-juje za Makedonijo avtonomija, da bi se tamošnji narod oslobodil turških nasilj. Srbi hočejo sporazum z Bolgari, ker je sporazum potreben enim in drugim, ali sporazum je mogoč edino na ta način, da se Srbom ne stavijo zapreke za kulturen razvoj, nego da jim se osigura svobodno kulturno tekmovanje z Bolgari. Tega do sedaj ni bilo, ker so bolgarske čete ubijale srbske duhovnike in učitelje po Stari Srbiji in Makedoniji in kakor vsa znamenja kažejo, aktivnost bolgarskih čet bo tudi letos naperjena proti Srbom, a v tem slučaju se organizujejo tudi srbske čete, ali ne zato, da bi napadale na Bolgare, nego samo zato, da branijo srbske vasi od bolgarskih čet. Dnevne novice. Slovensko-nem&ka zveza se odeva rada s plaščem sramežljivosti. Kadar mi opozorimo na njeno grdo, rjavo lice, pa si zategne čezenj sramežljiv pajčolan. Take dela tudi zdaj, ko je poslala v deželni šolski svet grofa Barbota. Kranjska dežela, ki šteje 95% slovenskega prebivalstva, je poslala kot svojega zastopnika v deželni šolski svet nemškega grofa! Kako se upate to zagovarjati, „slovanski" gospodje a la Hribar in Majaron? To je zopet sad vaše zveze z Nemci! Tisti plaščič s katerim odeva »Slov. Narod" to najnovejše junaštvo liberalnih Slovencev, se imenuje »prijateljstvo šole". »Prijatelji šole", pravi glasilo g. Hribarja in Majarona, „pravijo, da jim je grofBarbo stokrat ljubši, kakor vsak klerika-1 e c". Te si bomo zapomnili, kadar bodo ti gospodje zopet govorili o slovenskem rodoljubju! Ne prijateljstvo do šole, ampak suženjstvo do Nemcev, podpisana pogodba, ki jo skrivate kakor gad noge, je poslala grofa Barbota v deželni šolski svet! Odstopite s pozorišča, kajti vi ne nosite več slovenskega imena, politični sluge nemških gro-fičev! O demisiji mark. Jurija Polesini kot predsednika dež. kulturnega sveta istrskega je pisal „Piccolo", da je odložil imenovani dež. in drž. poslanec svojo čast v znak protesta proti pristranskemu postopanju ministrstva za poljedelstvo o priliki podeljevanja podpor bednim deželam, ki so trpele vsled lanjske suše. — Vaš dopisnik se je prepričal iz spisov dež. gospodarskega sveta v Poreču, da je bivši predsednik storil vsemogoče korake, da bi se pri razdeljevanju krme pravično upoštevalo tudi tužno Istro, katero so merodajni čini-telji n. pr. z otrobi naravnost za nos vodili. Polesini je navdušen agrarni politik, in da je odstopil, pripisati je deloma kakor na Kranjskem, tako tudi v Istri, netočnim poročilom političnih oblasti, ki so se zanesle edino le na poročila c. kr. orožništva, ne da bi upoštevale mnenja občin. Saj se lahko vsak dan s pričami dokaže, da so se slišale v nekem kraju Istre grožnje od strani c. kr. orožnika: .Naj le ti ljudje prosijo za podporo! Bomo jih že dali! — Še več pa so zakrivili gotovi „narodni" trgovci, ki so iz koiistolovja pčročali na glavarstvo, da podpor v krmi ni treba, ker imajo ljudje v tej in tej občini še preveč krme, tako da jo celo prodajajo. Tak .naroden" trgovec igra pri „Edinosti" vsemogočno vlogo. — Poročil se je c. kr. deželnovladni koncipist v Krškem g. dr. Fran Vončina z gdč. Anko J a n u š i č. — V Iko (blizu Opatije) je odšel pretekli teden č. gosp. župnik Jožef P r i -s t o v, da si v milejem podnebju utrdi zdravje. — Veselica druStva „Kamnik" v Kamniku v nedeljo 26. t. m. se je dobro obnesla. Burka: »Kukavica vedeževalka ali boj za doto" ter šaljivi prizor: „Vedeževalka" sta podala obilo zabave občinstvu, ki je tudi ta večer popolnoma napolnilo prostorno dvorano. Največjo pozornost sta vzbujali Špela in Nežika s popolnoma naravnim predstavljanjem svojih vlog. Tudi druge igralke so v splošno zadovoljnost občinstva rešile svojo nalogo. Novo razvedrilo je preskrbel za ta večer dekliški tamburaški zbor, ki je prvič nastopil pri veselici in pokazal prav lep uspeh za svoj prvi nastop. — S Črnega vrha. Čudna človeka se skrivata za dopisi v „Narodu" o propali mlekarni v Črnem vrhu, ki se berd kakor „Tisoč in ena noč". Očitno so izmišljotine iztuhtali in skovali najnovejši častni občani črnevrški, katerih imena po svetu še niso znana. Župan Lampe je neoporečne pokazal, da so profesorji prav imeli, ki so mu v šolah svetovali, naj gre domov krave past. — Toda Jurjev Janez, štacunarjev fant, naredil je, kakor slavno znano celo pri kravah velik špas . . . Neznani častni člani trudijo se v potu svoiega obraza mladega Jurija", župana iz hvaležnosti vleči vun iz kravje luže. — Izprememba določil o upo-kojenju državnih uradnikov. Finančni minister Kosel je izjavil nekemn vplivnemu državnemu poslancu o nameravani izpremembi predpisov o upokojitvi državnih uradnikov, da poročila listov niso bila natančna. Glede 35 letne službene dobe vlada še ni zavzela svojega stališča, a naj- brže ne bo nasprotovala tozadevnemu nasvetu poročevalcev v finančnem ministrstvu ki izdelujejo izpremembe. Uradnikom zaradi nameravane izpremembe ne bo treba prispevati k pokojninam. Država bo iz lastnih sredstev pokrila večji izdatek. Uradniške pokojnine bodo znašale po lOletni službeni dobi 40% plače, vsako leto se bo pokojnina zvišala za 24% plače. Vlada bo tozadevni zakonski načrt predložila že v tekočem državnozborskem zasedanju. — Goriške novice. I2 Gorice se nam piše : Od dnč 26. febr. manjka v našem mestu vode. Vodovod ne deluje. Na vozovih prevažajo vodo po mestu. Naš magistrat obeta, da se z vso energijo loti dela, in odstrani to zlo, toda ta energija je po mnogih izkušnjah silno dvomljiva. — Zanimiv bojbijejo lekarniški farmacevti z lekarnarji. Zahtevajo krajši delavnik in nedeljski počitek. Zdaj imajo po 14 ur dela na dan; dvakrat na teden pa tudi še ponočno službo. Za po noči zahtevajo druge sobe, nego jih imajo dozdaj. Ce se jim ne ugodi do konca marca, ustavijo sploh ponoč sreb. renta, april - okt. . . 100-90 Avstrijska zlata renta . ......120-— Avstrijska kronska renta 4% .... 100-25 Avstrijska invest. renta 3l/»°/o .... 92-20 Ogrska zlata renta 4%....... 118-90 Ogrska kronska renta 4®/0.....9815 Ogrska invest. renta 3'/»% . • . • • 89-45 Delnice avstro-ogrske banke .... 1639 Kreditne delnice......... 677 75 London vista......... • 240 = Nemški drž, bankovci za 100 mark . . 117-121/« 20 mark . . . . ........23-47 20 frankov................ Italijanski bankovci........95-30 Cekini.............lt'31 Štedilno leštilo za tla fS Dunaji) je najcenejše in najpripravnejše sredstvo zr domačo porabo pri leštenij parketnih lužilnih in li-čilnih tftl, se posuši tekom jedne ure. Dobva se pri ivrdki BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 8 11—45 23 flVeteorologlčno poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm s Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celzija Vetrovi Neb« | J a •f S B U* a. 28 9. zveč.; 725-6 +2-6 sr. zah. dež 2-7 7. zjutr. 726 5 +1-8 sl. jzah. n 2. pop. 7 27-0 +5-1 sl. vzh. obl. Zahvala. Ob slovesnosti 60. obletnice svojega mašništva sem prejel tolike častitek, da se ne morem vsakemu prijatelju posebej zahvaliti. V devetletni bolezni so mi oči močno oslabele: zato prosim, da bi dotični gospodje po tem pctu za njihovo izkazano prijaznost blagovoljno sprejeli mojo prisrčno zahvalo. V Novem mestu, 28. februarja 1905. Srednja včerajšnja temp. +3'3°, norm. -|-1 2°. t Društvo tiskarjev na Kranjskem naznanja žalostno vest, da je njega večletni član, gospod Vekoslav premk strojnik po dolgotrajni, mučni bolezni, danes, dne 1. marca, ob 9. uri zjutraj umrl. Pogreb se bode vršil v četrtek, 2. marca t. 1. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Sodnijske ulice 9, na pokopališče k Sv. Krištofu. V Ljubljani, 1. marca 1905. Zahvala. Za vse dokaze ljubeznjivega sočutja, ki so nam došli povodom bridkega udarca, ki nas je zadel povodom nena-domestne izgube našega iskreno ljubljenega očeta, oziroma starega očeta, izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo, posebno častitim gospodom semeniščnikom za krasno petje. Ljubljana, marca 1905. Rodbino Bonač-eva. Jožef Hočevur, korar. k* Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno novico o smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, starega očeta in tasta, gospoda Frančiška Tauses ces. kr. pomožnega uradnika v pok. in imejitelja srebrnega zaslužnega križca s krono, kateri je danes, dnč 1. t. mes., ob dveh ponoči po dolgi, težki bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v svojem 63. letu mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši dne 2. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Nova ulica št. 5. Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Marijinega Oznanenja. Dragi pokojnik se priporoča v pobožen spomin. Ljubljana, 1. marca 1905. Neža Tauses, soproga. — Frančišek Tauses, ces. kr. fin. rač. oficijal; Minka Langof, rojena Tauses; Ludovik Tauses, pomož. uradnik; Julija Tauses, c. kr.učiteljica, otroci. — Adolf Langof, c. kr. finančni računski revident, zet. — Vera Tauses, rojena Pfeifer, sinaha. — Vanda, Vladimir, Ivo, Olga, Adolf, Hugon, vnuki in vnukinje. Mata vsakegi posebnega a«sniia. 387 mini* mmEMRK r JV(ate tfu^ovčan - — brivec - -..... — OO Kopitarjeve ulice 1 nasproti „Jfatol. tiskarne" priporoča slavnemu občinstvu svojo novo urejeno brivnico 3 najboljšo postrežbo, ustrezajočo vsem higieničnim zahtevam, v naj obilnejši obisk■ IIO Z s platneno streho in konjska oprava 382 i-i se ceno proda. Vpraša naj se pri stotniku GAUSER, Vlila Vettach, I. nadstr., v Ljubljani. w Učenca za Krojaški obrt sprejme se tako] pri Antonu Čebuli, kroj. mojstru na Jesenicah. Krojaškega pomočnika sprejme takoj 3si 4-1 Franc Vidmar, krojač v Železnikih. Delo je trajno. gv Učenec krepak, ne izpod 14 let star, s primerno šolsko izobrazbo sprejme se v večjo trgovino z mešanim blagom na Notranjskem. 369 3-2 Urarskego pomočnika in učenca - - - - takoj sprejme Fr. P. Zajec, urar v Ljubljani. 331 3 Kupi se že rabljena oprava za špecerijsko Mino. Ponudbe pod „Trgovina" poštno ležeče Ljubljana. 380 3—1 Pozorv ^ Pruo Uubljnnskn mlekarna. ^^ B Slavnemu občinstvu si usojam vljudno naznaniti, da sem danes dne 1. marca v Ljubljani na Turjaškem trgu št. 1 (Katoliški dom) otvoril prodajalno mlekarske zadruge na Brezovici. k Ker sem si nabavil za moderno mlekarstvo vse potrebne stroje, ker se bode od strani mlekarske zadruge na Brezovici strogo pazilo na vsestransko pravilno ravnanje z mlekom od strani zadružnikov, in ker imam v službi v mlekarstvu dobro izurjenega mlekarja (Švicarja), zamorem slavno občinstvo zagotoviti, da se bode v moji mlekarni dobilo vsaki dan in ob vsakem času 1. sveže, snažno nepopačeno in zdravo mleko, za katero jamčim, da bode imelo vedno najmanj 3-5% tolšče, 2. svežo in fino sladko in kislo smetano. 3. fino okusno surovo maslo (čajno maslo), maslo za kuhati in kuhano maslo, 4. posneto in pinjeno mleko, katero je, dasiravno na l°/0 — 0-5°/o posneto, vendar za uživanje še vedno dobro, zdravo in redilno, 376 5. ementalski sir, domači sir, in izdelke raznih vrst mehkih sirčkov in skuto. Cene mleka in drugih mlečnih izdelkov ostanejo kakor do sedaj. Stalnim odjemalcem se bode donašalo na dom. Ker bode moje resno prizadevanje cenjene odjemalce postreči pred vsem s svežim, snažnim, zdravim in nepopačenim mlekom, s fino okusno, vedno svežo smetano in z raznimi drugimi mlečnimi izdelki najboljše vrste, prosim slavno občinstvo, da bi moje zapričeto, za mesto iz zdravstvenih ozirov zelo potrebno podjetje blagohotno podpirali — za kar se najtopleje priporočam. Velespoštovanjem udani Dragotin Seliškar. 3-1 Razpis Pri župni cerkvi na Dobrdvi pri Kropi je treba nove strehe, ki se bo pokrila s ploščami. Delo se bo oddalo upravičenemu mojstru potom minuendo licitacije v četrtek dne 9. marca ob II. uri dopoldne na lici mesta. Proračun, kateri znaša 2284 K 54 h, je na ogled v župnišču na Dobrovi pri Kropi. 371 2—1 ........................................................ Preje- Gradišče št. 1, j Stanje vlog 30. no?. 1904- ? I čez 10 milijonov kron. ............................................. I Denarni promet 30. nov. .1904: čez 42 milj. kron. I sedaj: Kongresni trg j ^^ št. 2, I. nadstr ^^ gEt Najboljša in najsigufnejša ptalika za štedenjel prnnnin iLjudsKa p©s©jilniea A. A VMiUli sprejema hranilne vloge vsak delav- j ,1 n| brez kakega odbitka, tako, da titi nik od 8 ure zjutraj do 1. ure po- /L1 h u n sprejme vložnik od vsacih vloženih CTŠ iih .hroch.iP no ~ I I" 100 K čistih 4 K 50 h na leto. raznovrstne zarezne in zidne Opeke po nizki ceni pri Angelu Aifa opekarna DRAGA-IG pri Ljubljani. brez kakega odbitka, tako, da 'L sprejme vložnik od vsacih vloženih |U 100 K čistih 4 K 50 h na leto. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po Stanje vlog 30. novem. 1904: K 10,586.128-71. Denarni promet do 30. nov. 1904: 42,500.883-08. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnilne položnice na razpolago. V Ljubljani, dni 1. januvarja 1904. Dr Ivan SusterSI«, Josip SlSkn, knezoikotijskl kancelar, predsednik. podpredsednik. Odborniki 3-14 2047 25 318 6-1 Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Dr Andrel Karlln, Karol Kauschegg, matija Kolar. Ivan Kregnr, .lolnl kanonik v Ljublj.nl. veleposestnik v LjubiPni. lupnlk pri D. M. v ('olju. svet. trg. ln obrt. zb. v Ljubljani. Frančliek Lcskovlc zasebnik in blag. L|. pos. Karol Pollak. tovarn, in pos. v Ljubljani. Greg. Slibar, iupnlk na Rudniku. Dr. AleJ Uienlfnlk. profesor bogoslovja v Ljubl|ani. Pomladanska in Jesenska doba 19 0 5. 343 40-2 Pristno brnsko blajo. En kos Mtr. 3.I0 , k 7, 8, 10 iz dobre 1 o b I e ko žago" p (suk * - " "U* J nja, hlače, telovnik) I K 16, K 18 iz tinejše g stane le v K 21 iz najboljše ' En kupon (kos) za črno salon, obleko K JO, kakor tudi blago za površnike, turist, loden, svlln. kanigarne razpošilja po tovarniških cenah kot reelna In solidna znana tovarniška zaloga za sukno Siegel-lmhof v Brnu. Vzorci uistonj ln franko. ZaJ.nif. pošiljate t po vzoren. Velike so prednosti, ki jih imajo odjemalci, ki dobivajo blago direktno pri tej tvrdki na mestu tovarne. Franc Stupica, IJubljana, Marije Terezije cesta i r Ančnikovi hiši poleg Figovca. Priporoča slamoreznloe, ml&tilnioe, AlstJ) nloe, gepeljne, preie za grozdje in sadj« pluge in brane najboljšega izdelka ter samoko) nloe. Dalje : Sesalke za vodo jn gnojnioo, po cinkane, asfaltirane in svinčene oevl za napeljavi vode, razne tehtntoe z uteži, itedilnlke vat) vrst, knhlnjsko opravo, nagrobne križe, na kovala, prlvljake, žage, kotle za klajo it iganje. Portland in Roman-oement, želexnlih> ilne in traverze, poljski maveo. mizarsko, tesarsko in kljnfiavnldarsk« orodje ter vse druge v železno stroko spadt Joie predmete. Velika zaloga vedno svežega špe» 676 62-45 cerjjskega blaga. ..................... f Gospodične 1 v katere se žele izobraziti v šivanju v □ in krojnem risanju sprejema D ( Franja Jesih, Ljubljana \ Stari trg itev. 28. 20-nS 119 jiun iry siev. lo. 20-1 Mizar išče izurjenega - struparja k pod ujodnlml pogoji. Delo trajno. L ^C Naslov pove upravništvo ..Slovenca". _ --- OdLliliova.il z zlato medaljo na r&sstavi v Parizu 1 1904 Dragofinpuc fapefnik In preprogar Dunajska oesta St. 18, zvrSuje vsa tapetniška in dekoraoljska del« er ima v zalogi vse v to stroko spadaJoSe predmete lastnega Izdelka, 884 42 kakor tudi pohištva prve kranjske mizarskt zadruge v St. Vidu nad Ljubljano. '122 100 70 Zahtevajte brezplačno In franko moj ilustrovani cenik z ve/ ko fiOO podobami ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reči Hanns Konrad tovarna ta are In liroina trgovini Most it. 955, Coiko Pr.T. trnu. ..Ik. remontolr - ur. ■ ildro, , , «'«»• m ..onftopf p.tfnt t trpffnpm futr.lu (T 1/1 OTrt I> J.Imotck« nanj* i »leg. verlllco li »Ik- SiU' " JU« IJ. I. prlveBkom, kom.d _ Kmetska posojilnica ljijistc okolice registrovana zadruga z neomejenim poroštvom ffiaslffi] v Lijubljani ua Dunajski cesti St. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 2 52-2 4 II Oj 2 O brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.