GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA	Številka 19 - Leto XIX - 17. maj 1980
Poslednji dom v cvetlični hiši
Kdor ima rad cvetje in ga z ljubeznijo goji, je dober človek. Kdor rad posluša in si tudi kdaj zaigra Chopinove etude, je dober človek. Kdor vodi bitko samo zato, da reši življenja in ranjene tovariše, je dober človek. Kdor zna dati in najti lepo, toplo besedo za slehernega, je dober človek. Kdor ljubi svojo mater, je dober človek. Kdor prekine tudi najresnejše delo takrat, kadar pridejo otroci in so ti zanj tisti hip najpomembnejši od vsega na svetu, je dober človek.
In takšen dober človek je bi! naš pokojni predsednik Tito. Vse, kar smo zapisali zgoraj, velja predvsem zanj, kajti takšnega smo bili vajeni videti, slišati in občutiti vsa dolga desetletja, ko smo živeli, delali in se borili z njim, on Pa vedno in nenehno z nami.
Kaj vse smo začutili ob njegovi izgubi je najbolje Pokazal pravkar minuli, najotožnejši prvi majski teden, ki strto ga preživeli brez njega. Bila je to prva pomlad brez niega, vendar pomlad, ki se je kot da bi se zavedala, oddolžila z razkošnim cvetjem, milim vetrom po dolgi, hladni zimi. In potem je bi! tu naš molk, tisti veličastni trto!k, ne minuta, temveč skoraj večnost tišine, ki je Presenetila svet. To je bi! tisti ponos, ponos, ki je odlikoval tudi Tita kot človeka, kot dobrega človeka. V veličinibolečinein tišine smo dozoreli dokončno, da homo, brez velikih fraz in bučečih besedi, nadaljevali njegovo delo, izpolnjevali njegovo oporoko in poslednjo
voljo, ki jo je nenehno izraža! in nam jo naroča! v vsej njeni preprosti, a sugestivni veličini: samoupravljanje, bratstvo in enotnost, tujega nočemo, svojega ne damo. Pa spet: delajmo tako, kot da bo sto let mir in tako, kot da bo jutri vojna.
V tem najotožnejšem majskem tednu se je prišel poklonit k nam ves svet. Beograd in Jugoslavija sta bila za hip prestolnica vsega sveta. Zdelo sa je, kot da se je čas za trenutek zaustavi! in v tej naši boleči tišini je bilo otipljivo zaslišati glasen korak zgodovine. Kot da je zgodovina za hip potrkala, glasno in svareče, na vest vsega človeštva.
In to je bi! hkrati tudi zvezdnati trenutek človeštva, trenutek, ko je Tito vstopi! v zgodovino in legendo. Zato smo lahko ponosni na to, kljub čisto človeški, trpki bolečini, ki se je te dni zarezala v srce slehernega izmed nas. Vendar je tu tudi velika tolažba, majsko cvetje, sinje nebo nad nami, ponos in trdna zavest, da je v slehernem izmed nas delec njegovega dela in življenja, tistega življenja, ki ga nadaljujemo in ga bomo nadaljevali, zvesti njegovi poti in njegovemu življenju.
In končno, ali ni Maksim Gorki, ko je pisal ob Leninovi smrti, zapisal: „Kako srečni smo lahko, da je žive! ta človek med nami." Isto lahko ponovimo tudi sedaj in dodajmo, srečni smo tudi, da je bil naš sodobnik in srečni, da je bil tako velik in dober človek, naš Tito.
D. Ž.
r
X Z
Sožalja Iskrinih partnerjev
V najbolj žalostnem majskem tednu so tudi v Iskro prihajale sožalne brzojavke številnih Iskrinih tujih partnerjev, kooperantov in sodelavcev. Prihajale so na naslov predsednika KPO SOZD Iskra Antona Stipaniča, na naslov Iskre Commerce in drugih Iskrinih organizacij združenega dela.
Tako so nam izrekli sožalje ob smrti predsednika Tita: predstavniki poljske firme POL—MOT iz Varšave
generalni direktor E. A. van Dyck v imenu Bell Telephone generalni direktor VVirth v imenu kombinata VEB Keramische VVerke iz Hermsdorfa, DDR
dr. VVolfgang Biermann generalni direktor kombinata VEB Carl Zeiss, Jena, DDR
generalni direktor VEB Halbleitervverk Frankfurt/Oder vodstvo VEB kombinat Mikroelektronik iz Frankfurta ing. Manfred Schvvarzer v imenu VEB Schaltelektronik iz Oppacha generalni direktor F. Edvvardsen v imenu firme Den Morske Hoyttalerfabrikk A/s, Kragero
generalni direktor Gyula P oseh v imenu firme MOM iz Budimpešte generalni direktor František VLAČ H v imenu firme Naradi iz Prage generalni direktor Jaroslav Charamza v imenu Merkurje iz Prage g. Tsygalnitzky iz ITT Europe, Bruselj, Belgija predstavniki SOREMA iz Bruslja, Belgija
Marcelo Grassi, direktor firme Ateco Telecommunicazioni, Milano, dr. Neumann, VVagner, Guth in Koppel v imenu AEG Telefunken Lome r. Waxlax v imenu firme Braun AG iz Frankfurta predstavniki firme TTE iz Carigrada, Turčija Klimov, direktor firme V/O Mashpriborintorg iz Moskve, SZ.
Delavski svet se je zahvalil Vladimiru Klavsu
Vladimir Klavs je gotovo eden od simbolov Iskre. Iskraš od leta 1945 prvi direktor, razvijalec in ustvarjalec. Posegel je višje in globlje od Iskre. Zanj je elektronika potreba. Rastel je v NOB v službah radiozvez in je videl, kaj pomeni elektronika za človeka. Zato je pustil vso mladost, vse sile in svoj elan v slovenski elektroniki — v Iskri. Na zasedanju Delavskega sveta SOZD so se ob odhodu v pokoj od njega poslovili delegati in mu izročili tudi spominsko darilo.
Pred zasedanjem mu je spregovoril predsednik Poslovnega kolegija Iskre Anton Stipanič, ki je pohvalil Klavsova prizadevanja v pionirskih časih! Iskre in njegov prispevek v Elektro-mehaniki, v IEVE, v Avtomatizaciji, v IEZE in v SOZD.
Z Vladimirom Klavsom se poznava že dolga leta, vendar sem šel na pogovor k njemu z malo zadrege. Ob upokojitvi sem ga hotel vprašati, kako gleda na prehojeno pot Srečanje je pregnalo zadrego in Vladimir Klavs je s svojo sproščeno in možato besedo zaoral kar „in medias res“.
„No, če že naj govorim o sebi, moram povedati, da sem v elektroniko prišel na čuden način. Leta 1939 sem končal klasično gimnazijo v Ljubljani in nato vpisal Gradbeno fakulteto v Ljubljani. V petem semestru me je zalotila vojna. Ker sem se mnogo družil z radioamaterji so me ti že leta 1941 pritegniU k delu. Končal sem tečaj za radioamaterje in sodeloval v prvih akcijah v Ljubljani.
Že maja leta 1942 pa sem šel „po komandi16 v partizane, na glavno poveljstvo NOV in POS. Začel sem v Suhi Krajini v Pribišju. Dobil sem starojugoslovansko vojaško radijsko postajo, s katero pa se ni dalo delati.
Tako sem bil aktiven borec Belokranjskega odreda, oziroma po reorganizaciji v 3. bataljonu Cankarjeve brigade. Vmes sem se ukvarjal z radioamaterskim delom in za štab sprejemal različne radiovesti, tako Svobodno Jugoslavijo in druge.
Januarja 1943 pa so me poklicali v obnovljeno radiotehniko v Dolomite. Tu sem ostal na delu vse do osvoboditve kot pomočnik načelnika.
Julija leta 1945 pa me je poklical minister za industrijo in rudarstvo Franc Leskošek-Luka. Dejal mi je, da naj bi kot delegat ministrstva prevzel eno od tovarn LGW, ali v Kranju, ali Mariboru. Odločil sem se za Kranj. Kot delegat ministrstva sem imel status direktorja z absolutnimi
pooblastili. Takratni LGW, ali kot smo jim neuradno rekli Strojne tovarne, današnjo Iskro—Elektromehaniko je uporabljala partizanska vojska za remont tankov in ostale motorizacije.
Počasi smo začeli razmišljati o »mirnodobskem11 programu, o ftno-mehaniki. Za tehničnega direktorja je prišel ing. Ivan Gruden iz Radijskih delavnic v Starih Žagah. Tako smo počasi začeli s proizvodnjo. Leta 1946 pa sem odšel v SZ na študij, končal sem ga pa v Ljubljani, ker je prišlo vmes do trenj z Informbirojem.
Leta 1951 pa sem se spet vrnil v Iskro, oziroma takratni IEVE, z njim vred pa nazaj v Iskro. Kaj naj vam povem? Vsega je za knjigo, za obširno trilogijo. Načrti, plani in predvidevanja so se kar prehitevali. Vse je bilo treba ustvariti iz nič. Začeli smo s proizvodnjo elementov in osvajali vse več in zahtevnejšo elektroniko, medtem ko so v Kranju postajali vse bolj specializirani za elektromehaniko.
Nato smo ustanovili poslovno združenje Avtomacija, katere član je bila tudi Iskra, v takem združenju smo hoteli uspešneje delati, pa se ni najbolj obneslo. Nato je prišlo do združitve — bolje rečeno do ustanovitve Velike Iskre, kot smo ji rekli takrat. Sam sem bil takrat v Zavodu za avtomatizacijo, kjer sem bil kmalu imenovan za direktorja programskega sektorja, od tu pa sem šel za glavnega direktorja v IEZE. Nato sem bil 2 leti predsednik Skupščine Iskre in nato član poslovodnega kolegija. Zdaj pa sem „penzionist“.
Kaj mislite, kaj je značilno za Iskro, ko jo gledate takole iz zgodovinske perspektive?
Predvsem pade v oči velik entuzia-zem, ki je viden še danes. Veste, že v partizanih smo načrtovali velik napre-
dek, lastno proizvodnjo elektronike in iz teh potreb in vizij smo potem po vojni izhajali. Vse te vizije so takrat — leta 1945 in morda kar do 1955 izgle-dale res zelo optimistične. Zadnja leta pa smo v Iskri realizirali celo vrsto profesionalnih programov, ki so izpolnitev naših vizij. Težko pa je povedati, koliko je bilo vmes težav, študija, mozganja in iskanj. Vse to pa človek pozabi, ko se rodi sistem, ki smo ga hoteli narediti, za katerega smo se borili in delali.
In s kakšnimi občutki odhajate iz Iskre v pokoj?
Mislim, da lahko rečem, da sem pustil življenje v slovenski elektroniki in v Iskri. Čudovite čase sem videl. Videl sem rast od nič do giganta. Videl sem rast več kot ene generacije strokovnjakov. Mislim, da sem svojo mladost, svoje delo in najlepši del življenja dobro porabil.
V imenu Iskre in Delavskega sveta se je za dolgoletno delo Vladimirju Klavsu zahvalil predsednik KPO Anton Stipanič.
FY
ISKRA NA SEJMU V HANNOVRU
Naš računalnik prvič na mednarodnem sejmu
Iskra je letos prvič razstavila svoje računalnike na inozemskem sejmu in sicer v Hannovru. Gotovo je tak nastop z vrhunskim izdelkom elektronike zavezujoč in zahteven. Prvi smo to poskusili iz Jugoslavije. In uspeli smo. Tuji strokovnjaki in nestrokovnjaki so z občudovanjem opazili ta veliki jugoslovanski podvig na naj ve č-
Ljubljam je v petek, 25. aprila sprejela Titovo štafeto. Praznično okrašena, vsa v zastavah in polna mladine iz mesta in okolice je bila pravi praznik mladosti, pesem o mladih, kres mladosti Na Trgu revolucije je bil slovesen program. Začela ga je mladinka z motom: .Nekje živi človek, ki nas ima rad. Človek, ki nas je vodil v borbi, človek, ki nas vodi v svobodi. To je naš Tito. “
Na akademiji so bili najvišji predstavniki naše republike in mesta Ljubljane. Iskrina poslovna hiša pa je dajala ton prazniku - na semaforu, kjer je običajno točna ura, temperatura in napis Iskra je pisalo TITO.
jem svetovnem specializiranem sejmu za računalniško in pisarniško opremo — CEBIT. Ugotovili smo, da ne zaostajamo za velikimi svetovnimi proizvajalci računalnikov in da se kupci že zanimajo za nakup.
Naj se najprej ustavimo ob letošnjem hannoverskem sejmu. Kaj je bila njegova značilnost? To ni tako enostavno odgovoriti, saj je bila na CEBIT razstavljena prva parada najvišjih in najnovejših dognanj elektronike. V oči pa je padla poenostavitev rokovanja z računalniki. Trend kaže, da se bodo zgubile mistične megle okrog računalnikov, saj se že pojavljajo taki, ki »ubogajo11, se pravi sprejemajo komande zglasomin odgovarjajo v »govorici11, pismeni ali ustmeni, razumljivi tudi nestrokovnjakom. Tako je olajšano delo operatorjev in priprava na ta poklic enostavnejša.
Vsekakor pa kaže, da gre razvoj elektronike nezadržno in vse hitreje v smeri vse večje integracije, kar delal tudi Iskra. Vse več je sklopov in sistemov za dokončen proces.Tako se pojavljajo veliki sistemi visoke integracije. Mikroprocesorje integrirajo še naprej, kar tudi v Iskri ni več novo.
Morda je značilno za letošnji specializirani sejem v Hannovm še to, da se krog proizvajalcev elektronike in računalništva veča. Tako se je z elektroniko predstavil Pelikan — ki smo ga doslej poznali le po nalivnikih. Vse več firmam postaja elektronika infrastruktura.
Iskra je na tem sejmu (od 16. do 24. aprila letos) razstavljala na dveh prostorih. V hali 12 telekomunikacijsko in merilno tehniko ter elektronske elemente, v hali 18 pa računalniški program. Od računalnikov smo razstavili Zaslon s tastaturo ISKRA-DATA 168 A. Ta se lahko priključi na vse Iskrine računalnike, z manjšimi ali večjimi spremembami pa na katerikoli računalnik.
Drugi je bil Sistem za vnos podatkov ISKRADATA 168/20, ki se še posebej odlikuje po sodobni in ener-gonomski obliki delovnega mesta. Tretji pa je bil Mikroračunalnik za razvoj programov ISKRADATA 1680—10, ki ga je v enaki konfiguraciji možno uporabljati tudi za razne poslovne in procesne aplikacije. Četrti pa je Računski pisalnik ISKRADATA
r
c.
Rajko Benedik — prvomajski nagrajenec
za svoje delo in prizadevanje dobili štirje delavci iz neposredne proizvodnje. Med njimi je tudi RAJKO BENEDIK, tele-fonsko-telegrafski mehanik, zaposlen kot preizkuševalec telefonskih naprav v naši delovni organizaciji.
Za prvomajsko nagrado je bil Rajko Benedik predlagan zaradi več izboljšav v postopku preizkušanja in pri kontrolnih napravah. Tako je npr. izdelal osnutek naprave za preizkušanja relejnih enot, načrt naprave za preizkušanje stojal za telefonske centrale ter celoten načrt za kontrolo in preizkus relejnih enot telefonskih central.
Njegove izboljšave v procesu kontrole telefonskih central uporabljajo že od leta 1967, vendar pa za svoje neutrudno inovatorsko delo še ni prejel družbenega priznanja, za katerega je še toliko bolj upravičen, saj je do svojih odkritij in izboljšav prišel v svojem prostem času in z znanjem, ki si ga
je pridobil v 28-letnem delu v V Beogradu so 29. aprila Iskri Elektromehaniki. Njegove svečano podelili prvomajske izboljšave so trajne, zato jih ni nagrade dela. Iz naše republike mogoče denarno ovrednotiti, so to visoko družbeno priznanje	g Križnar
■\

y
Originalno oblikovan prostor, kjer so bili razstavljeni Iskrini računalniki na sejmu v Hannovru.
Razstava naših elementov in telekomunikacij na hannoverskem sejmu.
80 (tekstprocesor) za pripravo dokumentacije in pisem.
Naš nastop na hannoverskem sejmu ima gotovo velik pomen za Iskro. To je potrditev, da so bila velika sredstva za razvoj računalništva dobro naložena in da smo tako tudi v svetovnem merilu prodrli v »prvo linijo11 proizvajalcev elektronike — med tiste, ki proizvajajo najsodobnejše računalnike. S tem smo se s ponudbo približali tujim kupcem, ki jim Bomo izvozili naše računalnike in jim pokazali, da smo enakovreden partner kot ostali v visoko-razvitih državah. Obenem pa smo z renomejem, doseženim v Hannovru, dosegli garancijo domačim kupcem, da se bodo v prihodnje lahko opremljali z računalniki domače proizvodnje. Ob tem ne smemo pozabiti, da smo jih doslej dosledno uvažali.
Iskra je bila tudi edina jugoslovanska firma, ki je razstavljala izdelke na razstavi IF (Die gute Industrie-
form). To je razstava najbolje oblikovanih industrijskih izdelkov. Priznanje je dobilo 5 naših izdelkov: K lip klap miza, telefonska centrala EPABX 16, elektronski telefon, žaga KZ 11302 in vrtalni stroj št. 110. Zanimivo je, da doslej še noben tuji razstavljalec ni imel toliko razstavljenih izdelkov na razstavi IF, kjer se daje priznanje lepi in praktični obliki industrijskih izdelkov.
Prvi deloveni dan po zaključnem hannoverskem sejmu je Iskra seznanila našo javnost s svojim velikim uspehom. Na pogovor so prišli novinarji naših tiskovnih hiš in radia. Konferenco je vodila Meta Maksimovičeva, na vprašanja novinarjev pa so odgovarjali Katarina Pucova, ki je bila vodja naše stojnice v Hannovru, Ivo Banič, Alfred Brecelj in Andrej Polenec. Zanimanje je bilo veliko, saj so novinarska vprašanja kar deževala.
FY,
2. STRAN
Področni kolegij ZA raziskovalno dejavnost SOZD iskra	OtVOlitGV nove tovarne
Raziskovalno-razvojna dejavnost dobiva vse večji kompresorjev pomen
V četrtek, 24. aprila je bil v PPG področni kolegij za razvojno dejavnost SOZD Iskra. Ob dobri udeležbi vodilnih delavcev iz razvojnih področij delovnih organizacij in SOZD so predebatirali lansko poročilo o razvojno — raziskovalni dejavnosti, razpravljali so o smernicah in elementih srednjeročnega načrta SOZD Iskra v prihodnjem srednjeročnem obdobju in o Samoupravnem sporazumu o vzklajevanju dejavnosti ter proizvodnih programov.
Iz letnega poročila o raziskovalno "razvojni dejavnosti v lanskem letuje “ilo razvidno, da smo v to dejavnost Jjožili 60 % več kot prejšnjega leta. ^iso pa vse delovne organizacije ena-'jornemo dvigale investicij v razvojno ^javnost, saj so naprimer v Industriji ^iroke potrošnje vložili kar 239 % več 1 ^t leto poprej. Ob tem hitrem dvigalu zanimanja za razvojno dejavnost ^ hitri rasti zmogljivosti razvojnih s*užb, so razpravljale! opozorili na Potrebno skrb, da bodo nove kapa-citete dobro in racionalno zasedene.
, Tudi inovacijska dejavnost je vse živahnejša, celo število patentov, kijih tegistrirajo Iskrini strokovnjaki, na-i rašča. Tudi kadrovsko se razvojno — j^žiskovalne službe krepijo, lani je Pilo poprečno 22 strokovnjakov več, ^°t leto poprej v teh službah. Še ^edno pa je premalo srednješolskega ^adra, ki bi ga potrebovali v razisko-Va]ni in razvojni dejavnosti. Razmerje višjega in visokošolskega kadra na-Ptam srednješolcem je 1:1,3 moralo Pa biti, za racionalno izvajanje nalog , 1;3. Ob pridobivanju novih strokov-I [dh sodelavcev z rednih in izrednih šol °0 treba narediti še več, saj v novem [tednjeročnem obdobju načrtujemo Pitro rast proizvodnje in zahtevnost ^ortimenta, kar bo nedvomno izved-*Jivo le z izpolnjevanjem programa šir-Jenja raziskovalne in razvojne dejavnosti in pridobivanjem načrtovanih tadrov.
Elementi za prihodnji srednjeročni načrt postavljajo velike naloge pred taziskovalne in razvojne službe. Poli-dka rasti te dejavnosti sicer zaenkrat [c ni definirana, predlagajo pa, da bi Pila vezana na rast proizvodnje, se Pravi, da bi rastla organsko z rastjo hotnega prihodka. Zdaj vlagamo v raziskovalno dejavnost 6 — 7 %. Za
! AVTOMATIKA — TOZD ORODJA Afed sprejemno slavnostjo v ZK v TOZD Orodja.
ilustracijo — Siemens vlaga 8 %. V prihodnjem srednjeročnem obdobju pa naj bi Iskra vlagala okrog 9 % vrednosti proizvodnje, od tega pa naj bi združevali 12% za skupne projekte, tako za telematiko, avtomatiko, tele-optiko, mikroelektroniko in druge.
Zanimiva je bila razprava Iva Bo-goeva, kije opozoril 1 kolegij na nujno usklajeno rast treh bistvenih komponent v letih 1981—85: razvoj, proizvodnja, tržništvo. „Sedaj namreč preveč neusklajeno „predajamo štafe-to“. Se pravi, da vsaka dejavnost naredi svoje, brez poprejšnjega preverjanja, „kaj bo šlo in kaj ne“ v naslednji fazi. Tako se pojavljajo na trgu izdelki, za katere ni veliko zanimanja in je tudi tržni efekt temu primeren. Zato bo treba uskladiti programe raziskav, razvoja, proizvodnje po tržnih možnostih in zakonitostih, ki vladajo zlasti na zahodnih trgih. Tu je namreč nujno nastopiti s sodobno tehnologijo izdelkov, zajamčeno določeno kvali-
teto in seveda s primemo ceno, ki pa je pogojena s tehnologijo in zaneslji-vostjo.“
Tudi na „kritično maso“ bo treba gledati. To namreč upoštevajo vsi veliki proizvajalci v svetu. To pomeni, da se je treba pojaviti na trgu z določenimi količinami, ki izhajajo iz viso-koproduktivne tehnologije in iz rentabilne proizvodnje. Samo visoka produktivnost sodobnih izdelkov namreč zagotavlja primemo ceno. Kdor teh komponent ne upošteva, ima na svetovnem trgu zelo malo šans. Prav ob tem se bomo morali v Iskri še intenzivneje strniti, skupno vlagati v perspektivne strateške načrte in tako doseči skupen prodor na trg. To je važno imeti pred očmi zlasti ob pripravah naslednjega srednjeročnega plana, kjer nikakor ne bo prostora za vrtičkarstvo in lokalne majhne interese. Iskra vse bolj postaja svetovna firma, zato mora dihati, inovirati in nastopati na trgu kot en sam organizem. To smo sicer delali že doslej, pa nismo bili vedno dosledni.
Za tak enoten nastop pa bo treba čimprej razčistiti dohodkovne odnose, ki bodo dale enake možnosti vsem. Pa še nekaj, treba bo urediti tudi dohodkovne odnose iz naslova minulega dela, to mora postati eden od osnov družbenega planiranja, so menili raz-pravljalci.	rv
V torek, 29. aprila so v popolnoma novih, 5000 kvadratnih metrov obsežnih delovnih prostorih Tovarne kompresorjev v Črnomlju dvignili novo zastavo, ki seje pridružila vrsti tistih, ki označujejo temeljne organizacije Gorenja. TOZD Tovarna kompresorjev v Črnomlju.
Pričetek gradnje novih proizvodnih prostorov sega v leto 1978. Dograditev investicije, ki je v celoti vpijala 259 milijonov dinarjev je plod združevanja dela med posameznimi TOZD Gorenja (sredstva so združile TOZD Zamrzovalniki, Gorenje promet servis TOZD Servis in maloprodaja, Gorenje Muta - TOZD Livarna) in Iskro Široko potrošnjo TOZD Montaža elektromotorjev iz Idrije.
Sicer pa področje proizvodnje kompresorjev sega že 10 let nazaj. Takrat so stekla prva kooperacijska dela med Široko potrošnjo in firmo Danfoss. Začrtan je bil tudi končni
Za 1. maj sprejeti novi člani ZK
V Orodjarni so za Prvi maj sprejeli adve člane v Zvezo komunistov, ^kretar OO ZK Vladivoj Boc je Najprej nove tovariše nagovoril in Poudaril, da so kondidate za nove alane temeljito pretehtali. „Tako sem P^pričan, da smo izbrali najboljše, ^ato lahko pričakujemo, da se bo Mv komunistov povečal v naši POZD in da bomo bolj dejavni in Prisotni v vseh organih samoupravlja-
nja in pri delu družbenopolitičnih organizacij. Predvsem pa se zavedajte, mladi tovariši, da stopate na veliko pot, ki jo je že prehodila in po kateri hodi Zveza komunistov Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu."
Nato je sekretar razdelil novim članom članske izkaznice in jim čestital. Čestitkam se je pridružil še IPO Tone Rauh in opozoril nove člane, da se morajo angažirati pri vseh dejavno-
Zagrebški velesejem
Stabilizacijsko sejmišče
Razstavni prostori vseh mogočih °blik, ki smo jih novinarji vajeni kot eno od sestavin vsakdanjega dela, se iz !eta v leto le malo spreminjajo. Izjema ie le stabilizacijsko leto, ki je tudi med razstavljalce vneslo ,,novega duha" — aianj prospektov v prvi vrsti!
Navade iz prejšnjih let in iz razstav ‘zven meja naše domovine so skoraj Neločljivo povezane s kupi propa-Sandnega materiala, običajno tiska-nega v najdražji barvni tehniki (za naše glasilo povsem nedosegljivi) in v domala neomejenih količinah dostop-aih vsakomur. Letošnji spomladanski sejem v Zagrebu, ki je nekakšen kon-Slomerat specializiranih sejmov z naj-‘azličnejših področij — od plastike, turizma, pa vse do avtomobilov, blaga Za široko potrošnjo in celo pohištva — ie v marsičem stabilizacijski. Morda celo preveč - podrobnejšega pregleda izstavljenega blaga, ki bi bilo toliko Pregledno prikazano, da si poprečni °biskovalec ne bi obrusil peta, preden bi našel tisto, kar ga zanima - ni. Skoraj znamenitega „press centra", ki bi vsaj časnikarju z malo razpoložljiva časa omogočil boljše delovne Pogoje v pravem pomenu besede tudi “i. Stihija, bi rekli na prvi pogled -i konec koncev gre le za eno od naj-Večjih evropskih razstavišč. Še zlasti Zato, ker je dvoran za razstavljanje obilo, razstavljalcev pa ne toliko, da bi Zasedli vsak prosti kot!
Omenili smo že, da je zagrebški velesejem tokrat gostitelj nekaj specializiranih sejmov — nekakšen ljubljanski Alpe Adria v precej večjem obsegu. Pa tudi z vsemi slabostmi ljubljanskega sejma v prav toliko večjem obsegu. Slab vtis bo dobil že obiskovalec Zagreba, ki ne ve prav točno, kje je pravzaprav razstavišče tega mesta — oznak ni prav nobenih. Naslednji vtis bo zanimal zlasti tiste, ki se ukvarjajo z različnimi konjički. Ta publikacija je namreč na široko obljubljala precejšnjo predstavitev pripomočkov in vsega ostalega kar sodi zraven za „iz-življanje" konjičkarjev v prostem času. Od obljube je „vzcvetela“ le predstavitev. amaterskih dejavnosti različnih šol in šolskih centrov. Tudi to na precej skromnem obsegu, čeprav z nekoliko zanimivimi posegi - mladina je namreč lahko sama spremljala izdelavo modelov letal iz stiropora, izdelavo fotografij, opazovala delovanje telefona (reklama za PTT šole), predstavili pa so se podobno kot na ljubljanskem sejmu Alpe Adria tudi radioamaterji sekcij KV in CB področja. Zaključek — nič novega pod soncem!
V okvir sejma sodijo tudi predstavitve modnih oblačil za letošnje poletje, pa seveda razstavni prostori — skoraj na koncu „med drugim" — jugoslovanskih OZD s področja elektro-
cilj tega sodelovanja — osvojitev celotne proizvodnje kompresorjev za hladilnike. Pred 7 leti je stekla proizvod- . nja motorjev za te kompresorje, nato pa so se v Iskri odločili da združijo delo in sredstva z Gorenjem. Rezultat je bila gradnja in končno otvoritev nove tovarne in formiranje TOZD Kompresorji.
Predvidena je letna proizvodnja 600.000 kompresorjev, kasneje pa bo zmogljivost povečana na 800.000 kosov letno. Motorje za te agregate bo dobavljala Iskrina TOZD Montaža elektromotorjev iz Idrije, sprva iz stare montažne linije. Ze julija letos

stih, v družbenopolitičnem .delu, v samoupravnih organih in v proizvodnji. „Novi člani ste večinoma iz neposredne proizvodnje. Prav je tako. Avantgarda - ZK mora biti prisotna in dejavna povsod, kot je bilav zgodovini. Moč Zveze komunistov je v osebni formaciji članov in v demokratičnem centralizmu. Kot je dejal France Popit, razpravljamo in vključujemo se tvorno v vsa vprašanja, ki zadevajo TOZD, združeno delo sploh in najširšo skupnost. Ko pa sprejemamo sklepe, jih neomajno podpiramo in dosledno izpolnjujemo.
Sprejetih je bilo pet novih članov: Milojka Stanič, Mirsad Fetah, Dušan Lampič, Roman Komelj in Ivo Bajan. Milojka Staničeva se je zahvalila v imenu novih članov ZK za zaupanje in obljubila tvorno sodelovanje pri delu osnovne organizacije.	py
industrije. Sem sodi tudi Iskra, zato nekaj besed o našem nastopu.
Največji delež je zavzela Industrija širokopotrošnih izdelkov, ki je predstavila vrsto novosti. Na prvem mestu so to prav gotovo najnovejši televizorji iz Pržana, barvni sprejemniki Panorama horizont. Aparati imajo popolno daljinsko krmiljenje z infra rdečimi žarki, črna matrica (Black Stripe Matrix) izboljša kontrast slike do 30 %, televizorji imajo tudi z elektronskim spominom opremljen kanalnik, ki omogoča predhodno nastavitev 16 programov. Občutno večje možnosti kot jih torej ponuja naša televizijska mreža, zadostne celo za tiste, ki ob meji lahko spremljajo še vrsto tujih TV programov! Cena zaenkrat še ni znana, orientacijsko pa je le — nekaj pod 35 tisoč dinarjev.
Seveda pa ima aparat še vrsto dobrih lastnosti — vse regulacije so na sprednji strani televizorja, kar omogoča lahek dostop, plastična kaseta in maska zagotavljata večjo trdnost ter odpornost pred vlago in udarci, vsak televizor je opremljen s popolno interno stabilizacijo, zato zunanji stabilizator ni potreben. Pomembna lastnost sprejemnikov je tudi posebno napa-

V posebnem zapisu smo priobčili vse pomembnejše podatke o zgodovini in zamisli gradnje prve tovarne kompresorjev za hladilnike pri nas. Otvoritev, uresničitev te ideje je za nami, skladno s pomenom te TOZD pa je bila slovesna tudi otvoritev. Udeležila se je je vrsta uglednih osebnosti iz političnega življenja — našteli smo jih v prvem zapisu — ki so si z zanimanjem ogledali proizvodne prostore.
UTRINKI Z OTVORITVE TOVARNE
KOMPRESORJEV V ČRNOMLJU
Gigantska 500—tonska stiskalnica je veljala okrogel milijon dolarjev, na njej pa bo moč izdelovati ohišja za kompresorje iz 5 mm debele pločevine.
Na prvi fotografiji smo posneli člana sveta federacije Franca Leskoška— Luko, ki je z velikim zanimanjem prisluhnil besedam delavca te tovarne. Oprema je najmodernejša in bo omogočila samostojno proizvodnjo elementov, ki so bili vse do sedaj vezani izključno na uvoz.
Pa še en posnetek z otvoritve — črnomaljski folkloristi so navdušili več sto obiskovalcev otvoritvenega dne tovarne. Značilne bele narodne noše so mladostno vihrale v živahnem kolu — nihče ne bi podvomil, kje stoji nova tovarna!
jalno vezje, ki omogoča normalen sprejem tudi pri padcu omrežne napetosti do 170 V. Glede na stanje in zmogljivost našega elektrogospodarstva zelo koristen dodatek!
Na sejmu so predstavljeni tudi najnovejši brivniki iste tovarne, ki jih izdelujejo v kooperaciji z zahodno-nemško firmo Braun, pa seveda še vrsta gospodinjskih aparatov, izdelkov Široke potrošnje. Iz razgovora s tistimi, ki na sejmu skrbijo za stike z obiskovalci so na prvem mestu glede zanimanja televizorji, sledijo pa brivniki, sesalniki itd. Precej obiskovalcev je pritegnil tudi stepalnik za preproge, novi izdelek Tovarne elektromotoijev iz Železnikov, ki bo kmalu v redni proizvodnji.
Uvodne besede o sejmu so pravzaprav zelo na široko napisane, ne v čistem skladju z našim razstaviščnim prostorom, ki je sicer zelo lepo pripravljen, vendar majhen. Zlasti v primerjavi z delovnimi organizacije mi sorodnega proizvodnega programa (v mislih imamo širokopotrošni program), ki izvirajo iz naše ožje pa tudi širše domovine!
Stane Fleischman
pa bodo v Idriji montirali novo proizvodno linijo s kapaciteto 600.000 motorjev letno, v pričetku prihodnjega leta pa bodo namestili še drugi del opreme za dodatnih 600 tisoč motorjev.
V relativno skromno razvitem področju naše ožje domovine pomeni več kot 200 novih delovnih mest precejšnjo pridobitev, velik pomen pa bo imela Tovarna kompresorjev tudi za izboljšanje zunanjetrgovinske bilance. Z osvojitvijo domače proizvodnje teh elementov bo namreč moč prihraniti kar 50 milijonov zahodno-nemških mark letno — toliko bi namreč bilo potrebno, če bi kompresorje še naprej uvažali.
Otvoritev Tovarne je bila temu primerno slavnostna, med svojim obiskom v črnomaljski občini pa so se je udeležili tudi član predsedstva CK ZKJ Andrej Marinc, predsednik republiškega odbora ZZB NOV Janez Vipotnik, član Sveta federacije Franc Leskovšek Luka, podpredsednik slovenskega republiškega IS Ludvik Golob, navzoči pa so bili tudi predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in pobratene občine Duga Resa.
Stane Fleischman
JUBILEJ JE MINIL V ZNAMENJU DELOVNIH USPEHOV
Novogoriška Iskra — Avtoelektrika je praznovala, jubilej, 20 let rasti in uspehov, 20 let smotrnejših poti pri razvoju tehnologije izboljšanje materialnih osnov dela.
SLAVNOSTNO ZASEDANJE DS
Prejšnji petek so se zbrali v svečano okrašeni dvorani novega Kulturnega doma v Novi Gorici jubilanti 20-letnega dela (teh je 149) delegati delavskega sveta, poslovni partnerji ter številni gostje — predstavniki SOZD Iskra ter javnega in političnega' življenja novogoriške občine. Prišli so na slavnostno zasedanje delavskega sveta Iskre - Avtoelektrike, prišli so na slavnost, da skupno z jubilanti proslavijo pomemben jubilej.
Po prisrčnem pozdravu vsem navzočim, po dobrodošlici v imenu celega kolektiva, ki jo je izrekel predsednik: delavskega sveta Metod Gorenšček.je zasedanje popestril tudi pevski zbor „Ciril Silič“, nad katerim ima Avtoelektrika pokroviteljstvo.
POZDRAVNO PISMO TOV. TITU
Pred uradnim pričetkom zasedanja, je predsednik mladih v Avtoelektriki Rajko Novak prebral pozdravno brzojavko našemu dragemu voditelju tov. Titu. Delegati DS, jubilanti in gosti Iskre — Avtoelektrike so v njej
Glavni direktor DO Avtoelektrika -Jože Eržen.
zapisali, da mu ob priliki praznovanja 2CMetnice pošiljajo delavske pozdrave in najboljše želje za čimprejšnje okrevanje. Obljubili so mu, da si bodo pod njegovim vodstvom še naprej po svojih najboljših močeh prizadevali razvijati naše družbenoekonomske odnose, krepiti bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti in uveljaviti načela politike neuvrščene socialistične Jugoslavije. Vsi zbrani so pozdravno brzojavko pozdravili z burnim aplavzom.
JOŽE ERŽEN - SLAVNOSTNI GOVORNIK
Slavnostni govornik na svečanem zasedanju je bil glavni direktor Iskre Avtoelektrike Jože Eržen. Najprej je orisal dosedanjo prehojeno pot, za lažjo predstavo ozmogljivostihtemelj-nih organizacij pa je povedal, da so lansko leto proizvedli 464 tisoč zaganjalnikov različnih izvedb, 385 tisoč dinamov in alternatoijev, 443 tisoč regulatorjev napetosti, 884 tisoč vžigalnih tuljav, skoraj 16 milijonov žarnic in 119 tisoč magnetnih vžigalnikov.
V nadaljevanju je spregovoril še o rasti, razvoju, o doseženih uspehih, o
Praznovala je visok nenehnega iskanja boljših in ter prizadevanja in skrbi za
problematiki družbenega standarda zaposlenih, še posebej pa se je zahvalil za vsestransko razumevanje vsem tistim, ki so sprejemali odločitve o dosedanjem razvoju in dejal: Popolnoma jasno je, da brez takega razumevanja Iskra — Avtoelektrika ne bi mogla slediti razvoju avtomobilske industrije v Jugoslaviji, še manj pa bi se lahko spuščala v mednarodno
Predsednik SO Nova Gorica - Jože Šušmelj med pozdravom.
ekonomsko sodelovanje. Brez soočanja z drugimi proizvajalci na mednarodnem tržišču pa ne bi bilo mogoče zagotoviti kvalitetnih komponent v razvoju izdelkov, tehnologije in organizacije proizvodnih procesov. Relativno skromna akumulativnost je ta del razvojne problematike še posebej zaostrovala.
Pojav izgube na programu malih zaganjalnikov je le konkretna manifestacija zaostrenih pogojev rentabilnosti. Izvor te izgube pa seveda leži tudi v neurejenih cenovnih in dohodkovnih odnosih med proizvajalci avtomobilov. Da je temu tako govori v prid dejstvo, da na mednarodnem tržišču pri nekaterih izvedenkah teh proizvodov realiziramo večji obseg dohodka kot na domačem tržišču, kar je le izjemen primer v predelovalni industriji visoke stopnje predelave v Jugoslaviji.
O materialnih okvirih razvoja sem na kratko spregovoril zaradi tega, ker si moramo biti zvesti spoznanja, da v pogojih stabilizacije nadaljnji razvoj ni mogoče zasnovati brez odgovarjajočih okvirov lastnih materialnih možnosti. Pri tem seveda mislim na lastne možnosti v širšem smislu, to je vseh tistih, ki se o planih in programih skupaj dogovarjajo ter združujejo delo in sredstva.
Kot posebno pomembno vprašanje, o katerem bi želel na kratko spregovoriti je uresničevanje Ustave in Zakona o združenem delu, tako znotraj naše delovne organizacije, SOZD Iskra in v reprodukcijskih celotah. Razvijanje družbenoekonomskih odnosov in dohodkovnih odnosov je še posebej pomembno za tako panogo kot je avtomobilska industrija. Medsebojna vertikalna povezanost in soodvisnost v proizvodnji je za to panogo značilna od samega začetka njenega razvoja.
V preteklih 20. letih je bilo veliko storjenega na krepitvi take poveza-
li času, ko se je mudita Štafeta mladosti na Primorskem, je njena pot potekala tudi mimo iskre — Avtoelektrike do šempeterskega trga, kjer so ji pripravili kratko, vendar nadvse prisrčno slovesnost. Po kulturnem programu so jo mladi ponesli proti Novi Gorici, delček njene poti pa so jo imeli v rokah tudi mladi iz Avtoelektrike in sicer Vojko Velikonja iz TOZD — Inštitut (na sliki), Darja Valerijev iz tovarne Velikih zaganjalnikov in Ines Zorzut iz tovarne malih zaganjalnikov.
nosti. Prevladovale so sicer klasične oblike poslovne tehnične povezanosti, temelječe na skupnih interesih. Po vsebini in oblikah Zakona o združenem delu sicer nismo pretirano napredovali, vendar se vsaj po proizvodni vertikali ta povezanost in soodvisnost neprestano krepi. Razviti bi se morala še bolj na področje skupnega dogovarjanja o planih in programih, skupnega financiranja takih programov in soudeležbi na skupnem prihodku in dohodku, ustvarjenem na tej osnovi.
Ni moj namen analizirati, še manj pa ocenjevati razvoja tehodnosov, želel bi povedati le to, da smo delavci Industrije avtoelektričnih izdelkov zainteresirani in prepričani, da je te odnose treba hitreje urejevati. Posebej pomemben trenutek so priprave na sprejem srednjeročnih načrtov 1981 - 1985.Tudi v delovni organizaciji in Iskri kot celoti na tem področju še ni vse tako urejeno, kot bi to sami želeli. To se je še posebej pokazalo sedaj, ko se močno zaostrujejo pogoji gospodarjenja.
Dovolil pa bi si trditi, da je vseskozi prisotna odločna volja in prizadevanje za čimhitrejšo uveljavitev odnosov na temelju določil Zakona o združenem delu, zlasti na področju skupnega planiranja in programiranja, združevanja dela in sredstev za realizacijo dogovorjenih programov ter dohod-
Udeleženci slavnostnega zasedanja DS Avtoelektrika.
Dejal je, da predstavlja delež Avtoelektrike v dmžbenem proizvodu novogoriške občine 8,3 %, medtem ko je v tej DO 15 % od vseh zaposlenih v industriji v tej občini. Zlasti pa je v strukturi zaposlenosti pomembno, da zaposluje Avtoelektrika (TOZD in DSSS s sedežem v Šempetru). Več kot 1000 žensk, kar predstavlja zelo pomemben prispevek k družbenemu in osebnemu standardu družin. Pomembno je, je poudaril predsednik, da je Avtoelektrika članica velike Iskrine družine, kar ji omogoča racionalizacijo v posameznih opravilih, boljše spremljanje tehnoloških dosežkov doma in v svetu, sodobnejše poslovanje, delitev dela, organizacijo in kvaliteto proizvodnje ter druge prednosti, ki jih v smislu združenega dela nudijo take povezave.
Predsednik Šušmelj je zaključil z besedami: Želim vam, da bi to vašo Iskrino pot nadaljevali tudi v prihodnje. Ostanite v ospredju borbe za večjo produktivnost, za nagrajevanje po rezultatih dela ter v uveljavljanju delavca kot nosilca odločitev v razporejanju ustvarjenega dohodka.
V imenu predsednika in članov KPO SOZD Iskra se je s toplimi besedami pridružil čestitkam tudi Anton Bukinis. Kljub temu, da 20 let ni dolga doba, je med drugim dejal član KPO, pa je ta kolektiv vtisnil
Jubilanti 20-letnega dela so prejeli priznanja.
Zasedanje DS je popestril pevski zbor,
kovnih odnosov na temelju komplementarnosti v proizvodnji.
Delavci Iskre smo upravičeno ponosni na dosežene uspehe, ne skrivamo svojih problemov, pa tudi slabosti, ampak jih smelo in odkrito obravnavamo. Pričakujemo in smo tudi deležni razumevanja za razreševanje odprtih vprašanj, ki spremljajo razvoj. Smo in želimo sodelovati z vsemi kolektivi na temelju skupnih interesov, zaupamo v lastno prihodnost in v prihodnost naše družbe na temelju samoupravljanja.
Vsem poslovnim partnerjem in njihovim delovnim kolektivov se zahvaljujem za dolgoletno prizadevno sodelovanje pa tudi pomoč pri razreševanju naših in skupnih problemov.
Zahvaljujem se vsem, ki so si prizadevali za ustanovitev in razvoj naše industrije, še posebej delovnemu kolektivu Elektromehanike Kranj, njihovim samoupravnim organom in prizadevnim posameznikom, ki so vse svoje sposobnosti in prizadevanja posvetili temu, da se je pred 20-timi leti organizirala in hitro začela razvijati naša industrija.
ŠTEVILNE ČESTITKE
Številnim čestitkam ob jubileju se je pridružil tudi predsednik Skupščine občine Nova Gorica — Jože Šušmelj.
Gril Silič."
neizbrisen pečat v kraj, kjer je nastal in kjer se razvija. Celotnemu kolektivu je zaželel še veliko delovnih uspehov.
PODELITEV PLAKET IN PRIZNANJ
Predsednik DS izroča plaketo 2“ „Crveno zastavo".
sveta sta nato podelila priznanja i11 plakete za dolgoletno, uspešno poslovno sodelovanje glavnim kupcem i11 dobaviteljem ter Skupščini občin< Nova Gorica in Kranj ter Ljubljanski banki Nova Gorica.
Jubilanti 20-letnega dela pa so dobili posebna priznanja in značke na zasedanjih delavskih svetov v posameznih temeljnih organizacijah i11 skupnih službah, posebno čestitko p3 jim je na svečanem zasedanju izrazil tudi glavni direktor.
Po svečanem zasedanju so si gostja ogledali v avli Kulturnega doma tudj razstavo o dosedanji prehojeni poti Iskre - Avtoelektrike in nekatere izdelke, ki jih izdeluje ta delovna organizacija. Naj ob tem še povemo-da je bila sobota namenjena za srečanje celega kolektiva, vendar so delavci z razumevanjem sprejeli odločitev, da se srečanje prenese na poznejši datum.
Predsednik in namestnik delavskega
Marko Rakušček
V okviru praznovanja 20-letnice novogoriške Iskre-Avtoelektrike so v petek, 25. 4. odp vrata za širšo javnost. Vodiči — delavci iskre, ki so popeljali obiskovalce skozi proizvod prostore so vedeli povedati, da je bilo vseh obiskovalcev kar okrog 1500 kar priča na veli zanimanje javnosti, kaj dela eden največjih novogoriških kolektivov. Največ obiskovalcev bilo iz osnovnih, srednjih in drugih šol pa tudi starejših ni manjkalo, predvsem svoja prijateljev, znancev — delavcev Iskre, saj so prenekateri hoteli videti, kje in kaj oni dela, Med mlajšimi, med šolarji pa je vzklila ne ena želja: „Po končanem šolanju se bom zapos v Iskri".


n
a
n,
n
e
d
o
a
t
n
a
e
j
j
3
i,
i
3
3
i
I
1
!
,!
DO ELEKTROMEHANIKA KRANJ
r
>•5. aprila je bilo prvo zasedanje delavskega sveta Blektromehanike v novi sestavi. Prva seja K bila namenjena izvolitvi predsednika in namestnika delavskega sveta ter izvršilnih organov delavskega sveta in komisij. Dosedanji predsednik je poda! poročilo o delu delavskega sveta delovne organizacije v pretekli mandatni dobi. Poročilo je obsegalo problematiko, s katero so se srečevali samoupravni organi v preteklem mandatnem obdobju ter poglede na sedanjo situacijo in naloge, ki iz nje izvirajo.
Gospodarjenje v I. trimesečju
Izvršni odbor OOZS TOZD TEL je la svoji seji podrobno obravnaval gospodarjenje TOZD TEL v prvem • četrtletju. Ugotovil je, da je bila dosežena skupna proizvodnja s 105 %, eksterna proizvodnja pa s 103 %. Glede na prvi kvartal lanskega leta so rezultati v primerjavi z letošnjim Prvim kvartalom za 45 % višji. Pri tem je dejansko fizično povečanje proizvodnje znašalo 22 % medtem ko je 23 % povišanje posledica dviga plan-1 sko prodajnih cen. Te rezultate je TOZD dosegla s 433 zaposlenimi ali 98,4 % glede na plan za leto 1980.
Izvršni odbor je tudi ugotovil, da je v tem obdobju izstopilo šest delavcev, vstopili pa so štirje. Povprečni neto OD je znašal 6.930 din, kar je za 3 % pod planom oz. 18 % več kot v letu 1979. Pri uvozu in izvozu so bili ugotovljeni izredno nizki rezultati. Temeljna organizacija je izvozila za 91 tisoč dolarjev ali 5 % plana, uvozila pa za 83 tisoč dolarjev ali 9 % plana.
Kljub temu je bilo ugotovljeno, da je razmerje uvoz-izvoz še vedno v korist izvoza, pri tem pa se je tudi izvršni odbor zavzel, da mora biti do konca leta izvoz večji kot uvoz. Do konca leta predvidevajo v temeljni organizaciji le 52 % realizacijo izvoza, saj izvoz, ki je bil planiran v Turčijo
Francu Štularju v spomin
Komaj mesec dni je minilo, odkar smo se poslavljali ob tvojem odhodu v invalidski pokoj, veselili smo se, vesel si bil tudi ti, čeprav s kapljo žalosti, ker si zapušča! delovno mesto. Z bolečino v srcu smo obstali, ko smo zvedeli, da si nas, dragi Franci, za vedno zapustil. Težko se je sprijazniti z resnico, da smo izgubili dobrega tovariša in sodelavca. Dolga leta si se boril z boleznijo, upa! si, da bo šlo na bolje, vztraja! si na delovnem mestu, čeprav težko in boleče ter po skoraj 30-letni delovni dobi v Iskri mora! odnehati.
Tvoje delovno mesto zeva v nas s praznino, težko ga bo nadomestiti s tako dobrim in vestnim delavcem, kot si bil ti. Tvojega prijateljstva, družabnosti in veselega duha ne bo lahko pozabiti.
Franci, ohranili te bomo v lepem spominu, s hvaležnostjo do vsega dobrega, kar si stori! za nas in našo družbo.
Sodelavci TOZD ERO
izpade, realiziran pa bo šele v prvem kvartalu leta 1981. Temeljna organizacija je dosegla celotnega prihodka v višini 109 milijonov 677 tisoč din oz. 101 % plana, čistega dohodka 21 milijonov 544 tisoč din ali 106 %, del čistega dohodka za sklade pa znaša 7 milijonov 680 tisoč din, kar je za 33 % več glede na plan za prvo četrtletje 1980.
Skupna porabljena sredstva z upoštevanjem zalog so se v prvem kvartalu znižala in znašajo točno 25 % planiranih, znašala pa so 80 milijonov 878 tisoč din. Izvršni odbor je glede na poročilo o gospodarjenju v TOZD TEL ugotovil, da je bilo poslovanje TOZD TEL v prvem kvartalu uspešno, pri pregledu podatkov in rezultatov poslovanja, ki so omenjeni glede na resolucijo in stabilizacijske ukrepe pa ugotovil, da v prvem kvartalu TOZD ni odstopala od le-teh.
Izvršni odbor je pregledal tudi sklepe zadnjega zasedanja DS, gradivo za naslednjo sejo ter podal nekaj ugotovitev za izboljšanje samoupravnega delovanja in gospodarjenja.
Izvršni odbor je tudi potrdil predloge sindikalnih skupin za nagradno letovanje sodelavcev v počitniških prikolicah. Za vestno in kvalitetno delo ter za delovanje na področju samoupravljanja je predlagal, da brezplačno letujejo v prikolicah: Anica Langus, Fanika Kus in Sabina Razbor-šek, podal pa bo tudi predlog IPO za odobritev tri dni izredno plačanega dopusta za omenjene delavke.
Alojz Jug
POČITNIŠKA PRAKSA
Pozivamo vse štipendiste Iskre Elektromehanike, da se do 30. 5. 1980 javijo v kadrovski službi v Kranju zaradi opravljanja počitniške prakse (obveznost po pogodbi). Prakse so predvidene:
-	od 02.06. do 20. 06. 1980 -od 24.06. do 16. 07. 1980 -od 11.08. do 29. 08. 1980
-	od 01. 09. do 19. 09. 1980 Želje štipendistov bomo upoštevali, dokler ne bodo mesta v posameznih terminih zasedena.
Čim več štipendistov naj se odloči za prvi in zadnji termin.
Računalniki v novih prostorih
Delavci TOZD Računalniki, poslovna enota Ljubljana smo se v dneh 29. — 31. III. preselili iz dosedanjih najemniških poslovnih prostorov na Titovi 81 in 83 v lastne prostore na Grubarjevem nabrežju 6 v Ljubljani.
Nosilci adaptacijskih del in nadzora so bili sodelavci DO Elektromehanike Kranj, izvajalci pa delavci Iskra Invest« s kooperanti, ki so veliko delo opravili v razmeroma kratkem roku. Zamuda pogodbenega roka je bila v še kar sprejemljivih mejah za naše razmere. Pri taki adaptaciji tudi projektant ni mogel predvideti vseh del, katera so se pokazala med obnavljanjem. Delo je bilo še toliko bolj zahtevno, ker ga je spremljalo budno oko predstavnika Zavoda za spomeniško varstvo. Nekatere stvari so morale ostati v hiši kot spomeniške vrednosti. Ko bodo odpravljene še vse napake izvajalcev in dokončno urejena okolica bo kar prijetno čeprav stoji stavba na robu občine Center.
Pri sami preselitvi so vsi delavci pridno pomagali v želji, da bi redno delo čim manj trpelo in da bi bili stroški preselitve čim manjši saj je že v dokajšnji meri prisotna misel stabilizacije. No, so bile tudi izjeme, saj ni mogoče pričakovati, da je zavest samoupravljalcev pri vseh na enaki stopnji. Razlike oz. zrelost pa pride pri takih akcijah še bolj do izraza.
In kako se počutimo? Predvsem imamo več svetlobe, omogočeno nam je, da smo se lahko porazdelili po organizacijskih enotah, kar predvsem omogoča boljše in kvalitetnejše delo in seveda, več imamo prostora čeprav ne moremo govoriti o razkošju.
Ker je lokacijsko stavba na samem vhodu oz. izhodu iz ali v Ljubljano je verjetno širši interes za postavitev svetlečega napisa „ISKRA“, ki naj bi ga financirala SOZD iz združenih sredstev. Ali je tako razmišljanje sprejemljivo za čas v katerem živimo?
Ob koncu naj cenjenim bralcem povemo še naše nove telefonske številke: 28-853, 21-395 in v bližnji prihodnosti upamo še na dve novi številki.
B. M
IZ TOZD MERILNI INSTRUMENTI OTOČE
V prvem trimesečju uspešno
Izpolnitev proizvodnega plana v prvem trimesečju je bila uspešna. Izdelali smo za 65.655.882 din izdelkov in storitev. Glede na postavljeno dinamiko 65.591.100 din je bil plan dosežen s 100 %-no, ali 25 % letnega plana. Skupna vrednost domače proizvodnje znaša 55.279.865 din, ali 97,8 % načrtovane.
Domača proizvodnja ni bila dosežena v glavnem zaradi slabe oskrbljenosti z uvoznim materialom in sestavnimi deli. Težave so nastopale tudi pri kreditih za obratna sredstva. Za izvoz je bilo proizvedeno za 394.697 dolarjev ali 61,3 % postavljenega letnega plana.
Skupina
izdelkov
Za uvoz smo porabili 309.235 dolarjev ali 13 % predvidenega plana uvoza. Ker izvoz pogojuje uvoz, bo potrebno še globlje in temeljiteje reševati problematiko izvoza. Pri tem je potrebno poudariti, da se izvozni trg zapira in bo problem izvoza še nastopal. Z naše strani pa lahko na izvoz vplivamo s pravočasno dobavo izdelkov in njihovo kvaliteto ter s tem osvajamo trg. Zelo majhen vpliv imamo na ceno, na katero vplivajo v glavnem zunanji faktorji.
Eksterna domača realizacija za prvi kvartal po posameznih skupinah izdelkov je navedena v tabeli:
Kvartalni
plan
(kosov)
Izvršitev
(kosov)
Index
Merilniki z vrt. tulj.
Univerzalniki Merilniki z vrt. železom
Miniaturni indik.
Merilniki ostalih veličin
Merilna elektronika Pribor
Iz tabele je razvidno, da je zelo slaba realizacija na merilnikih ostalih veličin in merilni elektroniki, čeprav so ti izdelki zelo iskani in visoko akumulativni. Vzrok za izpad je treba iskati v pereči materialni problematiki
19.120
17.670
23.300
90.000
21.186
14.576
24.107
88.135
110,8
82,4
104,5
97,9
5.400	2.552	47,3
3.210	2.580	80,4
7.550	3.180	ni
primerljivo
in tudi v subjektivnih težavah, ki so rešljive. Zato bo potrebna večja angažiranost vseh prizadetih, ker je v srednjeročnem obdobju predvidena največja letna rast — do 30 %. J. g.
Jelovška štafeta je postala že tradicija v Radovljiški občini. OOZSMS iz Mehanizmov pa je bila letošnji nosilec te manifestacije. Ob sodelovanju z ostalimi DPO v TOZD je OOZSMS pripravila vse potrebno za start štafete, ki je bi! v torek. 22. 4. ob 14. uri. Po krajši slovesnosti, kateri so prisostvovali člani kolektiva, učenci osnovne šole „Stane Žagar", vojaki garnizona ..Andrej Žvan—Boris", ter predstavniki DPO iz Radovljiške občine je štafeta krenila preko Jelovice, Bohinjskega kota, Pokljuke, Lesc, Podnarta, Kamne Gorice in Radovljice. V petek pa se je Jelovška štafeta pred begunjskim Elanom priključila zvezni štafeti. Povsod ob poti so se delovni ljudje množično odzvali akciji radovljiške mladine in s tem izrazili veliko ljubezen do tovariša TITA.
Vrtalnica v TOZD Instrumenti v Otočah.
Novoizvoljeni delegati DS
Pretekli teden se je zbral na svoje prvo zasedanje novoizvoljeni delavski svet TOZD Orodjarna, da je določil dela in naloge posameznih odborov in komisij. Najprej so izvolili predsednika delavskega sveta temeljne organizacije. Za to dolžnost je bil enoglasno izvoljen Franc Crček, dosedanji predsednik, ki bo svojo funkcijo opravljal še eno mandatno dobo. Njegov namestnik bo Jože Sušnik, ostali izvoljeni člani DS TOZD pa:
Štucin Milan, Špenko Anton, Vidmar Jože, Košir Edo, Tavčar Jože, Lipušček Rajko, Pmovar Vili, Bašelj Alojz, Pelko Vlado, Šturm Jože, Petač Anton, Frelih Stane, Jerman Marija, Omejc Jože, Pirc Matija.
Delavski svet je nato izbral iz voljenih članov — upravni odbor temeljne organizacije v sestavi:
Pirc Matija — predsednik Žerovc Janez — član Koblar Milan — član Čufar Tone — član Perčič Tone — član
—	komisijo za delovna razmerja in osebne dohodke:
Purgar Albin — predsednik Štefančič Janez — član Mezeg Alojz — član Jazbec Marjan — član Mubi Marjan — član
—	odbor za družbeni standard in varstvo pri delu:
Vodnik Peter — predsednik Mavec Branko — član
ISKRA -
ELEKTROMEHANIKA KRANJ TOZD Prodajna organizacija Ljubljana
61000 LJUBLJANA Trg revolucije 3
vabi k sodelovanju na področju projektiranja komutacijske opreme (zasebnih in javnih avtomatskih telefonskih central)
—	več elektrotehnikov — smer šibki tok
—	več TT mehanikov
Delovne izkušnje zaželjene.
Podrobnejše informacije in prijave:
ISKRA - ELEKTROMEHANIKA KRANJ
TOZD Prodajna organizacija Ljubljana
61000 LJUBLJANA,
Trg revolucije 3 (tel. 320-157)
Čuda Bojan — član Križaj Franc — član Ješe Franc — član
DS Orodjarne je zadolžil vse predsednike, da izdelajo idejni plan svojega dela, ter da z vso resnostjo pristopijo k zaupanim nalogam, ker bodo le tako lahko rešene in izpolnjene zadolžitve, Id jih delavcem nalaga gospodarsko planiranje v temeljni in delovni organizaciji.	F. Šenk
Jožetu Kuzmiču v spomin
Nihče ni mogel verjeti žalostnemu sporočilu, da je v prometni nesreči, tragično premini! naš dragi sodelavec in prijatelj Jože. Osuplosti je sledila resnična žalost in potrtost vseh, ki smo delali z njim in težko smo razumeti, da nas je zapusti! v 21. letu starosti — mnogo prezgodaj, zato je naša žalost in bolečina še veliko večja.
Na delovnem mestu je takoj pokazal veliko zanimanje in veselje do poklica, ki si ga je izbral. Pri delu je bi! natančen, poln elana in načrtov, toda usoda je bila močnejša in je neusmiljeno storila svoje. Aktiven je bi! tudi v mladinski organizaciji TOZD TEA na Laborah. V družbi je bil prijeten sogovornik in družabnik, kot človek pa je bi! skromen in obziren.
Z njegovo mnogo prezgodnja smrtjo je ostala praznina doma v Pristavi pri Tržiču in med sodelavci v delavnici posebnih naročil TOZD TEA na Laborah. Izguba našega dragega Jožeta je za nas težko nadomestljiva.
Vsem, ki smo ga poznali, bo ostal v trajnem spominu.
Sodelavci iz delavnice posebnih naroči! TEA


DO ELEKTROMEHANIKA KRANJA

Velike možnosti za izboljšanje delegatskega sistema
Delegatski sistem, delegatski odnosi, delegatsko delovanje, delegatstvo... — so pojmi, s katerimi se srečujemo že šesto leto, odkar delujejo delegatske skupščine. V delegatskem sistemu delovni ljudje in občani izražajo svoje interese v procesu družbenega odločanja. Stvari pa še zdaleč niso enostavne. To se vidi tudi iz kritike mnogih naših delegatov sedanjega (drugega) delegatskega obdobja, ki menijo, da moramo slednjič le odločno kreniti po poti, ki bo delegatom olajšala delo in njihovemu delovanju dala novo kvaliteto.
Vse pomembnejše širše družbene analize uresničevanja delegatskega sistema ugotavljajo, da je razvoj delegatskega sistema odvisen predvsem od razvitosti samoupravnih odnosov in osveščenosti vseh subjektivnih dejavnikov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Podobna, predvsem pa zelo konkretna spoznanja so prisotna tudi v organizacijah združenega dela. Toda sama spoznanja so največkrat premalo, da bi se problemi hitreje razreševali.
V	Elektromehaniki je pobude za boljšo samoupravno organiziranost in uresničevanje samoupravljanja dajal poseben odbor za uresničevanje zakona v združenem delu. Posebno živahen je bil v obdobju 1977—78. Seveda pa ni mogel mimo nekaterih objektivnih težav, ki so bile tokrat prisotne, kot naprimer dejstvo, da je Elektromehanika štela 20 temeljnih organizacij, tri pa so bile v ustanavljanju, in da je v tako velikem organizmu, ki ima posebno dinamiko, težko organizirati povsem zadovoljivo samoupravljanje — zlasti še zato, ker smo bili šibki na področju informiranja. Dobro zastavljeno in programirano delo pa se je ob koncu I. 1977 tako zgostilo, da je bil odbor prisiljen izvedbo programa časovno podaljšati.
V	tem med drugim vidim razlog, da so se posameznosti odlagale celo do današnjega dne, čeprav so bile takrat dovolj jasno ugotovljene mnoge nedoslednosti v sistemu delegatskega delovanja v Elektromehaniki. Že takrat pa so bile izrečene tudi ocene, da se razprave zapirajo v preozek krog na ravni delovne organizacije, da je premajhna aktivnost v temeljnih organizacijah in da je bilo premalo storjenega na družbenopolitičnem izobraževanju in usposabljanju za naloge, ki smo se jih vsi skupaj morali lotevati.
V	teh kritičnih ocenah pa ne morem mimo pomembnega dejstva, da so mnoge pobude dali tudi sami delegati. Navajam štiri primere:
1.	Delegacije za skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Zbor združenega dela občinske in republiške skupščine) so se v Elektromehaniki na lastno pobudo in pobudo predsedstva Skupščine občine Kranj v prvem delegatskem obdobju sestavljale tudi v konferencah. Na treh od petih sestankov so obravnavali izvajanje delegatskega sistema in uresničevanje delegatskih odnosov. Sredi leta 1977 so delegati izpostavili naslednje (povzetek iz zapisnika):
—	delegatsko delovanje ..navzven" ni dovolj dobro organizirano na ravni delovne organizacije; delegati potrebujejo tehnično pomoč v zvezi z gradivi, usmerjevalno pomoč in povezovanje, kadar gre za oblikovanje stališč in pripomb na predlagane ureditve širših družbenih zadev,
—	delegati pogrešajo večjo pomoč strokovnih služb pri tolmačenju strokovnih gradiv (primerjava z zadolžitvami individualnih poslovodnih organov v ..interni samoupravi"),
—	delegati v temeljnih organizacijah imajo težave pri registriranju mnenj iz širše delegatske okolice, zato bo treba informacijski sistem temeljito popraviti,
—	delegati pogrešajo pomoč družbenopolitičnih organizacij pri tem delu,
—	delo delegacij ni dovolj povezano z delom samoupravnih organa/, med delegat-
skimi vejami pa bi morala biti dovolj čvrsta povezava.
Dogovorjen je bil tudi sklic posvetovanja temeljnih delegacij na ravni delovne organizacije, posebej še zato, da bi delegatom drugega delegatskega obdobja omogočili lažji start.
2.	Do tako dogovorjenega posvetovanja je v Elektromehaniki prišlo v začetku I. 1978 in je bila to tretja obravnava delegatskega sistema v prvem delegatskem obdobju. Iz obširnega spiska predlogov in pobud so prisotni vodje delegacij oblikovali naslednje akcijske zaključke:
—	da bo v drugem delegatskem obdobju treba občasno pregledati aktivnost delegatov in organizirati nadomestne volitve (v delegacijah veliko delegatov neaktivnih!),
—	da je delegatsko delovanje v TOZD in DO treba vgraditi v posamezne samoupravne splošne akte,
—	da se je nemudoma treba dogovoriti za nujne organizacijske in druge pogoje za delegatsko delovanje (dokumentacijski center, sistem informiranja, sodelovanje strokovnih služb in administrativno tehnični pogoji), in
—	preiti na sistem samoupravnih oz. delovnih skupin kot temeljne oblike neposrednega samoupravljanja.
3.	Ob koncu I. 1978, torej po polletnem trajanju drugega delegatskega obdobja, je bila v Elektromehaniki problemska konferenca na pobudo predsedstva občinske skupščine Kranj, ki jo je vodila predsednica zbora združenega dela občinske skupščine. Tudi ob tej priložnosti so delegati in drugi udeleženci izpostavili vrsto problemov (nekonkretne in nekoristne izobraževalne akcije za delegate, za pasivnost delegatov vzrok kadrovska predpriprava, povezava s samoupravnimi organi in službami še ni zadovoljiva, informiranje delegacij po sejah skupščin in informiranje delavcev o delu skupščin še ni zadovoljivo, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije se morajo vključiti že v predhodno pripravo dokumentov in gradiv, ki se kasneje obravnavajo v skupščinah, izvesti delitev dela v delegacijah idr.).
4.	Pred nedavnim je bil razširjen sestanek vseh štirih delegacij kranjskega dela Elektromehanike, ki delegirajo delegate v občinsko zdravstveno skupnost. Te delegacije so — kolikor vem — edine, ki so se same organizirale tako, da redno delajo v obliki konference na ravni delovne organizacije. Tudi ob tej priliki so bile podane nekatere kritične pripombe (zakaj poslovodni organi niso poskrbeli za delo delegacij, borna kadrovska sestava v posebnih delegacijah za samoupravne interesne skupnosti, nujnost pogovora z „bazo" ipd.).
Iz prikaza sledi, da je dovolj elementov, stališč, predlogov za organiziranje delegatskega delovanja v Elektromehaniki. Iz njih je možno v zelo kratkem času pripraviti dopolnitve ..poslovnika o delu organov upravljanja, izvršilnih organov in delegacij DO Iskre Elektromehanike Kranj" (lahko je tudi ločen poslovnik za delovanje „zuna-njih" delegacij, lahko tudi le kratka pravila) in urediti vsa organizacijska vprašanja. Storiti je treba korak naprej.
Za elektromehaniko kot velik sestavljen in dinamičen sistem so nevzdržna še vedno zelo razširjena stališča kot npr.: vsak naj se sam angažira, sistem je šele v izgradnji in ne vemo kam pelje, marsikje so še slabše organizirani ipd. Določila čl. 26. Zakona o združenem delu so jasna: ..Delavci uresničujejo samoupravljanje v organizacijah združenega dela .... — z odločanjem po delegatih v delavskih svetih organizacij združenega dela ter po delegacijah in delegatih v organih upravljanja v samoupravnih interesnih skupnostih ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v skupščinah družbenopolitičnih skupno-
r
ZAHVALE

Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka DUROPLASTI, ostalim sodelavcem TOZD TSD ter sin d i k atu
iskreno zahvaljujem za izredno pozornost in lepa darila. Vsem želim še veliko delovnih uspehov.
Ivan Bajželj
Sodelavkam in sodelavcem v umeijevalnici TOZD Števci se najprisrčneje zahvaljujem za lepa spominska darila, ki ste mi jih poklonili ob odhodu v pokoj. Hkrati se zahvaljujem za številne vzpodbudne besede in izraze prijateljstva. Najlepši spomini me vežejo na čas, preživet z vami ob delu, zato je slovo ob mojem odhodu v pokoj nepozabno doživetje.
Vsem želim veliko osebnega zadovoljstva in vesela bom vsakega srečanja z vami
Ivanka Pokorn
Ob upokojitvi se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD TSD in sindikalni organizaciji za izkazano pozornost in lepa darila. V bodoče pa vam želim mnogo delovnih uspehov in napredka	Ana Judež.
Iskreno se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem na trifaznem traku in podsestavu trifaznega števca v TOZD Števci za lepa in izbrana darila ter prisrčne želje ob odhodu v pokoj
- Martin Polutnik.
Informativno
gradivo
OSNOVNI POGOJ
USPEŠNOSTI
POSLOVANJA
Delo na pripravi javnih publikacij o izdelkih je izredno zahtevno in sad sodelovanja med zelo različnimi strokami. Le kvalitetni informativni material zagotavlja uspešno prodajo izdelkov na domačem in tujem tržišču.
Vso življenjsko pot izdelka od proizvajalca — uvoznika do kupca — uporabnika bi lahko razdelili v tri faze:
—	iskanje potencialnih kupcev,
—	konkretno prodajo izdelkov in
—	skrb za prodane izdelke.
Te faze pa mora spremljati ustrezno informativno gradivo, in sicer:
1.	ISKANJE POTENCIALNIH KUPCEV
a)	propagandni prospekt; gre za prvo množično informacijo o novem izdelku. V prospektu, praviloma barvnem, dominira slikovni material, tekst je skrčen in daje le najosnovnejšo informacijo o izdelku. Osnovni cilj prospekta je, da pritegne pozornost potencialnega kupca in v njem vzbudi interes za nakup izdelka.
b)	komercialno-tehnični prospekt: to je zahtevna tehnična informacija o novem izdelku, vendar podana na lahek, zanimiv in neutrudljiv način. To dosežemo lahko le s temeljitim poznavanjem in obvladanjem vsebine, katero v prospektu podamo v kratkih, jedrnatih stavkih in lepem knjižnem jeziku, z zanimivimi primeri uporabe, tehtnimi ilustracijami in potrebnimi tehničnimi podatki.
V fazo iskanja potencialnih kupcev za novi ali že obstoječi izdelek sodi še veliko informativno-reklamnega materiala (plakati, filmi, oglasi), ki pa vendar črpajo osnovne informacije iz komercialno-tehni-čnega prospekta.
2.	KONKRETNA PRODAJA IZDELKOV
V tej fazi gre za konkretne kupoprodajne posle. Zaradi tega potrebuje prodajna služba takšen informativni material, da lahko postreže kupcu s konkretnimi podatki. Sem sodi: —
a)	katalog proizvodov, ki mora vsebovati sliko ali risbo izdelka, vse možne prodajne izvedbe, komercialna imena in oznake teh izvedb ter tehnične podatke, ki zanimajo tipičnega kupca.
b)	garancijski list
c)	tehnično navodilo za uporabo
d)	seznam pooblaščenih servisov
3.	SKRB ZA PRODANE IZDELKE
Proizvajalec mora v garancijskem roku zagotoviti brezplačne servisne storitve in potrebne nadomestne dele. Težko je izpolniti te obveznosti brez servisnih navodil in katalogov nadomestnih delov. Zato je proizvajalec dolžan izdelati servisni priročnik in katalog nadomestnih delov.
Za vsa omenjena dela je treba poiskati ljudi z visoko stopnjo kreativnosti, široke kulture in inteligentnosti, inventivne, originalne ljudi kot tudi za stvari in dela, kajti za svoje delo niso odgovorni le organom upravljanja, temveč tudi javnosti (Hepner).
Obseg kadra za omenjena dela je odvisen od števila in kompliciranosti izdelkov, od strokovnega znanja posameznikov za ta dela (npr. trije prevajalci za tri jezike ali eden za vse tri jezike), od velikosti same delovne organizacije in njenih finančnih možnosti ter od možnosti koriščenja zunanjih uslug. Skratka, glede na vse to se je treba odločiti ali imeti močan lastni oddelek za javne publikacije o izdelkih ob majhni odvisnosti od zunanjih uslug ali obratno. Glavno merilo pri teh odločitvah je kvaliteta, pravočasnost in cena publikacij.
Problem informativno-propagandnega gradiva postaja tudi v ISKRI iz dneva v dan bolj pereč. Stalno se povečuje število finalnih izdelkov, o katerih je treba tiskati raznovrstne publikacije.
Sedanja organizacija dela na infomna-tivno-propagandnem materialu ni ustrezna, ponovno bi morali proučiti celotno organizacijo tega dela v SOZD Iskra in najti možnost organiziranja tovrstnih oddelkov v posameznih delovnih in temeljnih organizacijah, in sicer oddelkov z zadovoljivo kadrovsko strukturo:
(vodja oddelka — slavist — prevajalci — specialisti za tehnično-servisna navodila, kataloge nadomestnih delov, propagandne prospekte, komercialno-tehnične prospekte ter kataloge proizvodov in pripravo vzorcev — fotograf — fotolaborant — retušer — ilustrator — zunanji sodelavci: priznani umetniki, strokovnjaki za grafično stroko itd.) in opremo (pisalni stroji, risalna deska, kopirni stroj, fotostudio, fotolaboratorij, arhivne omare).
Kvalitetna publikacija zahteva veliko volje, prizadevanj in strokovnega znanja cele vrste sodelavcev. Vendar le vsebinsko bogat, izčrpen in ustrezno opremljeni informativni material, ki spremlja izdelek na tržišče, zagotavlja uspešnost njegove prodaje. V Iskri pa imamo številne proizvode, ki tehnološko sodijo v sam svetovni vrh, informativnega materiala o njih pa ni. Kdaj ga bomo preskrbeli?
EK
DELOVNA ORGANIZACIJA ELEKTROZVEZE
Seminar: Iskra za PTT
V	Beogradu je DO Elektrozveza 24. in 25. 4. 1980 predstavila svoje nove kompleksne sisteme za prenos. Seminar v veliki dvorani „Saveza inži-nirja in tehničara Jugoslavije11 je bil dobro pripravljen in temu ustrezno je bilo tudi zanimanje zanj, saj je bilo kot se je pozneje izkazalo nad pričakovanjem. Uvodno besedo je prevzel predsednik KPO DO Elektro-zveze Živojin Abramovič.
V	svojem govoru je spregovoril o Iskrinem proizvodnem programu, o sodelovanju s kooperanti, kot tudi o kompleksnih sistemih, ki jih skupno s svojimi kooperanti lahko nudi kupcu. Glede na pomembnost te predstavitve
Elektrik Lorenz v Stuttgartu. Prvi splošni pogodbi o sodelovanju na	«
prenosni tehniki iz leta 1962 je sledil aneks, ki je zajel leta 1968 bolj podrobno VF ‘kanalni telefonski sistem - tedaj ISEP - MARK 2.
Že tedaj se je pričela taka delitev dela v razvoju in tudi v proizvajanju ; tako, da je SEL razvil in sprva samo on proizvajal velikokanalne sisteme, dočim je Iskra razvila in proizvajala	.
malokanalne sisteme, a je kasneje	5
postopno osvajala tudi vse enote	1
velikokanalnega sistema do 120 kanalov. Proizvodno dokumentacijo za te, 1 pri SEL razvite enote, je dobila Iskra j — po svoji izbiri — z nadoknadenjem j;
povzemamo tudi mi večino Abramovičevega govora:
„Kot vam je verjetno poznano lahko nudi Iskra sodobne naprave za kompletno panogo telekomunikacij, kar tudi ustreza Iskrinemu načelu, nuditi kupcu v različnih projektih kompletne sisteme.
V prenosu predstavlja to:
—	multipleksne naprave za anolo-gen telefonski prenos od 12 do 10800 kanalov
—	potrebno linijsko opremo za prostozračne vode in vse vrste kablov
—	ustrezne naprave za usmeijene zveze v pri nas določenih frekvenčnih področjih s pripadajočimi antenami
—	telegrafske sisteme in naprave za prenos podatkov raznih hitrosti in
—	sisteme za digitalen telefonski prenos po kablih in po usmerjenih zvezah.
edino stroškov kopiranja, kar velja seveda tudi sedaj za nov sistem.
Poostritev tehničnih zahtev JPTT in uvedba sodobnejših načinov gradnje je zahtevala L 1974 prehod na nov, vertikalen način gradnje kanalnih telefonskih naprav, konstrukcijskega sistema gradnje VSEP, ki ustreza , sistemu Bw7R. Tudi za ta sistem je še naprej veljalo omenjeno načelo delitve dela. Po medsebojno dobro usklajenih študijah in v cilju čim manjšega potrebnega uvoza na kanal, je Iskra sama razvila tudi od velikokanalnega 1 sistema vse enote do 120 kanalov, za 1 višje modulacijske stopnje pa sprva ] kompletirala sisteme SEL z enotami, 1 ki jih bo — ko ji bodo dopuščale 1 tehnološke kapacitete — glede na : potrebno še racionalno število tudi : sama osvajala. Malokanalne naprave, 1 predvsem za funkcionalna omrežja, je ;
Povabljeni predstavniki PTT podjetij na seminarju.
Zaradi tega, ker predstavlja to sisteme z izredno širokim asortima-nom posameznih funkcionalnih enot, ki se rabijo nekatere v velikem, nekatere pa v zelo majhnem številu na sistem, se je nujno povezati s proizvajalcem, ki ima osvojen — četudi ne povsem popoln — sistem in ga s primerno delitvijo razvojne dejavnosti in dela dopolniti do zaželene stopnje.
Takšno sodelovanje je Iskra navezala predvsem s firmo SEL Standard
tudi v tem novem sistemu gradnje Iskra razvila tako, da ustrezajo tako našim, kot tudi večini tujih omrežij h1 s tem pričela dobavljati te naprave firmi SEL za nemško in drugo tržišče.
Sistemi, za katere je SEL zainteresiran za nakup v ISKRI za kompleti-ranje svojih projektov, predvsem za nemško tržišče, so iz analogne tehnike:
(Nadaljevanje na 7. strani)
ISKRA COMMERCE
Uspešno prodajali, kupovali | in servisirali, toda...
Iskra Commerce je v letošnjem prvem trimesečju uspešno prodajala tako doma j	kot v tujini, kljub tem pa se je srečevala s številnimi problemi, zlasti pri uvozu, torej
pri preskrbi Iskrinih proizvodnih kolektivov z reprodukcijskim materialom in opremo. Ta kolektiv, skupnega pomena za vso Iskro, so v tem obdobju pestili številni problemi, med njimi zlasti velike zaloge in visoke terjatve, kar pa je vplivalo I	na precejšnjo nelikvidnost, hkrati pa tudi na porast obresti za najeta kratkoročna
i	posojila. Podobno kot marsikje v Iskri, so se tudi v Iskri Commerce še naprej
povečevali stroški poslovanja.
PSPEŠNO NA DOMAČEM TRŽI- lanskoletne prodajne uspehe iz enake-
ga obdobja presegla za skoraj polo-Temeljna organizacija Domači trg v v*co' f$kri Commerce je lani prodala na V tej temeljni organizaciji je naj-JUgoslovanskem tržišču za skoraj mili- uspešneje poslovala direkcija domače Jardo dinarjev (985,5 milijonov) Iskri- nabave, njenim uspehom pa so se jh izdelkov. S tem je uresničila približali tudi v direkciji trgovske košnji prodajni načrt, ki je bil povrh mreže. Kljub temu pa je treba takoj Vsega izredno smel, hkrati pa je poudariti, da so na ta obseg prodaje v
delovna organizacija elektrozveze
seminar je vladalo veliko zanimanje.
(Nadaljevanje s 6. strani)
12-kabelski sistemi z enosmernim h izmeničnim napajanjem vmesnih Ojačevalnikov, 12-kanalni sistem za Prostozračne vode, prenosni 12-kanal-oi kabelski sistem, modulacijska sekundarna stopnja za 60/120 kanalov 23 napajanje 60/120 kanalnih naprav 23 usmerjene zveze in slično. Prve ^nske dobave teh naprav za SEL so Znesle okoli 1 milijon DM.
Sodelovanje s SEL pa omogoča Iskri, da ponudi razen svojih kanalnih uaprav do 120 kanalov tudi višje modulacijske stopnje do 10800 kanalov in linijsko opremo za koaksialne kable za 300 do 10800 kanalov, Zaenkrat iz proizvodnje SEL, ki bi jih Hlode na potrebe pri nas postopno °svajali.
Podobno je tudi na področju 7 GHz naprav za usmerjene zveze, kjer je Iskra razvila in proizvaja 7 GHz naprave za 24,60,120 in kasneje tudi ^00 kanalov. Naprave za 960, 1800, °z. 2700 kanalov pa bi lahko nudila iz Proizvodnje SEL.
Dolgoletno sodelovanje je tudi s firmo Standard Radio 8' Telephone SRT iz Stockholma, kjer je proizvodnji analognega telegrafskega multi-pleksa sledilo osvajanje najprej starejše, nato novejše izvedbe modemov za prenos podatkov, ki jih v velikih količinah dobavimo tudi za SRT.
Na področju digitalnega prenosa imamo že vrsto let pogodbo o kooperaciji s firmo MARCONI ITALIANA iz Genove, kjer proizvajamo 30—kanalni PCM multipleks z linijsko opremo za prenos po kablih; muldeks za 120 kanalov in naprave za usmerjene zveze, ki so tudi predmet te pogodbe, pa nameravamo prevzeti v bližnji bodočnosti.
Razen navedenega imamo še tesno sodelovanje v razvoju z omenjenimi firmami tako, da je na ta način omogočeno tudi reševanje posebnih zahtev kupcev tudi v primeru, če za takšne rešitve tuji partner ne bi bil zainteresiran. Tako imamo posebno v nekaterih primerih enako pravne sodelovanje, tako v razvojnem, kot tudi v tehnološkem smislu."	B. Č.
Bilo je vredno truda
Po seminarju „Iskra za PTT“ smo 56 oglasili še pri organizatorjih. Poza-uimali smo se kakšna je po njihovem Zaključna ocena tega seminarja in če J® izpolnil pričakovanje? Ing. Gorazd l-uznar, vodja sektorja za tržno •uformatiko, nam je takole odgovoril: „Na seminarju smo predstavih nove faksimile naprave za prenos, ki jih lahko proizvajamo bodisi sami, ali pa j' kooperaciji s tujimi partnerji, od {Jaterih sta bila posebej predstavljena UfiL in Marconi.
Na našo predstavitev smo poleg
ZJPTT in Zveznega sekretariata za promet povabili še 50 PTT delovnih organizacij iz SR Srbije, SAP Vojvodine in SAP Kosova. Zanimanje kupcev ter njihova udeležba na seminarju je bila precej nad našimi pričakovanji.
Prvotna bojazen, da bo Iskra na tem seminarju bolj propagator SEL in Marconija, kot pa nosilec programa prenosa v Jugoslaviji, se je pokazala kot odvečna. Kupcem smo namreč prikazali in tudi dokazali, da s tujimi kooperanti sodelujemo povsem enako-
precejšnji meri vplivale cene reprodukcijskih materialov, Id so neprestano rastle. Ob tem bi omenili tudi prodajo, ki jo opravljajo naša Iskrina predstavništva po vsej Jugoslaviji. Gre za posredniško prodajo Iskrinih proizvodnih kolektivov. Predstavništva Iskre Commerce so v januarju, februarju in marcu prodala za skoraj 3 milijarde dinarjev Iskrinih izdelkov (2.8 milijarde).
Prodajni uspehi na jugoslovanskem tržišču so vsekakor veliki, kljub temu pa lahko z gotovostjo poudarimo, da bi prodali še več, če nam ne bi primanjkovalo nekaterih konjunktur-nih izdelkov, kot so sesalniki, gramofoni, nekatera ročna orodja, nekateri manjši gospodinjski aparati, na področju industrijske potrošnje pa števci itd.
USPEŠNO TUDI V SERVISIH
Iskrini servisi so v prvih treh mesecih letos presegli lanskoletne rezultate za dobro petino — vrednost prodanih rezervnih delov in storitev je dosegla skoraj 100 milijonov dinarjev. S tem so se povsem približali letošnjemu pogumno zastavljenemu načrtu.
Seveda bomo o poslovanju temeljne organizacije Servis še obširneje pisali, tokrat naj omenimo le, da se njen položaj postopoma le izboljšuje in da v našem glasilu kmalu ne bo treba več neprestano ponavljati stavka: „Servis, pastorek v Iskri11. Tako pa je treba pri tem omeniti, da so Iskrine proizvodne organizacije le začele spoznavati, da brez dobrega servisiranja tudi ni dobre prodaje.
POVEČAN IZVOZ - ZMANJŠAN UVOZ
V temeljni organizaciji Zunanji trg Iskre Commerce so v prvem četrtletju izvozili za 28,5 milijona dolarjev Iskrinih izdelkov. Četrtletnemu planu so se s tem približali na 5 %, kar pa je kljub temu velik uspeh v primerjavi z lanskoletnim izvozom v enakem obdobju, ko smo prodali na tuje za manj kot 25 milijonov dolarjev naših izdelkov. Tudi o zunanjetrgovinski dejavnosti Iskre Commerce, in torej celotne Iskre, bomo še obširneje pisali. Tokrat naj omenimo le, da bi lahko še več izvozili, če bi imeli dovolj izdelkov za izvoz, če bi bili bolj poslovno disciplinirani, če kdaj pa kdaj kakovost naših izdelkov ne bi »zanihala11, če ...
Medtem pa se je uvoz v letošnjem prvem četrtletju nekoliko zmanjšal v primerjavi z lanskoletnim enakim obdobjem: uvozili smo za nekaj manj kot 31,5 milijona dolarjev reprodukcijskih materialov in opreme. Poudariti je treba, da to zmanjševanje uvoza ni toUko rezultat naših teženj, da bi uvožene materiale nadomestili z domačimi, pač pa se je uvoz zmanjšal zlasti zaradi restriktivnih ukrepov. V uvozni direkciji temeljne organizacije Zunanji trg, zlasti pa seveda v proizvodnih kolektivih, se prav zaradi uvoznih problemov bojijo, da bo od časa do časa v kakšnem kolektivu
pravno, bodisi na razvojnem ali tehnološkem področju, ali pa tudi kot nosilci proizvodnje. Rezultat takšnega sodelovanja pa je, da lahko na jugoslovanskem trgu, vse naprave prodajamo za dinarje, kar je za kupca še posebej pomembno.
Tudi bojazen, da poleg predstavitve programa nismo v stanju ponuditi resnih komercialnih pogojev, je bila odveč, kajti pri naši predstavitvi smo že v uvodu poudarili, da s tem seminarjem Iskra samo prikazuje svoje proizvodne zmožnosti, stvar PTT pa je, da se odločijo za katero od prikazanih variant in nam na tak način dajo sugestije za našo programsko in s tem tudi komercialno usmeritev v bodočem srednjeročnem planu.
Takšno stališče, da morata tako proizvajalec, kot kupec skupno kreirati bodočo usmeritev razvoja JPTT, pa so v celoti podpirali tudi vsi predstavniki PTT.
Na nas je sedaj, da počakamo, da si PTT ustvarijo jasno predsta/o in vtise s seminarja, nato pa bomo morali iti v akcijo in pobrati ter analizirati rezultate naše predstavitve programa.
Poleg tega lahko tudi zaključimo, da smo se iz same organizacije seminarja veliko naučili, kako ravnati v bodoče ob podobnih priložnostih, kajti to je bUo prvič, da smo se odločili za predstavitev v takšnem obsegu.11	,,
prišlo do motenja normalnega poteka proizvodnje. Rešitev je več, gotovo pa sta povečanje izvoza in pa seveda nadomeščanje uvoženih reprodukcijskih materialov z domačimi edina prava pot.
USPEŠNO TUDI V ZASTOPSTVIH IN MARKETINGU
Temeljna organizacija Zastopanja tujih firm v Iskri Commerce je v prvih treh mesecih presegla letošnji četrtletni plan za 2 %, lanskoletne poslovne rezultate iz enakega obdobja pa je presegla točno za polovico. V marketingu so prav tako presegli lanskoletne rezultate, niso pa dosegli letošnjih. Za svoje storitve so zaslužili nekaj manj kot 26 milijonov dinarjev.
V SKLADU Z AKCIJSKIM PROGRAMOM
Znano je, da je Iskra Commerce na osnovi družbene resolucije in družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letošnjem letu uskladila svoje planske naloge s temi dokumenti ter izdelala akcijski program. Osnovne smernice tega programa so: povečevanje obsega prodaje, zmanjševanje zaposlovanja, povečevanje dohodka in usklajena rast osebnih dohodkov z rastjo dohodka ter povečevanje akumulacije.
Glede na te elemente lahko trdimo, da je Iskra Commerce v obdobju januar-marec dosegla vse zastavljene cilje - obseg zaposlovanja je za 2 % pod načrtovanim, dohodek je v primerjavi z lanskim poraste! za tretjino in je znašal skoraj 200 milijonov dinarjev. Prav tako se je za tretjino povečal čisti dohodek in je dosegel dobrih 118 milijonov dinarjev. Sredstva za osebne dohodke so znašala v tem obdobju 81 milijonov dinarjev in so bila le za 18 % višja kot v lanskih prvih treh mesecih. Delavke in delavci Iskre Commerce so ustvarili
tudi nekaj več kot 31 milijonov dinarjev sredstev za sklade. To je skoraj dvakrat več kot v primerjalnem obdobju.
Vse pa le ni bilo tako uspešno v poslovanju tega kolektiva v prvem četrtletju. Zlasti so se ponovili znani negativni elementi iz preteklega poslovanja, ki so v sedanjem nelikvidnem položaju gospodarstva še bolj izstopali. Predvsem velja to za terjatve Iskre Commerce do kupcev, pa naj bo to doma ali v tujini. V primerjavi s terjatvami ob koncu lanskega leta so nam domači in tuji kupci dolžni kar za 90 milijonov dinarjev več in so terjatve znašale ob koncu trimesečja skoraj milijardo 300 milijonov dinarjev (da ne bo pomote, gre za nove dinarje).
Od te vsote so nam samo kupci v tujini dolžni skoraj 900 milijonov dinarjev. Pri vsem tem v Iskri Commerce tudi opažajo, da so terjatve med posameznimi obračunskimi obdobji še bistveno višje kot pri obračunu, kar seveda še kako hromi normalno poslovanje tega kolektiva.
Drug hujši problem so visoke zaloge. Le-te so se od konca lanskega leta pa do konca prvega trimesečja povečale za 50 milijonov dinarjev in dosegle že skoraj 464 milijonov dinarjev. Del tega povečanja gre sicer na račun povečane oskrbe Iskrinih servisnih delavnic z rezervnimi deli, vendar pa je ta vsota daleč nad normalo.
Tretji tak hujši problem, ki pa sta ga pogojila prejšnja dva, so bistveno višje obresti za najeta kratkoročna posojila. Te obresti so dosegle že 31 % od predvidene vsote.
Že v uvodu članka smo tudi omenili, da so se v Iskri Commerce v prvih treh mesecih precej povečali poslovni stroški in bodo morali temu problemu delavci in delavke tega kolektiva nameniti v prihodnje dosti, dosti več pozornosti. Lado Drobež
Imenovali so direktorje predstavništev
V aprilu sta bili dve seji delavskega sveta temeljne organizacije Domači trg v Iskri Commerce. Na prvi, 11. aprila, so imenovali Staneta Vlepiča za direktoija direkcije domače nabave in Marka Pereniča za direktoija direkcije trgovinske mreže. Obe direkciji sta za Iskro izrednega skupnega pomena. Preko prve kupujemo kar tretjino surovin in reprodukcijskih materialov, direkcija trgovinske mreže pa proda od 20 do 50 odstotkov Iskrinih izdelkov, odvisno od posamezne temeljne oziroma delovne organizacije.
Stane Vlepič in Marko Perenič sta ti odgovorni nalogi opravljala že v
prejšnjem štiriletnem obdobju. Novi mandat se jima je začel s 1. majem.
Na drugi seji 29. aprila, pa je delavski svet temeljne organizacije Domači trg imenoval trinajst direktorjev Iskrinih predstavništev v Jugoslaviji in dva vršilca dolžnosti direktorja. Iskra ima zdaj v Jugoslaviji že petnajst predstavništev — v Beogradu, Nišu, Novem Sadu, Prištini, Banja Luki, Tuzli, Sarajevu, Skopju, Zagrebu, Osijeku, Reki, Splitu, Mariboru, Titogradu in v Ljubljani. Direktorji teh Iskrinih kolektivov imajo zahtevno delo. Poleg usklajevalne funkcije, M je
(Nadaljevanje na 8. strani)
ISKRA COMMERCE LJUBLJANA vabi k sodelovanju nove sodelavce za opravljanje naslednjih del za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom
v DS SKUPNE SLUŽBE
DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA, za vodenje sektorja za spremljanje in analiziranje poslov ino-firm in predstavništev
POGOJI:
—	visoka izobrazba ekonomske smeri
—	5 let delovnih izkušenj v stroki
—	opravljena ZT registracija
—	pasivno znanje tujega jezika
DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA, za vodenje sektorja računovodstva POGOJI:
—	visoka izobrazba ekonomske smeri
—	5 let delovnih izkušenj v stroki
DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA, za organiziranje, analiziranje in usmerjanje oblikovanja OD po delu in rezultatih dela
POGOJI:
—	visoka izobrazba ekonomske smeri ali druga ustrezna visoka izobrazba družboslovne smeri
—	5 let delovnih izkušenj v stroki, zaželjeno na področju organizacije nagrajevanja
EKONOMISTA, za opravljanje knjigovodsko bilančnih poslov za skupino ino-firm POGOJI:
—	višja izobrazba ekonomske smeri
—	3 leta delovnih izkušenj v stroki
ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA, ali EKONOMSKEGA TEHNIKA, za opravljanje ino-korespondenčnih in prevajalskih del
POGOJI:
—	srednja izobrazba administrativne ali ekonomske smeri
—	3 leta delovnih izkušenj v stroki
—	aktivno znanje dveh tujih jezikov
V TOZD ZUNANJI TRG
EKONOMISTA ali ELEKTROINŽENIRJA, za opuvljanje manj zahtevnih komercialnih del v ZT
POGOJI:
—	višja ali srednja izobrazba ekonomske, elektro ali splošne smeri
—	3 leta delovnih izkušenj v stroki
—	pasivno znanje tujega jezika
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: ISKRA COMMERCE LJUBLJANA, KADROVSKA SLUŽBA, Topniška 59.
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
Sprejete planske obveznosti
Konec preteklega meseca so na 7. zasedanju delavskega sveta organizacije Iskra—Avtomatika delegati temeljnih organizacij in delovnih skupnosti med drugim, kot osrednjo točko dnevnega reda, sprejeli plan delovne organizacije za leto 1980. To, da smo plan avtomatike sprejemali z zakasnitvijo objektivno pogojuje vrsta razlogov;
Če se vrnemo za nekaj mesecev nazaj, lahko zapišemo, da je delavski svet že konec preteklega leta, točneje 17. 12. 1979 prvič obravnaval gradivo gospodarskega načrta. Le-to je namreč predstavljalo osnovo (plan prodaje na domačem in tujem trgu, plan nabave repro materiala, plan zaposlovanja itd.), na katerih so posamezne temeljne organizacije in delovne skupnosti oblikovale osnutke lastnih planov oziroma programov dela. Ravno v času usklajevanja osnutkov med posameznimi subjekti v delovnil organizaciji, ko naj bi se kot njeno nadaljevanje oblikoval strokovni predlog plana, sta bila sprejeti zvezna in republiška resolucija o politiki izvajanja dmžbenega plana SFRJ ter. nato še dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 ter zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje dnevnic za službena potovanja, nadomestil za prevozne stroške za službena potovanja, reprezentančnih izdatkov, izdatkov za reklamo in propagando itd. V nadaljevanju je to pomenilo ponovno obravnavo gradiva, je na podlagi omenjenih družbenih dokumentov in zakona
doživelo nekaj sprememb oziroma ukrepov za uresničevanje stabilizacije. Po drugi strani pa so resolucija, dogovor in zakon neposredno zahtevali od odgovornih strokovnih kadrov v Avtomatiki še dodatno nalogo, opravilo:
Da bi lahko v plan delovne organizacije vnesli ukrepe, ki jih zahtevajo resolucija, dogovor in zakon je bilo potrebno za vse temeljne organizacije in delovne skupnosti, ki so statusno nastale s 1. 10. 1979 opraviti rekonstrukcijo poslovanja za leto 1979. In kaj pravzaprav pomeni plan in z njim sprejete planske obveznosti?
S planiranjem na ravni Avtomatike delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih usklajujejo odnose v družbeni reprodukciji, zlasti odnose pri pridobivanju in razporejanju dohodka ter pri uporabi sredstev družbene reprodukcije in določajo pogoje za razvoj materialne osnove dela in za zadovoljevanje svojih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb. To pa pomeni, tudi prva večja skupna obveza, ki smo jo delavci Avtomatike po njeni reorganizaciji sprejeli. Pred nami je torej naloga da po samoupravni poti sprejet plan delovne organizacije, ki je bil strokovno obrazložen na zborih delavcev ali po delih delovnega procesa dosledno izvajamo in s tem prispevamo k čim boljšemu gospodarjenju. Da nadaljujemo z dobrimi rezultati, ki smo jih razbrali iz nekaterih pokazateljev za 79 leto in da odpravimo pomanjkljivosti, ki so slabile stabilnost našega proizvodnega progra-
Sodelovanje med Enimsom in Iskro
V	Moskvi je bila 29. aprila v prostorih Stankoimporta podpisana pogodba med Iskro in Enimsom za nakup programskih naprav za krmiljenje obdelovalnih strojev v vrednosti 3.020.000 kliriških dolarjev.
V	imenu delovne organizacije Iskra, Industrija za avtomatiko sta pogodbo podpisala Franc Ferkolj, direktor predstavništva Iskre v Moskvi in Janez Eržen, tehnični svetovalec iz Avtomatike v predstavništvu Iskre.
Sama pogodba je odraz dobrega in razvojno plodnega sodelovanja med Iskro in znanstveno — tehničnim institutom za obdelovalne stroje Enimsom, ki sodi med naj večje tovrstne znanstvene ustanove na svetu ter Mnistrstvom za obdelovalne stroje SSSR.
Prvi rezultat sodelovanja, katerega pričetki segajo že v 1974. leto, je skupen razvoj krmilnih naprav za avtomatizacijo obdelovalnih strojev. ISMAT — 2 pa je prva naprava iz omenjene familije, namenjena krmiljenju revolverskih stružnic, ki je bila razvita v obdobju 1976-1977. Do konca 1978. leta je bilo v Sovjetski
zvezi montiranih že približno 120 kom omenjenih nšprav. Še 1. 1978, je bil izdelan nov program, namenjen posodobitvi obstoječe familije ISMAT ter razrešitvi programa Del tega predstavljajo naprave, katerih delovni naziv je NP — 80, ki se trenutno v fazi razvoja in predstavljajo najmodernejšo zasnovo, tako glede tehnike, saj ima vgrajen mikroprocesor, kakor v tehnološkem konceptu - povezavi človek -krmilna naprava — obdelovalni stroj.
Po sprejetem programu morajo biti te naprave v Moskvi atestirane do konca tega leta, saj bo le tako lahko predstavljal enega glavnih izvoznih artiklov Avtomatike v Sovjetsko zvezo. In to ne samo v SSSR, kjer smo se uspeh uvrstiti v petletni blagovni sporazum med SSSR in Jugoslavijo (vrednost prodaje je ocenjena na približno 15 milijonov dolarjev. Možnosti_ so še za izvoz v druge države; Češko,Itahjo itd. Skupno s potrebami domačega trga bo letno možno plasirati preko 100 kosov omenjenih naprav. To pa je količina, ki jo dosegajo le pomembnejši evropski proizvajalci.
ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA
Imenovali
direktorje predstavništev
(Nadaljevanje s 7. strani)
v zbiranju in posredovanju informacijskega gradiva, sodelovanju v pripravi in neposrednem menjalnem procesu ter v tehničnem vzdrževanju in servisiranju Iskrinih izdelkov, so ti ljudje neposredno odgovorni tudi za izvajanje enotne Iskrine politike, in sicer tako s tržnega kot z drugih družbeno—ekonomskih vidikov.
Njihova vloga, in seveda vloga vseh Iskra še v v naših predstavništvih v Jugoslaviji, pa postaja iz leta v leto še odgovornejša, zlasti zaradi Iskrine usmeritve v profesionalni del programa. Ta delna preusmeritev bo seveda nujno terjala tudi dograditev kadrovske politike na področju trženja v Jugoslaviji. Predvsem bo treba zgraditi nov, sodobnejši matrični način trženja, ki bo slonel na močni integraciji in koordinaciji Iskre na tržišču.
Razpisna komisija vsekakor ni imela lahkega dela. Pregledati in obravnavati je morala čez osemdeset prispelih vlog kandidatov ter vloge dosedanjih v.d. direktorjev predstavništev. Med prijavljenimi je bilo nekaj nepopolnih vlog, nekaj kandidatov pa
ni izpolnjevalo pogojev iz razpisa. Na predlog komisije je delavski svet imenoval naslednje direktorje Iskrinih predstavništev: Beograd - Dragoljub Vukovič, Niš - Radoslav Kočič, Novi Sad - Dragomir Petrovič, Priština -Branislav Zivič, Banja Luka - Stevo Novkovič, Tuzla - Branko Tomič, Skopje — Marko Dameski, Zagreb — Slavko Tatomir, Osijek - Erik Švajger, Reka - Dino Vlačič, Split -Cedomir Pivac, Maribor — Ernest Burja in Titograd — Ratomir Vukčevič.
Za direktorja predstavništva v Sarajevu nobeden od prijavljenih kandidatov ni izpolnjeval razpisnih pogojev. Delavski svet je zato na predlog direktorja temeljne organizacije Tima Kocjana imenoval za vrš ilca dolžnosti direktorja predstavništva Emira Softi-ča. Le-ta je predstavništva vodil že doslej, ni pa kandidiral za direktorja v predpisanem roku. Podobno je bilo v Ljubljani, zato je delavski svet za dobo največ šest mesecev imenoval za v.d. direktorja predstavništva Ljuba Torija, ki je to predstavništvo že vodil v minulih letih.
L. D.
Poleg omenjenega izdelka pa po delovnem programu	teče razvoj
merilne pozicionime naprave — UUMO za obdelovalne stroje, (stružnice, rezkalne in vrtalne stroje). Tudi te naprave bodo lansirane na mikroprocesorski tehniki. Med snovanjem tega izdelka so strokovnjaki ENIMSA in Iskre našU vrsto izvirnih tehničnih reštev, ki bistveno izboljšujejo izkoristek tehnoloških možnosti strojev, in katere bodo prijavljene kot skupen patent sovjetskih in Iskrških strokovnjakov. Tudi za te naprave je rok izdelave izredno kratek, saj mora biti atest izveden do zaključka 1980. leta. Nalogo bo#do naši razvojni kadri uspeli
realizirati samo ob izredni pri:
Pet-letne potrebe Sovjetske
jrizadi
nosti. Pet-letne potrebe Šovjets zveze za ta artikel namreč znašajo približno 4.000 kom. Te in potrebe ostalih tržišč nam prav tako zagotavljajo ekonomsko zanimive serije.
[ev- tako predstavlja enega prvih pristO’
Omenjena pogodba je po vrednosti doslej največja, katero je Iskra Avtomatika sklenila z nekim tujim partnerjem. Dobavni roki za izdelane naprave so sorazmerno kratki, proizvodnja pa dokaj zahtevna. Zato smo se v Avtomatiki dogovorili, da bo proizvodnjo realiziralo več temeljnih organizacij na principu udeležbe v skupnem izvoznem prihodku, kar prav
pov.
Pri tem je bil sprejet enotel koncept kalkulacij, ki postavlja vsi sodelujoče v enak dohodkovni polč žaj. Takšen način, oz. sodelovanje $ tudi pogoj, da bomo lahko v še večji meri realizirali izvozne načrte. Reali'
mvn ivauzaimi iz,vuzaic navile.
zacija proizvodnje novih izdelkov N* j — 80 in UUMO pa bo zahteval3
obsežne priprave v TOZD Avtomatske naprave, TOZD Napajalne naprave, TOZD Elektrospojna vezja, TOZD Naprave za energetiko, predvsem v smislu prehoda proizvodnje na osvaja' nje nove elektronske tehnologije.
Š. D'
1
Iskrin računalnik na simpoziju JU REMA
V okviru letošnjega jubilejnega 25. srečanja „JUREMA 80“ je v Šthbiških toplicah potekal 2. simpozij: „Avtomatizacija in varnost železniškega pro-meta“. Udeležencem simpozija — najvidnejšim znanstvekom in strokovnjakov iz Jugoslavije in tudi tujine se je zelo uspešno predstavila Iskra—DO! Avtomatika z eksponati najsodobnejših anultimikroračunalniških sistemov za daljinsko vodenje prometa. Strokovnjaki iz sektorja Daljinsko vodenje in nadzorovanje v TOZD Razvojni inštitut (kjer so bili ti sistemi razviti), so v času odvijanja simpozija demonstrirali delovanje sistemov. Na simpoziju so sistem predstavili tudi z referatom ..VLOGA TELEIN-FORMACIJSKEGA SISTEMA TI—30/11 PRI VODENJU ŽELEZNIŠKEGA PROMETA (mgr. J. Kanduč — mgr. L. Kos). Zanimanje udeležencev za živ izdelčni eksponat je bilo izjemno veliko — Iskra se je predstavila kot vodilna domača sila, ki gradi na osnovi lastne tehnološke infrakstruk-ture (mikroelektronika, računalništvo) sisteme, ki po svoji tehnološki sodobnosti in sistemski zasnovi lahko tekmujejo z najnovejšimi tovrstnimi sistemi vodilnih svetovnih firm.
Še nekaj podatkov o sistemu: to je aparatumo in programsko modularni mikmračunalniško orientiran več-nivojski sistem centralnega vodenja železniškega prometa:
—	osnovni nivo predstavlja sistem za zbiranje, obdelavo in daljinski prenos podatkov (ISKRA TI—30/11)
—	nadgrajen sistem je mikroraču-nalniški sledilnik vlakovnih številk (ISKRA MIN—30)
—	povsem programsko dodatno
opremo pa predstavlja sistem za avtomatsko vodenje na osnovi vodilne vlakovne številke (zasnova v MIN—30)
Bistvo predstavljajo medračunalni-ške izmenjave informacij, dograjevanje sistema po nivojih od operaterskega daljinskega „komandiranja“ do avtomatskega računalniškega vodenja prometa.
Na koncu dodajno, da je razen do-
mače aparatume opreme kakor tudiv celoti doma razvite programske opre' me (znanja), domača tudi moderfl3 nadzorna plošča s tirno sliko. Tu® oblikovanje aparatur, komandnil1 modulov, tastatur je delo Iskrini!1 strokovnjakov iz TOZD Marketing.
Tako je Iskra s svojo prisotnostjo j na simpoziju potrdila, da je edina j® goslovanska firma, ki nudi domačo tovrstne sisteme, izdelane z znanje® njenih strokovnjakov in da veliko vi® ga v domači razvoj ter je tako garant za postavitev teh sistemov partnerje®
mgr. Leon K®
PRAVILNIK O ENOTNEM IZOBRAŽEVANJU IN ŠTIPENDIRANJU V DELOVNI ORGANIZACIJI
Na svojem 17. zasedanju je delavski svet delovne organizacije Iskra—Industrija za avtomatiko določil osnutek Pravilnika o enotnem izobraževanju in štipendiranju v delovni organizaciji in ga dal v javno obravnavo.
Pred nami je Pravilnik, ki je rezultat dolgotrajnih potreb in želja, da se celotno področje izobraževanja, z vsemi njegovimi oblikami in vsebinami uredi enotno za potrebe celotne delovne organizacije.
Dosedaj so bile pravice in obveznosti delavcev na področju izobraževanja opredeljene v okviru Pravilnika o delovnih razmerjih vsake temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti posebej.
Ker pa so bile v okviru temeljnih organizacij in delovnih skupnosti
Ijene je prihajalo do večkratnih nesoglasij, posebno takrat, ko smo posamezne izobraževalne akcije načrtovali skupno za celotno delovno organizacijo. Pravilnik o enotnem izobraževanju in štipendiranju pomeni velik korak naprej na področju enotnega
r:
DELOVNA ORGANIZACIJA AVTOMATIKA
RAZPISUJE
v študijskem letu 1979/80
Nagrade dr. Vratislava Bedjaniča
za doktorsko disertacijo, magistrska in diplomska dela s področja sistemov, naprav in elementov avtomatizacije, zaščite in stikalne tehnike.
Nagrada je namenjena doktorjem in magistrom elektrotehničnih znanosti ter diplomantom elektrotehniških fakultet.
V študijskem letu 1979/80 bomo podelili:
—	eno nagrado za doktorsko disertacijo v višini 12.000,00 din
—	dve nagradi za magistrska dela v višini po 9.000,00 din
—	šest nagrad za diplomska dela v višini po 5.000,00 din.
Prijave za podelitev nagrad za doktorske disertacije, magistrska in diplomska dela dajejo fakultete in sicer za tiste, ki so svoje delo zagovarjali v študijskem letu, za katerega razpis velja. Prijavi mora biti obvezno priložena doktorska disertacija, magistrsko oz. diplomsko delo z mnenjem fakultete.
Vsaka fakulteta lahko poda največ 3 (tri) predloge za diplomska dela.
Komisija nagrajenih del ne vrača.
Komisija za nagrado dr. Bedjaniča bo sprejemala prijave oz. predloge za podelitev nagrade v letu 1980 do vključno 1. oktobra 1980.
Po sprejetju sklepa o podefitvi nagrad, obvesti komisija vse predlagatelje o sklepu.
Vsak predlog za podelitev nagrade mora biti opremljen z naslovom kandidata in imenom in priimkom mentorja ter njegov naslov.
Nagrada bo podeljena 15. decembra 1980 na dan smrti dr. Vratislava Bedjaniča. Nagrajenci bodo prejeli še diplomo z navedbo imena dobitka, dosežka za katerega se nagrado podeljuje z nazivom delovne organizacije, ki nagrado podeljuje.
Prijave in predloge z ustrezno dokumentacijo je treba poslati na naslov:
Predsedniku ..Komisije za nagrado dr. Vratislava Bedjaniča", prof. dr. ing. Antonu OGORELCU, Fakulteta za elektrotehniko, 61000 Ljubljana, Tržaška c. 25
ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO LJUBLJANA, o.o.
TOZD TOVARNA ORODIJ LJUBLJANA, Stegne 15, ojub.o.
Po SKLEPU komisije za medsebojna delovna razmerja TOZD TOVARNA ORODIJ objavljamo prosta dela in naloge:
1.	DVEH REZKALCEV
2.	TREH STRUGARJEV
3.	DVEH KALILCEV ZA KALJENJE ORODIJ
4.	TELEFONISTA
Za dela in naloge pod točko 1. do 3. je pogoj končana poklicna kovinarska šola ali pa z delom pridobljena delovna zmožnost in pa uspešno opravljeno 60-dnevno poskusno delo. Delo združujemo za vsa dela in naloge za nedoločen čas. Za dela in naloge pod točko 4 pa je pogoj končana osemletka, oziroma z delom pridobljena delovna zmožnost in pa uspešno opravljeno 60-dnevno poskusno delo.
Delo združujemo za nedoločen čas. Novosprejetim delavcem nudimo zelo stimulativne osebne dohodke.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev sprejema splošno-ka-drovski sektor ISKRA AVTOMATIKA TOZD TOVARNA ORODIJ LJUBLJANA, Stegne 15 in v 15. dneh po objavi.
urejanja vseh oblik izobraževanja, predstavlja izhodišče za enotno politi' ko na področju planiranja, financiranja, izvajanja in spremljanja izobraževanja.
Pri pripravi tega pravilnika sifl0 upoštevali določila zakona o združenem delu, družbenega dogovora 0 kadrovski politiki v SRS in občinah' zakona o usmerjenem izobraževanj11 in samoupravnega sporazuma o štipe® diranju.
Pravilnik je razdeljen na več p® glavij, ki obravnavajo:
—	planiranje
—	financiranje
—	vrste in vsebino izobraževanja
—	nadzor nad izvajanjem izobraževanj8
—	prehodne in končne določbe
—	v poglavju o planiranju izobraževanja je zapisano, daje ugotavljanje ®
Franciju
Slabetu
v slovo
V soboto 19. aprila je krog delavcev iz delovne organizacije Iskru-A vtomatika A larmnai tehnika izgubil enega od najboljših sodehvcev Francija SLABETA. V letošnjem poletju bi minilo 10 let kar se je zaposlil v Zavodu za avtomatizacijo in od tedaj je z izredno marljivostjo in vestnostjo opravljal dela in naloge na protipožarni zaščiti
Njegovi sodelavci kot celoten kolektiv so vedno cenili njegov delovni doprinos kot tudi njegove misli, ki so bile usmerjene v ustvarjanje boljšega jutri Njegova želja, da bi svoji družini ustvaril prijetno okolje, je bila mnogo prezgodaj prekinjena, njegove sodelavce - torej nas pa obvezuje, da družini pomagamo ko bo skupaj zasnovane cilje uresničevala.
ISKRA -A VTOMA TIKA TOZD TRŽENJE in njegovi najožji sodelavci
1
(Nadaljevanje na 9. strani)
industrija izdelkov za široko potrošnjo
Seja DS DO
» Preteklo sredo, 7. maja je bilo v j^kofji Loki prvo zasedanje novoizvo-‘jenega delavskega sveta. Sestanek je “U predvsem konstitutivnega značaja, so na njem izvolili —v skladu s Predlogom izvršnega odbora konferen-^ 00 sindikata — člane izvršilnih odborov tega samoupravnega organa.
tem zasedanju so člani sprejeli tudi Samoupravni sporazum o nagrajevanju Posebnih dosežkov v SOZD Iskra s
podeljevanjem „Nagrad Iskre" in priznanj Iskre".
Pričetek seje so delegati označili z enominutnim molkom v spomin na umrlega revolucionarja predsednika Tita. Na seji so sprejeli tudi sklep, da vse temeljne organizacije v okviru svojih finančnih možnosti namenijo namesto vencev na grob tovariša Tita sredstva v Titov sklad za štipendiranje delavcev v združenem delu. Sestanek je bil dan pred pogrebnimi slavnostmi, zato so delegati tudi sprejeli enoten sklep, da se v vseh delovnih sredinah
omogoči spremljanje televizijskega prenosa. V posameznih TOZD in DSSS so odsotnost z dela urejeli samostojno - od kolektivnega dopusta (DSSS Škofja Loka) do spremljanja televizijskega prenosa v tovarni (TOZD TV Pržan), v TOZD Prodaja pa so, npr., prekinili delo in po skupnem vpisovanju v knjigo žalosti odšli domov spremljati pogrebne slovesnosti.
Na tem sestanku so delegati na predlog sindikata izvolili tudi novega predsednika. V skladu z mnenjem, da
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
Pravilnik o enotnem izobraževanju in Štipendiranju v delovni organizaciji
(Nadaljevanje z 8. strani)
načrtovanje izobraževalnih potreb ena lzmed bistvenih nalog delovne organi-^cije. Vsi delavci temeljnih organiza-Clj oz. delovnih skupnosti imajo pravi-c° neposredno in posredno sodelovati Pri načrtovanju izobraževalnih potreb ^ okviru svojih subjektov in na nivoju delovne organizacije. Zakon o usmerjanem izobraževanju nalaga združenemu delu odgovorno nalogo pri Planiranju izobraževanja, saj bodo tzobraževalne organizacije planirale
sv°jo izobraževalno dejavnost izključno na potrebah združenega dela.
" ob izdelavi izobraževalnih potreb je P°trebno planirati tudi denarna in Materialna sredstva s pomočjo katerih 86 bodo izvajale posamezne izobraževalne dejavnosti.
Vsaka temeljna organizacija oz. delovna skupnost planira sredstva za Ovajanje izobraževalnih oblik v skladu s svojimi potrebami.
Na nivoju delovne organizacije pa Se del teh planiranih sredstev posa-nieznih temeljnih organizacij oz. delovnih skupnosti združuje v skupni *lad za izobraževanje, kije namenjen hnanciranju tistih izobraževalnih oblik, ki so skupnega pomena za ce-totno organizacijo in SOZD Iskra.
— tretje poglavje pravilnika obravnava vrste izobraževanja, kijih najprej v groben deli na:
. - pridobivanje temeljnih (osnov-oih) znanj za opravljanje določenih del in nalog
pridobivanje dopolnih znanj, ki dopolnjujejo delavčeva temeljna znanja.
Delavci si pridobivajo temeljna znanja z naslednjimi oblikami izobraževanja:
L osnovnošolsko izobraževanje za delavce z nedokončano osnovno šolo
2. izobraževanje ob delu na srednjih, višjih in visokih šolah in v okviru podiplomskega študija
—	izobraževanje novosprejetih delavcev
—	družbeno—ekonomsko in samoupravno izobraževanje
—	izobraževanje za potrebe SLO in DSZ
—	strokovno izpopolnjevanje članov poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
—	strokovni izpiti.
V	pravilniku so pri vseh obUkah izobraževanja natanko opredeljene pravice in obveznosti delavcev, ki se« vključujejo v izobraževalni proces, opredeljeni so postopki izvajanja izobraževanja, sklepanje pogodb, pogoji za vključevanje v posamezne oblike izobraževanja ter obveznosti do delavcev, ki se izobražujejo.
Posebno poglavje pravilnika predstavlja štipendiranje učencev in študentov za potrebe posameznih temeljnih organizacij in delovnih skupnosti.
Pravilnik v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SRS določa pogoje in način podeljevanja, prejemanja in prenehanja štipendij.
V	nadaljevanju so natanko opisani postopki planiranja potreb po štipendistih, postopek pripravljanja razpisa, izbira štipendistov in sklepanje pogodb iz katerih izhajajajo obveznosti in pravice štipendistov in štipenditorjev.
Naslednje poglavje pravilnika opisuje izvajanje praktičnega pouka oz. delovne prakse, ki jo vsako šolsko leto opravljajo učenci in štipendisti v naši delovni organizaciji. V pravilniku so natanko opredeljene zadolžitve delovne organizacije in pravice učencev in študentov pri izvajanju proizvodnega dela oz. prakse.
— za enotno izvajanje pravilnika o izobraževanju in štipendiranju bo skrbela „skupna komisija za izobraževanje in štipendiranje", v kateri bodo predstavniki vseh temeljnih organizacij oz. delovnih skupnosti.
ROKOVNIK SAMOUPRAVNIH AKTIVNOSTI ZA SPREJEM PRAVILNIKA O ENOTNEM IZOBRAŽEVANJU IN ŠTIPENDIRANJU V DELOVNI ORGANIZACIJI
Aktivnost
1.	Oblikovanje osutka
2.	Določitev osnutka
3.	Poprejšnja javna obravnava
4.	Usklajevanje predlogov in pripomb iz javne obravnave in oblikovanje predloga
5.	Določitev predloga
6.	Obravnava predloga in sprejem
7.	Ugotovitev sprejema
V
2. izobraževanje iz dela (redno šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah) 4- izobraževanje in strokovno usposabljanje na delu.
Dopolnilno izobraževanje, ki P°meni permanentni izobraževalni Proces v katerem delavci dopolnjujejo, širijo in obnavljajo svoja temeljna Znanja, se izvaja preko različnih oblik, kot so: tečaji, seminarji, posvetovanja, obiski sejmov, razstav, specializa-cije ... Zaradi obširnega področja dopolnilnega izobraževanja so v pravilniku podrobneje obdelane naslednje oblike dopolnilnega izobraževanja kot ■šo:
-	udeležba na tečajih, seminarjih,
razstavah itd.
-	učenje in izpopolnjevanje tujih
jezikov
-	izobraževanje za varno delo
Nosilec aktivnosti
Izvršilni odbor DS DO Delavski svet DO Izvršilni organi DPO (10 OOS, KOOS) in delavci na zborih oz. sindikalnih skupinah
Izvršilni odbor DS DO
Delavski svet DO Delavski svet TOZD in delovnih skupnosti Delavski svet DO
Rok
21. 4. 80 25. 4.80
od 25. 4. do 15. 5. 80
21. 5. 80 28. 5. 80 od 28. 5. do 6. 6. 80 6. 6. 80
s>
Novi predsednik DS DO - Janez Rakovec.
ta mandat pripada TOZD Elektromotorji Železniki so delegati izvolili Janeza Rakovca. Novega predsednika bomo seveda še posebej predstavili.
V okviru poročanja bomo našteh še izvoljene člane izvršilnih odborov
TOZD TV PRŽAN
Proslava ob 1. maju
Dva dni pred dnevom OF, 25. aprila, so člani 00 ZSMS TOZD Tovarna TV sprejemnikov s Pržana pripravili! zanimivo proslavo, namenjeno praznikoma OF slovenskega naroda in prazniku dela, 1. maju.
Prireditve, ki so se je udeležili domala vsi člani kolektiva, pripravljena pa je bila na improvuziziranem odru na tovarniškem dvorišču, so se poleg domačih recitatorjev in govornikov udeležih tudi vojaki vojašnice Boris Kidrič, prireditev pa so popestrili še člani folklorne skupine Svoboda iz Mengša.
Vojaki so pripravili nekaj zanimivih pevskih točk ob spremljavi na harmoniko, seveda pa so najbolj pritegnili prav folkloristi z uspešno odplesanimi plesi jugoslovanskih narodov.
Prireditev, čeprav znotraj tovarniške ograje, je brez dvoma dokazala akcijsko moč mladinskih vrst te TOZD, primerno pa so obeležili tudi 30. letnico samoupravljanja in oba praznika naših delovnih ljudi.
Fleischman
delavskega sveta, komisije za odlikovanja, časopisnega sosveta in uredniškega pododbora. Člani odbora za gospodarjenje so: Bojan Demšar (TV Pržan), Anica Fabič (Sežana), Janez Kastelic (Vrhnika), Janko Jelenc (Železniki), Danilo Jež (Idrija), Matjaž Eržen (Reteče), Nada Klučar (DSSS), predsednik pa je Albin Pahor, TOZD Prodaja. Novi člani odbora za organizacijsko kadrovske zadeve so: Danilo Zorman (Pržan), Vera Zakrajšek (Vrhnika), Janez Skok (Železniki), Ivan Jelenc (Idrija), Mirko Rajšek (Reteče), Benjanim Sever (Prodaja), Majda Rant (DSSS), predsednik pa je Franko Kranjc iz Sežane. Odbor za razvoj samoupravljanja:	Drago
Rozman (Pržan), Miro Stopar (Sežana), Silvester Igel (Vrhnika), Srečko Poljanec (Idrija), Danica Kranjc (Reteče), Mile Kandus (Prodaja), Tone Lavtar (DSSS), predsednik bo še eno mandatno dobo Marjan Šmid iz Železnikov.
Člani odbora za razvojno in programsko pohtiko so: Marko Vuk (Pržan) Zrinko Levar (Sežana), Miro Obreza (Vrhnika), Jože Šturm (Železniki), Miloš Šturm (Idrija), Franc Rozman (Prodaja), Robert Deželak (DSSS), predsednik je Velimir Dolenc (Reteče).
Člani komisije za odlikovanja: Peter Us (Pržan), Nadja Zadnik
(Sežana), Viktor Mramor (Vrhnika), Rezka Porenta (Železniki), Milan Likar (Idrija), Marjan Podviz (Reteče), Tone Lavtar (DSSS), predsednik je Božo Iglič, TOZD Prodaja.
Časopisni svet sestavljajo Boris Čeme (Pržan), Marjeta Lango (Sežana), Lojze Terftla (Železniki), Pavel Lapajne (Idrija), Tomaž Rupnik (Reteče), Breda Novak (Prodaja), Stane Fleischman (DSSS), predsednik pa je Franc Fefer iz Vrhnike. Novi člani uredniškega pododbora so: Štefan Gumilar (Pržan), Darko Cotič (Sežana), Lado Horvat (Vrhnika), Mirko Polajnar (Železniki), Srečko Poljanec (Idrija), Danica Kranjc (Reteče), Stane Koprivnikar (Prodaja), predsednik je Stane Fleischman iz DSSS.
Na tem zasedanju delavskega sveta so delegati potrdili tudi sestav odbora s posebnim statusom za LO in družbeno samozaščito. Po funkciji so člani Marjan Može, predsednik 10 KOOS DO, Božo Iglič, predsednik ZB DO, Tone Pušar, predsednik KS ZSMS DO, predsednik delavskega sveta DO Janez Rakovec in glavni direktor DO Simon Primožič. Na seji so delegati izvolili tudi namestnika predsednika delavskega sveta. V skladu s predlogom sindikata je to Boris Gec iz Sežane.
Stane Fleischman
S '
Člani 10 KOOS Delovne organizacije so se zbrali pred zasedanjem delavskega sveta v Škofji Loki 7. maja na 3. redni seji. Obravnavali so predloge kandidatov za člane izvršilnih odboro DS DO, pripravili so predloge za izvolitev odbora s posebnim statusom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Posebno poglavje njihovega dela je bilo namenjeno usklajevanju stališč do izplačil iz sklada skupne porabe v temeljnih organizacijah. S tem v zvezi so člani zavzeli načelno stališče, da se regres izplača v štirih razredih v skladu z zahtevami zvezne in republiške resolucije. Spregovorili so tudi o problematiki višine kilometrine ter se strinjali, da se višina le-te v posameznih okoljih prilagodi finančnim možnostim, oz. zahtevam resolucije. Zanimivost s sestanka: člani so se enoglasno strinjali o pomenu solidarnostne pomoči med TOZD znotraj delovne organizacije pri izplačevanju regresov. Medsebojna pomoč bo potrebna zaradi nezadostnih skladov skupne in splošne porabe v nekaterih TOZD!
Spremljanje enotnega izvajanja pravilnika se izkazuje v naslednjih skupnih nalogah, ki se opravljajo na nivoju delovne organizacije:
—	planiranje izobraževalnih potreb
—	planiranje skupnega sklada za izobraževanje
—	izbira štipendistov in ostale štipendijske zadeve
—	nadzor nad delovanjem kluba štipendistov,
—	organizacijo praktičnega pouka oz. proizvodnega dela
Rokovnik samoupravnih aktivnosti za sprejem Pravilnika o enotnem izobraževanju in štipendiranju predvideva, da se bodo vse aktivnosti zvrstile do konca meseca junija 80, ko naj bi delavski svet delovne organizacije ugotovil sprejem pravilnika.
Janka Lazarevič
Volitve
zaključene
Rezultati volitev delavcev DO Industrija širokopotrošnih izdelkov, ki so bile 11. aprila, so zbrani. Splošna ocena poteka vohtev je zelo dobra, saj je bila udeležba na voliščih, kjer so glasovali za delegate DS SOZD in organ samoupravne delavske kontrole SOZD kar 85,72 %. Z drugimi bese-' dami to pomeni, da se je vohtev udeležilo nekaj manj kot 3000 delavcev.
V delavski svet SOZD Iskra so bili izvoljeni Franc Bergat (Železniki), Franc Glušič (Pržan), Jesenovac anc (Vrhnika), Jaka More (Reteče) in Silvo Penko (Sežana). V odbor za samoupravni delavski nadzor SOZD Iskra sta bila izvoljena Miro Jurjavčič (Idrija) in Srečko Zalar (TOŽD Prodaja, Ljubljana).
Hkrati so potekale tudi volitve za delegate DS DO in Samoupravne delavske kontrole Delovne organizacije. Novo delegacijo TOZD TV Pržan se-’ stavljajo Anton Janeš, Jože' Jaklič, Leon Mežnar in Slavka Štupar. V Sežani so za delegate izvoUli tri delavce - Boris Gec, Aldo Orel in Zdravko Pipan. Tovarna antenskih naprav na Vrhniki ima dva delegata, izvoljena sta bila Rudi Velkavrh in Franc Volek. Tovarno elektromotorjev iz Železni-’ kov bodo predstavljali 4 delegati -
Vinko Nastran, Stane Kemperle, Matevž Pogačnik in Janez Rakovec. Idriji pripadajo 3 delegatska mesta — Ivan Jelenc, Ivan Lazar in Marjan Likar. Delegati Tovarne gospodinjskih aparatov iz Reteč so Franc Langer-nolc, Slavko Plestenjak in Dragica Bergant. Delegata iz ljubljanske TOZD Prodaja sta Friderik Dacar in Aleša Šavc. V DSSS Škofja Loka so za delegata v DS DO izvolili Roberta Deželaka in Marino Kolenc.
Člani delavske kontrole Delovne organizacije pa so: Boško Jovičevič (TOZD TV Pržan), Zdravko Kralj (Sprejemniki Sežana), Janez Menard (Antene Vrhnika), Tone Šolar (Elektromotorji Železniki), Miran Jurjavčič (Montaža Idrija), Emil Novinc (TGA Reteče), Sašo Gvardjančič (Prodaja Ljubljana) in AmaUja Ambrožič (DSSS Škofja Loka).
Pred zaključki
Koordinacijski odbor sindikata DO Široka potrošnja je na seji, ki je bila v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani 21. aprila, obravnaval v prvi vrsti kadrovske zadeve. Člani so evidentirali kandidate za odbore delavskega sveta Delovne organizacije in kandidate za komisijo za odhkovanja. Časopisni sosvet in uredniški pododbor glasila Iskra, poleg tega pa so predlagali tudi
vrsto kandidatov za člane odborov delavskega sveta SOZD Iskra.
Pomembna točka razprave so bila tudi izplačila iz sklada skupne porabe za letošnje leto. S tem v zvezi so člani ugotovili vrsto neenakosti v okviru Delovne, pa tudi na ravni Sestavljene organizacije. Še vedno je odprto vprašanje izplačevanja nadomestil za potne stroške, ki se v večini temeljnih organizacij obravnava razUčno, delegati pa tudi niso zavzeli skupnega stališča do izplačevanja letošnjih regresov. Enotno stališče bo sindikat lahko posredoval šele po prvem maju, že sedaj pa je moč pričakovati, da izplačevanje regresov za letovanja po posameznih temeljnih organizacijah Široke potrošnje ne bo potekalo po enakem ključu.	SF
TOZD ELEKTROMOTORJI
TOVARNA RASTE
Gradbena sezona se bliža višku, to pa smo opažih tudi v Železnikih, kjer gradijo novo tovarno. O značilnostih te investicije smo pred časom že pisali, zato naj tokrat pod fotografijo zapišemo le podatek, da je bila posneta v soboto, 26. aprila. Lepo je razvidno, da tudi dan pred slovenskim praznikom, pa čeprav je to povrhu še sobota, pridne roke niso počivale, novi tovarniški prostori pa vse bolj dobivajo obrise, kakršni bodo ob otvoritvi.	SF
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA
V IEZE stabilizacijske naloge
uspešno izvajajo
Prvi trije meseci leta 1980 kažejo dobre rezultate. Ugotovimo lahko, da plan in naloge iz programa stabilizacije uresničujemo uspešno. Celotni prihodek je za 399, dohodek pa 43 % večji od enakega obdobja leta 1979. Prisotne pa so tudi nekatere težave.
Delitev ustvarjalnega dohodka v višini 196 mio din je bila taka, da smo večji del namenili skladom, še posebno poslovnemu. V primerjavi s planom smo ga realizirati že 33 % in je za 50 % večji kot v prvih treh mesecih leta 1979.S
Gibanje osebnih dohodkov smo podredili naporom družbe za stabilizacijo in jih praktično v prvih treh mesecih nismo povečevali, čeprav smo) imeli možnost glede na ustvarjeni dohodek. Poudariti pa je potrebno, da rezultati prvih treh mesecev ne smejo biti in ne morejo biti osnova večjega dviga osebnih dohodkov, posebno ob spoznanju, da nas čaka težko leto, z grožnjami pomanjkanja uvoznih re-promaterialov, zlasti v drugi polovici leta. Poprečni osebni dohodki so se v primerjavi s prvimi meseci leta 1979 povečali za 20 %. Ta procent povečanja je posledica rasti OD vsi drugi polovici leta 1979 in ne v letu 1980.
Na področju štednje in zniževanja materialnih stroškov smo dosegli pričakovanja, saj so nam materialni stroški naraščali 4 % počasneje od rasti celotnega prihodka. Tudi ta uspeh je prispeval k zelo uspešni rasti dohodka.
Na katerih popodročjih poslovanja moramo še povečati napore?
Kljub temu, da smo dve pomembni področji, to je ustvarjanje in delitev CP, dohodka in osebnih dohodkov ter
zniževanja stroškov poslovanja, uspešno obvladali, moramo naredil več v naslednjem:
1.	Visoko planirani fizični doseg proizvodnje nismo uspeli realizirati tako kot smo načrtovali. Kljub temu pa je za 11% večji od preteklega obdobja. Za večjo proizvodnjo so bili že izdelani ukrepi po posameznih proizvodnjah in proizvodih.
2.	Zaloge surovin in repromateriala v višini 113 mio din so narekovale izdelavo ukrepov za njihovo znižanje oz. izboljšanje njihovega obračanja.! Čeprav so se surovine in materiali močno podražili, posebno še nekateri) uvoženi, to ne sme biti ovira za uspešnost izvedbe te naloge. V to nas sili tudi nelikvidnost' in zaostrena situacija na področju uvoza repromateriala.
3.	Razmerje izvoza in uvoza moramo in bomo še izboljšali v prid izvoza. V prvem tromesečju tega leta smo izvozili za 2,6 in uvozili za 1,9 mio dolarjev. Podatki nam kažejo za to isto obdobje negativen trend, saj je uvoz naraščal hitreje od izvoza. To stanje bomo vsekakor odpravili, vendar je nujno preanalizirati celotno verigo od proizvodnje, do realizacije izvoza, s katero nismo zadovoljni. Odločneje bomo ukrepali na področju izvozne stimulacije in uvozu destimulacije.
Nujnost, opreti se na lastne, sile, na lasten izvoz za uvoz in spoznanje, da nam ne bo nič danega od nekoga drugega, jje garancija, da bodo vse naše naloge deležne uspehov. Pri tem pa bomo še v večji meri zahtevali doslednost in učinkovitost izvajanja nalog vseh tistih, s katerimi sodelujemo pri ustvarjanju dohodka znotraj pa tudi zunaj Iskre.	q 7
no tehnologijo. Za svoje prav posebne namene jo bodo jasno morali projektirati in izdelati sami, saj je na trgu ni dobiti.
Naj omenimo še to, da mnogo sodelujejo tudi s strokovnimi inštitucijami izven domače TOZD, in to za vprašanje svoje opreme ter na strokovnem področju. Tako sodelujejo z inštitutom Jožef Stefan, IEVT in dru-
gimi.
F. Kotar
Komunisti
tvorno
sodelujejo tudi v strokovnem delu
Člani 00 Zveze komunistov v delovni skupnosti skupnih služb so se v ponedeljek, 28. aprila srečali na red-’ nem sestanku. Najprej so sprejeli informacijo o pariški konferenci komunističnih partij Evrope. Nato so analizirali delo družbenopolitičnih organizacij in strokovnih služb v delovni skupnosti. Zlasti zanimiva je bila razprava o poglobljeni povezavi dela, zlasti strokovnega, za TOZD.
Informacija o pariški konferenci ni bila nikomur nova, saj je mogoče v tisku in na televiziji zvedeti za stave in stališča vodstva in članov ZKJ. Komunisti 00 ZK DSSS so stališče ZKJ podprli.
Družbenopolitične organizacije v Skupnih službah IEZE imajo v sedanji obliki dela že kar precej skušenj, saj v
TOZD ELEKTROLITI
Mladi delovno
TOZD SPECIALNI ELEMENTI
Razvojnikom ne
V	tovarni specialnih elementov imajo razvojniki prav posebne pogoje dela. Večina proizvodov, ki jih v tej tovarni • naredijo, služi posebnim namenom in zato je pravzaprav večina! izdelkov enkratnih, to pa seveda za-' hteva mnogo dela v razvoju in tehnologiji. Maloserijska in serijska proizvodnja pa je v Specialnih elementih šele na začetku.
Dejavnost razvoja je pogojena z dejavnostjo tovarne. Ta pa je zelo široka. Tako izdelujejo filtre, specialne kondenzatorje, tračna transformatorska jedra, elektromagnetne sklope, elektromehanske sestavne dele, žične potenciometre, posebne upore in specialne preklopnike. Vse te dejavnosti imajo tudi posebne izvedbe, pač po željah naročnikov.
Izdelujejo tudi navite komponente, kot so transformatorju, magnetni ojačevalniki in elementi za odpravljanje frekvenčnih motenj. Tudi s kemijo se precej ukvarjajo, tako pripravljajo! elektrolitski papir za registriranje meteoroloških podatkov, s katerim pokrivajo vse jugoslovansko povpraševanje. Prej so ga meteorologi uvažali.! Izdelujejo tudi različna sredstva za zaščito elektronskih elementov, tako različne zalivke in cemente.
Imajo tudi specialno galvaniko za delo s plemenitimi kovinami, tako zlatenje in srebrenje služi predvsem za profesionalne elemente. Imajo tudi močan laboratorij za aplikacijo umetnih snovi in zaščito elementov (inkap-sulacija).
V	Elementih imajo že dolgo registrirano raziskovalno enoto, ki je sedaj pridružena raziskovalni enoti IEZE. V njej je zaposlenih 22 ljudi, od tega je 15 raziskovalcev in raziskovalnih sodelavcev.
Kot smo že omenili v začetku, je razvojna dejavnost široko razvejana. Raziskovalci potrebujejo mnogo specializacij in posebnih znanj. Pred nedavnim so večinoma ..prodajali znanje" — se pravi, za druge so razvijali različne specialne elemente, izdelovali pa so jih naročniki sami. Zdaj pa vse več proizvodnje iz svojega razvoja osvajajo sami. Tako za aplikacije umetnih snovi in zaščito elementov delajo praktično za vso Iskro in še za nekatere zunanje naročnike.
Imajo večne kadrovske težave. Ta specialni položaj razvojnikov in zahtevnost znanja zahteva mnogo prakse. Ubadanje z vgradnimi ele-
manjka dela
proslavili prihod štafete
Vodja razvoja v Specialnih elementih Edo Prestor.
menti pa za večino mladih ljudi ni zanimivo in zato mnogi odhajajo na različno drugo delo, kjer so uspehi vidnejšisin otipljivejši. Zanimivo pa je, da tisti, ki se poglobijo in ostanejo dalj časa, „se zapišejo“Elementom, saj je ta dejavnost po svoje zelo zanimiva zaradi širine in zahtevnosti dela v razvoju.
V elementih pripravljajo novo gradnjo v Stegnah. Od tega tudi razvojniki mnogo pričakujejo. Predvsem bodo dobili precej nove raziskovalne opreme za svoje laboratorije, in tudi pogoji dela se bodo izboljšali, zlasti na področju kvalitete. Nova tovarna pa bo postavila pred razvoj tudi nove naloge. Predvsem bodo razširili že začet program serijske proizvodnje tračnih jeder, in še nekaterih serijskih proizvodov. V novi tovarni bo potrebna tudi nova specialna oprema z zahtev-
mladosti
Kot smo že pisali, so mladi v Iskri v Mokronogu zelo delavni. Vse bolj se vključujejo v delo samoupravnih organov in tudi na delovnih akcijah pri urejanju okolice nove tovarne. V soboto 26. aprila pa so pričakovali Titovo štafeto z novim dosežkom: Šli so v brigado, ki je ves dan popravljala ceste.
Akcijo je organizirala mladina iz Trebnjega, Šentruperta, Mirne, KS Mokronog, Iskre, Šentjanža in mladincem so se pridružili tudi vojaki iz bližnje vojne pošte. Tako je brigada štela kar lepo število - 160 mladincev. Iskra šem iz Mokronoga so se pridružili tudi štipendisti, kar je zaposlene mladince še posebej razveselilo. Spoznavanje na delovnem srečanju. Malokje tako naredijo.
Brigada se je razdelila v dva dela. Eni so popravljali cesto iz Šentruperta preko Vrha do Roženberka, drugi pa so popravljali cesto iz Šentruperta preko Vrha proti Zabukovju. Vsaka skupina je imela „v delu" 5 kilometrov ceste. Delo je bilo lepo opravljeno in vaščani so bili navdušeni nad mladimi brigadirji.
Medtem, ko so brigadirji popravljali cesto, so ostali mladinci pripravili vse potrebno za sprejem zvezne Titove štafete. Sodelovali so tudi v štafeti sami. Sprejem je bil lep, prisrčen in prav zato veličasten. Mladi Iskraši so ponesli z domačimi mladinci in vojaki tovarišu Titu tople želje za ozdravitev in zahvalo za svobodo, za lepo mla-. dost in mu obljubili še več naporov za boljši jutri.
Marjetka Povše
Na delovni akciji.
Na sestanku 00 ZK v skupnih službah IEZE.
tej organizacijski obliki delajo že pet let. „Vendar na dobrih rezultatih dela ne moremo zadovoljno obsedeti. Vsaka družbenopolitična organizacija je živ organizem, ki raste, se razvija in živi. Zato bo treba oblike dela prilagoditi času in tokovom, ki progresivno napredujejo v naši družbi. Treba bo delo še poživiti tudi na področju širših aspektov. Ne smenK> gledati življenja in dogajanja v našem gospodarstvu in potitičnem življenju le s svojimi lastnimi očmi. Vse moramo gledati z očmi naše skupnosti. Tako bomo dosegli, da bo Zakon o združenem delu zaživel v praksi," je dejal sekretar 00 Jože Oblak.
Razpravljale! so ugotovili, da moramo vedeti, da organizacija delovne’ organizacije ni nič fiksnega in večnega. Svobodna menjava dela ima še nešteto možnosti in ravno tu je odprto področje dela na ostvaritvi Zakona o združenem delu v praksi. Namen delovne organizacije je proizvodnja v! TOZD in združevanje čim več strokovnih opravil na ravni delovne organizacije. To je racionalno, tu je več1 možnosti, da bo delo strokovno? opravljeno. Vsaka TOZD si za strokovna opravila ne more privoščiti strokovnjaka, često tudi ne bi bil polno zaposlen. Zato je racionalno in ekonomično čim več strokovnega dela združiti v skupnih strokovnih službah.
Prav zato imajo komunisti v delovni skupnosti še večjo odgovornost za racionalno in strokovno delo v de-
lovni organizaciji. Zlasti pa je seveda ^ pomembno, da je odnos med sode- ^ lavci in službami znotraj strokovnih k. služb najboljši. „V ta namen bo treba prilagoditi tudi statut najnovejšim na- v logam, ki se kažejo pri praktičnem vsakdanjem delu," je dejal Jože ,S| Oblak.	k
Mirko Cokan pa je opozoril, da je treba gojiti delo sindikalnih skupin, ki so v strokovnih službah lepo zaživele. Vodilni delavci in zlasti komunisti naj poskrbijo, da se bo ta najširši forum še bolj tvorno razraščal in posegal v vse dejavnosti skupnih služb. Javne razprave tako dobijo svojo polno moč, saj vsakdo v svoji sredini pove svoje mnenje in sodeluje pri odločanju.
Za to poživljeno delo družbeno-
političnih organizacij in poglobljeno |n
strokovno sodelovanje znotraj skup-
nih služb ter za plodnejše sodelovanje s TOZD bodo že čez en teden sklicali širši družbenopolitični aktiv delovne skupnosti.
Zanimiv je bil tudi prispevek . Otmarja Zorna, ki je opozoril, da bo | Ji treba informatiko poživiti. „Informa- df cije morajo priti med vse sodelavce, jnt strokovne in nestrokovne, med vodil- Ti
ne in izvajalce. Le tako bo delo teklo sinhrono in ne bo prihajalo do parcialnih rešitev, ki včasih hromijo sistematično delo.
DO ISKRA INVEST SERVIS
I*
Se bodo pocenili prevozi?
:
Znano je, da je avto v .vsa ki družini „član“, ki največ poje. Tako nekako je tudi v delovnih organizacijah z osebnimi vozili, ki so na razpolago vodilnim ljudem za osebne službene prevoze. Prav zato ima Iskra — In ve st servis organizirano službo za transportno dejavnost, ki ima na razpolago več osebnih vozil s šoferji. Ta vozila so na razpolago vsem naročnikom v Iskri.
Zanimivo je, da so letos po stabilizacijskih resolucijah močno upadli službeni osebni prevozi. To je tudi sad stabilizacijskih prizadevanj znotraj Iskre. Tako so osebni avtomobili v Iskri — Invest servisu manj zasedeni kot lansko leto v tem času. To pa je za prevozno dejavnost ISE gotovo problematično. Osebni dohodki zaposlenih šoferjev namreč normalno tečejo, amortizacija tudi in ostali stroški, kot so garažiranje, vzdrževanje in drugi prav tako.
Isto upadanje zanimanja za osebne prevoze z osebnimi vozili so zabeležili tudi ostali prevozniki v Ljubljani: tako Sap rent — a — car, Magistrat, Vi at or — taksi in drugi. Porabniki pravijo, da so osebni prevozi postali predragi. Seveda pa se ob tem postavlja vprašanje, kako naj dobro gospodarijo ti prevozniki, saj imajo manj prihodka in ostanka dohodka, če so avtomobili nezasedeni.
Treba je povedati, da ima Iskra — Invest servis pogodbe- z nekaterimi prevozniškimi podjetji, da ob konicah pri njih naroči taksije oziroma vozila rent — a — car. Zaradi tega ima Iskra, ki naroči osebno vozilo pri teh prevoznikih tudi določene prednosti in ponekod do 20 % popusta pri prevozni ceni. To pa nikakor ni malo, če upoštevamo večje relacije, kjer imamo opraviti z večjimi suma mi.
Zanimiva je primerjava cen pri prevozu posameznih prevoznikov, tako domačih, Iskrinih kot najetih. Za primer vzemimo prevoz na relaciji Ljubljana, Otoče, Bohinj in nazaj v Ljubljano. Prevoz traja na primer od
iv T
8.00 do 19.00, kilometer pa je 220. V |< tem primeru stane: Skupna cena po kalkulaciji 2.185,50 din, 20 % po- Mr pusta pa zniža stroške tega prevoza na k 1.942,30 din.	n
Pri Iskra Invest servisu to znese ^ 2.398 din, k temu prištejemo še dnevnico 166 din, kar znese 2.564 ij din.	I 17
Magistrat pa računa takole: 20 km po 11 din je 2.240 din in če j/ prištejemo še dnevnico 166 din je to 2.586 din. Nekaj cenejši je rent — a -car.
Seveda je pri različnih prevoznikih cena različna, čemur je v glavnem vzrok različna kvaliteta vozil. Gotovo j je ceneje prevažati se s „stoenko“ kot z Mercedesom.
Zanimiv je predlog Iskra — Invest servisa, da bi čimveč osebnih vodi rabili organizirano. To se pravi, da bi I ne imeli direktorji lastnih šoferjev in avtomobilov, ki so na razpolago le eni osebi, ampak bi bili osebni avtomobili v lasti odroma upravljanju USE, kjer bi jih po potrebi naročali za svojo porabo. S tem bi namreč dosegli, da bi bili ti avtomobili na razpolago večim ljudem in bi bili tako bolje zasedeni in zato rentabilneje uporabljeni.
Poleg tega predlagajo, da bi šoferji med čakanjem opravljali še druga vzdrževalna dela, kadar pa bi vozili popoldne, bi se jim to štelo v redni fond delovnih ur kot prerazporeditev in ne kot nadure. Višje nadomestilo bi prišlo v poštev le v nočnem času — se pravi od desetih zvečer do petih zjutraj, ko bi dobili nadomestilo OD v višini 200 %. Tudi tako bi znižali ceno prevozov.
Skratka, z združitvijo vozil v enoten sistem, bi bila ta nekajkrat več porabljena, kar bi bistveno zmanjšalo prevozne stroške in s tem rentabilnost poslovanja ne le v Iskra — Invest servisu ampak tudi v DO in TOZD, ki bi se vključili v ta sistematičen osebni i prevoz.
PREDSEDNIK CK ZKS FRANCE POPIT si je v petek, 25. aprila v avli naše Poslovne hiše ogledal razstavo „Inovacije v NOB“. Predsednika sta pozdravila Predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič in njegov namestnik Ljuban Artič. "Gzstavo si je France Popit ogledal z razlago Dušana Marinška iz Ljubljanske ki je pokrovitelj te prireditve in spomina na znanje in partizansko iznaj-alfiyost. Predsednik Popit je pohvalil zamisel prirediteljev te zanimive razstave, Kl /e lep pogled v umsko in ustvarjalno delo v najtežjih časih naše zgodovine.
VvVXX1
slovenske založbe v letu leso
Založniška dejavnost v Trstu
k
Serijo naših obiskov pri slovenskih za-^hikih zaključujemo z obiskom pri ured-fi , knjižnih izdaj Založništva tržaškega "‘k* Marku Kravosu.
2 I ^dvomno predstavlja danes slovenska ožniška dejavnost v Trstu zelo po-tarn'^en ^in'teU, ki prerašča samo območje -piskih Slovencev in se enakopravno ter •"embno vključuje na tem področju v štor*60 s'ovenski kulturni in politični pro-
..Naša založba", nam je dejal Marko Kra-11_s' -ie dedič bogate založniške dejavnosti 11 organiziranosti, ki so jo Slovenci v Trstu Dr 5°rici gojili z izdajanjem knjig, zlasti č* prvo svetovno vojno in tudi delno še v Q?u fašizma. Znano je, da je prav na tem -°čju izhajala vrsta politične in družbo-wne literature, ki je na ostalem sloven-^ območju ni bilo, saj je bil Trst v" , ^.em smislu pred prvo svetovno vojno 1 01 središče slovenskega delavskega gibala- Tudi takoj po prvi svetovni vojni, tja 1924—1925. leta slovenska založniška lavnost kljub italijanski okupaciji ni pre-v in morda je zanimivo, da so prav v rstu izšli že leta 1924. prvi Leninovi go-i n v slovenščini. To je vsekakor izreden • 0iav za celotno slovensko založniško delavnost, čeprav je treba reči, da je kasneje aradi fašizma ta slovenska dejavnost izgi-J ? in je samo nekaj malega poskušal pisa-1 France Bevk, ko je v glavnem izdajal na m območju svoja dela. Zato ni nič čudne-r3' Založništvo tržaškega tiska nadaljuje rit0 svetlo tradicijo, ko sta bila Trst in Go-i'ca center slovenske založniške dejavnosti I j zato tudi danes skuša nadaljevati idejno ^vsebinsko tradicijo te naše kulturne de-
Po vojni smo začeli z založniško dejav-Ijostjo v Trstu in Gorici tako rekoč iz niča. srneljne naloge našega založništva so bile pkrat periodične publikacije in periodična .formacijska sredstva in prav zavoljo tega farno danes na tem območju precej revij n časopisov, med katerimi je poleg dnevni-Primorski dnevnik vsekakor treba ome-'d otroško glasilo Galeb, mesečnik Dan in °vi Matajur, ki je kot štirinajstdnevnik na-/^ojen beneškim Slovencem. V italijan-.“fi izdajamo Bolettino d’l nformazione, ki Paja vsakih 14 dni in v italijanščini infor-'ra večinski narod o problematiki sloven-
ske narodnostne skupnosti v Italiji. Dalje ne moremo iti mimo letnega almanaha Jadranski koledar, ki skupaj z izbranimi knjigami za naročnike predstavlja tudi svojevrstno književno dejavnost in neposreden stik s slovenskimi bralci na območju Italije. Vendar moram reči, da kljub vsemu temu do 1970. leta pri nas nismo imeli kake načrtnejše in dolgoročnejše založniške dejavnosti, zato o njej lahko govorimo le za obdobje zadnjega desetletja.
Seveda pa je k razvoju načrtne in dolgoročnejše založniške dejavnosti prispevalo tudi dejstvo, da so se začele v Trstu in Gorici razvijati slovenske institucije, ki so nujno potrebovale takšno dejavnost, s tem pa so jo tudi omogočile. Tako naj na prvem mestu omenim Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu, odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu ter Študijski center Nediža, ki v glavnem svojo znanstveno raziskovalno dejavnost objavljajo v naših knjižnih zbirkah. Tu gre za znanstveno raziskovanje in utemeljevanje naše preteklosti in naše problematike, kar je izrednega pomena, saj prav s publiciranjem v knjigah lahko vse te zadeve tudi ovrednotimo.
In prav iz zgoraj omenjenih razlogov mora naša založba izdajati vse, kar imamo ustvarjalnega na našem območju, bodisi da gre za literarno področje, saj imamo tu precej imen in ljudi, ki potrebujejo organizirano možnost, da lahko izdajajo tovrstna dela, bodisi da gre, in to se mi zdi še pomembnejše, za izdajanje del iz preteklosti, del, ki so nastajala v času tako imenovanega založniškega mraka pri nas, to je od leta 1928 pa tja do 1960. leta. In pokrivanje takšnih črnih lukenj v naši preteklosti je pomembno zlasti za področja, kot so umetnostna zgodovina, ker doslej še ni bilo in-ventarizirano slovensko kulturno-umetni-ško bogastvo v Benečiji, na Tržaškem in Goriškem in si posamezna obdobja s tega področja skušajo prilastiti Italijani, ker sami nismo pokazali dovolj pozornosti, zlasti tistim našim ljudem, ki to zaslužijo, v mislih imam takšna slikarja kot sta Špacapan in Tominc. Pri tem pa se v celoti zavedamo, da s to problematiko ne moremo obremenjevati drugih slovenskih založb, ker mora pač vsaka založba izražati zraščenost z nekim prostorom. Pri tem pa tudi sami najbolje čutimo in vidimo te p robi e-
Prebrali smo za vas
Dejstvo je, da je naš sedanji čas, zlasti pa delavsko samoupravljanje, še bolj Poredkoma tema umetniškega ustvarjanja, čeprav je na drugi strani spet res, da vsekakor zasluži in tudi terja umetniško upodobitev. Čemu je tako, bi zdaj Podrobneje ne razpravljali, vendar pa je mogoče čas še vseeno preblizu, da bi ga lahko objektivno in zato čim bolj prepričljivo izrazili. Vendar pa predstavlja v tem smislu izjemo roman Sretena Nikoliča „Jeklo in gobelin", s katerim nas je resnično Presenetil: živo je zarezal v naš povojni čas ter postavil v središče dogajanja delavca. Tako smo po tematiki dobili delo, kakršnih je le malo na današnjem knjižnem trgu.
Toda delo ni zanimivo zgolj po svoji pereči, aktualni tematiki, temveč tudi po svojem slogu pripovedovanja: je sveže sodoben in hkrati dojemljiv za bralca.
Glavni junak romana Vili Podgornik, monter, pride na proslavo tridesetletnice velikega podjetja, gre konkretno za mariborsko Hidromontažo in se ob tej Priložnosti spominja razvoja svojega podjetja, uspehov in težav, hkrati pa še enkrat Prehodi svoje osebno življenje, podoživlja svoje delo, članstvo v tem velikem kolektivu. Postaje njegovega življenja in dela so hidrocentrale: Mariborski otok, Jablanica, Zvornik, Mavrovo, Djerdap, Pakistan, Šoštanj. Ob življenju osrednjega Junaka so živo prikazane tudi usode mnogih njegovih tovarišev, delavcev, monterjev in inženirjev ter njihovo romanje od delovišča do delovišča, njihovo življenje daleč °d doma.
S takšno svojo tematiko bi avtor kaj lahko zdrsnil v struge tako imenovanega socialističnega realizma, lahko bi zašel v patos in nerealno prikazovanje življenja velikega gradbišča, vendar se to ne zgodi, čeprav je v ospredju skoraj besna in Nerazumljiva sla po delu, ki glavnemu junaku na začetku njegove poti skoraj onemogoči intimno življenje, saj zapusti dekle v IVbriboru in skoraj pobegne pred njo v daljno Jablanico.
Prizore z gradbišča zamenjujejo prizori iz intimnega življenja in doživljanja glavnega junaka, ki si na drugem koncu Jugoslavije najde ženo in zvesto Spremljevalko Zvezdano, vendar pa po nesrečnem naključju ne more imeti otrok z njim. Dalje so v romanu plastično upodobljene burne seje delavskih svetov, na katerih delavci — samoupravljalci brez dlake na jeziku kritizirajo vodilne strukture, dobro in zanimivo je orisan odnos med vodilnimi in delavci, zlasti pa še problem jNženirjev, polnih teorije in hkrati na začetku brez konkretne prakse, ki jo monterji ln seveda naš glavni junak imajo skoraj več kot je potrebno.
Vendar pa vsi ti problemi, ki tarejo in pretresajo danes skoraj slehernega našega zaposlenega človeka, nikakor niso upodobljeni in zastavljeni stereotipno in shematično ter črnobelo, temveč živo, prepričljivo in plastično. Vse to pa daje romanu zares pravico, da gp označimo za enega prvih romanov in umetniških Upodobitev našega samoupravljanja in kar je še zdaleč pomembnejše: glavni junak je sodoben, naš delavec, tisti, ki dejansko ustvarja in s svojim delom v praksi potrjuje Našo sedanjo samoupravljalsko stvarnost, ki sploh niti ni tako preprosta, temveč je 'u, med nami, vsa zapletena, revolucionarna, nikoli zaključena, a vendar še kako Vredna umetniške upodobitve. Zato je v tem smislu Nikoličev poskus popolnoma uspel.
. Roman , Jeklo in gobelin", je izdala založba Borec v prevodu Bogdana Gradišnika ln opremi Nadje Furlan.	q £
y
me, saj imamo tudi direkten stik bralca s knjigo in obratno.
Poleg tega, da odražamo potrebe našega prostora s svojim programom in delom, pri tem ne spregledujemo funkcije, ki jo lahko opravlja naša narodna skupnost tudi za preostali širši italijanski in evropski prostor. Tako skušamo z našimi publikacijami, ki jih objavljamo v italijanščini, zainteresirati Italijane za našo problematiko, bodisi da jim omogočamo stik s slovenskimi kulturnimi dobrinami. Prav zato ima naša založba tudi sorazmerno precej obsežno število knjižnih izdaj v italijanščini, vse te knjige pa so izraz slovenskega Okolja in naših potreb. Na drugi strani pa tudi čutimo, da moramo svoje probleme in prisotnost posredovati širši slovenski in jugoslovanski javnosti ter publicirati taka dela, ki govore o nas, da bi tako informirali slovensko in jugoslovansko javnost, ker takšne informacije, razen s čisto političnega področja, žal skoraj ni.
V tem smislu so bili v zadnjem desetletju naravnani vsi naši programi in naše knjižne zbirke in tako smo na področju leposlovja doslej izdali pet naših avtorjev, v načrtu pa jih bomo še več, saj vzpodbujamo tudi nove mlade avtorje, ki s tem dobivajo v današnjih programih več možnosti za izdajanje svojih del. Tako smo v preteklem letu izdali vrsto likovnih edicij, med njimi računalniške podobe Edvarda Zajca, Spacalovo monografijo, v kateri so natisnjene njegove grafike, skupaj z verzi Srečka Kosovela ter monografijo likovnega dela Alojza Černigoja. V našo dejavnost smo vključili tudi celo vrsto otroške in mladinske literature, ki je nastala na našem območju.
Pravkar smo izdali zbirko lepilnih sličic pod naslovom naša mala domovina, ki v slovenščini in italijanščini seznanja mlade bralce z našo zgodovinsko, kulturno in politično problematiko in razvojem. Te dni je izšla tudi knjiga Iva Jelerčiča ..Zgodovina zborovskega petja na Primorskem", ki predstavlja vsekakor tudi pomemben prispevek k tej kulturno-umetniški in amaterski dejavnosti Slovencev na našem območju." je zaključil prvi del našega razgovora urednik knjižnih izdaj Založništva tržaškega tiska, pesnik in književnik Marko Kravos. D ^
r
TRI PESMI
Bili so dnevi,
ko sem žarela kot poletni dan, ko sem tako ljubila, da še to sem pozabila, kako mi je ime.
Toda cel lok ljubezni zamenjala ne bi za en sam tvoj nasmeh.
Tvoj smeh,
navihan, razigran, ljubeč, poln vprašanj.
O, dete moje!
Kako si moje, zlato, malo dete, dete moje!
Globoko v meni, globoko, globoko v temi, v oazi svetlih spominov in srečnih sanj, spi usanjena lepotica sreča.
In še globje, čisto na dnu zavesti, čisto ob robu svetlobe zavest, da vse mine.
Nimam denarja in ne zlata,
a vendar sem strašno bogata.
Tam zunaj na soncu dve skuštrani glavici se s peskom igrata.
Milena Majcen
\___________ J
DOPISUJTE V NAŠE GLASILO
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektroni ehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana.
—	V.d. glavni urednik Otmar Zom,
odgovorni urednik: Dušan Željcz-nov, tehnični urednik:	Janko
Golnar, novinar — komentator Mara Ovsenik.
-	Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittricj) (Avtomatika), Lado Drobež (Islčra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelek-trika), Boris Čerin (DO Elektro-zveze) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo - Naslov: Ljubljana, Trg revolucije 3, tel.: 324-061. 324-261. — Tisk: — Časopisno tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEV-NIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
______________________________________)
Sklepi 11. zasedanja DS SOZD Iskra (21.4.1980)
11. zasedanja Delavskega sveta SOZD Iskra, dne 21. 4. 1980
DS razreši zaradi odhoda v pokoj člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za dejavnost koordinacije investicij, kakovosti, za usklajevanje nastopov Iskre v organih in telesih SEV tov. Klavs Vladimira, z dnem 31. 1. 1980, pri čemer mu tudi preneha delovno razmerje.
DS potrdi sklepe 10. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 27. 2. 1980 in sprejme informacijo o izvršitvi in izvajanju sklepov. Pri tem opozarja na vse OZD, ki svojih zadolžitev po sklepih 114, 129, 130 tč. 1 in 131 niso realizirale oz. sprejele svojih odločitev, da iste opravijo do naslednjega zasedanja.
DS sprejme na znanje poročilo Marcela Božica o gibanju cen uvoznih repromate-rialov v I. tromesečju 1980, podano v skladu s 125 sklepom točka 3.
Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Edija Delopsta, predloga izvršilnih organov DS ter dostavljenega gradiva sprejme DS soglasno naslednje sklepe:
1.	DS sprejme predlog sprememb in dopolnitev letnega programa SOZD Iskra za leto 1980 za uresničevanje ciljev in obveznosti iz Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1976—1980.
2.	Plan dejavnosti TOZD Marketing (za stroške sejmov) se z ozirom na sporni 5. člen Zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev (Ur. I. SFRJ št. 5/80) po pridobitvi uradnega tolmačenja ustrezno korigira. Prav tako se ugotavlja, da odgovornost za pravno uporabo določil tega zakona glede dejavnosti marketinga nosi predlagatelj, ki je usklajeval potrebe ustreznih sredstev s tem zakonom.
3.	Izvršiti je potrebno korekcijo številčnega dela letnega programa SOZD Iskra za leto 1980 s sprejetimi letnimi programi delovnih organizacij.
Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Edija Delopsta, predloga izvršilnih organov DS ter dostavljenega gradiva sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS sprejme ..Poročilo o poslovanju SOZD Iskra v letu 1979" z ugotovitvijo, da je bilo leto 1979 uspešno tako na področju samoupravne in poslovne organiziranosti v smislu Zakona o združenem delu kot tudi na poslovnem področju. Dobri poslovni dosežki v letu 1979, predvsem na področju osnovnih pokazateljev gospodarjenja, kot so proizvodnja, izvoz ter finančni rezultat, dajejo solidno osnovo za izpolnitev planskih obveznosti za obdobje 1976—1980, kajti z letom 1979 smo dosegli skoraj v vseh pomembnejših postavkah rezultate, ki odgovarjajo dinamiki izpolnitve srednjeročnega plana 1976—1980 v letih 1976—1979. Nekateri rezultati v poročilu za leto 1979 pa opozarjajo tudi na določene slabosti in probleme v posameznih delovnih organizacijah, ki ovirajo hitrejši in kvalitetnejši razvoj zlasti na področju zaposlovanja, investicijske dejavnosti, kakor tudi na področju ustvarjanja in razporejanja dohodka. V zvezi s tem so tudi v teku akcije, ki naj v letu 1980 s stabilizacijskimi ukrepi odpravijo ugotovljena neskladja.
Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Edija Delopsta, predloga izvršilnih organov DS ter dostavljenega gradiva sprejme DS soglasno naslednje sklepe:
1.	DS sprejme kot informacijo ..Analizo razvojnih možnosti SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981—1985."
2.	Vsaka DO določi po enega delegata za usklajevanje postopka sprejema Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981—1985. Že posredovane pripombe na srednjeročno usmeritev naj se upoštevajo v procesu usklajevanja.
3.	DS naroča Odboru za gospodarjenje in dohodkovne odnose, da tekoče spremlja proces planiranja v SOZD Iskra in skupno s KPO SOZD izdela podrobnejši časovni potek sprejemanja planskih dokumentov na nivoju SOZD.
Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Edija Delopsta,predloga odbora za gospodarjenje in dohodkovne odnose ter dostavljenega gradiva sprejme DS soglasno naslednji sklep:
DS sprejme „Enotno metodologijo in minimum enotnih kazalcev, ki so potrebni za pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje planov v SOZD Iskra", ki bo služila pripravi, sprejemanju in uresničevanju planov oz. planskih dokumentov v SOZD Iskra v obdobju srednjeročnega plana 1981—1985.
Na osnovi podane obrazložitve Lotarja Kozine, predloga in mnenja odbora za kvaliteto in razprave ter dostavljenega gradiva sprejme DS soglasno naslednje sklepe:
1.	DS sprejme ..Poročilo o kakovosti proizvodov Iskre" z ugotovitvijo, da je potrebno povečati napore pri zagotavljanju kakovosti na osnovi že sprejetih
sklepov in Samoupravnega sporazuma o zagotavljanju kakovosti izdelkov in storitev organizacij Iskre. Dodatno je potrebno takojšnje in poglobljeno ukrepanje pri:
—	politiki servisiranja naših proizvodov
—	informatiki o kakovosti v domači in zunanji trgovini
—	spremljanju stroškov kakovosti novih izdelkov
—	zagotavljanju kakovosti novih izdelkov
—	usklajevanju merilne opreme
Posebno pozornost je potrebno posvetiti izobraževanju in motiviranju vseh delavcev za boljšo kakovost.
2.	DS priporoča OZS, da ponovno preverijo že podvzete akcije ter v večji meri vključijo organizacije skupnega pomena IKM in ZORIN pri realizaciji tekočih in perspektivnih nalog.
3.	DS zadolžuje KPO SOZD, da podvzame ustrezne ukrepe v smislu, da se posamezne zadolžitve, ki izhajajo iz poročila bolj natančno opredelijo, določijo roki in nosilci.
4.	DS naroča Odboru za kvaliteto, da na osnovi izdelane analize nagrajevanja po kriteriju kakovosti in zanesljivosti proizvodov poda ustrezen predlog na naslednjem zasedanju DS.
Na osnovi podane obrazložitve predsednik KPO SOZD Antona Stipaniča predloga odbora za tržništvo ter dostavljenega gradiva sprejme DS soglasno naslednji sklep:
DS sprejme ..Sklepe 9. konference mednarodnega trženja Iskre, ki je bila v času od 19. do 21. marca 1980 na Bledu", ki bodo služili nadaljnjemu delovanju in usmeritvi na področju zunanjetrgovinskega poslovanja.
Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Miloša Kobeta, predloga odbora za razvojni program in raziskovalno dejavnost ter dostavljenega gradiva sprejme DS soglasno naslednje sklepe:
1.	DS sprejme predlog Samoupravnega sporazuma o medsebojnem dolgoročnem sodelovanju na raziskovalnem, strokovno-tehničnem in izobraževalnem področju med SOZD IskrainSŽ — Metalurški inštitut Ljubljana.
2.	DS pooblašča predsednika KPO SOZD Antona Stipaniča za podpis sporazuma.
3.	DS imenuje v koordinacijski odbor za izvajanja sporazuma: Alojza Severja, DO Elementi — TOZD Magneti Cirila Zevnika, DO Elektromehanika — TOZD Razv. tehnološki center J urico Zadravca, DO Avtomatika — TOZD Razvojni inštitut.
4.	DS pooblašča Odbor za razvojni program in raziskovalno dejavnost, da spremlja izvajanje sporazuma.
V zvezi z delegatskim vprašanjem glede sodelovanja s KK Iskra Olimpija in na osnovi predloga predsednika KPO SOZD Antona Stipaniča, sprejme DS soglasno naslednja sklepa:
1.	DS naroča delegatom Iskre v 10 KK Iskra Olimpija, da izdelajo do naslednjega zasedanja DS poročilo in podajo predlog oz. stališče in mnenje glede bodočega sodelovanja.
2.	DS sprejme iniciativo, da se s strani Iskre sproži vprašanje financiranja vrhunske športne dejavnosti v republiki.
Na osnovi predloga KOS SOZD sprejme DS soglasno naslednje sklepe:
1.	DS zaradi daljše službene odsotnosti razreši tov. Henigman Marjana kot člana koordinacijskega odbora za spremljanje izvajanja Samoupravnega sporazuma o sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan Ljubljana in na njegovo mesto imenuje tov. Igorja Pompeta iz DO Elementi.
2.	DS razreši dosedanjega člana sveta Šolskega centra Iskra Kranj Silvestra Logondra in imenuje za novega člana sveta za mandatno dobo 2 let tov. Franca Orla iz DO Elektromehanika.
3.	DS imenuje za delegata Iskre v komisiji samoupravne delavske kontrole pri Elektrotehniški šoli v Ljubljani Janka Lazareviča iz DO Avtomatika.
Na osnovi predloga KOS SOZD glede na zadolžitev po 133. sklepu sprejme DS soglasno naslednji sklep:
DS meni, da je kljub težki ekonomski situaciji, ki se že vrsto let pojavlja pri opravljanju dejavnosti za letovanje, smotrno na nivoju SOZD Iskra ohraniti skupne letovanjske kapacitete. Zato daje DO Iskra invest servisu pooblastilo, da v letu 1980 prosto razpolaga s kapacitetami počitniške skupnosti v smislu dobrega gospodarja s tem, da kapacitete za letovanje ponudi v SOZD Iskra 10 dni pred ponudbo zunanjim partnerjem in to pod enakimi pogoji za posamezne kategorije zakupa. S tem pooblastilom DO Iskra invest servis prevzema odgovornost za eventuelni izpad dohodka pri opravljanju te dejavnosti v letu 1980.
Na osnovi podane informacije Marjana Trojarja in stališča odbora za organizacijo in informatiko sprejme DS soglasno naslednje sklepe:
1.	DS sprejme na znanje informacijo o trenutnem stanju na področju informatike v SOZD Iskra oz. problematiko o nabavi računalniške opreme.
2.	DS zadolžuje KPO SOZD, da obravnava omenjeno problematiko, pregleda vse vloge za nabavo računalniške opreme, ki so predložene GZ ter sprejme odločitev glede na že potrjen koncept informacijskega sistema v SOZD Iskra.
3.	DS naroča OZD, da vse vloge za nabavo računalniške opreme ali znanja, ki gredo izven Iskre posredujejo DO ZORIN zaradi enotnega reševanja problematike oz. skupnega usklajevanja na kolegiju za organizacijo in informatiko.
DS posreduje vsem OZD dopis DO ZORIN z namenom, da se v roku enega meseca TOZD izjasnijo o sprejemu Samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev, pravic in obveznosti med DSSS SOZD Iskra in TOZD v organiziranju Standardizacija Ljubljana.
Občni zbor ŠD Iskra in prvomajski turnir
v soboto dne, 26. aprila 1980,)e šahovsko društvo Iskra na II. letnem občnem zboru, ki je bil v stolpnici Iskra, obračun svojega dela za preteklo dvoletno obdobje.
Poročila so podali: predsednik Šahovskega društva Pavle Sešek, ki je poročal o prehojeni poti društva, težavah, ki so jih bolj ali manj uspešno premagovali pri uresničevanju svojih ciljev in o perspektivi, da postane društvo sčasoma zopet pojem slovenskega šaha, kar bo mogoče doseči le z množičnostjo in načrtno vzgojo igralcev.
Sekretar društva Pavle Jereb je v svojem poročilu poudaril, da je Šahovsko društvo Iskra deluje praktično na celotnem slovenskem področju. V svojih vrstah ima združenih prek 50 kategoriziranih igralcev v matičnem društvu v Ljubljani in prek 220 igralcev v 16 sekcijah v posameznih TOZD Iskre.
Daleč najmočnejša je šahovska sekcija Elektromehanika - Kranj, ki združuje prek 100 šahistov. Pohvale vredno je, da so vzgojili 20 šahistk, ki redno posečajo tekmovalne turnirje in s tem znatno vplivajo na razvoj ženskega šaha v Iskri.
Izvršni odbor je zaradi široke razvejanosti dela ustanovil naslednje komisije:
—	tekmovalno komisijo za množični šah v sestavu: Jereb, Brezigar, Černe,
—	komisijo za šahovski dom v sestavu: Brezigar, Černe, Čopič, Žnidaršič, Jereb,
—	tekmovalni svet I. moštva v sestavu: Preinfalk, Krivec, Papler, Medini,
—	komisijo za povezavo s šolami v sestavu: Steiner in Merlini
—	komisijo za srednjeročni program v sestavu: Sešek, Preinfalk, Jereb.
O realizaciji programa za delavska — sindikalna in množična tekmovanja je pomembna ugotovitev, da so v celoti -ealizi-rali svoj program. Med pomembnejše prireditve vsekakor sodijo srečanje z JLA, dvoboj Starejši — Mlajši, tekmovanja za pokal Maršala Tita, tromesečni turnirji v hitropoteznem šahu Iskre za pokal 1001 točk in pokal zmagovalcev, turnir Elektro-mehanike v počastitev dneva republike, mednarodni turnir našobcu in druge.
Kot kapetan prvega moštva je Anton Preinfalk poudaril, da smo doslej z doseženimi uspehi v tekmovanju v drugi zvezni ligi lahko zadovoljni, vendar pa bi bilo potrebno s sistematičnim delom in organizacijo lastnega mojstrskega turnirja doseči višjo raven naših šahistov, da bi lahko realizirali željo za izboritev pravice igranja v I. zvezni ligi.
Občni zbor je sprejel tudi predlog, da Šahovsko društvo podeli posebna priznanja poslovodnim in družbeno političnim delavcem v SOZD Iskri, ki so pripomogli k razvoju šahovskega društva Iskre. To priznanje prejmejo: Hujs Jože, Barborič Boštjan, Dvoraček Marjan, Čebela Jože, Šilc Janez, Pavlica Miloš, Mihev Aleksander, Preskar Stane in Noč Remigij ter Sešek Pavle.
Priznanje za delo po sekcijah prejmejo:
Brce Martin, Mavrič Olga, Zorman Vinko, Černač Sandi, Šiško Franc in Izgoršek Boris.	i
Priznanje za tekmovalne dosežke pa prejmejo: Golc Nevenka, Novak — Markovič Mihaela, Steiner Darko, Barle Janez, Podlesnik Bogdan in Kerec Jože.
Občni zbor je izvolil tudi novo vodstvo Šahovskega društva in sicer:
Izvršni odbor:
Predsednik: Preskar Stane Podpredsednik:	Brezigar Bogdan in
Čopič Drago
Tajnik: Merlini Dušan Blagajnik: Preinfalk Anton Kapetan I.moštva: Preinfalk Anton Pomočnik kapetana I. moštva: Merlini Dušan
Referent za množični šah: Černe Dane Gospodar: Cimerman Stane Člani: Cotič Darko, Černač Aleksander, Jereb Pavle, Obrez Darja, Sešek Pavle, Štempihar — Mavrič Olga,
Nadzorni odbor: Papler Jože, Mauhler Janez, Galle Leopold.
Izvolili so tudi novo komisijo in to: disciplinsko komisijo v sestavu: Krivec Slavko, Brce Martin in Šoukal Vito.
Po končanem občnem zboru so priredili že XXII. trimesečni, tokratni PRVOMAJSKI HITROPOTEZNI ŠAHOVSKI TURNIR
Doseženi so bili naslednji rezultati:
I. skupina: 1. Mazi Janez, 2. Krek Janez,
3.	Kumše Janez, 4. Čopič Drago, 5. Jerina Anton, 6. Brce Martin, 7. Černe Dane, 8. Šmid Miha, 9. Deželak Brane, 10. Šoukal Vito, 11. Sešek Pavle, 12. Brezigar Bogdan, 13. Ljubišič Drago, 14. Deželak Lojze, 15. Špende Jože, 16. Černač Aleksander, 17. Kosmina Ciril, 18. Jereb Pavel, 19. Muhič Jure, 20. Fon Slavko, 21. Bilbija Velimir, 22. Anžur Lado, 23. Kosmina Gorazd, 24. Kneževič Milorad, 25. Muhič Stane, 26. Juvan Stojan, 27. Tomič Milorad, 28. Humer Teodor, 29. Cimerman Milorad, 30. Cimerman Stane, 31. Černač Bojan, 32, Nadles Franci,
Ženska skupina: 1. Golc Nevenka, 2. Gorjanc Darja, 3. Obrez Darja, 4. Brce Marija, 5. Logar Olga, 6. Štempihar — Mavrič Olga, 7. Pogačnik Štanka,
Skupina gostov oz. I. moštvo 1. Šteiner Darko, 2. Zorko Branko, 3. Barle Janez, 4. Šemrl Marjan, 5. Halik Tomo, 6. Vošpernik Zvonko, 7. Podlesnik Bogdan, 8. Šorli, 9. Oberč, 10. Musič Gojko, 11. Kutin Dušan, 12. Jerič Simon 13. Merlini Dušan, 13. Horvatec Igor, 14. Zrimšek Slavko, 15. Popovič Rasto, 16. Marjanovič Slavko, 17. Erman Andrej, 18. Eržen Jože.
Po končanem turnirju so bile razdeljene številne nagrade, v obliki športnih rekvizitov in knjig. Za nakup le teh je omogočil pokrovitelj tega turnirja TOZD Center za elektrooptiko Ljubljana, za kar se prireditelj še posebno zahvaljuje IO DOS.
Pavle Jereb
Od Turjaka do Taborske jame je le nekaj kilometrov. Ta je bila tudi naš končni cilj. Jamo smo si z zanimanjem ogledali. Je drugačna od ostalih kraških jam, predvsem je nedotaknjena in naravna. Notranjost še urejajo in dodeljuje nove poti, saj jo obiskuje iz leta v leto več domačih in tujih turistov.
bo pozabljen že zaradi tega ne, ker smo obiskali kraje, ki so nam z Gorenjskega manj znani. Njih lepota seveda ne zaostaja za lepoto drugih krajev. Če pa si vzamemo tudi planinci za geslo: „Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti", potem imamo v mislih še tako skriti košček naše prelepe domovine.
Edvard Erzetič
Letovanje v počitniškem domu v Trenti
Počitniški dom v Trenti začne poslovati in sprejemati prve goste z 21. junijem. Izmene so 7-dnevne in bodo trajale do 29. avgusta 1980. CENA 7-dnevnega paketa znaša:
Odrasli: 1.400,- din Otroci do 7. leta: 980.— din
7-dnevni paket vsebuje: 7 polnih penzionov in turistično takso.
Paket začne z večerjo in konča s kosilom.
TERMINI IZMEN:
20. 6. - 27. 6.
27. 6. - 04. 7.
04.7.	- 11.7.
11.7.	-18. 7.
18.7.	-25. 7.
25. 7.-01. 8. 01.8.-08. 8. 08. 9,- 15. 8. 15. 8.-22. 8. 22. 8. - 29. 8.
Prijavite se lahko na naslov: ISKRA INVEST SERVIS, Dejavnost za rekreacijo in letovanje, Ljubljana, Ilirska 27, telefon: 325—587, kjer dobite tudi vse podrobnejše informacije. Istočasno pa je treba izpolniti prijavnico, ki nam jo pošljite na zgornji naslov.
Stroške letovanja je možno poravnati:
-	osebno, na blagajni Ilirska 27, Ljubljana
-	po poštni denarni nakaznici na naslov: Dejavnost za rekreacijo, Ljubljana, Ilirska 27 in
-	na žiro račun: ISKRA INVEST SERVIS, Ljubljana, Trg revolucije 3 50101-601-17218
Način odjave: enak kot za Počitniško naselje na Dugem otoku.
PRIJETNO LETOVANJE VAM ŽELI ISKRA INVEST SERVIS
OBISKALI SMO DOLENJSKO GRIČEVJE
ZAHVALE
Razširjena pot slovenske planinske transverzale zajema dobesedno celo našo slovenijo. Zajeta so vsa predgorja in gričevja, s katerih je razgled drugačen kot iz visokogorskih vrhov. Pred kratkim smo se planinci iz Elektromehanike podali med vesele in hudomušne Dolenjce. V teh pomladanskih dneh so ravno sekali — klestili — pripravljali si les .. . kakor je v slovenski narodni pesmi napisano. Obiskali smo namreč Travno goro nad Sodražico, grad Turjak in Taborsko jamo nad Grosupljem.
S polnim avtobusom planink in planincev smo se peljali skozi Ljubljano in se že na Lavrici odločili za smer proti Ribnici. V Žlebiču smo zavili na desno, pred Sodražico izstopili in se usmerili proti Travni gori. Med potjo smo si ogledali še znani kulturnozgodovinski spomenik v Novi Štifti. Dolenjski hribi so namreč po svoji strmini bolj prizanesljivi kot so na primer Julijci,
zato tudi ni bilo posebnih težav do koče na Travni gori. Vsi, do zadnjega, čeprav je najmlajši štel le četrto pomlad, smo jo dosegli. Koča leži v lepi, tihi in zavetni dolinici pod vrhom Travne gore. Upam si trditi, da bi v tem okolju našel tudi pesnik sedanjega časa romantičen navdih za svoje pesmi.
Program izleta je bil natrpan, zato smo zapustili kočo na Travni gori in se spustili skozi gozd do Sodražice, kjer nas je čakal avtobus. Od tam smo se peljali do Turjaka, ki je le nekaj kilometrov stran. Bili smo pač najavljeni, zato nas je na Turjaškem gradu že čakal vodič — domačin, ki je vedel vse o turjaških grofih in zgodovini Turjaka, kot bi bil v bližnjem sorodstvu z njimi. Razlago smo poslušali ob starinski'lipi, ki jo Prešeren omenja v ..Turjaški Rozamundi". Notranjost gradu je skoraj v celoti v adaptaciji in bo čez nekaj let gotovo ena najbolj obiskanih točk na Dolenjskem.
Ob izgubi moje dobre mame
MARIJE KRAMAR
se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem M D ter IO OOS Iskra Trbovlje za podarjena venca, izrečena sožalja ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti
žalujoča hčerka Tončka Cigole.
Ob boleči izgubi našega dragega očeta
JOŽA PEKOLJA
se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem TOZD TEA — releji za izraženo sožalje, podarjeni venec, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti
žalujoči hčerki Joži in Marija.
Ob boleči izgubi našega dragega očeta
FRANCA FLORJANČIČA
se iskreno zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem TOZD ATC, MN in ERO za izražena sožalja, podarjene vence, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti
vsi njegovi.
Ob nenadni in boleči izgubi našega ljubljenega sina
JOŽETA KUZMIČA
se iskreno zahvaljujemo njegovim sodelavcem in sodelavkam iz Delavnice posebnih naročil in ostalih montažnih linij tozda TEA na Laborah, DPO in sindikalni organizaciji Iskre Elektromehanike. Hvala vsem, ki ste našemu Jožetu darovali cvetje, šopke in vence, nam izrazili sožalje ter za denarno pomoč in številno spremstvo v njegov prerani grob. Zahvaljujemo se tudi govornikoma za ganljive besede ob odprtem grobu Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoča družina Kuzmič.
Ob boleči in nenadni izgubi moje drage mame
ŠTEFANIJE TESTEN
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD TEA na Laborah — montaži PTI, elementov, vložkov in ATA ter delavnici posebnih naročil za izraženo sožalje, podarjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti
žalujoča hčerka Marica Šinkovec z družino.
Toliko Kranjčanov nas je bilo na Travni gori.
PROGRAM IZLETOV PLANINSKEGA DRUŠTVA ISKRA V LETU 1980
APRIL: Turni smuk z Debele peči
MAJ: Turni smuk z Mojstrovke, Trstenik, Velika poljana. Dom pod Storžičem, Turni smuk za Cmirom (6. Juletov smuk).
JUNIJ: Črni vrh. Planina, Suhi dol. Smrečje, Vrh nad Rovtami, Žiri, Prenj (en teden)
JULIJ: Ojstrica (pot prijateljstva), Sorica, Lajnar, Ratitovec AVGUST: Dopusti
SEPTEMBER: Kokrško sedlo. Skuta, Dolgi hrbet, Grintavec (pot prijateljstva), Reisskofel 2371 m, (pot prijateljstva).
OKTOBER: Cerkno, Kladje, Bevkov vrh, Žiri, Škocjanske jame, Viš (Jof Fuart — 2666 m, (pot prijateljstva), Jof di Miezegnot 2087 m, (pot prijateljstva). NOVEMBER: Monte Cavallo — 2239 m, (pot prijateljstva).
DECEMBER: Izlet v neznano.
Poleg navedenih izletov bodo posamezne sekcije organizirale še svoje izlete, ki bodo sproti objavljeni v glasilu „lskra" in se jih bodo lahko udeleževali vsi člani PD ISKRA.
ČASOPISNE NOVICE
,,Kje in v kakšnih ukrepih ter usmeritvah vidite rešitev iz sedanjega težkega položaja našega gospodarstva, predsem kar zadeva zunanjetrgovinsko menjavo? " —J je bilo vprašanje, ki ga je zastavilo uredništvo gorenjskega Glasu glavnemu direktorju Iskre—Elektromehanike Aleksandru Mihevu.
Aleksander Mihev je povedal tole: ,,Za težavni položaj, v katerem se je znašlo naše gospodarstvo, je seveda več vzrokov. Omenil bi predvsem dva: energetska kriza, ki povzroča izjemno podražitev nafte in neuskladen razvoj našega gospodarstva, ko smo preveč vlagali v predelovalno in premalo v surovinsko in bazično industrijo. Predelovalna industrija je tako v glavnem odvisna od uvoza surovin in polizdelkov iz konvertibilnega področja, pri tem pa ni zadosti usposobljena za izvoz izdelkov na ta področja. Oba vzroka pomenita velik pritisk na devize in sta na žalost dolgotrajnega značaja.
Kje vidim izhod iz takšnega položaja? Če sta omenjena vzroka res ključna, potem menim, da bo treba v energetiki dati absolutno prednost domačim virom — premogu in vodni energiji. Kar zadeva nadaljnji razvoj industrije pa menim, da bi morali dati večji poudarek skladnejšemu razvoju celotne infrastrukture. Pri tem, mislim predvsem na surovinsko in bazično industrijo pa tudi na intenzivnejši razvoj spremljajoče industrije, ki bi organizirana v številnih manjših obratih lahko racionalno proizvajala sestavne dele in materiale za predelovalno industrijo, ki je sedaj vezana na uvoz. Predelovalna industrija pa se bo morala bolj usposobiti za izvoz."
Primorske novice poročajo, da praznuje letos šempeterska Iskra pomemben jubilej — 20-letnico obstoja. Tako je bilo 25. aprila v kulturnem domu v Novi Gorici slovesno zasedanje delavskega sveta, hkrati pa so v tovarni odprli vrata za vse obiskovalce, ki jih zanima proizvodnja avtoelektričnih izdelkov. V soboto, 26. aprila pa je bilo v Opatjem selu na Krasu tovariško srečanje celotnega 3.200 članskega kolektiva delovne organizacije Avtoelektrika.
Beograjski Privredni pregled je objavil na prvi strani rezultate trimesečnega poslovanja SOZD. Tako že uvod navaja dopisnik Krasojevič, da je vrednost proizvodnje sedaj večja za 13,9 %, izvoz povečan za 19,6 % in hkrati uvoz manjši za 14 odstotkov. Vsi ti dosežki so bili realizirani ob samo 2,3 % večji zaposlitvi.
Letos je v hidroelektrarni Zvornik predvideno nekaj investicijskih del. Trenutno sestavljajo študijo o možnosti postavitve vrste malih hidroelektrarn na tem področju. Za avtomatizacijo agregata na desni obali pa je že naročena oprema iz Iskre.
O spodbujanju izvoza in oviranju uvoza so razpravljali na Gospodarski zbornici Slovenije pa tudi na predsedstvu CK ZKS. O tem je poročal mariborski Večer, kjer v posebnem članku obravnava „Primer" Iskre z internim samoupravnim sporazumom o obdavčenju uvoza in spodbujanju izvoza.
Naš predsednik kolegijskega poslovodnega organa Anton Stipanič je pri tem dejal: „Ne bi rad prodajal naših izkušenj. Prav gotovo je Iskrina integracija taka, da pomeni v tehnološkem in razvojnem smislu celoto. Smo proizvajalci elektronskih naprav in sistemov. Če to jemljemo kot verigo, se dopolnjujemo navznoter z delitvijo dela med temeljnimi organizacijami združenega dela. Zato je razumljivo, da je pri nas mogoče lažje uveljaviti takšen način spodbujanja izvoza na račun uvoza kot v sistemih, ki takšnih povezav nimajo. V bistvu pa gre za to: nižji dohodek, ki se ustvarja pri izvozu večine izdelkov - ne vseh - lahko nadoknadimo z notranjimi izvoznimi spodbujami predvsem zato, ker lahko s produktivnostjo pokrijemo izpad dohodka zaradi obdavčevanja uvoza. Takšen sistem lahko deluje zaradi tega, ker so notranje cene v Jugoslaviji višje, in morda še zato, ker je naša produktivnost dela na ravni panoge, če ni celo nekoliko višja."
Beograjske Večernje novosti poročajo, da bo Gorenje v naslednjem letu startalo s proizvodnjo naprav za izkoriščanje sončne energije. Proizvodnjo so poverili ljubljanskemu tozdu TIKI oprema pa je namenjena za lastnike individualnih hiš in posebej za hotele na Jadranu.
Gorenjski Glas je objavil razmišljanja štirih naših dipl. inženirjev iz tozda tovarne števcev v Kranju, ki so prejeli letošnjo nagrado sklada Borisa Kidriča za napravo, ki meri pogreške pri električnih števcih. Na vprašanje, kako poteka razvoj takšnega izuma, oziroma izpopolnitve, je dejal vodja razvoja in nagrajenec dipl. inž. Franc Levovnik naslednje:
,,Ogromno truda zahteva tako delo. Razmišjjanja pri razvijanju takega dela ne zaključiš popoldne ob dveh, ko greš iz tovarne. Žene te, da ustvariš nekaj, kar drugi še niso. In preganja te ves prosti čas, misli ne moreš spoditi iz glave. Po cele dneve, povsod te tišči. Oddahneš si šele, ko je tu rezultat. Seveda pa brez skupinskega dela danes ne gre več. Danes ni več čas, da bi si nekdo neko stvar zamislil in jo sam izpeljal. Vse prepočasi bi šlo. Le skupinsko delo da hitreje rezultat."
V Jugoslaviji zaostajamo na področju kompjuterizacije upravnih služb 10 do 15 let za razvitejšimi državami. Ta zaostanek bi bilo mogoče premostiti že v naslednjem srednjeročnem obdobju. Doslej so na tem največ delali tehniki, sedaj pa si člani Društva za upravne znanosti in prakso - povečini so pravniki — prizadevajo za temeljiti programskimi rešitvami. Problemi so v pomanjkanju ustreznih predpisov, določiti bo treba prioriteto pri uvajanju računalništva za to področje, izbrati bo treba primerno tehnologijo (ni še rešeno vprašanje: ali veliki sistemi ali manjši mikroračunalniški centri v povezavi z mikrofilmsko in drugo tehniko za shranjevanje in obdelavo podatkov). Vendar pa je že jasna usmeritev na izdelke domače računalniške industrije — piše ljubljanski Dnevnik.
Niške Narodne novine poročajo, da je Iskra predstavila v Nišu svoj najnovejši proizvodni in prodajni program iz področja zabavne elektronike in aparatov za gospodinjstvo. Približno 200 poslovnih ljudi je prisostvovalo na posebnem seminarju, na katerem so strokovnjaki Iskre ob organizaciji naše filiale v Nišu prikazali navzočim aplikacijo novih naprav in aparatov s področja naše široke potrošnje.
Tudi zagrebški Vjesnik poroča, da bo Iskra postavila v novem telekomunikacijskem centru v Celju sodobno elektronsko telefonsko centralo tako, da bodo Celjani že v kratkem pridobili 23 tisoč novih telefonskih priključkov.
Šest gorenjskih organizacij združenega dela se je že odločilo vključiti se v interesno skupnost za gospodarsko sodelovanje z Avstrijo, enake težnje pa se pojavljajo tudi pri sodelovanju z Italijo. Dokaz odprtosti je tudi 40 primerov gorenjskih naložb v drugih krajih — tak je podnaslov članka v kranjskem Glasu. Za katere gorenjske organizacije gre, iz članka ni razvidno, pač pa je omenjena Iskra, ki vlaga v druga področja Slovenije. Tako načrtuje gradnjo nove tovarne v Murski Soboti in skupaj z Gorenjem sovlaga v obrata v Idriji in Črnomlju.
,,Iskra zanetila lepšo prihodnost" je naslov članka, ki ga je objavil mariborski Večer glede razvoja krajevne skupnosti Makole. V novoustanovljenem tozdu Releji delovne organizacije Avtomatike, ki deluje s samostojnim obračunom komaj tri mesece, so za zdaj že opravičili zaupanje, za prihodnje pa bodo še z večjim elanom nadaljevali uresničevanje začrtanih delovnih programov — je v razgovoru povedal direktor TOZD Releji Makole Ludvik Trčko.
Izvršni sekretar Mestnega komiteja ZK Ljubljane Dušan Smolič je izjavil, da se ljubljanski komunisti z uspehom vključujejo v boj za stabilizacijo gospodarstva. Kot primer uspešnosti je navedel tudi Iskro z njeno investicijo v center sistemov za avtomatizacijo. Daljšo vest je posredoval Tanjug, objavila pa jo je beograjska Politika.
Zbral in uredil Marjan Kralj
G
I
*
I
1
1
i
I
j
1
i
s
1
r
i
I
j
1
I
(
i
1 5

1
l

ob smrti
ZDENKA INTIHARJA
obrata ,,ISKRA" Cajnarje, za izreče sožalje in darovano cvetje. Tov. Mor Francu najlepša hvala za pomoč, ki mi jo nudil.	,
Zalujo Korošec Ma
Ob boleči izgubi dragega očeta j
JANEZA JAGODICA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam ^ sodelavcem TOZD Števci za izrer3na'' sožalja, podarjeni venec, denarno pomoč i ter spremstvo na njegovi zadnji poti
Žalujoča hčerka Marjanc®
Ob bridki in nenadomestljivi izgubi ljubljenega sina in brata
STANKA PANGERŠIČA
se iskreno zahvaljujemo njegovim sodelavcem in OO ZSMS v TOZD Stikala in sindikalni konferenci Iskre Elektromehanike za podarjene vence in cvetje. Hvala Stankovim delovnim tovarišem, ki so se v tako velikem številu poslovili od njega, ga spremili na njegovi zadnji poti in tragično izgubo boleče občutili z nami. Hvala govorniku za pretresljive besede ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi najbližjim sodelavcem za denarno pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Stane in Lojzka Pangeršič ter brata Aleš in Primož.
Ob prerani izgubi dragega očeta in stareg® očeta
JANEZA MAČKA
se toplo zahvaljujem vsem sodelavcem z®-podarjeno cvetje, denarno pomoč te spremstvo na njegovi zadnji poti
hčerka Heda MileC z družin0
Ob izgubi moje drage mame
MARJANE KAVČIČ
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem * TOZD TSD, posebno v pomožni merilni01 in kontroli za podarjeno cvetje, denam0 pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti
sin Edo z družin0