SAVINJSKI VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA IN ŠOŠTANJSKEGA OKRAJA I Celje, petek 9. julija 1954 | LETO VII. — ST. 27 — CENA 10 DIN Urpja uredniški odbor. OdguTorai urednik Tone Maslo UredniStTo: Celje. Tito» trjt 1. P»«t. pred 123. Tel. 20-07. Cek. raèun 620-T-25t pri NB FLRJ » Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naroènina polletna 290, celo- letna WO din. Izhaja vsak petek. Poštniu plačana т gotovini. Tarifni praiiiniki in borba za kvalifikacijo delovnih mest Eden iizmed elementov za izračun đo- Џ1ска podjetja je poleg materialnih iz- datkov stalnih družbenih prispevkov tu- di obračunski plačilni sklad. Višina tega »klada je odvisna od števila in viline Kvalifikacijskih delovnih mest ter od dejansko opravljenih ur v rednem de- lovnem času. Osloniti se je torej treba na pravüno sistemizacijo delovnih wiest, na odgovarjajočo kvalifikacijo za ÍO delovno mesto in na podlagi tega ter •pravljenih delovnih ur izračunati 9bračunski plačilni fond. Podjetja, ki so v preteklih letih pra- vilno razumela važnost dobre sistemi- zacije v podjetju in sicer po delovnih mestih ne pa po zaposlenih osebah, ni- viajo sedaj pri izdelavi letošnjega ta- rifnega pravilnika velikih težav, ker ni večjih sprememb. Določilo 7 a filena. Uredbe o plačah delavcev v gosp. orga- nizacijah namreč točno določa, da se strokovna izobrazba, ki je potrebna za delo na posameznih delovnih mesñh dokazuje s tarifnimi pravilniki iz leta 1952 in pravilniki iz leta 1953, če je sestav delovnih mest po strokovni izo- brazbi potrdil zbor proizvajalcev okraj- nega (mestnega) ljudskega odbora. Osno- va sta torej ta dva pravilnika in sicer » vseh primerih, razen tam, kjer so nastale nove gospodarske organizacije ter nove obratne ali poslovne enote — nastopiti so morali tehnični razlogi, da se lahko kvalifikacijski in številčni se- stav delovnih mest spremeni. Na okrajno komisijo za potrjevanje pravilnikov prihaja v zadnjem času mnogo različnih predlogov za spremem- bo sistemiziranih delovnih mest, zlasti pa za prekvalifikacijo le-teh. Podjetja na razne načine utemeljujejo predlože- ne spremembe, predvsem pa s tem, da delo pri sestavi prejšnjih pravilnikov ni bilo temeljito, da so se prilike v to- varni med tem časom spremenile, da kvalifikacija ni bila določena v smislu pravilnika o strokah in poklicih (čeprav je bil ta pravilnik objavljen že v marcu 1950. leta), da novo kvalifikacijo zahteva boljša kvaliteta blaga za izvoz itd. Nihče ne more trditi, da se v naših podjetjih v zadnjih letih ni ničesar spre- menilo in da se pri sestavljanju prej- šnjih pravilnikov niso delale napake, vendar pa íwdi ne moremo reči, da pri sestavi pravilnikov niso sodelovali naj- boljši ljudje in da delavski sveti in republiški odbori sindikata niso storili svoje dolžnosti. Gotovo so še ostale po- manjkljivosti, vendar pa ne take, da bi lahko zahtevale v nekaterih podjetjih spremembo skoraj celotnega kvalifika- cijskega sestava delovnih mest. Kljub vsem pomanjkljivostim pa ni- kakor ne moremo najti opravičila za take obrazložitve, kakršne navaja neka tekstilna tovarna, ko v svojem pred- logu pravi: »Dosedanja kategorizacija delovnih mest na osnovi tarifnih pra- vilnikov za leto 1952 in 1953 ni odgo- varjala niti namenu, niti potrebam nor- malnega in sodobnega gospodarjenja. Sestavljena je bila na osnovi pogojev, ki so takrat vladali v podjetju oziromu razgledanosti, ki je takrat vladala v vrstah gospodarstvenikov naših gospo- darskih podjetij. Takrat so težili za tem, , da bi bil plačilni fond čim nižji, da bi .zaposlili čim več kmečke mladine, ki seveda ni imela niti kvalifikacij za in- dustrijsko službo niti potrebno tradi- cionalno zavest.. .€ ali še nekaj bolj nesmiselnega: »Danes, ko se postavlja strokovnost kolektiva kot baza za uspeš- no konkuriranje na tržišču in kot de- janski realizator zvišanja produktiv- nosti in znižanja stroškov proizvodnje, slaba kategorizacija delovnih mest one- viogoča pravilno nagrajevanje po kvali- teti vložene delovne sile (kakor da ne- ka taka določila tudi do sedaj niso ve- ljala, opom. p.). Ce pregledamo sestav kolektiva po strokovnosti, kakor pred- videvajo tarifni pravilniki iz leta 1952 in 1953, se nam nehote vsili slika fev- dalnega sistema, ko je grupa biričev di- riffirala gmoto tlačanov in je predstav- ljal delavec le splošno sredstvo proiz- vodnje, ne pa direktnega proizvajalca kot takega. (Kako visoka stopnja dema- gogije! Op. p.) To isto podjetje predlaga spremembo kvalifikacijskega sestava za visokokva- lificirane od 0.97 in 1.03% v letu 1952 in 1953 na 8.5% v letu 1954, za kvali- ficirane pa kar od 14.43 in 14.04% v letu 1952 in 1953 na 64.60% v letu 1954, zmanjšuje pa število polkvalificiranih •d prejšnjih 82.96 in 82.50% na 23.80% v letu 1954. Navedena obrazložitev s podatki je le tna izmed številnih, ki jih sprejema okrajna komisija za potrjevanje tarif- nih pravilnikov. Posebnega komentarja menda ni treba. Recimo, da sedanji si- stem nagrajevanja ni v celoti stimula- tiven, vendar je sistem, ki trenutno ob- stoji in moramo težiti za tem, da ga pravilno in pravično izvajamo tako, da utemeljujemo zaželene opravičene spre- membe realno in v sklopu z ostalimi predpisi in gospodarstvom. Sprememba kvalifikacije delovnih mest namreč ne vpliva samo na višino obračunskega in s tem dejanskega plačilnega sklada, temveč vpliva tudi na realnost naše Vlače, na cene, na fonde in dajatve iz socialnega zavarovanja, skratka vpliva na ostalo gospodarstvo. Skakanje iz ekstrema v ekstrem je Škodljivo, še bolj pa so škodljive ten- dence, ki so morda samo izraz posa- meznega kolektiva, ne pa vseçfa našega gospodarstva. Se enkrat razmislimo o tem delu ta- rifnega pravilnika in predlagajmo samo tisto, kar ne bo škodovalo vsem nam, samo zato, da bi koristilo samemu ko- lektivu. Na tak način reševanja tarifnih in vseh ostalih gospodarskih vprašanj se moramo navaditi, saj bomo verjetno Že v prihodnjem letu vse to urejevali sami v okviru komune. Razširjena seja Okrajnega odbora SZDL Celje Socialistična zveza mora neprekinjeno Izpolnjevati svoje poslanstvo In ne samo ob posebnih orlllkah v toretk dopoldne je bila v dvorani SindiikaLnega sveta razširjena seja Okrajnega odbora SZDL Celje. Ude- ležba članov ni bla najboljša, saj so manjkali pa*ed3itavTu,ki iz 18 občinskih odborov, vendar je število za sklepčnost seje zadostovalo. Na sestanku so bili: predsednik O O SZDL tovariš Simon'lč, seifcretar MK ZKS Celje tovarišica Oign Vrabič, ljudski poslanec tovarišica He- tona Borovšakova, predsednik OSS to- variš Albin Medved in drugi. Referat oziroma ipregled dela SZDL na terenu je podala tovarišica Helena Borovšakova, iki v odsotnosti tov. Vinka Sumrada vrši posle sekxetarj a po SZDL. Iz referata tovarišice Helene Borovšakove Tovarišica Helena Borovšakova je v svojem referatu kritično pregledala dalo organizacij SZDL na terenu. Predvsem je ugotovila, da organizacije, zlasti i>a občinski odbori SZDL, niso dosledno izvajali sklepe, ki so bili postavljeni v mesecu marcu. Takrat je Okrajni odbor SZDL dal pobudo, da bi za poživitev dela organizacij na terenu po vseh ob- činah izvedli občinske konference SZDL, kjer bi delu v organizacijah dali širšo osnovo. Na tehi konferencah naj bi raz- pravljal! na široko o vseh gospodarskih in političnih problemih. Od takrat so poteld.i že trije meseci, toda konference so bile komaj v 27 občinah od 40 ob- činskih odborov SZDL. Na teh konferencah je prišlo ponovno do izraza ozko delovanje organizacij, ki se je največkrat omejilo na ozike, trenutne akcije. Take naloge, kot so bile priprave na volitve, fluorografiranje, akcija za pomoč poplavljencem, je So- cialistična zveza vedno z lepimi usipehi reševala. Zlasti fluorografska akcija je po zaslugi organizacij SZDL zelo uspela, saj se je rentgenskega slikanja udele- žilo nad 99% vseh ljudi v okraju. Vse kaže, da je Socialistična zveza dorasla raznim kampanjskim nalogam in da se je ob takih prilikah mogoče z vso zaupnostjo nasloniti nanjo. Veliko manj sposobnosti in iznajdljivosti pa je SZDL polcazala v presledkih med takimi večjimi nalogami. Delo organi- zacij, zlasti politično delo na vasi, je nesistematično. Redke so organizacije, ki vse leto krmarijo ipolitično linijo, ki bi vTjpodbujale in vod'le ostale mno- žične organizacije. Kadar organizacije SZDL razpravljajo o socialistični demo- kraciji, se zelo rade omejujejo — pod naslovom družbenega samoupravljanja — na problem'.h delavskega samo- upravljanja. S tem ni rečeno, da preveč govorijo o delavskem samoupravijanju, ker o tem ni mogoče nikoli preveč go- voriti, toda organizacije pozabljajo, da je vse naše družbeno življenje v samo- upravi ljudstva, da so problemi pri samoupravljanju šol, socialnega zava- rovanja, zdravstvenih ustanov itd. ena- kovredni problemom v tovarnah. Ne- obhodno je ix)trebno zasledovati razvoj naše kmetijske proizvodnje, razvoj KZ, probleme komunalnih skupnosti, od elektrifikacije pa. tja do gradnje gozd- nih cest itd. Poleg tega so na teh konferencah mogli: udeleženci jasno spregledati, da je bila pomoč občinskih odborov vaškim cdbcTOm SZDL občutno premajhna. To dejstx'-o so na konferencah tudi ipotrdili in sprejeli sklepe, ki naj poživijo delo vaških odborov. Posebni ¡problem v organizacijah So- cialistične zveze je pobiranje članarine. Mnogi občinski odbori SZDL dolgujejo članarino še za leto 1953. Za lansko leto in za letošnje polletje pa dolgujejo čla- narino skoraj vsi odlbori razen Štor, Vojnika in Šmarja, kjer so poravnali članarino tudi za prvo tromesečje 1954. Praksa je pokazala, da je pobiranje čla- narine za tromesečja ali celo več zelo neprikladna, ker se pri družinah, ki imajo več čjanov, naberejo previsoke vsote za enkratno plačilo. Tudi s ¡poli- tične plati bi bilo veliko pametneje po- b'rati članarino mesečno, ker bi ob tej priliki funkcionarji odborov SZDL prišli v tesnejši stik s članstvom. Podobno je z razdeljevanjem novih legitimacij. Sicer so pri tem nekateri objektivni vzroki. Eden izmed teh je zakasnitev pri dostavi novih štampiljk za organizacije, vendar to ne bi moglo biti dovolj tehtno opravičilo za tako poča?no izvrševanje te naloge. Pri raz- deljevanju legitimacij so se dogajale tuidL razne nerednosti. Nova izkaznica mora biti za vsakega člana SZDL po- memiben dogodek, ki bo poglobil nje- govo zavest, da je član najmočnejše .politične organizacije. Nekateri odbori pa so izkaznice razdeljevali na zelo klavrn način. Pošiljali so jih na do- move, namesto da bi jih razdelili na sestamkih in s tem dali dogodku sve- čano vzdušje. Razdeljevanje po hišah ali pa kar na polju pri delu tega vzdušja pač ne more ustvariti. Morda so se tudi zato — sicer bolj redko — dogajali pri- meri, da so člani odklonili sprejem iz- kaznic. Ob zaključku je tovarišica Helena opozorila navzoče, naj delo v organiza- cijah poživijo, da bo Socialistična zveza vselej izpolnj'evala svoje poslanstvo, ne samo takrat, kadar slučaj nanese kako iizredno priliko, da se v kami)anjskem delu uveljavijo. V svojem referatu je tovarišica He- lena Borovšakova pohvalila Občinski odbor SZDL v Zrečah, kjer je delo še najbolj uspešno, kjer je sodelovanje z množičnimi organ^izacijami dn ljudsko oblastjo zadovoljivo. Uspešno dela tudi organizacija v Slovenskih Konjicah in tudi v nekaterih drugih občinah. (Nadaljevanje na 2. stranL) 120 otrok poplavljencev bo letovalo na Golteh Planinsko društvo v Celju je pre- vzelo skrb za organizacijo počitniške kolonije, v kateri bo v dveh izmenah letovalo 120 otrok poplavljencev iz me- sta in bližnje okolice. V ta namen je dalo na razpolago novo poslopje Smu- čarskega doma pri Mozi>-ski koči', kjer se bodo otroci udobno nastanili Izi'edno lepa okolica, ki nudi pestre sprehode ter pi'ijetna gorska klima da- je vse ix)goje, da se bodo otroci zdrav- stveno okrepili in navžui gorskih ča- rov. Medtem bodo njihovi starši po- pravili svoje poplavljene domove. Odhod prve kolonije bo 12. julija. Trinajstletnica ustanovitve pokrajinskega odbora OF za Štajersko Proslava občinskega praznika v Rimskih Toplicah je bila naj- pomemjsnejša v okviru proslav „Štajerska v borbi^' Proslava občinskega praznika v Rim- skih Toplicah in proslava ustanovi!tve !F4>krajinskega odbora OF za Štajersko je bila zaradi ix>plav preložena na pre- teklo nedeljo. Pomen tega praznika sega pravzaprav preko meja občine Rimske Toplice in je tako rekoč praznik vse Štajerske. Na žalost pa se tega niso zavedale organizacije SZDL v celjskem in sosednih okrajih, saj je med udele- ženci bilo prav malo ljudi izven oib- močja Rimskih Toplic, Laškega in Re^ čioe. na VECER pred praznikom odkritje spominske PLOSCE domačinom in gledališka predstava Proslava občinskega praznika se je v Rimskih Toplicah začela že prejšnji večer. Na pokopališču so najprej od- kril spominsko ploščo 13 padlim parti- zanom, Id so padli v domačem kraju. Zvečer pa ie^ v гагауШМ .tofani gostovalo celjsko Mestno gledališče a dramo »Mladost pred sodl'ščem«. Rimske Toplice so bile za svoj praznik kar najbolj slavnostno okrašene. ^'**u V soboto so člani Zveze borcev v Rmskih Toplicah izvedli partizanski pohod po vseh partizanskih krajih in obiskali številne partizanske postojanke ter partizanske družine. NAPAD BIVŠIH PARTIZANOV IN PRIPADNIKOV PREDVOJASKE VZGOJE NA RIMSKE TOPLICE V nedeljo zjutraj je ob prihodu vlaka iz Celja v dolini okoli Rimskih Toplic odmevalo od strelov in eksplozij. Mos* čez Savinjo, ki je bil sicer ves v za- stavah, je bil v umetni megli, skozi katero so se proti postajii prebijali na- padalci. Borba, v kateri so bivši parti- zani oživljali dogodke med NOB, pri- padniki predvojaške vzgoje pa svoje znanje, k! so ga pridobili pri svojem delu. INapad je trajal vse do prihoda vlaka iz Zidanega mosta in ko so se gostje, ki so pripotovali z vlaki, zbrali pred poslopjem Stare pošte, se je »borba« polegla. ODKRITJE SPOMINSKE PLOSCE PETIM 2RTVAM NA POSLOPJU STARE POSTE Do osme ure se je pred Staro !pošto zJbralo lopo število domačinov in gostov iz okolice. Med vidnejšimi gosti so se proslave udeležili: zvezni ljudski po- slanec tovarišica Helena Bwrovsakova, predsednik OLO Celje tov. Riko Jerman, podpredsednik OLO tov. MLran Cvenk, nadalje ljudski poslanec tov. Vinko Sumrada, predsednik občinskega odbora Laško in poslanec tov. Ivan Vodovniik, nadalje preživeli soustanovitelji Pokra- jinskega odbora OF za Štajersko tov. AI0J2; Diacci, tov. Jože Jurač, tov. Karel Keiberšeik, tov. Alojz Lešniik in tov. Viiniko Uster. Spominsko svečanost je otvoril pred- sednik Občinskega odbora ZB Rimske Toplice tov. Franc Bajstič, Zbrani mno- žici pa ^ je govorila o pomenu tega praznika tov. Helena Borcivšak. Pri odkritju spominske plošče je so- delovala hrastniška godba, pevski zbor »Svobode« Laško in recltatorji. Vod JLA je ob odkritju plo.šče izstrelil častno salvo. S tem je bila plošča, ki opominja, da je v tej hiši esesovska zver j ad dne 15. oktobra 1943 do smrti mučila pet neznanih gozdnih delavcev, odkrita. ODKRITJE SPOMINSKE PLOSCE NA ZGODOVINSKEM KRAJU V SKALOVJU KOJZICE Izpred Stare pošte so se udeleženci podali skozi Smarjeto in od tod v strmo pobočje Kojzice. Ustavili so se na zgo- dovinskem mesitu, na skriti jasi med skalami, kjer je bil pred trinajstimi leti ustanovljen Pokrajinski odbor OF za Štajersko. Ob tej priliki so obudili spo- mine na ta dogodek vsi preživeli so- ustanovitelji tega organiziranega odpora proti okupatorju. Nekaj besed in spo- minov na borbe pred vojno in med NOB je spregowril tudi tov. Janez Rozman, ki je v teh krajih zelo znan, saj je bil dokaj časa komandant kozjanskega F>od- ročja. Zaključno besedo je imel pred- sednik Okrajnega odbora ZB Celje tov. Vjniko Smoradia. Ob odkritju spominske plošče, ki je vdelana v trdo skalo Kojzice, so so- delovali pevci, godbeniki in vojska s častno salvo. Spominska plošča, ki so jo v nedeljo odkrilr. na skali na Kojzici, kjer je bü pred trinajstimi leti ustanovljen Pokrajinski odbor OF za Štajersko. V Žalcu bo 18. julija velik kmečki festival Zadružna zveza okraja Celje bo v sodelovanju z Okrajnim odborom ljud- ske tehnike pnlredila 18. julija v Žalcu velik kmečki praznik. Ta prireditev bo lïovezana z razstavo kmečkih strojev, zaščitnih sredstev itd. V okviru festi- vala bo izvedeno veliko tekmovanje traktoristov, koscev, grabljic, žanjic itd. Pomen te prireditve presega okvir okraja, saj bo to edina prireditev te vrste v Sloveniji. Pomoč za pripravo te prireditve nudi tudi Glavni odbor ljud- ske tehnike. Namen tega praznika bo seznaniti predvsem naše kmečko prebi- valstvo z modernimi kmetijskimi stroji, z uporabo teh strojev, z učinkovitostjo in sposobnostjo njüi upravljanja. Od 15. do 18. julija bodo v Žalcu raz- stavljeni moderni kmetijski stroji, ki jih bodo razstavljala naslednja naša podjetja: Mariborska tovarna polje- delskega orodja, »Agroservis« Ljublja- na, Trgovsko podjetje OZZ Celje, kakor tudi nekateri stroji, ki so last naših kmetijskih, zadrug in drža\'nih posestev. V okvilru festivala bodo v Žalcu in na terenu predavanja o sodobni Imietijski proizvodnji. Predavanja bodo obogatUi s predvajanjem poučnih filmov. V nedeljo bodo godbe na pihala na- znanile v Žalcu začetek festivala. Sle- dila bo parada vseh razstavljenih stro- jev in strojev, s katerimi bodo tekmo- ,vali. V paradi bodo sodelovali še kosci, grabljice, žanjice itd. Po paradi bo tek- movanje na določenih parcelah v bližini nogometnega igrišča. Za tekmovanje se je doslej prijavilo že lepo števillo tekmovalcev. IPo tekmo- vanju bodo po trije najboljši iz vsake panoge telonovanja nagr'ajeni z zneski od 3000 do 7000 din. Vsi nadaljnji inte- resenti naj se prijavijo kmellljskim za- drugam ali pa Okrajni zadružni zvezi. Kot posebna zanimivost bo na raz- stavnem prostoru razstavljena električna ograja za pašo živine. Pozornost bo vse- kakor vzbujala tudi naprava za sprav- ljanje gnoja iz hleva in naprava za umetni dež. Vse brez izjeme pa bo go- tovo zanimalo streljanje proti toči, pri- rejeno po najnovejših izsledkih. Gasiiski fubtiej v SUvnîci pri СеЦи Pi'oatovoljno gasilsko društvo v Sliv- nici pri Celju bo v nedeljo, 1. avgusta praznovalo 25. obletnico ustanovitve, ki bo združena s sodelovanjem vseh ga- silskih čet našega okraja. Na tej veliki gasiiski manifestaciji bo društvo pre- gledalo svoje delo od ustanovitve do danes. Prostovoljno gasilsko društvo je bilo ustanovljeno prve dni meseca avgusta leta 1929. Ob ustanovitvi je štelo 23 ustanovnih članov. Takrat je bilo brez vsakega orodja, začelo je z lastnimi sredstvi. S trdim delom in v pravi ga- silski povezavi so postavUi skix>men lesen dom in kmalu po ustanovitvi iz lastnih sredstev nabavili moderno mo- torno brizgalno. za katero so jamčili člani sami. Društvo se je takrat težko izpapobijevaJo in prav tako za časa okupacije. Od ustanovraih članov je še danes šest atetamih, sasmo društvo pa š'teje skupaj 48 članov. Med njimi je 14 mladincev, ki so hkrati člani m'iadinske organiza- cije. Med mladinci so mladinke, ki so lani uspešno opravile tečaj protiletalske hišne zaščite. Stari in mladi delajo sporazumno. Vsa leta je društvo sodelovalo pri gašenju 23 požarov gospodai^sfcih po- sîcpij in hiš, v 14 primerih pa je so- delovalo aH samo gasilo gozdne požare, kjer je bila preprečena večja gospodar- ska škoda. Poleg požrtvovalnega dela bodo sla- vili ob obletnici tudi otvoritev novega gasilskega doma. Obletnica bo združena z mimohodom vseh nastopajočih čet, kar bo najlepši odraz tesnega sodelo- vanja in skupne pomoči. Po paradi bo veldko slavje v gozdu, kjer je leta 1941 sprejel prvo borbo z nemško žandarme- rijsko postojanko ustanovitelj I. Celjske čete Peter Stante-Skala, sedaj generalni major JLA. stran 2 »Sertejsld Teetnäc«, ckie 9. julija 19б4 Ster. 27 POGLED PO SVETU Pisan čilim dogodkov in besed nam tke hudomušna Parka, naj si jo že pred- stavljamo tako ali tako. V pestri njeni vezenini je nekaj smešno živih barv, na primer referendum v Vzhodni Nem- čiji, v katerem naj bi sovjetizirani Pru- 9% odgovorili, kaj imajo raje: neod- visnost ali okupacijo. Dalje Oto Habs- burški kot politični uvodničar v so- $edni Avstriji, o katerem smo misili, da je zadovoljen v svojem cesarskem po- koju, pa nam zdaj razlaga, da sta bila ttara Avstrija in stara Turčija najbolj idealni državi, ki sta predstavljali res- nično bratsko sožitje narodov in one- mogočali razmah nacionalizmu, ki je svet že dvakrat prepustil orkanu straš- ne vojne. Komično je, toda pomešano z grozljivim zgodovinskim humorjem, če predsednik avstrijskih novonacistov (Vd U —• Zveza neodvisnih) v avstrij- skem parlamentu devet let po propadu Tretjega rajha upa izjav^iti, da med Nemčijo in Avstrijo ni vidnih meja. Kancler Raab ga je sicer zavrnil, toda vprašanje je, če ne samo ad captandam benevolentiam — da bi potolažil oku- patorje, ki se krčevito drže v tej tako važni podonavski deželici, o kateri je imel toliko povedati že Bismarck v svo- jih modrovanjih o nadvladi v Evropi. Marsikomu bi ušel nasmešek tudi ob trmi dr. Adenauerja, ki je ponovno iz- javil, daif bo samo skupna evropska ar- mada grobnica nemškega militarizma, medtem ko ga vsaka druga rešitev na- znanja in omogoča. Bogme, čudna logi- ka in zamotano vprašanje, kaj je bilo prej, kokoš ali jajce! Tragikomična je tudi parada v atomskem dvoboju med SZ in ZDA, ki jo je začela SZ s spo- ročilom, da nekje za železno zaveso že dela atomska elektr. centrala 5000 kw, na kar so yankeeji odgovorili s proti- parado, da je to samo eksperiment, kajti atomska podmornica razpolaga sama s centralo 18.000 kw. Toda svet je najbrž tako listrojen, da se ena polovica sveta smeje drugi polo- vici, ki se cmeri. Usoda Guatemale je zapečatena vsaj za zdaj. Vse kaže, da je inkvizicijski sklep v Caracasu zoper Guatemalo razpolagal z izvajalci, ki jih kaj malo brigajo moralna načela: kip Svobode v newyorskem pristanišču, svobode, v imenu katere so nekoč pre- bivalci Novega sveta mrli v boju zoper Anglijo, ki jim jo je kratila na suhem in na morju, je samo še zgodovinski okras. Da zatro »komunistični režim« v Guatemali, so ZDA od mnogih držav terjale kontrolo ladij, ki so vozile v to malo državo, potem ko se je upala na Poljskem nabaviti 2000 ton orožja. ZDA so torej to stvar uredile tako, kakor je to hotela urediti SZ na Koreji. To je »rull back« republikanskega režima, s katerim naznanjajo edino zveličavni na- čin obračunavanja z razrednim nasprot- nikom. To je popolnoma nekaj drugega kakor Trumanova in Achesonova poli- tika. Blagoslov ji je v Guatemali dal celo papeški nuncij Benaro Verolino, s čimer je vse povedano. Da se ob tem ni mogel zdržati Dulles, je umljivo, saj je znan po tem, da rad daje včasih celo nerodne izjave. Toda celo Eisenhowe- п! se je zdelo potrebno, da izrazi svoje zadovoljstvo nad potekom »osvoboditve«. Zdaj bi lahko rekli z mogočno besedo velikega Britanca: »Le toči kri, uboga zemlja, le! Trinoštvo silno, čvrsto se vtemelji, poštenje si ne upa zoper tebe! Očito nasiljuj — priznano si!« Shakespeare je bil najljubše čtlvo Karla Marxa, zmerom ga je imel na mizi. Kljub vsemu poudarku na so- ciologiji je vedno računal z usodnim po- menom osebnosti. Ali ni Malcolmov duh, da se povrnemo še enkrat k Macbethu, duh tistega pohlepa po moči, po oblasti •in lasti, ki govori iz prenekaterih vpliv- nih velmož Zahoda in Vzhoda? »Poleg tega pase po moji se izkvarjeni naravi tek nenasiten pohlep, da kot kralj mo- ril bi plemiče zavoljo zemlje, od tega hotel lišp, od tega hišo; in kar bi več imel, bi mi bilo samo drastilo za tem večji glad.« Ta pohlep tiči res vse glob- lje, in iz te korenine raste cvet seda- njosti, sad včerajšnjega in jutrišnjega dne. Naj naštejem nekaj listov, ki so se iz njega osuli v tednu, o katerem teče beseda. V Indokini so Francozi izpraz- nili najbogatejše področje, za katero ni nikdo verjel, da ga bodo, kajti fran- coski kapital ima tam velike rezerve. Nekateri ugibajo, da je ta umik rezul- tat razgovora francoskega predsednika s Cu En Lajem, drugi pa spet, da so to narekovali strateški razlogi. Operacija »Auvergne«, kakor to imenuje francoski Stab, je izvršena, kaj pa se za njo skri- va, se bo moralo pokazati do 20. julija, rok, ki si go je postavil Mendès—Fran- ce in ki sta ga spoštovala tudi Eden in Churchill v Ameriki. Francija je bila torej tam navzoča, čeprav je ni bilo zraven. Kaj so tam govorili, ne bo- mo najbrž natanko izvedeli. Churchill je, pravijo, za nekaj časa izgladil grbine, ki so nastale na ravni cesti med ZDA in Anglijo, toda najbrž ne tako, da bi zadovoljil najhujše republikance, kakor so Knowland, Willey in Mac Garran. Poslednji je v senatu bral resolucijo proti sprejemu LR Kitajske v OZN in v resoluciji strastno napadal Anglijo. Churchill in Eden sta se najprej pogo- varjala o atomski energiji, nato pa o Egiptu, nato o EOS, toda glede najvaž- nejšega vprašanja, glede razmerja v ju- govzhodni Aziji so ostali na sredi pota. Sicer pa niti Dullesov obrambni pakt niti Edenov azijski Locamo ne pome- nita učinkovitega sredstva za odstra- nitev vojne nevarnosti. Zato bodo 7. јџ- lija sklicale Svet ameriških zunanjih ministrov v Rio de Janeiro, kjer se bo govorilo samo o borbi proti »medna- rodnemu komunizmu«. Cu En Lajeva načela o odnosih med državami ti mi- nistri gotovo ne bodo upoštevali. Kon- ference izven OZN se vedno bolj mno- že, čeprav častitljiva institucija zmage iz leta 1945 še deluje: V Jeruzalem, kjer teče kri, je prišlo kar šest opazo- valcev OZN, toda zraven se tam mudi še posebni Eisenhoiaerjev odposlanec Eric Jonston, ki bi rad uredil spore med Sirijo, Izraelom in Transjorddnijo in namakalni sistem Jordana nagnil ta- ko, da bi voda tekla na ameriške mli- ne. In h koncu: v Angliji so ukinili гл- cionirano prehrano. Ali so trezni Al- bionci čakali na podpis mirovnih po- godb, na EOS in se pri tem naveličali? Med tem, ko je KPF prisiljena, da de- vet let po vojni racionira svoj duhovni kruh — propagando, ki ga reže v svo- jem glasilu »Humanite<, saj je njena naklada padla od 600.000 na 165.000. Res je, brez ognja ni dima. In kri ni voda, pa če to kde še tako krčevito trdi. da je. T. O. „Poučna stpohovna ekskurzija" v neki naál tekstilni tovarni, fei iz- deluje volnene izdelke, lo se pomenili in sklenili (kako in kje je bilo to stor- jeno in kako so bili doloSeni člani tega obiska, ne vemo), da bodo zaradi stro- kovne izpopolnitve svojega znanja in proučitve svojemu enajkega podjetja obiakaM neko takstilno tovarno v Ma- riboru. Rečeno — storjeno! Nekako tri- deset članov kolektiva se je zbralo, naročili £o avtobus, zagotovili' finančna srodstva in odpotova'li V Mariboru so res obidkali enoèzmod tekstilnih tovarn; strokovno so si jo ogledali in v okroglo ur: in pol do podrobnosti proučili nji- hovo delo, njihove uspehe in težave. V tem času so ugotovili sorodnosst obeh podjetij, sikratka: zbrali so vse podatke, zaradi katerih so prišii v Maribor in ... ekskurzija je bla končana. Da, v uri in pol je bilo končano dn to je dovolj. Približno trideset ljudi si je nabralo »novih izkušenj«, ki jih bodo prenesli v svoje podjetje. Toda kam sedaj a preostal'm časom — malo nerodno bi le bilo, če bi se že kaj: ipopoldne vrnili. Čeprav bi si ogle- dali še druge tovarne, bi jim morda že vedno ostalo nekaj časa. Pridobljeno znam j e je treba prežve- čiti in o njem temdj'iito razmisliti, tako so menili nekateri vodilni člani te po- učne ekipe in so jo »-pogruntalč«: Na Pohorje — v naravo, tam se človeku sprcatiijo misli. Avtobus je vozil in pihal. Tekli so kilometri — tekla »o tudi finančna sredstva. Nekje precej visoko, daleč od civili- zacije, so se ustavili ш y samoti načeU važnejši, toda daljši del tega pomemb- nega dne. Premlevalá so — zalivaH in niti opazila niiso — seveda ne vsi — da čas zelo h'tro mineva. Niso mogli vedeti in opaziti, da v disikusiiji sode- luje samo majhno število članov. Tudi šoferjev opomin, da ima drugi dan voMjo, da bodo n^tañi nopotrebni stroškii za podjetje, ki je avto naročilo, ni nič ipomagal. »Mi bomo nosili vse £tax>šike — ml — saj vendar mi gospodarimo in razpola- gamo z denam'mi sredstvi« ... Kdo m¿? To je drugo vprašanje. Kako se je poučna zadeva. k¿ je tra- jala po strokovni plati uro in pol — po debatni in zaliti debati pa zelo zelo dolgo — tja do ranega jutra — končala, ni mano, prav bi pa bilo, da o takih rečeh razpravlja upravni odbor lin de- la v.5ki svet v podjetju in prav nič ne bi škodovalo, če bi spregovoril o tem tudii celotni delovni kolektiv. Za tako za- devščino bi se seveda morala zamimati tudi aindiikakia tpodružnica. To ne velja aamo za to potovanje in samo za te stroške, temveč za celodno deio in živ- ljenje T tovarni. Knjigovodja ix>djetja je zaprisežena oseba — verjetno mu to narekuje, da za tako »poučno ekskurz'jo« pravilno oceni upravičenost finančnih izdatkov ter da pravilno obremenri iK>samezmke, da ne bo podjetje nosilo takih stroškov. Vsaka dejavnost mora biti načrtna in bo zelo koristno, če se v bodoče tudi za izlete, zlasti če naj nosijo naslov »ipoučni in Btrokovni«, bolj temeljito raizmislL Anton Šumecnik se je zagovarjal pred sodiščem Zasebni obrtnik, cementninar Anton Sutmečnik se je te dni zagovarjal zaradi nepravilnosti v svojem poslovanju pred okrožnim sodiščem. Anton Sumečnik je z namenom, da bi se izognil plačilu davka, dal upravi za dohodke v Celju naipaône podatke o svojih dohodkih. V davôni prijavi za leto 1952 je navedel, da je imel v svojem podjetju le 1,119.767 dinarjev čisitega dohodka, čeprav je ta znašcd dejansko 4,274.355 dinarjev. Razen tega je v mesečnih plačilnih seznamih, kd. jih je v svrho odmere prisi>evka za socialno zavarovanje od julija do no- vembra 1953 p>03ilji¿ Zavodu za socialno zavarovanje v Celju, izkazoval manjša iziplačUa delavcem, kañcor pa jim je de- jansko plačal lin tako Zavod za sociatoo zavarovanje zarpeljal, da je le-ta od- merjal nižje prispevke. Na ta na'čin se je na škodo Zavoda za socialno zavairo- vanje okoristil za 938.948 dinarjev. Ne- kemu uslužbencu K. Z. je obljubil pod- kupnino za dobavo nekaj vagonov ce- menta. Pred sodiščem ee je Sumečnflc izgovarjal na svoje uslužbence, češ da jih je imel zato, da bi mu v redu vršili pisarniške posle, ker da se sam na to ne spozna. Sodišče takemu zagovoru si moglo verjeti, ker je Sumečnik spo- soben obrtnik, saj bi sicer ne znal svoj* obrti voditi tako dobro, da je т dobi nekaj let znašal bruto promet т ixxi- jetju letno okrog 30,000.000 dinarjev. Sodišče je ugotovilo, da se Sumečnik nI hotel brigati za urejeno adminis.tracij» in za primerne pisarniške prostore, pa¿ pa je imel razne druge nepotrebne 1»- datke. Ugotovljeno je, da Sumečniku ni biU mar izpolnjevanje obveznosti do skup- nosti. Investitorjem je гатасипа! in tudi od njih kasiral 45% prispevek za »o- ciialno zavarovanje, ni ga pa odvajal Zavodu, temveč ga je uporaibljal za kritje cen, ki so narasle materialu do izvršitve dela. Cki državnih podjetij j* sprejemal plačila velikih zneskov т naiprej. Ce k temu prištejemo še znatn* zneske, ki juh ni odvajal Zavodu za so- cialno zavarovanje, je ugotovljeno, d« je Sumečnik delal z družbenim kapita- lom in je tako lahko nastopal kot resem konkurent državnim podjetjem sorod- nih strok. Tako poslovanje je mend» edinstven primer med našimi obrtniki Sodišče je Sumečniku prisodilo 2 leti fcapora. Kaj je vzrok nedelavnosti organizacije Li^S v Preboldu 2e nekaj let traja probiean, da bi obnovili mladineko org/an^izacijo v Pre- boldu in postavili nekdaj tako močan in delovni aktiv LMS spet na čvrste noge. Korenine LMS segajo daleč nazaj v predvojno dobo, ko je kot organiza- cija SKOJ delala velike preglavtce ta- kratnemu vladajočemu režimu ter v čas okupacije, ko je častno odigrala svojo vlogo v NOB. Skoraj ni konference političnega zna- čaja, kjer ne hi načeli vprašanje mla- dinske organizacije, vendar doslej bresz- uzpsšno. Nekateri so mnenja, da je da- našnja mladina nedelavna in je ni mo- goče pridobiti za delo v organizaciji. Ce pa pogledamo v sitarostni sestav članstva posameznih društev, dobimo •popolnoma drugo sliiko. Vidimo namreč, da je v ta društva včlanjen veHk del mladine. 2e lani izvoljeni in zdaj kooptirani občinski komite LMS se že nekaj časa ukvarja g poživitvijo dela aktivov po vaseh. Vendar so dosedanji uspehi po- kazali precej slabe rezultate. Sestanki 6o bul zelo slabo obiskani, tako da v večini primerov ni bilo mogoče resno obravnavati delo aktiva. Občinski ko- mite pogreša pomoč drugih organizacij. Vaški odbori SZDL do danes niso storili prav ničesar. Predstavniki raznih orga- nizacij, ki so bili povabljeni na sestanke mila dine, se jih ne udeležujejo. Tudi or- ganizacija ¿K, ki sicer vzpodbuja k delu, ne nudi dovolj pomoči. Članom občinskega komiteja LMS pa manjka predvsem znanja in seveda tudi zavesti, da se tako često vprašujejo, kaj sploh naj deia, kajti organizacija, ki je že trd leta samo na papirju, se je znašla na repu dogodi-iov in se bo težko znašla v današnjih razmerah, ko se je delo or- ganizacije LMS v mnogočem spreme- nilo. Drugače pa je z mladino iz Sešč. Tam obçtaja vsa leta precej delaven aktiv miLadine, ki pa se je zaradi nepoveza- nosti z višjimi forumi precej oddalju od linije svoje organizacije. Ob izvolitvi . enega mladinca v občinski komite pa je odpravljena tudi ta ,p>omanjkljdvost. Izgleda, da bo tam eden najniočnejših aktivov mladine v občini. Občinski komite je trdno prepričan, če bo nadaljeval začeto delo, da bo usiped. Seveda bo potrebna večja pomoč množičnih organizacij v občini. Pivi uapeli dela organizacije bo vse- kakor nekaj pestrih točk, ki jih bo mla- dina ob občinskem pravniku 22. julija uprizorila. R. P. NA RAZSlKJENI 8ЕЛ SZDL SO MANJKALI ODBORNIKI IZ 18 OBCIN Na cadnji razširjena seji Okrajnej» odibora SZDL so pri ugotavljanju ude- ležbe ugotovili, da so izmed 40 občin- skih odborov prišli na sejo odborniki iiz 22 občin, medtem ko iz 18 občin ni büo nikogar. Ni sicer mogoče dane« točno ugotoviti, če so bili manjkajoča odborniki upravičeno odsotnii, brez dvo- ma pa vsi ne morejo opravičiti izostanka. Na seji so manjkali odborniki dz na- slednjih občin: Dr ami je, Frainkolovo, Gomilsko, Loče, Polzela, Pristava, Rim- ske Toplice, Slivnica, Šentjur, Strmec^ Skofja vas. Store, Tabor. Vitanje, Vranr- sko. Zreče in Zusem. Ne drži sicsr za vse, toda brez dvom* je tudi ta odnos sem in tja zgovorna slika za delovanje in uspehe organizacij na terenu. OdîMvdini SVINEC kupimo vsaJk» količmo po najvišu ceni. Odpadpromet Laško Razširjena seja Okrajnega odbora SZDL Celie (Nadaljevanje s 1. strani) V razpravi so govorniki pritrdui be- sedam tov. Borovšakove m s primeri prikazali, kje so še šibke točke v delu SZDL. Naglasu! so, da slabo sodelova- nje z ostalimi organizacijami, prema- lo zanimanje za delo v kmetijskih za- drugah, nevednost vaških in celo ob- činskih funkcionarjev v določenih pri- merih, silno škoduje dejavnosti SZDL. Poročali so tudi, kako so uspele ob- činske konference, trdili, da je članari- na v večini pobrana, le da je še niso odvedli. Skoraj povsod imajo priprav- ljene odbore za praznik »Štajerska ▼ borbi«, ki ne bo praznik samo za Ostrožno, amx>ak za vse Celje z okolico in vso Štajersko. Delegat s Planine je pripovedovai« kako so razbili skupnosti nasprotni upravni odbor Kmetijske zadruge. Ko je prišel on iin še dva komunista na sejo upravnega ' odbora, predsednik kmetij sli e zadruge je dejal, da ne da prej poročila, dokler ne izginejo komu- nisti. Nato se je okrenU proti delegatu z besedami: »Čudim se, da še nisi pri- peljal miličnikov z bajoneti!« Takoj za tem so aildicali nmožični sestanek, kjer so razložili primer ljudem, ki so sedaj izvolili nov upravni odbor. Odstavljeni »upravniki« so še nekaj časa godrnjali, vendar bodo morali uvideti, da je za- nje čas že minu. Tako pa ne gre povsc-d. V Grižah so hoteli odstraniti odbornüca Kmetijske zadruge, ki za odbornika ni bil vreden, kalior so menili člani SZDL. Ni jim uspelo, ker se je za odbornika zavzela OZZ. Ce opravičeno ali neopravičeno, zaenkrat ne moremo .s-oditL Lep primer uspešnega dela je občina Podčetrtek. Tu so poleg ostalega ne- verjetno razgibali mladino. Seveda gre hvala na račun učiteljema, ki se složno trudita, da bi s pevskimi in folklornimi nastopi, odrskimi uprizoritvami in dru- žabnimi sestanki zbližala mladino in jo pripravila za delo v SZDL. V tej zve2íi je potrebno pohvalim SZDL v Rogaški Slatini, ki je darovala mladini v Podčetrtku 20.000 din za iz- let. Tako ji je omogočila udeležbo na mladinskem festivalu v Kopru. Tako se je povsod izkazalo sodelo- vanje SZDL z ostalimi množičnimi or- ganizacijami zelo koristno. 10.000 stotov krme Prehitro pozabljamo katastrofalno poplavo v juniju v okolici Celja, ker vrsta posledic šele nastopa. Predvsem čutijo to živinorejci, ki jim grozi po- manjkanje krme za prezimljenje živi- ne. Cez 1700 ha travnikov je delno aH popolnoma uničenili in na 50 ha njiv posejanih z deteljo in lucerno je voda uničila celotni pridelek. S travniških površin smejo kmetje pokošeno travo uporabit^ le za steljo, ali še boljše za kompostifanje, s čimer odklanjamo ne- varnost metiljavostL Uničenje krme je torej ogromno: čez 25.000 stotov sena in preko 2000 stotov detelje in lucerne, kar bi v škrobnih edinicah znašalo okrog 850.000. Poleg tega moramo ra- čunati na manjšo in slabšo proizvodnjo otave zaradi nanesene mrtve mivke, kar bo vprašanje krme še bolj zaostri- lo. Živinorejci se torej nahajajo pred dejstvom: ali prodati toliko živine, da bodo ostalo Lahko prezimili аД pa na- baviti manjkajočo krmo. Prisilno prt>- dajanje živine vodi v gospodarsko ško- do in ekonomsko slabi laneta, ki je itak že v težl^em finančnem položaju. Krmo kupovati, pa prav zaradi šicode, ki so jo živinorejci utrpeli na vsem go- spodarstvu, ne morejo. Trenutno kritično stanje, takoj p* poplavi, so živinorejci prebrodili z do- deljeno pomočjo v oblilïi krme in otro- bov, Olerai na zadružna sve?^ Celje pa je iz ogroženih predelov prevzela na svoje pašnike 70 glav mlade živine na pašo. Vendar je ta akcija krila komaj četrtino, okrog 200.000 škrobnih edinie. Sedaj kmiijo kmetje s priložnostnimi odkosi. Zaradi nevarnosti metiljavostl, je zabranjena tudi paša. Torej se bod« kmetje lahko do zime samo delno pre- skrbeli s krmo. Z nabavo manjikajoče krmo pa upajo na razumevanje in po- moč oetaiiii živinorejcev celjskega Ш ostalih okrajev Slovenije. V ta namen j« Živinorejski odbor pri OZZ Celje ruk zadnji seji sklenil, da v imenu priza- detih živinorejcev prikaže njihov po- ložaj in organizira akcijo za pomoč f prispevanju krme, da bi s tem odklo- nili nevarnost, ki groai prizadetim pre- delom. Kakor je že omenjeno, je uničenj« krme predvsem veliko f/ nekaterih pre- delih v okolici Celja. V manj prizade- tih krajih, kakor je šentjurski in sa- vinjski predel, bodo Kmetijske zadrug* z razumevanjem neprizadetih kmetOT nekako krue potrebe manjkajoče ki-me, medtem pa so območja KZ Celje, Skof- ja vas, Vojnik, Strmec, Dobrna, Fran- kolovo in še nekatera tako opustošena, da bo po grobih ocenah potrebno z* normalno prezimljenje živine najmanj 10 do 12 tisoč stotov krme. Ker priza- deti kmetje nimajo nobenih viškov ze prodajo in ker nimajo torej potrebnik finančnih sredstev za naikup krme, ra- čunajo na odziv živinorejcev Sloveni- je, da jim bodo v tem kritičnem polo- žaju priskočili na pomoč. To upanja krepi dejstvo, da je letos proiz\'odnj» krme tako obilna, da bodo lahko kmeV- je brez večjih žrtev slediU akciji žirlr norejskega odbora pri OZZ Celje. Ži- vinorejski odbor OZZ Celje prevzema vso organizacijsko in materialno straM odvoza krme, kakor iz področja celj- skega, tako tudi iz oetalih krajev Slo- venija. lai. M. e-. Ne samo kritizirati, tudi popravljati ;e treba! Po razî)ravi je spregovoril predsed- nik OO SZDL tov. Simonič Franc. Go- voril je o organizaciji SZDL, o njenih konkrçtniih nalogah in način,ih dela. Ko je govorU o kritiki dosedanjega de- la, je dejal: »Ne samo kritizirati, tudi popravljati je treba! Cesto se dogodi, da kdo poišče vse napake, kar jih more najti, jih nato pretirava, da so videti še hujše, a kako bi jih popravi, mu niti na misti ne pride.« Tov. Simonič je nadaljeval, da kam- panjsko delo ni najboljše in da je po- trebno misliti na sistematično nenehno delovanje. Seveda je potrebno pri tem poznati vprašanja družabnega razvoja in kdor ne ve natanko, kako se spre- minja in razvija življenje, ne mora imeti uspehov- Nadalje je tovariš Simonič govoril o vlogi sindikatov, kjer mora tudi SZ odigrati svojo vlogo. Omanu je, da so einđj'kati v glavnem zelo uspešno od- igrali svojo vlogo in so njihove naloge nujne pni razvijanju delavskega samo- upravljanja. Napačno so tolmačili tisti, ki so govorili, da sindikati danes niso več potrebni. Govoril je tudi o preslabi povezanosti med Socialistično zvezo in sindikabi, kar bo treba v bodoče po- praviti. Tovairii Simonič je govoru tudi o bližnji proslavi »Štajerska v borbi« na Ostrožnem. pri čemer mora Socialistična Eveza mobilizirati delovne množice za âm svečanejšo proslavitev, tako lokal- nih kakor tudi centralnega praznika na Ostrožnem. Govoru je še o nalogah SZ pri pro9lavi »Dneva vstaje«. Osrednja proslava za »Dan vstaje« bo v Črnomlju, kamor bo tudi celjski okraj poslal svoje zastopnike. SZDL je toUko kot parlament delov- nih ljudi in zato mora spremljati vse zahteve in potrebe ljudstva, kajti le tako bo lahko dojemala tok življenja in ga uravnavala v pravilno smer. Vransko za poplavljence Kakor hitro smo zvedeli, kakšna ne- sreča je zadela Celje in njegovo okoUco, smo se tudi na Vranskem odzvaH klicu za pomoč. Pobudo je dal OO ZKS, ki je v okviru občine sklical sestanek vseh odbornikov in zastopnikov množičnih organizacij. Na seji so se odločili za iz- datno pomoč in se zedinüi za način najbolj uspešnega zbiranja. V ta namen je bil izvoljen Stab za pomoč poplav- Ijencem na sedežu občine, kakor tudi v večjih okoliških vaseh. Določeni so bui zbiralci, ki naj bi zbirali vse od prehranbenih artiltlov, obleke, denarja do pomoči v lesu. Odziv ljudstva je bü lep, saj smo zbrali v materialu za 220.500 din, v denarju pa 68.546 din. Tu ni všteta pomoč v lesu, ki jo je do sedaj prijavilo 46 kmetov, ki bodo dali okoli 40 m* gradbenega lesa, kar predstavlja lepo vrednost. Nabiralna akcija za les še vedno traja. Pričako- vati je, da se bo število darovalcev in s tem količina lesa še povečala. V de- narju se je najbolj izkazalo Vramko, ki je zbralo preko 15.000 din. Razen tega so dijaki in učiteljstvo na nižji gimnaziji zbrali še nad 10.000 din, kar je posebej pohvaliti fita sredstev, 169 kosov posode in jedilnega pri- ter 12 kosov galanterijskih izdelkov in učil. . ^GORNJA HUDINJA: 197 kosov oblačil, 231 perila, 73 parov čevljev, 35 m blaga, 8 kg - 'enkov, 9 kosov posteljne in sobne opreme, ko pohištva, 151 kg pralnih sredstev, 346 gJ^^, jedilnega pribora in posode ter U kosov *ai«nterijskih izdelkov in učiL RAZNI POPLAVLJENCI so prejeli 233 kosov obleke in perila. OTROŠKI DOM NA PREŠNIKU je prejel 391 kosov perila in oblek ter 20 kosov posode in jedilnega pribora. SPLOŠNA BOLNIŠNICA je prejela 7 oblačil in 6 kosov raznih galanterijskih izdelkov in učil. DOM UČENCEV V GOSPODARSTVU V CELJU je prejel 10 kosov pohištva. SINDIKALNA PODRUŽNICA JDŽ CELJE je prejela 30 kosov posteljne in sobne opreme ter 84 kosov pohištva. SINDIKALNA PODRUŽNICA AVTOPREVOZ- NIŠTVO CELJE je dobila 13 m blaga. SVET ZA PROSVETO MESTNE OBČINE je prejel 253 kosov učil za razdelitev po šolah. UPRAVA STANOVANJSKIH ZGRADB je do- bila 9 kosov galanterijskih izdelkov. RK CELJE je prejel 14 m tekstilnega blaga. Skupaj je bilo razdeljeno v prvem tednu 3340 kosov oblek in perila, nato 9633 kosov oblačil in 10.234 kosov perila, dalje 4943 parov čevljev, 2087,90 kg blaga (doslej nismo pisali decimalk), 346,70 kg ostankov (prej prav tako brez deci- malk), 384 kosov posteljne in sobne opreme, 776 kosov pohištva, 3857 kg pralnih sredstev, 11.931 kosov posode in jedilnega pribora ter 990 kosov galanterijskih izdelkov in učil. Ce prve tri številke, ki obsegajo perilo in oblačila, seštejemo, znesejo skupaj prav toliko, kolikor je bilo darovanih, isto velja tudi za vse ostale predmete. To se pravi, poslana pomoć je bila do zadnjega kosa, do zadnjega kilograma in zadnjega centimetra razdeljena poplavljencem. POLEG TEGA SO POPLAVLJENCI PREJELI V prvih dveh dneh je komisija za pomoč po- plavljencem pri mestni občini Celje knpila in posredovala poplavljenim 1290 obrokov tople hrane, 170 litrov mleka za dojenčke, otroke in starčke, dalje 2390 kg raznih prehranbenih pred- metov, kot so kruh, moka, maslo, sladkor itd. Prevoz prehrane je bil izveden s strani mestne komisije in je bil nujen zaradi tega, ker so bili poplavljenci zaposleni pri čiščenju stanovanj- skih prostorov, mnogi pa na nekaterih terenih zaradi vode in porušenih mostov odrezani od trgovin. Ti ljudje po večini tudi niso imeli de- narja, zato so pobili pomoč, ki je že navedena, tudi v denarju, da si nabavijo najpotrebnejša živila za ves mesec naprej. IZDATKI ZA POPLAVLJENCE, KI SO BILI ZACASNO NASTANJENI V RAZNIH DOMOVIH Komisija je predvsem skrbela za otroke po- plavljencev in jih odpeljala v DOM NA PRE- ŠNIKU PRI ŠMARTNEM V ROŽNI DOLINI, Številčno stanje otrok je od 6. junija do 1. julija v tem domu padlo od 150 na 15 otrok, kar znaša povprečno 45 otrok dnevno v tem času. Po- vprečni oskrbovalni dan za vse otroke v domu je znašal 15.000 din. Ker vsi računi še niso po- ravnani, znašajo dosedanji stroški 157.345 din za prehrano in 263,901 din za oblačila, obutev in perilo. BAZA ZA POPLAVLJENCE V L GIMNAZIJI je štela povprečno od dneva poplave do 14. junija 24 oseb dnevno, stroški za eno osebo so znašali 160 din ali 34.540 din za vse. BAZA ZA POPLAVLJENCE V »DOMU UCITE- LJIŠCNIKOV« je imela pod streho od dneva poplave do 26. junija 49 poplavljencev, kar v skupnem znesku predstavlja 83.632 din izdatkov. Skupaj je bilo porabljeno za oskrbo poplav- ljencev v teh domovih 519.416 din. POTEK DOTOKA DENARNE POMOCi IN RAZDELITEV Najprej moramo našteti darovalce in vsote denarnih sredstev, ki so jih prejeli na mestnem štabu v Celju: Okrajna komisija za pomoč poplavljencem OLO Celje 11,303.500 din; Gornik Martin, zlatar. Nova vas, 2000 din; Mr. Ljubic 2000 din; SZDL Nova vas 8282 din; sindikat Mestnega gledališča Celje 60.500 din; Štab komisije občine Celje za prodajo hrane 1530 din; SZDL IV. četrti Celje 20.630 din; sindikalna podružnica Gozdne uprave Pišece 1000 din; turisti na potovanju iz Trsta 18.873 din; predstavniki trgovskih in gostinskih podjetij iz Trsta na potovanju 15.154 din; teren- ske organizacije IV. četrti 3924 din; tov. Gregor- čič 1500 din; žene mesta Kranja 10.000 din; SZDL Rob na Dolenjskem 4137 din; vaški odbor SZDL Rob na Dolenjskem — Pečki 4420 din; terenske organizacije IV. četrti 26.050 din; Zadravec Jakob, Celje, Zidanškova 17, 1000 din; uslužbenci Po- grebnega zavoda 10.800 din; Glasbena šola 6000 dinarjev; Cigo j Zinka, Celje, 200 din; sindikat grafičarjev Celjske tiskarne 50.000 din; Komorni pevski zbor od koncerta 12.000 din; kinopodjetje Celje 57.638 din; Družba sv. Mohorja, Celje, 50.000 din; Gobec Franc, akademski slikar iz Ljubljane 7000 din; teren Gaber je in Dolgo polje sta vrnila 70.000 din, dalje fakture in ostali prispevki 375.432 din. Skupaj znašajo denarni prispevki za Celje 12,120.570 din. Ta denar je bil razdeljen takole: za poplavljence, ki so morali dobiti pomoč v denarju, da so si lahko nakupili živila, je bilo izdano — kakor je že navedeno — 5,296.000 din. Dalje so bile plačane storitve za popravilo stanovanj in komunalnih naprav v skupnem znesku 4,997.405 din. Skupaj je bilo izplačano 10,293.405 din. V bla- gajni komisije za pomoč poplavljencem je ostalo še 1,827.165 din. Ta znesek, ki je preostal od 12,120.570 din, je predviden za plačilo nadaljnjih računov, ki jih bo komisija še prejela za ure- ditev stanovanj in komunalnih naprav. Vsega skupaj je bilo poplavljenih 1190 stano- vanj. Moramo razumeti, da je v nekaterih sta- novanjih stanovalo tudi po dvoje družin in da je zato število poplavljenih družin toliko višje. Od teh stanovanj je bilo težje poškodovanih 585 stanovanj, doslej pa je bilo popravljenih 238 stanovanj. Vrednost doslej opravljenih sto- ritev pri popravilih stanovanj znaša 6,900.000 din, to se pravi, da je sedanji saldo v blagajni mestne komisije še nezadosten. RAZDELITEV POMOCi ZA KMETIJ- STVO V OBMOČJU CELJA Pomoč za kmetijstvo je prihajala na OZZ Celje. Od tam je bila razdeljena na prizadete občine preko tamkajšnjih kmetijskih zadrug. Del navedenih semen in sadik je bilo treba plačati, del pa je bil darovan. Mestna občina Celje je prejela 92.511 kg se- menskega krompirja, 165.904 kosov vrtnih sadik, 1783 kg raznih semen, 41.255 kg umetnih gnojil in 4000 kg sena. Ta semena in sadike so ocenjene na skupno vrednost 1,794.055 din. Pomoč te vrste so dobili vrtičkarji, privatni kmetje ter državna in za- družna posestva. ZA ZAKLJUČEK Vsi ti podatki so uradni ter jih je zbrala Mestna komisija za pomoč poplavljencem pri Ljudskem odboru mestne občine Celje. Ugoto- vitev, da je bilo izvršeno ogromno delo, je ne- dvomno točna, kajti če bi vsaj približno ocenili pomoč, ki je prispela v Celje in bila tukaj razdeljena, bi v denarju znašala okoli 30,000.000 dinarjev. Ob tej priliki je potrebno pohvaliti delo te- renskih komisij, ki nesebično delujejo že 26 dni. Te komisije so sestavljene iz predsednikov SZDL, RK in zastopnikov poplavljencev. Pohva- liti je treba tudi obrtnike, predvsem krojače, šivilje in čistilnice, ki so rešili nad sto kosov oblačil. Predvsem pa se komisija za poplavljence pri Mestni občini Celje zahvaljuje vsem daroval- cem, bodisi da so pomoč poslali direktno v Celje ali preko okrajnega štaba; njih humanost, socialistična zavest in pripravljenost za pomoč je vredna vse pohvale, zlasti pa iskrene zahvale tisočev, ki so bili deležni njihove pomoči. ŠTAJERSKA v borbi Terčak Stane Pohod I. štajerskega bataljona na Kozjansko (Brežiški pohod) Brežiaki pohod je bü največja in naj- napomejša akcija štajerskih partizanov leta 1941. Na tem pohodu je bila udarna sua štajerskih partizanov, I. štajerski bataljon, ki je štel okoli 70 borcev pod komando narodnega heroja Franca Rozmana-Staneta. Kakšne cUje je ta pohod zasledoval? Zagrebška konferenca, ki je bUa dne 4. julija 1941 na nemškem poslaništvu med zastopniki nemških vojaških in ci- vilnih okupacijskih oblasti in med oblastniki NDH glede preseljevanja Slo- vencev, je slovensko izseHtev iz obso- telskega in obsavskega pasu predvidela v tretjem valu izselitev našega ljudstva. Ta izselitev bi se naj po predvidenem načrtu izvršua med 15. septembrom in 31. oktobrom 1941. Proti koncu septembra so nastopile pri tej izselitvi nepredvidene ovire. Vlada NDH je, kolikor je znano, iz važ- nih političnih razlogov odklonila spre- jem Slovencev. Sprejela bi jih le na izrecmo Hitlerjevo željo. (Dr. France Skerl: Nacistične deportacije Slovencev v letu 1941). Ker je v tem času tudi osvobodilno gibanje zavzelo velik raz- mah na Hrvaškem in, ker je bilo gle- danje na to izseljevanje pri Hrvatih ne- gativno, zato je bilo treba najti za na- selitev Slovencev iz tega pasu drugo ozemlje. V Berlinu so našli drugo re- šitev. Namesto na Hrvaško, so sklenili Slovence preseliti v Nemčijo, oziroma v Slezijo. Überreither je s posebnim razglasom z dne 20. oktobra 1941 razglasil sklep o preselitvi tamkajšnjega prebivalstva. Za preselitev so bile določene občine južno od Save: Boštanj, Studenec, Bučka, Le- skovec. Krško, Cerklje, Čatež in Ve- lika dolina. Severno od Save pa občine Dobova, Brežice, Kapela, Bizeljsko, Ar- tice, Sv. Peter pod Sv. gorami (Bistri- ca) in Globoko. V trboveljskem okraju pa občine južno od Save: Radeče, Št. Janž, Dole in Polšnik. IzselLii so skupno 34.000 ljudi Po načrtu bi morali naknadno izseliti še okoli 10.000 prebivalcev. Ta izselitev pa se ni izvršila. V ta pas pa so naselüi okoli 14.000 Nemcev, Kočevarjev, Be- sarabcev, Dobïudzanov in Tirolcev. Ko je Glavno poveljstvo partizanskih čet zvedelo za to preselitev, je izdalo povelje komandantu štajerskih ijartiza- nov, narodnemu heroju Francu Roz- manu-Stanetu, naj se partizanske sne usmerijo na Kozjansko. Naloga bataljo- na je bua, da napade hitlerjanske sile, ki bodo vršile preseljevanje, če je mo- goče naj jih prežene in zaneti ljudski upor. Bataljon se je podal na pohod v noči od 28.-29. oktobra. Pohod je tra- jal do 7. novembra, ko se je bataljon vmü na izhodno točko pohoda nazaj v Griže v Savinjsko dolino. Vzporedno s tem pohodom so dobile povelje tudi partizanske sile na Do- lenjskem in to Mokronoška, Novomeška in Krimska četa, da se združijo pod pKxveljstvom Mihe Marinka in Aleša Beblerja. Njihova naloga je bü napad na Bučko in s tem pritegnitev okupa- torjevih SÜ tudi na ta obmejni teren. Na ta način je hotelo Poveljstvo par- tizanskih čet olajšati Stanetov pohod in pomagati v akciji proti izseljeval- cem. Kdaj je dobu komandant Stane po- velje, kakor tudi kdo iz štaba je za to povelje, odnosno pohod vedel, ni znano. Pri umiku s Crete, nepK>sredno po borbi vemo, da so komandirji predlagali umik na Mozirske planine, odnosno na Meni- no. Stanetov namestnik Jože Letonja- Kmet je odloču, da se ves bataljon pre- bije na sektorju Povšnik—Ručigaj—Te- ševa—Selce—vas Ceplje, preko ceste Vransko—Celje proti Kaplji vasi ia Grižam. Prva skupina, ki jo je vodu Letenja je prišla še isto noč v Griže. Druga skupina, ki jo je vodu komandir Mislinjsko-šaleške čete Miha Pinter-To- ledo, je zašla in predanila v vasici Cmi vrh pri Vranskem. V naslednji noči se je združila s prvo skupino v Grižah. V noči od 28.—29. oktobra, ko se je izvršila koncentracija vsega bataljona v Grižah, se je začel pohod med 9. in 10. uro zvečer. Zbirališče za pohod je bilo pri Brinarjevem čebelnjaku. Tam je imel komandant Stane tudi kratek nagovor. Ob tej prüüci je pojasnü zbra- nim partizanom namen pohoda na Ko- zjansko. To trdita Miha Šošter-Dobro- veljski Miha in Rudi Cuenšek. Pot jih je vodüa po desnem bregu Savinje preko petrovškega mostu. Nad Levcem so zavili proti Joštovem mlinu proti Ostrožnem, približno tam, kjer se bo letos vršuo srečanje štajerskih par- tizanov. Nato so zavili za Golovcem proti Smarjeti in Bovšam. Tiikaj so se ustavüi pri posestniku Dobrotinšku. To- variš Anton Vengust jih je vodu preko Bovš do Dobja. Iz Dobja do Razborja jih je vodil Ludvik Mastnak. V Razbo- ru so predanüi pri posestniku Francu Škerlu. V naslednji noči so šli preko Hotinje gmajne nad graščino pri Ponikvi in prečkali cesto Hotinje—Ponikva, zavili proti jugu pod Onišami po gozdu med Homom in Ožbaltom na Zg. Selce. Tu- kaj jih je vodil tov. Tržan iz Zg. Selc. Železniško progo Maribor—Celje so prečkali pod postajo Ponikva. Med Šent- vidom in Grobelnem so presekali progo, ki pelje v Rogaško Slatino, nato zavili proti Javorju pri Slivnici in proti Sr. Leni. V zgodnjih popoldanskih urah so opazüe straže, da je bataljon obkoljen. Borba se je pričela okoli tretje ure po- poldne in je trajala do večera. Ker je bü ves teren obkoljen, se je bataljon prebijal po visokem snegu pod najtež- jimi okoliščinami. Proboj se je posrečn na črti Sv. Lena—Babna gora, kjer so prečkali cesto, ki vodi proti Loki in Podčetrtku. V borbi pri Sv. Leni so padli štirje partizanL Med padlimi je znan samo Peter Spa j C, vodja tehnike Savinjske čete. Nemci so padle partizane pripe- ljali do posestnika Grzela, kjer so jih zmetali v hlev. Pokopani so v Süvniol V tej noči je bataljon zavü proti Volčjim jamam, kjer so zašli. Pot so na- daljevali proti Žusmu, Dobrini mimo Stare Glažute med Marofom in Gub- nom. Naslednjega dne zjutraj so šli mi- mo Lisične in prišli na vrh Pašnice pri vasici Log. Zvečer 2. novembra je šel bataljon iz Pašniice v vas Log. Isto noč jih zasledimo v smeri Bohor—Stara Glažuta—Manga—Golobinjek. Tukaj so prenočui pri posestniku Gračnerju in SenicL Naslednji dan so okoli treh po^ poldne prečkali cesto Jurklošter—Pla- nima, ki leži v ozki globeli. Tukaj so tr- čui na kolono avtomobüov nemških po- licistov, s katero so se spustili v borbo. Tukaj je padel mitral jezeč Alfred Greif- Nato so se umaknüi na Voluško goro in preko Globokega, kjer so se ustavili pri delavcu Ivanu Smercu. Pri Brodnicah so v zasedi napadli avtomobil nemškega župana Hallerja iz Jurkloštra in ga po- škodovali. V noči od 4. na 5. november so prišli v vasico Lože pod Sv. Miklavžem. Po počitku pri Matiji Deželaku, Jerneju Lapomiku in že umrli IVančiški Pav- čnik so se odpočili Nato so nadaljevali pot proti Rimskim Toplicam. Za vodiča je bü Matija Deželak. Pokazal jim je prehod na mostu pri sedanji okrajni ekonomiji Pohod so nadaljevali preko Kojzice, mimo Goric, Sv. Jederte do vasice Prahe, kamor so prišli dne 5. nor vembra okoli sedme ure zjutraj. Tukaj so se na smrt utrujeni borci zadržali pri Ivanu Spendetu, Petru Žoharju, Robšetu in Diacci ju. V noči od 6. na 7. november so nadaljevali pot preko pre- laza Golee in Babe, Gornje Rečice, Za- grebena in Gozdnika nazaj v Griže. (Se nadaljuje) Kako je bila razdeljena socialna pomoč v denarju v ohraiu СеЦе v prejšnji številki smo objavili le globalne podatke o razdeljeni socialni pomoči v okraja Celje in o podpori svojcem utopljenih žrtev. Danes te podatke razčlenjujemo. Siocialinio zdravstveno pomoč so v okraju prejele naslednje občine Takoj po poplavi, pravzaprav že ob poplavi, je Izvršni svet LRS nakazal 100 milijonov din za najnujnejšo pomoč poplavljencem v Sloveniji, Od te vsote je OLO Celje dobil 20 milijonov dinarjev. Od tega je bilo za socialno pomoč razdeljeno 1,680.470 din, in sicer takole: Vojnik je dobil 100.000 din. Strmec 100.000 din, Škofja vas 100.000 din, Frankolovo 80.000 din. Laško 50.000 din, Jurklošter 50.000 din. Štore 100.000 din, Breze 50.000 din, uslužbenci OLO Celje 100.000 din (ta vsota je bila razdeljena med poplavljene uslužbence). Ves ta denar je bil nakazan preko Narodne banke. Socialno pomoč v gotovini Je prejelo šest občinskiih odborov Ker je bila pomoč zelo nujna in bi prenosi preko banke zavlačevali naglo izročitev naj- potrebnejših denarnih sredstev, je po naročila Okrajnega štaba za pomoč dvignila 450.000 din gotovine tovarišica Helena Borovšak, ki je sku- paj s tov. Rudolfom Fajglom razdelila ta denar med naslednje občinske ljudske odbore: Občinski odbor Jurklošter je dne 9. 6. prejel 10.000 din. Občinski odbor Škofja vas dne 8. 6. 204.000 din. Občinski odbor Dobrna je 8. 6. prejel 50.000 din. Občinski odbor Vojnik dne 8. 6. 105.000 din. Občinski odbor Šmartno v Rožni do- lini je 8. 6. prejel 34.000 din. Občinski odbor Strmec pa je 8. 6. prejel 47.000 din. Ti zneski znašajo skupaj 450.000 din, ki jih je tovarišica Helena Borovšak osebno izročila ob- činskim odborom. Podpore sorodnikom žrtev poplave sita v imenu Izvršnga sveta LRS čzročila tov. Franc Simonie in tov. Olga Vrabiž Po naročilu Izvršnega sveta LRS sta tovariš Simonie in tovarišica Vrabičeva iz vsote, ki jo je Izvršni svet LRS nakazal za poplavljena pod- ročja, dvignila 160.000 dinarjev, ki sta jih raz- delila takole: preostalim članom tragično preminule družine Šnek v Celju: preživeli hčerki Antoniji Koprive oziroma njenemu skrbniku Stanetu Mavrica 30.000 din; Mihaelu Koprivcu, pripadniku JLA, 10.000 din; najmlajšemu sinu Martinu Šneka 10.000 din, in njegovi sestri, ki ga je vzela v oskrbo, nadaljnjih 10.000 din; ženi utopljenega Tomaža Bratiča iz Celja (To- varniška ulica 13) kot podporo in za uničeno pohištvo 60.000 din; sestri utopljenega Jožeta Karnerja, ki j* za svojega brata skrbela, 30.000 din; staršem Marice Zdolšek, ki se j* etopila T Višnji vasi pri Vojniku, 10.000 din. Podpore svojcem žrtev poplave znaiajo torej 160.000 din. Nadaljnja izplačala in siroški Ljndskemn magazinn je bilo za razno blago izplačano 78.180 din; Francu Krivcu, poplavljen- cu iz Škofje vasi, 10.000 din; za osmrtnice т »Ljudski pravici-Borbi« 10.000 din; Prevozništvu v Celju za razne vožnje 42.145 din, in Okrajni gasilski zvezi za njihove stroške 200.145 din. Vsi ti zneski za socialno pomoč znašajo sknpno 1,680.470 din. Komu Ш koliko denarja je bdlo iiziplačaneira za g4)6podarsko pomoč Kot gospodarska pomoč za popravilo hiš in komunalnih naprav je bilo razdeljenih 18,203.500 dinarjev, in sicer takole: občina Dobrna 2,000.000 din, občina Vojnik 1,000.000 din, občina Strmec 700.000 din, občina Škofja vas 700.000 din, občina Frankolovo 500.000 dinarjev, občina Laško 1,000.000 din občina Rim- ske Toplice 5e0.fi00 din. občina Jnrklošter 500.000 dinarjev in Ljudski odbor mestne občine Celje 11,303.500 din. Ce torej seštejemo gospodarsko pomoč v višini 18,203.500 din in socialno pomoč 1,688.470 din, dobimo ostanek od nakazanih 20 milijonov din T višini 116.030 din, ki bo še razdeljen. 130.500 din neupravičeno izplačane pokojnine v Laškem živi starejša ženska. Ko je bilo postavljeno vprašanje pokojnin za delavce in uslužbence, se je takoj oglasila. Navedla je, da je bila služki- nja pri nekem vdovcu — obrtniku, ki je pred kratkim umri Seveda, ker je on umrl, ne bo mogel pričati in pove- dati resnice. Svojo »neprekinjeno, stal- no in mesečno plačano službo« je do- kazala s pričama, ki sta vse te naved- be potrdüi. »Nič pa ni tako skrito, da ne bi po- stalo očito,« pravi pregovor, ki se je uresniču tudi v tem primeru. Na Za- vodu za socialno zavarovanje so zasli- šali številne nove priče, poizvedovali in ugotovüi, da je resnica precej drugač- na. Ta žena ni bua nikjer stalno zapo- slena, bila je pruožnostna perica in strežnica v Laškem, dalje časa je ži- vela celo v konkubinatu in takrat sploh ni imela mnogo časa niti za pruož- nostne zaposlitve, kaj šele za stalno! Pri takem dejanskem stanju je bua izdana odločba o takojšnji ustavitvi po- kojnine, katere je doslej neupravičeno prejela 130.500 din. Zavod je zadevo prijavil tožilstvu in v kratkem bodo ona, kakor tudi obe priči, ki sta neres- nico potrdili, odgovarjali pred sodi- ščem. K sreči imata vsaj priči premo- ženje in že danes lahko pričneta raz- mišljati, če ne bo potrebno za poravna- vo dolga prodati celo posestvo. Kakšna bo pa zaporna kazen, bo odločuo so- dišče. H. A. RUDNIK LIGNITA VELENJE potrebuje 100 sitalnih delavccT za rudarstvo Plača po tarifnem pravilniku. Sprejemamo zdrave in mlade delavce. Na razpolago samska opremljena stanovanja. — Cena hrani mesečno 3500 dinarjev. — Javiti se je osebno v personal- nem oddelku rudnilka Velenje. POPRAVEK V zadnji številki je bü v članku o obisku »Svobode« iz Nove Gorice brez krivde uredništva preimenovan direktor rudnika Laško tovariš Pelko v Peperka. Prosimo, da nam to nevšečnost oprosti stran 4 »Savinjski vestnik«, dne 9. julija 1954 Stev. 27 IZ CELJA... Pomoč terena IV. četrti poplavljencem Takoj po nenadni poplavi so mno- žične organizacije terena IV. četrti pri- stopile k akciji za pomoč jwplavljenim, tako da so že v soboto popoldne na območju svojega terena organiizirale po hišah nekaj nad 70 :p>ositelj, ki so jih dali dobrosrčni prebivalci na razpolago tistim, ki jim je poplava imičila stano- vanja. V nedeljo pa je 18 prostovoljcev pod vodstvom predsedniika terenske or- ganizacije ZB tov. Putnika pomagalo pri čiščenju stanovanj in odstranjeva- nju iposledic poplave. V tej skupini so ibili člani RK, ZK, ZB iin SZDL, ki so z res požrtvovalnim udarniškim delom precej pripomogli, da so prizadeti čim manj občutili posledice te elementarne nesreče. Na zboru volivcev, ki je bil v torek, dne 8. julija m je ibil nenavadno dobro obiskan, so razpravljali o pomoči po- plavljenim. Volivcii so izvolili 5-člansko komisijo, ki je imela nalogo takoj drugi dan izvesti prostovoljno ipomoč z nabi- ralno akcijo. Določili so dežurno službo v terenski pisarni SZDL in ZB, kamor so darovalci sami prinašali darovane predmete in denarno pomoč. Prebivalca terena IV. četrti kot najmanj prizadeti po poplavi so pravilno razumeli to člo- vekoljubno akcijo, saj je v teku treh dni, t. j. od 9. do 11. VI., darovalo 236 darovalcev 52.880 din v denarju in nad 600.000 diin v vrednosti v dobro ohra- njenih in celo novih oblačilih in obutvi. Razen tega je organizacija ZB IV. četrti darovala 9 m blaga, ki je še ostalo od obdaritve partizanskih sirot dne l.maja in od Maga, ki ga je dal na razpolago štab za poplavljence na LO MO. Od tega blaga je 15 zavednih članic mno- žičnih organizacij v manj kot dveh dneh izdelalo 104 kosov raznih otroških Obla- čil in blazin. Tako so darovalci terena IV. četrti pokazali res ipravo tovarištvo in glo- boko sočustvovanje do sočloveka v ne- sreči, za kar jim ob tej priložnosti iz- rekamo najtoplejšo zahvalo. Za komisijo IV. terena Celje M. Godler POMOČ SLEPIM IN GLUHIM Pred kratkim sta imeli organizaciji slepihi in gluhih okraja Celje svoji redni letni skupščini, na katerih so izvolui nova upravna odbora, ki bosta vodila posle odborov v korist članstva. Na teh skupščinah so obravnavali vse proble- me slepih in gluhih. V ospredju je bU problem poslovnega prostora, ki ga ti organizaciji nista imeli in ga nista mogli dobiti, čeprav je bil za pravilno delovanje ipotreben. Ta želja je sedaj izpolnjena. Organi- zaciji slepih in gluhih sta dobili poslov- ni prostor v Kocenovii ulici 2. Upravni odbor slepih je že imel prvo sejo v novem uradu. Izrazil je svoje zadovolj- stvo in se zanj zahvalil, posebno тра še Okrajnemu ljudskemu odboru Celje, ki je dal ip>otrebno ipwhistvo. Sedaj imajo slepi in gluhi svojo ad- miinistracijo in jim ne bo ipotrebno iskati funkcionarjev po privatnih' sta- novanjih. Imeli ibodo uraidne ure vsak ponedeljek, sredo in soboto od 9. do 11. in vsak torek in petek od 16. do 18. ure. Upravni odbor Okrajnega odbora združenja slepih je med drugim sklenil, da prispeva iz svojih finančnih sredstev za poplavljence 2000 din, kar je sicer malo, a za njegovo finančno zmogljivost precej. Glavni odbor ZSS pa je s svoje strani priispeval za slepe ix>plavljence znesek 13.000 din in nekaj tekstila, kar je bilo slepim poplavljencem že razdeljeno za prvo pomoč. Sklenili so tudi, da se za letošnjo novoletno jelko obrnejo na delovne ko- lektive tovarn in podjetij s prošnjo za prostovoljne prispevke, s kateriimi bodo obdarili siromašne slepce. Vse delovne kolektive vzpodbujamo, da akcijo ipodpro in naj ne bo nikogar, ki bi ostal ob strani ali pri obljubi in bi pozabil prispevati. Zavedati se mo- ramo, da ix>magamo socialno najšibkej- šim, ki si sami ne morejo pomagati. LEP PRIMER LAZNIKOVE Kristina Laznikova, upokojena na- meščenka iz Celja, Prešernova 3, je ne- kaj dni pred poplavo odpotovala na obisk k svoji sestri v Nemčijo. Ko je po radiu slišala o nesreči, je pisala Se- nič Rozi, naj od njene pokojnine daruje za poplavljence 2.000 din. Primer je lep vzgled starejše žene, ki je od svoje po- kojnine darovala denarno pomoč pone- srečencem. Gibanje prebivalcev v Celju v času od 28. 6. do 5. 7. 1954 je bilo rojenih 23 deklic in 17 dečkov. Poročili so se: Faktor Peter, trgovski nameščenec iz Celja in Vovk Jožefa, šiviljska pomočnica iz Celja; Jur- košek Ivan, mizar in Dornik Rozalija, delavka, oba iz Celja; Šunko Florijan, knjigovez in Jezernik Irena, tkalka, oba iz Celja; Hohnjec Miloš, inž. arhitekt in Ožek Breda, gospodinja, oba iz Celja. Umrli so: Reberšak Viktor, otrok iz Celja; Albreht Branko, otrok iz Belih vod, Šoštanj; Popek Karel, otrok iz Pristave; Juhart Irena, otrok iz Polzele; Ritovšek Anton, poljedelec iz Osredka, star 53 let; Siter Nada, otrok iz Pernovega. IZ ŠMARTNEGA OB PAKI Koncert nai4>dmh in umcitnih pesmi Preteklo soboto zvečer in v nedeljo IXKpoldne je bil pevski koncert tukaj- šnjega pevskega zbora, ki je odsek na- šega KUD. Nastopil je mešani zJbor in prvič tudi ženski zbor pod spretnim vodstvom I)evovodje tovariša Franca Klančnika. Na sporedu sta bui v začetku spevo- igri »Rožmarin« in »Snubači«. Reči mo- ramo, da sta bili obe spevoigri prav občuteno podani. Posebno sta se tu iz- kazali tovarišici Zalika Klančnik in Jožica Kranjc s svojimi lepimi in čistimi glasovi. Tudi moški so .pokazali, da zmorejo več, kakor je bilo pričakovati. Tudi narodne in umetne pesmi — po- sebno zadnja — so bile deležne vsega priznanja. Priznati moramo, da obvlada pevo- vodja svoj zbor v vsej potankosti. Po končanem koncertu so ljudje zapuščali dvorano dobre volje in hvaležni prire- diteljem za ta lep večer. Pevovodji in pevcem naj bo to vsesplošno zadovolj- stvo v spodbudo za nadaljnje delo in še večje uspehe na kulturnoprosvetnem polju. Le škoda, da ni bilo tistih, ki so mnenja, da je za Smai-tčane vse dobro. Tokrat bi lahko videli, da temu ni tako. Vsem čestitamo z željo, da bi jih kaj kmalu zopet videli na našem odru. Taborit so ŠU Taibomiki »Kajuhovega rodu« so letos prvič razpeli svoje šotore ob Bohinj- skem jezeru. Večina jih bo tokrat prvič prebila cele tri tedne v prosti naravi. Taborjenje jim je omogočil Svet za pre- sveto iin kulturo pri OLO Šoštanj, Svet za ljudsko zdravstvo pa je poslal precej naših otrok v kolonijo ob morju. Isto je storila okrajna ZB, ki je poslala otroke padlih na tritedenski odmor v Gradac. IZPOD BOHORJA V načrtu okraja Celje je tudi gradnja nove šole v Lesičnem. Povsod je po- treba, vendar vsehi šol ne bo mogoče graditi hkrati. Na nižji gimnaziji na Pilštanju je letos vpisanih 170 dijakov, bilo bi jih še več, če bi imeli prostor. Potrebna bo vsaj ena nova učna soba. Na Pilštanju stoji že nekaj časa novo, sicer pokrito, toda nedozidano poslopje. Ker je malo upanja, da bi že letos pri- čeli graditi šolo in ker tudi ni videti, da bi bila šola zgrajena prihodnje leto, bi bilo prav, če bi nedovršeno stavbo dogradili in v njo vselili internat. V hiši bi bilo obenem tudi stanovanje za učitelja. Za šolo bi bila to velika pri- dobitev, ker bi lahko dosedanji internat uporabili za šolsko sobo. Takšne za- časne rešitve so se ,poslužilii v Kozjem, kjer so p>ogodbo tako sestavili, da ne more biti v škodo nikomur. Pomemben desetletni jubilej V vseh občinah se pripravljajo mno- žične organizacije z Zvezo borcev na čelu na proslavo »Štajerska v borbi« na Ostrožnem. Po večini povezujejo te pri- prave z občinskimi prazniki ali s pro- slavami »Dneva vstaje«. Občina Lesično bo pričela s praznovanjem svojega praznika 15. julija zvečer, ko bo po- nazorjen napad na nemško posadko v Pilštanju pred desetimi leti. Končala pa bo jubilejno prireditev v nedeljo, dne 18. julija popoldne z ljudskim slavjem pod trško li'po. Gibanje prebivalcev v celjski okolici v času od 28. 6. do 5. 7. 1934 je bilo rojenih 13 dečkov in 11 deklic. Poročili so se: Močnik Ivan, kmet iz Škofije in Bosner Ama- lija, dostavljalka pošte iz Zibike; Volovšek Sta- nislav, poljedelec iz Sv. Stefana in Esih Marija, poljedelka iz Lekmarja; Lesjak Janez, polje- delec iz Velike Rodne in Mikolič Marija, steklo- brusilka iz Pristavce; Vrečko Ivan, šofer iz Za- gaja in Rečnik Majda-Marija, trgovska pomoč- nica iz Sv. Ožbalta. Umrli so: Kolar Franc, prevžitkar iz Kozjega, star 85 let; Podlinšck Antonija, gospodinja iz Kozjega, stara 67 let; Centrih Ana, prevžitkarica iz Kozjega, stara 68 let; Cokan Barbara, oskrbovanka iz Pernovega, stara 75 let; Krajne Anton, upoko- jenec iz Gotovçlj, star 54 let; Polšak Uršula, upokojenka iz Pernovega, stara 88 let; Šeligo Cecilija, gospodinja iz Sp. Kostrivnice, stara 48 let. UMRL JE VALO BRATINA Iz Ljubljane smo prejeli nepričako- vano vest, da je dne 6. julija t. 1. na svojem domu umrl bivši upravnik, re- žiser in igralec celjskega gledališča Vaio Bratina. Ob priliki letošnjega gle- dališkega jubiieja, dne 24. aprila, je bil še čil in zdrav v naši družbi in nam je z mladeniškim navdušenjem pripo- vedoval o velikih načrtih, ki jih mora še izpolniti. Zdaj ga ni več med nami. Z Valom Bratino je povezan lep kos celjske gledališke zgodovine. Za Mila- nom Skrbinškom je bil od 1. septembra 1920 do 1. aprila 1921 ravnatelj Mest- nega gledališča ter režiser in igralec Dramatičnega društva, v istem svojstvu je bil drugič v Celju od 1. septembra 1927 do 1. maja 1928, tretjič pa kot prvi upravnik Ljudskega gledališča v novi Jugoslaviji od oktobra 1948 do 31. marca 1949. Vsako kratko bivanje Vale Bratine v Celju F>omeni nov umetniški vzpon celjskega gledališča. Bü je ne samo do- ber organizator, marveč obenem odli- čen gledališki pedagog in je iz njegove Dramatične šole izšlo lepo število od- ličnih igralcev celjskega gledališča. Njegove bogate izkušnje, ki si jih jç pridobil na domačih in tujih odrih y Ljubljani, Trstu, Mariboru, Ptuju, Trie* ru, Essenu, Geri, Osnabrücku, DüsseU dorfu in Detmold u, so mu omogočale, da je ustvarjal kot režiser in inscena-^ tor za takratne dobe prav revolucio~ narne odrske stvaritve. Rojen dne 6. februarja 1887 v Idriji, je als^šolviral leta 1906 dramatično šolo v Ljubljani, y Detmoldu pa se je učU. dramatske teo- rije pri slavnem dramaturgu dr. Haxi- senu. Kot človek je bil pokojni Bratina srčno dober in iskren prijatelj, zaradi tega med njegovimi stanovskimi tova- riši gotovo ni nikogar, ki se tega vese- lega, prisrčnega in odkritega človeka ne bi z ljubeznijo spomnil. Njegovo de- lo za slovensko odrsko umetnost, zlasti pa njegove zasluge za rast in razvoj celjskega gledališča ne bomo nikdar po- zabili. Slava njegovemu spominu! Fedor Gradišnito Delavski svet celjskih železničarjev je zasedal Nedavno je zasedal 36-članski delav- ski svet železniške postaje Celje. Kot gostje so bili navzoči načelnik splošnega oddelka železniškega transportnega pod- jetja tovariš Karel Kajfež, šef prometno trgovske službe 2ТР tovariš Franc Ma- rolt in predsednik RO sindiikata železni- čarjev Slovenije tov. Avgust Batagelj. Do izvolitve predsednika delavskega sveta je vodu zasedanje tovariš Janez Repov ž. Za predsednika so člani delavskega sveta izbrali vlakovodjo tovariša Karla Bizjaka, za namestnika pa vlakovnega odpravnika tovariša Janeza Skerleca. Izvolili so 6-člansfci upravni odbor ter 7-člansko tarifno komisijo. O dosedanjem delu na celjski ix>staji je poročal šef postaje tov. Leo Lešnik. Poročal je v glavnem o iz;F>olnjevanju letnega načrta, o stanju kadra, o ix)- trošnji materialnega sklada dn o pro- blemih dela na postaji. Na padlagi poročua so pričeli živahno razpravo. Vlakospremniki in premikači so ugotavljali pomanjkanje strokovnega kadra, predvsem premikačev in zavi- račev. Razpravljali so o povračilu škode, ki nastaja zaradi iztirjen j, prerezov kretnic, oplaženj, zlomov desk, vlečnih- kablov in podobnega. Skoda nastano čestokrat zaradi premajhne pozornosti samih uslužbencev. VlaJcovni odprav- niki so prepričali delavski svet, da je potrebno preurediti uradne prostore na postaji, ker vodi pet vrat skozi pro- metni urad v ostale prostore. Tako je tu stalen prepih, zaradi katerega so že zboleli trije vlakovni odpravniki in so morali biti zato dlje časa v bolniškem stanju. Med razpravo o ostalih problemih se je pokazalo, da je nujno potrebno pre- urediti tirne naprave, zgraditi tovorni ranžimi kolodvor z vsemi prostori, ki mu pripadajo. Zagotovljeno nam je, je dejal tovariš šef, da bomo z deli pričeli v tekočem letu. Za tem so delavski svet pozdravili gostje, ki so poudarili pomen zasedanja in vzpodbudili člane, da se z vso res- nostjo posvetijo gospodarstvu na po- staji in izven nje, utrjujejo znanje in se posvetijo študiju, kajti le z odločnostjo in samozavestjo je lahko pomagati v razvoju našega družbenega življenja in dokazati, da so Titovi železničarji siw- sotai voditi železnice po kolektivih, čeprav gledajo v inozemstvu na to z negotovostjo. F. K. NA SVETOVNEM PRVENSTVU V JADRALNEM LETALSTVU 80 SODELOVAL CELJAN MAKS ARBAJTER Od 20. julija do 4. avgusta bo v Great Hucklowu in Derbyshireu sve- tovno prvenstvo v jadralnem letedstvu. Dvajset držav je priglasilo 37 enose- dežnih in 10 dvosedežnih jadralnih le- tal. Angleži navdušeni pričakujejo do- slej največji dogodek v zgodovini svo- jega jadralnega letalstva. Jugoslavijo bosta zastopala Franc Mordej z jadralnim letalom »Orel«, ki je doseglo na svetovnem prvenstvu na Švedskem, leta 1950, tretje mesto in Celjan Maks Arbajter, ki je dosegel na svetovnem prvenstvu 1950 četrto me- sto. Arbajter bo letel z jadralnim leta- lom, ki so ga šele pred kratkim zgra- dili. Ostala člana sta Božidar Komac in Zvonimir Rajn z dvosedom »Kosovo«, ki je lani dosegel prvenstvo Jugosla- vije. Nemčija bo tekmovala z novim dvo- sedom »H. K. S. 1«, s katerim bo letel eden izmed dveh konstruktorjev ter Hanna Reitsch in Erika Lentloff. Au- gust Wiethuchter bo letel z enosedom »Weihe-50«. Francija še ni prijavila tekmovalcev, vendar menijo, da bo vse- kakor član francoske ekipe G. Pierre, francoski prvak in zmagovalec lansko- letnega prvenstva v Nemčiji. Tudi Bel- gija še ni prijavila tekmovalcev. V eki- pi Holandije sta Otto Paul Koch z je- drilico »KNVvL-491« in Ilbert de Boer z angleškim enosedom »Sky«. Finec Antti V. J. Koshinen bo letel s poskusi- nim jadralnim letalom »PIK-13«, Sep- pe Reland er pa z jedrilico tipa »Wei- he«. Italijan Riccardo Brigliadori bo tekmoval z jedrilico »SpiUo«, Massimo Guerrinì bo letel z enosedom, ki še do- slej ni znan. Neznan je tudi tip dvo- seda, s katerim bosta letela Adriano Mantelli in Luciano Braghini. Vodja ekipe je ManiUo Zerbinati, predsednik italijanskega aerokluba. Avstrija se bo to pot prvič po vojni udeležila svetov- nega prvenstva. Poslednjič je sodelo- vala 1937. v Wasserkuppu. Njeni tekmo- valci so Franz Linher z enosedom »Su- perspatz«, Waldemar Grafe z enosedom tipa »Weihe«, Walter Hesse in Alods Hasenkopf pa z dvosedom »Musger Mg 19«. Ostale države so Švedska, Argen- tina, ZDA, Kanada, Australija, Izrael, Danska, Švica, Južnoafriška Unija, Brazilija in Španija. TRIBUNA OLEPŠEVALNEGA IN TURISTIČNEGA' DRUŠTVA V CELJU Potnišike blagaijne na celjski železni- ški postaji morajo biti odprte pravo- časno pred prihodom vlakov. Ne vemo, zakaj smo dabüi tako razkošno oprem- ljene potniške blagajne? Mar samo v okras postajnega poslopja? Morale bi tudi praktično služiti ljudstvu. Preteklo nedeljo, dne 4. julija, sta bili odprti samo dve blagajni in ko je vlak za Emer Ljubljana že stal v postaji, je büo pri obeh blagajnah še najmanj 80 pot- nikov brez voznega listka. Med potniki je bilo veliko udeležencev za partizan- sko srečanje v Rimskih Toplicah. Cemu povzročati nervoznost ljudi in jim dra- žiti živce ter razburjati duhove, ko pa se lahko to odpravi s tem, da se bla- gajne pravočasno odprejo in to zlasti ob nedeljah in v prvih dneh meseca, ko potniški promet narašča. Uslužibenci morajo pač prej vstati m priti v službo, pa bo vse v redu! Vedno niorvi iinkasamti za pobiranje najemnine, vodarine, pristojbine za plin in električna tok se i)ojavljajo, kar ni dobro. Najmanj, kar je potrebno, je to, da ima tak inkasant legitimacijo za inkaso, da se ne bodo pripetile kake zlorabe. Zakaj se na teh mestih ne pusti stalno liste uslužbence, ki jih ljudje že poznajo, ko pridejo v stanovanje, zlasti še, ker so vsa potrdila podpisana ne- čitljivo in niso žigosana s štampUjko podjetja. Nered po ulicali v prometnem po- gledu je velik. Kolesarji postavljajo kolesa kar na pločnike in se tam mirno razgovarjajo, nekateri se celo kar vo- zijo po pločniku, zlasti na Trgu V. kon- gresa. Morda mislijo kolesarji, da so ti pločniki zanje tako široki? Cela kolona koles sloni ob mločnikih po naših ulicah ali po vežah iposlovnih in stanovanjskih hiš. Gosp>odinje stresajo z oken prah in mečejo odpadke na ulico. Neredne osebe se ne poslužujejo po ulicah nastavljenih iposod za odpadke. Ponoči so še vedno na delu razgrajači, kolesarji pa se zlasti zvečer, ko je največ občinstva na ulici, spustijo v vsem diru med sprehajajoče in miti nimajo na kolesu zvonca. Skrajni čas je, da dobimo tistih 12 najavljenih mestnih stražarjev, da bo red v našem mestu, ki je dobilo v zadnjem času tako lep zunanji izgled. ... IN ZALEDJE IZ LAŠKEGA I>obre prosvetne ав11алгсе ljudstvo spoštuje in Ijubd Za zaključek šolskega leta v Laškem sta otroški vrtec in osnovna šola s svo- jimi učenci priredila staršem in gojen- cem proslavo, ki bo ostala vsem pri- sotnim v lepem sï>ominu. Obe prireditvi sta pokazali, kaj zmo- rejo mladi in najmlajši, če jim posvetijo vzgojitelji tedensko še nekaj ur izven predpisanega urnika. Res je, da terja tako delo mnogo truda, potrpljenja čn znanja, preden je dosežen uspeh. Tudi to je res, da se tako delo večkrat le premalo upošteva, kajti ni malenkost uvežbati deklamacijo ali celo igro. še manj triglasno petje. Kako ves ta trud in prizadevanje cenijo starši, se je vi- delo na obeh prireditvah, ko so se mamice solznih oči zahvaljevale vzgo- jiteljem za prisrčne odnose do njihovih malčkov, za vestno delo in za uspeh, ki ga tako delo rodi. Šopki, ki sta jih prejeli obe učiteljica nastopajočih učen- cev, so le zunanji odraz tega. kar so starši občutui. To je povedala na prireditvi otroške- ga vrtca v imenu vseh mamic tovarišica Bobnar jeva. Iz njenih prisrčnih besed se je čutilo še več: kako budno sprem- lja naša družba vzgojo svoje mladine. Čestitkam k velikim učnim in vzgoj- nim uspehom na obeh zavodih se pri- družujemo tudi ostali Laščani. S. O NABIRALNI АКС1Л ZA POPLAV- LJENCE V BRASLOVCAH V zadnjem i)oročuu našega lista je bUo izpuščeno, da je tudi prebivalstvo v Braslovčah veliko prispevalo za pri- zadete. Člani tamkajšnje KZ so za poplav- ljence zbrali 3900 kg semenskega krom- pirja, pet zabojev zeljnih sadik, para- dižnika lin podobnih sadik. Zadruga pa je z oranjem poplavljenih p>ovršin pri- spevala okoli 26.000 din, brezplačno je izvršUa prevoz semena, živil in ostalih predmetov. IZ SODNE DVORANE 33-letná kmetovalec Ivan Lovrenčič iz Zgornjih Laž pri Ločah je v državnem gozdu »Petelinjek« pri Slov. Konjicah neupravičeno posekal raznega lesa v skupni vrednosti 22.875 dinarjev. Ob- sojen je bn na 6 mesecev zapora. * 26-letni šofer Ivan Kvas je 23. febru- arja 1953 v bližini Sentüja, severno od Maribora, brez dovoljenja prestopil mejo in ixïbegnil v Avstrijo, od koder se je dne 14. aprila 1954 po približno isti ¡poti vrnil v Jugoslavijo. Obsojen je bil na 1 leto zapora. Џ 37-letni delavec Edvard Lorger iz Babne gore pri Slivnici je lani aprila na dvorišču gostune »Pni levu« v Ljiub- Ijani vzel Vlastimiru Karadžiću kolo. Odposlal ga je po železnici v Šentjur pod imenom Jože Kačič. Za,radi tatvine je bü obsojen na 8 mesecev zapora. • Branko Vrbovski iz okraja Krapine je 10. marca letos izpred hiše na Mari- borski cesti 8 v Celju ukradel 13.000 din vredno kolo, last Adolfa Vrečerja. Za nagrado 1500 din je kolo izročil Josipu Posleku. Josip Poslek iz Deainiča na Hrvatskem je 19. marca letos v Vrbnem pri Šentjurju vzel ob cesti spečemu Stanku Spolenaku 20.000 din vredno moško dvokolo. Avgust Kundihi je na svojem domu v okraju Pregrada kupil od Posleka moško dvokolo, vredno 15.000 din, za 2000 din, čeprav je vedel, da je kolo ukradeno. Vsi trije so bili obsojeni, in sicer: Branko Vrhovski na 6 mesecev, Josip Poslek na 10 mesecev in Avgust Kundih na 1 mesec zapora. S. A. iz Laškega si je v tovarni Volna v Laškem od jeseni 1953 do januarja 1954 postopoma prilastil 6,.70 kg volnene preje, vredne 6030 dinarjev. Kazen 14 dni zap>ora in p>ovmitev škode tovarni »Vokia«. Lesni manipulant Ivan Rečnik iz Po- njikve je sestavil krivo listino in jo uporabil kot pravo s tem, da je na ra- čunu, glasečem se na Matijo Pepevnika kot prodajalca lesa, lažno navedel, da je bilo za nakup, tesanje, prevoz in na- kladanje lesa, kupljenega od Matije Pepevnika, potrošeno 101.809 dinarjev, medtem ko je dejansko potrošil mnogo manj. Ta lažni račun je v namenu, da bi se okoristil, predložil podjetju »Les« v Celju, ki mu je račun izplačalo v celoti, čeprav so dejanski stroški znašala mnogo manj. Zaradi ponarejanja listin in z ozirom na še neko drugo kazen je bdi Rečnik obsojen na skupno kazen 4 mesece zapora. Brezposelni kovač L. J., stanujoč v Zalogu v Savinjski dolini, si je, ko je bü zaF>oslen v Cinkarni, prüastü dve ploščati železni palici, vredni 5520 din. Kazen 21 dni zapora pogojno. Kmet Matija Mam iz Gotovelj se je namerno izmikal dajati preživnino za svojo nedoletno hčerko Emüijo Smiid, ki jo je izven zakona rodila Milka Maj- denič. Na preživnini dolguje skupaj 6Ô00 din. Kazen 14 dni zaipora, pogomo. Huda Peklar brez stalnega bivališča je z namenom, da bi se okoristila, dne 12. 5. 1954 na železniški postaji v Celju spravila železničarja O. J. z lažnim pri- kazovanjem v zmoto, trdeč, da mu bo zanesljivo že po nekaj urab vrnüa dvo- kolo, ki da ga nujno potrebuje. O. j« posodil 25.000 dinarjev vredno dvokolo. Peklar jeva je kolo prodala Antonu Bo;- žiču, upokojencu iz Gorice pii Dobrni« za 7000 dinarjev. Hilda Peklar je bü« zaradi goljufije obsojena na 4 meseoe zaipora. ŠTEV. 27 >S«TÌBÌski ▼е*1ваЕ:<, dne t. julrja 1954 StrN 5 Tri dni potovanja in doživetij... i (Nadaljevanje) KLJUB PRIRODNIM LEPOTAM IMAJO PLITVICE PREMALO GOSTOV Pred vojno je bilo na Plitvi- cah več lepih hotelov, katere so pa Nemci med zadnjo vojno po- rušili do tal, da ni od njih ostalo prav nič več. Sedaj sta na Plit- vicah dva lesena hotela, zgrajena v planinskem stuu, obdana z go- zdovi ter z lepim pogledom na jezera. Stalnih gostov je prav malo, največkrat se tu zaustav- ljajo izletniške skupine ali po- samezniki, ki se zaustavijo le za kratek čas, največ za en dan. Med gosti je nekaj inozemcev, ki tu prenoče, si ogledajo jezera, nakar nadaljujejo z avtomobili pot proti morju. Inozemci se prav radi zaustav- ljajo v tem lepem kraju. O tem smo se prepričali pri vratarju, ki je hranu pisma iz najrazličnejših krajev Evrope, iz Anglije, Belgije, Ni- zozemske in Nemčije, naslovljena na njihove svojce ali znance, ki bodo prišli tod mimo. V času našega kratkega bivanja so bili na Plitvicah samo štirje starejši inozemski gostje. Zvedeli smo, da sta dva med njimi novoporočenca, precej bogata, ženin Švicar, nevesta Američanka. Bila sta na poročnem potovanju. Čeprav v letih, sta se odločila prebiti medeno mesece v teh prelepih, prirodnih in skorajda še divjih krajih. Cez nekaj dni bosta nadaljevala pot proti Bihaču, Sarajevu in Mostarju. Zares, prav različni so okusi inozemcev. Medtem, ko jih največ sili k morju, se najdejo med njimi celo taki, ki jim ugaja tudi naš orientalski svet. Ze pred večerjo smo postajali dobre volje ob hrvaškem vinu, ki ima bolj mehak okus kot naše, vendar po pitnosti in moči ne zaostaja za ixasim vinom. Ves čas potovanja, pa tudi kjerkoli smo se zaustavljali, sta nas zabavala s petjem in igranjem godca, katera sta bila z namL ZLasü je bil s svojim.i burkami in šalami duhovit tisti, ki se ga je oprijelo ime Cu-En-Laj, po neki šali, katero je uprizoril pred leti ob nelci slični priliki Ko so po večerji v hotelu opazui, da smo preveč dobre volje, morda SÖ celo mislili, da ga imamo že preveč pod kapo, so nam servirali slabše vino, ki se je že na oko razlikovalo od tistega, katerega smo püi pred večerjo. Po okusu pa je büo podobno vodi, s katero so bui izprani vinski 49odi. Mislili so nas potegniti... Toda tokrat so imeli posla z gostinci, ki imajo za take stvari dober nos. Potegavščirna se je končala tako, da je natakar odnesel vino ter se opravičeval, da ni on kriv, ker je dobil nalog za to od upravnika. Nič kaj lepa reklama za hotel, še prav posebno ne, ker so jo bui tokrat deležni ljudje iste stroke. Presenečeni nad »solidno« postrežbo smo se preselili v sosednji hoteL V veselem razpoloženju, pri godbi in plesu, smo dočakali trenutek, ko nas je spanec prisilu da smo odšli na preprosta skupna ležišča. V gozdu za hotelom smo videli tudi nekaj malih lesenih, to- da luksuznih (hišic, ki so spo- minjale na pravljičnji svet. Ko smo pa izvedeli, da v njih stane prenočišče za eno noč od 800 do 900 din, nas je pravljično razpo- loženje kaj kmalu minilo. Naj omenim še to, da smo v hotelu srečali mladega fanta, gimnazijca, ki je doma iz Celja. Med počit- nicami pomaga v upravi hotela in ker zna nekaj tujih jezikov, je hkrati za tolmača. Bü je zelo zadovoljen ter nam zaupal, da bo počitnice prav poceni, odnosno zastonj lepo preživel v tem lepem kotičku. V CRIKVENICI JE NAJVEČ TUJCEV, DOMACIH GOSTOV PA бЕ RAZMEROMA MALO Ko smo drugo jutro zapustili Plitvice, nam je büo kar žal. Moralf smo dalje, če smo hoteli videti vse, kar je büo v našem izletniškem programu. Bujni gozdovi so ostali za nami, pred nami pa je vedno bolj rasel kraški svet. V daljavi so postajali obrisi mogočnega Velebita vedno bolj razločni. Pri Vrhovinah smo prečkali železniško progo za Split in čez .nekaj časa smo se že Tistavüi v Otočcu. Otočac, v katerem sem bü zadnjič spomladi 1945 kot partizan, ni kazal več sledi vojne. Ko smo se dvigali proti Vratniku, najviáji točki, ki jo doseže cesta preko Velebita, ter na drugi strani spuščali po vijugasti in strmi cesti proti Senju in dalje proti Crikvenici, se mi je zdelo, da vožnje ne bo nikdar konec. Vendar ob spominu, kako sem po isti poti pred devetimi leti korakal kot par- tizan, sem se kmalu potolažu. Ko smo zagledali morje, se nam je zazdelo, da bomo v enem skoku že v Crikvenici. Vožnja po strmih serpentinah pa je bila počasna in tudi nevarna. Toda v modernem in brezhibnem avtobusu, ki ga je vodu preizkušenj,' šofer, smo se počutiU vame. V senjskem pristanišču so bile vsidrane tri manjše italijanske ladjice, na katere so nakladali les. S težavo se je avtobus prebijal nekaj časa do Novega, kjer gradijo asfaltno cesto, zato pa je nadoknadu za- mujeno na asfaltni cesti, ko je kazalec küometrfjv kazal tudi 110 km na uro. Crikvenica je eno najlepših letovišč na severnem Jadranu. Zaradi večje prirodne lepote nam je bolj ugajala kot Opatija. V luksuznem hotelu Terapija, ki je največji v Crikvenici, nas je čakalo kosüo. Hotel, ki ima preko 300 sob in čez 600 postelj, svojo godbo, krasen vrt, veliko strežnega osebja, je bil skoraj prazen. Natakar mi je pripovedoval, da imajo komaj 18 inozemskih in približno toliko domačih gostov. Dnevna oskrba v hotelu stane od 700 do 900 din. Pri kosüu so nam servirali topíb pivo, ker se jim je baje pokvaril hladilnik. Drugi dan smo imeli v neki restavraciji s pivom isto smolo. Natakar se je opravičeval, da ni ledu, ker je bü ponoči izredno dober lov na ribe in so ves led odstopili ribiški zadrugi za konzerviranje rib. Po vüicah je videti dokaj inozemskih vozu, največ nemških in av- strijskih. Med gosti je tudi nekaj Angležev in Američanov. Plaža pa še ni oživela tako kot prejšnja leta v tem času. Poleg domačinov se je kopalo nekaj invalidov iz Vojnega odmarališta. Tudi nekaj inozemcev se je sončilo na razgretem pesku. Ker so hoteli letos predragi, si domači gostje pomagajo tako, da stanujejo pri zasebnikih, kjer plačajo sobo od 100 do 200 din., hranijo pa se tudi privatno ali pa v cenejših gostiščih. Popoldan smo se odpeljali z motornim čolnom na izlet v prijazno vasiico Silo na otoku Krku, od koder smo se vrnüi proti večeru polni razpoloženja in prijetnih vtisov. (Konec sledi) ZVONOVI Krašovec Jurčak: Ilustriral: Tonček Skok Inženir za strojegradnjo je bü zadnja stranka na kliniki. Nalašč je spustu naprej vse ljudi pred seboj, da bi lahko nemoteno govoril z zdravnikom. Zdaj je v napetem pričakovanju motril njegov obraz, da bi na njem zasledil vsaj dro- bec tolažbe. Dr. Krišpin pa je obračal belo kartoteko, njegove oči so dolgo begale po papirju, kot da hočejo pre- brati nekaj drugega, za potrtega Jereba razveseljivejšega, kot je bil izvid do- poldanske vizrlte. Jereb je skrušen še bolj upognil hrbet, kajti drobno, hipno upanje je ugasnüo. Inženir Jereb je bil v zakonu nekaj let srečen. Poroču se je, ko je še štu- diral. Prva leta prakse je prebil v rod- nem mestu, potem pa so ga prestavili na gradnjo velike elektrarne, ki je bili daleč proč in kjer je bil tako močno zaiposlen, da je le redko prihajal domov. Takrat je hči Jasna začela obiskovati šolo, in ker je tudi žena bila navezana na mesto, ju ni silil, da bi se preselili k njemu na gradbišče. Po tistem se je marsikaj Bgodüo. Obiski doma so bili vedno manj topli dn prijetni, zadnje leto pa so se skoraj vedno sprevrgli v prepir. Jerebov zakon je postal s časom le še formalnost. Med njim in ženo se je vedno bolj razplam- teval boj za ljubezen otroka. Eklino Jasna, njun svetlolasi otrok, ju je za- drževal, da nista razrahljano gnezdo popolnoma razdrla. Jerebu je bilo zelo težko, da se je Jasna tako navezala na mater. Njega se je bala. Včasih se mu je zdelo, da se v njenem otroškem ercu začenja vnemati iskra prezira. Otrok ni mogel razumeti, da ga dolžnost kliče daleč proč od nje, da je oče, ki mora zaslužiti kruh. Njena otroška duša je bila dojemljiva za neposredno toploto. Najbrž pa jo je mati namenoma od- tujevala, da bi jo v zrelem trenutku mogla obdržati zase. Jereb se je naposled le zavedel minlji- vosti časa in se na vsak način hotel rešiti vedno neznosnejšega življenja. Moral pa je imeti neizpodbiten vzrok. Dokler na ločitev ni resno pomislil, ni nikoli poskušal odkriti ozadja, ki je razjedalo njegovo zakonsko življenje. Ko je prvič zaslutil, da ga žena vara, je to močno želel, pa ni imel časa. Po- zneje pa mu je bilo že vseeno in ko je sam začel hoditi po isti poti, je zas'tran tega otopel. Zdaj pa je postalo to na mah zelo važno. Nihče ne prizna rad lastne kriv- de, če jo lahko obesi drugemu. Ljudje smo pač takšni, da začnemo iskati grehe soljudi takrat, kadar so nam napoti in se jih želimo iznebiti. Kot nalašč so Jereba takrat poslali v mesto, kjer je v tovarni nadzoroval gradnjo turbin. Poskrbel je, da je mogel med časom, ko je žena bua prepričana, kako zelo zaposlen je, nemoteno opazo- vati njena pota. Sprva ni opazil nič posebnega. Hodila je v trgovino, na trg in še kam. V cerkev je že včasih rada z.ahajala, zato tudi sprva ni bil pozoren, če se je večkrat zatekla v katedralo. S časom pa je opazil, da je redno hodila le na trg, v cerkev pa je hodila po nekem čisto določenem zaporedju. Čudno se mu je zdelo tudi to, da ni nikoli šla k jutranjim opravilom, temveč šele v poznih popoldanskih urah, ko je bua katedrala vedno domala prazna. Nekega dne ji je skrivaj sledil v katedralo. Stranska vrata so bua za- prta, zato ni mogla iz nje, pa jo je vendar zaman iskal med klopmi in za oltarji. Takrat je slučajno opazil, da so bila vrata v stolp rahlo priprta. To je večkrat ponovila, Jerebu pa je bilo vse bolj siimi j ivo, saj vendar ni hodila tako pogosto raagledovat mesto v vrtoglavo višino. Nekaj dni za tem je Jereb ostal doma. To je štoru namenoma prav na dan, ko bi moral slediiti ženin skrivnostni odhod. Nalašč jo je zadrževal, kakor je vedel in znal. Toda ob običajni uri ni mogla več vzdržati. Našla je izgovor, da ji je zmanjkalo nekaterih stvari v shrambi, pustila Jasno njemu in odšla. Jereb je nemudoma predložil hčerki majhen Siprehod pred kosilom. Deklica je kar posikakovala od veselja. Vzel je foto- aparat 'in odšla sta po najbližji poti v park nasproti katedrale. Sprehod ravno ni bil, toliko da nista tekla. Jereb je računal, da bo žena morala prej v trgo- vino, ker bi bile pozneje trgovine za- prte in praznih rok se gotovo ne bi hotela vrniti domov. V parku sta oče in hči obstala pri klopi, ki je bila skrita med cvetočimi oleandri. Jereb je za trenutek omahoval, da ni prav ravnal, ko je vzel hčerko s seboj. 2e jo je hotel pustiti na klopi, pa mu je prišlo na misel veliko vabljivejše opravičilo. — Dovolj je že stara. Deset let ima. Pravzaprav je to kot nalašč. Ce je res, kar sumim, potem je prav, da otrok spozna svojo mater. Gotovo se bo od- ločila za mene... — Tako je z blisko- vito naglico pretehtal Jereb vse oko- liščine. Potegnil je Jasno za seboj in zamom- Ijal, da bi rad slikal mesto s katedral- 6'kega zvonika. Jasna je bila navdušena, saj še nikoli ni bila zgoraj. Cerkev je bila popolnoma prazna. Jerebovi trdi koraki so nespoštljognila. ko sta plezala navzgor. Pogled na ogromne bronaste orjake je deklico prevzel. Bui so veliki, veliko večji kot oče. Hotela je s prstom potrkati na naj- večjega, pa je oče zadržal njeno roko, rekoč, da bo splašua golobe. Tiho sta šla po deskah v skrajni kot in sedla n« kamnito polico. Od zgoraj je skozi linice v pločevinasti strehi vdirala jedka sončna svetloba na zvonove in risala srebrno sive lise po mračnih stenah. Jasni je strah polagoma splahnel z ličk, saj ploščad pod njima ni bila tako glo- boka in oče jo je toplo objemal čea hrbet. Prisluškovala je, da bi slišala gruljenje mladih golobov. Tudi Jereb je poslušal. Toda njegov posluh je bil uravnan navzdol na stopnice, od koder se je pravkar zaslišal jek železnih vrat Tudi Jasna je postala pozorna in ker je šepetal oče, je šepetala tudi ona. Za- čudeno ga je gledala, ko ji je vneto obljubljal najlepše reči, če bo lepo mol- čala. Toda kljub temu bi bila glasno zaklicala, da ji ni položil dlan na usta. Spodaj na stopnišču je zagledala — mater. Čvrsto je stisk¿La očetova roka Jasnino glavo, da ji je pohajal zrak. Proseče je zavila oči k očetu, ta pa je položil ka2:alec proste roke na ustnice in jo spustil. Jasna je v svoji otroški naivnosti mislila, da se bosta šla skri- valnico in bosta mamico malo postra- šila. Nagajivo se je smehljala in oči so ji veselo mežikale. Toda njeno veselje se je hitro spremenilo v še večje za- čudenje, ko je videla, da je po stopni- cah prišel tudi moški. Presenečena je zrla v globino pod eeboj in ko je videla mater, ki se je vrgla v objem neznancu, je vgriznila v lastno roko in s strahom gledala očeta. Videla je, kako mu drge- tajo mišice v obrazu. Gledala je, kako s tresočimi rokami pripravlja aparat in strmi na par ob linah. V njeni mlad! duši se je v tem hipu dogajala straho- vita bitka med ljubeznijo in razočara- njem, gnusom in strahom. Ko sta spodaj mati in neznanec razgrnila po tlaku odejo, se je obrnüa k zidu in pritajeno üitela. Jereb ni videl nesrečne hčera. Jezne je grizel v ustnice, Jezüo ga je le to, da mu je sonce sijalo v aparat. Toda moral je imeti dokaz nezvestobe, za drugo mu ni büo mar. Kot nalašč je spodaj v mestu zatulila sirena, potem druga, tretja in v hipu je rezko od- mevalo v ozračju. Sezul je čevlje in po prstih splezal med tramo v jem v na- sprotno stran stolpa, da bi laže ujel na film dokaz ženine nezvestobe. Toda v trenutku, ko je spet dvignil aparat k očem in določeval razdaljo, se je stolp nekam čudno stresel. Pogledal je in vJdel, da se je najtežji zvon počasi nagibal. — Plat zvona ,... se je zgrozil. Vedei je, da v velikih mestih cerkve drugače ne smejo uporabljati zvonov. Jereb je s strahom gledal Jasno, ki je tudi že opazila, da se nekaj godi in vstala. V tem je tudi prvič zabobnelo. Zvočni udarec ga je kar potisnil nazaj ob zid. Stolp se je stresal in v donen j e se je mešalo kričanje prestrašene hčerke. Skočil je, da bi ji pomagal in jo po- miril, toda zvon mu je v nihanju za- stavljal pot. Jereb je kričal Jasni, naj si zamaši ušesa, toda zvonjenje več- tonskega zvona ga je preglušilo, da nI slišal niti samega sebe. V bobničih mu je šumelo in nemočno je tekal po ozki pregradi, medtem pa je hči v strahu čepela onkraj zevajoče odprtine in so stiskala k zidu, da je zvon ne bi do- segel. Zakrivala si je ušesa, vpila in sem ter tja nebogljeno stezala roke ]i očetu, kot bi iskala njegov objem. Neskončno dolgo je trajalo tisto zvo- njenje in ko je zadnjikrat udarilo ob bron, je kot ris planil tja čez. Za par pod seboj se ni več zmenil. Pobral je Jasno v naročje. Na ves glas je jokala. S težko muko je splezal po lestvi na- vzdol ,., Spodaj je stala ona. Moškega ni bilo nikjer več. Jokala je in stezala roke. Dekle pa se je krčevito oklepalo očeta in se obrnilo proč. Mirno je Jereb šel mimo žene po stopnicah navzdol. Jasna se je doma komaj pominüa. Bolela jo je glava. Toda od utrujenosti po prestanem strahu je kmalu zaspala. Pod mrak je Jereb prišel k njej, V rokah je imel zavoje s stvarmi, ki jih je hčeri obljubil v stolpu. Jasna je bila že prebujena in je jokala. Ko ga je za- gledala, mu je skočila v objem in pre- sunljivo Ihtela. Jereb je bil v skrbeh 1в jo je tolažu. Mislü je, da ji je hudo za mater. Jasna mu je ves čas gledala na usi- nice, potem pa presunljivo zavpüa: — Oče, jaa te ne liišim! — CELJSKE BODICE NOV VAL Po vseh poplavah, po vseh težavah nov val bodic naj z naših lic ] resnobe sname in naj razvname na njih nasmeh po bridkih dneh. Ce pa bodica ti skoči v lica, ne imej skrbi — » njej strupa nii CELJSKI OBRAZI Kot carju srbskemu mu je ime, čeprav je sin tržaškega sveta in Cankarjeve note zazvene, kadar s taktirko nanje zaigra. 90. V pokitcu zakone varuje mladenič — Abrahamu znan, tenor — komorcem predseduje in z glorijo je rad obdan. SL Je vodni ptič z ribiškim vratom, za lepo Celje vedno vnet, povsod je s svojim aparatom »» poči te od zad in spred. Ali veste . • . 1. Za razliko med dražbo (avk- cijo) in licitacijo? 2. Na koliko prebivalcev naše države odpade 1 osebni avtomobil? 3. Kaj pomeni dialektični mate- rializem? 1. Dražba ali avkcija je javna razprodaja blaga v določenem ča- su in kraju na podlagi dražbe; javna licitacija pa je nakup v pismenem razglasu določenega blaga. Namen aukcije je torej zagotoviti prodajalcu najugodnej- šo prodajo, namen licitacije pa, da doseže kupec najpovoljnejši nakup, 2. Po statistiki iz leta 1950 je odpadel pri nas 1 osebni avtomo- bil na 1958 prebivalcev. 5. Za razumevanje tega filozof- skega pojma moramo vedeti kaj je materializem (iz lat. besede ma- teria — snov, tvarina) in kaj dia- lektika (= beseda grškega izvo- ra). Friedrich Engels pravi: »Tisti, ki so trdili, da je duh obstojal pred naravo, in so priznavali ko- nec koncev katerokoli vrsto stvar- jenja sveta ,,,, so sestavljali ta- bor idealizma. Drugi pa, ki so ime- li naravo za prvotno, pripadajo raznim šolam mateñalizma.<: Ma- terialist je torej tisti, komur je prvotni element narava, ali dru- gače povedano, da je materializem nauk oz. priznavanje, da je pr- votna materija, snov tvarina, stvar, telesnost in da so misli in ideje le pojavi in učinki mate- rije. Dialektika pa je umevanje razvoja in stanja po nastajanju iz nasprotij, da iz borb in proti- slovij izhajajo višje oblike, n. pr. socializem. Glavna predstavnika moderne dialektične filozofije sta Hegel (1770-1831) in Marx (1818- 1883). OGLAS Od poHcdeljka., dse II. t. m. dalje te b« pršila obnoTa kapuciaskeç* mostu čez reko î^aTinjo pri Celju. Od tega dne dalje bo promet ' smeri Celje—Laško—Zidani most preusmerjem po CankarjeTi ceeti če« provixori6n¡ most n» .*oglajni po cesti Pod grado» proti PečoTuikm po lesenem mostu čez Sariijo na republiške «esto Celje—Laško—Zidani most. Za smer Zidatti *ost—Laško—Celje bo promet preusmerje« T •bratnem Trsteem redu, kakor je prej naTedeme, Ta preusaeriteT bo trajala pređridom* d« ашџ 15. argusta. Istočasno opozarjamo koristaike t* preusmeritve na dopustno obremeniteT leseaeg« mostu preko Sarinje pri Apneniku, katerega dopustna obremeniteT zaaša 3 tone. Tsa pre- Tozn« iredstTa, ki so težja od 3 ton ekupm* obremenitve, иај izberejo smer vožnje proti Celju oziroma iz Celja po drugih cestak (m* pe republiški cesti Zidani eost—Celje). »Sertelala vevtelk«, Beton< več na- predka kot Kladivar, ženske Kladivarja pa so postale prvakinje Slovenije in se uvrstile na 3. mesto v državi, Gradišarjeva pa celo v držav- no reprezentanco. Sabljaški šport se zaradi po- manjkanja rekvizitov ne more razmahniti T širino in se omejuje trenutno le na moški kader, v kvaliteti pa se močno približuje severnemu sosedu — Mariboru. Hokejisti na travi, kjer prevladujejo le mladi igralci, so pokazali vsaj za slovenske razmere lep napredek, izgleda pa. da ta igra v naši republiki ne bo imela tistega razmaha kot v sosednji Hrvatski. — To je vse, kar lahko naštejemo o celjskem športu. Preko 100 namiznoteniških igralcev, od katerih lepo število predstavlja solidno kvaliteto, se izživlja le z internimi sindikalnimi tekmovanji v samem Celju, medtem ko športnega udejstvovanja ni. ker ti igralci ne najdejo pokroviteljstva v ka- teri od športnih organizacij. Odbojka je v Celju povsem izumrla, saj sodelovanje SD Beton т mariborski skupini slovenske lige, kjer počivajo krepko ns zadnjem mestu, ne moremo šteti za udejstvovanje Celja v tej športni igri. Tudi o težki atletiki — rokoborbi, dviganju uteži in boksu — ni v Celju ne duha ne sluha. S tenisom se ukvarjajo le redki posamezniki, teniška igrišča pa vztrajno propadajo. Povsem je iz- umrlo tudi kolesarstvo, ki je pred leti v Kladi- varju imelo vrsto kvalitetnih mladih tekmo- valcev. Strelci T 8 družinah združujejo 798 članov in so na raznih tekmovanjih dosegli v preteklem letu zadovoljive uspehe, manjka jim pa urejeno moderno strelišče in materialna sredstva za boljši razvoj. Planinsko društvo Celje šteje še 1800 članov (od preko 4000 v letu 1952!) in je močan turi- stični činitelj v Zgornji Savinjski dolini. Zadnja leta pa je zaradi nujnosti gospodarskega dela vse preveč zanemarjalo druge naloge za utrdi- tev društva, v preteklem letu je postojanke Planinskega društva Celje obiskalo okrog 18.000 mladine in delovnih ljudi. Zaživela je tudi taborniška organizacija, ki je v našem mestu šele v razvoju, vse pa kaže, da bo s solidnim delom kmalu razširila svoj delo- krog na večje število mladine. Vzroke nazadovanja v kvalitetnih storitvah т celjskem športu je brez dvoma iskati v ozkosti dela, v ukvarjanju le z nekaterimi športniki, v pomanjkanju strokovnega kadra vaditeljev, inštruktorjev in trenerjev, v slabi materialni bazi in tu in tam še v slabem organizacijskem delu v posameznih društvih in klubih. Na račun športnih storitev se v društvih vse preveč po- zablja tudi na vzgojno plat dela. Profesionali- zem, ki se je močno razrasel po vsej Jugosla- viji, v Celju sicer nima plodnih tal, močno pa škoduje ta pojav vzgojnemu prizadevanju dru- štvenih delavcev s članstvom, ki prihaja v stik s športniki-plačanci na raznih tekmovanjih. Vsi društveni delavci se močno trudijo, da bi s skupnimi močmi ostalih društev in klubov т Sloveniji ter merodajnimi činitelji ohranili šport na amaterski osnovi, ker je le takšno pojmo- vanje športa v skladu z našo socialistično misel- nostjo. Stalno izjavljamo tudi, da moramo te- lesno vzgojo in šport približati našim delovnim ljudem. Industrijskemu Celju vsekakor-ne more biti T ponos, da je od preko 26.000 prebivalcev le 13» delavcev vilaajeaik v telesaovzrojnik 4ruitvik. Večkrat smo že Bgotavljali, da v Celjm pri- manjkuje športnih prostorov. Številčna krepitev v telesnovzgojnik društvih nujno terja gradnj* novih objektov, na katerih bodo lahko naša mladina in delovni ljudje preživeli prosti čas v zdravem in koristnem razvedrilu. Tudi športni dnevi na naših šolah zahtevajo, da se v našem mestu v najkrajšem času poveča zelena po- vršina prostorov za telesno vzgojo. Pristopiti bo treba k izgradnji športnega parka in plavalnega bazena. To so problemi, ki jih ni mogoče od- lagati iz leta v leto. Družba je dolžna, da poleg ostale komunalne dejavnosti skrbi tudi za grad- njo potrebnih športnih objektov za svoje prebi- valstvo, ker je danes telesna vzgoja in šport stvar družbe in služi potrebam časa. Celjski telovadci, športniki, planinci in strelci bodo tudi letos na veče.r pred Dnevom vstaje v pohodu po celjskih ulicah pokazali svojo moč in pripravljenost, v slavnostnih dneh zbora štajerskih partizanov v septembru pa bodo iz- vedli vrsto kvalitetnih prireditev ter štafete in vseh zgodovinskih krajev in mest iz NOV. Potreba po koordinaciji dela, idejnem usmer- ianju telesne vzgoje in športa, ustvarjanja boljše materialne baze in poravnavanju raznih sporov med društvi je pokazala, da je treba formirati koordinacijski odbor iz zastopnikov celjskih (Jruštev, v sekretariat tega odbora pa 80 bifi izvoljeni tov. Jug, Pirš, Požun, Mlinar in Lužnik. „Partizan" poroča TD >Partizan< Celje-mesto obvešča svoje telo- vadce in telovadke, da je telovadnica za telo- vadbo zaradi poplave za daljši čas sicer ne- uporabna, vendar se vrši telovadba na dvorišču, kjer sta na razpolago drog in bradlja. Za ostale telovadce bomo v kratkem postavili mreže za odbojko, da se bodo ljubitelji te zdrave panoge lahko urili in pripravljali za okrajno prvenstvo, ki bo v Celju meseca septembra. Istega meseca bodo tudi tekme v atletiki za prvenstvo okraja, na kar naj se za to sposobni telovadci in telo- vadke že sedaj pripravljajo, da bo udeležba iz našega društva zadovoljiva. * Zbor vseh telovadcev in telovadk. pionirjev ia pionirk TD >Partizan< Celje-mesto bo v torek, 13. julija pred mestno telovadnico II. osnovne šole ob 18. uri. Roditelje prosimo, da svoje otroke, ki obiskujejo telovadbo, na to opozorijo in jih napotijo na zborno mesto. » Okrajni program do zimske dobe je naslednji. 21. julija, na večer pred Dnevom vstaje, pro- slava v Celju za ves okraj. 15. avgusta bodo v Rogaški Slatini plavalne tekme za prvenstvo okraja. Tekmovanje bo v hrlStnem, prsnem in poljubnem slogu, v skokih v vodo ter izmensko v plavanju moških in žen- skih ekip. K tekmam bodo letos pripuščeni tudi pionirji in pionirke od 12. leta dalje, in sicer bodo tekmovali na krajši progi v poljubnem slogu in v poljubnih skokih. Vsak tekmovalec se bo moral pri komisiji izkazati s člansko legitimacijo s potrdilom o plačani članarini za leto 1954 ter zdravniškim potrdilom, da je zdrav. Ze danes opozarjamo ljubitelje plavalnega športa, da se za te tekme pripravijo. Podroben razpis pošljemo društvom naknadno. Septembra bodo v Celju tekme v atletiki za prvenstvo celjskga okraja. Isti mesec bodo tudi okrajne tekme v odbojki, in sicer za moške in ženske oddelke. Pogoji za tekme v atletiki so isti kot ТЛ plavanje. « Ze s pripravami pokažimo, da poleg redne telovadbe gojimo tudi ostale športne panogo. Poplavljenci iz Vojnika se zahvaljujejo Poplava, ki je v noči od 4. na 5. junij prizadela prebivalstvo občine Vojnik, je povzročila veliko gmotno škodo in spra- vila v življenjsko nevarnost ljudi v na- seljih Vojnik-trg, Vojn;k-okolica, Višnja vas, Ivenca in Globoče. Stevüni plazovi pa so ogrožali vsa ostala naselja v strmih predelih oibčine. Razdejanje pobesnele vode, plazov in strah, ki ga je vzbudila nesreča, ni prizadel samo Vojničane, amipak vse množične organizacije, delovne kolek- tive, sindikate, organizacije RK, občin- ske, okrajne iin mestne ljudske odbore po vsej Jugoslaviji. Ze naslednji dan so prišli na pomoč delovni kolektivi s sin- dikati na čelu. Posebno so se izkazala kolektivi Železarne Store, Kmetijskega posestva Zovnek in drugi. Prihajale so brigade. Prva je prispela iz Slovenskih Konjic, nato iz Ponikve, Vranskega in mladinska brigada prvega, drugega in tretjega razreda učiteljišča iz Celja. Vsi posamezni brigadirji so pokazali zavest, kako je r>otrebno pri nas iw- magati ponesrečencem v nesreči. V bri- gadah so bili delavci, kmetje in na- meščenci, ki so se tako zavzeli za prvo pomoč poplavljencem, da so ekoraj ^ rabili na lastne opirac/ke. V dolžnost ^ štejemo, da pohvalimo vse, ki so какоГЈ koli pomagali poplavljencem in se jj^p v limenu prizadetih Vojničanov dskrei^ zahvalimo. Iskreno se zahvaljujemo tudi StaK za pomoč poplavljencem pri OLO Cel j? ki nam je vsestransko pomagal z gmo^ nimi sredstvi in nasveti, OZZ Celj^^ okolica, ki nam je pomagala s strojnic parkom, podarla semena in ipomagai^ pri ponovni setvi uničenih njiv, RK ^ Celju, tovarnama »Volna« in Preboi^ ter vsem drugim, ki so oskrbeli 'popla>, Ijence s tekstilnim blagom an jim. ^ veliki meri prihranili izdatke. Ko se v imenu prizadetih Vojni'čanoJ zahvaljujemo brigadam, podjetjem y ljudskim odborom, se zahvaljujemo tu^ vsem -množičnim organizacijam in de, lovTii'm kolektivom v vsej domovini, ijj so takoj po nesreči pričeli zbirati de, narno in materialno pomoč. Predvse^ se zahvaljujemo še 'predstavnikom Iju^. ske oblasti, ki so storili iin še delajo vse^ da bi posledice nesreče čim prej ocU] pravili. Občinski ljudski odibor Vojoiiik. novice iz Slov. Konjic Iz tovarne usnja KONUS Slov. Ko- njice so v preteklih letih že večkrat obiskali bolne tovariše v raznih bolni- cah, ki so se pri delu ponesrečili ali pa dobili kakšno drugo bolezen. Na po- budo sindikalnega odbora so tudi v preteklem mesecu obiskali nekatere de- lavce, ki si iščejo zdravja v bolnici v Celju in v Mariboru. Sindikalni od- bor pa jim je dal majhna darila. Iz pxo- govora med njimi in iz osebnih zahval je bilo videti, da so jim taki obiski bolj dragoceni kot zdravila. V vaseh ob Dravinji, v glavnem od Loč do Zreč, posebno pa še v okolici Slov. Konjiic je v zadnjih letih büo zgrajenih nad 30 stanovanjskih hiš, ki eo jih v glavnem gradili delavci in uslužbenci, v Zrečah in Konjicah pa sta več blokov postavUi tudi kamkajš- nji tovarni. Gradnja novih hiš pa je deloma že lansko leto popustila, pa tu- di letos ni büo načetih nobenih novih in večji del dokončujejo tisto, kar je büo pretekla leta začeto. Kljub vsemu temu i>a je stanovanjska kriza še ved- no eden največjih problemov te celot- ne okolice. Po precej dolgem presledku je ko- njiška godba pretekli teden zopet na- etopila s samostojnim koncertom. Zal Konjičani niso v dovoljni meri napol- nili velike dvorane v kulturnem domu. Ze tekom leta smo jih imeli prüiko sli- šati na raznih kulturnih in drugih pri'- reditvah, koncert sam pa je pokazal, da je konjiška godba močno napredovala tako v pogledu kadra, pa tudi v kvaJ litoti izvedbe posameznih komadov Godbo že dobro leto dni vodi kapelnilt tov. Karat Ivan, ki je zanjo sam zložil nekatere napeve. Materialno godbo naj bolj podpira tovarna usnja, ki je lani nabavüa vsem članom nove uniforme, vendar p>a bi bilo želeti, da bi jo pri njenem delu podprli tudi ostali delovni| kolektivL S finančno i)omočjo konjiških podje^ tij je že pred dvema mesecema MLO Slov. Konjice nabavu več neonskih luči za razsvetljavo mesta. V zadnjem času pa so pričeli tudi z notranjo ure- ditvijo mesta, ki naj bi pripomogla k čim lepšemu izgledu mesta. Tako bo v okolici novega kulturnega doma, ki je nelcako središče kulture za vso bliž- njo okolico, v kratkem lep park, F>ose- jan s posebno vrsto trave, vmes pa bo- do s peskom posute stezice. Predvide- no je, da bodo zgradili tu še vodomet, dočim pa je postavljenih že več novik klopi. S tem bo ta del mesta, ki je rav- no ob vhodu iz mariborske strani, do- bil čisto drugačno zunanje lice. V me- stu samem pa je že za občinski praznik bilo nekdanje pogorišče Ropinove pre^ urejeno za strelišče z zračno puško, т bližnji bodočnosti pa se predvideva, da bo ta prostor v celoti zazidan. K temu je treba dodati še ureditev nekaterih javnih lokalov, kar vse kaže, da so , Konjicah tudi začeli misliti na to, daj bi ta kraj sčasoma postal turistična točka, za kar ima vse pogoje. Za en- krat je sicer še največja ovira pomanj- kanje finančnih sredstev, kar pa bo prej ali slej tudi moralo biti urejena ZADAR ni več porušeno mesto VZPOREDNI DVIG TURIZMA IN INDUSTRIJE NOVE TOVARNE - NOVI HOTELI - NOVA STANOVANJA (Turistični in gospodarski zapiski) Devet ur se peljete z ladjo od Reke do Zadra. Na »Partizanki«, naši naj- večji 'potni'ški ladji, teh devet ur hitro mine, čeprav so nas Senjska vrata po- udravila s svojo tradicionalno bur jico, da se je tudi »Partizanka« prijetno za- gugala ter je suha in elegantna Franco- tînja četrt ure brez prestanka prepevala »mon Dieu«. Namesto odmeva je odgo- varjala debelušna Ehinajčanka »me'n Gott«, Slovenci pa so mimo sedeli za mizo in žulili vsak svojo tri deci stekle- ničko črnega vina, ki ga prodaja Ja- dranska linijska plovidba na svojih ladjah s 70% gostilniškim pribiücom, kar mi je »strogo zaupno« povedal »konobar«. Ta veseli uvod naj nas popelje т Besne turistično-gospodarske zapiske. O letošnji sezoni na Jadranu mnogo razpravljajo. Govoilijo o cenah, govorijo o tujcih, ó kulturni postrežbi in še in še. ukinitev regresov je povzročua pre- cejšnjo preorienta ci jo. Letos bo prvič po vojni zavzel vi'dno mesta tako ime- novani izletniški turizem. Tudi tujci se poslužujejo več izletniškega turizma, kakor »letovanja« ali daljšega bivanja T enem kraju. Trajanje takih izletov je eeüo različno — v glavnem je odvisno od denam'ce. Pravijo, da se je v prejšnjih letih p>oslužilo pravice do le- tovanja s popustom samo 7% upravi- čencev. Kako izgleda letos na Jadranu? Vreme je 1гро, zveze z ladjami so mnogo boljše, ladje vozijo iwdnevi in p>onoči, v ho- telih in gostiščih so uslužnejšii, vendar •o hoteli povprečno zasedeni samo do polovice. Inozemcev je precej, najbolj obiskan je Dubrovnik, kjer so v glav- nem vsii hoteli razprodani za vso se- eono. Dubrovčani so znali svojim na- ravnam lepotam dodati še razne atrak- cije, kakor »letnje igre« in razne festi- vale, ki so postali že pojem v tujini. Razvajenemu tujcu ni dovolj samo na- ravna lepota, hoče razvedrüa, hoče rodno kaj novega. In mislim, da bomo tudti mi — pri sedanjih prostih cenah brez 60 ali pa 4a-odstotnega popusta — postali zahtevnejši... Polnoč. Daleč na morje vidimo Zadar, kl se blišči v tisoč žarnicah. Zadar ni več iporušeno mesto, Zadar je obnovljen. Zadax diha svobodno žiiv- Ijenje osvobojenega mesita. Italijanske besede ni več slišati... Zadar je znan že iz začetka 4. stoletja pred našim štetjem. Takrat je bü močno pomorsko središče ilirskih Libumov. Za časa Rimljanov je dobil mmcialno ure- ditev kolonije. V 7. stoletju se začenjajo v atadanski okolici naeeljeva,ti Hrvati, v neposrednu bližini, v Ninu, pa je za- metek prve hrvatske države. Pod Bi- zantinci zgradi škof Donat monumen- talno cerkveno zgradbo. V naslednjih stoletjih je Zadar prizorišče bojev in spletk Benečanov, diha nekaj let svo- bodo pod hrvaškim ki'aljem Krešimir- jem IV. Leta 1105 dožive Zadrani prihod ogrsko - hrvatskega kralja Kolomana, pozneje napade in nadvlado Mletčanov, leta 1358 njihov poraz, ki jim ga je pri- pravila vojska hrvatskega bana Sečau Spet se vrste Benečani in Mletčani in Turki... S prihodom Napoleonovih čet v Italijo leta 1797 in po sporazvunu med Italijo in Avstrijo dobi Avstrija Zadar in vso jadransko obalo. Po francoski zmagi nad Avstrijo leta 1806 je Zadar pod francosko vojaško upravo maršala Marmonta, leta 1813 pa se spet vrnejo Avstrijci, podprti od Angležev, Revo- lucionarno leto 1848 dá Zadru prvi hrvaški književni list »Zora Dalmajt'n- ska«, osnovana je »Matica Dalmatin- ska«, »Narodna čitaonica« in »Narodni list«. Takšen pričaka Zadar leto 1918 iin z Rapallskim dogovorom svojih 26 najtemnejših let italijanske okupacije. Dne 1. novembra 1944 je zaplapolala nad Jadranom spet rdeče-ibelo-modra zastava... S tako pestro zgodovino in s tolikimi boji se lahko ponaša res malo katero mesto — odraz tej zgodovini so števiilni 2;godovinski in kulturni spomeniki. Dovolj o slavnih straneh zadarske zgodovine. Poglejmo si novi Zadar, ki ga obnavljajo in gradijo. Naslednje mi je povedal predsednik m,estne občine Zadar, katera ima po- sebne pravice in 19.000 prebivalcev. Ante Sorč je pripovedoval: »Ob ustanovitvi so bili pred nami na- slednji iproblemi: obnova porušenega Zadra in urbanistični načrt, obnova in zgraditev industrije ter razvoj turizma. Dela smo se lotili sistematično, vendar prva leta po vojni nismo imeli večjih usoehov — zadnja tri leta so uspehi vidnu. Danes obratujejo znane stare tovarne »Maraska«, tovarna likerjev, »Marde- šič«, tovarna sardin, ter nove »Vlado Bahat«, precizna mehanika. Tovarna mrež. Tovarna bonbonov in čokolade ter velik mlin. V novih tovarnah je za- poslenih preko tisoč delavcev, v starih nekaj manj. V močno razvitem gradbe- ništvu je zaposlenih 1600 oseb, poldrugi tisoč je zaix)slenih v obrti, trgovini, tu- rizmu, rtibištvu in ostalih panogah. Vzporedno z industrijo smo razvijali tudi timizem. Obnovljen je hotel Zagreb, novo zgrajena sta hotela Borih in Jug. Hotel Borih, ki je 30 minut Iiz mesta, ima lepo peščeno plažo, ki je urejena ipo načrtu arhitekta Požgaja. (Ta načrt je bil lani nagrajen v San Paolu s prvo nagrado.) V neposredni bližini je med- narodmi študentski camping z 800 po- steljami v šotorih, zidano restavracijo, barom, plesiščem, sanitarnimi napra- vami, vodovodom, električno razsvet- ljavo in lastno plažo. Seveda bo Zadar mnogo pridobil, ko bo imel železniško zvezo z zaledjem — danes se moraš peljati še vedno 100 km do železniške postaje Knin. Železnica je v gradnji, 30 km je gotovih, ostalih 70 km moramo skončati do konca leta 1953. Drugače pa ima Zadar zelo dobre železn'ške zveze in tudi redno avionsko progo do Zagreba.« Ko sem predsednika pobaral o pro- računu, mi je povedal najvažnejše po- datke. »Celotni proračun mestne občine Zadar znaša 391,000.000 din. Od tega • zneska odpade na administrativni pro- račun 240,000.000 din, ostalo je name- njeno komunalni izgradnj;i, gospodar- skim investicijam dn gradnji stanovanj. Poleg tega imamo na razpolago še 250 milijonov dinarjev zvezne F>omoöi novo osvobojenim krajem ter podjetja 400 milijonov dinarjev za investicije in gradnjo stanovanj. Do konca leta 1954 bo gotovih 40O novih stanovanj ter kon- čana prva faza izgradnje novih tovarn za ladijske instrvimente, predelavo alu- minija ter kombinat za predelavo sadja in paradižnikov. V Zadru so mnoge znanstvene in kul- turne linstitucije: Studijska knjižnica, Mestni arhiv, Muzej, Galerija slik. Na- rodno gledališče. Prirodoslovna zbirka, Inštitut akadem-je znanosti in umetno- sti iz Zagreba, Inštitut zagrebške filo- zofske fakultete itd. itd.« Mnogokaj zanimivega mi je povedal še zadarski župan, veliko je ostalo v moj.ih popotnih zapiskih ... Zadar rase v veliko industrijsko in turistično mesto in za njegov razvoj in napredek ima poleg marljivih delovnih ljudi in ljudskega odbora veliko zaslug tudi marljivo Turistično društvo in re- gionalna Turistična zveza. Te vrstice so bile napisane v dneh, ko je zasedal v Zadru jugoslovanski turistični parlament, ki je sprejel šte- vilne koristne sklepe za nadaljnji raz- voj našega turizma. * Morska gladina se leskeče v številnih žarnicah, ki razsvetljujejo obalo Zadra, v daljavi pa izginja ladja »Dalmacija«, ki pelje vesele ljudi novim krajem in novim ljudem naproti... Ne bo vam ial, če si ob priliki ogle- date Zadar. Zoran Vudler. OBJAVE IN OGLASI TRGOVINSKO-GOSTINSKA ZBORNICA ZA CELJE-MESTO razpisnje na podlagi 4. čl. Pravilnika o spreje- manju vajencev trgovske stroke v uk in na podlagi dopisa št. II-338/1 z dne 9. VI. 195* od LO MO Celje, tajništva za gospodarstvo UČNA MESTA ZA MOŠKE VAJENCE t naslednjih branžah trgovinske dejavnosti na območju mesta Celja: ielezninarski, elektrotehnični, kemični, manufakturni in špecerijski Pogoji «a sprejem so: a) starost U do 17 let;_ b) dovršena popolna nižja srednja šola; c) fizično in duševno zdravje ter sposobnost za delo v trgovini; *) državljanstvo v FLRJ; à) uspešno opravljen sprejemni izpit; e) štirinajstdnevna uspešna preizkusna doba v podjetju. Reflektanti vlagajo prošnje pri mestni Trgovinsko-gostinski zbornici, Celje, Gregorčičeva 3 najkasneje do 20. julija 1954. Prošnjam je priložiti naslednje dokumente: «) rojstni list; b) potrdilo o državljanstvu FLRJ; c) spričevalo o dovršeni nižji srednji šoli; č) uradno zdravniško spričevalo. Trgovinsko-gostinska zbornica za Celje-mesto OBVESTILO Obveščamo vse lastnike suhega sadnega drevja, uničenega po ameriškem kaparju ali po kateri koli drugi bolezni, da ga izkopljejo in scžgejo ter odstranijo iz sadovnjakov do 15. julija 1934. Prav tako je odstraniti vse suhe veje s sadnega drevja. Za neizvršitev tega obvestila je predvidena kazen po veljavnih predpisih. Tajništvo za gospodarstvo Ljudskega odbora mestne občine Celje. TRIDNEVNI SEPTEMBRSKI IZLET V TRST Prijave s predložitvijo dokumentov do 10. 8. 1954 1?. DO 20, JULIJA IZLET NA PLITVICE Se nekaj prostih mest! Podrobne informacije v poslovalnici. Ponlnžnjte se naših uslug, za katere prejmete nagradne kupone! Se priporoča »PUTNIK«, Celje. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠENTJUR PRI CELJU razpisnje za svoja gospodarska podjetja naslednji delovni mesti: 1. upravnika občinskih gospodarskih podjetij; S. knjigovodje občinskih gospodarskih podjetij. Pogoj: nižja srednja šola, ustrezna praksa v dosedanjih zaposlitvah ter pogoji po uredbi • knjigovodstvu gospodarskih organizacij. Plača po tarifnem pravilnika. Prošnje je na- sloviti na Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celjn do 15. julija 1954. Najlepše se zahvaljnjem DOZ za takoJSnJ* izplačilo ob priliki poplave. Tai Stalan, Celje, Zgaraja Hnđinja 9ft. Kmetijska zađrnga Ponikva pri Grobelnem želi nastaviti na npravniško mesto kmetijske zadruge KMETIJSKEGA STROKOVNJAKA •liroma osebo, ki izpolnjuje pogoje, odobrene! od OLO Celje in potrjene od npravnega odbor»| OZZ Celje. Interesenti naj se javijo pismeno ali osebno pr»( navedeni zadregi. Službo dobi absolventka ekonomske srednje šele z večletno prakso v fakturnem ali knjiga* vodskem oddelku, s pogojem, da obvlada steno- grafijo. Nastop službe takoj ali od 1. do 15. <• Ponudbe poslati na »Toper«, Celje. ZAMENJAM enosobno komfortno stanovanje ' | Celju za enako v Žalcu. Naslov v upravi lists- ZAMENJAM enosobno stanovanje (soba in ku; hinja) z vsemi pritiklinami. Naslov v upravi lista. LEP CRN PES. mešan špic. sliši na ime >Piki<. se je zatekel 21. junija v hišo Pečovnik 46 Tea Gameliu. Lastnik naj pride ponj. PEREM perilo po hišah. Naslov v upravi liste- DAM KOVACNICO v najem. — Bervar Fran(v| Trnovlje 45, pošta Skofja vas. VZAMEM samsko upokojenko za pomoč v gospo- dinjstvu. Soba in hrana'. Naslov v upravi list»- PRODAM stanovanje (dve sobi. kuhinja, shram- ba) v Celju, Dečkove cesta 38. Cena 480.00» dinarjev. Polovica plačljiva takoj, ostalo po dogovoru. PRODAM hišo z lepim vrtom v Zg. Cretu. Naslov v upravi lista. KUPIM enodružinsko hišo v Celju ali okolio v bližini železniške postaje. — Ponudbe n» upravo lista pod štev. 13. SAMEC išče onremeljeno sobo, če je potrebno« ima lastno posteljnino. Plača dobro. Informa- cije v upravi lista. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBAJ Dne 11. 7. 1954: tov. dr. Bitenc Maks, Celje.* Cankarjeva ulica 11. KINO UNION, CELJK Od 8. do 14. 7. 1954: >RDECI GUSAR« — ameriški barvni film Od 15. do 20. 7. 1954: »HENRIK T.< - anglešk« barvni film Predstave dnevno ob 18. in 20. nri, ob nedelj ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 10. do 15. 7. 1954: »POVRATEK NA BROUDWAY« - ameriški barvni film Predstave dnevno ob 18.15, ob nedeljah ob in 18.15. litio KINO. celjb fredstave iste kot kino Dom, predvaja dnev*' ob 29.l5.