D dar brtnišk in ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrtleta 90kr. posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrtleta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 28. marca 1866. Gospodarske stvari. Murba pomoćnica kmetijstvu. Žalostni časi so nastopili za kmetijstvo, posebno v tacih krajih, kjer so se kmetje najbolj pečali s pride-lovanjem žita, pa so zanemarjali sadjorejo in z visocega drevesa. Ker pa svilorejec mora po tem hrepeneti, da veliko listja (perja) dobiva, tedaj je očitno bolje, da si izreja murbovo grmovje ; za rejo svilnih črvičev (židnih gosenic) naj se zmiraj ® V 1 1 * 1 1 • w f ^ hi a najviše mladice do ali očés na deblu izre- niso trave in detelje kaj vec sejali. Žito, če le ni prav slaba letina v Banatu, na Rusovskemin v druzih vnanjih krajih, je zdaj skor po nic; lani niso v naših krajih přidělali žita obilo, in vendar ga je vse polno in je cena njegova tako nizka, da je čuda. Zakaj to? Zato, ker sega iz Siska, Trsta in druzih krajev dovaža toliko, da bi ga pri žejo; kajti lete imajo najbolje perje, ker ga solnce obseja. Iz očés se kmalu potem izcimijo nove brsti, ki se pod vodstvom druzih mladík okoli njih hitro izcimijo in so zimske pozebljine varne če tudi se do jeseni niso mogle do dobrega oleséniti. Kdor tako glešta 3voje murbe, si more po sviloreji že v malo letih na oralu zemlje najmanj 80 gold, do-hodka napraviti. Al ni to lep dobiček, ako se pomisli nas ne manjkalo ako ćtj c v uuva&a lui itvu, ua ui ga pu M .1«. "» vv iv^/ uvwiwvnj «av ov ^uluioij , ga tudi skor nič ne přidělali, da oral gozda (boršta) pri nas na leto le po 5 gld. donaša? Vse to, ker skušnje tako učé, bi moralo našim sviloreji moremo si tedaj ne le veliko in lepe kmetom oči odpreti, da "po starem kopitu ne gré več; svile pridelati, temuč tudi vrednost zemlj i šc povi-svet se je prekucnil, in mi ž njim. Treba je tedaj mi- sati in delavcem, ki iih nadloge tareio, zaslužka nakloniti. sliti na druge pridelke, treba tedaj prenarediti marsikaj. ker ^..v^.cv,, — - --------- Med drugim nam murba obeta lep dobiček svila (žida) še nikoli ni bila po nič. Pa zakaj „Novice" trjujejo, kar smo rekli, tako živo že več let priporočajo rejo murb in pride- sati in delavcem, ki jih nadloge tarejo Ne mislite, dragi kmetje, da so to le prazne besede, jalova priporočila! Skušnje domače in druzih dežel po- lovanje svile ? Zato ker Poprimite se tedaj murb, ker prvo je, da si jih zasadimo veliko. Murbe so klaja svilnim črvičem. Saj JC DVllO l J^atKJ , RCl -------- ------; -----. — * je gotovo, da perje naših murb je bolje mimo la- vse drugo poljedelstvo vam lahko ostane po starem skega, zato tudi kokoni naši vec svile dajó kakor zraven tega začnite si murb zasajati, da kadar laški ? ) dor as tej o; imate potem nove dohodke. Al to ni nič en oral zemlje pri nas veljá od 100 do 300 gold., da si zasadite le sèm ter tjè kako murbico, — treba jih na Laškem pa v tistih krajih, kjer imajo murbe je na sto in sto, in res najbolje v grmovje zasajene in svilo pridelujejo, veljá do 3000 gold.; meje zasajenih. 7 v zíve tako visoko ceno pa ima svet le zavoljo murb, ker • v " 7 Mlade murbice se kupijo, ali, če hočete murbovo ondi perje prodajajo po 4 gold, cent in še više; rejo celó z majhnimi stroški priceti, odločite si zem- visoka cena zemíjišč sili Laha, da skuša iz drage ljišče, pa murbovo seme sami sejte, ki se lahko in zemlje dobiti kar največ more; tudi je ljudi ondi po ceni dobi (na vrtu kmetijske družbe v Ljubljani se sila veliko — na eni kvadratni milji biva sèm ter lot tacega semena, ki dá veliko veliko murbic, dobiva tjè po 36.000 ljudi; taka obila množica pa zopet za 20 kr.) Skor vsaka zemlja je dobra za-nje, le mokra prebivavce sili, da napenjajo vse žile 7 da se redé. Pri nas je to bolje; pri nas je tam pre-člo- ali težka ilovnata ne; naredijo se gredice podolgoma ali po širjavi po čevelj saksebi, pa se seme vseje plitvo v vek kjer jih je na Laškem 10; te okolišcine so nje, a ne pregloboko, ker sicer šibka cimica težko skozi naj se jim priliva; v 2. verv, »J w jiu jo ua uaoaoïu w, «-o uauHoum^ ov -, - r — ft---~ — ~ ; nam tedaj bolj ugodne, da moremo že z manjšim zemljo prebôde; ako suho zemljišcnim pridelkom zadovoljni biti; s tem pa ali si poravnamo pri nas tudi to, kar je pri nas seje spomladi letu naj se presadijo na svoje mesto. Seme se p u ixi i a u i , pa tuui v j c o c u n Novice" so v prejšnjih letih vès nauk murbo- in tudi v jeseni. zemlja manj rodovitna kakor na Laškem. „nuvi^o ou v U1CJOUJ111 I^niu » uauck. uiuiuv/ *** Da pomagamo tedaj našemu kmetijstvu na bolje, sviloreje popisale, pa imamo tudi dobre bukvice za to. čvrsto se je treba poprijeti murb in svile. Prva skrb • 1 1 . t • • v • 1 I • 7 Novice" in „Pratika" „x^uviuo íu „iiauiv» se morejo ponašati, po Kranjskem in tudi druzih slovenskih deželah da si zase- naj bode tedaj umnim našim kmetovavcem jejo ali zasadijo prav veliko murb, in sicer mur- magale , da se je na milijone můro zasadilo, — ai se bovega grmovja. Pri potih in cestah in tudi drugod premalo, še premalo se zavedajo naši kmetje te koristne da že magale da se je na milijone murb zasadilo so po- ostaja še zmiraj dovolj prostora za visoke murbe. reje zato vnovič povzdignemo glas: Slovenci! po- Murbe v podobi grmovja saditi, priporočamo zato snemajte Laha! v ze v 4. letu ker z murbovega grmovja moraš perje dobivati, z murbovega drevesa pa prav za prav v se v 10. letu iw V i. V' Itiu, , vsak logar vé, da nizki les ali grmovje veliko več stelje daje, ker vec listja odpada z grmovja kakor kosimo, izraste, kakor je znano, še tretja Koristnost suhe detelje pozimi. Ko tako imenovano štajarsko deteljo dvakrat po- Ko ta do kakih seat palcev velika izraste^ se pokosi in če je mogoče, naj boljše v kozolcu posuši, da lepo pirnata ostane. Ako se ti pa v tretje smili, tako majhno pokositi,, ker še pri ugodnem vremenu in dobri zemlji včasi lep pridelek daj e, pa za živinsko klajo obrni tisto, ki ti je jeseni nova izrastla, ko si strnišče pokosil. Jez delam tako že kakih 15 let, in svinje mi vselej pri dobri reji ostanejo. Ako se svinjam po dvakrat na dan pomije dajejo, se jim dá čisto suhe detelje po kake dvakrat ali trikrat, kakor je pač potreba. Kdor še tega ne vé, naj poskusi; zagotovljam ga, da mi bo hvaležen, posebno kadar druge sušine za zimsko klajo ni moč pripraviti. Pri sv. Krištofu na Staiarskem. J. Z. Neizmernemu Bitju. Lui z a Pesjakova. Dvigni se um in prepevaj iz ječe prerevne te zemlje Slavo in hvalo Bogú, kteri vrh neba bedi; Dvigni se um in popisi z žarečo, hvaležno besedo Svetih njegovih lastnost silno, nezmerno premoć. Drzno, nečimerno bode gotovo tvoje početje Kajti očitna dovolj lastna nezmožnost ti je, Ali Bog je ljubezen in njej se le bližaj brez straha! Tebi prečistemu duhu neznana je vsaka sestava; V bitji enojen in prost kakor v dejanji si vsem; Ravno zato si nezmeren in čuda si poln ino vzvišan, Ker veličastnosti dom vselej enojnost je b'la. Tebi se klanjamo, tebe le molimo v resnici in v duhu; Čistosti tvoje plamén greje krepčaje srce, Svetost razsiplje in zlogo in mir in blagoslov vedno. Slava in čast ino hvala věčnosti večnemu kralju, Kteri od veka do zdaj ino na veke živi ; Predno vpodobil nebo je in zvezdice, solnce in luno, Gore in krasno zemljo — vladal je že ino bil. Zemlja preide, vse spremeni se, vse se poštara, Prešlo celó bo nebo, ali ostal bode On, Nepremenljiv bode večno, Večni pojemal ne bode. Vsepričujoči Gospod, povsod si na zemlji, vrh neba, V solncu presvitlo žariš, sladko se v zvezdah smehljaš; V sape vršenji te slišim in v tresku gromenja, V cvetji te najde pogled kakor v šamoti puščav, Slutim te v petji pogozdnem, v šumenji penečih valov — Tebe pozdravljam povsod, kamor se koli ozrem, Zlasti srečujem in čutim te v revnosti lastnega srca. Groza presveta se v meni prebuja in sladko veselje, Kedar si misli srcé: vsegavedoč si moj Bog! Tvoje presvitle oči — jasnejše ko solnce nebeško — Brezna predirajo noč ino globino morjá. Dobro ti znano je bilo vse stvarstvo že predno je bilo, Misel vsaktero ti veš, britkosti šteješ solzé, Skrivnost zgine pred tabo in zmota pretemna preide. Vsegamogočen si, Stvarnik vesoljnosti krasne, nezmerne, V rokah se ziblje ti svet, kakor venoče pero; Kaj je člověka vmrljivega prizadevanje ubogo, Ako premišlja to moč, ktera koncuje na hip Stvarstvo prekrasno, pahnivši spet v prah, kar 'z praha je vzela, Ako primerja si moč, ki si postavlja spomin V rožici, kteri cvetje varuje nevihti nakljube. Kdor se le drzne tebe premišljati, ljubi te srčno, Al zadosti častil, vendar ne bo te nikol'; Ti si bitje izvirne svetosti in tvoje le slave Polno osvetje je vse, polno le nje je nebó. Tebi, presveti svetosti se gnjusi, kar je nečisto, Svetemu ljubo je to, kar 'ma ljubezen za vred, Stezico kažeš nam tjekaj, kjer věčna doni ti hosana. Ogledovaje kraljestvo narave strmim vsa zavzeta, Čuda mi vredna za res bilka je vsaka in crv, Kras vsega stvarstva: božjo podobo, člověka precislam In ostekli mi okó, ko se po svodu ozré. O, globočina bogastva, modrosti ino spoznanja! Nikdo ti svetoval ni, nikdo še ni te umel, Nerazumljive so poti, premodri so tvoji nameni. V roki sodnikovi tehtnica vedno je zlata, pravična, Vsakemu ceni na njej vrednost njegovih dejanj. Resne, vpravičene same ob sebi njegove so sodbe, Svitel je božji pogled, jasen njegov je ukaz. Torej le upaj pretrdno, ako te vse zaničuje, Ako preganja te svet, vbogi popotnik zemijé, Saj te podpira uteha nebeška: Bog je pravičen! Da bi dobroto tvojo nezmerno dostojno izrekle, Ni jih na zemlji besed, ni jih v nebesih glasov; Žarke njene nebeške raztezaš čez stvarstvo vesoljno : Ladjo privajaš na breg, da je ne vniči natok, Slepeca brezna uhraniš in solze otiraš nesreći, Materno pošlješ srcé detetu, da mu je varh, Ino preskrbno bediš nad siroto, da s poti ne zajde. Kedar nada presvitla člověka nezvesto zapušca, Ko mu obupanja bol dušo trpinči z močjó, Takrat se bliža ubogemu sladko poslanstvo nebeško : Da zanesljiv ino mil mili nebes je Gospod. Sina zgubljenega sveto usmiljenje cló še objema, Da se mu milosti vek zopet na novo smehljá, Milosti, ktera z življenjem plačala je grehe človeštva. Res veličasten po svojih lastnostih Stvarnik si modri, In z veličastva kali slava nebeška ti v last. Sam po sebi si vzvišan al zvišanost tud' razodevaš , Tvoja mogočnost je vir, milost nje čisti odtok. Nado, pokornost, ljubezen izbujaš v vesoljnosti celi, Ino odmev teh čutil krepko se v meni glasi, Ko ti poklanjam, Mogočni, revne te pesmi daritev ! — 103 Zgodo vinske stvari. Trst in njegovo obmestje. Zgođovinska Črtica, spisal Pa H. Trstu in njegovi okolici je v poslednjem času bolj živo vprašanje in poganjanje za prave razmere med italijanskim in slovenskim narodom ; ne bo tedaj napačno, iz zgodovine nekoliko pojasniti pravice vsa- ro(jî brez rium). Cesar Avgust je krog 1. 32. pridjal nektere bliž nje rodove k tržaški srenji, namreč Katale in Kame, in cesar Marko Avreli jim je še podělil pravice rim- skih mestnjanov. To vse se kaže iz napisa na starem kamnu (Plin Plinij in l III. c. 18 pa iz In- scriptio in Museo Tergestino.) dneh ko Je padal, ko so leta 400 hodnji del rimskega cesarstva po Kr m dalj vnanii na- ktere strani. Tržaško mesto sega s svojo zgodovino v starodavne čase. Ali so mu dali nekdanji I s tri j ani začetek ali pa pozneji prišlici Kami, določiti se lahko ne dá; ustanovil ehanja čez Snežnike vreli na italijansko Je tržaško mesto s svojo okolico mnoge stiske prestalo kakor vsi kraji, ki so bili na tej poti. Še le leta grški zemljepisec Strabon ga imenuje enkrat i s ter s ko mestice, enkrat karnsko selišče. (Strabon. geogr. I. V. —j f ou um uc* icj ^uti. oe ie leia 489. je nastopil nekaj časa mir, ko je kralj Teodorik hodnje - gotiško kraljestvo; kraljestvo ni imelo dolzega obstanka v ze VII.). Pa razun Istrijanov in Karnov so segali tudi Japodi od ene strani in betve Noričanov od ene strani do tržaškega morja, kakor se posnema iz Stra-bonovih, Plinijevih in Virgilijevih besedi. (Virgil. Geogr. v o ; pa to 539. je Trst z vso Istrijo přišel pod gospostvo izho dnj e-rim« kega ali bizantin ske ga cesarstva za dni cesarja J ustinij rod m dalj začeli bolj in bolj tem času so novi slovensk Donavo vreti v ilirske čez l. III. Plin. I. III. c. 20. Strabon. 1. IF. VII.) strani in proti italijanski Staro imé tržaškega mesta se je velelo Ter geste; to se ne dá iz nobenega jezika tako lahko razložiti, kakor iz slovenskega. Neki Latinec je sicer kdaj leta 568 mlj za Longobardi ki so J «viziji j uc* uuuguuaiui ^ ai oi posedli gornjo Italijo, so Avari tiščali Slo vence pred seboj proti zahodu Pred 591 se pisal: sled morji se ne pa ahaj 595 jihov ob gornji Savi in Dravi in v Pri yj _ neseno)"; pa kaj hoče ta razlaga pomeniti? Iz ilir-skega jezika, kakoršnega so govorili nekdanji Istrijani, Japodi in Veneti, se nihče še ni postopil tega imena razlagati; iz celtiškega, ki je bil domač nekterim, ge gj kacih 300 let pred Kristusom krog jadranskega morja __ __ naseljenim narodom, morebiti tudi Karnom, se ga ravno lahko%o 7e soediniH z 7staliml Tergestum est quasi ter egestum (trikrat iz- varci unstran Drave se Slovenci že kažej v in leta 599. v boj z Ba mlj zdevanji istrijan z Avari in Longobardi vred, kakor se vid ske ze iz zgodovine akvilejskega duhovnika Pavla diakona. (Paul diac. I. IV. c. 7. etc. 25.) Od tega časa sèm so naselili tudi v tržašk kol ki --— - - - ~ ~ ~ - v^v^x f v * o m u x v a. u i i u i ^ rvi j bila po mnogoterem razdevanji že redko obljudena Je tako še nihče ni predrznil razlagati. Pa po slovensko je ime Ter ge s te toliko kot trgišt e, tržiš ce, mesto trgovstva; in lahko se to verjame, ker sosedni Nori-čani in dalje Panonci, po mnenji nekterih zgodovinarjev tudi Kami, so bili staroslovenskega plemena. mlj kar jih je še bilo od staroslovanskega plemena nekdanjih Noričanov (Dalje prihodnjič.) Samo ena razlaga se razun slovenskega jezika v se * utegnila poskusiti, namreč iz feniškega. Feničani namreč, s svojima mestoma Sidonom in Tirom bližnji sosedje Izraeljcem , so v najprvem času (Valenštaj Slovensko slovstvo. Cegnarjev prevod Silerjevega ,,Valenštaj u ^ w »ivuoictjuu» OStrOg, vua i muiuuiiua x v aicuotajuuva smrt) smo dali tiskati. Na svitlo pride konec meseca Oba Pikolomina i Valenštaj tržili po vsem srednjem morji in njegovih bregovih tudi ob črnem in grškem, jadranskem in ligurskem jumj Tisk papir i vsa zunanj oblika v merki bode prekrasna, kakoršno more le Lloyd elikej nahajale po morji; njihove trgovske opravilnice so se vseh primorskih deželah, dokler niso Grki od leta 800 in dalje pred Krist, začeli jim segati v kupčijo. Ravno v severnem koncu jadranskega morja pa je bil poseben kraj za trgovstvo, ker od ondot je slo blago na podo-navske strani proti izhodu in proti severju. Imena nekterih feniških naselišč tedaj imajo tako obliko, da bi jih kdo nehoté primerjal nekterim iz našega primorja; na pr. Taršiš ali Tarsus v Cilicii Taršiš ali Tar-tessus, in Tarkon ali Tarracon v Spanii, Targar v Afriki, nasproti pa Tarsat, Tarsatica aH Trsat nad Reko 08- , tiskarnica preskrbeti. Da se morejo na to delo naročiti tudi manj premožni, dolocila se je cena enega tiska na gold. 50 kr. Slovanské čitalnice odbor v Trstu 16. marca 1866. Národno-gospodarske stvari. Popotnikove opazke. (Dalje.) Znotraj v cerkvi angležki je malo pa to kar nasproti pa larsat, larsauca an îrsai nau v tc^vi augioi.^ jo mmu, «.«i je, in enako Targest, Tergeste ali Trst sedanji. je lepo. Stene so čedne, pa celó góle, podobě ni nika-Ime Trsat bi poleg feniške in hebrejske korenike košne, tudi križa ne, kteri je po lutersko-protestanti- rašah (premogel je) pomenilo močan ali přemožen ških cerkvah. To je na prvi hip nekako čudno tujcu kraj; imé Tergeste je pa poleg hebrejske korenike ki vidé veličastno stavbo cerkveno od zunaj, misli zno-rakas ali ragaš (premoženje, blagó je spravljal) ravno traj tudi tej primerno kiparsko in slikarsko umetnost tako přemožen ali bogat kraj ali kraj za blagó. Samo najti, pa stopivši v njo ne vidi nič druzega kakor klopi ob sebi se vidi, da ta izpeljava iz hebrejskega ali feni- pnznico in se orgije. Cerkve pa so škega jezika je le po skus nj a, in da izpeljava iz slovenskega, Angleži, ko so se katoličani bili, stavili v resnici krasne, pa sedaj so vse Trsat iz trsja in Tergeste iz trga, je veliko prav kakor obropane. Glavna cerkev v Huila je tako bolj naravna. veličastna stavba, da sem se malo tacih videl ? dva pn- Isterska dežela s Trstom in Polo vred se je Rim- digarja lahko v nji govorita, tako, da bi drug druzega ljanom vdala leta 178. pr. Kr.; po Japodih nadraženi ne motil; al zdaj je zeló zapuščena. Kar je dobrega in so se Istrijani leta 128. pV. Kr. uprli, pa so bili zopet hvalevrednega v cerkvi angležki, to je lep red in stoli. Ker v cerkvi ni nobene stvari podvrženi. Tedaj je tržaško mesto, ki je obsegalo kraj sedanjega starega mesta, dobilo rimskih naselnikov, ter povsod stoli tako lepo napravljeni je postalo rimska n as elbin a (kolonija); odločena so mu bila tudi posebna zemljišča (ager colonialis) v oko- v cerkev stopiš, pa nimaš lastnega ki bi prostor jemala, so da vsakdo sedi. Ako stola, te cerkvenik > } ki z dolgo palico po cerkvi hodi, brž prijazno v pri- lici, in to je bil začetek tržaškega obmestja (territo- stojno klop peljá, in ako nisi knjige seboj prinesel ; 104 še ž njo postreže, in ako ne, ti jo prijazni sosedje, vidé da knjige nimaš, od vseh straní ponujajo , in rada te kakošna zalka, ki za teboj sedí (ako je nimaš na strani) na rame potaplja in ti ljubeznjivo posodi lepo knjigo. Tla, kjer se med klopmi hodi, so pokrita s piahtami, da ni tobote in vse je čedno; sedeži v klopéh pa so večidel mehki. Pa stoli niso samo spodaj v cerkvi tako vredjeni, temuč tudi skoro vsaka cerkva angležka ima zgoraj lepo galerijo. Pa to galerijo si nikdo ne sme misliti tako, kakor so naši kori, kjer se včasi komaj ubogi šolnik giblje, temuč kakor oder na krasnih ste-brih, in ta galerija je, ako ne celó krog in krog, gotovo na treh stranéh kakor v gledišcih; stoli so lepo v breg vvrsteni, tako, da mora vsakdo govornika videti. Te lepe naprave pa niso samo po mestnih cerkvah, temoč tudi v mnogih po vaséh. Potovaje po nekterih pokrajinah našel sem na deželi cerkve, ki so od zunaj prave podrtije videti, ter pričajo, da so ubogi ostanki katoliških cerkev, ki so še strastnemu ropu in plamenu ostali. Nektere nimajo druge strehe kakor obok, in prav take so, kakor pri nas stari gradovi; al kadar v cerkev stopiš, najdeš notranje naprave kakor po mestnih. — Pa zakaj o tem pisarim? Zato, ker to, kar je dobrega, bi rad priporočil tudi našim cerkvam, da bi se odstranile nektere napake. Kaj, krivoverske naprave bi se mogle priporocati? me utegne kdo zavrniti. Da! kar je res dobro, je dobro povsodi. Lepi red se po naših cerkvah mnogokrat pogreša in zeló neprijetno čuti, in sicer zato, ker se množica ne razdeli po prostoru tako, kakor bi trebalo, temoč nekteri koti so natlačeni, druga mesta pa prazna. Pogostoma so „izvoljena mesta" va-škim fantalinom za burke in mestnim gizdalinom za „rendez-vous !" Tacega ni v cerkvi angležki, ker nikdo, razun kdor ima sam svoj stol, ne sedí, kjer bi se mu ravno poljubilo, temoč tam , kjer mu primerno mesto cerkovnik odloČi. V naših cerkvah mora dostikrat starček ali babica ali trudni ljudjé, ki so dve uri hodá v cerkev prišli, prosto stati ali na trdem kamenji klečati; tega v cerkvah angležkih sopet ni, ker je primernih stolov dovolj, da vsaki sedí, bodi si star ali mlad, naj plačuje stol ali ne; vrh tega se v mnogih cerkvah pozimi tudi kuri. Tù bi utegnil kdo ugovarjati, da v naših cerkvah ni toliko prostora za stole, da bi mogel vsakdo sedeti, in če bi tudi prostor bil, bi bili stroški preveliki vse to lepo vrediti. Ali meni se zdi, da ta ugovor ne veljá, ker je mnogo drugih nepotrebnih stvari po naših cerkvah, ki stroške prizadevajo, pa bi se dale nadomestiti s takimi koristnimi napravami. Ne, ne, da bi cerkev bila brez podob kakor so angležke ; al preveč jih ni treba, zlasti pa nikakor ne karikatur, kakoršne sem po naših slovenskih cerkvah dostikrat videl. Malo, pa to dostojno, častitljivo — ne pa na kupe tacega, kar ni spodobno na svetem mestu! Dovolite mi pri tej priložnosti, gospod vrednik, celó na mojo odgovornost, nekaj opaziti. Križ je pri katoličanih sveto in najčastneje znamenje; ker pa je tako, naj bi tedaj tej časti tudi primeren bil in naj bi se ž njim dostojno ravnalo. Pa kakošni križi se vi-dijo pogostoma po naših cerkvah? kakošni „lipovi bogovi" se nahajajo pri potih! ali niso to pogostoma „strašne podobe?" more to biti Bogu na čast? — Pri sv. moji veri, nikakor nisem kakošen „zaloličnik" ali da bi me kdo tako karikatural in po cerkvah in ob potih nastav-ljal , za kakoršen namen si bodi, protestiral bi na vso moč. Kakošna so razpéla pri škropilnicah pri cerkve-nih durih! Navadno grd omazan križ in ljudstvo ga poljubuje drug za drugim. Kot majhen deček hodil sem z materjo k „božjemu grobu"; za oltarjem je bilo na tleh položeno razpélo, prav že tako oglodano in strgano , da se je glava komaj poznala, in to tako uma- zano podobo smo poljubovali. Pa še ostudnejše reči .kot domá na slovenskem Stajarskem videl sem v nekterih cerkvah v hrvatskem Primorji. Odkrila se je podoba, ktero je strah in stud pogledati vsakemu, ki ima le kolikaj nježne čuti v sebi! Vprašam gospode duhovnike: ali so take stvari na čast božjo, da jih dovolijo in ne popravijo? Želel bi, da mi kdo na to odgovori. Treba se mi je zdelo tudi o tem besedico sprožiti, da bi se takošne napake odstranile. Da so pa to grde napake, priznati mi moraš, dragi čitatelj, da si še tako pobožen katolik. (Dal. prih.) Dopisi, Iz Gradca. V poslednjem listu „Novic" omenjena adresa, ki so jo slušatelji na vseucilišču našem poslali si. gosp. dr. Rieger-uv Prago, se glasi tako-le : „Veleslavní gospod doktor! Sijajna Vaša zmaga v slavném českem deželnem zboru čez ošabno tujstvo, ki se je samolastno dosedaj šopirilo in izpodrivalo sladki materinski jezik iz posvečenega doma Modric, navdihnila je tudi nas, verne južne brate vrlim in junaškim bratom na severji s tolikim nepriČakovanim veseljem, 8 toliko radostjo, da smo — odkritosrčno hoćemo reči — v veliki zadregi zarad besedi, s kterimi bi izrazili in izrekli neomejeno naše spoštovanje in preveliko hvalo Vam, vitežki boritelj za blagor zatiranih sinov premile matere Slave. Da! dokler bodo slavski bratje poznali sami sebe, spoštovali svoj rod ter čislali zlati biser ma-terinskega jezika, tako dolgo bode v jasnem blesku ži-vela Vaša slava! Zraven pa Vam bodi zasluženo pla-čilo tudi sladká zavest, da ga ni na vsem jugu in na severji slovanskega srca, ki se ne bi topilo v sladkih čutilih goreče hvale do Vas, hrabri in neustrašeni ČESKI LEV ! Gotovo da! ni ga Slovana, ki ne bi sè sveto spoštljivostjo in z največim ponosom izrekal pre-slavnega Vašega imena! Ta hvala in spoštljivost do Vas, zraven pa tudi velika sreča, ki jo vošcimo vrlim našim severnim bratom, dala je tudi nam pero v roke, da se sè spoštovanjem podpišemo kot Vaše goreče čestitelje in spoštovatelje in do zadnjega diha v hudi uri kakor v sreči verne brate severnih rojakov. Vi pa, slavni gospod doktor, ponos vsemu slovanstvu, in vsi Vaši blagi podporniki pri blažem in domoljubnem delu, ra-čite blagovoljno sprejeti te-le vrstice, ki jih domorodna slovanska dijaška mladež na graškem vseucilišču polaga z vso spoštljivostjo in udanostjo pred Vas , kot slabo znamenje pregoreče zahvale iz zvestih svojih src!" Iz Volovskega na Isterskeni 17. marca. *) Dopis izKastvav 8. listu potřebuje mnozih poprav; zato drage „Novice" ne bote pričujočemu sestavku prostora zabranile v njih. *) Kako se je v deželnem zboru godilo z onim sklepom, da naj v Kastav pride c. kr. okrajna uradnija, lahko si je misliti: Volovsko je imelo za zastopnika gosp. Jurinca, rojenega Kastavca, vsi ostali poslanci, razun Parisini-a, pa tukajšnjih okoliščin ne poznajo. Gosp. Jurinacje, kot predsednik dotičnega odbora, res le kot „Ciceron pro domu sua" délai in govoril. Da je temu tako bilo, naj dokažejo sledeče vrstice. Gosp. Parisini, ki kraj pozná, je za Volovsko govoril in glasoval. Kastavci so se tedaj vrlo „ blamirali", kadar so na Parisinijevo zdravje pili; Parisini v lastneročnem pismu od 10. t. m. hvalo, ktero mu ovi dopis v omenjenem listu daja, le pravo „insulto" imenuje in pravi, da to ne more biti drugače, kakor da se kdo ž njim šali (si prese scherzo di lodarmi), *) Po pravilu, ki se ga držimo od nekdaj: „audiatur et altera pars", tudi temu sestavku nismo mogli prostora o dreči y „Novicah." Vređ. 105 ker njemu ni nikdar prišlo na misel, da bi za Kastav glasoval, kakor je bil tudi z besedo dokazal. — Kar slavna historična delà zadene, ktera se o Kastavcih pripovedujejo, vsa tudi o nas veljajo, ker Volovsko in Kastav sta bila v tistih Časih v eno občino zedinjena. Proti Nessuno je Volovsko in vsa Istra ravno tako protestovala kakor Kastav. — Kako pa je s kastavsko obrtnijo in rokodelstvom, naj razjasnijo siedeče vrstice. Kastav ima okoli 650 prebivavcev, Volovsko pa jih šteje blizo 1100. Pretresimo sedaj sklep deželnega zbora in dopis iz Kastva. Zborov sklep ima za podlogo dve JurinČevi znameniti iznajdbi: 1. Kastav je geografično središče dveh okrájev: volovskega in novograškega; 2. 29.000 prebivavcev teh dveh okrájev želí, naj bi si uradnija preložila iz Volovskega v Kastav. K prve mu povem to-le: Naš okraj ima čez 26.000 prebivavcev, od teh spada 11.400 na Bršec, MošČenice, Lovran, Veprinac in Volovsko in skoraj 14.700 na kastavsko županijo ; o prvih mi menda dokazovati ni treba, da jim Kastav ni središče; kar pa Kastav zadene, imajo podžupanije: Zvonekija, gorenji in dolenji Rukavac, Kukjeli, Pereniči, Pobri, Bregi in Matulji, veliko lepšo in krajšo pot v Volovsko, kakor v Kastav. Véliki in mali Brgud, Puži, Jurdani, Jušiči, Trinajstiči imajo v Volovsko okoli 200 sežnjev (5 minut hodá) dalje kakor v Kastav, ako v Jušičih pri Blazinovi hiši novo cesto med St. Petrom in Reko zapustijo in se proti Volovski obrnejo na cesto, ktera od tod v Volovsko pelje ; imenovane podžupanije imajo čez 6000 prebivavcev. Od 26.000 duš volovskega okraja jih ima tedaj samo okoli 8700 bliže v Kastav kakor v Volovsko. Kar se tiče središča gledé novograškega okraja, omenim samo to, da Novograjci, naj grejo v Volovsko ali v Kastav, pridejo po zgoraj omenjeni novi cesti (St. Peter-Reka) do Blazinove hiše v Jušičih; tukaj se razcepi cesta; ena pot pelje v Volovsko, druga v Kastav; natanko zmerjena je pot Blazina-Kastav 200 sežnjev krajša kakor pot Blazina-Volovsko. — To ste oni 2 milji, o kterih je gosp. Jurinac v deželnem zboru govoril. — Železná eesta med Reko in St. Petrom dobi več ko ne ravno v Matuljih postaj ; odtod v Volovsko pa je veliko bliže kakor v Kastav. K druzemu: Gospoda Jurinac in dopisnik se ravnata, kakor da bi bila prepričana, da oba okraja (Volovsko in Novigrad) neizrečeno po kastavskem eldoradu hrepenita. 29.000 za Kastav in 9000 zoper!! — Za županije Bršec, Moščenice, Lovran, Veprinac in Volovsko (11400 duš) bi bila gotovo velika nesreća, ako bi njuna misel obveljala. Od županije kastavske se jih je čez 4800 očitno za Volovsko odločilo. — Od našega okraja jih želi tedaj pod Kastav priti morda kakih 9900. Od novograškega okraja je Materija (6000 duš) vladi pismeno prošnjo podala, naj bi prišla pod Volovsko, ako je pod Koper ali Sežano ne denejo, za nobeno ceno pa ne pod Kastav. — Tretji dan t. m. je bila deputacija iz novograškega okraja pri c. k. namestništvu v Trstu in je pri tej priložnosti željo izrekla, naj bi sedež okrajnega poglavarstva ostal v Volovske m. Res da ne vem, kako je gosp. Jurinac 29.000 Kastavcev in 9000 Volovščanov vstvaril; le on nam more ta čudež razložiti. Ravno tako sam Bog in pa gosp. Jurinac one interese poznata, ki 29.000 ljudi v Kastav kličejo! Jaz bi ti ne znal povedati, častiti čitatelj, kaj neki posebnega Kastav, „civitas" vrh strmega griča, podeliti more, razun nekterih starih podrtin, nekoliko feniških tolarjev, hebrejskih (pa gotovo ne slovenskih) napisov. — Volovsko, čeden, prijeten kraj, leži tik morja; v dobri uri te čolnič od tod v Reko prinese; poleg morja pelje iz Reke skoz Volovsko lepa, ravna cesta pod Veprincem v Lovran, Moščenice, Bršec in naprej v Plomin. Tukaj v Volovskem marsikako potrebno stvar lože in boljši. kup dobiš; tukaj svoje pridelke, ki jih na trg pripelješ, lahko prodaš ali jih z majhnim trudom po morji v Reko spraviš; tukaj imaš cesarsko sol, v Preluki vidiš na morskem bregu veliko drv, oglja, obročev, dog itd., ki ladij čakajo, da je po morji razpeljejo; skoz Volovsko je šio nekdaj veliko dalmatinskega vina v Novigrad itd. Pa ne bom ti več razlagal mnogih koristi, ktere ima Volovsko pred Kastvom; saj jih sam poznaš, in ako Bog hoče, jih boš hodil še sam gledat; nadjam se, da vlada bo pred očmi imela v svojih sklepih Njih Veličanstva jasno izrečeno voljo, da v ,,prenaredbi ima biti za pod-lago zgodovinsko pravo in ôbcna korist"; — zgodo-vinsko pravo: že 40 let je politična oblast na Volovskem; tukaj je vse pripravljeno za njo in za njene uradnike; Volovščani so v ta namen hiše zidali in popravljali; v Kast vu vsega tega nič ni; še pred dvema letoma je bil duhoven primoran iz kraja vrniti se, ker pri svojem dohodu še stanovališča dobiti ni mogel. Občna korist: tudi tukaj, častiti bravec, boš skoz in skoz za Volovsko govoril, ako si te-le vrstice pažljivo prečital, kakor je bila moja želja. P l e š a r j e v. Iz Primorskega 19. sušca. ^ — Kdo ne pozná Razdrtega na Notranjskem, kjer se ljubljanska, tr-žaškain goriška cesta stekajo, —kdo ne vé, da ga sosedje iz bližnjih in daljnjih krajev, posebno paTržačanje v poletnem času, zavoljo prijaznega položaja, zdravega zraka in dobre vode radi in pogostoma obiskujejo! In vendar se je nekdo iz Notranjskega oglasil v „Slovencu" št. 21. in 22., češ, da je ta kraj močviren, zrak in voda mu nezdrava! da je ob dežji tako blaten, da člověk naprej ne more in izvan 8 hiš so same „bájte" ; iz tega pa potem sodi, da je ta kraj za sedež nove politične okrajne oblasti tem manj primeren, ker si 1839. leta še sedeža c. k. okrajne gosposke uzdržati ni mogel, ter miluje uradnike, ktere bi osoda na Razdrto pri-gnala! — Tudi jaz sem Razdrčan in poznam natanko svoj dom ; vendar se ne spomnim, da bi bil kdaj v našem okraji močvirje videl, razun ene mlake pri Di-licah, ktere pa dozdaj noben pameten člověk ni še za močvirje krstil. Citaje omenjeni dopis, se mi je ne-hoté misel vrinila, da pisatelj njegov ni nikoli še na Razdrtem bil, da še nikoli ni naše vode pil, morebiti pa — preveč sladkega vinca, ko je zabavljico pisal zoper Razdrto. Naj se potrudi na lice mestu priti, naj se nekoliko nadahne z našim zrakom in napije naše vode, pa se bo prepričal o dobroti razdrškega zraka in njegove vode; vstopivši v naše „bájte", našel bo zdrave, čvrste in vrh vsega poštene domorodce, kteri se ne dajo s ptujimi ponudbami omamiti ; ogledovaje se pa po okolici ganjen zagledal bo proti severju veličanski Nanos z njegovo sivo glavo in zelenim podnožjem; proti iztoku zapazil bode prostrane livade s prijetnimi griči, med kterimi se tekoče vode vijejo; proti zahodu odprla se mu bo krasna ipavska dolina in proti jugu videl bo plodno polje z gaji ovenčano. Blata je na Razdrtem toliko kolikor drugod po tržaški cesti; koliko pa ga je prav za prav, dopisniku ne vem povedati, ker ga nisem meril; ali ga je on? Za koliko bo cerkev razdrška premajhna, ako bi prišla kopica uradnikov le-sem, nam tudi ni izmeril ! Kar se pa tiče hiš, menim, da je vsaka istih 8 hiš, ktere je pn na Razdrtem nabrojil, pristojna za stanovanje cele okrajne politične oblasti. Da sta Razdrto in Logatec najbolj primerna kraja za sedež novih političnih oblasti, dokazuje to, da sta v sredini dotičnih okrajnih sodnij, kakor bi nasproti bila za to najbolj primerna Postojna, ako bi se te oblasti v eno samo ze- 106 Iz Senužec Žup an senožeški g. Demsa je z dinile. 1839. leta so po vsem drugačni vzroki tadajno okrajno gosposko iz Razdrtega v knezov grad senožeški dopisom od 22. t. m. vrednistvu poslal pismo, v kterem odrinili. — To sem si v dolžnost stel, odgovoriti ome- 26 odbornikov senožeške fare prosi, naj se v ,,Novicah y njenemu dopisniku; ako že hoče zidati svojo palačo naj saj v blato in prah ne podira druzih! Iz Trsta. — Poslanci tržaški, ki so vsled sklepa reče y da oni nikakor niso deležnik 10. s podpisom „farani dop v listu biti enostranske Ker „Novice" nikjer nočej y tedaj tudi tukaj ne glasijo tedaj deželnega zbora šli na Dunaj pred cesarja s prošnjo, željo 26 senožeških faranov omenjeno, čeravno mislimo naj bi gledé na starodavne predpravice tržaško mesto da tega popravka celó ni treba bilo, ker v onemu do r bilo prosto nabere vojaških novincev (rekrutiranja) _ m. * m « # I I • V • n » I 1 y so pisu ni hč imenovan ; tudi dotična spodob lzre- bili neki le v tem vslišani, da mesto le za letos ne ćena prošnja je vsacemu prosta, in s podpisom ; bode nič ali manj novincev dalo tù, kakor povsod drugod, veljati enojna postava. In res za prihodnjost mora rani" tudi ni izgleda po svetu y da kje taki izjemki bili! y ki more veselo biti da Al to je pravično, kar so zahtevali slovenski poslanci prisega danes na službo magistratnega komisarj v zboru, da neha okolici tržaški tisto breme ga z vojaško stražo nosi. Od kranjsko-štajarske meje 21. sušca. ni rečeno, da vsi farani razodevajo isto misel. 10. dan prihodnjega meseca pre- Svetec Mesto dobi za važno to službo možá. Iz Ljubljane vzame magistrat mestno polic ij Gosp Pri- ki po svojih dozdanjih službah popolnoma skušen v «----if-------„--------------—------ — politično-sodniških opravilih, ravno tako marljiv kakor nesel mi je danes člověk mladiko vinske trte kazat, ki temeljit delavec, in ki bo vse svoje poštenje v to sta- je imela popolnoma dorašceno perje in že dva grozdeka. Trta je sicer na solnčni strani in pod streho, in se ravno tam stene dotika, kodar je odzno- vil y traj ognjišce; dobiva res zraven toplote od zunaj tudi še gorkote po zidi, a od pobir da po vsem zadosti novému svojemu pokliču Njih Veličanstvo cesar je dovolilo, da mest (óla) in gostašč (najemščine stanovánj) priklado, kakor jo je sklenil mestni zbor in čudno pa je vendar le o sv. J o- potrdil deželni zbor, da si pridobi za obilne ; mestne žefu tako grozdiće videti, kakor sicer še le o krešu, stroške potrebnih dohodkov. Pobíralo se bo po takem Marelice in breskve so v cvetji, po hribih pa sneg, leži. p0 40 kr. od vedra piva, od gostaščine pa po 1 krajc. Sinoči se je bliskalo in gromelo, v dolini je šel dež, po od goldinarja, kdor od 50 do 100 gold, za stanovališče gorah pa sneg; bojimo se jako, da bo letos slaba za leto in dan plačuj sadje. « ) wvj.—v j«— , Mv «"«ww ictv m uau plačuje , pO u rwv. Klaja se je vsa že porabila, sploh strehe trgajo, cez 100 gold, gostaščine plačuj kr od goldinarja pa y kdor da ubogemu govedu slamo pokladajo, paše željno vsi pričakujejo. ■ Iz Metlike 24. sušca. Čitalnica prijazno vabi bližnje in daljne domoljube k besedi na vélikonočni pondeljek. Po nagovoru vvrstilo se bode petje, šaloigra „Žup anova Micika" in igranje na glasoviru. Danes popoldne ima mestni zbor sejo; razun druzih reči stoji na dnevnem redu trojica važnih zadev* Ena je predlog, naj mesto na pósodo vzame nekoliko denarja, ki ga potřebuje za nove kanale, nov tlak, nov Odbor citalničin. Iz okolice črnomeljske 24. marca. Gr Mislili most itd.; čeravno je Ljubljana edino mesto v našem cesarstvu, kinima mestnih davkovskih přiklad, kakor jih ima skor vsaka vas, je vendar želeti, da se še vpri- bodo predrag naši rojaki y da je metliška že zadremala, ker nikakega gla morebiti čitalnica # • nJ* m o y temu nikakor ni tako. Lahko ponosno stopi svojim čuti sestricam na stran > kajt prva se je rodila na Dolen skem. Veselice, ktere so bile skoraj vsako nedeljo pred pustom, so se tako prikupile, da je pristopilo obilo hodnje odvrne ta nadloga Ljubljančanom ; ako pa se posojilo najame, se bo to po pomnoženih sedanjih do-hodkih v nekterih letih lahko poplaćalo. Drugi predlog je, naj se odstraň ij o kanali, ki sekretnico peljejo v Ljubljanico in tako skrunijo vodo, pa poljedelstvu r uuuvviil , uv/ WW uuuv ^iinu^/iiu , v»m J u muv udov (šteje jih zdaj že nad 100), ki so jej bili iz začetka najveći protivniki, spoznavši, da je stvar poštena in naravna. Da pa čitalnica metliška tudi v svoji de-lavnosti lepo napreduje, nam je to začela z glediščnimi igrami in da za konočni pondeljek spravi veselo Micika" na oder. dokaz, daj tudi m s k ona véli- Črnomlja nadjamo se „Žup pripomočjo nekterih gospodo igro anova iz da se bo prav dobro izvršila. Naj tedaj pridejo vsi udje in drugi domoljubi iz okolice jemljejo veliko veliko gnoja. Tretja zadeva je o judih kterih je čedalje vec videti v naši deželi zoper do-zdanjo postavo. Zopet dobimo Mehikance v Ljubljano. Po ces. dovoljenji se smejo zopet za mehikansko armado vojaki naberati. Zbirali se bojo zopet v Ljubljani v Pongračevi kosami na Poljanah, in sicer ima prva nabira šteti 1000 mož, v jeseni bode se jih nabíralo še več. Jemali se bodo zopet taki pod 40 leti, ki ne morejo vzeti biti v našo armado, in kar največ je liki bližnjega Hrvaškega nas obiskat Isti dan bo v Met- mogoče taki, ki niso oženjeni. Vojaška služba v Mehiki že tudi zatega del zanimiv, ker plesalo se bo namreč na dobro znani trati „Pungertu" po stari navadi „Kolo^, ki se je menda samo v Metliki še ohranilo, trpi let potem moreš domii iti ali pa tudi ondi ostati. Crnomlj i • mislim y da se je pred tremi leti, ko je palico ker v neki rogovilež in zatiravec narodnosti naše s přišel med pl več UiVU, ^i^O« V ^^ y 1 g poslednjikrat igralo rekoč, da se ta ne podob Veselemu temu naznanilu Kdor se vdinja v mehikansko službo, dobi brž na roko 10 gold, are, ostalo aro pa prejme pred odhodom. Zraven kruha in polnega odmérka menaže dobiva pro- drugi naddesetnik 35, privi naddesetnik 50 krajc. na dan. Novi poveljnik žandarmerijskega oddelka za stak 15, podkorporal 20, korporal25, rajdenik 30, ¥ gf y Jgiaiu« - T vo vivUiU LOLU U iiOi£ da čast našim ljudém Vřed. 108 (srenje) po novem osnovane, se bo dalo izdajanje delnih Šlesvig-Holštanj , ste se med sabo pogodile o prihodnjem bukev za rokodelske pomoćnike (ksele) itd. — Minister ravnanji. Zdaj pravi Prusi ja, da ji je Avstrija odškodo pravosodja je nekemu poslanstvu, ki je unidan bilo vanja ponudiia; al da bi bila avstrijska vlada kaj ta- iz Olomuca na Marskem pri njemu, naroćil, da mu ne- čega obljubila, ni bilo nikdar slišati; nenadoma stopa mudoma povedó vsako dogodbo, ktera kaže, da se v zdaj Prusija s temi zahtevami pred Avstrijo — in za tega sodniških zadevah žali narodna ravnopravnost (slovan- voljo se je vnel razpor. Kurirji dohajajo in odhajajo iz. Vládni dunajski časnik „Const. Oest. Zeitg." Dunaja, Berlina, Monakovega, Pariza, Petrograda itd. zaffotovilo. da sklepi ogerskega deželnega Naj bi přinesli ol j ko miru! — Kakor se „Czasu" piše ska). ponavlja zagotovilo uuu« t iju c » il^ , -----JT o — zbora, kadar bodo dovršeni, se ne bojo predložili tako iz imenovanemu državnemu zboru Rima ampak deželnim zborom vseh avstrijskih dežel takraj Litave. — Deželni zbor ce ski je končal svoje seje 23. dne t. m. Mnogo važnega je sklenil, vzlasti pa ste dve reci, ktere niste samo velevažni za česko, temoč tudi za slovan- ni papeževa vlada več tako prijazna polj s kim prtzadevam, kakor je bila dosihmal. — Zagrebški ske zadeve druzih dežel našega cesarstva. Ena taka te bolezni. „gospodarski list" piše, daje cena h r v a š k i h prešičev poskočila, ker se po svetu boje prešičev kupovati od Nemcev, pri kterih so se najprej trihine prikazale. Sploh se dokaj manj svinjskega mesá zdaj vživa zavoljo strahú važna reč je, da je ravnopravno'sti českega jezika vrata odprl na vseučilisču pražkem, druga pa da se bolji Morebiti da to pomaga tudi goveji živini ceni. vlada prosi predloga v prihodnjem deželnem zboru p po kterem naj se premeni red, vsled kterega so se dozdaj volili poslanci v deželni zbor; kajti jasno je kot beli tako osnoval, da je posebno Hude 99 Zukunft" 9 dan da Schmerling ga je skrbel za nemški element v deželnih zborih. vojske so imeli narodni možaki v tem zboru in mnogo dunajski nemski časnik za avstrijsko-slovanske interese je 20. dne t. m. začel izhajati v veči obliki ; naroč ven- bridkih ur so pretrpeli od nemškutarske stranke; dar jim je pravvica mila bila, da so zmôgli v vseh važ- nih zadevah. Čestitamo jim tudi mi Slovenci jajnim zmagam in radujemo se ž njimi vred. Resnične so bile res besede cesarskega namestnika ? nina mu je ostala kakor poprej po 14 gold., 7 gold., 3 gold. 50 kr., 1 gold. 30 kr. za celo leto, pol leta, ,__še tako si- bolj kakor v prejšnjih časih avstrijski Slovani v glav-Slava ! nem mestu cesarstva našega potrebujemo četrt leta in mesec dni. Okolščine so take da čas- s nika, kteri brani pravice nase. Da „Zukunft" pogumno kterimi se je poslovil od deželnega zbora rekoč: 99 si ne more ničesa druzega želeti, kot tega, da prihodnji zbor toliko pripomogel na korist kraljevini Vlada prevdarno zastopa interese avstrijskih Slovanov, dobro vsak znano je vsacemu, kdor ta časnik bere; zato je vreden,, . da da ga zdatno podpirajo tudi Slovenci z nar o či li aprila pa češki in na blagor Avstrije kakor ta. bo ustanovila slovanska beseda (čitalnica). časnik „Domobran" ne bo več izhajal. začne v Zagrebu izhajati nov političen časnik pod naslovom „Sviet." V oglasu pravi gosp. Ivan Vončina, da mu bo program narodne samostalne stranke in se za to poganjal, da narod hrvaško-slavonski bode narod ne samo na Ogerskem, temoč tudi v Avstrii; gledal bo po zemljah slovanskih in po vsem svetu ; v podlistku bo tega mladenca. Peštu se 86 more krepko zdržati in siriti za občni blagor av- Hrvaški strijskega slovanstva! Domoljubi! ki v se morebiti pla- čujete naročnino slovanstvu sovražnih nemških listov zabacnite jih in naročite se na list, ki se za nas pote guje. y Vredništvo „Novic." Listnica vredništva. Pesniku J. K. : Přejeli smo Vase pes- , da so prva poskusnja za mili materai jezik vne-Lepo je to! Al Če tudi Horacijevih besed „nonum mice; vidi se jim prematur in annum" Vam nikakor ne vrivamo, se je vendar treba modrega njegovega vodila nekoliko držati. Delajte tedaj marljivo,, kakor ste začeli, popravljajte in pilite, da spravimo zrelo delce na svetio. — Gosp. J. O. v G : Tudi začasni učitelji morajo plačati to poslanstvo zbere doljna davek, toda le od trojnega zneska letnih dohodkov, za trdno po-zbornica 2 tretjini (8) , zbornica velikašev pa eno tret- stavljeni pa plačajo kolek od deseternega zneska. donašal znanstvene, podučne in zabavne stvari, seji ogerske doljne zbornice deželnega zbora je bilo sklenjeno, da se pošlje ogerska deputacija v dogovor s hrvaško deputacijo. jino (4); po Deakovem predlogu se tej deputacii ne bo dal poseben napotek, vesti se ima po glavnem pravilu celokupnosti ogerske krone. Kar pa se tiče jezika, v kterem se imate deputacii pomenkovati, veli magjarski list „Idok Tanuja", da magjarski jezik ni samo postavni jezik (za vès svet?), temoč, da magjarski bode tudi gledé na opurtiniteto (supremacijo?); kdorHrvatov ga nezná, se mu bode tolmačil. Evo Magjare! Kakor se „Zukunfti" iz naszoderske županije piše, so rumunski volivci te Kursi na Dunaji 27. marca. 5 % metaliki 60 fl. 10 kr. Narodno posojilo 63 fl. kr. Ažijo srebra 103 fl. 75 kr Cekini 4 fl. 99 kr. t«. V županije osnovali pismo do Njih Veličanstva, v kterem s temeljito besedo branijo avtonomijo Erdelje nasproti magjarskemu nadvladstvu. Res treba, da se oglasijo. Ali bode vojska ali mir? to vprašanje še ni rešeno. Pruska vlada se oborožuje; Avstrija delà bolj na di-plomatični poti, da bi se odvrnila vojska, ktera bi bila Žitna cena v Ljubljani 24. marca 1866. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 3 fl. 99. banaske 3 fl. 99 rež 2 fl. 80. 50 tursice 2 fl ječmena 2 fl. 25 50 sorsice 2 fl. 90. prosa 2 fl. 35 ajde 2 fl oves 1 fl. 77 J.---------J.---7 ------------~ ' ~ J V , ^IVIUI hJA. nadloga vsem državam, ki jih zadene. Cesar Franc Jožef je sam pisal kralju pruskému in tudi cesar Napoleon mu je pisal; vsled vsega tega je neki na svojega godu. rekel diplomatom, k:o so mu prišli srečo voščit da ga upanje navdaja Loterijne srećke: V Gradcu na Dunaji 24. marca 1866: 11 37 41 21 61. 86. 74. 24. 2. 13. da se razpor med avstrijsko vlado poravna na diplomatični poti. njegovo m Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 7. aprila. . 49. 79. 60. 82. Pa kaj V Trstu 17. marca 1866: Prihodnje srečkanje v Trstu bo 28. marca 1865 hoče pruska vlada, da žuga z vojsko? Stvar je zeló zamotana. Ko ste zedinjene te vladi vzele Dancem Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljublj