Intenziven laboratorij v Mednarodni pevski akademiji v Križu pri Trstu Naše literarno darilo ob dnevu slovenske kulture: novela Borisa Pahorja Pretrgani let / 3 Primorski NEDELJA, 8. FEBRUARJA 2009 Št. 33 (19.432) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € v V Čedad, za kulturo, jezik in dostojanstvo Dušan Udovič Dan kulture je letos pri nas beneško in rezijansko obarvan. Današnja slavnost v Čedadu nosi pomemben predznak solidarnosti vseh Slovencev naše dežele in drugih krajev, kajti ravno jezik, kultura in identiteta Slovencev videmske pokrajine so ponovno pod udarom. To se je v še ne tako oddaljeni preteklosti zgodilo nič kolikokrat. Človek bi mislil in upal, da je z odpravo meje tega konec, a očitno ni tako. Identiteta Beneških Slovencev in Rezjanov ostaja priljubljena snov za ribarjenje politike v kalnem, saj si vedno znova nekdo kaj izmišljuje, samo da bi svoj trop volilnih ovac zadržal v staji. Ni važno, če je to parlamentarec ali zgolj dežurni krajevni petelin na gnoju. Važno je, da zna zavestno širiti neresnice in potvorbe, računajoč na dejstvo, da je zgodovina ljudem tistih krajev dovolj zameglila vedenje o svojem izvoru in identiteti. Ignoranca je pri tem bistvena, nanjo je moč in treba računati. Recept je v svojem cinizmu preizkušen in jasen, odprta glava lahko škodi, informacija je nevarna, zgodovina mora biti po meri politike ali pa je ni. Tudi v Evropi brez meja moramo žal ugotavljati, da takšna razmišljanja in nedostojna dejanja še vedno najdejo svoj prostor in se nekdo lahko poigrava z identiteto ljudi tako, kot mu narekuje politična računica najnižjega profila. Očitno bo treba še nekaj časa, da se pomete ta nesnaga, ki je Slovence videmske pokrajine desetletja tlačila kot mora. Pa navsezadnje kaj za to, saj prav zaradi znane preteklosti lahko rečemo, da sta slovenska kultura in jezik v Benečiji in Reziji zmogla prenesti še vse kaj drugega. Sredi težav, ali pa morda prav zaradi njih, sta našla pot ohranitve in razvoja. Najzgovorneje priča o tem dejstvo, da ju s ponosom sprejemajo kot svoja mladi ljudje, vedoč, da se jim tako vrača tudi človeško dostojanstvo, ki je bilo njihovim prednikom nasilno odvzeto. Te na novo okrepljene zavesti ne bo kar tako sesula občasna pojava kakšnega zapoznelega gladiatorja, mimo katerega je zgodovina odpeljala, ne da bi se tega zavedal. Pa tudi kakšnega senatorja, ki je po vsej sili hotel prevzeti vlogo branitelja nekih izmišljenih krajevnih identitet, samo zato, da se mu izide politični račun. primer englaro - Zdravniki so sinoči prekinili umetno hranjenje Eluana na smrtni postelji Italijo razdvajajo polemike Berlusconi napadel ustavo, češ da je »prosovjetska« LJUBLJANA - Sprejem ob prazniku slovenske kulture Predsednik Türk potrdil podporo štirim slovenskim manjšinam LJUBLJANA - Slovenski predsednik Danilo Turk je na predvečer praznika slovenske kulture sprejel zastopnike slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški. S predstavniki naše manjšine (foto Bobo) se je predsednik pogovarjal o aktualnih problemih, s katerimi se sooča naša narodna skupnost. V Cankarjevem domu je bila si- noči osrednja Prešernova proslava. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela igralka Štefka Drolc in slikar Zmago Jeraj. Na 2. in 3. strani VIDEM, RIM - V videmski bolnišnici La Quiete so včeraj spremenili predvideni postopek in ga dejansko pospešili. Umetno hranjenje Eluane Englaro bi bili morali namreč prekiniti danes, toda zaradi »splošnega hudega stanja« so to storili sinoči. Eluanin oče Beppino pa je včeraj povabil predsednika republike Giorgia Napolitana in premiera Silvia Berlusconija, naj obiščeta hčerko in se neposredno seznanita z resničnim stanjem. V Vidmu in številnih italijanskih mestih so se medtem nadaljevali protesti in manifestacije. Berlusconi pa je napadel ustavodajno skupščino, češ da je bila pri sestavi ustave pod vplivom sovjetske diktature. Ustava je torej »prosov-jetska«, je dejal premier, in jo je treba zato po njegovem mnenju spremeniti. Na 23. strani Predstavili letošnji 56. miljski pust Na 5. strani V Trstu mazaški pohod skrajnih desničarjev Na 5. strani Predstavniki manjšine opozarjajo goriško prefektinjo na zaščito Na 10. strani Goriški otroci se slovenščine učijo s telesnim gibanjem Na 11. strani PODPREDSENIK ZDA Biden pozval EU, naj stori več za varnost MÜNCHEN - Osrednji dogodek letošnje mednarodne varnostne konference v Münchnu je bil včerajšnji nastop ameriškega podpredsednika Joeja Bidena, ki je EU pozval, naj stori več pri soočanju z varnostnimi izzivi. Francoski predsednik Nicolas Sarko-zy se je prav tako zavzel za večjo vojaško vlogo EU. Slovenski zunanji minister Samuel Zbogar pa se je ob robu konference pogovarjal s hrvaškim kolegom Gor-danom Jandrokovicem, s katerim sta se dogovorila za srečanje. Na 23. strani HOPTOSTUDIO Utifjti Sfob*?c optika pptamefriju konto feint- novosti 2009 „K.. «WH» rtrnui U'H,L4*i ...... ALEX PAU J ÖSWISSFLEX ulk'D Cititi4 Oi^im1 in čujem te; klavir igra;.. se srečko kosovel Dan slovenske kulture posvečeno 100. obletnici Glasbene matice iz Trsta SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA n| glasbena \]|Y| matica 2 Nedelja, 8. februarja 2009 ALPE-JADRAN / ljubljana - Predsednik Danilo Türk ob prazniku slovenske kulture Slovenija podpira pričakovanja manjšin v štirih sosednjih državah Na srečanju s predstavniki naše manjšine o vrsti aktualnih vprašanj - Sprejem pri ljubljanskem županu LJUBLJANA - Ob dnevu slovenske kulture je predsednik republike Slovenije Danilo Türk včeraj sprejel na pogovor predstavnike vseh manjšinskih skupnosti, ki živijo izven meja Slovenije. Tako so se v predsedniški palači zvrstili predstavniki Slovencev avstrijske Koroške in Štajerske, predstavniki Slovencev v Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. Delegacijo Slovencev iz Italije sta vodila predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka, srečanja s predsednikom Slovenije pa so se udeležili še Franka Padovan, Marino Mar-sič, Mario Maver in Walter Bandelj kot predstavniki včlanjenih delegacij. Srečanju so poleg njih prisostvovali še državni sekretar za Slovence po svetu Boris Jesih, vršilec dolžnosti generalnega konzula SR Slovenije v Trstu Božidar Humar in predsednikova svetovalka za Slovence po svetu Magdalena Tovornik. V sproščenem pogovoru s predsednikom republike so prišla do izraza aktualna vprašanja naše skupnosti. Najprej finančni položaj za katerega obstajajo pričakovanja, da se bo po popravku proračunske postavke s strani italijanske vlade popravil. S tem v zvezi so predstavniki Slovencev v Italiji podčrtali pomen in vlogo, ki jo je pri tem imela republika Slovenija. Predstavniki naše skupnosti so ob tem izrazili zaskrbljenost zaradi pritiskov in poskusov zanikanja identitete, ki jih doživlja naša skupnost na Videm-skem. V pogovoru je bila izrečena potreba po večji povezanosti z matično državo in boljšem sodelovanju zlasti na področjih kulture in informacije. Za slednjo velja prepričanje, da je v matici, kar zadeva manjšine še vedno pomanjkljiva, kar zlasti velja za osrednjo medije v Sloveniji. V pogovoru je bila soglasno podčrtana potreba po čim večjem izkoriščanju možnosti, ki jih nudijo evropski projekti, bistveno pa je pospeševanje sodelovanje med sosednjima Italijo in Slovenijo, kot tudi med Slovenijo in Deželo Furlanijo Julijsko krajino. V tem smislu je bila izražena želja, da bi prišlo čimprej do obnovitve mešanih delovnih skupin na medmi-nistrski ravni Rim - Ljubljana, kakor tudi na ravni Slovenija - Dežela Furla-nija Julijska krajina. V zvezi s kulturnim sodelovanjem je bil poudarjen po- men vsemanjšinske prireditve, ki bo marca letos v Ljubljani. V pogovoru s predsednikom so se udeleženci srečanja dotaknili tudi vprašanja sprave. Soglasno je bila izražena ocena, da je bistvo sprave v čim tesnejšem sodelovanju med državama, ki se uspešno razvija, kljub nekaterim občasnim napetostim. Zato se je morebitnih spravnih dejanj, ki bi vodila k nerazumevanju in delitvam, bolje izogniti, dokler zanje ne dozorijo razmere. Vsekakor je zato potreben pošten in objektiven pogled na zgodovinska dejanja. Po srečanjih s posameznimi delegacijami manjšin je predsednik države Danilo Türk v glavni dvorani predsedniške palače ponudil sprejem za vse udeležence srečanja. Rudi Pavšič je v nagovoru na sprejemu dejal, da smo prehodili dolgo in plodno pot, nismo pa še uresničili vseh Prešernovih sanj. Brez pretirane duševne napetosti, brez sovraštva in zdravju škodljivih strasti smo tu, da nadaljujemo z delom, saj vemo, da si je potrebno zaslužiti tudi sanje, je poudaril. Pred večerno osrednjo predstavo v Cankarjevem domu je Slovence iz zamejstva na ljubljanskem magistratu sprejel tudi župan Zoran Jankovic. Na sliki (desno) slovenski predsednik Danilo Türk s predstavniki slovenskih manjšin, spodaj predsednik SKGZ Rudi Pavšič med nagovorom na sprejemu bobo rezija - Pomembno priznanje Luigia Negro Primorka meseca REZIJA - Luigia Negro je premočno zmagala v izboru za januarsko osebnost Primorske. Bralci Primorskih novih in poslušalci Radia Koper so zanjo glasovali praktično iz vse Primorske (od Trente do Pirana), veliko glasov pa je rezijanska kulturna delavka dobila tudi iz Furlanije-Julijske krajine. Poleg Lui-gie Negro so bili v izboru kandidatov Martina Repinc (skrbnica repenske Kraške hiše), Karolina Kobal (vinska kraljica) in urednik regionalnega mesečnika Franc Kranjc. Luigio Negro našim bralcem ni treba posebej predstavljati. Predseduje društvu Rozajanski dum, ki si prizadeva za ohranjanje narečja, kulture in vseh pristnih značilnosti doline pod Kaninom. Negrova se je včeraj v živo na koprskem radiu zahvalila za to prestižno imenovanje. Dejala je, da Rezija ne potrebuje sovraštva. »Rezijani gledajo naprej, mi pa skušamo informirati ljudi, da bodo lahko premagovali strahove iz preteklosti,« je še poudarila Negrova. benečija - 100-letnica življenja Glasbene matice Čedad vabi na praznik slovenske kulture Pogovor s predsednico Inštituta za slovensko kulturo v videmski pokrajini Bruno Dorbolojevo, ki poziva k množični udeležbi ČEDAD - Glasbena matica bo danes uradno odprla jubilejno leto z odmevnim poklonom stoletnici ustanove v okviru osrednje proslave ob Dnevu slovenske kulture. Scenarij poznavalke tržaške zgodovine in literature Tatjane Rojc, glasba harmonikarja in skladatelja Aleksandra Ipavca in režija Gregorja Geča so temelji prireditve, ki bo pre-mierno zaživela ob 16.30 v gledališču Ri-stori v Čedadu. Igralca Danijel Malalan in Maja Gal Štromar, mešani zbor Jacobus Gallus, harmonikarski orkester Glasbene matice v Špetru, trio harmonik, godalni kvartet Glasbene matice, harfistka Tadeja Kralj, violinist Žarko Hrvatič in otroški zbor Glasbene matice in dvojezične šole iz Špetra »Mali lujerji« bodo protagonisti tega izrednega poklona. Slavnostni govornik bo Miran Košuta, na tržaški ponovitvi v torek bo spregovoril Ivo Cotič, v četrtek v Gorici pa David Clodig. Izbira in razporeditev govornikov kaže voljo po izmenjavi in povezovanju Bruna Dorbolo Slovencev v naši deželi, ki jih bo proslava ob Dnevu kulture prvič obiskala v treh različnih lokacijah. Organizatorji so soglasno zaupali častno mesto prve izvedbe Benečiji in jo namenili v prvi vrsti vsem kulturnim delavcem in pripadnikom slovenske skupnosti, med katerimi si na poseben način prizadeva za sprejem dogodka predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolo. Kaj menite o izbiri mesta Čedad za osrednjo Prešernovo proslavo? Mislim, da je to najbolj primeren način, da uradno proslavimo vstop bivših »nezakonskih otrok« v slovensko družino. Kljub temu, da so nas zgodovinski in politični dejavniki prikrajšali za možnost vrednotenja našega jezika in kulture (z razliko od vseh, katerih je Londonski sporazum zaščitil pravice), smo vztrajno ohranili našo dragoceno dediščino, ki je končno dosegla priznanje z zaščitnim zakonom Neenakovredni pogoji so razlog za različni kulturni razvoj, čeprav nas povezujejo izvor, upanja in ambicije za bodočnost, da lahko pridobimo vodilno vlogo kot posredniki integracije in sporazumevanja dveh kultur v veliki evropski hiši. Mirno sožitje, dialog, izmenjava in sodelovanje so osnove vsakega družbenega, ekonomskega in kulturnega razvoja. Mentalna odprtost povezuje kot gorski prelaz, zato jo moramo spodbujati od Milj do Trbiža. Upam, da nas bo potujoči Dan kulture vedno bolj povezal, predvsem na področjih, kjer je prozornost in iskrenost skupnih načrtov najbolj potrebna. Kakšno vlogo je pridobila Glasbena matica v Benečiji? Ze nekaj desetletij je Glasbena matica pritegnila zanimanje mnogih prebivalcev teh dolin. O tem priča število učencev in moramo ugotoviti z velikim ponosom, da so priznanja našim glasbenikom pritegnila tudi širšo, narodno in mednarodno pozornost. Spominjam se, kako je msgr.Ivan Trinko pisal o „bene-canih» in o njihovi ljubezni do petja in glasbe. Prof. Giovanni Clodig (Ivan Kolodič) pa je o nas trdil: «... petje, glasba in ples imajo poseben čar pri tistih ljudstvih.». Citiram dva priznana pisca iz preteklih stoletij, da bi te besede potrdile, kako se je predanost glasbi prenašala iz generacije v generacijo. Ko je ta ljubezen v določenem trenutku opešala, nam je Glasbena matica začela pihati na dušo, je uvedla naše otroke v mednarodno govorico not, jih je ponovno pospremila in vodila k izvirni ljubezni, ki jo je strokovno znanje utrdilo. Ponosni smo nad uspehi in priznanji harmonikarskega orkestra, otroškega zbora «Mali lujerji», posameznih učencev in smo srečni, ko slišimo, kako zvok harmonik odmeva v naših dolinah s tisto glasbo, ki nam ogreje srce. Glasbena matica je kot studenec, ki nas odžeja, zato moramo utrjevati in gojiti to bogastvo na našem teritoriju. Po uspehih v Nadiških dolinah in v Kanalski dolini, voščimo, da bi tudi Terska dolina kmalu dosegla tako zadovoljive rezultate. Katero je vaše voščilo ob današnjem Dnevu slovenske kulture? V Prešernovem dnevu si obetamo, da bi vedno globlje spoznali slovensko kulturo in da bi sledili zgledu naših otrok, ki s svojo klasično glasbeno izobrazbo so znali vrednotiti tudi našo ljudsko dediščino. Upamo, da bomo s solidnejšim obvladanjem slovenskega jezika lahko bolje ovrednotili tudi krajevno kulturo. Rossana Paliaga / KULTURA Nedelja, 8. februarja 2009 3 književnost - Ob dnevu slovenske kulture vam poklanjamo Pretrgani let V celoti objavljamo novelo, ki jo je Boris Pahor prebral v Strasbourgu Državni center za vesoljske študije CNES, ki ima sedež v Strasbourgu, je lani povabil trideset pisateljev Evropske unije, da napišejo novelo o Evropi in vesolju. Dela so v izvirniku, francoščini in angleščini izšla v dveh zajetnih knjigah. Objavljena je bila tudi novela Pretrgani let tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. »Posebno lepo mi je bilo, ker sem v Strasbourgu lahko bral v slovenščini, občinstvo pa je prevodu sledilo na velikem ekranu.« Pahor je v noveli spregovoril o taboriščnikih, ki so v Dori-Mittelbau gradili rakete. Kot je pojasnil francoskemu občinstvu se je zgodba dogajala oktobra 1944. leta, njegov zapis je nastal dvajset let kasneje, od takrat pa je zelo poredko-ma bral o taborišču Dora. »To pa zato, ker so Wernherja von Brauna, ki je tam uporabljal naše deportirance kot delovno silo, v ZDA slavili in častili, ko je tehnični napredek pripomogel, da je lahko človek stopil na luno. O tem lepo govori francoski dramaturg Jean-Pierre Thiercelin v delu Od pekla do lune.« Pahor je prepričan, da bi morala Evropska unija počastiti »spomin na junaške može, ki so za ceno svojega življenja pogosto pretrgali pot smrtonosnim raketam.« Novelo Pretrgani let poklanjamo svojim bralkam in bralcem ob današnjem slovenskem kulturnem prazniku. P.S. Pahor bo jutri ob 17.30 gost priljubljene radijske oddaje Fahrenheit. Pogovor je v temi, ker je bil zavoljo prihoda zavezniških letal pretrgan tok. V ambulanti taborišča Dora. Baraka na vrhu blatne vzpetine, na raz-brozgani ravnici, kjer so bile še druge barake, določene za bolnike. To je bilo malo prej, preden so tovornjaki vozili iz vlakov raztovorjene skelete, oškro-pljene z apnom, naši fantje pa so jih nosili na vrh griča, na katerem je brez prestanka gorela grmada. Mesec dni poprej je bilo. Mene pa so pripeljali iz Har-zungna, zaradi hemoftizije. Samo nekaj dni sem ostal tam. In zvečer sem šel k bolničarjem, ki so prišli z mano iz Dachaua, kjer nas je doktor Arko na hitrem tečaju usposobil za nenavadno bolničarsko delo. Obvezovali so ranjene noge, dokler ni nekje v globeli zatulila sirena in je zmanjkalo elektrike. Tako so posedli po nizkih stolčkih, na katere so poprej nesrečneži s težavo polagali stopala. Bil sem z njimi, bolničar z načetimi pljuči, a tisti trenutek združen z njimi v posebnem tovarištvu, saj nas je poleg slovenstva združeval še humanitarni poklic. Miran je pripovedoval o delu v predorih, kjer so montirali rakete V 2. Govoril je o bolničarje-vem delu v trebuhu hriba, o povezovanju v baraki, o ozračju pod zemljo, kjer taboriščniki pomagajo sestavljati smrtonosne leteče valje. Kajpada se jim po previdno speljanem načrtu kdaj posreči sabotaža, ki onesposobi celo pošiljko raket. Uničeni let čez Rokavski preliv. A potem sledi pošastna maščevalna demonstracija. Tako je bilo pred kratkim, ko so na poševno povzdignjeno tračnico obesili skupino ruskih fantov. Ti so kakor po navadi s prezirljivim nasmeškom gledali grobarski obred. »Kaj so se res nasmehnili?« je vprašal Stane in podrsalpo podu z lesenim podplatom platnenega čevlja. »Zviška in posmehljivo so gledali nemške straže,« je rekel Miran. Stal je, mi pa smo v temi zaslutili njegovo visoko postavo, ker nas je njegov glas presegal. »To je za krvnika nepopravljiv poraz, tak nasmešek žrtve pred smrtjo,« sem rekel. Tedaj je Miran našel pot do nove zgovornosti. »Saj, dokaz jalovosti rabljevega zverinstva. In zato so še bolj kot druge krati napolnili predor z nečloveškim rjovenjem, še posebno, ko so njihove uradnice vreščale pred fanti, ki so obviseli na železni diagonali. Zakaj zgnali so bili na kup z nami tudi svoje ljudi, da vsi vidimo, kako so poplačana sabotažna dejanja. In tako smo bili mešanica zeber in civilistov okoli obešencev v negotovi svetlobi žarnic in v lesku vodoravnih, v naše hrbte namer-jenih brzostrelk.« »Nemške ženske, praviš, da so vreščale?« je vprašal Niko. »Če so kričale, pomeni, da so še bile ženske,« sem rekel kakor sam sebi. Miran se je prestopil in njegovi koraki so bili edini glas v tišini naših misli in besed. Ko se je ustavil, je bilo videti, da še prisluškuje odmevu v sebi in zadržanemu dihu noči. Naša četvorica je bila kot izbor odsluženih pomočnikov, ki so se upehali v spoprijemu s pošastno požrešnostjo smrti. Miran je zopet pridržal korak. Potem je rekel: »Tudi tam spodaj ima bolničar svojo barako, da prihajajo k njemu ranjenci in bolniki. To veste. Nekega dne kmalu po tistem obešanju sem bil sam v baraki, ko se nenadoma odprejo vrata in noter razburjeno stopi dekle. Za trenutek obstane ob vho- du, kakor da ji je nepričakovano zmanjkal ropot, ki ves čas polni predor. Potem priteče k moji mizi in položi nanjo kos komisa. Tedaj sem skočil pokon d. 'Nočem ga!'sem vzkliknil in stopil za njo. 'Nočem ga!'« Umolknil je. Zatem se je skoraj zadrl: »Vrnil sem ji ga!« »Revica,« je zamrmral Stane in njegov glas je imel očetovski prizvok. Tudi z nami je bil tak, potrpežljiv in uvideven, kakor so narekovali njegovi beli lasje. Še je rekel: »Kdo ve, koliko časa je premagovala strah, da se je nazadnje odločila in se pred-rznila nesti deportirancu kos kruha.« »Nisem maral miloščine,« se je razdraženo uprl Miran. »Škoda,« sem rekel. »A saj sploh ni bila miloščina.« »Preveč preprosto bi bilo,« je odsekano rekel Miran in v njegovem glasu je bila globina razočaranega upanja, hkrati pa tudi prizvok mladostnika, katerega se življenje kljub vsemu še ni dotaknilo s svojimi umazanimi prsti. In v temi je bilo čutiti, da se je njegova visoka postava obrnila, da bi se z mislijo uprlo tudi telo. »Ne bodi tak otrok,« je zagodrnjal Stane. In zdaj je bil živahen in klen oče, ki so se mu prehitro osnežili lasje. »Prav gotovo je, da bodo morali veliko narediti človeštvu v prid, če se bodo nekoč hoteli odkupiti. A to ne more spremeniti dejstva, da si otročji, če se znašaš nad njo.« »Miloščino bi bil storil ti nji, če bi bil sprejel njen kruh,« sem rekel. »In hvaležna bi ti bila zanjo.« Stane je še vprašal: »Kaj se zavedaš, koliko je tvegala, ko je prišla k tebi?« »Vem,« je šepnil Miran. »In odločila se je po grozoti ob tistih obešen-cih.« To je rekel Niko, kakor da se mu je po dolgem razmišljanju posrečilo najti logično razlago. »Saj vem,« je spet pritrdil Miran. »A mi živimo v grozotah poldrugo leto. Tisti kos kruha se mi je zdel neodpustljiv posmeh.« A v molku, kije sledil, smo bili zdaj zbrani v novi edinosti. Miran je bil izluščil svoj dvom in razkril svoj nemir; ker pa smo bili drug drugemu nevidni, so bile v temi naše misli tiha in hkrati napeta skupna resnica v bližini predorov. Bili smo sredi noči na zemljišču pogina in nismo vedeli, ali se bo kje za nas kdaj začelo ozračje prihodnosti; vendar smo se ob tistem kosu komisa in ob Miranovem uporu vsi reševali na splavu, ki nam ga je na tiho priplavila pod noge noč. »Saj te je razumela,« je nazadnje odločil Stane. »Misliš, da je res?« »Razumela te je, še preden ti je prinesla komis,« sem rekel. Miran pa je nekje visoko nad nami, ki smo sedeli, na glas obnavljal: »Odšla je pohlevna in strta. Ko je stopila skozi vrata, se ni nič ozrla na desno in na levo, da je kak esesovec ne bi opazil.« Molčali smo, kakor da bomo z negibnostjo lahko zmanjšali nevarnost, za katero smo vedeli, kako je lahko usodna. Boris Pahor Tržaški pisatelj Boris Pahor (zgoraj) je bil med 2. svetovno vojno zaprt tudi v taborišču Dora-Mittelbau, kjer so gradili rakete V 2 (na sosednji fotografiji, ki je last muzeja United States Holocaust Memorial Museum). 8. februar - Sinoči na slavnostni podelitvi v ljubljanskem Cankarjevem domu Prešernovi nagradi za življenjsko delo Prejeli sta ju igralka Štefka Drolc in slikar Zmago Jeraj - Nagrade Prešernovega sklada pa Cvilak-Damjanovič, Firšt, Mandic, Putrih, Vojnovic in Zupanič Letošnja slavnostna podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada je pod naslovom Daritev pomladi (Ver sacrum) potekala v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Slavnostni govornik je bil predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jaroslav Skrušny in dobitnica ter dobitnik Prešernove nagrade, igralka Štefanija Ana Drolc in slikar Zmago Jeraj. V utemeljitvi Prešernove nagrade Štefki Drolc je zapisano, da pomeni nagrada »največje slovensko priznanje s področja kulture, ki ga Republika Slovenija in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije podeljujeta za veličasten in obsežen umetniški igralski opus in za življenjsko delo, ustvarjeno v gledališču, filmu, na radiu in televiziji, za njeno akademsko pedagoško delo in kulturno poslanstvo, za vse, kar je gospa Štefka s svojo človeško toplino, milino in pogledom, zazrtim v svet okoli sebe, vselej prenašala tudi na svoje občinstvo. (...) Gospo Štefko Drolc uvrščamo v antologijo največjih slovenskih igralcev in igralk dvajsetega stoletja in zagotovo tudi v prvo deka-do enaindvajsetega stoletja. Njeno ime je in bo za vselej zapisano med najpomembnejšimi imeni slovenskega igralstva. Štefka Drolc, ki je decembra leta 2008 dopolnila 85 let, je svoj življenjski sen pričela uresničevati kot dekle najprej v dijaškem, nato v ljubiteljskem gledališču, Štefka Drolc januarja v Trstu kroma potem pa je stala na domala vseh slovenskih gledaliških odrih. (Po drugi svetovni vojni je bila tudi članica slovenskega gledališča v Trstu, kamor se je nazadnje vrnila pred nekaj tedni, na odprtje nove Male dvorane; op. ur.) Tako zdaj mineva že 60 let njenega ustvarjalnega, umetniškega in poklicnega dela, in še vedno ni prenehala sanjati svojih mladostnih igralskih sanj. Zdi se, kot da sta zanjo gledališče in življenje eno samo veliko prizorišče: ustvarjanje v poklicnem gledališču je enako mogočno, kot je bilo dokončno veljavno njeno pedagoško delo na umetniški Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Prepričana je, da vselej nastopaš in igraš, ustvarjaš vloge s srcem in predanostjo, z znanjem in življenjsko zrelostjo. Ali kot so zapisali, »je Štefka odkrivala poteze in lastnosti, ki jih lahko strnemo v celovito oznako njene očarljive igralske umetnosti: krhkost in poetičnost, vroča nevarnost in goreča strast, rahločutnost in milina, eleganca in suverenost, notranja intenzivnost in izrazna kultiviranost, smisel za ironijo in grotesko, čut za humor - vse to je oblikovano kot moderna igra z navideznim paradoksom: nič manj srca, toda več razuma«. Prešernovo nagrado za življenjsko delo je prejel tudi akademski slikar Zmago Jeraj saj se je »mojstrsko uveljavil skoraj na vseh področjih likovne umetnosti: v slikarstvu, risbi, karikaturi, grafiki, fotografiji, gledališki scenografiji in filmu, njegova praksa pa je trdno osnovana na teoretski, kritiški in pedagoški misli. Izkušnje dela v različnih medijih je vse življenje med seboj dopolnjeval in pleme-nitil. (... ) Akademsko šolanje in poznejše izpopolnjevanje nista bila vezana samo na slovensko sredino in tako je že kmalu izoblikoval izrazit avtorski slog. V zgodnjih portretih in urbanih ter krajinskih prizorih je v vseh likovnih tehnikah suvereno prepletal figuralni in abstraktni izraz či- I. _ 3Z/ ^ f L Slikar Zmago Jeraj stih barvnih polj. Ob teh delih so v poznih sedemdesetih letih začele nastajati Risbe kar tako, oblikovane kot osebne interpretacije preprostih motivov. Izkušnje obeh zanimanj, preučevanja čistih, nea-sociativnih likovnih elementov in pripo-vednosti, je Jeraj v naslednjih letih združil v seriji slik brez naslova, ki jih dela še danes. V njih natančno izoblikovane likovne elemente bogati z analitičnim premislekom in ostrenjem vseh vrst občutij. Ekspresivne prizore vedno bolj prekriva z impresionistično kopreno, pri čemer so nanosi in njihova soočenja včasih tako drzni, da segajo prav do meja teoretično in izkustveno opredeljenih barvnih sozvočij in tako ustvarjajo nove, še nevide-ne domišljijske svetove.« Sinoči so podelili tudi šest nagrad Prešernovega sklada. Prejeli so jih sopra-nistka Sabina Cvilak Damjanovič za upodobitev Michaele v operi Carmen, Ned-de v operi Pagliacci, Fiordilligi v Cosi fan tutte in Margarete v Faustu ter za izjemno interpretacijo v Mahlerjevih Simfoniji št. 2 in Simfoniji št. 4; skladatelj Nenad Firšt za Concertino za flavto, saksofon in orkester, Koncert za dva saksofona in godala, V tistem trenutku postanka za komorni ansambel, Čarobno goro za simfonični orkester, Pisma za violino in komorni orkester in Odeon za komorni orkester: igralec Marko Mandic za vloge v zadnjih dveh letih: Poliba v Svetinovem Ojdipu v Korintu, Osvalda v Ibsenovih Strahovih, dr. Strnena v Cankarjevih Romantičnih dušah, Grofa Strahlskega v Kleistovi Katici iz Heilbronna in Baltazarja v Hiengovem Osvajalcu; kipar Tobias Putrih za umetniške dosežke, predstavljene v slovenskem paviljonu na 52. beneškem bienalu, in za pregledno razstavo 1999-2007 z naslovom Quasi Random v New Yorku; pisatelj Goran Vojnovic za roman Čefurji raus! in scenarist ter režiser Miran Zupanič za celovečerni dokumentarni film Otroci s Petrička. / TRST Nedelja, 8. februarja 2009 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it kultura - Plemenita pobuda občin Koper in Devin-Nabrežina Nagrada Giorgio Depangher za bratstvo in sodelovanje Za priznanje so se letos potegovali le dijaki italijanskih šol V petek je v prostorih Pretorske palače v Kopru potekala slovesnost ob podelitvi nagrade Giorgio Depangher, ki jo prirejata občini Devin-Nabrežina in Mestna občina Koper, v sodelovanju z društvi Circolo di cultura istro-veneto »Istria«, Krožek 91, Skupina 85 in z Inštitutom Gramsci za Furlanijo Julijsko Krajino. Nagrado že šesto leto zapored podeljujejo v spomin na učitelja, kulturnega delavca, literarnega ustvarjalca, politika in bivšega župana Občine Devin-Nabrežina, ki si je prizadeval za sožitje narodov tako na eni kot tudi na drugi strani meje. Njeno bistvo se skriva v širjenju idealov o bratstvu in sodelovanju med pripadniki različnih narodov, ki so si blizu tako z geografskega vidika kot vidika skupnih korenin. Letošnja razpisana tema je bila: »Kraji in spomini. Kraji, pokrajina, obrazi predstavljajo pomembno stran tako književnega in pesniškega izražanja kot tudi življenjske izkušnje vsakega od nas«, dijaki slovenskih ter italijanskih višjih srednjih šol pa so lahko sodelovali z esejem v slovenščini ali italijanščini, s prevodom cikla pesmi ali proznega besedila, ali z grafičnim delom oziroma s fotografijo na isto tematiko. Za nagrado so se letos potegovali le dijaki italijanskih višjih srednjih šol in sicer z Znanstvenega liceja Buonarroti iz Tržiča, z Znanstvenega liceja Oberdan iz Trsta in z Gimnazije Gian Rinaldo Carli iz Kopra. Kot običajno sta nagrajence sprejela predstavnika občin in sicer podžupan Mestne občine Koper Alberto Scheria-ni in župan občine Devin-Nabrežina Giorgio Ret. V svojih nagovorih sta številno občinstvo spomnila na spremembe, ki so se zgodile na našem področju v zadnjih letih - v mislih sta imela predvsem vstop Slovenije v schenghensko območje - opozorila pa sta tudi na dejstvo da so, kljub dobremu sodelovanju med tu živečima narodoma, miselne prepreke še močno zasidrane v mentaliteti domačinov. Zaradi slednjega je nagrada De-pangher še vedno aktualna, saj spodbuja mlade k razbremenitvi miselnih Nagrajeni dijaki s predstavnikoma občin Devin-Nabrežina (župan Giorgio Ret) in Koper (podžupan Alberto Scheriani) raziskava Vsaka deseta mamica žrtev nasilja Ginekološki in porodniški oddelek tržaške bolnišnice Burlo Garofolo in oddelek za psihologijo Univerze v Trstu sta v sodelovanju z univerzo iz ameriškega San Francisca izvedla študijo o ženskah, ki so pravkar imele otroka. Med izsledki izstopa med drugim podatek, da je vsaka deseta ženska z osemmesečnim otrokom žrtev nasilja v družini. Nasilje je v večini primerov psihološke narave, včasih pa je tudi fizično ali spolno. Nasilje izvaja partner ali drug član družine. Pet odstotkov žensk omenjene kategorije je v depresiji. V raziskavi je sodelovalo 352 žensk, povprečna starost je bila 32 let. Anketo so v obdobju med septembrom 2004 in marcem 2005 izvedli v dveh delih. Mame so na prvi sklop vprašanj odgovarjale takoj po porodu, govor je bil o družbenem položaju družine, o načrtovani oz. nenačrtovani nosečnosti ter o zdravju mamice in otroka. Drugi del ankete so izvedli osem mesecev pozneje, vprašanja pa so zadevala fizično, spolno in psihološko nasilje. Prof. Patrizia Romano z oddelka za psihologijo je povedala, da je nasilje nad no-vopečenimi mamami kar pogosto. »Hormoni niso vedno edini dejavnik, ki povzroča poporodno depresijo,« je ugotavljala. vzorcev starejših generacij in h gradnji nove realnosti, ki jo imajo možnost ustvarjati skupaj z občinskimi upravami ter društvi, v duhu sobiva-nja in sodelovanja. Zaradi manjšega števila prijavljenih je žirija podelila dve prvi nagradi za prozno delo in sicer dijakoma Pieru Donniniju in Federicu Bian-cu (licej Buonarroti) ter dve prvi nagradi za fotografijo dijakinjama Alice Mantoan, z liceja Oberdan, in Tei Brenko, z gimnazije Gian Rinaldo Carli. Slovesnost sta obogatela nastop Danijela Malalana, ki je poleg zmagovalnih proznih del prebral še Grudnovi poeziji Jutro na morju in Pesnikovo srce - slednjo v Depangherje-vem prevodu v italijanščini - ter mol-davijski harmonikaš Ghenagje Rota-ri, dijak Zavoda združenega sveta iz Devina. (mit) primer eluane englaro - Danes dopoldne Protest pred prefekturo Med pobudniki demonstracije tudi številni slovenski predstavniki Številne javne osebnosti iz vrst levice in leve sredine vabijo danes občane in občanke na protestni shod proti vladi Silvia Berlusconija in njenim stališčem v tragičnem primeru Eluane Englaro. Demonstracija bo ob 11. ure dalje na Velikem trgu pred Prefekturo. Sinoči so radikalci že zbrali več sto podpisov za čimprejšnjo odobritev zakona o biološkem testamentu. Pokrajinski tajnik SKP Igor Kocijančič v vabilu na današnji protest podčrtuje, da se je Berlusconijeva vlada postavila ne samo proti predsedniku republike Giorgiu Napoli-tanu, temveč tudi proti dokončni razsodbi kasacijskega sodišča. Kocijančič je prepričan, da ministrski predsednik skuša izrabiti to žalostno zgodbo za spremembo institucionalnih pravil v naši državi, začenši s spremembo ustave. Deželni svetnik Mavrične levice je prepričan, »da smo priča poskusu ustavnega udara, ki se dogaja ob močni podpori Vati- kana, zato lahko mirno govorimo o klerikalnem udarništvu«. Pobudniki današnjega shoda so med drugimi Stranka italijanskih in slovenskih komunistov, Miloš Budin, Roberto Cosolini, Fulvio Ca-merini, Fabio Omero, Tamara Bla-žina in igor Dolenc iz vrst Demokratske stranke, deželna tajnika CGIL in UIL Franco Belci in Luca Visentini, režiser Giorgio Pressburger ter številni drugi politični, kulturni in javni delavci. 10. februar - Na dan spominjanja več pobud, SKP pa se bo spomnila fašističnih grozodejstev V petek slovesno odprli muzej istrske kulture, v torek bo glavna prireditev na bazovski fojbi V Ul. Torino so v petek slovesno predali namenu obnovljene prostore nekdanjega urada za higieno in javno zdravstvo, v katerih bo v prihodnosti mestni muzej istrske kulture. Ta bo na štirih nadstropjih, zaenkrat pa so vse dvorane še prazne. V poslopju, ki je občinska last, je tudi simulacija fojbe. Razvija se navpično na 4 nadstropjih in si jo je zamislil Livio Schiozzi. Dela so izvedli na osnovi načrta deželnega inštituta za istrsko kulturo IRCI in so stala 5 milijonov evrov. Na odprtju muzeja sta ob udeležbi predsednika IRCI Silvia Delbella govorila župan Roberto Dipiazza in pod-tajnik na ministrstvu za okolje Roberto Menia, nove prostore pa je blagoslovil škof Evgen Ravignani. Odprtje muzeja je bilo v okviru pobud, ki jih prireja odbor za žrtve fojb ob dnevu spominjanja v sodelovanju z občinsko in pokrajinsko upravo. Glavna prireditev bo v torek, 10. februarja, na ba-zovski fojbi, že jutri pa bodo postavili vence na Griču sv. Justa in na Trgu Rosmini. Komemoracija na fojbi bo ob 10. uri V petek so odprli nov mestni muzej istrske kulture kroma ob udeležbi župana Dipiazze, pokrajinske predsednice Marie Terese Basse Po-ropat in predsednika odbora Paola Sar- dosa Albertinija. Na programu so med drugim maša, branje molitve za žrtve fojb in posegi oblasti. Popoldne bodo v de- želnem svetu ob 15.30 predstavili knjigo Luigina Vadorja ob 50. obletnici nastanitve istrskih ezulov v kraju San Quirino blizu Pordenona. Ob 16.30 bodo odprli temu posvečeno fotografsko razstavo. V gledališču Verdi bo nazadnje ob 17.30 koncert, ki ga bo priredila zveza ezulskih združenj. Predsednik republike Giorgio Napolitano bo v torek na kvirinalu podelil 34 kolajn sorodnikom žrtev fojb, dodatnih 10 kolajn pa bodo podelili ob 12. uri na tržaški prefekturi. Skupina mladih NZ Azione giovani bo ob 19.30 priredila ba-klado na bazovski fojbi. Krožek SKP Jure Canciani iz Šked-nja pa je ob dnevu spominjanja ponatisnil številne letake, ki opozarjajo na grozote fašizma. V obdobju zgodovinskega revizionizma je prav spomniti, da se ni vse začelo leta 1945, pravi tajnik krožka Iztok Furlanič, in je zato treba spomniti ljudi, kaj se je dogajalo, od požigov slovenskih vasi do zaprtja šol, kulturnih krožkov in knjižnic, posebnega fašističnega sodišča in požiga Narodnega doma. Prav je skratka se spomniti, da je bil fašizem najhujše zlo, kot je to poudaril sam predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini. / TRST Nedelja, 8. februarja 2009 5 MILJE - Včeraj predstavili 56. izvedbo Letošnji miljski pust posveča posebno pozornost mladim Ob sprevodu in tradicionalnih prireditvah ter plesih tudi disko pod šotorom V znamenju razposajenosti in zabave, a tudi spoštovanja, kajti Milje se v pustnem času ne želijo spremeniti v nikogaršnjo zemljo, kjer vlada anarhija. To je vezna nit včerajšnje tiskovne konference, na kateri so miljski občinski upravitelji in organizatorji predstavili šestinpetdeseto izvedbo miljskega pusta. Pustne prireditve bodo višek dosegle v nedeljo, 22. februarja, s sprevodom, ki bo ob 13. uri preplavil mestne ulice. S svojimi vozovi, ki slovijo po umetniški in tehnični dovršenosti, se bodo predstavile skupine Lampo, Bel-lezze naturali, Brivido, Trottola, Bulli e pupe, La bora, Ongia in Mandrioi. Sicer pa bo pustna razposajenost naselila Milje že v četrtek, ko bodo na Trgu Marconi ob 17. uri odprli 56. milj-ski pust. Pustnemu kralju v čast bo nastopila skupina Materiaviva iz Rima. Kot so poudarili župan Nerio Nesladek, občinska odbornica Roberta Tarlao ter vodja urada za kulturo in promocijo mesta Barbara Negrisin, bo od četrtka do torka poskrbljeno za vse okuse. Za najmlajše občane so pripravili razna pustna rajanja in manjše pustne sprevode, za športnike nogometni in balinarski turnir. V starem mestnem središču bodo oživeli tradicijo glasbe v živo: na tako imenovanih glasbenih aperitivih bodo nastopili razni ansambli in godbe. Za ponočnjake in ljubitelje hrupnejše glasbe pa bodo ob vhodu v mesto (na Trgu Alto Adriatico) postavili šotor, ki so ga preimenovali v Gratinhouse: višek pustnega veselja bo v soboto zvečer z DJ-ji radia Company, medtem ko bo torkov večer v režiji ArT&20. Šotor je novost letošnje izvedbe, s katero želijo prireditelji zadovoljiti predvsem mlajše »pustarje«, obenem pa zaščititi tiste prebivalce Milj, ki jim ni do praznovanja in imajo seveda pravico do kolikor toliko mirnega nočnega počitka. Da bi olajšali ne-lagodje, ki ga pustno veseljačenje povzroča mestecu, bodo smetarji tudi letos na delu že ponoči. Kot je pojasnil podpredsednik organizatorjev Dario Macor, so letos poskrbeli za veliko promocijsko kampanjo (dvojezično bodo oglaševali tudi na TV Koper-Capodistria), bogata z informacijami pa je tudi spletna stran www.carnevaldemuja.com, kjer bo mogoče tudi slediti nedeljskemu sprevodu. Tu je na voljo tudi pravilnik pustnega fotografskega natečaja, v nedeljo pa bo v Miljah mogoče dobiti tudi pustni žig. (pd) Letošnjo izvedbo so včeraj predstavili župan Nesladek in njegovi sodelavci kroma domjo - Srečanje Demokratske stranke Učno osebje in starši se težko • • «v ■ | • • •■• znajdejo z novimi šolskimi pravili sv. alojzij, rocol, sv. ana - Neonacistični izpadi Toča kljukastih križev Ponoči pomazali vhod v Dijaški dom Srečka Kosovela in druge stavbe - Kvestor: »V Trstu je to zelo pereč problem« V noči na soboto so nestrpneži opravili nov mazaški pohod. Z nacističnimi, pro-tijudovskimi in protislovenskimi gesli ter celo točo kljukastih križev so se znesli nad širšim območjem Sv. Ane, Rocola in Sv. Alojzija. Pomazali so tudi vhod v Dijaški dom Srečka Kosovela ob Ul. Marchesetti, vključno s tablo (na sliki Kroma). Na zunanjem zidu so se pojavili protislovenski napis in deset kljukastih križev. Z enakimi znamenji ter z napisi proti Judom in Izraelu so neonacisti posejali Sv. Ano, od Ul. Paisiello do Ul. Puccini. Pomazali so tudi stene sedeža 3. zdravstvenega okraja in avtobusno postajo na Ul. Revoltella. Ravnatelj Dijaškega doma Gorazd Pučnik je povedal, da so mazači pred meseci že popisali vhod v dom in delno požgali tablo. »V taki pa se to že dolgo ni dogajalo,« je pristavil. Primer obravnava policija Digos. Tržaški kvestor Francesco Zonno je v izjavi za krajevno televizijo dejal, da so mazaške akcije v Trstu pereč problem, ki zahteva protiukrepe. Glede na skromne pretekle dosežke gre upati, da bodo v prihodnje kakega nestrpneža res zasledili in ga po možnosti kaznovali. (af) •• • • Alenka Vazzi, Tamara Blažina, Ksenija Dobrila in Sandro Pecchiari na srečanju pri Domju kroma Starši in tudi učitelji in profesorji se precej težko znajdejo v labirintu novih pravil, zakonov in odlokov, ki se skoraj vsakodnevno pojavljajo na šolskem področju. Ta nespodbudna ugotovitev je izstopala na petkovem srečanju, ki jih je o šolskih problemih pri Domju priredila sekcija Demokratske stranke iz dolinske občine. Srečanje (udeležilo se ga je tudi lepo število učiteljev in profesorjev) je vodila dolinska občinska od-bornica Alenka Vazzi. Senatorka Tamara Blažina je po eni strani predstavila temeljne značilnosti šolske reforme Berlusconije-ve vlade, po drugi pa svoja prizadevanja na tem področju. Parlamentarka Demokratske stranke se vsekakor ne ukvarja le s slovensko šolo, temveč s šolskimi problemi na sploh, kar je prišlo do izraza tudi na petkovem srečanju. Ravnateljci Ksenija Dobrila in Fiorella Bencich (slovenski šoli) ter Sandro Pecchiari (italijanska šola Rolli - Naselje sv. Sergija) so predstavili svoje izkušnje in tudi zadrego ob tako zapletenih pravilih. Posebno zgovorne so bile besede predstavnika italijanske šole, ki je obrazložil, kako je staršem včasih težko dopovedati kakšne novosti se obetajo njihovim otrokom. Skratka zelo aktualno srečanje. i vasi javno srečanje z izvoljenimi predstavniki Koordinacija izvoljenih v devinsko-nabrežinski občini vabi jutri na javno srečanje v Medji vasi, ki bo v gostilni Da Pino ob 20.30. Na srečanju bodo v ospredju upravljanje lokalnega akcijskega načrta 2009-2011, vzdrževanje zelenih površin ob pokrajinskih cestah, ovrednotenje Grmade in območja ob reki Timavi in v Črničju ter posegi proti mrčesu. Ob udeležbi pokrajinskega odbornika Maura Tom-masinija bodo govorili izvoljeni predstavniki Elena Legiša, Michele Moro, Paolo Sallucci in Igor Gabrovec. V Podlonjerjujavno srečanje o spominu in spominjanju V ljudskem domu Giorgio Canciani v Podlonjerju (Ul. Masaccio št. 24) bo jutri ob 18. uri javno srečanje Med spominom in spominjanjem. Namen pobude je obuditi obdobje odporni-štva in nacifašističnega terorja. Na srečanju se bodo tudi spomnili preminulega pokrajinskega predsednika Vzpi Giorgia Marzija in snemalca Saša Ote, ki je umrl v Mostarju leta 1994. Krožek Stella pa bo v sodelovanju z revijo Nuova Alabarda in pokrajinskim združenjem Vzpi predvajal video o zloglasnem sedežu posebne fašistične policije v Ul. Bellosguardo (poznanem tudi kot vila Triste), ki ga je izdelal Saša Ota in nato predelal Fabio Mosca. Tatvina pri Melari, poostren nadzor v Devinu Tatovi so v petek zlezli v neko stanovanje pri Melari. 70-letni stanovalki so najprej zvabili v poštni urad, češ da mora po paket, med njeno odsotnostjo pa so prečesali stanovanje. Dol-goprstneži so izmaknili nakit in nekaj denarja. Medtem so karabinjerji v Devinu poostrili nadzor nad območjem, potem ko je prišlo v preteklem tednu do štirih nočnih tatvin. Nabrežinskemu poveljstvu pomaga v nočnih urah osebje pokrajinskega preiskovalnega oddelka karabinjerjev. Izgubljeni predmeti so na županstvu Na županstvu so na ogled nekateri predmeti, ki so jih občani izgubili januarja na mestnih ulicah. V sobi št. 37 (vhod na Velikem trgu št. 4) so razstavljeni mobilni telefon, ura, prstan, ogrlica, walkman in razni ključi. Urad je odprt od ponedeljka do petka od 9.30 do 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 16. ure. Prav tako so številni predmeti, ki so jih občani zapustili na avtobusih, na razpolago na sedežu podjetja Trieste Trasporti v Ul. Lavoratori št. 2. opčine - Karabinjerji Aretirali Turinčana, obsojenega zaradi spolnega nasilja Na Opčinah so karabinjerji v petek aretirali 49-letnika, ki ga je sodišče v Tu-rinu obsodilo na šest let zapora zaradi sodelovanja v spolnem nasilju. A. G., obrtnik, rojen v apulijski pokrajini Taranto, a s stalnim bivališčem v kraju Volpiano pri Turi-nu, je bil na spisku iskanih oseb. Preko Op-čin je bil morda namenjen v tujino. Urad za izvrševanje kazenskih sankcij turinskega državnega tožilstva je v sredo izdal nalog za pripor, na osnovi informacij iz pie-montskega Collegna pa so openski kara-binjerji dva dni zatem zasledili obsojenca na Opčinah. Odvedli so ga v tržaški zapor. Lažja nesreča na avtocesti Na tržaškem avtocestnem priključku se je včeraj okrog 18.30 pripetila lažja prometna nesreča, v kateri se ni nihče poškodoval. V smeri proti Trstu sta med Fer-netiči in Trebčami med seboj trčila šport-no-terensko vozilo (SUV) iz Nemčije in fiat panda iz Trsta. »Nebogljeno« pando je zaneslo v cestno ograjo, trčenje je povzročilo preplah in gmotno škodo. 6 Nedelja, 8. februarja 2009 TRST / križ - Od prejšnjega četrtka v Slomškovem domu pevci iz šestih držav Intenziven laboratorij v Mednarodni pevski akademiji Včeraj srečanje s srednješolci, danes zaključni koncert opernih arij Koliko vadijo solopevci, kako se pripravljajo na uprizoritev opere, koliko časa rabijo, da naštudirajo vlogo: to so vprašanja, ki so jih srednješolci postavili mladim pevcem na odprtem srečanju, ki ga je Mednarodna pevska akademija v Križu priredila v Slomškovem domu. Od četrtka živijo in vadijo v teh prostorih udeleženci intenzivnega laboratorija, ki je namenjen pripravi na uprizoritev Puccinijeve enodejanke Gianni Schicchi. Srednjeveško obarvana opera iz znane trilogije italijanskega mojstra je namreč prvi projekt, ki ga bo akademija uresničila v letošnjem letu, verjetno že maja meseca. Sledilo bo že utečeno sodelovanje s Festivalom Morja, kjer bo poleti premierno zaživela še Do-nizettijeva opera L'elisir d'amore. Minilo je že eno leto, odkar je kriški basist Aleksander Švab postavil na noge stalni pevski laboratorij, v katerem se pevci iz različnih evropskih in izven-evropskih držav soočajo z zahtevnim poglabljanjem opernih del. Da bi ta vrelec pevskega navdušenja lahko postal del stvarnosti, ki ga obkroža, in da bi služil tudi nujno potrebni širitvi glasbene kulture med mladimi, je z letošnjo sezono nastala pobuda odprtih srečanj, ki so namenjena prav srednješolski mladini. Prvo srečanje je včeraj poskusno potekalo v obliki neformalnega obiska omejene skupine prostovoljcev, v načrtu pa so dogovori s šolami, da bi se mladi kot zunanji obiskovalci laboratorija približali navadno precej nepoznanemu svetu operne glasbe in raznim aspektom priprave na nastop in uprizoritve operne predstave. Srečanje je postalo priložnost za odprt pogovor o prisotnosti (ali odsotnosti) opere kot del glasbene izobrazbe mladih. Neposredni stiki so bolj redki, saj se operna glasba bolj pogosto oglasi iz plošč staršev, ki so ljubitelji te zvrsti ali kot prikupna, čeprav nejasna podoba veličastnega sveta, ki ga pričarajo bogati kostumi, scene in lasulje. Tretješolec Danjel si je pred kratkim ogledal Aido in jo je lahko razumel in cenil, ker ga je mama pripravila na ogled predstave, prvošolki Petra in Eleonora bi si želeli nekaj anekdot iz zakulisja in prikaza prvin scenske umetnosti. Prav gotovo obstaja zanimanje in radovednost, zato so sami najstniki izrazili željo, da bi jim kriška akademija v bodoče lahko ponudila prikaz ra- zličnih aspektov te sugestivne glasbene razsežnosti. Pevci so odgovorili na njihova vprašanja in so obenem izrazili svoje zaupanje v laboratorij, ki jim z razliko od drugih visokih tečajev ponuja resnično priložnost, da se preizkusijo v operni uprizoritvi z zavestjo, da bo nadaljevanje v profesionalnem ambientu predvsem stvar truda, motivacije, sposobnosti in prizadevnosti posameznika. Vzgojni trenutek je namreč na prvem mestu, saj je akademija odprta pevcem z zelo heteroge-no pevsko izkušnjo. Udeleženci laboratorija prihajajo iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Češke, Slovaške in Japonske. Ob koncu intenzivne delavnice bo dvajset pevcev zapelo na današnjem zaključnem koncertu opernih arij, ki bo ob 17. uri v dvorani Slomškovega doma v Križu. Vse pevce bo na klavirju spremljal zvesti in neutrudni sodelavec akademije Jan Grbec. ROP Laboratorij vodi domači basist Aleksander Švab kroma licej prešeren - Ob dnevu spomina na holokavst Razstava o aferi Dreyfus in njenih odmevih pri nas Ï, a r ] ... ■ 11 1 3! v Vf* Ç i Dijaki si ogledujejo razstavo poroka - V sredo začetek tečaja Srečanja kot priprava na skupno življenje Vedno manj porok, vedno več ločitev, malo rojstev. To so statistične ugotovitve zadnjih trideset let. Stanje se ne izboljšuje. In tudi v prihodnje ne kaže najbolje. Sodobna družba je postavila novo lestvico vrednot. Ekonomske vrednote so prevladale nad vsemi. Podivjane želje po dobičku pa prav v tem času rušijo sanje o nekem utopičnem svetu. V tem prerivanju za boljši kos kruha in pri mnogih za neupravičeno bogatenje se je izgubila vrednota za skupno življenje. Osnovna celica skupnega življenja je družina. V kolikor je v družini uresničena ta vrednota, potem odmeva tudi v širši družbi. Ker pa tega ni, se vedno bolj čuti medsebojna odtujenost in praznina človeških odnosov. Veliko je tečajev za razna znanja in dejavnosti. Premalo pa je tečajev ali drugih oblik, ki bi mladim in tudi starejšim pomagala graditi in odkrivati medsebojno življenje. Še posebno tega primanjkuje v pripravi mladih na poroko. Tudi letos bo v Marijanišču na Opčinah tečaj priprave na zakon. Teče že trideseto leto. Večina teh tečajev je organiziral g. Bedenčič. Tako bo tudi letos. Začetek bo to sredo ob 20.30 v Marijanišču v dvorani »Finžgarjev dom«. Na tečaju bo sodelovalo 7 različnih predavateljev. Srečanja bodo zelo pestra, in to od verskega področja, preko vzgojnega, medicinskega, pravnega, psihološkega itd. Seveda na teh nekaj srečanjih ne bo mogoče zvedeti vsega. Bo pa vsako predavanje in srečanje odprlo vsaj okence o določeni problematiki, na katero mora biti človek pazljiv v bodoče. Onem pa bo dalo priložnost, kako se izpopolnjevati, in tudi informacijo, kje je mogoče iskati pomoč. T. B. kroma Afera Dreyfus na prelomu iz 19. v 20. stoletje je veliko več kot zgodba po krivem obsojenega nedolžnega francoskega častnika, saj po eni strani predstavlja izbruh sovraštva proti Judom in okrepitev skrajne desnice, po drugi pa oblikovanje republikanskih vrednot, kritičnega intelektualca in demokratičnega dispozitiva 20. stoletja. To izhaja iz uvodnega zapisa k razstavi Afera Dreyfus (1894-1906), ki je na ogled v prostorih Liceja Franceta Prešerna v Trstu. Na šoli so se namreč odločili obhajati dan spomina na holo-kavst na poseben način z gostovanjem razstave, ki so jo v študijskem letu 2007/2008 pripravili študentke in študentje seminarja zgodovinske antropologije na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem pod mentorstvom Draga Braca Rotarja in Taje Kram-berger. Na panojih, ki se nahajajo tako v veži v pritličju kot na hodniku prvega nadstropja, se kronološko obravnava razplet dogajanja, ki je več kot deset let razdelilo javno mnenje tako v Franciji kot v svetu. Afera Dreyfus se je začela oktobra 1894, ko so v Franciji aretirali častnika judovskega rodu Alfreda Dreyfusa pod obtožbo vohunjenja za Nemčijo. Dreyfus je bil na podlagi trhlih dokazov decembra istega leta obsojen zaradi veleizdaje in odveden na prisilno delo na Hudičev otok v francosko Gvajano. Medtem pa si je v Franciji počasi utirala pot drugačna res- nica oz. ugotovitev, da je bil vohun drugi častnik, polkovnik Esterhazy, ki pa ga je trdovratno ščitil generalštab francoske vojske. Zadeva je prerasla začetni okvir in postala prvovrstni politični škandal. Znani pisatelj Émile Zola je leta 1898 na predsednika republike naslovil odprto pismo z naslovom JAccuse (Obtožujem) in zagovarjal Dreyfusovo nedolžnost, javnost se je razdelila med dreyfusarje in anti-dreyfusarje, se pravi med zagovornike nedolžnosti oz. krivde častnika. Proces proti Dreyfusu so obnovili in kljub razbremenilnim dokazom ga je sodišče ponovno obsodilo, a škandal je bil že tak, da je predsednik republike Émile Loubet leta 1899 častnika pomilostil. Na popolno rehabilitacijo je Dreyfus moral čakati do leta 1906. Avtorji razstave so afero uokvirili v viharno obdobje tretje francoske republike, ki je nastala po porazu v francosko-pruski vojni leta 1870 in ki jo je zaznamovala huda notranja razdelitev med konservativnimi in nacionalističnimi na eni ter republikanskimi in liberalnimi krogi na drugi strani. V tem obdobju je prišlo tudi do prehoda iz tradicionalnega pro-tijudovstva v moderni antisemitizem, splošno vzdušje pa je bilo v zadnji tretjini 19. stoletja zaradi notranjih nasprotij prepojeno z nasiljem, kar je prišlo do izraza ob aferi. Tako razstava prikazuje razvoj dogodkov in pod drobnogled postavlja nekatere značilnosti oz. ključne točke, kot so antisemitizem, vloga medijev in žensk, Zolajev nastop, značilnosti obeh taborov in odmev afere zunaj Francije. Poseben del je posvečen obravnavanju afere v slovenskem prostoru skozi pisanje slovenskih, nemških in italijanskih časopisov. V glavnem je tukajšnji tisk, ne glede na narodno pripadnost, stopil na stran antidreyfusarjev, nemalokrat pa je bil tudi prežet z antisemitizmom. To npr. velja tako za katoliški list Slovenec kot za liberalni Slovenski narod (čeprav se je tu zgodil preobrat v obdobju urednikovanja Frana Govekarja) in tudi za tržaško Edinost, za katero so avtorji poleg antise-mitske nastrojenosti ugotovili tudi površno poročanje. (Pri tem velja omeniti, da avtorji niso vzeli v pretres pisanja dnen-vikov Il Piccolo in L'Indipendente, saj je od italijanskih tržaških časopisov vzet v poštev le L'Osservatore Triestino.) Zanimivo in okusno postavljeno razstavo so si ogledali tako dijaki liceja Prešeren kot mladi, ki so prišli z drugih šol, odprta pa je tudi širši javnosti. Na ogled bo še od jutri do četrtka med 10. in 13. uro. (iž) Danes v Gročani Kulturni utrinki iz Brkinov Skd Krasno polje Gročana, Pesek in Draga vabi danes ob 17. uri, v srenjsko hišo v Gročani na praznovanje Dneva slovenske kulture z naslovom »Kulturni utrinki iz Brkinov«. Kulturni program bodo oblikovali pevci Moškega pevskega zbora Slavnik iz Hrpelj-Ko-zine, ki se tokrat prvič predstavljajo pred publiko Skd Krasno polje. Glasbeni utrinki se bodo prepletali s poezijami Slavke Cetin Čufar, ki je sicer doma iz Mrš, torej iz bližnjih Brkinov, a se je pred desetletji preselila v Bazovico, kjer živi in ustvarja. Predstavila bo tudi nekaj brkinskih ljudskih pripovedk, ki jih je sama zbrala in zapisala. Prešernova proslava spada v sklop praznovanja Dneva slovenske kulture »Prešerno skupaj« društev vzhodnega Krasa, ki se bo zaključilo v nedeljo, 15. februarja leta 2009, ob 17. uri na Opčinah s predstavo »S Prešernom prešerni« v izvedbi Družinskega gledališča Kolenc iz Vač na Dolenjskem. V gledališču La Contrada danes predstava Goccia V gledališču La Contrada bodo danes dopoldne uprizorili predstavo Goccia (Kaplja), ki jo je na oder postavilo združenje Artisti Associati iz Gorice. Gledališka predstava je v okviru ciklusa Povem ti zgodbo posvečena družinam, namenjena pa je otrokom iz vrtcev in osnovnih šol. Predstava Goccia se bo začela ob 11. uri. Vstopnina je za vse 5 evrov, za informacije tel. 040390613. V ZKB razstava slik Luigija Perrellija V razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah (Ul. Ricreatorio št. 2) bodo jutri odprli razstavo slik Lui-gija Perrellija. Na ogled bo okrog 20 slik, ki jih je umetnik izdelal v zadnjih desetih letih. Razstava bo odprta do petka, 13. februarja, od 8.15 do 17. ure. Skrivnost matematike v gledališču Orazio Bobbio V gledališču Orazio Bobbio bo od jutri do četrtka, 12. februarja, predstava Skrivnost matematike (Il segreto del-la matematica). Gledališka predstava, ki so jo že uprizorili v začetku januarja, je v okviru ciklusa Skupaj v gledališče, posvečenega šolam. Predstava temelji na ugotovitvi statističnih študij, da je med evropskimi državami Italija najmanj naklonjena znanosti. Prireditev je v tem smislu namenjena še zlasti mladim od 5. do 14. leta starosti. Skrivnost matematike bodo uprizorili vsak dan ob 10. uri. Vstopnina je 5 evrov (brezplačna za šolnike). Za informacije tel. 040390613. Javno srečanje o sopranistki Victorii de los Angeles V gledališkem muzeju Carlo Schmidl v Palači Gopčevic (Ul. Rossini št. 4) se nadaljujejo tradicionalna ponedeljkova srečanja. Srečanje bo jutri v dvorani Bobi Bazlen v pritličju ob 17. uri in bo posvečeno sloviti španski sopra-nistki Victorii de los Angeles. Po uvodnem posegu konservatorja Ste-fana Bianchija bo njen lik orisal Vin-cenzo Ramon Bisogni, sicer avtor knjige Victoria de los Angeles. Nella musica per vivere (e Sopravvivere). Ciklus srečanj in filmov o problematiki priletnih Deželni center državne federacije kinematografskih krožkov prireja v sodelovanju s pokrajinsko upravo ciklus srečanj, posvečen dedkom. Na srečanjih bodo ob udeležbi priletnih, pa tudi mladih predvajali filme in nato razpravljali o problematiki starejših. Prvo srečanje bo jutri ob 18. uri v kinu Ariston, kjer bodo predvajali film Vitto-ria De Sice Umberto D. Ta prikazuje zgodbo upokojenca, ki živi sam s psom in skuša zaradi ekonomskih težav napraviti samomor. Vstop na vsa srečanja je prost in brezplačen. / TRST Nedelja, 8. februarja 2009 7 glasba - Na 3. Avsenikovem mednarodnem tekmovanju Harmonikar Marko Manin osvojil veliko zlato plaketo Na koncertih Denisa Novata je publika spoznala Marka Manina kot nadarjenega učenca svetovnega prvaka, ki je vedno kazal voljo in sposobnosti, da bi se po sledovih svojega mentorja kmalu uveljavil na harmonikarski sceni. Prvi večji korak na tej poti je že potrdil pozitivne vtise in je dal mlademu glasbeniku pomembno spodbudo za nadaljevanje. Pred kratkim se je šestnajstletni harmonikar iz Doline uspešno postavil v ospredje zaradi velikega priznanja, saj je osvojil prvo mesto v svoji kategoriji na trejem Avse-nikovem mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Begunjah in se je uvrstil na absolutno tretje mesto med vsemi kategorijami. Ob zlatem priznanju je prejel tudi zlato plaketo Slavko Avsenik, ki mu jo je podelil Slavko Avsenik mlajši, medtem ko mu je gospa Brigita Avsenik osebno čestitala za uspeh. Marko Manin je bil edini harmonikar iz naše dežele, ki se je udeležil tega tekmovanja v kategoriji za dia-tonično harmoniko. Na letošnjo izvedbo se je prijavilo preko 80 kandidatov z dia-tonično, klavirsko in kromatično harmoniko, kar predstavlja rekordni dosežek za to razmeroma mlado tekmovanje, ki ga prireja Kulturno umetniško društvo Avse-nik. Za nastop v starostni kategoriji C je Manin pripravil dve Avsenikovi skladbi in sicer polko Večer pri Matuču, ki jo je sam priredil, ter valček Sem ter tja v priredbi Denisa Novata. Igral je v veliki večnamenski Avsenikovi dvorani pred komisijo, ki so jo sestavljali Slavko Avsenik mlajši, Brane Tičar in Werner Lexer. Po novostih letošnjega pravilnika tekmovanja so morali vsi kandidati nastopati v trio zasedbi, da bi komisija lahko ocenila njihovo sposobnost skupnega muziciranja. Tržaški harmonikar je v ta namen lahko računal na sodelovanje kitarista Mitje Mastnaka in kontrabasista Roberta Mar-zela. Dober nastop je prepričal komisijo, da je postavila Manina na najvišjo stopničko tekmovalne lestvice in mu s tem voščila še veliko takih doživetij na glasbeni poti, po kateri stopa motivirano in navdušeno. ROP Slavko Avsenik mlajši podeljuje zlato plaketo Marku Maninu V nocojšnjem Mikserju po slovenski TV Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek Nocoj bo spet na sporedu TV mesečnik Mikser (RAI 3, slovenski program, takoj po TV dnevniku okrog 20.50). Tokratna gosta v studiu bosta mlada igralca, ki v tem času na odrskih deskah uprizarjata enega najzahtevnejših ljubezenskih razmerij v naši ožji zgodovini in tragiko, ki ju je združila: radoživo Danico Tomažič in intelektualca Stanka Vuka. To sta Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek, protagonista dramskega dela Zaljubljeni v smrt, ki se navdihuje pri znanih Tomizzovih Mladoporočencih iz ulice Rossetti. Februarski Mikser se bo lotil še drugih tem. Najprej problematike, ki v Italiji še vedno vre: šolstva. Kako bodo tukajšnje slovenske šole občutile napovedane spremembe iz reforme Gelmini? Ob Dnevu kulture se bo oddaja zaustavila tudi pri knjigi, a tokrat iz drugačnega vidika: Kakšne perspektive imajo založniške hiše v Italiji, kakšno je njihovo delovanje? Tokratni Mikser bo predstavil še fascinantno osebnost: Bogdana Groma, doma s Proseka, ki pa v svojem življenju in v svojih delih že pol stoletja prepleta svoje korenine s kulturno dediščino Novega sveta. Na sporedu bo nadalje srečanje z mladim Tržačanom Martinom Turkom, ki je pred kratkim zaključil snemanje svojega novega filma Soba 408. Prispevke so pripravile Živa Pahor, Martina Repinc in Vida Valenčič, ki oddajo tudi vodi. Za režijo je poskrbela Martina Repinc. Mikser bodo ponovili v četrtek, 12. februarja, ob istem času. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 8. februarja 2009 PREŠERNOV DAN, VOJMIL Sonce vzide ob 7.17 zatone ob 17.21 -Dolžina dneva 10.04 - Luna vzide ob 16.04 in zatone ob 6.33 Jutri, PONEDELJEK, 9. februarja 2009 APOLONIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,4 stopinje C, zračni tlak 991,4 mb pada, veter 15 km na uro jugo-vzhod-nik, vlaga 74-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,2 stopinje C. OKLICI: Alessandro Piscopo in Serena Amato, Stellio Zoratto in Luisa Amoroso, Emanuele Pagone in Nicoletta Ba-lija, Daniele Cattona in Maura Savron, Loris Zangrando in Sabina Fontanot, Riccardo Lipartiti in Sara Zorzenon, Fa-bio Carpani in Fulvia Salich, Gabriele Germani in Bruna Bonechi, Stefano Zugna in Laura Menis, Giorgio Peter-lini in Anna Belosi, Francesco Sartiano in Annamaria Rizzica. [13 Lekarne Nedelja, 8. februarja 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Giober-ti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Maz-zini 1/A, Sesljan. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (040 364928),Sv. Ivan -Trg Gioberti 8 (040 54393). Milje - Ul. Mazzini 1/A (040271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Giober-ti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Maz-zini 1/A.Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (040 812325). Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. februarja 2009 Trg Cavana 1 (040 300940), Barkovlje - Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (040 764441). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ex«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Milk«. CINECITY - 10.45, 13.00, 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Ex«; 11.00, 17.15, 20.00, H Čestitke Naša Tasha je dobila sestrico SOFIJO. Srečni družini, še posebno pa mali Sofiji želimo veliko lepih trenutkov: učenci in učiteljice COŠ Mara Samsa - Domjo in COŠ I. T. Zamejski - Ricmanje. Emil in Jaš se veselita, ker bo jutri njuna najljubša sestra SANJA praznovala svoj 17. rojstni dan. Lena komaj čaka, da bo svoji sestrični zapela vse najboljše v družbi z Janom, Tiso in Valom. »Ker si prva med nami si nam vedno v dober zgled. S tabo nam je lepo. Potrpi, tudi mi bomo zrasli. Voščimo ti, da bi se ti uresničile vse skrite želje«. Iskrenim voščilom in čestitkam za uspehe se pridružujejo še vsi domači, ki jo imajo radi. Sarina in Sandro zima spet vaju je s cvetjem obdarila, ko v naročje vama je novi cvetek položila. SOFIA se vama te dni je rodila in še posebno sestrico Tasho razveselila. Naj sreča bo vaša brez mej in brez dna, čestitamo vam iz vsega srca. Družine Sigoni, Merlak in Terčon. Alenka Rupel si bo lahko od študija oddahnila, saj je z odliko in pohvalo naslov Masterja pridobila. K lepemu uspehu čestitamo starši, hčerki Minea in Ylenia, brat Andrej z družino in teta Marija Februar ji ni bil všeč, zato je zadnjega januarja pokukala na svet. S Tasho, Sarino in Sandrom se Jabadabadu veselijo ter vse lepo jim želijo. S Izleti 22.15 »Frost/Nixon il duello«; 11.00, 12.05, 14.30, 16.05 »Space Chimps«; 10.45, 13.00, 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Operazione Valchiria«; 13.00, 15.15, 17.40, 20.00, 22.15 »Revolutionary Road«; 14.40, 20.00, 22.00 »Il Dubbio«; 10.45, 17.40, 20.00, 22.15 »Italians«; 16.45 »Australia«; 10.45, 12.50, 15.00, 17.30, 20.00, 22.10 »Viaggio al centro della terra«; 11.00, 13.00, 15.00 »Beverly Hills Chihuahua«. FELLINI - 16.00 »Australia«; 18.30, 20.15, 22.00 »Un matrimonio all'inglese«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Frost/Nixon - Il duello«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.10, 20.00, 22.00 »Il dubbio«. GIOTTO MULTISALA 3 - Dvorana zaprta zaradi popravil. KOPER - KOLOSEJ - 20.20 »Sirotišnica«; 13.50, 16.00, 18.10 »Bolt 3D«; 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 »Podzemlje: Upor likanov«; 16.10, 18.50, 21.30 »Gomora«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30 »Mamma mia1«; 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Operazione Valchiria«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.15 »Beverly Hills Chihuahua«; 18.15, 20.15, 22.15 »Ita-lians«; Dvorana 3: 11.00, 14.30 »Ma-dagascar 2«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Revolutionary Road«; 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Yes Man«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 15.50, 17.10 »Space Chimps - Missione spaziale«; 18.30, 20.20, 22.15 »The horsemen«. SUPER - 16.00 »Viaggio al centro della terra«; 17.45 »Australia«; 20.15, 22.15 »Sette anime«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »EX«; Dvorana 2: 15.30, 17.40, 20.00, 22.15 »Operazio-ne Valchiria«; Dvorana 3: 15.20, 17.30, 19.50, 22.10 »Revolutionary Road«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.10 »Il dubbio«; 16.00 »Space Chimps«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.10 »Italians«; 16.00, 18.00 »Viaggio al centro della terra«. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na planinski izlet na Poldanovec, v nedeljo, 22. februarja. Težavnost je odvisna od trenutnih vremenskih razmer. Prevoz z osebnimi vozili. Sestanek z udeleženci bo v četrtek, 19. februarja, ob 18. uri v društvenih prostorih. VABIMO vas na potovanje v južno Turčijo in na Ciper po poteh sv. Pavla od 20. do 29. aprila. Za informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, uredništvo v Trstu 040 365473, g. Jože Markuža, 040 229166. UH Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vabljeni! Tel.: 040-299442. OSMICO V ŠKEDNJU je odprl Kristjan Debelis. Tel. 040-810285. Vabljeni! OSMICO je odprl v Dolini 37, Zorko. Nudi domač prigrizek. Tel 040-228594. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Colja, Samatorca 53. Tel.: 040229586 ali 3401461778. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. PRI ŠTOLFOVIH je odprta osmica. Nudimo domače dobrote, Salež 46. Tel.: 040-229439. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico. Tel. 040-911570. V PONEDELJEK, 9. FEBRUARJA, bo odprl osmico David, Samatorca 5. Tel. 040-229270. 0 Mali oglasi IŠČEM frezo za traktor dolgo 1,25 m. Tel. 040-226353. NA OPČINAH dajem v najem prostor 85 kv. m. v Alpinski ulici 87, primeren za trgovino ali urad. Za informacije pokličite na tel. št. 338-1966768 ali 3403338082. ODDAM V NAJEM 53 kv. m. veliko stanovanje, udobno opremljeno, v centru Sežane (garaža, klet, dvigalo). Cena 470 evrov na mesec. Za informacije tel. št. 335 5949911 (v večernih urah). PRODAM DVOSOBNO STANOVANJE na Opčinah. Tel. 348-6121772. PRODAM KOPAČICO znamke casorzo z vsemi priključki. Tel. 040-231984. VINOGRAD NA KRASU iščem v najem. Tel. 348-5872062. ZANESLJIVA GOSPA izkušena v gospodinjstvu, varstvu otrok in oskrbi starejših oseb išče delo. Tel. 3931865407. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica, likanje, pospravljanje ter nega starejših oseba 24 ur na 24 (medicinska sestra). Poklicati na tel.: 3478601614. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče popoldansko zaposlitev kot spremljevalka ali negovalka starejše osebe. Pokličite na tel. št. 331-3151815. S Poslovni oglasi FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične osebe od 30 do 50 let za obisk dogovorjenih strank. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje. Znanje italijanskega jezika. Nudimo mesečno 1500,00 eur plus provizije. Za razgovor telefonirati 00386-5-6641074 od 14. do 19. ure. OBRTNA CONA "ZGONIK" nudimo v najem/prodajo prostore različnih površin. Tel.: 348-2812360 STE PRAZNOVALI VAŠO POROČNO KOSILO V RESTAVRACIJI PRI TOMAŽU V GABRJAH? Za sv. Valentina obnovite spomin v družbi svojih dragih na večerji ob veseli glasbi. Rezervacije 0481-882004 PRI TEŽAVAH s krčnimi žilami in odprtimi ranami se obrnite na Center za zdravljenje venskih bolezni Portorož - dr.sci.med. J. Zimmermann, specialist kirurg. Specialistični pregledi v ŠTAN-DREŽU (GO) - Ul. San Michele 141: torek 16.00-20.00, TRSTU -Ul. dell'Istria 214: sreda 16.00-20.00 Tel. 00386-31837218 Ei Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM UŠAJ v Na- brežini št.8 je odprt od petka do vključno ponedeljka. 339-4193779 Loterija 7. februerja 2009 Bari 61 20 73 88 23 Cagliari 50 48 20 49 57 Firence 76 56 55 75 36 Genova 67 29 62 63 69 Milan 79 24 57 16 53 Neapelj 23 16 250 69 14 Palermo 248 80 247 37 64 Rim 58 60 79 27 65 Turin 13 63 81 83 85 Benetke 90 21 57 32 250 Nazionale 71 86 254 53 52 Super Enalotto Št. 17 8 23 58 61 76 79 jolly 90 Nagradni sklad 4.766.116,52 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 13.345.012,65 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 14 dobitnikov s 5 točkami 51.065,54 € 1.789 dobitnikov s 4 točkami 399,61 € 71.993 dobitnikov s 3 točkami 19,86 € Superstar 71 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 11 dobitnikov s 4 točkami 39.961,00 € 359 dobitnikov s 3 točkami 1.986,00 € 5.680 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 36.421 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 79.917 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 8 Nedelja, 8. februarja 2009 TRST / ntupixfy SKD Krasno polje Gročana, Pesek in Draga vabi DANES, 8.2.2009, ob 17.00, v srenjsko hišo v Gročani, na Prešernovo proslavo Nastopila bosta Moški pevski zbor Slavnik Iz Hrpelj-Kozine ter pesnica in zbirateljica brkinskega ljudskega ustnega izročila Slavka Cetin-Čufar Prireditev spada v niz Prešernovih proslav vzhodnokraških kulturnih društev »Prešerno skupaj« Ü3 Obvestila POZOR, še ena novost pri AŠD-SK Brdina! Ob nedeljah bomo zaradi povpraševanja organizirali v Forni di Sopra tečaj teka na smučeh. Zainteresirani imajo možnost tudi avtobusnega prevoza in izposoje opreme. Za informacije in prijave pokličite na štev. 348-8012454. Vljudno vabljeni. KD PRIMAVERA - POMLAD organizira delavnico na temo »Kako naj bi poskusili izboljšati odnos do ostalih«. Delavnica obsega štiri srečanja. Prvo srečanje bo danes, 8. februarja. Za podrobnejše informacije pokličete tel. 347-4437922. NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER sporoča, da bo danes, 8. februarja, odprt od 10. do 15. ure. Vstop prost. Kdor želi bo lahko ob tej priložnosti brezplačno dobil novo publikacijo »Camminabosc-hi.fvg«. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 040-3778677. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD za poklicno izobraževanje s sedežem v Trstu prireja večerne tečaje hrvaščine, nemščine, angleščine, osnovne informatike in slovenščine za Italijane. Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360. TEČAJ RESTAVRIRANJA STAREGA KRAŠKEGA POHIŠTVA, ki ga organizira društvo Noe', bo potekal danes, 8. februarja, v Šempolaju. Za informacije pokličite na tel. št. 349-8419497. TEHNIČNI URAD - zunanje službe občine Dolina obvešča, da ima »občinski odpad« v Boljuncu sledeči urnik obratovanja z javnostjo: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Telefon: 328-7235479. KOORDINACIJA IZVOLJENIH LEVE SREDINE DEVIN-NABREŽINA vabi občane v ponedeljek, 9. februarja, ob 20.30 v gostilno »Da Pino» v Medjevasi na javno srečanje. Prisoten bo pokrajinski odbornik Mauro Tommasini. Pričakujemo vas! O Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka- tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. KROŽEK SKP OBČINE DOLINA vabi člane in simpatizerje stranke na sestanek z Igorjem Kocijančičem, ki bo v ponedeljek, 9 februarja, ob 19.30 v prostorih bivšega sedeža KPI. SKD VIGRED IN COŠ STANKO GRUDEN vabita v ponedeljek, 9. februarja, ob 18. uri v Štalco v Šem-polaju na večer »Kultura je: ljubezen do kraškega kamna«. ARGENTINSKI TANGO - tečaj se bo vršil vsak torek ob 20.30 v dvorani KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124. Brezplačni poskusni večer bo v torek, 10. februarja, ob 20.30. Vodil ga bo izkušen učitelj. Toplo vabljeni! TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 10. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. 42. KRAŠKI PUST: predprodaja vstopnic za Enodejanki (18. februarja) in predstavo »Primorske zdrahe« (19. februarja) bodo v sredo, 11. in četrtek, 12. februarja od 17. do 19. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. FOTOVIDEO TRST80 vabi prijatelje, člane, ljubitelje fotografije in vi-deosnemanja na večer posvečen fo-tosnemalcu Giorgiu Gravi, ki nam bo prikazal izbor svojih najlepših filmov od leta 1963 (v beločrni tehniki) do danes (v digitalni tehniki). Večer se bo odvijal v sredo, 11. februarja, v Gregorčičevi dvorani v ul. San Francesco 20, od 20.30 dalje. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se danes, 8. in v sredo 11. februarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti P'd Plase - La-badnica. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče P'r Kale ob 8.30. TEČAJ ZA ZAROČENCE: tečaj bo potekal v prostorih Marijanišča pod vodstvom gospoda Bedenčiča. Ker je to edini slovenski tečaj v zamejstvu, so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi, vabljeni, da se ga udeležijo. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo 11. februarja, ob 20.30. Skupaj bo sedem srečanj. Srečanja bodo enkrat tedensko in to ob sredah. Ostale podrobnosti dobi vsak pri prvem srečanju. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi vse zaljubljence in vse, ki se radi smejejo, na zabavni Valentinov večer, ki bo v Finžgarjevem domu na Opčinah v četrtek, 12. februarja, ob 20. uri. Spored: veseloigra Lepi zdravnik (izvaja Mladinska igralska skupina SKK - režija Lučka Peter-lin) in splet ljubezenskih pesmi (izvaja duo Lara Puntar in Dario Vi-viani). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE sklicuje sejo odbora v četrtek, 12. februarja, ob 20.30 na sedežu društva, ul. D'Annunzio 62. Vabljeni vsi odborniki in nadzorniki. SKD ŠKAMPERLE vabi na urico pravljice in likovni laboratorij »Velika dirka« avtorja Ferija Lainščeka, ki bo v četrtek, 12. februarja, ob 16.15 v društvenih prostorih na štadjonu 1. Maj. Pravljica je primerna za predšolske otroke in učence 1. razreda osnovne šole. Sledil bo likovni laboratorij zato ne pozabite na staro bombažno nogavico. Vstopnina 2,00 evra. Toplo vabljeni! SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD za poklicno izobraževanje obvešča, da je še nekaj prostih mest na tečajih: os- Društvo slovenskih izobražencev in Slovenska prosveta vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3 NA PREŠERNOVO PROSLAVO. Spored: podelitev nagrad 37. literarnega natečaja revije Mladika; podelitev priznanj Mladi oder 2008; Slavnostni govornik: Mitja Ozbič; Sodeluje: Moška skupina Sv. Jernej z Opčin pod vodstvom Mirka Ferlana in recitatorji Radijskega odra. Začetek ob 20.30. novna informatika, ob torkih in četrtkih od 18. do 21. ure in angleščina za začetnike, ob ponedeljkih in sredah od 18. do 20. ure. Informacije in vpisovanje v tajništvu zavoda v Trstu. Tel. 040-566360. V KD IVAN GRBEC - Škedenjska ul. 124, se ponovno prične tečaj šivanja noše pod vodstvom Marte Košuta. Prvo srečanje bo v četrtek, 12. februarja, ob 20.30. Vabljene nove tečajnice. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v petek, 13. februarja, v Peterlinovo dvorano na otvoritev letošnje razstave Umetnikov za Karitas, ki so se udeležili kolonije na Sinjem vrhu. Govorila bosta Jožica Ličen, ki je odgovorna za koprski Karitas, in kulturni urednik Radia Ognjišče Jože Bartol. Začetek ob 19. uri. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA, v sodelovanju z občino Dolina, sporoča, da bo v petek, 13. februarja, ob 17.30 v sejni dvorani občine Dolina uradna predstavitev 42. Kraškega pusta. PROMEMORIA - društvo za zaščito vrednot protifašizma in protinac-izma, krožek SKP Jure Canciani -Škedenj, KD Ivan Grbec - Škedenj, Dom Jakob Ukmar, Škedenjski ljudski krožek Falisca, Združenje Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, sv. Ane in Kolonkovca in Slovenska Skupnost-Škedenjska sekcija vabijo na predstavitev zbornika prispevkov s posveta »Foibe, la verita': contro il revisionismo sto-rico« (Resnica o fojbah: zoper zgodovinski revizionizem), ki se je odvijal v Sestu San Giovanni (Milan) 9. februarja lani. Naslov knjige je »Foibe - revisionismo di Sta-to e amnesie della Repubblica« (Fojbe - državni revizionizem in amnezije Republike). Pobuda bo v petek, 13. februarja ob 18.30 v Ljudskem domu »Zora Perello« v abonmajska sezona Koprodukcija Slovensko stalno gledališče in Novi Zato. Tamara Matevc ZALJUBLJENI V SMRT Posvečeno Fulviu Tomizzi ob 10-letnici njegove smrti. Režija: Samo M. Strelec Igrajo: Nikla Petruška Partizan, Romeo Grebenšek, Primož Forte, Lara Komar in Miranda Caharija. Predstava, kije estetsko in igralsko prebojna Je_dobro zadela tudi svojo spravno tarčo Februar MALA DVORANA SSG: DANES, 8. februar-16.00 ČETRTE^ 12. februar -1930 (z italijanskimi nadnapisi) MAREC - MALA DVORANA SSG: četrtek,26. marec ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), petek,27. marec ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), sobota,28.marec ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), nedelja,29. marec ob 16.uri v Mali dvorani SSG. Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča. Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka: 800214302 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Škednju (Trst), uvedla jo bosta raziskovalka Claudia Cernigoi in zgodovinar Sandi Volk. Zapel bo ŽPZ »Ivan Grbec« pod vodstvom Mar-jetke Popovski. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 13. februarja, ob 16.30, v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali, Ul. Trento 8, predavanje na temo »Sladkorna za volanom: sigurnost in varna vožnja«. Sodelovali bodo naš predsednik Marino Vocci, predsednik ACI-ja Giorgio Cappel, zavarova-lec Fabio Radetti, avtošola Bizjak, diabetolog dok. Riccardo Candido in dok. Paolo Goliani, predsednik zdravniške komisije. Vabljeni so vsi. SKD BARKOVLJE ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja srečanje s profesorjem Borisom Pahorjem v soboto, 14. februarja, ob 19.30. SLOMEDIA.IT vabi na gala Valentinov večer, ki bo v sugestivnem kraškem hramu v soboto, 14. februarja, z večerjo in slovensko ljudsko plesno glasbo. Rezervacije in info: 345-6161806 - do 12. februarja. Prijetno presenečenje! BAR TPK SIRENA vabi člane in prijatelje v soboto, 21. februarja, na Pustno večerjo z glasbo. Informacije nudimo na sedežu ali na št. 040-422731 ali 347-6902820. KMEČKA ZVEZA organizira za svoje člane in ostale kmetovalce tečaj za pridobitev dovoljenja (patentina) za nakup in uporabo toksičnih, zelo toksičnih in škodljivih fitofar-macevtskih sredstev. Vpisovanje na Kmečki zvezi v Trstu, tel.: 040362941. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA v sodelovanju z domačimi društvi in organizacijami, organizira v nedeljo, 15. februarja, ob 18. uri v občinskem gledališču »F.Prešeren« v Boljuncu proslavo l^ipg; itnorsKi Fantje ^T Méi rr^ifertf fffj^ J J m op^l. m™ u^ o^r™ UMWO ^ J □ G2H 10***1 JAfMW J 3 Prašički info@teaterssg.it - www.teaterssg.it ob dnevu slovenske kulture. Slavnostni govor bo imel prof. Boris Pangerc. Toplo vabljeni! PUST BAZOVICA: vabimo maškere žive in vesele, da bodo na povorki plesale in pele. Pridi tudi ti. Za informacije: lipa@email.it ali na tel. št.: 347-0410542. ZSŠD sporoča, da je fotografska razstava ob 50-letnici Slovenskih športnih iger na ogled na Stadionu 1. maja v Trstu. Za informacije tel: 040 51377 po 13. uri. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 16. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Letos bo volilnega značaja. V teku večera bodo člani lahko poravnali članarino. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in de-portirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedrža-vno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan v naslednjih dneh: 17. februarja in 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 040-2017389. SKD VALENTIN VODNIK IZ DOLINE vabi na predstavitev zbornika prispevkov s posveta »Foibe, la veri-ta': contro il revisionismo storico« (Resnica o fojbah: zoper zgodovinski revizionizem), ki se je odvijal v Sestu San Giovanni (Milan) 9. februarja lani. Naslov knjige je »Foi-be - revisionismo di Stato e amnesie della Repubblica« (Fojbe - državni revizionizem in amnezije Republike). Pobuda bo v torek, 17. februarja, ob 20.30 na sedežu društva. Prisotna bosta raziskovalca Claudia Cernigoi in zgodovinar Sandi Volk. KRUT vabi vseh, ki bi radi šli na individualna zdravljenja v termalne centre v Sloveniji, da se pravočasno prijavijo. Posebno ugodne pogoje zagotavlja v Zdravilišču Strunjan, v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel.: 040360072. PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se vadba redno nadaljuje ob torkih in petkih z urnikom 18.3019.30 in 19.30 -20.30. Vadba za zdravo hrbtenico pa poteka ob sredah od 17.30 do 18.30. Vabljeni! Na razpolago je še nekaj prostih mest. Tel.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 27. februarja na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski Drevored 32, 33. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. KRUT NATURA vabi v torek, 3. marca, ob 16. uri na prvo srečanje s predstavitvijo delavnice »Po sledovih notranjih barv«. Pod mentorstvom likovne terapevtke Jane Pečar bomo priklicali spomine, prebudili našo domišljijo in preizkusili zanimiv način iskanja sprostitve. Dodatne informacije na sedežu v ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. / TRST Nedelja, 8. februarja 2009 9 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE IZVENABONMAJSKA PONUDBA 08/09 -snsr KONCERT Iztoka Mlakarja Večer z domiselnim in hudomušnim slovenskim šansonjejem. Četrtek, 19. februarja ob 2030 v Slovenskem stalnem gledališču INFO IN PREDPRODAJA OD PONEDELJKA 16. FEBRUARJA: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 info@teaterssg.it / www.teaterssg.it Ulica Petronlo 4 - Ttst iliICe info@teaterssg.it - www.teaterssg.it SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Koprodukcija Slovenskega mladinskega gledališča, SNG Maribor, Cankarjevega doma in SsgTrst. William Shakespeare VIHAR Režiser Vito Täufer Še posebno pa se zdi Vihar v režiji Vita Tauferja idealna paradigma današnjega sveta. Ne gre zgolj za iluzijo, za virtualno, temveč za simulacijo iluzije, za simulacijo virtualnega, in to v veliki f0im Peter Rak, Delo,23.9.2008 PETEK, 13. FEBRUARJA OB 20.30 združeni abonmaji (redi A, T,F) italijanski nadnapisi SOBOTA, 14. FEBRUARJA OB 20.30 združeni abonmaji (red B) NEDELJA, 15. FEBRUARJA OB 20.30 združeni abonmaji (reda C, K), italijanski nadnapisi III I I ■ III IIHBB Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 info@teaterssg.it / www.teaterssg.it Ulica Petronlo 4 - Ttst iliICe info@teaterssg.it - www.teaterssg.it 0 Prireditve MEDNARODNA AKADEMIJA ZA SOLO PETJE KRIŽ V SODELOVANJU Z ZDRUŽENJEM ZA KRIŽ vabi danes, 8.fe-bruarja, ob 17.uri, v Slomškov dom, na zaključni koncert udeležencev akademije iz Češke in Slovaške, pod mentorstvom maestra Aleksandra Švaba. Klavirska spremljava Jan Grbec. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi danes, 8. februarja, ob 17. uri, v srenjsko hišo v Gročani, na Prešernovo proslavo 2009 »Kulturni utrinki iz Brkinov«. Nastopila bosta Moški pevski zbor Slavnik iz Hrpelj-Kozine in pesnica ter zbirateljica brkinskega ljudskega ustnega izročila Slavka Cetin-Čufar. Prireditev spada v niz Prešernovih proslav vzhodnokraških kulturnih društev »Prešerno skupaj«. Vljudno vabljeni! SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ, SKGZ IN GLASBENA MATICA vabijo na proslavo ob Dnevu slovenske kulture »... in čujem te; klavir igra ...«, posvečeno stoti obletnici Glasbene matice v Trstu. Prireditev po scenariju prof. Tatjane Rojc v režiji Gregorja Geča in z izvirno glasbo Aleksandra Ipavca bo na sporedu danes, 8. februarja, ob 16.30 v gledališču Ristori v Čedadu, v torek, 10. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu in v četrtek, 12. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. SLOVENSKA PROSVETA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita v ponedeljek, 9. februarja, na Prešernovo proslavo v Peterlinovi dvorani, Do-nizettijeva 3, ob 20.30. Na večeru bo podelitev nagrad 37. literarnega natečaja revije Mladika in podelitev priznanj Mladi oder 2008. Slavnostni govornik: Mitja Ozbič. Poje Moška skupina Sv. Jernej z Opčin, ki jo vodi Mirko Ferlan. Sodelujejo recitatorji Radijskega odra. DRŽAVNI ZNANSTVENI LICEJ FRANCE PREŠEREN v Trstu vabi ob Dnevu spomina 2009 na ogled razstave »Afera Dreyfus«, ki so jo pod vodstvom mentorjev Taje Kramberger in Draga B. Rotar pripravili študentke in študentje Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Ogled je možen do 12. februarja, od ponedeljka do sobote, Vrdelska cesta - Str. di Guardiel-la 13/1, med 10. in 13. uro. KD SKALA GROPADA IN KD SLOVAN PADRIČE vabita v četrtek, 12.februar-ja, ob 20. uri, v dom Skala v Gropado, ob Dnevu slovenske kulture, na gostovanje dramske skupine SKD Slovenec iz Boršta in Zabrežca, na veseloigro »Ku je prišla Alma...«. Prireditev spada v niz Prešernovih proslav vzhodno-kraških kulturnih društev. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA priredi odprtje razstave Roberte Bu-sechian »Mutatio«. Predstavil jo bo Matej Susič. Na odprtju bo nastopala s trobento Živa Komar. Odprtje razstave bo 12. februarja ob 18. uri. V BAMBIČEVI GALERIJI (Proseška 131, Opčine, 040-212289, e-mail: gmb@skladmc.org) razstavlja do 20. februarja, Matej Sussi: Zimska idila - akvareli. Ogled od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. BAKROREZI FRANKE KOVAČIČ bodo na ogled do sobote, 28. februarja, v baru tramvajske postaje na Opčinah. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prirejata 15. revijo kraških pihalnih godb: Tržič-Občinsko gledališče, 28. februarja, ob 20. uri, nastopajo Kraška pihalna godba Sežana, PO Kras Doberdob, PO Ricmanje. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO DPZIO »JOŽEF ŠTEFAN« obvešča, da so profesorji vsako jutro na razpolago staršem in učencem tretjih razredov nižjih srednjih šol za katerokoli pojasnilo v zvezi s študijem na tem zavodu. Po predhodnem dogovoru je možno tudi popoldansko srečanje za pogovor in ogled naših laboratorijev in delavnic. CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA STANKA GRUDNA iz Šempolaja vabi starše, ki vpisujejo otroke v prvi razred, na informativno srečanje, ki bo v ponedeljek, 9. februarja, ob 17. uri v šolskih prostorih. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU sporoča, da bo v ponedeljek, 9. februarja, ob 16.30 na sedežu ravnateljstva v ulici Caravaggio, 4 srečanje za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barkovljah in v Lo-njerju. UČITELJI OŠ IVANA GRBCA IN MARICE GREGORIČ v Škednju sporočamo, da bo informativno srečanje za starše, ki vpisujejo otroke v prvi razred v ponedeljek, 9. februarja, ob 17. uri na sedežu šole. UČITELJICE OŠ F.S.FINŽGARJA v Bar-kovljah, vabijo starše, ki vpisujejo otroke v prvi razred, na informativno srečanje, ki bo v ponedeljek, 9. februarja, ob 17.30 v šolskih prostorih. UČITELJICE CELODNEVNE OSNOVNE ŠOLE Lojzeta Kokoravca - Gorazda iz Saleža-Zgonika vabimo starše bodočih prvošolcev na dan odprtih vrat, ki bo v torek, 10. februarja, od 15. do 16. ure na šoli v Zgoniku. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA (sedež pri Sv. Ivanu - glasbena smer in oddelek na Katinari - navadna smer) prireja dve informativni srečanji o delovanju obeh smeri, ki bosta v sredo, 11. februarja, ob 18. uri na sedežu pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4 v Trstu in v četrtek, 12. februarja, ob 18. uri na sedežu na Katinari - Reška cesta 511. Vljudno vabimo starše petošolcev, da se srečanj udeležijo. UČITELJI OŠ JOSIPA JURČIČA v Devinu sporočamo, da bo informativno srečanje in dan odprtih vrat za starše, ki vpisujejo otroke v prvi razred v sredo, 11. februarja, ob 15.30 na sedežu šole. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ F. MILČIN-SKEGA organizira v sklopu projekta »Pridi z nami!« v soboto, 14. februarja, prvi sprehod po starem mestnem jedru, sv. Just in še marsikaj, 21. in 22. februarja pa dvodnevni pustni izlet z vlakom na Ptuj, ki bi ga združili z ogledom pustne povorke in druženjem s kurenti, vključno z obiskom v garderobi kurentov, kjer se bomo z njimi pogovorili o pustnih šegah in navadah. Vabljeni otroci vseh starosti. Za prijave in dodatne informacije sem vam na voljo do 12. februarja na 320-2717508 (Tanja) ali franmilcinski@gmail.com DTTZG »ŽIGA ZOIS« vabi dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihove starše na dneve odprtih vrat. Profesorji in dijaki zavoda bodo na razpolago za informacije o šolskem vzgojno-izobra-ževalnem načrtu in o življenju na šoli v petek, 13. februarja, od 17. do 19. ure in v soboto, 14. februarja, od 9. do 12. ure. Pričakujemo vas na sedežu (Vrdel-ska cesta 13/2) za trgovski oddelek in na podružnici (Canestrinijeva ploščad 7) za geometrski oddelek. PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LICEJ ANTONA MARTINA SLOMŠKA vabi dijake in starše na dan odprtih vrat v nedeljo, 15. februarja, od 10. do 12. ure. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolske prostore, profesorji pa jim bodo nudili vse potrebne informacije. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE sporoča, da vpisovanja sprejema tajništvo od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Tajništvo bo izjemoma odprto tudi v ponedeljek, 9. in ponedeljek, 16. februarja, do 16. ure, ter v soboto, 14. februarja od 8. do 13. ure. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA SIMONA GREGORČIČA v Dolini sporoča, da bo v ponedeljek, 16. februarja, ob 17. uri na sedežu šole informativni sestanek za starše učencev, ki obiskujejo peti razred osnovnih šol. Toplo vabljeni! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v osnovne šole in otroške vrtce informativni sestanki potekali v naslednjih dneh: OV Mavrica Milje - 9. februarja, ob 16.30; OV Miškolin Boršt - 10. februarja, ob 16. uri; OV Kekec Boljunec - 10. februarja, ob 16. uri; OV Pika Nogavička Dolina - 11. februarja ob 16. uri; OV Palčica Ricmanje - 12. februarja, ob 16.30; COŠ »M. Samsa« Domjo - 9. februarja, ob 17.15; COŠ »A. Bubnič« Milje - 10. februarja, ob 16. uri; COŠ »F. Venturini« Boljunec - 10. februarja, ob 16.30; OŠ »P. Voranc« Dolina - 11. februarja, ob 16.15. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. ure do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 28. februarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČI-NE sporoča dneve in urnike odprtih vrat: OŠ F. Bevk (Opčine), 11. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ Kajuh/Trubar (Bazovica) 10. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Černigoj (Prosek) 16. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Sirk (Križ) 11. februarja, od 16. do 17. ure; OV A. Čok (Opčine) 11. februarja, od 10.30 do 11.30; OV E. Kralj (Trebče) 9. februarja od 10. do 11. ure; OV U. Vrabec (Bazovica) 12. februarja, od 11. do 12. ure; OV M. Štoka (Prosek) 10. februarja od 11. do 12. ure; OV J. Košuta (Križ) 9. februarja od 11. do 12. ure. DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA IN NIŽJE SREDNJE ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporočajo, da se bodo vpisovanja v otroške vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole zaključile 28. februarja 2009. S.2.2GG6 S.2.2GG9 Zdaj gledamo z ogledalom, v uganki, takrat pa iz obličja v obličje. 1 Kor 13,12 Nadja Maganja Jevnikar Ob tretji obletnici smrti drage žene in mame se bomo zbrali pri zadušnici v torek, 10. februarja, ob 19. uri v župnijski cerkvi v Sv. Križu. Ivo, Peter, Ivan Pavla Mljač vd. Stopar Žarni pogreb bo v sredo, 11. februarja ob 14.15 v bazovski cerkvi. Svoj'ci Bazovica, 8. februarja 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Opčine ZAHVALA Mario Badalich Iskrena hvala vsem, ki so se od dragega poslovili na njegovi zadnji poti. Svojci Prosek, 8. februarja 2009 Kraško pogrebno podjetje Lipa ZAHVALA Mario Danieli Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste spremili na zadnji poti našega dragega, darovali v dobrodelne namene in nam izrekli sožalje. Družina Kontovel, 8. februarja 2009 ZAHVALA Po pogrebu mojega predragega brata Stojana Furlana se iskreno zahvaljujem dobri gospe Vesni Saksida za nesebično pomoč, gospodu župniku patru Janku, cerkvenim pevkam, zboru Fantje izpod Grmade, Marku Tavčarju za lepe poslovilne besede in številnim, ki so ga pospremili na zadnji poti. Sestra in sorodniki Mavhinje, Zagreb, 8. februarja 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Opčine ZAHVALA Zdenka Marušič por. Peric Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage. Svojci Štivan, 8. februarja 2009 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina 4.2.2GG7 4.2.2GG9 Zorka Leghissa vd. Mervic Z ljubeznijo se te spominjajo tvoji najdražji Devin, 8. februarja 2009 t Zapustil nas je naš dragi Alceo Pregarc Žalostno vest sporočajo žena Liliana, sin Franko, vnuka Ksenija in Aris ter vsi sorodniki Iskrena hvala zdravnikom in osebju kirurškega oddelka 13. nadstropja kati-narske bolnišnice. Pogreb bo v torek, 10. februarja, ob 13.00 iz ulice Costalunga v ricmanjsko cerkev. Domjo, 8. februarja 2009 Ob izgubi našega dolgoletnega pevca in člana Alcea Pregarca izrekamo ženi Liliani in sinu Frankotu ter vsem svojcem občuteno sožalje. Moški pevski zbor in KD F. Venturini Ob izgubi dragega očeta izrekamo Frankotu in družini iskreno sožalje vsi pri TFS Stu ledi ^ Zapustil nas je naš dragi Franc Drašček Žalostno vest sporočajo žena Marta, hčerki Laura in Liana ter sestra Joli z družinami. Posebna zahvala doktorju Scardiju in zdravnikom ter osebju pnevmološkega oddelka Pineta del Carso. Žarni pogreb bo v soboto, 21. februarja ob 10.30 v nabrežinski cerkvi. Nabrežina, 8. februarja 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Opčine Zadnji pozdrav nonotu Francesca, Tom, Mattia in Nika Maria Žalovanju se pridružujejo Mirjam in Sabino ter Walter z Emanuelo in Nathanom t Zapustil nas je naš dragi Franc Trobec Žalostno vest sporočajo hčerke Mila, Mira, Franca in Wilma z družinami Žarni pogreb bo v petek, 13. februarja, ob 13. uri v mavhinjski cerkvi. Žara bo izpostavljena od 12.30. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Cerovlje, 8. februarja 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Opčine Zadnji pozdrav nonotu vnuki in pravnuk Ob boleči izgubi dragega očeta Franca izreka Mili, Miri, Franki in Wilmi ter vsem sorodnikom iskreno sožalje ŠKD Cerovlje-Mavhinje Ob izgubi dragega očeta Franca Trobca izražajo uslužbenki Miri iskreno sožalje upravni in nadzorni odbor ter uslužbenci Društvene prodajalne na Opčinah Ob izgubi dragega očeta Franca izrekamo hčerki Miri in svojcem občuteno sožalje. Cerkveni pevski zbor v Mavhinjah Ob izgubi dragega Franceta Trobca izreka iskreno sožalje hčerkam Jus Cerovlje 1 Q Nedelja, B. februarja 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.it gorica - Slovenski družbeni in politični delavci pisali prefektinji Slovenščina čim prej na javnih napisih in znakih Izvaja naj se tudi pravica do uporabe slovenskega jezika v odnosih s krajevnimi upravami in sodnimi oblastmi Maria Augusta Marrosu bumbaca Slovenski izvoljeni predstavniki v goriških krajevnih upravah, predsednika občinske in pokrajinske konzulte za Slovence in predsednika primarnih organizacij SKGZ in SSO so na goriško prefektinjo Mario Augusto Marrosu skupaj naslovili pismo. V njem se najprej zahvaljujejo »za odlično posredovanje v zvezi z uporabo šumnikov in njihovim pravilnim zapisovanjem na osebnih dokumentih, v prvi vrsti glede zdravstvenih izkaznic, izkaznic z davčno kodo ter papirnatih izkaznicah«. Prefektinjo pa predvsem opozarjajo na izvajanje 10. člena zaščitnega zakona 38/2001, ki nalaga rabo slovenščine na javnih napisih in v toponimih ter na katerega se nanaša odlok predsednika dežele Furlanije-Julijske krajine o vidni dvojezičnosti. »Omenjeni zakonski člen določa, kot je zapisano v odloku, uporabo slovenskega jezika na nazivih javnih uradov, na uradnem naslovnem papirju, na splošno na vseh javnih nazivih in grbih, kot tudi pri topono-mastiki in cestnih oznakah. S tem v zvezi želimo opozoriti, da si goriški občani slovenske narodnosti pričakujejo čim hitrejše izvajanje v goriški občini, in sicer v mestnih četrtih Štandrež, Pevma, Štmaver, Oslavje in Podgora, ki so imenovane v odloku. V tem smislu smo goriškega župana pozvali, naj potrebne finančne postavke vključi v občinski proračun za leto 2009, saj slovenska narodnostna skupnost že preveč let pričakuje polno izvajanje zaščitnega zakona, ki je bil odobren leta 2001.« Podpisniki opozarjajo prefektinjo tudi na 8. člen zakona 38/2001, »ki določa uporabo slovenskega jezika v javni upravi oz. priznava pravico do uporabe slovenščine v odnosih s krajevnimi upravami in sodnimi oblastmi, kot tudi s podjetji, ki nudijo javne storitve. Isti člen določa tudi uporabo slovenskega jezika pri razobešanju javnih objav in obvestil povsod tam, kjer to nalaga četrti člen istega zakona. Prav tako nujno je, da pride čim prej do polnega izvajanja določil omenjenega člena, da se izognemo omejevalnim tolmačenjem, ki niso v skladu z duhom zakona 38/2001«. Pismo tako zaključujejo: »Vse to si seveda pričakujemo z namenom dodatnega utrjevanja sožitja med različnimi goriškimi kulturami in obogatitve večnarod-nostne podobe našega mesta. Prepričani smo, da bo čimprejšnje udejanjanje tega odloka doprineslo še večji ugled republike Italije in sodobnejše prijeme na teritoriju goriške pokrajine in občin, kjer živijo Slovenci.« Pod pismo so se podpisali predsednik SSO Gorica in hkrati predsednik rajonskega sveta Podgora Walter Bandelj, goriški predsednik SKGZ Livio Semolič, od-bornica goriške pokrajine Mara Černic, odbornik in svetnik goriške pokrajine ter go- gorica - Do pomladi začetek pomembnih del v mestu Pet novih gradbišč V triletnem načrtu jasli v ulici Rocca in popravilo šole v ulici Brolo - Za obnovo cest 1.640.000 evrov Pol goriškega mestnega centra bodo pred pomladjo zasedla gradbišča. V prihodnjih mesecih, je zagotovil vodja goriškega tehničnega urada za javna dela Ignazio Spano, se bo namreč v mestnem središču začelo kar pet večjih posegov, ki bodo potekali vzporedno z urejanjem Travnika. Prva bo na vrsti ulica Monache, kjer bodo gradbišče postavili ta teden, morda že jutri, če bo vreme to dopustilo. »V živo bodo dela stopila najkasneje do 16. februarja,« je povedal Spano, po katerem bodo kmalu začeli z deli tudi v ulic Garibaldi, v Raštelu in v ulici Co-cevia. V nekaj mesecih bodo gradbena podjetja zasedla tudi trg sv. Antona in južni vhod v mesto, ki povezuje štan-dreško krožišče z ulico Terza Armata. Ob tem, je še dodal vodja tehničnega urada, bodo stekla dela na stadionu Fa-bretto in na tovornem postajališču (drugi sklop). V prihodnjih mesecih bo ne nazadnje prišlo tudi do delne ureditve struge Potoka. Ob že dodeljenih javnih delih sta Spano in župan Ettore Romoli včeraj predstavila triletni načrt posegov, ki ga je na zadnjem zasedanju odobril občinski odbor. »Nekateri posegi, ki so vključeni v planu, so že financirani, za druge pa še nimamo na voljo denarja,« je povedal župan. V triletju je na primer predvidenih kar 8.800.000 evrov naložb za popravila šolskih stavb v občinski lasti. Sredstva so že predvidena za nekatere pomembne posege, kot je posodobitev šole v ulici Mascagni (1.150.000 evrov), za ureditev slovenskih otroških jasli v ulici Rocca, ki naj bi začele delovati v šolskem letu 2010-2011, in za ureditev pritlične hale osnovne šole Oton Župančič v ulici Brolo. »Trenutno je v teku preverjanje ponudb za izdelavo načrta osnovne šole v ulici Brolo, pred koncem leta pa bi bili že odobreni na- Po napovedih občinske uprave bo ulico Monache z jutrišnjim dnem zasedlo gradbišče bumbaca črti. Računamo, da bomo z deli lahko začeli prihodnje leto,« je povedal Spano. V prekvalifikacijo in popravilo cest, pločnikov in razsvetljave po zahtevah rajonskih svetov bo samo v tekočem letu vloženih 1.640.000 evrov. V triletni plan je bila vključena tudi potreba po obnovi viadukta pred Ločniškim mostom, kjer je ob koncu decembra popustil dilacijski spoj. Okvirno bi bilo treba v poseg vložiti poldrugi milijon evrov, ki pa še ni na razpolago. V planu so med že financiranimi posegi predvidene tudi ureditev parkirišč v Štandrežu, izgradnja cestne povezave med državno cesto 56 in Mošem, ter izgradnja nove ceste, ki bo peljala v novo goriško bolnišnico. Denar je na voljo tudi za obnovo drevoreda DAnnunzio in delno obnovo Verdijevega korza, brez finančnega kritja pa ostajajo posodobitev obeh korzov, grajskega naselja in trgov, kot so trg Budal, Tommaseo, itd. V načrtu je tudi izgradnja parkirišča v ulici Manzoni, ki ga bodo uredili s pomočjo zasebnega kapitala, še daleč pa izge-da zaključek postopka za izgradnjo podzemnega parkirišča na Battistijevem trgu. Triletni plan javnih del ne nazadnje predvideva tudi milijon in pol evrov za območje Štmavra, ki je podvrženo plazovom in usadom. (Ale) gorica - Telefonija Na Filipinih kupoval, na internetu prodajal S Filipinov in iz Tajske je dobival na dom opremo za mobilne telefone. Blago je plačeval po zelo nizki ceni, potem pa ga je za mastne denarce prodajal po vsej Italiji preko spletne strani eBay. Svojih poslov in zaslužkov ni prijavil, zato pa je državni blagajni odtegnil preko pol milijona evrov. Finančna straža iz Milana je pred nekaj meseci na letališču Malpensa pregledala dve pošiljki s Filipinov, ki sta bili namenjeni prebivalcu goriške pokrajine. Ugotovili so, da je bilo v paketih preko 300 kosov razne opreme za mobilno telefonijo z očitno ponarejenima blagovnima znamkama Nokia in Sony Ericson. Blago so agenti zasegli in preiskava se je nadaljevala na Goriškem. Finančni stražniki so ugotovili, da je bila pošiljka s Filipinov namenjena moškemu z bivališčem v goriški pokrajini, ki je bil brezposeln in lani ni prijavil nikakršnih dohodkov. Kljub temu si je privoščil avtomobil tipa mercedes SLK 200, ki ga je plačal 41.550 0evrov, in stanovanje, ki je stalo 110.000 evrov. Finančni stražniki so moškega nekaj časa zasledovali in ugotovili, da se je redno odpravljal v poštne urade raznih krajev goriške pokrajine in vsakič poslal paket v drugo italijansko mesto. Redno je obiskoval tudi stanovanje starejše sorodnice, ki je bilo dejansko sedež njegove nezakonite dejavnosti. Finančni stražniki so se odločili za pregled pošiljke iz Tajske, ki jo je na dom prejela ženska; v paketu je bilo okrog 3.000 kosov razne opreme za mobilne telefone s ponarejeno blagovno znamko. Zatem so agenti pregledali še bančne račune moškega, njegove starejše sorodnice in drugih družinskih članov. Družina je postavila na noge pravo podjetje, ki se je ukvarjalo z uvozom in preprodajo ponarejene mobilne opreme. Moškemu je pri nezakonitem poslu še najbolj pomagala partnerica, sicer tuja državljanka z veljavnim dovoljenjem za bivanje v Italiji. Moški in njegova partnerica sta carini prijavila 131 pošiljk, ki sta jih prejela iz tujine; da bi plačala čim manj davkov, sta vsakič izjavila, da je bilo blago vredno le nekaj evrov. Uvožene predmete sta zatem prodala na spletni strani eBay, preko katere sta skupno opravila 26.850 transakcij, s katerimi sta zaslužila okrog 600.000 evrov. Finančni stražniki so par prijavili zaradi davčne utaje, kršenja norm o blagovnih znamkah in oškodovanja potrošnikov. Pri preiskavi je aktivno sodelovala italijanska podružnica spletne strani eBay, ki ima ves interes, da se goljufi ne poslužujejo njenih uslug. riški občinski svetnik Marko Marinčič, goriški občinski svetniki Marilka Koršič, Silvan Primosig, Božidar Tabaj in Aleš Wal-tritsch, predsednik rajonskega sveta Pev-ma-Štmaver-Oslavje Lovrenc Persoglia in predsednik rajonskega sveta Štandrež Marjan Brescia ter še Peter Černic, predsednik slovenske konzulte pri goriški pokrajini, in Ivo Cotič, predsednik goriške občinske konzulte za Slovence. Pismo najbolj reprezentativnih predstavnikov goriških Slovencev je posledica srečanj in pogovorov v manjšini, namen katerih je bil spodbuditi složno in enotno nastopanje, ko gre za udejanjanje zaščite in reševanje konkretnih težav celotne narodnostne skupnosti. /kKKTHESMtR koncert ANTIDOTUM TARANTULAE Torek, 10. februarja, ob 20.45 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass, 20) Info in predprodaja: Kulturni dom Gorica (tel. 0481 33288). gorica - V Feiglovi knjižnici Trinkov koledar posvečen Reziji Naslednji petek ob 18. uri se v Feiglovi knjižnici v Gorici obeta zanimivo srečanje, ki ga organizatorji SKGZ, ZSKD in knjižnica prirejajo v znamenju čim tesnejšega sodelovanja med goriškimi in beneškimi rojaki, a tudi iz solidarnosti do Lui-gie Negro, ki je bila pred nedavnim tarča hudih napadov zaradi svojega udejstvovanja v prid rezijanske kulture. Rojaki v videmski pokrajini se morajo sicer stalno, čeprav v različnih okoliščinah, soočati z bolj ali manj grobimi kritikami tistih, ki jih slovenski izvor priimka, besede ali pesmi moti oz. ga kljub znanstveni razlagi odkrito in neosnovano odvračajo. Domačini, kulturni delavci in ustvarjalci iz vsega obmejnega pasu videmske pokrajine in iz Posočja pa so prepričani v skupni kulturni prostor, kar vsako leto udejanjajo z objavo Trinkovega koledarja, ki izhaja pri istoimenskem društvu. Predstavitev izredno bogatega zbornika bo pravzaprav rdeča nit petkovega srečanja, na katerem bodo udeleženci spoznali marsikatero zanimivost o zgodovini, a tudi o aktualni kulturni ponudbi, o narečni ustvarjalnosti, o vprašanju meje in pomenu njenega padca ter o novih sanjah in pobudah, ki jih je ta zgodovinski dogodek sprožil. O vsebini bo spregovorila urednica Lucia Trusgnach, posegla pa bo tudi Luigia Negro, predvsem kar zadeva Rezijo, ki ima v letošnjem zborniku posebno mesto. Prisotna bo tudi pesnica Silvana Paletti. Skratka, zanimiv večer, ki ga bosta uvedla gojenca Glasbene matice, flavtista Valentina Nanut in Rok Marinič iz razreda Olge Sosič. zskd - Poziv na^proslavo Vsi v Čedad Danes ob 16.30 slovenski kulturni praznik »Znamo biti skupnost, ki se vsaj v slavnostnih trenutkih združi in si izreče medsebojno prijateljstvo in solidarnost?« S temi besedami, ki sta si jih izposodila pri Ace-tu Mermolji, pozivata goriška predsednica ZSKD-ja Vesna Tomsič in predsednik ZSKD-ja za Tržaško Aleksander Co-retti k udeležbi na slovenskem kulturnem prazniku, ki bo potekal danes ob 16.30 v gledališču Ristori v Čedadu. »Ace Memolja je v svojem Ogledalu na Primorskem dnevniku 4. februarja opozoril na dejstvo, da bomo letos Slovenci v Italiji imeli tri Prešernove proslave. S tem smo pustili beneške Slovence same s svojimi skupinami in nalogo, da sami napolnijo veliko dvorano gledališča Ristori,« sta opozorila Tomsičeva in Coretti ter nadaljevala: »Ker se tudi na ZSKD sprašujemo, ali znamo biti Slovenci skupnost, ki si vsaj v slavnostnih trenutkih izreče solidarnost, smo se odločili, da bomo prosili za pomoč prav vse. V Čedad vabimo predsednike, odbornike, člane naših društev in vse prijatelje, ki jim je naša beneška skupnost pri srcu. Radi bi se množično peljali v Čedad in pokazali Benečanom, da smo skupnost, da se v slavnostnih trenutkih lahko združimo, da se ne puščamo na cedilu, da niso sami.« Predstavniki ZSKD-ja vabijo goriške Slovence, da se jim danes ob 15.30 pridružijo pred Kulturnim domom v ulici Brass v Gorici, od koder se bodo skupaj odpravili proti Čedadu. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 8. februarja 2009 1 1 gorica - Javna razprava o vlogi komunistov po desetletni diaspori »Na evropske in upravne volitve z enotnimi listami« V Italiji pravi državni udar - Do enotnosti s samokritiko in vrnitvijo h koreninam šola - Semolič Dober začetek Podpora deželni komisiji Podporo deželni komisiji za slovenske šole izreka Livio Semolič, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze za Goriško. »Podporo zasluži komisija za svoja prizadevanja pri iskanju najboljših rešitev v korist slovenske šole v okviru vsedržavnih norm in za izbiro o vertikalizaciji oz. ustanovitvi večstopenjske šole v Gorici, kar je bila tema razprav na večkratnih srečanjih, na katerih so sodelovali vsi zainteresirani akterji. K temu je nedvomno prispevalo tudi dejstvo, da smo predvsem prvemu takšnemu srečanju posvetili precejšen medijski poudarek. Izkazalo se je, da je to bila primerna poteza, ker je na takšen način problematika šolske ureditve prišla v javnost in prišla so v javnost tudi posamična stališča,« pravi Semolič. »Presenečajo pa me nekatere reakcije proti izbiram omenjene deželne komisije, še posebno tiste, ki skušajo celo delegitimirati ta organ, ki je predviden po zaščitnem zakonu. Čudi me hkrati poskus ločevanja njenih članov po pokrajinski pripadnosti. Ko bi takšen pristop deželnih svetnikov dejansko sprejeli, bi ravno od njiju pričakovali, da ne odločata in glasujeta za tiste izbire, ki ne zadevajo izključno tržaške stvarnosti,« opozarja Semolič in tako zaključuje: »Prepričan sem, da dosedanje delo deželne komisije lahko predstavlja dober začetek za nadaljnje korake. Le-ti morajo nujno iti v smer iskanja najboljših rešitev, ki jih v okviru italijanskega šolskega sistema dobimo za manjšinsko šolstvo v primarno korist uporabnikov, in sicer učencev in dijakov.« Člani in somišljeniki komunističnih strank na petkovem javnem srečanju v mali dvorani Kulturnega doma bumbaca »Enotnost komunistov v Italiji je danes nujno potrebna. Absolutno potrebna je tudi ena sama komunistična lista za evropske volitve, ki pa ne sme biti le volilno zavezništvo, ki ji diaspora komunistov ne bo verjela, temveč verodostojna stranka, ki je pripravljena na razredni boj in bo kos današnjemu času, napadom na delavce in na demokracijo, ki ji grozi pravi državni udar vladne garniture.« To smo slišali na petkovi javni razpravi v Kulturnem domu, ki jo je na temo vloge komunistov in levice priredila v Gorici komunistična revija L'Ernesto. Mala dvorana se je napolnila, med udeleženci je bilo nekaj znanih obrazov iz vse dežele, pa tudi skupina Slovencev, med katerimi sta izstopala Stojan Spetič in Bruna Zorzini. Nagovorili so jih Pio De Angelis iz deželnega tajništva SKP, Jaco-po Venier iz državnega vodstva SIK, bivši načelnik senatorjev SKP Giovanni Russo Spe-na in Fosco Giannini, član državnega vodstva SKP in direktor L'Ernesta. Sedeli so za mizo, na katero so razobesili, eno poleg druge, zastavi SKP in SIK. S srečanja na namreč izšel močan poziv k ponovni enotnosti komunistov. »Tovariši iz obeh strank so že na poti enotnosti, saj enako občutijo socialne krivice in proti njim enako reagirajo, to pa pomeni, da prehitevajo strankina vrhova. Zdi se, kot da bi bila ločevanja v stranki in odcepitve nekaj umetno povzročenega,« je po- udaril Giannini, ki je za svoje pozive k enotnosti požel aplavz. Prisotni pa so zaploskali tudi deželnemu predstavniku Kritične levice, Fabiu Feriju, ko je dejal, da bi bilo treba začeti pri izničitvi strankarskih vrhov. Pozval pa je tudi k izstopu komunistov iz levo-sredinskih krajevnih uprav v Italiji, »ki delajo reakcionarne izbire«. V prvem delu javnega srečanja je De Angelis ugotavljal, da je kapitalistični sistem v globoki krizi, kar potrjuje pravilnost komunistične družbene analize: »Berlinski zid ni pokopal komunizma, za nov začetek pa sta potrebni samokritika in oživitev enotnosti, zato da bomo lahko odbili napade na socialno državo, demokratične institucije in delavstvo.« Vprašal se je, kakšen smisel imajo danes štiri komunistične stranke v Italiji, in dodal, da je čas, da se komunisti vrnejo pod isto streho, kjer ni več prostora za personalizme in kjer bo demokracija oprijemljiva. Venier je poudaril, da Italija doživlja dramatičen trenutek, da je vladno ukrepanje v zadevi Elua-ne Englaro pravi državni udar. Opozoril je na rasizem, ki vznemirljivo narašča in ima vedno bolj obraz fašizma, in na ameriški imperializem, ki neti vojne, a je na svojem osvajalskem pohodu našel ovire (»hvaležni moramo biti odpornikom«). Zaradi tega je kapitalistični sistem zašel v krizo, »a ne smemo dovoliti, da bomo posledice plačevali vsi«. Venier soglaša, da bo samokritika privedla do Čiščenje odpade enotnosti komunistov, ta pa je nujno potrebna že na letošnjih evropskih volitvah: »Zaradi 4-odstotnega praga nam zdrava pamet naroča sestavo skupne liste. Morali pa bomo biti oprezni, ker nas bo Demokratska stranka poskušala onesposobiti.« Tudi Russo Spena trdi, da je sedanji trenutek prelomen in odločilen za preživetje demokracije v Italiji, kjer je državni poglavar na muhi avtoritarnega režima. Posebej je še izpostavil »državni rasizem«, ki ga uvaja notranje ministrstvo z ukrepi proti priseljencem, kar ima seveda posledice za gospodarstvo in delavstvo. »Postaviti se moramo tudi na stran sindikata CGIL, ki doživlja hude napade. Zato se moramo vrniti - tako Russo Spena - h koreninam najboljšega marksizma. Mislim, da bomo obnovili enotnost komunistov, čeprav še ne vem, kako. Pot je morda ta, da sestavimo skupno listo s kandidati iz vrst sindikata in družbenih gibanj. Imenoval bi jo protikapitalistična komunistična lista.« V razpravo je vstopil tudi Stojan Spe-tič. Zbrane je najprej pozdravil v slovenščini in spomnil, da »smo v Kulturnem domu, ki je za levico velikega pomena, tu smo se večkrat zbrali«. Zavzel se je za enotnost, ki se mora odražati tudi na letošnjih volitvah v deželi FJK, kjer se obnavlja kakih sto krajevnih uprav: »Nastopiti moramo enotno. Na listah naj ne bo več dveh ali treh simbolov s srpom in kladivom!« Za današnji dan napovedana čistilna akcija bregov reke Soče od državne meje do pevmskega mosta odpade. Vodostaj Soče je namreč tako visok, da je voda zalila bregove in je torej čiščenje nemogoče. »Prihodnjo nedeljo, 15. februarja, bomo čistili bregove Vipave, tako da bomo čistilno akcijo na Soči priredili zadnjo nedeljo februarja ali pa v začetku marca. Točen datum bomo določili v prihodnjih dneh,« je v imenu prirediteljev povedal Walter Princi, goriški predstavnik v deželnem odboru ribiškega zavoda ETP. Proslava danes na Vrhu V dvorani kulturnega centra Danica bo danes ob 18. uri Prešernova proslava. Kulturni program bodo oblikovali dramska skupina Opatje selo s komedijo Roditeljski sestanek, dekliška pevska skupina Bodeča neža in otroci animacijske skupine Danica z recitalom in baletom. Brandolin edini kandidat Jutri ob 18. uri bodo na sedežu goriške zveze CONi izvolili predsednika. Edini kandidat je današnji predsednik Giorgio Brandolin. »European dialogue« Jutri ob 12. uri bodo v prostorih državne knjižnice v Gorici odprli fotografsko razstavo »European dialogue«, ki bo na ogled do 27. februarja. Razstavljena bodo dela udeležencev natečaja Venice international photo contest. Športnik Goriške 2008 V organizaciji Športne zveze Nova Gorica se bo jutri ob 18.30 uri v prostorih diskoteke Marco Polo v Novi Gorici začela športno zabavna prireditev Športnik Goriške 2008. Podelili bodo priznanja za športne dosežke v vseh kategorijah in proglasili najboljšo športnico, športnika ter športni kolektiv za leto 2008, dolgoletni športni delavci pa bodo prejeli Bloudkove značke. (nn) Brezplačen vodeni ogled Danes bo na goriškem gradu brezplačen vodeni ogled razstav, ki jih je občinska uprava priredila ob 90. obletnici konca prve svetovne vojne in zasedbe Gorice s strani italijanskih vojakov. Skupinski ogled razstav »1918: la vittoria«, »Il ca-stello di Gorizia nella Grande Guerra 1915-1918« in »Italico Brass, reporter della Grande Guderra«, se bo začel ob 15. uri pred vhodom v grad. gorica - Inovativen pristop poučevanja slovenščine za vzgojiteljice vrtcev Z gibanjem ponotranjamo jezik Tečaj vodi Aldo Rupel - »Dosegel bo svoj namen, če bodo vzgojitelji pristop učenja jezika s pomočjo gibov uvajali kot dopolnilo učnega programa« Aldo Rupel v pevmskem vrtcu med praktičnim prikazom bumbaca V drugi polovici januarja je za vzgojiteljice slovenskih vrtcev goriškega didaktičnega ravnateljstva stekel še drugi del izobraževalnega tečaja, namenjenega inovativnim oziroma drugačnim metodam poučevanja slovenskega jezika za predšolske otroke. Vodi ga Aldo Rupel, pedagog z večletnimi profesionalnimi izkušnjami ravno na tem področju. V organizacijo šestnajst ur trajajočega tečaja z geslom Sto besed s pomočjo gibov, ki se ga je udeležilo triindvajset vzgojiteljic, se je usmerilo goriško didaktično ravnateljstvo z namenom, da bi izboljšalo svojo vzgojno-izobraževalno ponudbo in se obenem otreslo splošno znanih ugotovitev, iz katerih izhaja, da poznavanje slovenskega knjižnega jezika med otroci upada. Pomanjkljivo poznavanje osnov jezika se zaskrbljujoče pojavlja ob prestopu otroka v višje srednje šole, kjer se radikalno spremenijo pedagoške metode poučevanja. Neustrezno poznavanje jezika in nerazumevanje pojmov ima posledice pri dojemanju učnih vsebin in pri sporočanju. Ciklus lekcij, ki potekajo v goriških vrtcih, se pravkar izteka, zato smo Rupla zaprosili, naj pojasni prednosti in rezultate »gibalnega« pristopa pri poučevanju slovenščine. Kaj sploh je učenje jezika s pomočjo gibanja? Tečaj želi vzgojiteljem prikazati di- daktiko in metodiko, s katero je na temeljih psihomotorike mogoče otrokom posredovati jezikovna znanja na vseh ravneh, od fonemskih partikularizmov do logičnega povezovanja besed s pojmi v človekovi dimenziji časa in prostora. Med gibanjem se v človeku oziroma otroku sproži znatna empatična napetost. V taki situaciji otrok preseže fazo, v kateri jezik dojame zgolj mnemonično, in ga fizično ponotranja. Kako poteka tovrstna didaktika? Osnovno izhodišče je povezava med jezikovnim in telesnim izražanjem. Vzgojitelj se mora ob uporabi jezika skladno gibati. Otroci med samim gibanjem kot je počep, hoja po petah ali so-nožno poskakovanje, če se omejimo na povsem začetne pristope, ponavljajo besede in stavke s katerimi dejansko komentirajo svoje gibe. Besede, ki poimenujejo predmete in tudi pojme se preko gibalne dejavnosti globlje vtisnejo v otrokov zavest. Na primer stavek »žaba skače v mlakužo« si bo otrok laže zapomnil, če se bo sam poistovetil z žabo in pri-skakljal v mlakužo, ki jo nadomestimo z blazino. V tem primeru bo otrok v igri in-terioriziral dve fizični entiteti samostalnik žaba in mlakuža obenem pa si bo lahko na preprostejši način zapomnil slovnična pravila in prišel do zaključka, da žaba skaklja v mlakužo in naposled se znajde v mlakuži. Kako vzgojiteljice spremljajo vaše metode poučevanja? Opazil in začutil sem, da je na prvih srečanjih vladala precejšnja skeptičnost. Vzgojitelji tovrstnim neobičajnim metodam poučevanja jezika, kljub temu, da so na teoretski ravni o njih seznanjeni, saj so del visokošolskih in univerzitetnih programov ter učiteljskih seminarjev, dajejo premalo pomena. To predvsem zaradi obremenjujočih učnih programov in splošnih pogojev šolskega sistema v Italiji, v katerem se težko najde prostor za tovrstne raziskovalne prijeme. Kasneje pa sem se prepričal, da je stvar stekla, saj je dosegla pozornost slušateljic svoj višek, ko smo iz teoretičnega dela prešli na izvajanje praktičnih vaj z otroki. Bo tečaj dosegel svoj namen? Drugi del tečaja se nadaljuje po praktični liniji dela z otroki na terenu. Obiskujem vse sekcije slovenskih vrtcev goriškega didaktičnega ravnateljstva, kjer smo z vzgojiteljicami otrokom posredovali obravnavano metodiko. Sicer je pričakovanje, da bi se psihomotorična metoda poučevanja uveljavila med učnimi programi predšolskega in osnovnošolskega izobraževanja, naravnost iluzija. Kljub vsemu pa bo tečaj dosegel svoj namen, če bodo vzgojitelji pristop učenja jezika s pomočjo gibov uvajali kot dopolnilo učnega programa. Vanja Sossou 12 1 6 Sobota, 7. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Na pokrajini predstavili šesti Posoški pust Šest sprevodov in na tisoče pustarjev V Sovodnjah že prijavljenih osem vozov, dvanajst skupin in dve godbi doberdob - Večer o raku na pljučih Odpoved kajenju in zdrava hrana učinkovita preventiva Pustni sprevodi in prireditve v goriški pokrajini bodo tudi letos pisani in množični. Včeraj so v pokrajinski palači v Gorici predstavili spored 6. Posoškega pusta in napovedali, da bo na tisoče pustarjev kljub recesiji in krizi poskrbelo za veselo vzdušje na šestih sprevodih, ki bodo potekali od sobote, 14. februarja, vse do torka, 24. februarja. »Zaradi sodelovanja raznih pustnih združenj in ustanov je Posoški pust lahko v zgled drugim prireditvam. S skupno promocijo in organizacijo so namreč pustne prireditve postale odmevnejše, tako da njihov uspeh presega meje goriške pokrajine,« je med včerajšnjo predstavitvijo sprevodov poudarila pokrajinska podpredsednica Roberta Demartin. Za njo so spregovorili prireditelji posameznih prireditev in kot prvega predstavili gradeški pustni sprevod, ki bo na sporedu v soboto, 14. februarja, in na katerem bo nastopilo deset pustnih skupin. V nedeljo, 15. februarja, bo sprevod po goriških ulicah, na katerem so doslej napovedali svojo prisotnost pustarji z devetimi vozovi in dvanajstimi skupinami. V soboto, 21. februarja, bo sprevod desetih pustnih sku- pin v Ronkah. V nedeljo, 22. februarja, bosta pustni povorki v Romansu, kjer se je doslej vpisalo 6 vozov in 9 skupin, in v Sovodnjah, kjer pustovanje prireja društvo Karnival. »Doslej je vpisanih osem vozov in se pogovarjamo še za devetega. Ob tem bo še dvanajst skupin in dve godbi na pihala,« je pojasnil predsednik društva Karnival Luka Pisk. V Sovodnje bodo med drugim prišli tudi vozova iz Šempetra oz. Nove Gorice, skupini iz Kobarida in Škofje loke ter škofjeloški pihalni orkester. Posoški pust se bo zaključil s 125. tržiškim sprevodom, na katerem bo sodelovalo 12 vozov in 15 skupin. V Tržič bodo prišle po ena skupina iz Slovenije, Švice in mesta Rieti, posebno pričakovanja pa vlada za skupino brazilskih plesalk - seveda razgaljenih, če ne bo preveč mraz. Tržiški pust se sicer letos začenja v četrtek, 19. februarja, ko bodo na trgu Republike namestili ogrevan šotor, v katerem bo zvečer nastopila skupina White Queen. V petek, 20. februarja, bo koncert skupine Xpress, zatem bo nastop komika iz oddaje Zelig Leonarda Manere. V soboto, 21. februarja, bo gostja večera bivša »velina« Veridiana Mailman, do 3. ure ponoči bosta plošče vrtela DJ Enzo Zippo in Master Dee. V nedeljo, 22. februarja, bo koncert skupine Cobra. Vsak popoldan bo animacija za otroke. V Sovodnjah se bodo pustna praznovanja začela v petek, 20. februarja, ko bo pod pokritim šotorom ples s skupino New York, medtem ko bodo v soboto, 21. februarja, na potezi člani slovenske rock skupine Kingston. Po pustni povorki, ki bo kot rečeno na sporedu v nedeljo, 22. februarja, bo nastopila skupina The Maff. Zmagovalce Posoškega pusta bodo nagradili 19. marca v Romansu. Voz, ki se bo udeležil več povork in bo skupno zbral največ točk, bo prejel 1.000 evrov, prvou-vrščena skupina pa 500 evrov. Prireditelji pustovanj so med včerajšnjo predstavitvijo obžalovali, da letos zaradi pomanjkanja primerne hale ne bodo zgradili vozu v Štmavru in da se bodo torej Štmavrci udeležili sprevodov zgolj kot skupina. Po besedah prirediteljev povork je bil namreč v zadnjih letih voz kulturnega društva Sabotin vedno med najlepšimi in je trikrat zaporedoma osvojil prvo mesto na skupni lestvici Posoškega pusta. Alessandra Bearz in Simon Spazzapan, zdravnika iz Aviana BUMBACA gorica - Slovenski kulturni praznik Dijaškega doma in Kulturnega doma Proslava ni več mala Pred polno dvorano gojencev in njihovih staršev je zaigral simfonični orkester novomeške glasbene šole Mala Prešernova proslava dejansko ni več mala; v petek je namreč potekala v polni veliki dvorani Kulturnega doma, oblikoval pa jo je simfonični orkester novomeške glasbene šole, ki se je predstavil s kar 92 mladimi glasbeniki. Počastitev dneva slovenske kulture za otroke sta priredila Dijaški dom Simon Gregorčič in goriški Kulturni dom pod pokroviteljstvom Kinemaxa. Pred začetkom proslave je spregovorila ravnateljica Dijaškega doma Kristina Knez, ki je izpostavila večletno sodelovanje z novomeško glasbeno šolo. Simfonični orkester je namreč že lani nastopil na Mali Prešernovi proslavi, medtem ko so prve stike vzpostavili pred tremi na mladinskem mednarodnem taboru v Črni gori, ki se ga je udeležilo tudi nekaj Goričanov. Knezova je pojasnila, da je Mala Prešernova proslava posebna prireditev, ki jo prirejajo v sodelovanju s Kulturnim domom že deset let in na kateri skušajo otrokom približati kulturo na originalen in vabljiv način. Letošnjo proslavo je kot rečeno oblikoval novomeški simfonični orkester z repertoarjem, ki je segal od klasične do lahke glasbe. Koncert so mladi glasbeniki, med katerimi jih večina še ni dopolnila 16 let, pričeli z Zdravljico in zaključili z Avsenikovo Sinje morje, bela jadra. V vlogi solistk so se zvrstile štiri violinistke, stare 11 in 12 let, ki so že bile nagrajene na mednarodni ravni. Program sta povezovali gojenki Dijaškega doma, Giulia Marassi in Mateja Jarc. Kristina Knez nagovarja občinstvo pred začetkom koncerta, za njo, na odru, novomeški orkestraši FOTO B. PRINČIČ štmaver - Praznovanje sv. Valentina v polnem teku Množično in veselo V petek pod šotorom množica mladih in manj mladih - Danes vrhunec z mašo, briško godbo in ansamblom Mega Mix Združenje prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba je 22. januarja priredilo na sedežu kulturnega društva Jezero okroglo mizo na temo preprečevanja in zdravljenja raka na pljučih, ki se ga je udeležilo lepo število domačinov, pa tudi poslušalcev iz okoliških vasi. Doberdobsko krvodajalsko združenje se podobnim tematikam pogosto posveča, tako da so tovrstna srečanja postala prava stalnica. Tokratna gosta sta bila zdravnika Simon Spazzapan in Alessandra Bearz, zaposlena v onkološkem centru v Avianu. Uvodni pozdrav in predstavitev predavateljev sta bila zaupana Maji Jarc, tajnici doberdobske krvodajalske sekcije. V imenu organizatorjev je spregovoril Aldo Jarc, predsednik doberdobskih krvodajalcev, ki se je za prisotnost posebej zahvalil doberdob-skemu županu Paolu Vizintinu in mu prepustil besedo za krajši pozdrav. Simon Spazzapan, ki vodi zdravniško ekipo v hospicu Via di Natale in je zdravnik onkološkega oddelka Medica C, je povzel nastanek in razvoj rakavih bolezni, posebej pa je izpostavil dosežke in raziskovalne napredke na področju zdravljenja. Njegova kolegica Alessandra Bearz, zdravnica onkološkega oddelka Medica A, se je osredotočila na problematiko pljučnega raka, pri čemer je opozorila na pojavnost rakastih obolenj na delovnih mestih, kot so ladjedelnice in pristanišča. Vse to je Goriški dobro znano, saj je v državnem vrhu po smrtih zaradi azbesta. Bearzova je še poudarila, da učinkovita preventiva proti raku na pljučih sta odpoved kajenju in zdrava prehrana. Predavanje sta gosta pospremila tudi z bogatim slikovnim gradivom. Ob koncu so jima prisotni ljudje postavili veliko vprašanj, saj je problematika rakastih obolenj boleča in močno občutena. (ač) V Štmavru se je v petek začelo tridnevno praznovanje sv. Valentina v organizaciji društva Sabotin. Ob 20.30, ko bi se moral začeti nastop skupine Simplex, so bili v ogrevanem šotoru le prireditelji in nekaj domačinov, ki so že bili zaskrbljeni zaradi maloštevilnih gostov. V nadaljevanju večera so na začetno zaskrbljenost kmalu pozabili, saj se je množica ljudi neprestano - in nepričakovano - večala. Šotor se je okrog 22. ure napolnil in začel se je pravi »žur«, ki se je ob zvokih skupine The Maff nadaljeval do poznih ur. Mladi in manj mladi so v Štmaver prišli od Jamelj in Doberdoba do Števerjana in iz sosednjih vasi v Sloveniji, tako da so bili prireditelji seveda zadovoljni; med drugim so izpraznili 11 sodčkov piva od 12, ki so jih imeli na razpolago, tako da so morali včeraj zjutraj po novo zalogo. Tudi sinoči je bilo veselo. Praznik bo danes dosegel vrhunec. Kioske s pijačo, jedmi na žaru in štruklji bodo odprli že ob 10. uri. Ob 14.30 bo v vaški cerkvi maša, po maši ob 15.30 pa bo od cerkve do prireditvenega prostora prikorakala godba na pihala Goriška Brda. Od 18. ure dalje bo igral ansambel Mega Mix. Petkov večer pod ogrevanim šotorom BUMBACA gorica - V torek v centru Bratuž Tekmujejo mladi glasbeni talenti V torek, 10. januarja, se začenja Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Primorske, ki ga vsako leto prireja Zveza primorskih glasbenih šol. Letos bodo tekmovali kitaristi, komorne skupine s pihali, godalci in harfisti. Predstavili se bodo v treh različnih krajih, in sicer v Gorici, Postojni in Kopru. Tekmovanje v kitari in komornih skupinah s pihali bo v torek z začetkom ob 9.30 v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž; kitaristi bodo tekmovali v dopoldanskem času, v popoldanskem pa z začetkom ob 15. uri bodo zaigrale skupine s pihali. Vzporedno bodo godalci tekmovali v Postojni, v sredo pa harfisti na Glasbeni šoli Koper. Na goriško tekmovanje se je prijavilo trinajst kitaristov v 1.A, 1.B in 1.C kategoriji in šest komornih skupin. Mladi glasbeniki prihajajo iz glasbenih šol Ajdovščina, Ilirska Bistrica, Koper, Nova Gorica, Postojna, Sežana, Tolmin in iz goriškega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, ki je tudi organizator prireditve. V torek ob 12.30 bo organizator podelil priznanja in nagrade kitaristom, ob 16.30 pa komornim skupinam. Najboljši tekmovalci bodo za nagrado lahko tudi snemali svoje izvajanje za Radio Koper. Prireditev je javna, zato lahko prisluhnejo mladim talentom vsi ljubitelji glasbe. GORIŠKI PROSTOR /— NOVA GORICA Plesalci tekmujejo Nova Gorica bo letos prvič gostila tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev. Tekmovanje, deveto po vrsti, se je začelo včeraj, po napovedih organizatorja - komisije za glasbena in baletna tekmovanja v Sloveniji (TEMSIG), bo sodelovalo 56 plesalcev. Zaključni nastop s podelitvijo nagrad bo danes ob 19.30 v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Tekmovalci prihajajo iz vse Slovenije, ocenjevala jih bo petčlanska žirija, v kateri so umetniki iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije; to so Sonja Kastl, Mateja Rebolj, Rado Krulanovič, Peter Pustinšek in Ljiljana Keča Rošker. Ocenjevali bodo tehnične kvalitete tekmovalcev, muzikalnost, stil in umetniški vtis. Tekmovanje je bienalno in se ga lahko udeležijo vsi mladi baletni plesalci in plesalke, ki se izobražujejo v glasbenih in baletnih šolah, srednjih glasbenih in baletnih šolah, učenci slovenskih glasbenih in baletnih šol v zamejstvu, slovenski državljani, ki študirajo na visokih šolah v tujini in zasebniki, državljani Republike Slovenije. Vsi tekmovalci morajo imeti slovensko državljanstvo, izjema so le tujci, ki se izobražujejo in so umetniško aktivni v Sloveniji. Nedelja, 8. februarja 2009 1 3 društvo ars Vljudno vabi na odprtje razstave GALERIJA VOJKO GAŠPERUT ISTRSKA TIHOŽITJA O slikarju in njegovem delu bo spregovoril Jurij Paljk Galerija Ars na Travniku, Gorica Torek, 10. februarja 2009, ob 18. uri_ [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 048199214. Gledališče NIZ VESELOIGER LJUBITELJSKIH ODROV ISKRIVI SMEH, NA USTIH VSEH v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v petek, 13. februarja, bo ob 20.30 gledališka predstava Kaj bodo rekli ljudje Bransilava Nušiča v režiji Jožeta Hrovata v izvedbi dramskega odseka PD Štandrež. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA bo v torek, 10. februarja, ob 20.uri koprodukcija z Gledališčem Koper Duohtar pod mus! Iztoka Mlakarja. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v torek, 10. februarja, ob 20.45 koncert violončelista Stevena Isserlisa in pianista Ollija Mustonena; informacije H Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo ESSO - Ul. I Maggio, 59 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 GORICA - Natečaj Najboljša ženska Jutri bo zapadel rok za sodelovanje na literarnem natečaju Glas žensk, ki ga razpisuje goriška pokrajina v sodelovanju z novogoriško občino. Letošnja tema je »Najboljša ženska«; elaborate v slovenskem ali italijanskem jeziku je mogoče še jutri oddati v uradu za protokol na sedežu goriške pokrajine (korzo Italia 55 v Gorici) oziroma na oddelku za družbene dejavnosti novogo-riške občine (trg Edvarda Kardelja 1). Prispevki v prozi (povesti, pisma, dnevniki, scenografije, gledališka dela), ki še niso bili objavljeni, morajo biti napisani na pisalni stroj ali računalnik, obsegajo pa lahko največ 4 strani (30 vrstic na vsaki strani). Prispevke je treba oddati v 8 izvodih. Natečaja se lahko udeležijo višješolke in ženske nad 30. letom starosti. Razpis za natečaj je na razpolago na spletni strani pokrajine www.provincia.gorizia.it in novo-goriške občine www.nova-gorica.si. Letos so povečali število nagrad; novost predstavljata denarna nagrada za najboljši elaborat z vsake posamezne šole in nagrada za višješolski zavod, ki bo sodeloval z najvišjim številom udeleženk. pri blagajni gledališča (tel. 0481494369). GLEDALIŠKA SKUPINA QUEI DE SCALA SANTA bo danes, 8. februarja, ob 16. uri v gledališču San Nicolo v ul. 1. Maggio v Tržiču nastopila s komedijo »L'ultima casa de Scala santa«. Mi Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.40 -19.50 - 22.00 »Ex«. Dvorana 2: 15.30 - 17.40 - 20.00 - 22.10 »Operazione Valchiria«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 »Space Chimps«; 20.30 »Defiance«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 7.40 - 19.50 - 22.00 »Ex«. Dvorana 2: 15.30 - 17.40 - 20.00 - 22.15 »Operazione Valchiria«. Dvorana 3: 15.20 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »Revolutionary Road«. Dvorana 4: 16.00 »Space Chimps«; 17.50 - 20.00 - 22.10 »Il dubbio«. Dvorana 5: 16.00 - 18.00 »Viaggio al centro della terra«; 20.00 - 22.10 »Italians«. il Razstave PILONOVA GALERIJA v Ajdovščini prireja ob slovenskem kulturnem prazniku danes, 8. februarja, med 15. in 18. uro ogled pregledne razstave umetniških del Lucijana Bratuša in voden obisk stalne zbirke Vena Pilona; vstop prost. ~M Koncerti MLADINSKO GLASBENO ZDRUŽENJE AGIMUS prireja koncert klarinetista Alberta Gravine in pianistke Hanne Nazarenka danes, 8. februarja, ob 17.30 v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici. V KU LTURN EM DOMU V GORICI bo v torek, 10. februarja, ob 20.45 v okviru niza »Across the border 2009« koncert skupine Antidotum Tarantulae iz Apu-lje; informacije na tel. 0481-33288. H Šolske vesti VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE IN PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE poteka na ravnateljstvu v ul. Brolo 21 v Gorici do 28. februarja od ponedeljka do petka med 11. uro in 13.30, ob sobotah med 11. in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15. in 17. uro; informacije na tel. 0481-531824. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da poteka vpisovanje v prve letnike otroških vrtcev in prve razrede osnovne šole na tajništvu v Doberdobu, trg Sv. Martina 1, do 28. februarja. Uradi so odprti od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah popoldne med 15. in 16. uro (tel. 0481-78009). SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE V GORICI vabijo na dan odprtih vrat po-klicno-tehničnega in licejskega pola v petek, 13. februarja, od 17. do 19. ure v višješolskem centru v ulici Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o posameznih študijskih smereh in bodo na razpolago za individualne pogovore. Prireditve KD DANICA vabi na Prešernovo proslavo, ki bo danes, 8. februarja, ob 18. uri v dvorani KC Danica na Vrhu. GLASBENA MATICA vabi na goriško ponovitev osrednje proslave ob Dnevu slovenske kulture In čujem te, klavir igra... v četrtek, 12. februarja, v Kulturnem domu v Gorici. Vstop je možen samo z vabili, ki so na razpolago v Kulturnem domu v Gorici od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. KINOATELJE IN TRANSMEDIA prirejata predpremiero filma Leteča brata Rusjan v petek, 13. februarja, ob 20.45 v Kine-maxu v Gorici. KINOATELJE organizira Prešernovo proslavo v četrtek, 12. februarja, ob 20.45 v Kinemaxu v Gorici. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj vabi na Dan slovenske kulture v petek, 13. februarja, ob 20.30 v jameljskem večnamenskem centru. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU prirejajo društvi Jadro in Tržič ter Združenje staršev in ZSKD Prešernovo proslavo v soboto, 28. februarja, ob 20. uri. SKRD JEZERO prireja Prešernovo proslavo v nedeljo, 1. marca, ob 17. uri na sedežu društva v Doberdobu. V GABRJAH prireja Prešernovo proslavo kulturno društvo Skala na svojem sedežu v petek, 6. marca, ob 20.30. V KULTURNEM DOMU ANDREJA BU-DALA v Štandrežu bo v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri Prešernova proslava v organizaciji KD Oton Župančič in vokalne skupine Sraka. KD DAN ICA vabi vse otroke na Veseli pustni popoldan, ki bo v soboto, 14. februarja, v prostorih kulturnega centra Danica na Vrhu od 15.30 dalje. Poskrbljene bodo zabava, animacija, glasba in še marsikaj. PILONOVA GALERIJA v Ajdovščini prireja v torek, 10. februarja, ob 19. uri predstavitev dveh publikacij: Zoran Mušič na Goriškem (ob stoletnici sli-karjevega rojstva) in Zbirka del Pilono-vih prijateljev. Ob izidu publikacije Mušič na Goriškem bodo v galeriji postavili intimno razstavo o likovnih odmevih prijateljstva med Zoranom Mu-šičem in Venom Pilonom; na ogled bo celo Mušičevo leto. SKUPNOST DRUŽIN SONČN ICA vabi na Predavanja 2009, ki bodo potekala v domu Franca Močnika v ul. San Giovanni 9 v Gorici: 10. februarja ob 20.30 bo predaval Bernard Spazzapan na temo starih in novih odvisnosti v iskanju sreče, 17. februarja ob 20.30 bo predavanje Vilme in Danija Siterja z naslovom Je družina še vrednota in 3. marca bo Marija Merljak govorila o hrani za jasne in modre misli; informacije na tel. 0481-536455. TRINKOV KOLEDAR 2009 bodo predstavili v petek, 13. februarja, ob 18. uri v čitalnici Feiglove knjižnice v KB centru v Gorici. Predstavitev zbornika in srečanje z beneškimi ter rezijanskimi kulturnimi delavci prirejajo SKGZ, ZSKD in knjižnica Damir Feigel. NA GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica v torek, 10. februarja, ob 20. uri predstavitev knjige Murve in »kavalirji«. Svilo-gojstvo na Goriškem. B Mali oglasi DIATONIČNO HARMONIKO prostor oglašeno B, ES, AS prodam za 1.600 evrov; tel. 335-5387249. [H Osmice KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. OSMICA ŠTOLFA PRI KUKUKU v Do- berdobu je odprta od četrtka do nedelje; tel. 0481-78140. V DOBERDOBU PRI CIRILI je ob petkih, sobotah in nedeljah spet odprto. B Poslovni oglasi V NAJEM dajemo dobro uvedeno gostilno v zamejstvu. Informacije na +393356686186 ali +38641878504 STE PRAZNOVALI VAŠE POROČNO KOSILO V RESTAVRACIJI PRI TOMAŽU V GABRJAH? Za sv. Valentina obnovite spomin v družbi svojih dragih na večerji ob veseli glasbi. Rezervacije 0481-882004 M Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira izlet z letalom na Portugalsko (Fatima, Porto, Lizbona) od 31. maja do 5. junija; informacije in vpisovanje do 28. februarja na sedežu krvodajalcev v Ga-brjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 3294006925 (Vincenza). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 3403423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vin-cenza). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na dan žena, v nedeljo, 8. marca, izlet v Vicenzo za ogled pomembnih kulturnozgodovinskih zgradb in spomenikov ter romarske poti Berico. Vpisujejo Saverij R. (tel. 0481-390688), Ivo T. (0481-882024), Dragica V. (0481-882183), Ana K. (0481-78061), Ema B. (0481-21361). POTOVANJE V JUŽNO TURČIJO IN NA CIPER po poteh sv. Pavla bo od 20. do 29. aprila; informacije na upravi Novega glasa v Gorici (tel. 0481-533177), v uredništvu v Trstu (tel. 040-365473) in na tel. 040-229166 (Jože Markuža). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo od 4. do 6. junija tridnevni avtobusni izlet na jezero Maggiore; informacije na tel. 0481-78398 (pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 380-4203829 (Miloš). H Obvestila DRUŠTVO KARNIVAL vabi skupine in društva, ki bi rada sodelovala na pustni povorki v nedeljo, 22. februarja, naj kličejo na tel. 0481-882119 ali naj pišejo na naslov elektronske pošte info_kar-nival@yahoo.com. Društvo prireja tudi delavnico za oblikovanje pustnih mask v štirih srečanjih in bogato loterijo; srečke so že v prodaji. Pustovanje v Sovodnjah bo trajalo tri dni in se bo začelo v petek, 20. februarja, s plesom v pokritem šotoru ob glasbi skupine New York. V soboto, 21. februarja, bo nastop skupine Kingston, v nedeljo, 22. februarja, pa bo po pustni povorki nastopila skupina The Maff. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo na srečanje na valentinovo, v soboto, 14. februarja, odpeljal v Prvačino prvi avto- bus ob 17. uri iz Doberdoba, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 17. uri s trga Medaglie D'oro (blizu ul. Catterini), nato s postanki pri pevmskem mostu-pri vagi, pri telovadnici v Podgori in Štandrežu. Priporoča se točnost. ANAG (Vsedržavno združenje pokuše-valcev žganja) vabi v petek, 13. februarja, ob 19.30 na degustacijski večer v restavraciji Palace v Gorici; informacije in vpisovanje na tel. 048182166 ali 32283 in po elektronski pošti p.friulivg@anag.it. ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA -ŠTANDREŽ vabi k vsakoletni Marijanski procesiji v župnijski cerkvi v Štan-drežu danes ob 19. uri. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je odprta ob ponedeljkih in sredah od 14. do 17. ure. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI iz Sovodenj bo zasedala v torek, 10. februarja, ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva Rupa-Peč, pod cerkvijo v Rupi. Prispevki Namesto cvetja na grob Lojzeta Radeti-ča daruje družina Sergio Zavadlav 50 evrov za kulturno društvo Kremenjak iz Jamelj. V spomin na Danico Gabrovec por. Gravnar daruje Nadja Graunar 50 evrov za CRO v Avianu. Ob krstu vnučkov Mateja in Maje Cor-si daruje Magda Sfiligoj 200 evrov so-vodenjski sekciji krvodajalcev. Pogrebi JUTRI V GORICI: 9.00, Nives Goriup iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče; 11.30, Cosi-mo Polati na glavnem pokopališču. JUTRI V FARI: 14.30, Mario Francesco Zampar v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V KRMINU: 10.00, Orsola Trentin (sestra Doretta) v kapeli samostana Rosa mistica in na pokopališču; 14.00, Luciano Bergamasco v stolnici Sv. Adal-berta in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 10.50, Vincenzo Felice iz bolnišnice na pokopališče. JUTRI V TURJAKU: 10.00, Olimpia Zaja vd. Benvenuto v cerkvi in v Spineo za upepelitev. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali v spomin na Erminio Radetti Posebna zahvala sedanjemu in bivšemu osebju didaktičnega ravnateljstva ulice Brolo. Družina Zavadlav ZAHVALA Lojze Radetič Ob izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo dr. Emiliu Devettiju za dolgoletno zdravniško oskrbo, osebju podjetja Onda Nova za nego na domu, župniku Ambrožu Kodelji za pogrebni obred, cerkvenemu zboru in vsem, ki ste na katerikoli način počastili njegov spomin. Svojci Jamlje, 8. februarja 2009 14 1 6 Sobota, 7. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / števerjan - Briški grič in Skupina 75 skupaj proslavila slovenski kulturni praznik Svečano odprtje Galerije 75 spremljali Prešernovi verzi Novi sedež fotokluba na Bukovju je primeren tako za fotografske kot za likovne razstave Silvan Pittoli reže trak pred vhodom v Galerijo 75, ob njem Zdenko Vogrič, najstarejši član goriškega slovenskega fotokluba Praznik slovenske kulture je v Šte-verjan priklical veliko ljudi. Dvorana na Bukovju je bila v petek pretesna, da bi sprejela vse, ki so se odzvali vabilu dveh društev, ki sta oblikovali večer. Navezo sta ob tej priložnosti utrdili »staro« domače kulturno društvo Briški grič in Fotoklub Sku-pina75, ki ima od petka dalje sedež ravno v domu na Bukovju. Ljubitelji fotografije so si uredili svoje prostore v pritličju štever-janskega hrama kulture, ki je s tem postal še bolj razpoznaven. Poleg kulturnih in družabnih prireditev je v domu na ogled tudi stalna razstava starega kmečkega in gospodinjskega orodja, ki se ji je zdaj pridružila še razstavna galerija za fotografske in likovne prikaze umetniškega izražanja. V večer sta uvedla domača kulturna delavca Jasmin Kovic in Jurij Klanjšček z recitalom Prešernovih poezij. Mlada recita-torja sta se izkazala kot dobra poznavalca pesnikove misli in sta s svojim nastopom ustvarila vzdušje, ki ga zahteva tovrsten kulturni večer. Prešernovo, še vedno aktualno sporočilo, sta zaključila z Zdravico. O umetnostni fotografiji, ki ji je bil posvečen večer, je spregovoril predsednik Skupine 75, obenem pa tudi dolgoletni član društva Briški grič Silvan Pittoli. Kar žarel je od zadovoljstva ob ugotovitvi, da so ljubitelji fotografije končno prišli do svojega sedeža, ki jim bo nedvomno nudil nove možnosti razvoja. V svojem posegu je Pittoli opisal prehojeno pot obeh društev, ki sta na različne načine pustila dokaj vidno sled pri svojih naprezanjih za kulturno rast domače in širše zamejske skupnosti. Na koncu se je v svojem dvojezičnem nagovoru - med gosti je bilo namreč veliko prijateljev iz italijanskih fotografskih društev - zahvalil družbi KB 1909 za pomoč, ki jo je nudila pri ureditvi novih prostorov. Slavnostni govornik števerjanskega kulturnega dneva je bil deželni predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev, Marino Marsič, ki je izpostavil zlasti Prešernovo sporočilo, ki stremi h kulturni širini, v kateri naj bi ne bilo mesta za vrtičkarstvo. Časi nas sicer navdajajo s črnogledimi mislimi, vendar lahko v kulturi in drugih ljubiteljskih dejavnostih najdemo vzvode, ki nam omogočijo bolj optimistične poglede na svet in na dogajanje okrog nas, je še na-glasil Marsič. Posebno je podčrtal dejstvo, da so Prešeren in drugi slovenski besedni ustvarjalci postavili slovenski jezik med kul-tivirane jezike, v duhu Zdravice pa je ob zaključku svojega posega izrekel poziv k enotnosti in strpnejšim medsebojnim odnosom, kajti razcepljenost je lahko za zamejsko skupnost usodna. Pozdrav je v imenu števerjanske občinske uprave, ki jo je predstavljal tudi podžupan Dominik Humar, prinesla odborni-ca Franka Padovan, ki je čestitala društvoma za izkazano življenjskost, nove razstavne prostore pa postavila med pridobitve, ki bogatijo celotno briško skupnost. Dobrodošlico novemu društvu je v imenu društva Briški grič izrekla Maja Humar in izrazila željo, da bi sodelovanje med društvoma v vseh pogledih popestrilo kulturno ponudbo v tem delu Goriške. V nadaljevanju programa, ki ga je vodila Teja Pahor, je najprej nastopila mlada harmoni-karka Silvia Lepore, prvi del večera pa je zaključil nastop vokalne skupine Sraka, ki ga vodi Bogdan Kralj. Nastopu je sledil slavnostni trenutek odprtja Galerije 75, kot so poimenovali nove prostore. Silvan Pittoli je prerezal trak ob vhodu v nov sedež skupine, skupina Sraka pa je zapela rusko napi-tnico Na mnogaja leta. Kot je že navada, je za okrasitev dvorane z domiselnimi cvetnimi kompozicijami poskrbela Loredana Prinčič, članica Skupine 75. Slavje se je ob briški kapljici in ob lepi slovenski pesmi nadaljevalo pozno v noč. (vip) URNIKI OBRATOVANJA: PONEDELJEK 14:30 - 20:30 OD TORKA DO SOBOTE 9:00 - 20:30 40 TRGOVIN IN HIPERMARKET MISFeRO TRGOVSKI CENTER MONFALCONE/ TRŽIČ (GO) -ULICA POCAR , 1 Nedelja, 8. februarja 2009 APrimorski r dnevnik nedeljske teme dva svetovna foruma: gospodarski in socialni Od Davosa do Belema Dušan Kalc Od Davosa do Belema je nekaj tisoč kilometrov. Gre za veliko razdaljo, a sodobna prevozna sredstva jo z lahkoto premagajo. Med Davosom in Belemom je v tem času kakih trideset stopinj Celzija razlike v temperaturi. Tudi to ni poseben problem. Topla oblačila in smučarsko opremo, s katero smo se podili in uživali po zasneženih švicarskih pobočjih, lahko mirno zamenjamo s kopalkami in se ohladimo v toplih vodah Amazonke, malo pred njenim izlivom v Atlantik. Vse nekaj drugega in skoraj nepremostljive pa so razdalje in termične razlike, ki ločujejo alpsko mestece od brazilskega velemesta v smislu njune simbolne pomenskosti na področju svetovnega globalnega dogajanja. Razdaljo med dostojanstvenim Davosom, kjer so se na svetovnem januarskem gospodarskem forumu odražale misli in dejanja vladajočih slojev, in eksotičnim Belemom, kjer so se na isto- časno potekajočem svetovnem socialnem forumu brusile nove ideje zatiranih slojev, računamo z merili, ki imajo za merilno enoto različne interese. Ti interesi pa gredo običajno v nasprotne smeri in je zato razdalja med njimi težko izmerljiva. Podobno je s termičnimi razlikami. V mrzlem Davosu tudi njegov tradicionalni forum z udeleženci resnih obrazov, v črnih oblekah in kravatah, s polnimi denarnicami ter s preračunljivostjo, doziranjem in manipuliranjem argumentov deluje nekam hladno. Tropsko topli in vlažni Belem pa s pisano obarvanimi, nasmejanimi in razigranimi množicami ter z bruhanjem človekoljubnih alternativnih idej, ogreje dušo in srce. Hladno skandiranje ukazov na eni strani in topli ritem sambe, ki ne uboga na vsak ukaz, na drugi, sta si kar precej narazen. Letos je bilo na zimskem vrhu v Švici vzdušje še bolj hladno kot sicer in tudi obrazi politikov in gospodarstvenikov v črnih gvantih, kravatah in s pol- nimi denarnicami so bili bolj napeti in zaskrbljeni. Nič čudnega. Osemintride-seti World Economic Forum je tokrat potekal v mrki senci finančne in gospodarske krize, kakršne ne pomnijo že osemdeset let. Več kot 2500 udeležencev iz vseh držav sveta (med njimi je bilo tudi več državnih voditeljev) je pet dni resno tehtalo vzroke in prve posledice potresa, ki je do temeljev zamajal svetovni trg in njegova nedotakljiva načela. Nenadoma je vsem postalo jasno, da bo treba poiskati nove odgovore na stara vprašanja. Nenadoma so vlade ekonomskih velesil v krizi spoznale, da bo treba velike luknje v gospodarskem tkivu zašiti z državnimi posegi in napolniti z izdatnimi javnimi sredstvi (kar se že dela), da bo treba razmišljati o odpravi protekcionizmov, o nacionalizaciji bank, o novem reguliranju finančnih sektorjev ter o dodelitvi znatnih podpor institucijam v težavah, če bodo želele na novo stabilizirati trg in mu vrniti zaupanje ter hkrati zajeziti brezposelnost in posledično večanje revščine, ki jo kot po navadi seveda najbolj občutijo nižji sloji in revnejše dežele. Skratka, nenadoma se je svet, z nosilcem novih velikih upanj Obamo na čelu, zavedal pogubnosti neoliberističnih načel iz Reaganovih in Thatcherinih časov, ki so jih ZDA in njene bogate zveznice ter Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad vsiljevali celemu svetu in ki, kot bi rekel veliki kritik ameriškega sistema Noam Chomsky, »namesto državljanov ustvarjajo potrošnike in namesto skupnosti nakupovalna središča, posledica pa je atomizi-rana družba nepovezanih posameznikov, ki so zbegani in družbeno nemočni.« Še več. Pod drobnogled postavljajo celo same vrednote kapitalizma in ni naključje, da se v ameriškem in sploh zahodnem tisku vse pogosteje pojavljajo članki, v katerih piše, da bi morali kapitalisti pravzaprav pogosteje jemati v roke Marxov Kapital, da bi se kaj pametnega naučili. Kot da bi ne bilo že dovolj olja na ognju, je švicarski vrh poleg vprašanj o zavoženih financah, o trpečem gospodarstvu, ki lovi sapo, in o splošni nestabilnosti trga, obravnaval tudi vprašanja krvavih konfliktov na Bližnjem vzhodu, vprašanja lakote, bolezni in drugih nadlog v svetu, vprašanje migracij ljudstev iz revnih krajev v bogate, vprašanja podnebnih sprememb, iskanja alternativnih energetskih virov in še marsičesa drugega. Kaj pa je iz te kovačnice misli in idej prišlo novega in resnično inovacijskega in reformatorskega na dan? Najbrž ne ravno veliko. Skomine po oblasti in bogastvu so premočne, da bi se jim oblastveniki in bogataši zlahka odrekli v imenu skupnih interesov in človekova sebičnost se s težavo upogne potrebi bližnjega. Iz medijskega poročanja se da razbrati, da so razprave kot običajno dvignile veliko prahu, ki pa se je najbrž polegel, še preden je nad mednarodno predstavo padel zastor in jo zasul nov sneg. Z vojnami, lakoto v svetu in ekološkimi vprašanji nič bistveno novega. Med obravnavo gospodarske krize pa se je na primer veliko poudarjala vloga, ki naj bi jo za sanacijo težkega položaja odigrala država, ali javni sektor pred zasebnim, ki se je kompromitiral s pogubnim špekuliranjem. Kapitalistični sistem s tem nekako odkriva neke vrste etatizem, ki pa je, kot kaže, sam sebi namen. Javni sektor enostavno prevzema metode, ki jih je uporabljal zasebni po načelu: kdor kaj ima in si lahko pomaga, naj si pomaga, kdor nima nič in si ne more pomagati, naj pač strada. Zgovoren primer je problem protekcionizma, kot enega od stebrov neoliberizma. V primeru protekcionizma pa gre še za nekaj hujšega, ker razširja razlike med premožnimi in revnimi. Letošnji Davos je odločno obsodil protekcionizem in zahteval, da se mu vse države odpovedo, vendar je vse spet ostalo, kot kaže, le pri dobrih namenih in lepih besedah. Vlade se tako pod pritiskom močnih finančnih in industrijskih lobijev odločajo, da bodo raje podprle ponudbo kot povpraševanje, to se pravi proizvajalce (in ne potrošnike) ter s tem odpirajo pot novim protekcionizmom. Kar pri vsem tem najbolj straši, pa niso samo posegi vlad v prid protekcionizma, ali posegi z vrha, temveč tudi zahteve, ki gredo od spodaj proti vrhu, kakor zgovorno pričajo ostri protesti angleških delavcev proti italijanskim, ki so zaposleni v Angliji. Geslo »British jobs for British wor-kers« (Britanske službe britanskim delavcem) je klic v sili, je napoved vojne med revnimi in znamenje nelagodja, ki pretresa sodobni svet v vse večji (in ne samo gospodarski) krizi. Pozor! Podobni protestni pojavi so pred 20 leti privedli do neoliberistične zmage Margaret Thatcherjeve. Še prej, po tragičnem letu 1929, pa do popolne uveljavitve fašizma in do ...druge svetovne katastrofe. Spričo vsega tega je Davos še enkrat pokazal vso svojo nemoč (ali brezbrižnost?). Nemara pa ima Maks Tajni- kar z ljubljanske Ekonomske fakultete prav, ko pravi, da je »Davos zabava za politike in milijonarje ter vse druge, ki jih opazujejo! Takšne zabave bodo vedno, in sicer ne glede na to, ali so časi dobri ali slabi. Trenutno ni v svetu nobene genialne ideje, kako iz krize, in sneg ter drage večerje v Davosu zagotovo niso primerni za nastajanje takih idej! Zelo pogosto tisti, ki jih imajo, sploh nimajo denarja za Davos.« Ob tem je vredno pokukati na drugi konec sveta, v Belem, kjer je konec januarja več kot 250 tisoč antiglobalistov, anarhistov, socialistov, okoljevarstveni-kov, mirovnikov, indijanskih domorodcev in drugih ljubiteljev (danes vse bolj razčlovečenega in pokvačenega) humanizma, povedalo svojo o vsestranski krizi našega planeta. Morda se dobre ideje prej rodijo prav v (podnebno in človeško) toplem okolju, ob amazonski primitivni folklori in radoživih ritmih sambe, na cenenih eksotičnih večerjah, v preprostih šotorih, ki gostijo tisoče mladih in manj mladih ljudi iz vseh koncev sveta, ki pa jih bolj kot skrb za kopičenje javnih funkcij in polnjenje denarnic združuje želja po resničnem izboljšanju sveta. Res, da zveni ta fraza ambiciozno in pretenciozno, vendar če izhajamo iz premise »Možen je tudi drugačen svet«, ki že skoraj eno desetletje navdihuje obiskovalce Svetovnih socialnih forumov, potem je želja mnogih kritikov sedanjega svetovnega reda in zagovornikov Whitakerjeve ideje o »oblikovanju nove civilizacije, ki bi temeljila na drugačnih vrednotah,« več kot upravičena. Težko je reči, kaj je letos bistvenega proizvedel Belem, ki so ga mediji tudi tokrat po lepi stari navadi (in naročilu vladajoče kaste) zanemarili, medtem ko so za Davos trošili strani in strani. V glavnem je bilo veliko zmede, kar je značilno za pisano in razvejano tvorbo gibanj, ki se skuša od Seattla dalje in preko Porta Allegre zoperstaviti neizprosni logiki trga in profita. Toda letošnjemu socialnemu forumu je povečala pomen (in prodorno moč) prav svetovna gospodarska kriza, ki je nekako legitimirala njegovo pravico, da terja nove, alternativne modele razvoja. Še dodatni pomen pa mu je dahnila prisotnost kar petih južnoameriških predsednikov, ki so prišli v spremstvu številnih ministrov. Množici aktivistov so se namreč pridružili Luiz Inacio Lula da Silva (Brazilija), Evo Morales (Bolivija), Rafael Correa (Ekvador), Fernando Lugo (Paragvaj) in Hugo Chavez (Venezuela), ki se združeno borijo, da bi Latinska Amerika ne bila več "dvorišče" Združenih držav, po katerem pometati po mili volji. Morda je zaradi tega belemski forum izzvenel preveč južnoameriško, toda poudariti velja, da je prav južnoameriški upor za zgled drugim izkoriščanim narodom in državam. Forum v Belemu je spričo vsega tega najbrž spet dvignil kotacije protiglo-balističnih gibanj. Predvsem pa je sestavil podroben in obsežen program svetovne mobilizacije. Razna srečanja so v prihodnjih mesecih predvidena na vseh koncih in krajih planeta, od Ko-penhagna (srečanje o klimatski pravičnosti) do Istambula (Forum o vodi) in do protestnih shodov ob raznih zmenkih mogotcev (G20 v Londonu, G8 na Sardiniji z Berlusconijem, 60-letnica Nata itd.). Vse to bo preizkusni kamen za gibanja, ki jim nikoli niso dovolili, da bi prerasla v enotno in močno vest našega sveta ter imela resnično besedo pri njegovem pravičnejšem in svobodnejšem urejanju. Morda pa bodo bodoči protiglo-balistični forumi ponudili manj folklore in več konkretnih predlogov za reševanje globalnih težav planeta. V tem primeru bi se uresničila napoved vene-zuelskega predsednika Chaveza, ki je dejal, da »medtem ko se v Davosu sestaja svet, ki umira, se v Belemu sestaja svet, ki se bo rodil.« 16 Nedelja, 8. februarja 2009 NEDELJSKE TEME / Namesto spoštljivega molka do družinske tragedije, se je primer Eluane Englaro prejšnji teden spremenil v najostrejši ustavni spor med predsedstvom republike in predsedstvom vlade z zaostritvijo, kakršne nihče ne pomni. PO PETKOVI ZAOSTRITVI MED BERLUSCONIJEM IN NAPOLITANOM Italija pred nevarno prelomnico Vojmir Tavčar Zalomilo se je tam, kjer bi še najmanj pričakovali. Namesto spoštljivega molka do družinske tragedije, se je primer Eluane Englaro prejšnji teden spremenil v najostrejši ustavni spor med predsedstvom republike in predsedstvom vlade z zaostritvijo, kakršne nihče ne pomni, od leta 1947, ko je začela veljati ustava italijanske republike. Predsedniku države Giorgiu Na-politanu, ki ni podpisal odloka, s katerim je vlada želela prepovedati prekinitev umetnega prehranjevanja Eluane Englaro, ker je bil predlog po njegovi oceni v nasprotju z ustavnimi določili, je premier Silvio Berlusconi osorno zabrusil, da če mu usta- va ne dovoljuje, da upravlja državo z vladnimi odloki, bo pač spremenil ustavo. In za nameček zagrozil tudi z možnostjo predčasnih volitev. Od kar je bil leta 1994 izvoljen v parlament in je prevzel vladno krmilo, je Berlusconi vselej imel konfliktne odnose s predsedstvom države, ne glede na to, kdo je bil na Kvirinalu: odločni Oscar Luigi Scalfaro, bolj preudarni Carlo Azeglio Ciampi ali sedaj Giorgio Napolitano. Vendar se ni še zgodilo, da bi predsednik vlade javno in glasno oporekal sklepu predsednika republike, ker le-ta ni hotel podpisati vladnega odloka in je tako preprečil, da bi odlok začel veljati takoj. Zato ni neumestno ugibanje odgovornega urednika lista La Repub-blica Ezia Maura,ali je bil petek, 6. fe- bruarja 2009 resnična prelomnica, uvod morda v neko tretjo republiko, ki naj bi temeljila na drugačni ustavi in drugačnem tolmačenju problema suverenosti. Preden se je minuli petek odnos tako ostro zalomil, je kazalo, da sta predsednik države Napolitano in premier Berlusconi imela dovolj dober osebni in tudi institucionalni odnos, marsikdaj so predstavniki desnosredinske povezave pohvalili Napolitana zaradi njegove uravnove-šenosti in nepristranskosti, medtem ko so bili do predsednika države kritični predstavniki opozicije kot je pred desetimi dnevi dokazal spor z voditeljem Italije vrednot Antoniom Di Pietrom in kot so dokazali napadi komika Beppeja Grilla. Oba sta Napolitanu očitala preveliko popustljivost v odnosu do vlade in dejstvo, da je podpisal nekatere zakone (med njimi tudi Alfanov zakon, po katerem prvim štirim možem v državi ni mogoče soditi, dokler opravljajo svoj institucionalni mandat). Lansko jesen sta se predsednik države in predsednik vlade uskladila glede vladnih odlokov. Povod za soočenje je bil nastop izvedenca za ustavno pravo Micheleja Ainisa, ki je v članku v turinski La Stampa potožil, da je vlada z »rafalom« odlokov okrnila pristojnosti parlamenta in ga iz ustavodajne skupščine spremenila v neko nekritično »potrjevalnico« vladnih odločitev. Napolitano se je v odgovoru javno obvezal, da bo glede javnih odlokov zelo pozoren. Po javnem nastopu predsednika republike so Berlusconi in njegovi sodelavci stopili na Kvirinal in uskladili stališča. »Predsednik države ne bo nikoli več postavljen pred izvršeno dejstvo,« je takrat vidno zadovoljen izjavil novinarjem predsednik vlade. Usklajenost pa ni trajala dolgo. Štiri mesece po tistem srečanju sta si predsednik države in predsednik vlade v laseh (že za plešasta moška lahko uporabim to rešenico). Premier je reagiral zelo ostro na Napolitanov sklep, da predlaganega odloka ne podpiše. Zagrozil je s spremembo ustave, namignil na možnost novih volitev, za nameček pa ob koncu še dejal, da »nočem biti odgovoren za smrt tistega dekleta« in na ta način skušal zvrniti na pleča predsednika države odgovornost za usodo Eluane Englaro. Po poročanju mnogih novinarjev je Napolitano že minuli četrtek spoznal, da bo prišlo do zaostritve z vlado glede primera Eluane Englaro, ko ga je podsekretar pri predsedstvu vlade Gianni Letta vprašal za mnenje glede morebitnega vladnega odloka, ki bi prepovedal prekinitev umetnega hranjena nesrečne ženske, ki je že 17 let v globoki nepovratni komi. Predsednik republike ni skril svojih pomislekov in je - kot je že večkrat prej javno poudaril - ponovil, da mora vprašanje rešiti parlament z zakonom o biološki oporoki. Obenem, kot je zapisal v petek v pismu premieru, je Napolitano tudi opozoril na dejstvo, da se je o primeru Eluane En-glaro že izreklo sodišče in da je sodba polnomočna. Morebitni dekret, ki bi spremenil razsodbo (po mnenju sodnikov je tudi umetno hranjenje zdravstveni postopek in ga je zato mogoče na željo pacienta prekiniti), bi kršil neodvisnost sodstva in bi načel ustavno načelo o delitvi oblasti, poleg tega pa po oceni predsednika vlade ni bilo tiste nujnosti, ki je v ustavi pogoj za vladne ukrepe. Dekret pa bi bil tudi zaušnica parlamentu, saj prav v teh dneh senatne komisije poglabljajo problem biološke oporoke. Premier tem pomislekom predsednika republike ni hotel prisluhniti in je s svojo repliko izzval doslej najhujši institucionalni spor v zgodovini italijanske republike. Berlus-conijeva zaostritev je bila po mnenju mnogih komentatorjev nepričakovana. Predsednik vlade se do minulega tedna nikoli ni ukvarjal s primerom Eluane Englaro, morebitne odločitve je prepuščal ministru za welfare Mauriziu Sacconiju. Berlusconi, ki je zelo pozoren na javnom-nenjske raziskave, je očitno upošteval dejstvo, da večina Italijanov nasprotuje vsakršni prekomerni terapevtski zagrizenosti in pristopom, v katerih so življenjske funkcije odvisne samo od medicinske tehnologije. Do zasuka je prišlo v začetku pravkar končanega tedna, ko je predsednik vlade prvič namignil na možnost vladnega odloka. Vprašanje je torej, zakaj se je premier premislil in zakaj se je odločil za potezo, ki ni jamčila popularnosti. Ali je Berlusconi klonil pritisku Vatikana in si je hotel s tem zagotoviti dodatno podporo cerkve med kampanjo za deželne volitve na Sardiniji in za evropske volitve, ki bodo to pomlad? Ali pa je bil odlok neke vrste opravičilo za nova določila o varnosti, ki so bila sprejeta na zahtevo Severne lige. Cerkev je bila do tega zakonskega predloga, ki ga je odobril senat in o katerem se bo morala izreči še poslanska zbornica, zelo kritična in je ocenila, da je v marsikaterem členu nehuman. Morda bo vzrok za zasuk milanskega medijskega mogotca znan pripadnikom Berlusconijevega ožjega kroga sodelavcev in prijateljev, dejstvo pa je, da je s prejšnjim tednom glede primera Englaro predsednik vlade ubral drugačno pot, čeprav mu je bilo najbrž jasno, da bo to povzročilo trenje s Kvirinalom. Domneva, da je premier popustil pritisku Vatikana pa najbrž ni preveč iz trte izvita, čeprav so v Vatikanu zanikali novice o domnevnem pogovoru med italijanskim premierjem in vatikanskim državnim sekretarjem msgr. Tarcisiom Bertonejem. Tudi če tega pogovora ni bilo, pa je nedvono sumljiva naglica, s katero se je na odločitev Napolitana odzval predsednik vatikanskega sveta za pravičnost in mir kardinal Renato Raffae-le Martino, ki je novinarjem izjavil, da ga je predsednik države »razočaral«. V soboto pa je predsednik italijanske škofovske konference msgr. Angelo Bagnasco pribil, da gre v primeru Eluane Englaro za evtanazijo, dejansko za pravi umor in da je v Italiji vse bolj mračno. Papež Benedikt XVI. pa je v poslanici za 17. svetovni dan bolnika poudaril »absolutno in najvišje dostojanstvo vsakega človeškega življenja, tudi ko je to šibko in ovito v skrivnost bolečine«. Skratka Vatikan je odločno potegnil z Berlusconijem. Prav tako je vprašanje, zakaj se je Berlusconi odločil za tolikšno zaostritev s predsedstvom republike, saj je še v petek zjutraj kazalo, da bo vlada pač sprejela dejstvo, da Napolitano odloka ne bo podpisal. Ali je premier res tako razhudilo prav Napolitanovo pismo? Ali je v posegu predsednika države videl nesprejemljivo vmešavanje, kot pravijo nekateri poročevalci? Ali je res prepričan, da bo premaknil na njegov stran tehtnico podpore emocionalni val, ki ga je vzbudil primer Englaro? Tudi glede tega ni jasnih odgovorov in so možna samo ugibanja, dejstvo pa je, da je premier takoj načel problem pristojnosti vlade in predsednika države. Po njegovem mnenju samo vlada lahko oceni, ali je nek odlok nujno potreben, medtem ko predsednik republike - tako premier - te pristojnosti naj ne bi imel. Če mu ne bo priznana možnost, da državo upravlja z zakonskimi odloki, je zažugal premier, je pripravljen tudi spremeniti ustavo (pri tem je govoril o ljudskem glasovanju in seveda prezrl postopek, ki je za ustavne spremembe predpisan v temeljni listini), omenil pa je tudi možnost predčasnih volitev. Premier namreč računa, da bi v tem času na volitvah lahko dobil znatno večino, mandat novoizvoljenega parlamenta bi zapadel nekaj let potem ko bo nehal mandat Giorgia Napolitana, premoč desne sredine pa naj bi mu zajamčila izvolitev za predsednika države. Ali je petek, 6. februarja 2009 res tolikšna prelomnica, kot pravi Ezio Mauro? Ali smo res priča začetku neke tretje republike, v kateremu bo razmerje oblasti drugačno? Odgovoriti v tem trenutku je težko, saj bi vsakršen odgovor lahko bil samo ugibanje. Dejstvo pa je vsekakor, da je zaradi vladne poteze zelo zaskrbljen predsednik poslanske zbornice Gian-franco Fini, ki je v petek podprl predsednika države in njegovo izvajanje, živčna pa je tudi Liga, ki je sicer podprla na seji vlade Berlusconija, vendar se boji, da bi zaostritev odnosov s predsednikom države in z levosre-dinsko opozicijo lahko ogrozila federalizem, ki je njen glavni cilj. Berlusconijev spor z Napolita-nom je tudi zaostritev odnosov s sodstvom. Vlada je na isti petkovi seji odobrila zakonski predlog, ki znatno omejuje pristojnosti javnih tožilcev, medtem ko nov predlog o varnosti predvideva možnost ligaških obhod-nic. Pravni državi, kot smo jo poznali doslej, je v tem listu včeraj pravilno ugotavljal Martin Brecelj, ne kaže najboljše. Prihodnji tedni in meseci bodo pokazali, kako se bodo stvari v Italiji razpletle. Klima vsekakor ni dobra in po prejšnjem petku je še bolj občutna potreba po odločni in tudi pogumni opoziciji, kar je Demokratska stranka od lanskih volitev le redkokdaj bila. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 8. februarja 2009 17 Tajna organizacija Gladio je bila desetletja po vojni z različno intenzivnostjo aktivna vzdolž celotne vzhodne italijanske meje, bridke posledice pa so okusili beneški Slovenci. Veliko podrobnosti je še danes zavitih v skrivnost IZ ZAGONETNE ZGODOVINE ITALIJANSKE VZHODNE MEJE ste n slovenske duhovnike! StojanSpetič Zgodovina italijanske vzhodne meje je v marsičem zagonetna. Veliko se piše o foj-bah in poboju na Toplem Vrhu v Benečiji, le malo o prvih povojnih letih, ko je hladna vojna bila pravzaprav vojna nizke intenzivnosti z možnostjo, da se vsak trenutek spremeni v pravi spopad med državami, kot sta Italija in Jugoslavija. Intenzivnost pa je bila različna glede na oceno o vlogi neuvrščene Jugoslavije na evropski šahovnici, čeprav tega lokalni dejavniki niso vedno povsem upoštevali. Talec napetosti med državama so bili Slovenci, predvsem beneški, ki jih je demokratična republika Italija obravnavala skozi prizmo svojih paravojaških skupin tja do osemdesetih let minulega stoletja. Na delu so bili, v časovnem zaporedju, »III. Corpo Volontari della Liberta'«, organizacija »O«, trikoloristično gibanje in, končno, uradna »Gladio« s svojimi agenti in sodelavci. V bistvu se je vse pričelo v zadnjih mesecih vojne, ko so skupine ozopovcev začele paktirati tudi s fašistično milico in X. Mas Junia Valeria Borgheseja s ciljem skupnega boja proti slovenskim partizanom, da bi jim preprečili spremembo meje. Podobni predlogi so bili iznešeni tudi v Trstu in Gorici. Zgodovina beleži kar nekaj primerov aktivnega sodelovanja med ozopovskimi partizani in fašistično milico, kot na primer v obrambnih strukturah pri Ahtnu ali dan pred osvoboditvijo, ko so se v Špetru preoblekli v ozopovce dotedanji črno- srajčniki in šli na pohod v Čedad. Za las niso izbruhnili spopadi z garibaldinci in preoblečeni ozopovci so se morali umakniti. To so v glavnem bodoči pripadniki omenjenih protislovenskih organizacij in samega Gladia, ko je bil ustanovljen v vsej Zahodni Evropi na pobudo ameriških tajnih služb. Drugod je tajna paravojaška struktura bila znana kot Stay Behind, pri nas pa kot Gladio. Zanimivo je, kako je to ime sploh nastalo. Rimski gladij, kratka sa-bljica v obliki križa, je namreč bil že simbol italijanskih arditov v prvi svetovni voj -ni, v drugi pa so ga nosili slovenski belogardisti (prostovoljna antikomunistična milica, MVAC) in vojaki salojske republike, tudi X. Mas. V kraju Ravosa pri Ahtnu so v zimi 1944-45 že oblikovali vojaško enoto, ki so jo sestavljali ozopovci in fašistični miličniki. Pogovarjali so se o uniformi in simbolih, ki naj bi bili sorodni onim, ki jih je nosila bela garda. V Gladio je bilo v Benečiji vključenih več tisoč ljudi, od politično zagrizenih nasprotnikov slovenske prisotnosti do re-vežev, ki so v ovajanju in zasledovanju našli sicer slabo plačano delo in prepričanje, da uživajo podporo oblasti, pa čeprav le skrivaj. Na pokopališčih in kapelicah v beneških vaseh so izkopali skrivališča orožja, a ne preveč, da bi ne padlo v roke nasprotnika, slovenskih »komunistov«, kakor so označevali vse, ki so se kakorkoli ukvarjali z obrambo naše skupnosti in njenega kulturnega izročila. O tem je bilo že veliko napisanega. Zanimivo je vsekakor vedeti, da je marsi- kateri politično pomemben dogodek v povojni Italiji povezan z dogajanjem ob vzhodni meji in odnosi z Jugoslavijo. Tako marsikatero teroristično dejanje, kot poskus pokola v slovenskem vrtcu pri Sv.Ivanu leta 1969 in na železniški progi Trst - Benetke med obiskom italijanskega predsednika Saragata v Jugoslaviji. Sledil je, decembra istega leta, pokol v milanski kmečki banki na Trgu Fontana, kjer naj bi uporabili jugoslovanski eksploziv »vi- tezit«, sad zamenjave s hrvaškimi ustaši. Milanski pokol naj bi po izjalovljenih načrtih izvajalcev zamaskirali z domnevnim maščevanjem nekakšnega »novega Tigra« za poboj svetoivanskih otrok, ki pa na srečo ni uspel. Nato neuspeli državni udar bivšega poveljnika X. Mas Junia Valeria Borgheseja na predvečer Titovega obiska v Rimu, leto dni pozneje. Potem še zarota »Vetrovnice« polkovnika Spiazzija, v imenu italijanskih zahtev po Istri in Dalmaciji. In še, pokol v Petovljah, ugrabitev letala v Ronkah... Nič ni bilo naključnega. Pisalo se je torej poletje 1964. Še par let prej je ljudska vstaja vrgla Tambroni-jevo vlado, ki so jo podpirali neofašisti. V demonstracijah od Genove do Modene in Reggia Emilije je policija ubila ducat državljanov. V Rimu so bila v teku pogajanja o novem levosredinskem vladnem zavezništvu. Nenadoma je vodja socialistov Pie-tro Nenni v uvodniku omenil ustrahovanje z državnim udarom, »žvenketanje sabelj«. Puča ni bilo, levi center pa je omilil svoje reformistične cilje. Pozneje se je izvedelo, da je puč pripravljal general Giovanni De Lorenzo, poznejši poslanec MSI, s tihim privoljenjem predsednika republike Antonia Segnija. Imenoval se je »Piano solo«, ker bi državni udar izvedli karabinjerji brez pomoči vojske. Po vsej državi bi pozaprli več tisoč aktivistov KPI, PSI in ANPI in jih odpeljali na Sardinijo, kjer je Gladio pri rtu Mar-rargiu imel svoje vežbališče. Tu bi uredili koncentracijsko taborišče. Gladiatorji bi morali orožnikom pomagati pri iskanju osumljencev. Par let pozneje so podoben državni udar izvedli polkovniki v Grčiji. Posebno pozornost so nesojeni pu-čisti posvetili naši deželi, Furlaniji Julijski krajini in vzhodni meji še posebej. Tu bi namreč izvedli izzivalne akcije, katerih cilj je bil vznemiriti celotno italijansko javnost in poudariti občutljivost odnosov s komunistično sosedo. Tako so v arhivih parlamentarnih komisij, ki so raziskovale pojave terorizma, Gladia in dejavnosti tajnih služb, našli tudi zgovoren listek, ki se nanaša prav na Beneško Slovenijo. Gre za listek z direktivo več kot tri tisoč gladiatorjem v Benečiji, naj se oborožijo s tem, kar bodo našli v orožniških postojankah in pri poveljstvu oklopne divizije »Ariete« v Vidmu. Njihova naloga naj bi bila »ugonobiti« (annientare) komuniste in slovenske duhovnike. Kaj to pomeni, ni težko razumeti, posebno še, ker je načrt predvideval tudi insceniranje mejnih incidentov, ko bi oborožene skupine iz Italije prešle mejo, ubile nekaj graničarjev, njihova trupla pa bi prenesli nazaj čez mejo in jih pustili v slovenskih vaseh. Potem bi rekli, da so jugoslovanski vojaki vdrli v beneške vasi in ubili duhovnike, nato pa padli v spopadu s patriotskimi silami in orožniki. Do kod so te smernice segle, ne vemo, kakor tudi ne vemo, če bi se načrti uresničili. Vendar že dejstvo, da so tako razmišljali, navdaja z gnevom končno oceno te zgodovinske dobe. De Lorenzov puč ni uspel iz več razlogov. Politično ni bil več potreben, ker so socialisti utišali svoje zahteve. Zadostovalo je rožljanje s sabljami. Vodja socialdemokratov Giuseppe Saragat je Segniju zagrozil s sojenjem pred ustavnim sodiščem, nakar je državnega poglavarja zadela kap. Odstopil je, na Kvirinalu ga je nasledil prav Saragat. Obstaja tudi druga, bolj bizarna verzija dogajanja. O tem priča bivši sovjetski polkovnik Kolosov, ki je bil tedaj v Italiji dopisnik »Izvestij«, v resnici pa vohun KGB. V svojem pričevanju trdi, da ga je nekega dne poklical sicilski novinar Mauro de Mauro in ga odpeljal k mafij -skemu bossu. Ta naj bi mu izročil gradivo in načrt državnega udara s prošnjo, naj ju izroči Nenniju in Togliattiju, da ga preprečita. Pozneje je gradivo služilo časnikarjema Scalfariju in Jannuzziju, ki sta ga objavila v tedniku »Espresso«. Kolosov je neimenovanega mafijskega bossa vprašal, čemu prav njemu izroča zaupno gradivo in prejel je zgovoren odgovor: Če bi državni udar uspel, bi De Lorenzo hotel pokazati italijanskemu javnemu mnenju, da bo s trdo roko zatrl dejavnost organiziranega kriminala na Jugu. Na Siciliji bi aretirali veliko število mafijcev, kot v časih pre-fekta Morija. Zato puča mafija ni marala, raje se je pogovarjala z oblastjo in sklepala z njo umazane kupčije. Časnikarja Maura de Maura je mafija pozneje ugrabila in skoraj gotovo usmrtila, ker je brskal po zagonetnih okoliščinah smrti predsednika ENI Matteia. Kakorkoli že, vsa Italija si je tedaj oddahnila. Slovenci v Italiji pa se najbrž nismo povsem zavedali, kakšna nevarnost nam je tedaj pretila. Vendar nezakonitih dejavnosti še ni bilo konec. Od leta 1966 do leta 1983, torej celih sedemnajst let, je Gladio izvajala vojaško vajo »Delfino«, katere namen je bil preveriti njeno sposobnost v boju z nevarnostjo, ki je prežala preko meje in imela v delavstvu in Slovencih svoje najtesnejše zaveznike. Svojega suma ne moremo izpovedati naravnost, toda dejstvo je, da so ob robu operacije pokale bombe v Trstu (na stanovanje zgodovinarja Schiffrerja, na pokrajinski sedež KPI, na uredništvo Primorskega dnevnika) in da se je dogajalo še marsikaj, kar je bilo zagonetno utišano in prikrito. Zgovorno pa je, da v načrtih preprečevanja dejavnosti slovenskih elementov najdemo tudi direktivo, kako je treba »posuti z žeblji ceste«, ki vodijo na slovenske prireditve. Se spominjate Kamenice? 18 Nedelja, 8. februarja 2009 NEDELJSKE TEME / S takim poudarkom je dnevnik El Mundo objavil javnomnenjsko raziskavo na svoji spletni strani JAVNOMNENJSKA RAZISKAVA ŠPANSKEGA DESNIČARSKEGA DNEVNIKA EL MUNDO Oster napad na šolanje v katalonskem učnem jeziku ELOMUNDO WlJMií hOHÍIÜ Mt41U«ilÉllMn Mi I-.II1 ",L,-rf-r: HL1 1.1 CWW tutiiHf Ofvt \CWA r*1-"1 ] ^ d rifiru ictmw; ryjMl Mlf <*r .-u-ficLi (Vil H«ÜTÉ.■.■■iVHN'1^« J^i CVndH J eSMAA b nt Uitr J, L L MlPftiO-fl&HA DÚ4 I.M ^ f L' V - ijui- Hasta Urt B7% rtclama ya una ley que Garantice estudiar efl español la pkr al SJ1^ di tank^W fcl PÍJ, «I B-S^t d« loi a ti f-SOC ¿1 M. SOBOTA O-3/5 a N. MESTO 0/6 O ZAGREB 0/6 O (NAPOVED ZA JUTRp Jutri bo zmerno, občasno pretežno oblačno. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. V torek bo oblačno. Sprva bo občasno deževalo v zahodni polovici Slovenije, popoldne pa tudi na vzhodu. d opis iz pariza - Kozmetika in zdravje Belke v solariju, črnke pa si belijo kožo Različna mazila za svetlejšo polt so praviloma zdravju škodljiva - Beljenje kože posledica kolonializma in še vedno razširjenega rasizma Večkrat želimo biti drugačni: kdor je visok, bi rad bil manjši, kdor ima kodraste lase, si želi ravnih, kdor ima svetlo polt, sanja o zagoreli koži in obratno ... Medtem ko se belci pečemo kot ražnjiči pod soncem ali v solariju, si mnoge črnke kupujejo belilne kreme. Najbolj znan primer je Michael Jackson, toda fenomen je veliko bolj razširjen. To je mednarodni trg, ki se širi v ilegali. Kajti edini učinkoviti belilni izdelki so zdravju škodljivi. Belilne kreme poznamo že od nekdaj, pojav pa se je kot še nikoli prej razširil v 60. letih, ko so nabiralci kavčuka opazili, da jim je hidrokinin osvetlil kožo na rokah. Takoj so ga začeli uporabljati v kozmetiki, a kaj kmalu so ugotovili tudi škodljivost te snovi. V Evropi in ZDA so jo prepovedali, njena uporaba pa se je mirno nadaljevala v Afriki, Aziji in državah, kjer je zakonodaja bolj »popustljiva«. Razvil se je bulimi-čen trg in prepovedane izdelke so vseeno prodajali po celem svetu, tudi v Evropi. Samo v zadnjih petih letih naj bi se trg belilnih krem povečal za 40%. Tudi v Franciji, kjer je temnopoltih prebivalcev okrog šest milijonov, je prodaja krem zelo razširjena; v Parizu lahko tovrstne kreme v četrtih, kot je Chateau Rouge, nabavite brez problema. Obstajajo seveda kontrole, tako po trgovinah kot na mejah - v Le Havru je carina v letu 2006 zasegla 15 ton prepo- vedanih izdelkov - toda zaenkrat so to samo kaplje v morju. Kakšne pa so posledice uporabe be-lilnih izdelkov? V najboljšem primeru so to ekcem, madeži, infekcije ali slab vonj kože. Ko pa jih ženske uporabljajo več let, povzročajo kreme tudi rakasta obolenja. Uporaba teh mazil povzroča odvisnost: ko prenehamo z mazanjem, postane koža temnejša kot na začetku. Hidrokinin seveda ni edina uporabljena belilna sestavina. Zelo razširjeni so tudi kortikoidi, ki lahko v večjih količinah privedejo celo do hujših psihičnih motenj. Kortikoidne kreme najdemo tudi v lekarnah, a le-te prodajajo samo v zdravilne namene (za določeno obdobje in le za lokalno rabo). Posledice dolgoletne uporabe tovrstnih mazil so lahko hude Ženske pogosto uporabljajo tudi enostavnejše, »domače« izdelke, saj si drage nege marsikdo ne more privoščiti (lonček s 30 grami kreme stane namreč v povprečju pet evrov, toda ta količina zadostuje le za dan ali dva: mesečni stroški lahko znašajo tudi po več sto evrov). Med najbolj uporabljenimi sestavinami domačih mazil sta varekina in amonijak: zdravstvenih posledic si ni težko predstavljati. Zakaj pa se to tržišče tako širi, če je znano, da so izdelki nevarni? V človekovem odnosu do barve kože ima pomembno vlogo dediščina kolonializma. Belci so imeli oblast in denar, »svetlejše« je postalo sinonim lepega, civiliziranega, bo- gatega. Mnogo črnk pravi, da so na svetli koži poteze očitnejše ter da je nakit vidnejši. Ob »mitu bele kože« moramo omeniti tudi dejavnik diskriminacije, saj še danes (pre)večkrat lažje dobiš delo, če si »svetel«. Dokaz za to so različne organizacije, ki se v Franciji in drugod borijo za enakopravnost. Rasizem je namreč še vedno prisoten v naši družbi. Kaj pa ev-forija zadnjih mesecev v zvezi z ameriškim predsednikom Obamo? Mnogi pravijo, da se stvari spreminjajo. Morda se res, ampak vsaka medalja ima dve plati: nekateri poudarjajo Obamovo temno polt, drugi vidijo predvsem njegovo belo plat, saj je bila njegova mati belka. Nekateri menijo, da bo imel glede belilnih krem obraten učinek oziroma da se bo poraba le-teh zaradi njegovega lika še povečala. Medtem pa statistike kažejo, da je zdravstvenih problemov zaradi beljenja polti vedno več. V pariški bolnici St. Louis so že leta 1995 odprli posebno posvetovalnico. Belilne kreme so očitno simptom globljih družbenih problemov... Jana Radovič Ameriški pevec Michael Jackson si je kožo s kozmetičnimi izdelki in terapijami »mrtvaško« pobelil PRIREDITVE Nedelja, 8. februarja 2009 3 1 / GLEDALIŠČE razstava - Na Italijanskem inštitutu za kulturo v Ljubljani Paola Martinelli predstavlja svoje »sledi duševne geografije« LJUBLJANA - V ponedeljek, 9. februarja, ob 18. uri bo na Italijanskem inštitutu za kulturo v Ljubljani otvoritev osebne razstave slikarke Paole Martinella iz Furlanije-Julijske krajine. Kustos razstave je umetniški kritik Enzo Santese, ki bo na otvoritvi predstavil umetnico in pomen njenih del. Naslov razstave »Traccie di una geografia dell'ani-ma« kaže na globoko povezanost med zunanjo in notranjo krajino pri slikanju, kjer se z močnim prizadevanjem slavi združitev ustvarjalca z naravnimi fenomeni, ki so za avtorico vir navdiha. Značilnost njenega slikanja je abstraktnost z očitnim pridihom resničnosti, ki jo vsakič preoblikuje z energičnim občutkom za barve. Paola Martinella se s slikarstvom ukvarja že več kot petintrideset let in njena vnema pri študiju sodobnih umetnostnih smeri in osebni rasti je vedno večja. Njeno samoučenje dopolnjujejo spretnosti, ki jih je osvojila na različnih risarskih in slikarskih tečajih. Doma in v tujini (Avstrija, Slovenija, Turčija, Madžarska) se je predstavila tako na osebnih kot na skupnih razstavah in je članica umetnostnega in kulturnega združenja Aura iz Furlanije-Julijske krajine, s katerim sodeluje pri projektih širjenja kulture in umetnosti. Njena dela sestavljajo zasebne in javne zbirke tako v Italiji kot v tujini. Razstava bo odprta do 6. marca po naslednjem urniku: v dneh od ponedeljka do četrtka od 9. do 16. ure, ob petkih pa od 9. do 13. ure. Podrobnejše informacije so na voljo na spletni strani www.iicljubljana.esteri.it. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ DAN SLOVENSKE KULTURE »...in čujem te; klavir igra...«, / Posvečeno stoti obletnici Glasbene matice v Trstu. Scenarij - Tatjana Rojc, izvirna glasba - Aleksander Ipavec, režiser -Gregor Geč. Danes, 8. februarja ob 16.30 v gledališču Ristori v Čedadu, v torek, 10. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu in v četrtek, 12. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. TRST Slovensko stalno gledališče MALA DVORANA Tamara Matevc: »Zaljubljeni v smrt« / Posvečeno Fulviu Tomizzi ob 10-le-tnici njegove smrti. Režija: Samo M. Strelec. Urnik: danes, 8. ob 16.00, v četrtek, 12. ob 19.30 (z italijanskimi nad-napisi),v četrtek, 26. ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), v petek, 27. ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), v soboto, 28. ob 20.30 (z italijanskimi nad-napisi) ter v nedeljo, 29. februarja ob 16.00. Gledališče Rossetti Joseph Conrad: »L'Agente segreto« / Režija: Marco Sciaccaluga. Nastopajo: Alice Arcuri, Gianluca Gobbi. Urnik: danes, 8. februarja ob 16.00. Henrik Ibsen: »Casa di bambola« / Režija: Leo Muscato. Nastopata: Lunetta Savino in Paolo Besegato. Urnik: v torek, 10. in v sredo, 11. februarja ob 20.30. DVORANA BARTOLI Riccardo Maranzana in Massimo So-maglino: »Cercivento«. / Režija: Massimo Somaglino. Urnik: od srede, 11. do sobote, 14. ob 21.00 in v nedeljo, 15. februarja ob 17.00. La Contrada -Gledališče Orazio Bobbio Eduardo De Filippo: »Ditegli sempre di si« / Nastopa Stalno gledališče iz Ka-labrije. Režija: Geppy Gleijeses. Urnik: v petek, 13. in v soboto, 14. ob 20.30, v nedeljo, 15. ob 16.30, v torek, 17. ob 16.30, v sredo, 18., v četrtek, 19. v petek, 20. in v soboto, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. februarja ob 16.30. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V petek, 13. februarja ob 20.30 / V okviru niza "Iskrivi smeh na ustih vseh" bo nastop dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež s komedijo Branislava Nušica: »Kaj bodo rekli ljudje...?« v režiji Jožeta Hrovata. TRŽIČ Občinska dvorana V petek, 13. februarja ob 20.45 / Valeria Raimondi in Enrico Castellani: »Made in Italy«. _SLOVENIJA_ KOZINA Kulturni dom V petek, 13. februarja ob 20.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. OTLICA NAD AJDOVŠČINO Kulturni dom Danes, 8. februarja ob 17.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 9. februarja ob 19.30 / Terry Johnson: »Diplomiranec«. Gostuje Slovensko ljudsko gledališče Celje. V torek, 10. in v sredo, 11. ob 18.00, v četrtek, 12. ob 17.00 in v soboto, 14. februarja ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. Mala drama Jutri, 9. februarja ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V torek, 10. februarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V petek, 13. in v soboto, 14. februarja ob 20.00 / Žanina Mirčevska: »Žrelo«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder V torek, 10. in v sredo, 11. ob 19.30, v četrtek, 12. ob 20.00 in v soboto, 14. februarja ob 19.30 / Olja Muhina »Tanja - Tanja«. V petek, 13. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. Mala scena Jutri, 9. februarja ob 20.00 / Celinka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. V torek, 10. in v sredo, 11. februarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V četrtek, 12. februarja ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V petek, 13. februarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V soboto, 14. februarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. Šentjakobsko gledališče Jutri, 9. in v torek, 10. februarja ob 17.00 / J. Austin - J.Jory: »Prevzetnost in pristranost«.Romantična komedija v režiji Z. Šedelbauerja. V sredo, 11. februarja ob 19.30 / A. Ni-colaj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija Janez Starina. V petek, 13. februarja ob 11.00 / W. Allen: »Bog«, (komedija), režija in priredba Gašper Tič. Cankarjev dom Heiner Müller: »Macbeth«, Štihova dvorana / Nastopajo: Mini teater, CD, Novo kazalište Zagreb in ZeKaEm. Režija: Ivica Buljan. Urnik: danes, 8. februarja ob 20.00. V petek, 13. in v soboto, 14. februarja ob 20.00, Dvorana Duše Počkaj / »Kot kaplja dežja v usta molka«. Koncept in režija: Irena Tomažin. Ustvarjalca in izvajalca: Primož Bezjak in Irena Tomažin. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti V četrtek, 12. februarja ob 21.00 / Biagio Antonacci, koncert - »Il cielo ha una porta sola«. V petek, 13. in v soboto, 14. februarja ob 20.30 / Franco Battiato, koncert - »Live in Theatre '09«. V nedeljo, 15. februarja ob 21.00 / Vi-nicio Caposella, koncert - »Solo Show«. KRIŽ Slomškov dom Danes, 8. februarja ob 17.00 / Zaključni koncert udeležencev akademije iz Češke in Slovaške, pod mentorstvom maestra Aleksandra Švaba. Klavirska spremljava Jan Grbec. GORICA Kulturni dom V torek, 10. februarja ob 20.45 / "Across the border 2009", koncert »An-tidotum Tarantualae« iz Apulije - po-klon kantavtorju Matteju Salvatoreju. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 10. februarja ob 20.45 / Steven Isserlis - violončelo in Olli Mustonen - klavir. ZONCOLAN Apres-ski Danes, 8. februarja od 12.00 do 15.00 / Koncert skupine »3 prašički«. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Jutri, 9. februarja ob 20.00 / Koncert ob slovenskem kulturnem prazniku: Jure Tori - harmonika in Ewald Oberlaitner - kontrabas. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 8., v torek, 10. in v nedeljo, 14. februarja ob 19.30 / Ob 30-letnici glasbenega delovanja, Zoran Predin: Jubilejni tris za zaljubljene. V sredo, 11. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Iveta Apkalna - orgle. V četrtek, 12. in v petek, 13. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Ari Rasilainen. Solistka: Hisako Kava-mura - klavir. Šentjakobsko gledališče V soboto, 14. februarja ob 19.30 / J. Jacobs - Roza: »Briljantina«, (muzikal), režija in koreografija Mojca Horvat. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stavba nekdanjega šolskega skrbništva, (Ul Santi Martiri 3): do 15. februarja bo na ogled razstava o Brunu Pincherleju. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Galerija Rettori Tribbio 2: do 13. februarja bo pod naslovom »Un intimita preziosa« razstavljal slikar Tiziano Lombardini. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija: do 20. februarja razstavlja Matej Sussi »Zimska idila -akvareli«. Ogled od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. SKD Igo Gruden: do 15. februarja bo na ogled osebna razstava »Skrivnosti Krasa« Claudie Raza. Ogled je možen ob sobotah od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 12.00. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 16. februarja je na ogled skupinska razstava del nastalih na mednarodni likovni koloniji Monošter 2007 na Madžarskem. Razstavljali bodo Baky Péter (Madžarska), Borsos Péter (Madžarska), Paolo Cervi Kervischer (Italija), Csuta Gyor-gy (Madžarska), Endre Gontér (Slovenija), Goce Kalajdžiski (Slovenija), Ka-racsony Kata (Madžarska), Metka Kavčič (Slovenija) in Kovacs Ferenc (Madžarska). Urnik: od ponedeljka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 18. uro ter v večernih urah med prireditvami. "Gorica se spominja" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; še danes, 8. februarja med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481-383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481535764). Državna knjižnica, (Ul. Mameli): jutri, 9. februarja, ob 12. uri odprtje fotografske razstave udeležencev mednarodnega natečaja »Venice International Photo Contest«; na ogled bo do 27. februarja, od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. HRPELJE Kulturni dom: do 9. februarja je razstava slik likovnega krožka Hrpelje - Kozina, ki deluje v okviru Društva likovnih pedagogov Primorja. SEŽANA MC podlaga: do 28. februarja je na ogled razstava »Bienale male laične ilustracije«. Kosovelova knjižnica: na ogled likovna razstava Marjana Miklavca. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jo-zica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. NOVA GORICA Kulturni dom: fotografska razstava Raj-ka Bizjaka Zvezdni prah - inkarnacija. Na ogled do 27. februarja od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). CERKNO Cerkljanski muzej: do 1. marca bo na ogled muzejska razstava razglednic »Po naših krajih od Javornika do Pore-zna«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Narodna galerija (Cankarjeva 20): še danes, 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Cankarjev dom, Galerija CD: do 15. februarja na ogled "8. slovenski bienale ilustracije (SBI)" »Podoba knjige ... knjiga podob ...«. Pregled dveletne produkcije slovenskih ilustratorjev vseh generacij. NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (7. 2. 2009) Vodoravno: omama, Elois, akt, zavarovanci, dva, otor, Sete, Ce-rar, nekaternik, Mira, Ada, Tilen, Ann, Fedora, klarinet, Veronese, Tanaro, mer, Anit, sova, Kartagina, Trapani, SAF, Aversa, Cigui, E. N., Vera, zanos, kaljenje, oris, alanin, Mel, Andaluzija, Lot, Mariner, kečap, jed, Ono, otka, Bo, Al, Ni, Aca; na sliki: Massimo Veronese. Testenine AGNESI več vrst 500 g, 1,18 €/ kg € 5,90\ . ust 40%\ Kava SPLENDID klasična aroma € 4 x 250 g € 4,19 so« i Tekoči detergent SOLE bianco solare, 2 plastenki x 2,51 Pivo DREHER 6 x 66 d 0,89 € /liter Udarno vrtalno kladivo, 3 funkcije, 780 w WALKER • 3 funkcije: vrtanje, udarjanje, udarno vrtanje • SDS hitro-vpenjalna glava Plus z dodatki v priročnem kovčku ^ poleg tega... branimo naše kupce nizamo cene in dvigujemo kupno moc cene za vec kot 150 artiklov so pri nas znižane m zamrznjene do 31. marca 2009 DANES ODPRTO Hipermarket Emisfero ^^^^^ monfalcone/tržič (go) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 ^^ ponedeljek: 14.30 - 20.30 od torka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30- nedelja: 9.30 - 20.00 EMISFERO NAJDETE TUDI V KRAJIH: BELLUNO, FIUME VENETO (PN), PERUGIA, SCORZE' (VE), SILEA (TV), VICENZA, VITTORIO VENETO (TV), ZANE (VI)