Št. 87 (14.483) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 ___ 7200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 PONEDELJEK, 29. MARCA 1993 JIauja_/ jamstveno obvestilo za predsednika poslancev kd in bivšega notranjega ministria gavo Škandal v Neaplju Sodniki poslali obvestila tudi Cirinu Pomicinu, Vitu, Meu (vsi KD) in Mastrantuonu (PSI) - Gava zavrača obtožbe in pravi, da se kamora in mafija s skesanci maščujeta njemu in Andreottiju aff' c™1 dogovor, saj je hod la)b°lisi način za iz-krlZe (< sedanje vsesplošne danaSie prava kronava hTdrnaHasbulato-noen n a druge udeležence so k;i. P°gajanj. Poslanci grani • IPnenia. da so izi-te-ddjuaml iz pol,. nai bfbilr!1 °^m’a’ kar Pa je konm- ned°Pustno, saj' i kongres naivitii _' Lecin je včeraj improviziral govor s tovornjaka (Fotokolot AP) Sedniku8M V- Rusiik pred- ta)nodto e cm^so 0Citali Hm bi „ P1 °macii°. s katero diktator bL,e Želel Polastiti tako so°r®ke oblasti. Prav ve rl^^b.dajeicino-in p0jiti 6 v gospodarstvu dijo R nem sistemu vo- 5£ČS;S£S£ Šgf&ES svojimi potezami naj bi enkrat v korist predsednika, drugič v korist parlamenta povzročil vsesplošno zmedo v političnem dogovarjanju, poleg tega pa naj bi parlament zavajal z napačnimi informacijami ter ga s tovrstnimi predlogi postavljal pred izvršena dejstva. Zato je večina govornikov menila, da je potrebno glasovati tudi o nezaupnici predsedniku parlamenta. Kongres je sporazum v celoti zavrnil. Ruska ustava določa, da je za izrek nezaupnice predsedniku Ruske federacije potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev kongresa, za izrek nezaupnice predsedniku ruskega parlamenta pa navadna večina vseh poslancev. Kongres se je odločil, da bodo poslanci glasovali v posebnih kabinah, da bi s tem zagotovili največjo možno tajnost glasovanja. Predsednik Jelcin je nato v spremstvu svojih svetovalcev in ministra za državno varnost Baranikova odšel na trg pred Kremljem, kjer je že od zgodnjega jutra vztrajalo približno 15.000 njegovih pristašev. V čustvenem govoru je izjavil, da ne bo upošteval izidov glasovanja v kongresu, temveč bo upošteval voljo ruskega ljudstva, izraženo na aprilskem referendumu; če ga ljudstvo ne bo podprlo, bo odstopil, če pa bo dobil podporo ljudstva, bo še in- tenzivneje uvajal reforme na vsa področja življenja v državi. »O usodi Rusije ne more odločati nekaj sto ljudi, o tem lahko odločate samo vi, rusko ljudstvo!« je množici navdušenih ljudi vidno vzhičen povedal predsednik Boris Jelcin. Rezulati tajnega glasovanja pa so pokazali, da Jelcinovi nasprotniki niso dovolj močni, da bi Jelcina pravno-formalno odstavili s predsedniškega položaja. Za nezaupnico predsedniku Jelcinu bi moralo glasovati 689 poslancev kongresa, glasovalo pa jih je le 590. Tudi predsedniku parlamenta Hasbulatovu kongres ni izrekel nezaupnice. (Reuter, AFP) FRANCIJA / PROJEKCIJE V Franciji zmaga koalicije RPR-UDF Levica nekoliko ublažilo svoj porazLe Pen ni bil izvoljen, Zeleni ostali brez poslancev PARIZ - Sinočnje projekcije so potrjevale napovedi, da levici v drugem krogu francoskih političnih volitev ne bo uspelo popraviti težkega poraza iz prvega kroga. Sredinsko-desna koalicija naj bi prejela več kot 80% glasov, in sicer 476 poslancev (248 poslancev za neogolistično RPR, 220 poslancev za centristično UDF in 8 poslancev za druge desne skupine). Socialisti naj bi prejeli 75 poslancev, komunisti 25, Le Penova Nacionalna fronta enega, Zeleni pa nobenega. Iz teh projekcij pa je vseeno razvidno, da je levica nekoliko ublažila svoj poraz, toliko bolj, ker je bila udeležba izredno nizka, saj se volitev ni udeležilo skoraj 31% volilnih upravičencev. Presenetljive so tudi ugotovitve, da so volilci obrnili hrbet pomembnim kandidatom, saj niso izvolili dosedanjega zunanjega ministra Rolanda Dumasa, ministra za šolstvo Lionela Jospina in pravosodnega ministra Michela Vauzellea. Projekcije navajajo tudi, da ne bo izvoljen Jean Marie Le Pen, medtem ko je bil izvoljen vodja komunistov Georges Marchais. Sreča se je nasmehnila tudi dosedanjemu premierju Berege-voyju in socialističnemu sekretarju Fabiusu, ki sta prepričljivo potolkla njuna tekmeca. Sinoči je Fa-bius samokritično navedel, da je porazu socialistov med drugim botrovala »moralna šibkost«, »nejasni posli«, brezposelnost in padec komunizma. Pozval je na ob- novo levice, ki mora premostiti notranja razhajanja in frakcio-naški boj. Bivši socialistični premier Rocard pa je kljub porazu napovedal, da bo kandidiral na predsedniških volitvah. Ob vsem tem je popolnoma jasno, da je v Franciji prišlo do alternative in da bo moral predsednik Mitterran poveriti mandat za sestavo nove vlade enemu od zmagovalcev. V Parizu so tudi sinoči trdili, da se bo Mitterrand odločil za bivšega finančnega ministra Balla-durja, saj sta Giscard d’ Estaing in Jacques Chirac že napovedala, da nimata pretenzij. ALTERNATIVE SPORTS H4 \ r, r< pr &E t ir toph' r e TRST - Ul. Diaz, 1 (100 m od trga Unita) Tel. 040/362459 Predsednik Mitterrand je volil v Chateauju Chinonu (AP) ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Kako je z denarjem za osimske ceste? Lista za Trst je Zmagoslavo objavila vest, da je Rim zamrznil več kot sto milijonov dolarjev investicij za gradnjo tako imenovanih osimskih cest v Sloveniji. In to vse dokler ne bo Slovenija pokazala "dobre volje* na poosimskih pogajanjih. ......................stran 2.. Za drugačen odnos do beguncev iz BiH Na tržaški univerzi se je včeraj zaključil tridnevni italijansko-slovenski seminar o mednarodni zaščiti beguncev. ......................stran 2.. Italijani praznih rok Na dirkah v Italiji so italijanski motociklisti ostali praznih rok. Med zmagovalci gre omeniti Američana Kevina Schvvantza, ki je osvojil prvo mesto v prestižnem pollitrskem razredu. V Braziliji Senna V dirki za veliko nagrado Brazlije v intertagosu je zmagal domačin Ayrton Senna. Dirko so nekaj časa prekinili zaradi dežja, bilo pa je tudi mnogo nesreč. Ene od teh je bil žrtev, ko je bil trdno na prvem mestu tudi Francoz Prost na williamsu renault. stran 8. Jadranovci skoraj zanesljivo v nižji ligi Po včerajšnjem porazu v Portu Sant’ Elpidiu (89:105) so Jadranovi košarkarji skoraj zanesljivo nazadovali v C ligo. V' prvem polčasu, ko je bil izid izenačen (48:48), so jadranovci v začetku drugega polčasa spet docela popustili in ndto tudi visoko izgubili. stran 11 Železniška nesreča v Južni Koreji Najmanj 67 oseb je izgubilo življenje in 120 jih je bilo ranjenih, ko je v predmestju južnoko-rejskega Pusana včeraj iztriril ekspresni vlak. stran 15. rr PRIMORSKA POJE —i Praznično v Naborjetu NABORJET - Slovenska pesem je oplemenitila Beneško palačo v Naborjetu, kjer so včeraj pripravili enega od letošnjih koncertov Primorska poje. Podobno kot pred dvema tednoma s Koroško poje, ljudje iz Kanalske doline so z navdušenjem in ob izredno velikem številu sprejeli pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev, ki si ji je ob tej priložnosti pridružila Gorska skupnost za Kanalsko dolino. Praznik petja in prijateljstva torej, ki Zeli prispevati k pre-magovaju nesporazumov in ustvariti pogoje za bogato kulturno izmenjavo. To je v slovenščini in italijanščini poudaril odbornik za kmetijstvo Gorske skupnosti Edoardo Kravanja, ki je pozdravil v imenu vseh prebivalcev te doline. Sam koncert so uvedle pevke Višarskega kvinteta, na njem pa so nastopili še kvintet Su-mus iz Vipave, moška pevska skupina Akord iz Podgore, ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Skednja, moški pevski zbor Iskra iz Bovca, moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline ter mešani pevski zbor iz Podgore. Rudi Pavšič ITALIJA, FURLANIJA JULUSKA KRAJINA 2 Ponedeljek, 29. marca 1993 % KOMENTAR Ali je Rim »zamrznil« avtoceste Sandor Tence TRST - Ni novost, da nacionalisti rovarijo proti resničnim interesom Trsta in da izkoriščajo vsako priložnost za nova trenja in nove napetosti v tem nemirnem mestu. To sodi v njihovo naravo in v njihove predvolilne raCunice, saj je šovinistična demagogija edino politično orožje, s katerim razpolagajo. Človek pa se mora resno zamisliti, ko vlada in uradna telesa nasedajo njihovim praznim parolam in ko osvajajo njihova stališča. Vladni podtajnik Giulio Camber (Lista za Trst) je zmagoslavno razglasil, da je Rim zamrznil 110 milijonov dolarjev, ki jih je svojCas namenil Sloveniji za gradnjo znanih osimskih avtocest, in mu očitno še zdaleč ni mar, da so te ceste dejansko v interesu Italije in njenega odpiranja na Vzhod ter v prvi vrsti v interesu samega Trsta. Zamrznitev teh finansiranj - je dejal Camber - bo veljala vse dokler ne bo Slovenija pokazala dobre volje za rešitev spornih vprašanj, ki so vezana na vračanja imovine in premoženja istrskim beguncem. Listarskemu podtajniku naj bi to zagotovil celo veleposlanik Ser-gio Berlinguer, ki vodi italijansko delegacijo na pogajanjih s Slovenijo. Begunska združenja so ”vest“, ki jo je posredoval Camber, sprejela naravnost zmagoslavno. Njihov voditelj odv. Sardos Albertini je rekel, da iz Rima "končno prihajajo spodbudne vesti” in napovedal, da bo v kratkem šel v Zagreb. Predsednika Franja Tudjmana bo namreč opozoril, da hoče Slovenija na nek način preskočiti Zagreb v pogovorih z Italijo. Nacionalisti nadaljujejo na znani razdiralni poti. In do tukaj nic novega. Nesprejemljivo pa bi bilo, ko bi Camberjeva trditev odgovarjala resnici. V tem primeru bi bili priCa novemu, a tokrat povsem uradnemu izsiljevanju. Iz Rima zato pričakujemo Čimprejšnja pojasnila v zvezi s to (novo) afero. ANDREOTTI / REAKCIJE NA JAMSTVENO OBVESTILO Italijanska kriza zadobiva vedno bolj zaskrbljive razsežnosti Vojmir Tavčar RIM - Preiskava o podkupninski aferi, ki so jo zaceli milanski sodniki in ki je razmajala sedanjo strukturo italijanske oblasti, že bledi ob ukrepih neapeljskih in siciljskih sodnikov, ki začenjajo razkrivati drugačno, še veliko nevarnejšo rano italijanske stvarnosti: splet med kriminalom in politiko. V soboto je kot bomba odjeknila novica o jamstvenem obvestilu doživ-ljenjskemu senatorju Giuliu Andreottiju, sinoči, okoli 19. ure nova »bomba«: pet jamstvenih obvestil neapeljskim veljakom, osumljenim kamoristiCnega združevanja. Osamljeni niso tako vidne osebnosti kot »nerjavljivi« Giulio Andreotti, a so kljub vsemu veliki kalibri italijanske politike. Jamstvena obvestila so dobili senator Antonio Gava, bivši notranji minister in sedaj predsednik senatorske skupine KD, bivši proračunski minister Paolo Cirino Pomicino, poslanca Alfredo Vito in Vin-cenzo Meo ter socialistični parlamentarec Raf- faele Mastrantuono. Udarec je tolikšen, da se marsikdo že sprašuje, kaj se še lahko zgodi na italijanski politični sceni. Med vsemi je včeraj po jamstvenem obvestilu izkazoval največ hladne krvi prav senator Giulio Andreotti, ki se je kot vsako nedeljo z ženo Li-vio odpravil k maši. Novinarjem, ki so ga pričakali, je poudaril, da je med avtorji zakona o skesancih in dodal, da se ne kesa zaradi tistega zakona. Tudi zaradi tega Ime, ki se je pojavilo ob robu skoraj vseh škandalov RIM - V slabi pol uri je novica obšla ves svet. Teleprinterji agencije Ansa niso še odtipkali izjave, s katero je bivši premier Giulio Andreotti v soboto popoldan napovedal, da so mu palermski sodniki naslovili jamstveno obvestilo, ko so stroji svetovnih agencij zaceli brneti. In ni čudno: Giulio Andreotti ni samo italijanski politik z najdaljšo kariero, pač pa državnik, ki je znan povsod, saj je bil še do lani poslušani sobesednik vseh oblastnikov našega planeta. Svojo kariero je Andreotti, letnik 1919, začel takoj po vojni kot eden najmlajših poslancev ustavodajne skupščine. Nekaj let pozneje je bil prvič elan vlade kot podtajnik in odtlej ga najbrž ni bilo kabineta, v katerem ne bi sedel. Bil je dolgoletni obrambni minister, sedel je na stol gospodarskega ministra, vodil je itatijansko zunanjo politiko, sedemkrat pa je bil predsednik vlade. In lani se mu je za las izmuznila še zadnja najvišja stopnička: palača Kvirinala. Ob tem pa je bil Giulio Andreotti tudi eden od politikov, katerih ime se je pojavljalo ob robu skoraj vseh škandalov, ki so izbruhnili v Italiji. Kar 26 krat je pristojna parlamentarna komisija razpravljala o odvzemu parlamentarne imunitete, a je vselej zavrnila te zahteve. Največkrat je zašel v težave zaradi svojih nevarnih prijateljstev: »črni« princ Junio Va-lerio Borghese, novinar Mino Pecorelli, general De Lorenzo, mafijski banCnik Michele Sindona, bivši palermski Zupan Vito Cianci-mino, sef tajne framazon-ske lože P2 Licio Gelli, poslovnež Giuseppe Ciarrapi-co, evropski poslanec Salvo Lima so samo nekatera od imen Andreottijevih znancev. In niso dobra druščina. (VT) »me pričevanja skesancev ne morejo raniti, saj sem v boju zoper mafijo naredil vec kot svojo dolžnost.« Andreotti je očitno izbral svojo obrambno strategijo, ki se ne razklikuje veliko od tiste, ki se je je posluževal v vseh teh letih, da je zavrnil govorice: mirno zanikanje obtožb, navajanje svojih zaslug v protidokaz. Tudi včeraj bivši predsednik vlade palermskim sodnikom ni očital ničesar. Naredili so svojo dolžnost. Ob hladno kri je bil v zadnjih mesecih Giulio Andreotti samo enkrat, in sicer pred nekaj meseci, ko je New York Times objavil obtožbe skesancev zoper njega in namigoval na njegovo morebitno povezanost z mafijo. Tedaj je zagrozil, da bo že poravnal račune. Sicer pa je jamstveno obvestilo Giuliu Andreottiju tolikšna bomba, da je italijanski politični svet kar osupnil in izjave, Čeprav številne, so bile manj vsiljive kot ob drugih priložnostih. KD, ki je s tajništvom v soboto zvečer branila Andreottija, je včeraj v glavnem molčala. Molčal je tudi Vatikan, ki se je omejil le na »osuplost in neverjetnost«, medtem Utemeljitve za uvedbo sodnega postopka ko je v obrambo Andreottija dvignil svoj glas bivši vodja tajne frama-zonske lože P2 Licio Gelli. Ostra je bila predvsem opozicija. S skrajne leve je vžgala z vsemi topovi Mreža: Leoluca Orlando, Nando dalla Chiesa in Carmine Mancuso so poudarili svoje obtožbe bivšemu predsedniku vlade, z desne pa je streljal tajnik MSI Gian-franco Fini, ki je zagrozil, da se njegova stranka ne bo vec udeleževala sej ne v senatu ne v poslanski zbornici, da bi podčrtal delegitimirano-st sedanjega parlamenta. Tako Mreža, kot MSI kot tudi SKP so prav v luči tega dogajanja zahtevali takojšen razpust parlamenta. Najbolj alarmiran je bil republikanski tajnik Giorgio Bogi. Predsedniku republike Scalfaru je predlagal »izredno pobudo v javno korist« s sodelovanjem vseh demokratičnih sil. Po Bo-giju Scalfaro lahko to zahteva od strank glede na »ekstremno krizo«, ki jo preživlja Italija. Potrebna je nova vlada, »ki naj že s prvimi ukrepi vrne zaupanje ljudem«. Zakaj tolikšna zaskrbljenost? Po podkupninski aferi je z jamstvenim obvestilom Andreottiju italijanska kriza zadobila mednarodno razsežnost. RIM - Italijanski parlament naj pove sodnikom, ali naj poglobijo odnos med mafijo in politiko. To je osnovna nit in glavno vprašanje, ki ga palermski sodniki zastavljajo senatu z zahtevo, naj senat odvzame imuniteto Giuliu Andreottiju in naj jim omogoči nadaljnji sodni postopek. Okrog 250 strani debel sveženj z zahtevo in s priloženim dokaznim gradivom je bil izročen predsedstvu senata v soboto, komisija za odvzem parlamentarne imunitete pa ga bo začela preučevati najbrž že ta teden. V svojem utemeljevanju sodniki poudarjajo, da jamstveno obvestilo ni »predhodna obsodba«, dodajajo pa vsekakor, da ugotovljene okoliščine velja poglobiti. Jamstveno obvestilo in zahteva, ki so jo palermski sodniki nalsovili senatu, temeljita predvsem na pričevanju skesancev, a tudi na preverjanju nekaterih okoliščin. In scenarij, ki ga nakazujejo sodniki, je sledeč: evropski poslanec Salvo Lima, ki je bil ubit lani le nekaj tednov pred aprilskimi volitvami in ki je bil vodja Andreottijev© struje na Siciliji, je bil neke vrste vezni člen med interesi mafije ter krajevnimi ter vsedržavnimi središči oblasti, ki bi interesom mafije lahko ugodili. Ti interesi pa so bili dvojni: po eni strani je mafija želela vplivati predvsem na sodne senate, ki so sodili v procesih zoper mafijcem, po drugi pa je bila zainteresirana zato, da bi podjetja, ki so bila povezana z njo ali pod njenim vplivom, zmagala n g., dražbah za javna dela tako v Italiji kot na tujem. Na krajevni ravni naj bi se Lima za to povezovalno vlogo posluževal ožjih sodelavcev kot sta bila poslanec Mari0 D’Acquisto, in bivši palermski župan Nell° Martelluci, na vsedržavni ravni pa naj bi izkoriščal predvsem svoj odnos z Andreottijem. Ob tem pa naj bi sodniki navedli še del okoliščin, ki zadevajo preiskave o umoru novinarja Mina Pecorellija in kampanje njegove tiskovne agencije OP ter odn°s med Michelejem Sindo-no, Giuseppejem Inzeril' lom in Liciom Gellijem-(V.T.) TRST / ITAUJANSKO-SLOVENSKI POSVET O MEDNARODNI ZAŠČITI BEGUNCEV Beguncem je freba omogočiti vključevanje v novo okolje Zaključne ugotovitve direktorja Čira Christopherja Heina Breda Pahor TRST - Večina beguncev iz območja bivše Jugoslavije sicer živi v prepričanju in nenehnem pričakovanju povratka na svoje domove, vendar pa razvoj dogodkov iz dneva v dan podira takšne sanje; njihovo bivanje v Sloveniji ali v Italiji zatorej postaja trajnejše in zato je nujno, da pride do sprememb v pristopu do reševanja tega vprašanja. Kaj bi bilo treba najprej storiti? Nevladne organizacije, ki se v Italiji največkrat na prostovoljni bazi, vendar zelo konkretno ukvarjajo z vprašanji beguncev, imajo glede tega zelo jasna stališča. Ob zaključku tržaškega tridnevnega ita-lijansko-slovenskega seminarja o mednarodni zaščiti beguncev in pri-bežnikov je ta stališča povzel Christopher He- in, direktor Italijanskega sveta za begunce (Cir), ki združuje italijanske nevladne organizacije, sodi pa pod pokroviteljstvo Visokega komisarjata OZN za begunce. Tudi na osnovi spoznanj in informacij, ki so jih na tržaškem seminarju podali številni strokovnjaki, je Hein v imenu prirediteljev - simpozij sta pripravila sekcija Združenja katoliških delavcev (ACLI) za FJK in Cir - strnil nekaj bistvenih zahtev naslovljenih na italijansko in slovensko vlado. Trenutno Italija drago plačuje za oskrbo beguncev v zbirnih centrih: izkazalo se je, je zatrdil Hein, da je zapiranje oseb za daljša obdobja v kampe s psihološkega vidika škodljivo, istočasno pa povsem neproduktivno. Zato Cir predlaga, da bi begunce, ki so že dalj časa v centrih, razmestili po raznih občinah in jih ob javni finančni pomoči namestili po družinah. Istočasno bi morali dodeliti začasnim beguncem, ki so vse manj začasni, pravico do začasne zaposlitve: po izjavah prirediteljev tržaškega seminarja naj bi bil že v pripravi ustrezen odlok. Na nivoju sodelovanja med vladnimi in nevladnimi organizacijami, je nadaljeval Hein, bi moralo priti do večje koordinacije, zato da bi tudi bolje usmerjali razpoložljiva sredstva. Ob tem velja še enkrat poudariti, da so bile pobude italijanskih nevladnih organizacij v konkretnem večkrat veliko bolj učinkovite od iniciativ javnih ustanov. To še posebej velja za deželo Furlanij o-Julij sko krajino, kjer se je solidarnost do bosanskih beguncev najbolj pogosto odražala prav v prizadevanjih mirovnikov in drugih prostovoljnih organizacij. In končno bi morali na italijanskih mejnih prehodih upoštevati določila zakona št. 390, ki beguncem iz območja bivše Jugoslavije omogočajo vstop na osnovi osebnega dokumenta (ne rabijo torej posebnih dovoljenj). Glede Slovenije je Hein dejal, da celotnega položaja v zvezi z begunci in pribežniki ne pozna tako dobro, kot v Italiji, vsekakor pa bi slovenskim oblastem priporočil, naj v nobeni smeri ne omejujejo prihoda in prehajanja beguncev, naj pospešujejo pretok beguncev preko državnega ozemlja v druge države, naj ne zavračajo beguncev in naj ne otežujejo dovoza pomoCi za celotno območje bivše Jugoslavije. Kot je že iz včerajšnjih sklepnih povzetkov razvidno, se je tržaški seminar, ki je bil zastavljen dvodelno, skoraj v celoti prevesil v "bosansko" smer in zanemaril splošnejši okvir problematike. Po oceni organizatorjev je povsem razumljivo in tudi prav, da je do tega prišlo, saj je bila med izrazitimi nameni srečanja tudi krepitev solidarno- sti, ki se kaže predvsem v konkretnem: in trenutno je najbolj boleče vprašanje prav položaj beguncev iz BiH. V deželi Furlaniji-Julijski krajini in še posebej v Trstu stopnja občutljivosti do tega vprašanja ni bila visoka, nasprotno, saj je velikokrat prihajalo do pojavov nestrpnosti: tudi zato - so na včerajšnji zaključni tiskovni konferenci dejali krajevni predstavniki ACLI - se je Združenje odločilo, da izvede seminar tudi kot "visoko pričevanje zavesti proti nestrpnosti". Seminar, pri organizaciji katerega sta sodelovala tudi Rdeči križ Slovenije in slovenska Karitas, pa je bil nedvomno tudi odlična priložnost za začetek italijansko-slovenskega dialoga o teh- vprašanjih, ki se seveda mora nadaljevati. ČEDAD / O OSIMU Predavanje prof. Jožeta Pirjevca v društvu Ivan Trinko Zgodovinski prikaz odnosov na meji JOLE NAMOR _____BENETKE / ZANIMIV POSVET_ Osimo: Istra najbrž ključno vprašanje Zelo previdna stališča ministra Colomba Sandor Tence ČEDAD - Vprašanje zaščite slovenske in italijanske manjšine, nevarnost nacionalističnih pojavov v Sloveniji in predvsem v Italiji, kjer smo v zadnjih časih priča celo zaskrbljujoči pobudi za revizijo meje, vloga Cerkve v slovensko-italijanskih odnosih: to so samo nekatera vprašanja, ki jih je prof. Jože Pirjevec razčlenil v poglobljeni razpravi v petek zvečer na društvu Ivan Trinko v Čedadu, kjer je predaval o Osimu v luči odnosov med Italijo in Slovenijo. Pogajanja med državama za nadgradnjo osimskih sporazumov so že v teku, reakcije s strani nacionalističnih krogov so tudi v Na-diških dolinah vse bolj ostre, natančna, strokovna informacija o zgodovinski poti, ki je privedla do podpisa sporazumov pa je vsekakor nezadostna. Zato je predavanje prof. Pirjevca, ki je podal izčrpen zgodovinski prikaz odnosov med državama s pregledom slovenske zgodovine od prejšnjega stoletja s pomladjo narodov do današnjih dni, s posebnim poudarkom, seveda, na mednarodnih odnosih in pogajanjih za definiranje meje, je vzbudilo veliko zanimanje med slovensko in italijansko publiko in je sprožilo živahno razpravo. Psihološke pregrade, nesposobnost medsebojnega soočanja in komuniciranja zaznamujejo vseskozi odnose med Slovenci in Italijani v deželi Furlaniji - Julijski krajini in nič se ni spremenilo niti danes po zgodovinskih spremembah v Evropi. Veliko odgovornost v tem pogledu nosi šola, je med drugim dejal prof. Pirjevec, ki je obenem poudaril odsotnost oziroma neodpustljiv molk tukajšnjih intelektualcev. V njegovem predavanju je jasno prišla do izraza mednarodna razsežnost odnosov med Italijo in Slovenijo, tako po drugi svetovni vojni, ko sta se na tem območju konfrontirali velesili, kot v današnjih, znatno spremenjenih a nič manj zapletenih razmerah. Dokumenti niso še dostopni, je pa jasno, je dejal prof. Pirjevec, da je tudi do podpisa osimskih sporazumov prišlo zaradi pritiskov na Italijo s strani Združenih držav Amerike. Reševanje manjšinske problematike, je poudaril, je vsekakor zelo pereče evropsko vprašanje in zadeva številne države tako na Zahodu kot na Vzhodu. Zato je potrebna odločnejša vloga Evropske skupnosti. Na tej ravni je potreben mednarodni sporazum in oblikovanje tudi telesa, ki bo nadzoroval izvajanje dogovora v posameznih državah. BENETKE - Ali ima Rim sploh neko svojo politiko do nekdanje Jugoslavije in, če jo ima, kakšna je pravzaprav ta politika? Dvodnevni beneški posvet revije Limes ni odgovoril na to vprašanje, kljub temu, da so na njem sodelovali ugledni strokovnjaki in sam zunanji minister Emilio Colombo, čigar poseg je marsikateremu poslušalcu celo vzbudil sum, da Italija v tem trenutku dejansko nima neke svoje zunanje politike. Colombo je sicer užaljeno rekel, da ne sprejema teh "podlih podtikovanj", njegov poseg pa je bil v marsičem izrazito samoobramben, čeprav je treba ministru priznati dve "olajševalni okoliščini". Italijanska politična in družbena kriza se negativno odraža tudi v zunanji politiki, nekdanji šef diplomacije Gianni De Michelis pa je pustil za sabo veliko nerešenih vprašanj in - kot menijo nekateri diplomati - tudi veliko ruševin. Med poročili be-neškeg posveta je velik odmev doživel poseg Stefana Silvestrija, ki vodi državni inštitut za mednarodna in strateška vprašanja. Izhajal je iz ugotovitve, da je Italija hoCeš nočeš še vedno poraženka druge svetovne vojne, spremenjene mednarodne razmere po padcu berlinskega zidu pa še niso popolnoma zacelile te rane. Vsakršna ozemeljska zahteva Emilio Colombo do Slovenije in Hrvatske bi bila ne samo nesmiselna, a tudi diplomatsko (in politično) kratkovidna. Ce se bo Rim podrejal tržaškim pritiskom (kar se že dogaja) bo samo šibil svojo vlogo na pogajanjih z Zagrebom in Ljubljano. Silvestri je prepričan, da mora Italija pri reviziji Osima posvetiti prvenstveno pozornost gospodarskim problemom (širiti tržišča in ekonomski vpliv) ter pritiskati na Evropsko skupnost, da v doglednem Času sprejme obe novi državi. Na podoben način misli tudi veleposlanik in politolog Sergio Romano, ki je prepričan, da bi moral uradni Rim enkrat za vselej - z resnimi argumenti - utišati vse, ki si želijo spremembo meje. Razen, če si kdo ne želi nove ”juž- notirolske" situacije, novih optantov in novih žarišč napetosti, ki bi prej ali slej povzročila novo vojno. Na odnose s Slovenijo in Hrvatsko je treba gledati trezno in realistično. Tudi Romano je prepričan, da mora Italija pri nadgradnji Osima zaščititi predvsem svoje gospodarske interese, saj se bosta Slovenija in Hrvatska prej ali slej vključiti v ES. Na tej in na oni strani meje bomo tudi v prihodnosti, kot danes, imeli različne narode, 3 eno samo veliko politično in ekonomsko ”p°' lis". Colombo je bil v svojem govoru, kot rečeno, skrajno previden. »Ce obstaja v parlamentu politična večina, ki se zavzema za revizij0 meje, naj pride na dan s tem stališčem, ki ga b°; mo potem posredovali našim sogovornikom- C® bodo tudi oni na to pristali, bomo potem lahko problem rešili na osn°vl helsinške listine«, j® nekoliko pikolovsko pojasnil minister. Problem zase predstavljata Istra in italijanska manjšina (slovenske ni minister niti enkra omenil). Farnesina vse kakor še vedno upa, 03 bo Ljubljana, vsaj kar za^ deva italijansko manjšino, pristala na tristran ska pogajanja z in Zagrebom. IstrsK vprašanje je vsekakor te meljno vprašanje bodočih odnosov na tej meji oziroma na te mejah. KONCERTI / ZBOROVSKA REVIJA Prosek gostil Primorsko poje Drugi letošnji koncert no Tržaškem Prizor s sobotnega koncerta na Proseku, (f. Ferrari/KROMA) GOSTOVANJE Doživetje godbe iz Nabrežine v Belgiji Dcnes povratek Enkratno doživetje in nadvse dragocena izkušnja. Tako so nabrežin-ski godbeniki označili svoje gostovanje v An-twerpnu v Belgiji, kjer so se v soboto udeležili mednarodne revije godbenih orkestrov in bili deležni velike pozornosti. O njihovem gostovanju bomo podrobneje poročali, ko se bodo vrnili domov. Včerajšnji dan so vsekakor izkoristili za obisk Bruslja, kjer so si ogledali glavne zanimivosti. Sedaj jih Čaka dolg in naporen povratek. Odpotovali so iz Bruslja v sinočnjih poznih urah in se bodo preko Nemčije in Avstrije vrnili v Nabrežino predvidoma danes pozno zvečer. Verjetno krepko utrujeni a nedvomno zadovoljni. UNIVERZA / ROK Z^VRS V LJUBLJANI Sporočilo slovenskim maturantom Slavistično društvo Trst, Gorica, Videm opozarja maturante slovenskih višjih srednjih šol, ki bi se želeli v študijskem letu 1993/94 vpisati na katerokoli fakulteto v Sloveniji, da poteče rok za prijavo 3. aprila. Pravočasno prijavljeni kandidati, ki se še niso dokončno odločili za študijsko smer, lahko do 3. maja ali še pozneje prenesejo prijavo na drugo fakulteto. Kdor se odloča za študij v Ljubljani, naj do 3. aprila posije priporočeno prijavo brez prilog in brez takse na naslov: Center za razvoj univerze, 61001 Ljubljana, Poštni predal 524. Obrazec za prijavo se dobi v vseh knjigarnah v Sloveniji. V Narodni in studijski knjižnici v Trstu je na ogled Razpis za vspis v začetne letnike visokega šolstva in za sprejem v študentske domove v Studijskem letu 1993/94. V knjižnici si je mogoče ogledati tudi različne informativne publikacije univerze v Ljubljani. Posebno koristen je priročnik Univerzitetni študiji in poklici, namenjen dijakom, da bi lahko izbrali študijsko smer, ki je v skladu z njihovi interesi in sposobnostmi. Maturantom slovenskih višjih srednjih šol v zamejstvu je odprta pot na vse fakultete v Sloveniji. V soboto zvečer smo v kulturnem domu na Proseku prisluhnili še drugemu koncertu, ki je ^ okviru letošnje revije Primorska poje bil pred-viden na Tržaškem. Kot je v vezni besedi omenila Ksenja Starc, so s® Pobudnikom, Zvezi slovenskih kulturnih društev, ob tej priložno-sti pridružili pevci in Povke obeh domačih 2borov. Ob dobri organizacijski osnovi sobotnega zborovskega koncerta 8re na dostojno raven Uvrstiti še sam koncert-ni Uastop, ki so ga sou- stvarili kvintet SonCek in komorni zbor Ama-deus s Pivke, oktet Godovič iz Idrije, dekliški pevski zbor Grlica z Vipavskega in mešani pevski zbor Rup a Peč z Goriškega. Odličen zaključek je vztrajnemu naraščanju kakovosti ponudil mešani pevski zbor Primo-rec-Tabor, ki je pod vodstvom Matjaža Sce-ka napovedanemu programu z neverjetnim občutjem in zanosom dodal še Tomcevo skladbo Zagorski zvonovi. (Dam) PROCES / NA ZATOŽNI KLOPI TRIJE DESNIČARJI Obtožnica pomeni pravo novost za Trst Grozili naj bi Bogdanu Berdonu in Paolu Parovelu med njuno oddajo na radiu Opčine Po šestih letih se bodo trije mladi mi sovci končno znašli pred sodnikom. Prvič v Trstu pa se je zgodilo, da jih sodnik obtožuje na podlagi zakona iz leta 1975, ki med drugim prepoveduje vsakršno obliko rasne diskriminacije. Poleg tega jih se krivi apologije fašizma in drugih prekrškov, kot na primer groženj in podobnega. Na zatožni klopi se bodo znašli Fabio Parovel, Pietro Tononi ter Marco Coassin, ki naj bi bili maja leta 1987 grozili in sramotili odv. Berdona in tedanjega občinskega svetovalca Parola Parove-la med njuno odddajo po radiu OpCine. Telefon pa je bil pod kontrolo, a policaji so se razmestili tudi na Drevoredu 20. septembra, od koder so telefonski klici prihajali in kaj kmalu ugotovili, kdo se po njem izživlja. Proces bo 31. maja, obtožbe na njihov račun pa je podpisal tedanji namestnik državnega pravd-nika Roberto Staffa, ki ga ni več v našem mestu. Skoda, da je zaman preteklo toliko Časa, saj se je tudi za enega od obtožencev marsikaj spremenilo: poročil je Slovenko, s katero ima otroka, ki sedaj hodi v slovenski vrtec. Zaradi pomanjkanja oprostora bodo o dogodku obširneje še poročali. .. PODKUPNINE / IN2.G. GRAZIATO_____________________ Nič zapornega naloga ker ni bilo naslovnika Osumljen je goljufije z obtežilnimi okoliščinami ______________________Vlado Klemse__________________ Pred Časom smo ugotavljali, da sodni mlini uieljejo počasi, a meljejo. Zaporni nalog za 70-let-ucga inž. Gelserina Grajata je dokaz, da so sodčki pri pregledovanju zasežene dokumentacije 0 nekaterih javnih delih, zlasti v zvezi z avtopor-orn’ pa tudi na podlagi zaslišanj, našli dovolj arnnih senc za tako dra-shCen ukrep proti ugled-a.ernu vplivnemu gorskemu načrtovalcu in Politiku. V javnost je Pfonicnila vest, da ga zaenkrat sumijo goljufije z obtežilnimi okoliščinami. Zapornega naloga do-sleJ niso izvedli in to iz Preprostega razloga, ker naslovnika niso- našli na , omu. Skrivanje v tujini 'e,Se zmeraj bolj udobno °o letniske celice. Dom-evati je mogoče, da se 0° inženir, ki je bil v Gorci sicer prisoten še sre-i tedna, iz svojega skri-alisca in preko odvet-ma skušal sporazumeti za milejšo obliko okrnjeno svobode. Vprašanje zase je, [nko m v kakšnih oko-i^nnh naj bi goljufijo zpeljah.Slišati je, da naj el sredstev, sicer na-enjenih za izgradnjo nvtoporta, preusmerili za uga dela. Take vesti X?« krožijo. Nadalje-ska 6 1I? zakljucki prei-v r Ve bodo pokazali, sot° Utemelieni so ti gla- Vfi!°i^no jamstveno ob-estilo )e te dni prejel funt; aziatov sodelavec, nar-n1113 uslužbenec ovalskega urada, geometer Paolo Corsini, ki ga je sodnik dr. Trotta zaslišal že v soboto. Vest o zapornem nalogu ni prišla nepričakovano. Kljub temu pa je marsikoga presenetila. Menda prav v vrstah KD, kjer je osumljenec v prejšnjih desetletjih opravljal odgovorne funkcije (do leta 1958 je bil pokrajinski tajnik), potem pa je bil en mandat tudi predsednik Goriške hranilnice. V stranki je ohranil vpliv tudi dolgo potem, ko je zapustil formalne funkcije. Pripadal je Andreottije vi struji v tej stranki, s katero so se istovetili tudi nekateri drugi ugledni politični predstavniki, med temi tudi nekdanji Zupan. Kot načrtovalec je Gra-ziato sodeloval pri skoraj vseh pomembnejših javnih delih na Goriškem, bil pa je tudi kandidat za načrtovanje novih javnih del, kakor recimo šole -vojašnice za finančno stražo. V tej zadevi je imel, kakor smo lahko te dni prebrali, priporočilo nekdanjega deželnega odbornika in danes senatorja Di Benedetta. Torej pomembna in vplivna osebnost. Dimenzije in meje teh lastnosti pa bodo, vsaj upati je, prav gotovo prišle na dan s preiskavo, ki jo goriški sodnik dr. Trotta vodi tudi v sodelovanju s sodniki v Pordenonu. GORICA / IZGUBA Danes v Gorici pogreb fotografa Jordana Oblaka Bil je vajenec pri Francu Weissu Dočakal je častitljivo starost, 92 let Danes zjutraj bodo v Gorici pokopali Jordana Oblaka. Dočakal je visoko starost, 92 let. Z njim odhaja del preteklosti našega mesta, ki ga je pokojnik kot fotograf nickolikokrat upodobil, še večkrat pa obraze Goričanov in okoličanov. Starejše generacije Goričanov se ga bodo spominjale kot enega najbolj znanih fotografov v našem mestu. V mladih letih se je uCil poklica pri slovenskem fotografu Francu VVeissu, ki je v avstrijskih Časih imel delavnico v takratni ulici Treh kraljev 16. Po prvi svetovni vojni je to delavnico prevzel Jordan Oblak. Ulica je takrat tudi menjala ime, postala je Ulica 24. maja. UMETNOST Poletna šola oblikovanja V Gorici se danes pričenja enomesečni seminar umetniškega oblikovanja. Prireja ga mednarodna poletna šola lepih umetnosti, pod pokroviteljstvom goriške občinske uprave. Seminar bo vodil avstrijski likovnik Paolo Cervi Kervvischer. Predavanja se bodo odvijala v prostorih šole za umetniško oblikovanje ob sredah in petkih od 17. ure do 19.30. Slušatelji se bodo seznanili s tehniko risanja. Pobuda je namenjena študentom arhitekture, načrtovalcem in vsem, ki se tako ali drugače bavijo z risanjem. GRADIŠČE / SLABO IZGOREVANJE Zastrupitev mlade družine z ogljikovim dvokisom Tri elane mlade družine iz Gradišča so v soboto pozno zvečer prepeljali v bolnišnico zaradi znakov zastrupitve z ogljikovim dvokisom, menda zaradi slabega delovanja ogrevalne naprave na plin. 33-letni Antonelli Bianca, 7-letnemu sinu Antoniu in leto staremu Salvatoreju so v bolnišnici nudili prvo pomoC in so jih medtem odpustili. Družina Di Maria ima stanovanje v bloku v ulici Roma. Okoliščine nesreče, ki se za las ni sprevrgla v tragedijo, niso znane. V goriški bolnišnici pa je na zdravljenju 32-letni Massimo Bon iz Krmina, ulica Roma 24/6. Našel ga je sosed, hudo ranjenega, pri stopnišču, ob vhodu v stanovanje. Po prvem pregledu v bolnišnici v Krminu, so Bona zaradi hudih poškodb prsnega koša prepeljali v bolnišnico v Gorici. Ni jasno, ce je Bon poškodbe zadobil ob nerodnem padcu po stopnicah, ki peljejo do njegovega stanovanja, ali pa je postal žrtev fizičnega napada. Sosed ga je našel v zgodnjih jutranjih urah. V teku je preiskava. Oblakovo ime najdemo že v Goriškem kažipotu za leto 1923. V velikem številu so k njemu prihajali še zlasti slovenski ljudje iz mesta in podeželja, ki so ga vabili tudi na dom. Jordan Oblak je s svojim fotografskim aparatom obredel goriško okolico, bil na raznih družinskih in drugih praznikih. Pridobil je veliko klientov potem ko so v neposredni bližini njegove delavnice odprli naborni urad za takratno goriško pokrajino. Z delom je nadaljeval tudi po drugi svetovni vojni, ko je delavnico in trgovino preselil drugam. Se do pred kratkim smo ga videvali, kako je pešačil po goriških ulicah. (mw). ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča elane, da bo tradicionalni Seminar slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani od 28. junija do 17. julija. Goriškemu sindikatu sta na razpolago dve Štipendirani mesti. Profesorji in učitelji, ki se ga nameravajo udeležiti, naj do konca meseca oddajo prošnjo pri odbornikih sindikata. SSS obvešča učitelje, ki se pripravljajo na izpite za vstop v stalez, da lahko opravijo tudi izpit iz tujega jezika (angleščina, nemščina), kar jim bo lažje omogočilo vstop v stalež ali vsaj, da pridobijo na točkah. SSS obvešča elane (tudi morebitne nove), da imajo možnost poravnati članarino za leto 1993 pri odbornikih. a PRIREDITVE SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi v petek, 2. aprila ob 20.30, na predavanje inž. Jožeta Serbeca o vzponu na Cer-, ro Torre v Patagoniji. Predavanje z diapozitivi, bo v Čitalnici knjižnice v Križni ulici (ul. della Croce). AFERA Drufuca vrača mandat Dodatne težave za Junija Goriški župan Tuzzi bo, kot kaže, imel v odboru še enega elana, tako-rekoč brez pristojnosti. Predstavnik republikanske stranke Dario Drufuca je namreč v soboto sklenil vrniti mandat županu. Ostaja v odboru, vendar brez posebnih pristojnosti. Morda bo do razjasnitve prišlo že danes, med sejo občinskega sveta, ki je napovedana ob 17. uri, v najslabšem primeru pa jutri, ko bo seja odbora. Nelahka naloga, ki jo je sprejel župan Tuzzi, to je poskus sestave nekakšne programske večine, po posvetovanju z vsemi strankami v občinskem svetu, postaja zdaj še težja. Poleg Drufuce sta brez pristojnosti ostala odbor nika Del Ben in Brescia. KINO GORICA VITTORIA 21.00 »Mal-colm X«. Rež. Špike Lee. I. Denzel VVashington. CORSO 18.00-20.00-22.00 »2013 - La fortezza«. VERDI 18.00-20.00-22.00 »Sommersby«. Richard Gere, Jodie Poster. TRŽIČ COMUNALE 20.30 Baletni festival. EXCELSIOR 17.30-19.45-22.00 »Dracula«. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’UDINE, Trg S. Fran-cesco 4 - tel. 530124 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26 - tel. 410341 DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU LEKARNA PRI JEZERU, Vrtna ulica - Via Giardino 2 - tel. 78300. VCERAJ-DANES Danes, PONEDELJEK, 29.marca 1993 BERTOLD Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 19.29 - Dolžina dneva 12.38 - Luna vzide ob 9.59 in zatone ob 1.00. Jutri, TOREK, 30. marca 1993 AMADEJ [13 LEKARNE Od ponedeljka, 29. marca, do nedelje, 4. aprila 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 (tel. 300940), Miramarski drevored - Barkovlje (tel. 410928). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Oriani 2. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (tel. 764441). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 39911. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Som-mersby«, r. Jon Amiel, i. Jodie Poster in Richard Gere. EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »II grande cocomero«, r. Fran-cesca Archibugi, i. Sergio Castellito. EKCELSIOR AZZURRA - 16.30, 19.15, 22.00 »Pro-fumo di donna«, r. Martin Brest, i. Al Pacino in Chris 0’Donnell. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Arriva la bufera«, i. Diego Abatan-tuono. NAZIONALE 2-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Trau-ma«, r. Dario Argento, i. C. Rydell, A. Argento. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fuga dal mondo dei sogni«, i. Kirn Basinger. NAZIONALE 4 -.15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Gli spletati«, i. Clint Ea-stwood, Gene Hackman, Morgan Freeman, Richard T-Jotti GRATTACIELO - 17.45, 19.50, 22.00 »Eroe per čašo«, i. Dustin Hoffman, Geena Davis, Andy Garcia. MIGNON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »2013 - La fortezza«, i. Christopher Lam-bert in Loryn Locklin. EDEN - 15.30, 22.10 »Analita bagnata«- Moana Pozzi, Jessica in Marco, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.00 »Sister Act, una svitata in abito da suo-ra«, i. VVhoopi Goldberg. LUMIERE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Mario, Maria e Mario«, r. Ettore Scola. ALCIONE - 16.00, 19.00, 22.00 »My fair Lady«, i. Audrey Hepburn. RADIO - 15.30, 21.30 »Olinka ... i trans e le be-stie«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. M PRIREDITVE SLOVENSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA in ROD MODREGA VALA vabita na ogled razstave SKAVTI IN GOZDOVNIKI NA SLOVENSKEM v Kulturnem domu v Trstu. Razstava je odprta vsako soboto od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob predstavah in po dogovoru z organizatorji.Sole se lahko dogovorijo za voden obisk z organizatorji (tel. St. 215086 za SZSO in 632663 za RMV). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi danes, 29. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na okroglo mizo na temo »Osimo 1975 -Osimo 1993 - Kaj pa slovenska manjšina?«. Sodelovali bodo deželni svetovalec Ivo Jevnikar, občinski svetovalec v Trstu Samo Pahor in odvetnik Peter MoCnik. SLOVENSKI KLUB va- bi na javno razpravo na temo SLOVENSKA TELEVIZIJA: KDAJ IN KAKO. Soočanje bosta uvedla Fili-bert Benedetic, ravnatelj slovenskih oddaj deželnega sedeža RAI in Saša Rudolf, glavni urednik slovenskega novinarskega oddelka. Jutri, 30. t. m., ob 20.30 v Gregoričevi dvorani (ul. sv. Frančiška 20). GM TRST - SOLA M. KOGOJ IN DRUŠTVO GLASBENIH PEDAGOGOV PRIMORSKE vabita na ZAKLJUČNI VEČER MLADIH KONCERTANTOV v petek, 2. aprila, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v soboto, 3. aprila, ob 20.30 v gostilni Al Carso v Mavhinjah KULTURNI VEČER ob gostovanju dramske skupine KD Re-pentabor z dramskim delom Stane Milic-Lazar KDO JE KRIV. Vljudno vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul. Cerreto 12 prireja v soboto, 3. aprila KONCERT. Naso-pili bodo Raphael Kiefer-violina, Annalisa Clemen-te-violina, Luisa Scattarre-gia-cembalo. Na pogramu Mazas, Viotti, Quantz in Haendel. Začetek ob 20. uri. □ OBVESTILA SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da je v teku vpisovanje za poletno središče v Trstu, za letovanje v Ptuju in v Zelenem centru v Vrhpoljah. Poletno središče bodo lahko obiskovali otroci od 3. do 14. leta starosti, letovanje na Ptuju od 6. do 17. leta starosti in letovanje v Vrhpoljah od 6. do 14. leta starosti (tel. 573141). V KROŽKU GRAMSCI (Ul. S. Lorenzo in Selva 4) bo jutri, ob 18. uri javna seja na temo Branimo zaposlitev socialne države in demokracijo na delovnem mestu in v družbi. Spregovoril bo tov. Marino Calci-nari, elan komisije za gospodarstvo in delo pri Stranki komunistične prenove. da____________IZLETI KD KRAŠKI DOM organizira od 9. do 12. aprila 1993 izlet v Emilijo Roma-gno. Prostih je še nekaj mest. Za informacije pokličite na tel. st. 327124. KRIŠKA SEKCIJA upokojencev SPI CGIL priredi v nedeljo, 18. aprila izlet v Sacile ob priliki razstave rastlin in ptic. Vpisuje Mario Turel - tel. st. 220266. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča profesorje nižjih in višjih srednjih šol, da so od 25. t.m. na šolskem skrbništvu objavljene lestvice šolnikov, ki so v dopolnilnem organiku (DOA). Interesenti lahko vložijo morebitne pisne pritožbe v roku petih dni po objavi lestvice. MALI OGLASI OSMICO ima odprto Diko v Borštu . OSMICO je odprl Ivan Budin v Zgoniku št. 50. OSMICO je odprl Alojz Milic v Repnu št. 49. Toči belo in teran. OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Sempolaju. OSMICO ima Ivan Antonie, Cerovi j e 34. Toči belo in Črno vino. OSMICO je odprl Ladi Kocjan v Dolini št. 147. OSMICO je odprl Milic v Zagradcu. BERTO TONKIC je v Doberdobu na Tržaški ulici št. 25, odprl osmico. ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. DOBRO BELO VINO iz kontovelskega brega prodajam po ugodni ceni. Tel. St. 225304. NISSAN PATROL td v odličnem stanju prodam. Tel. št. (040) 220722. PRODAM vespo 125 px, letnik ’85 z dodatno opremo, zelo malo km za 1.300.000 lir. Tel. št. 212635 ob uri kosila. PRODAM stanovanje v Ul. Flavia, 60 kv. m. Tel. št. 229234 ali 383713 v večernih urah. KUPIM prostore primerne za ambulanto v središču Trsta v bližini železniške postaje v višjem nadstropju z dvigalom, tudi zasedeno. Najem ne pride v poštev. Tel. na št 225530. ISCEM baby sitter. Tel. št. (040)220688. SUKANEC za kvačkanje in še kaj nudim pridnim ženskim rokam. Tel. št. (0481) 533960. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Barbare darujejo Mario, Marija, Dario in Robert 25.000 lir za SKD Barkovlje in 25.000 lir za za TPK Sirena. V spomin na dragega prijatelja Boža Filipoviča darujejo zamejski šahisti 210.000 lir za SKD Tabor in 210.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob priliki velikonočnih praznikov in v spomin na dragega Karla Rudeža darujejo starši 20.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Barbaro Gregorič darujeta Tatjana in Joško 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na Marijo Valencie darujeta Tatjana in Joško 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Namesto cvetja na grob Ivanke Grilanc Svetlic daruje družina Škabar (Repen 79) 50.000 lir za MPZ RdeCa zvezda. V spomin na Barico Kralj Gregorič darujeta Stanko in Adrijana Škrinjar 50.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob g. Marije Valencie darujeta družini Škrinjar in Jogan 50.000 lir za pomoC otrokom iz BiH. V spomin na g. Rudija Blažiča iz Barkovelj darujeta Adrijana in Neva z družinama 50.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob drage nečakinje in sestrične Bariče Kralj-Gregoric darujejo družine Jogan in Mirko Kralj 200.000 lir za pomoC otrokom iz BiH. Ob prvi obletnici smrti naše drage Natuške Sirk por. Tul se je z neizmerno ljubeznijo spominjajo vsi njeni Mackolje, Krmin, 29. 3. 1993 Primorski dimnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ____UVOZ RABLJENIH AVTOMOBILOV_ Slovenija ne bo smetišče Vozila morajo ustrezati domačim standardom _______STANOVANJA / SKLAD_ Stanovanjski sklad prosi za denar Po začetni evforiji prodaja stanovanj usiha -Letos le minimalen razpis posojil ZGODILO SE BO TA TEDEN Ministri preštevajo tolarje Za kulturo prostovoljni prispevki? Mile Čuk LJUBLJANA - Konec prejšnjega tedna je začel veljati zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju, ki omogoča tudi uvoz rabljenih avtomobilov. Skoraj istočasno je začela veljati tudi odredba o homologaciji vozil, s Čimer so odpadla tudi vsa ugibanja v javnosti, ki smo jim bili priča v zadnjih tednih v zvezi z uvozom rabljenih vozil. Tisti, ki so upali, da jim bo nova zakonodaja omogočila cenovno ugoden nakup dobro ohranjenega avtomobila v tujini, so se, kot kaže, ušteli. Vlada je namreč s posebno takso, pa tudi z zapletenim postopkom homologacije poskrbela - kar so poudarili tudi njeni predstavniki - da Slovenija ne bo postala ropotarnica oziroma smetišče rabljenih vozil iz cele Evrope. Občan, ki bo hotel kupiti in uvoziti rabljeno vozilo, bo moral na osnovno ceno, ki mu jo bodo dokončno določili cariniki (ti bodo imeli vse mogoče tuje kataloge s cenami rabljenih avtomobilov), najprej plačati 25 odstotkov carine in dva odstotka dodatnih carinskih dajatev. Na to vsoto mu bodo obračunali Se 15-odstotno posebno takso za uvoz sta- rih avtomobilov, na celoten znesek pa bo potem moral plačati Se 5-odstotni prometni davek. Na ta način je vlada pravzaprav izenačila in uskladila dajatve za uvoz novih in rabljenih vozil. Pred omenjenim postopkom carinjenja pa bo moral novopečeni lastnik rabljenega avtomobila pokazati poseben obrazec s tehničnimi podatki o njem in izvirno potrdilo proizvajalca oziroma njegovega uradnega zastopnika v državi, iz katere vozilo uvaža. V njem morajo biti navedeni podatki o tem, katerim homologacij-skim pravilnikom vozilo ustreza, potrdilo pa mora biti izdano za posamezno vozilo (ki ima identifikacijsko Številko) in prevedeno v slovenščino ali angleščino. Ena izmed slovenskih organizacij, pooblaščenih za pregled vozil, bo potem preverila ustreznost celotne dokumentacije in samega vozila. Za te preglede so pooblaščene naslednje organizacije: Institut d.o.o. Koper, Agroservis p.o. Maribor, Agroservis p.o. Murska Sobota in tehnične baze AMZS na Otoccu, v Ljubljani, No- vi Gorici in Celju. Za taksen pregled naj ne bi odšteli vec kot za tehnični pregled vozila. Za uvozna podjetja velja petmesečni prehodni rok, v katerem morajo za posamezne tipe vozil pridobiti homologacijo, za zasebne uvoznike pa velja odredba o homologaciji takoj. Homologacijski postopek, ki je zelo podoben tistemu v drugih evropskih državah, je nujno treba opraviti ob uvozu vseh starih uvoženih osebnih in tovornih vozil, priklopnikov, motornih koles in koles z motorjem. Odredba o homologaciji uvoženih rabljenih avtomobilov je tudi po ocenah vladnih predstavnikov precej restriktivna in bo zagotavljala, da bomo lahko uvažali le rabljena vozila, ki ustrezajo domačim standardom. Pred nakupom vozila v tujini se morajo kupci torej najprej prepričati, ali le-to ustreza predpisom, ki v Sloveniji veljajo za cestna vozila na dan uvoza. Ker se bodo ti predpisi spreminjali, bo Urad za standardizacijo in meroslovje vsake tri mesece objavljal seznam predpisov, ki so trenutno v veljavi. FRIZERSKA REVIJA V CANKARJEVEM DOMU Vdova z novo pričesko izgleda kot nevesta Nič več uniformiranih pričesk Bojana Humar. Tanja Udrih »Pričeska ne sme izgledati tako, kot da smo ravnokar prišli od dobrega frizerja, temveč kot da imamo dobrega frizerja,« je na včerajšnji frizerski reviji Ilirije v Cankarjevem domu dejal predstavnik VVelle International iz Darmstadta. Na reviji, ki so jo zaceli mladi plesalci Kazine z musiclom Hair, so se najprej predstavili nekateri elani sekcije frizerjev Slovenije s svojimi kreacijami, nato pa je nastopil Fabrizio Zullia iz Trsta, kjer ima tudi znani frizerski salon Fabrizio center forum. Svo- jim modelom je izdelal praktične pričeske za vsak dan, najzanimivejši del njegovega shovva pa je bil, ko je z nekaj hitrimi in preprostimi potezami iz vdove pričaral nevesto. Prvič letos so se na že tradicionalni reviji predstavili tudi najboljši dijaki frizerskih šol iz Celja, Maribora in Ljubljane, saj je eden od namenov te prireditve tudi promocija mladih, Se neizkušenih frizerjev v javnosti. Ti so, za razliko od predhodnikov, oblikovali predvsem ekstravagantne večerne priče- ske. Svoje nove izdelke za nego las in usmeritve za letošnje leto je pokazala tudi Wella International, ki v sodelovanju z Ilirijo Vedrog skuša prodreti tudi na naš trg. Kot so pokazali mladi frizerji iz Nemčije, letos ne bo uniformiranosti pričesk, temveč prilagajanje posamezniku, njegovim željam in karakterju. Tudi letos bodo prevladovale tople jesenske barve, od rjavih odtenkov do živo rdeče. Nova tehnika barvanja las je barvanje s folijo, s katero lahko lase prebarvamo z veC barvnimi odtenki po vsej dolžini las enakomerno. S svojimi zamislimi je na koncu nastopil Se Ilirija-Narta studio. Leopold Habicht, predsednik sekcije frizerjev, kozmeticarjev in izdelovalcev kozmetičnih sredstev in dišav, je povedal, da so s tako prireditvijo v okviru obrtne zbornice Slovenije zaceli že leta 1987, vendar pa so morali zaradi prevelikih s troskov organizacijo prepustiti Iliriji Vedrog, ki na ta način tudi promovira svoje izdelke. NekoC smo ločevali francosko modo od nemške ali italijanske, je dejal, danes pa obstaja le evropska. Povedal je tudi, da so take prireditve tudi vrste seminarjev, kjer se slovenski frizerji seznanjajo z novimi izdelki domačih in tujih proizvajalcev in modnimi smernicami. Fabrizio Zullia iz Trsta (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) LJUBLJANA - »Do sedaj smo od 212 tisoč stanovanjskih enot prodali vsega skupaj 88 tisoč stanovanj«, pravi Edvard Oven, direktor Stanovanjskega sklada RS. Tako je od deležev kupnin Stanovanjski sklad do sedaj prejel okoli tri milijarde tolarjev. Ti prilivi, največ jih je bilo v prvih mesecih po sprejetju zakona, so se močno zmanjšali. Po Ovnovi oceni bo do oktobra, ko se izteče rok za nakup stanovanj, prodanih le 50 odstotkov vseh stanovanj v družbeni lasti. Stanovanjski sklad je v letu 1992 izvedel tri javne razpise za stanovanjska posojila, na katere se je prijavilo 10.736 prosilcev. Ti so vložili prošnje za sredstva, ki skupaj znašajo 13.954 milijonov tolarjev. Stanovanjski sklad je ugodil 6947 upravičencem in jim dodelil 3, 579 milijarde tolarjev oziroma 25, 6 odstotka sredstev, za katera so sicer zaprosili. Glede na to, da glavni vir sredstev sklada - deli kupnin - že poCasi usiha, je, kot pravi Oven, v letošnjem letu nemogoče pričakovati kakršenkoli razpis z ugodno obrestno mero. »Pričakovati je samo minimalen razpis v višini 300 milijonov tolarjev, in sicer junija Mija Gačnik ali septembra. Razmišljamo, da bi ga namenili mladim raziskovalcem in asistentom na fakultetah«, pravi Edvard Oven ter dodaja, da bi sklad od vlade nujno potreboval 1 milijardo tolarjev, ki sicer v proračunu ni predvidena. Zato bodo v naslednjih dneh obiskali poslanske klube in jim predstavili naCrt Sklada za letošnje leto ter jih ta- ko skušali prepričati, naj ob parlamentarni razpravi o proračunu podprejo njihove zahteve. S tem denarjem bi namreč lahko ugodili nekaterim Se ne rešenim vlogam s tretjega razpisa. »Razmišljamo o ustanovitvi stanovanjske hranilnice. Vladi nameravamo predlagati sprejem zakona o hipotekah. Sicer pa bo Sklad počasi lahko vzdrževal le še samega sebe«, je svoje ra- zmišljanje Edvard Oven. sklenil Edvard Oven: SDK naj opravi revizijo poslovanja sklada ZDRUŽEVANJE STRANK Ohlapno združevanje ekstremističnih strank Slovensko lista - nacionalna koalicija Brane Piano VELENJE - Ob tem, ko naj bi se danes v Ljubljani nadaljevali pogovori o združevanju desničarskih strank (SKD, LS, NDSJ, kaže, da se v prihodnje nekatere manjše in nacionalno bolj ekstremne stranke, ali pa vsaj del njihovih elanov, poskusov zlitja ne bodo veC udeleževali. V petek zvečer so se namreč v Velenju predstavniki Republikanske zveze (RZS) in Nacional-socialne zveze (NSZS) sestali s podpredsednikom sveta Narodno demokratske stranke Borutom Korunom, njihov dogovor pa je kasneje načelno podprla tudi Staničeva SNS. Korun pravi, da manjše desničarske stranke, tako imenovane ekstremne stranke, svojega političnega programa ne bodo mogle uresničevati znotraj velike združene slovenske desnice, zato pa so možnosti za ohlapno združitev ek-stremisitenih strank vse večje. Po njegovem je pričakovati, da bodo nekakšno nacionalno koalicijo, ki jo za zdaj imenujejo Slovenska lista, sestavljale RZS, NSNZ, Staničeva SNS in morda celo Jelinčičeva SNS, ob njih pa Se tisti del članstva NDS, ki nasprotuje združevanju s krščanskimi demokrati oziroma SKD. Predstavnik Republikanske zveze naj bi načrte ekstremne desnice predstavil tudi na današnjem posvetu desničarskih strank v Ljubljani. Tudi Jelinčičeva SNS v nacionalni koaliciji? (Foto: S.2.) Borut Meško Glede na to, da so se poslanci državnega zbora že odločili za sklic izredne seje, ki bo 13. in 14. aprila, bo že ta teden minil v znamenju mrzličnih priprav nanjo. V ospredju bo proračun, ki ga bodo spravili skozi sito in rešeto parlamentarnih komisij in odborov. Kako bo naposled razdeljena proračunska pogaCa, bo odvisno o marsičesa, jasno pa je, da bo to v vsakem primeru predvsem politična odločitev. Ministrstva, ki se zelo rada javno pohva- Bo za kulturo prispeval tudi obrambni minister? (Foto: TRIO) lijo, da so pripravljena odtegniti kakšen tolar za kulturo, bodo imela to možnost uresničiti kar kmalu. Nekateri so se namreč domislili, da bi manjkajoči dve milijardi tolarjev za kulturo zbrali tako, da bi posamezna ministrstva zanjo odškrknila po kakšen »droben« odstotek od svojega deleža. Menda se je ideja porodila v liberalnodemokratski stranki, ki zdaj poziva svoje koalicijske partnerje, naj besede spremenijo v dejanja in »napraskajo« potreben denar v svojih resorjih. Z zanimanjem bomo lahko sledili, kako se bo na to pobudo odzval obrambni minister. Glede na to, da je v preteklosti tudi sam poskrbel za večjo ponudbo na policah domačih knjigam, je pričakovati, da se bo minister solidariziral s kulturniki, saj je lahko spoznal, kako nehvaležen je kruh tistih med njimi, ki tu in tam napišejo kakšno knjigo. Sicer pa bo Janez Janša v družbi s predsednikom vlade jutri obiskal generalnega sekretarja NATA Manfreda VVomerja, že danes pa bo v vojašnici Franca Rozmana - Staneta v Ljubljani skupaj s hrvaškim obrambnim ministrom Gojkom Sušakom pregledal Častno Četo teritorialne obrambe. Aprilska seja državnega zbora bo posvečena tudi sprejemanju stalnega poslovnika zbora, v katerega je poslovniška komisija vložila veliko truda in še več ur. Zajetno gradivo, ki ima kar 332 členov, pa bo že danes v ospredju pozornosti na posvetu, ki ga v parlamentu sklicuje poslovniška komisija zbora. Ge se že državni zbor in državni svet ne moreta dogovoriti, ali naj drug drugega upoštevata ali ne, jima bodo morda v pomoč Bavarci. Predsednik sveta Ivan Kristan se je namreč mudil na Bavarskem in se seznanjal z izkušnjami tamkajšnjega deželnega sveta. S Kristanom se bo v začetku tedna sestal podpredsednik Evropskega parlamenta sir Jack Stuart-Clark, ki bo na dvodnevnem obisku v Sloveniji. To bo priložnost, da predsednik državnega sveta sredi priprav na vstop Slovenije v Svet Evrope visokega gosta seznani z značilnostmi našega dvodomnega parlamenta, ki nekatere pomembne zakonodajne odločitve vse pogosteje sprejema v duhu nezaupanja med državnim zborom in državnim svetom. Ker državni svetniki ob omembi plač oziroma njihove interventne zamrznitve postanejo nervozni zlasti zato, ker državni zbor njihovih mnenj ne upošteva, se bodo lotih tudi (konec prejšnjega tedna) sprejetih sprememb zakona o zamrznitvi plač. Zagotovo ne bodo imeli pripomb k dodatnemu znižanju poslanskih plač, vse ostalo pa je še neznanka. In sindikati? Utrujeni od boja proti zakonu o zamrznitvi plač naj bi na skupni koordinaciji vseh sindikatov, podpisnikov aneksa h kolektivni pogodbi, razmišljali o prihodnji strategiji. Neodvisnost je predlagala podpis sindikalnega memoranduma, s katerim bi sindikati vlado opozorili na obljube, ki jih je dala na srečanju z njimi. Zdaj naj bi bila v ospredju sindikalnih zahtev delovnopravna zaščita zaposlenih, kar pomeni, da bi morala vlada in parlament pripraviti zakonodajo, s katero bi na novo oblikovali delovna sodisca, ki bi namesto sedaj neučinkovitih sodišč združenega dela in pravobranilcev samoupravljanja odločala v sporih med delojemalci in delodajalci. Toda, za malo denarja malo muzike; zgodba se zaCne in konCa pri proračunu-Da bi bila delovna sodu SCa zares učinkovita, bi morala pritegniti in plačati dobre pravne strokovnjake, ti pa so v zadnjih letih iz državne uprave pobegnili v donosnejše pridobitniške poklice-Bodo ministrstva tudi Dr. Ivan Kristan in izkušnje bavarskega parlamenta (Foto: TRIO) zanje zbirala tolarje? DELITEV PRORAČUNA / APEL POSLANCEM Demografsko ogrožene občine bodo še revnejše Idrijsko-tolminski državni svetnik Fedja Klavora opozarja na finančno centralizacijo države Znana resnica je, da vsaka oblast (predvsem država) najprej poskrbi zase. Dokaz so že nastajajoči proračuni občin, kjer deleži služb, ki izpolnjujejo državne (uprava) in vsesplošne naloge (družbene dejavnosti), dosegajo indekse od 130 do 140. Pri tem sploh niso upoštevane službe v centralni upravi in institucijah, ki jim je dodeljen naj-veeji kos državne pogače. V obeh primerih gre za prezahteven aparat, ohranjen iz preteklosti, Ce že ne celo povečan. Deleži, ki so namenjeni občinskim gospodarskim intervencijam (komunala, ceste), ali še nižji deleži za razvojne načrte in investicije ne dosegajo indeksa 100. Prav občine z obsežnejšimi demografsko ogroženimi območji bodo v obdobju zategovanja pasu potegnile najkrajši konec. Dokazov za to je v novem državnem proračunu vec, že ob bežnem vpogledu pa lahko opozorim na nekatere primere: - Vzdrževanje in rekonstrukcija lokalnih cest je z državnih padla na občinska pleCa in za to bodo namenili, kolikor v občinah paC imajo; na ogroženih območjih, kjer so razmere' že tako najslabše, tako re- koč nič; - Komunalno gospodarstvo dobi manj, zato bodo manj dobile tudi občine -najmanj tiste, ki niso na zvezi in nimajo velikih projektov; - Neposredna sredstva za demografsko ogrožena območja so bistveno znižana, na raCun policije in vojske (!?), kar pomeni še dodamo zmanjšanje za komunalo, ceste, razvoj in tudi za telefonijo, kjer je vsa teža bremen za nove priključke že doslej krivično obremenjevala posameznika (v primerjavi s centri in mesti v razmerju 1:10). - Nacionalnih progra- mov z bolj poštenimi ključi delitve po posameznih dejavnostih še ni, zato tudi ni sredstev za spodobnejše reševanje problemov kvalitete življenja na obrobju (šolstvo, zdravstvo, kultura). Usoda obrobja je še bolj razvidna, Ce ob tem upoštevamo še: 1. da imajo razvitejša območja in še posebej večji centri bistveno večje možnosti pri ustvarjanju lastnih izvirnih prihodkov z najemninami, prodajo občinskega premoženja, taksami, nenazadnje z ekstra-profitnimi monopoli (HIT v Novi Gorici in Casino na Primorskem); . 2. da sa najveeji delež proračunskih sredstev p lije iz državnih plač in ® zlienih, razvoju namen) nih sredstev v roke org zacij in posameznikov v s mih centrih. 3. da se bodo tuji krediti prelivali le v tržno zann® va območja. , O teh dejstvih ne razim šljajo ne zbornica ne sinm kati, zato pozivam pijete poslance v zboru in s trnke v svetu k organizira nemu nastopu pri spre) manju državnega proracu Fedja Klavora svetnik idrijsko - tolminske enote KOMENTAR Pasti zmage francoske desnice ____________Bojan Brezigar____________ Izredna uveljavitev desnice na francoskih parlamentarnih volitvah ni več presenečenje. Ze po prvem krogu je bilo jasno, da se je francoska politična struktura radikalno spremenila in da bo vladajoče socialiste zamenjala desnica. V politiki se to pač dogaja in v Franciji je bila zmerna desnica z De Gaullom, Pompidoujem in Giscardom d’Estaingom dolga leta na oblasti. Volilni izidi pa so tudi odraz gospodarske krize in škandalov, v katere je bila vpletena sedanja vlada. Zakaj potem tolikšna zaskrbljenost v svetu zaradi zasuka v desno? Vzrok za to je treba verjetno iskati v vzgibih, ki so vplivali na francoske volilce. Ko je namreč pred dvema desetletjema Giscard prevladal nad Mitterrandom in sta še prej zmagala De Gaulle in Pompidou, je šlo vedno za zmago v kontekstu tedanjih evropskih dogajanj; Francozi so se odločali za zahodno zavezništvo in za evropsko združevanje, predvsem za os Pariz - Bonn, v bistvu pa proti komunizmu. To je bila takratna politka francoske zmerne desnice. Danes je drugače. Zmaga desnice ne pomeni le klofute socialistom, pomeni, vsaj po programih sodec, spremembo notranje in zunanje politike. Parole o boju proti veliki brezposelnosti, o »delu Francozom« in podobne dajejo razumeti, da se namerava novi francoski establišment odpovedati dosedanji evropski politiki, zapirati državo tujcem, »ohladiti« odnose z Nemčijo. Skratka, polovica evropskega jedra, ki ga sestavljata Francija in Nemčija, se umika. Padec komunizma je torej vplival tudi na zmerne desne sile, ki so ostale brez zunanjega sovražnika in so se zato odločile za notranjo desno politiko. Zato je zmaga Chiraca in d’Estainga tokrat bistveno drugačna od njune zmage pred dvajsetimi leti. Ce je bila takrat to vendarle zmaga politike za Evropo, danes to ni več, saj sta oba svojo politiko prilagodila trenutnim počutjem, to je partikularizmom in naraščajočemu nacionalizmu. Ta pot pa ne vodi v Evropo. ZDA / GLOBOKE GOSPODARSKE SPREMEMBE Predsednik dobil prvo bitko, ne pa tudi boja Večina Američanov je na Clintonovi strani VVASHINGTON - Ameriški predstavniški dom je že blagoslovil nekaj najpomembnejših notranjepolitičnih načrtov predsednika Billa Clintona, predlog proračuna in 16,3 milijarde dolarjev za oživitev gospodarstva. Toda poznavalci ameriških razmer opozarjajo, da so pred Clintonom in njegovim ambicioznim gospodarskim načrtom .še hude bitke. Senat je namreč že pripravil celo vrsto sprememb in dopolnil, v četrtek pa je - tako kot pred mesecem dni predstavniški dom - zahteval zmanjšanje proračunskega primanjklja- . ja za 502 milijardi dolarjev v naslednjih štirih letih. Ne samo, da bo predsednik te zahteve zelo težko izpolnil, njegova soproga Hillary Rodham Clinton mora šele predstaviti svoj zgodovinski - in najbrž tudi astronomsko drag - predlog spremembe ameriškega zdravstvenega zavarovanja. Zato čakajo v naslednjih mesecih ameriško izvršno in zakonodajno oblast naporna pogajanja o celotnem zapletenem predsednikovem načrtu zmanjševanja stroškov na določenih področjih in povečevanja na drugih, zvišanju nekaterih davkov in novih programih, s katerimi želi Bill Clinton spremeniti ameriško družbo. Kritiki Clintonovega programa iz vrst močne ameriške ekonomske šole zagovornikov državnega nevmešavanja in prostega trga ponavljajo, da ob gospodarski rasti v zadnji polovici leta in izboljšanju večine gospodarskih kazalcev ZDA ne potrebujejo tako korenitih sprememb, kot jih predlaga predsednik. Novi demokrati v Clintonovi vladni ekipi pa še naprej trdijo, da ZDA brez odločnih posegov v ustroj družbe ne bo več vodilna sila v 21. stoletju. Dvanajst let reaganizma je prineslo največji razkorak med revnimi in bogatimi v ameriški zgodovirii in v razvitem svetu nasploh. Ameriški razvoj temelji na odličnih univerzah, srednje šole pa dajejo v primerjavi z evropskimi in japonskimi katastrofalno malo. Zaradi predragega zdravstva je brez oskrbe kar 36 milijonov Američanov. Clintonovi prijatelji pa so še najbolj zgroženi, ker so mednarodne tekmice že prevzele prevlado nad tako strateškimi vejami, kot so avtomobilska, informacijska, vesoljska in telekomunikacijska industrija.Vse to naj bi nova administracija popravila z velikopoteznim načrtom največjega zvišanja davkov v ameriški zgodovini, s katerim naj bi spremenili ameriško družbo, in hkrati z zmanjšanjem gigantskega proračuna v državni blagajni, ki z obrestmi preprečuje naložbe. Ameriški in tuji ekonomisti so Clintonove načrte že od vsega začetka pospremili z nasprotujočimi si ocenami in dvomi, domača javnost pa jih še vedno pozdravlja kot znamenje, da imajo končno odločnega predsednika, ki ve, kaj hoče. (B. K.) Zmanjšanje proračuna bo prizadelo tudi vojsko __________HRVAŠKA / VOJNA__________ Novo prijateljstvo med Bosanci in Hrvati Predsednika Izetbegovič in Tudman pričakujeta posredovanje VVashingtona Gojko Marinkovič / Zagreb ZAGREB - Novica, da je hrvaški predsednik Tudman preložil podpis o podaljšanju mandata silam Unproforja na Hrvaškem, je bila tudi uradno potrjena. Tudman in bosansko-her-cegovski predsednik Izetbegovič sta v krajši izjavi za javnost po skupnih pogovorih med drugim povedala, da mednarodno javnost opozarjata na nadaljevanje sovražnosti na BiH in da je treba to upoštevati pri načrtovanju posredovanja mirovnih sil v BiH in pri podaljšanju mandata Unproforju na Hrvaškem. V izjavi, v kateri že stotič poudarjajo hrvaško-muslimansko vojaško zavezništvo, sta predsednika zahtevala odpravo embarga na uvoz orožja na Hrvaško in v BiH, če srbska stran ne bo spoštovala zahtev mednarodne skupnosti in podpisala Vance-Ovvnovega mirovnega načrta. Tako je ponovno prišlo do preobrata v hrvaški politiki, saj je bil Tudman še do nedavnega proti odpravi embarga na uvoz orožja v Bosno in tudi za podaljšanje mandata silam Unproforja na Hrvaškem. Kot kaže, sta Tudman in Izetbegovič presodila, da jima medsebojni spori ne bodo koristih, saj se celo s skupnimi močmi komajda uspešno bojujeta proti Srbom. Oba pa računata na to, da bo na Srbe pritisnil tudi Was- hington in da bo VS ZN sprejel resolucijo, s katero bi Hrvaško zavaroval v njenih mednarodno priznanih mejah. Pričakujejo tudi, da bo sprejel prepoved poletov nad BiH in da bo Unproforju dovoljeno odgovoriti na ogenj in uporabiti orožje, če bodo presodil, da je to potrebno. Cas bo pokazal, koliko so ta pričakovanja sploh realna, saj od »masleniške akcije« še vedno poteka vojna v Dalmaciji. Opazovalci Unproforja trdijo, da sta za spopade krivi obe sprti strani. Nekateri pa v prelaganju podaljšanja mandata Unproforju vidijo možnost za dokončno osvoboditev Hrvaške. Vendar to ne pomeni, da se bo hrvaška vojska zaustavila na Maslenici. Obrambni minister Sušak trdi, da bo pontonski most čez masle-nisko žrelo postavljen maja in da bodo takrat že »pili kavo tudi v Dmišu«. Ker je dokončno jasno, da Srbi nimajo namena pustiti osvobojenih ozemelj, ni to nič drugega kot napoved hrvaške ofenzive. Srbska stran bi lahko odlaganje podaljšanja mandata Unproforju razumela tudi kot nadaljevanje sovražnosti. Zdi se, da ima prave ključe v rokah še vedno srbski predsednik Miloševič, saj se postavlja vprašanje, ah bodo v obnovljenih spopadih sodelovale tudi nje- gove enote, kar pa bi precej spremenilo sedanji odnos sil, tudi če bi se proti srbski vojski hrvaška in muslimanska borih skupaj, kot sta obljubljala Tudman in Izetbegovič. Nekdanja britanska premierka Margaret Thatcher je obtožila Evropsko skupnost, ker ni preprečila etničnega čiščenja na ozemlju nekdanje Jugoslavije, češ da je to sramoten madež civilizacije. »Nisem pričakovala, da bo v Evropi ponovno prišlo do etničnega čiščenja in brutalnega pobijanja ljudi,« je dejala med obiskom v Los Angelesu. »Pomoč ogroženim s hrano in zdravili ni dovolj,« je poudarila. »Vemo, da imamo orožje, imamo letalstvo, imamo rakete. Lahko bi oborožili bosansko vojsko in jo izurili za boj za svojo zemljo. Vendar pa smo storili premalo in prav zaradi tega trpi veliko ljudi. To je po mojem resnično sramoten madež naše civilizacije,« je ostro ugotovila nekdanja britanska premierka. Predstavila je tudi svoje jnnenje o zadnjih dogodkih v Moskvi in dejala, da podpira ruskega predsednika Borisa Jelcina v njegovem boju proti parlamentu, in pozdravila odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, da Jelcinu pomaga v njegovem boju za reforme. HRVAŠKA - ITALIJA / VOJNE IN POVOJNE 2RTVE NEMČIJA / TERORIZEM NOVICE Hrvaška se boji italijanizacije polotoka Istre Nejasnosti o številu žrtev lahko zaostrijo odnose med državama Goran Moravcek / Reka REKA - Žrtve dveh reži-mov - Mussolinijevega fašizma in Titovega komunizma - so (po) ostale zelo resen kamen spotike med Zagrebom in Rimom. Licitira-n)e z njihovim številom traja že dolgo, toda odkar se je razpletlo okoli fojb in zahtev istrskih beguncev, naj jim vrnejo njihovo premoženje, se je tudi Hrvaška odločila, da bo treba zgodovino do konca razsvetliti. Književnik Milan Rakovac, ki se je z žalostno temo hrvaško-italijan-skih odnosov v Istri ukvarjal v svojem romanu o eksodusu Riva i druži, meni, da mora skupna komisija treh držav - Hrvaške, Slovenije m Italije - razjasniti zgodovinske »črne« in »rdeče« madeže. Pripominja, da je °b prihodu Mussolinija na oblast moralo oditi iz svojih domov približno 120.000 Hrvatov in Slovencev. Gre na primer za 5.500 hrvaških posestev v Poreštini, ki so v tridesetih letih tega stoletja prišla na boben po »legalnih« fašističnih zakonih. Kakih 100.000 ljudi, ki so jih prizadele zgodovinske spremembe, imajo s splošno človeškega stališča pravico do vrnitve, vendar kako to štorih, opozarja Rakovec, ko pa je demografska podoba na teh območjih popolnoma spremenjena. Koliko ljudi, bodisi Italijanov ah Slovencev, je zapustilo Istro, Reko in Dalmacijo in koliko jih je izgubilo življenje v vojni in miru? Slišati je različne številke. Medtem ko begunske organizacije v Italiji navajajo številko, ki sega celo do 350.000 izseljenih Italija- nov, pa hrvaški viri zatrjujejo, da je dobilo pravico do opcije le 90.000 ljudi. Številni so tudi pobegnili, tako da so še danes mesta v notranjosti Istre brez prebivalcev. Hrvaški zgodovinarji trdijo, da je v fojbah izgubilo življenje okoli 4.100 Italijanov v času od septembra 1943 do maja 1945. Zgodovinske dileme so še zelo velike, saj so bili do pred kratkim hrvaški arhivi zaprti za raziskovalce, ki bi želeli raziskati »bele madeže« v zgodovini po drugi svetovni vojni. Na Hrvaškem so pred nekaj več kot letom dni ustanovili komisijo za ugotavljanje vojnih in povojnih žrtev, ki pod vodstvom tesnega Tudmanovega sodelavca Vica Vukojeviča namerava razčistiti vse zgodovinske nejasnosti. Veliko število Hrvatov je izginilo v partizanskih jamah, pa tudi na križevem potu pri Pliberku maja 1945. Pred kratkim je bil v Zagrebu italijanski general Cavazza, ki je zahteval, naj Hrvaška odpre svoje arhive. Kot so objavili, bosta obe državi ustanovili mešano komisijo, ki bo raziskovala žrtve vojne in povojnega obdobja. To je dobrodošla pobuda, vendar bo zahtevala več let znanstvenega dela. Odnosi med državama pa se lahko bistveno poslabšajo, dokler znanost ne ugotovi prave resnice. Rim bo brez dvoma vztrajal pri varstvu svoje manjšine na Hrvaškem, zato se bo pritisk istrskih beguncev, ki v 40.000 primerih zahtevajo svoje premoženje, povečal. INDIJA - PAKISTAN / SPORI MED DRŽAVAMA Indija obtožuje sosednji Pakistan, da podpira muslimanske skrajneže v Kašmirju ISLAMABAD, NEW ELHI - Sarad Pavvar, vi-soki funkcionar vladajoče ongresne stranke, je izja-V). da je v zadnje eksplo-he bomb v Bombayu, ki 1° zahtevale več kot 250 ivljenj, po vsej verjetnosti mešan Pakistan oziroma Je8°va obveščevalna slu-4 l .}• P° njegovih bese-1 naj bi Pakistan oboro-eval in uril muslimanske rajneže, predvsem ka-rmrske separatiste. Pavvar ,ni’ da bi morale tudi 10dne države, predv- Pa? ZDA’ sPoznati, da je akrstan država, ki podpira eij0dzem, hkrati pa je Vedal, da je indijska po- licija odkrila izvor izdelave eksplozivnih sredstev v sosednjem Pakistanu. Poleg tega naj bi 13 osumljencev, ki jih je aretirala indijska policija, priznalo, da so v Indijo prišh iz Du-baia, kjer naj bi se urili za uporabo različnih vrst eksploziva. To naj bi bil neizpodbiten dokaz, da skušajo pakistanske oblasti spodkopati ustavno ureditev Indije. Na te resne obtožbe se je kmalu odzval namestnik pakistanskega zunanjega ministra general Akram Zaki. Zaki je na tiskovni konferenci izjavil, da so indijske oblasti obse- dene z idejo o pakistanskem rovarjenju zoper indijsko suverenost. »Kadarkoli se v Indiji zgodi kaj neprijetnega, uperijo prst proti Pakistanu.« Zaki je prepričan, da poskušajo indijske oblasti ponarediti dokaze o pakistanski vpletenosti v krvave dogodke v Bombayu, hkrati pa je povedal, da so pakistanske oblasti ponudile sodelovanje indijskim preiskovalnim organom, ti pa so jim odgovorili z grobim ultimatom. Zahtevali so, da jim Pakistan izroči teroriste, ki so jih osumili, da so zakrivili zločine, čeprav so pakistanske oblasti odlo- čno izjavile, da niso vmešane v zločine. Po Zakije-vem mnenju skuša »Indija z nenehnim obtoževanjem Pakistana uničiti pakistanski ugled v svetu, kar pa se ji ne bo posrečilo,« je zagotovil Akram Zaki. Indija in Pakistan sta v sporu že vse od nastanka obeh držav leta 1947. Poglavitni vir spora med državama je ozemlje indijske zvezne države Kašmir-Jammu, ki je edina indijska zvezna država, naseljena večinoma z muslimanskim prebivalstvom, zato pakistanske oblasti menijo, da bi moralo to ozemlje biti del Pakistana. (Reuter) Rdeče armade spet napadajo KOLN - Po dveletnem zatišju se je ponovno oglasila Frakcija rdečih armad (Raf), nemška teroristična organizacija. V soboto so izvedli bombni napad na zapor v VVeiterstadtu. Žrtev ni bilo, prav tako ni bil nihče poškodovan, materialna škoda pa je približno sto milijonov mark. Iz zveznega tožilstva v Karlsruheju so sporočili, da niso našli še nobenih sledi za storilci. Po ocenah strokovnjakov Raf s sobotnim napadom ni prekršila obljube, dane pred dvema letoma, da se za določen čas odpoveduje uporabi nasilja proti osebam. Namenoma so atentat izvedli tako, da žrtev ni bilo. Njihov glavni cilj je bil potrdilo, da frakcija še obstaja. Po mnenju vodja urada za varstvo ustavnega reda v Hamburgu je zadnji napad »odgovor Raf na leto 1992 in na tako imenovano Kinklovo pobudo«, ki je po mnenju pripadnikov frakcije spodletela. 2. januarja lani je takrat še pravosodni minister Klaus Kinkel predlagal nekakšno spravo z Raf: po- Marta Kos / Koln gojno naj bi izpustil tiste člane organizacije, ki so odsedeli dve tretjini svoje kazni ah pri dosmrtni ječi že najmanj 15 let, seveda s pogojem, da se ne bodo spet odločili za oborožen boj. Raf je 10. aprila lani odgovorila, da se začasno odpoveduje atentatom na vodilne predstavnike gospodarstva in države. Avgusta so to še enkrat potrdili, hkrati pa posvarili pred posledicami, če država svojih obljub o izpustitvi njihovih članov ne bo izpolnila. Zaradi različnih sodb nemških sodnih oblasti in ker zaporniki iz vrst Raf niso hoteli na psihološki test, nikogar od zapornikov vse do danes niso izpustih. Člani frakcije so se po ideološki plah zgledovali po mestnih gverilah iz latinskoameriških držav. Njihov glavni cilj: spremeniti nemški družbeni red. Ko je policija leta 1972 aretirala člane trdnega jedra Raf - Andreasa Baaderja, Ulrike Me- inhof, Gudruna Ensslina, Jan-Carla Raspaja in Holge-rja Meinsa, je bil cilj frakcije ne le oborožen ilegalni boj, ampak tudi osvoboditev zaprtih članov. Krvave postaje tega boja so Nemčijo pretresale vse do leta 1991, ko je umrla njihova zadnja žrtev, Detlev Rohwedder, predsednik Treuhandanstalta, družbe za privatizacijo vzhodnonemškega gospodarstva. Leta 1977 sta za posledicami njihovih atentatov umrla bankir Jiirgen Ponto, predsednik Združenja nemških delodajalcev Hanns Martin Schleyer, leta 1985 šef MTU Ernst Zimmermann, Siemensov menedžer Karl Heinz Beckurts, leta 1989 šef Nemške banke, Deutsche Bank, Alfred Herrhausen. Nekateri člani organizacije so se terorizmu odpovedali. S pomočjo obve-ščevalie službe so našli zatočišče v nekdanji nemški demokratični republiki. Po nemški združitvi so jih izročili zahodni Nemčiji in jih obsodili. Posledice akcije Frakcije Rdeče armade (Telefoto: AP) Premiki poljske vojske VARŠAVA - Poljska nadaljuje s premeščanjem svoje vojske na vzhod države, kjer naj bi bilo do konca leta 1995 nastanjenih kar 45 odstotkov njenih vojaških sil, je izjavil poljski obrambni minister Janusz Onyszkiewicz. Dodal je tudi, da na te premike ne vpliva stanje v Rusiji, ampak gre za premike, ki sodijo v splošno doktrino poljskih oboroženih sil, je povedal Onyszkiewicz. (STA, Reuter) Mirovni sporazum v Somaliji ADIS ABEBA - Voditelji petnajstih sprtih somatskih milic so v noči od sobote na nedeljo podpisali sporazum, v katerem so se dogovorih o obnovi države, ki že dve leti nenehno živi v brezvladju in kaosu. Predstavniki sprtih frakcij so se dogovorih tudi o ustanovitvi »začasnega nacionalnega sveta«, ki naj bi v Somaliji v prihodnjih dveh letih deloval kot najvišji organ oblasti. V tem organu bodo po sporazumu zastopane vse sprte strani v Somaliji. Dogovorih so se tudi, da se bo nadaljevalo razoro-ževanje milic. (STA) Papež maja v Albaniji SKADAR - Poglavar rimskokatoliške cerkve papež Janez Pavel h. bo maja prispel na apostolski obisk v Albanijo. To je prvi poglavar katoliške cerkve, ki bo obiskal to majhno balkansko državo. Katoliška cerkev je bila v obdobju diktature Enverja Hoxhe tako kot druge verske skupnosti zelo zatirana. Apostolski nuncij v Albaniji nadškof Ivan Diaz je izjavil, da bo papežev obisk velika spodbuda za albanske katolike, hkrati pa tudi izraz papeževega občudovanja in priznanje »mučeni, toda nezlomljivi katoliški cerkvi v Albaniji«. (Reuter) Grška vlada v škripcih ATENE - Grški premier Konstantin Micotakis je pričakuje, da parlament njegovi vladi ne bo izglasoval nezaupnice. Opozicijska Socialistična stranka je namreč predlagala glasovanje o nezaupnici desnosredinski vladi, ker se je ta strinjala, da bi Makedonijo sprejeli v OZN pod imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. Opozicijski voditelj socialist Andreas Papandreu je premiera Mico-takisa obtožil, da je njegova vlada s tem pripeljala Grčijo »na rob diplomatskega ponižanja«. (Reuter) ELEKTRONSKI MEDIJI DOMA IN V SVETU Ponedeljek, 29. marca 1993 EUROSONG '93 / KVALIFIKACIJA ZA MILLSTREET 1:4), Cantarello 5 (1:2, 2:2,-). BAKER: Orsini 4 (2:3, 2:3, 0:1), De Piccoli 2 j0:l> 1:1, 0:1), Attruia 7 '■> 2:4, 1:5), Conti 3 (1:1, 1:1> -), Gallinari, Sbaragli 10 (0:1, 2:4, 2:3), Mentasti 11 (-, 1:2, 3:4), Tabak 8 (2:2, 3:8, -), Bon 11 (5:6, 3:5, 0:3), Ri-chardson 15 (5:6, 5:8, 0:1). Sodnika: Cicoria in Borroni iz Milana 5 ON: Conti (33), Ri-chardson (33), Tabak (33), Sbaragli (38), Pilutti (40) Delni izidi: 14:7 (5), 13:9 (10), 30:24 (15), 56:42 (25), 65:49 (30), 75:64 (35). S prepričljivo zmago Proti Baker ju iz Livorna (e Stefanel dosegel Pričakovano četrto me-st° na lestvici in s tem Neposredno uvrstitev v Cetrtfinale končnice pr-Venstva. Tu bo igral z zmagovalcem dvoboja JLed Clearjem in ax,)rn. Prva tekma bo v °rek 6.aprila v Trstu, druga v soboto 10.aprila na tujem, eventualna tretja tekma pa v nedeljo 18.aprila v Trstu. Naj omenimo Se, da bi v primeru uspeha v četrtfinalu Stefanel nato igral v polfinalu najverjetneje s Knorrom iz Bologne. Za tržaško ekipo, ki jo pestijo poškodbe raznih igralcev, je enotedenski počitek več kot dobrodošel. Prihodnji teden pa bo ekipa mogoče že lahko igrala v standardni postavi, .saj je Cantarello nastopil že včeraj, medtem ko mora Pučka še dokončno okrevati. Včerajšnja tekma ni bila tako razburljiva kot prejšnje domače tekme Tanjevičeve ekipe. Tržačani so končno zaigrali bolj sproščeno in ob precej nemotiviranih nasprotnikih (ki so bili že matematično uvrščeni na 9. ali 10.mesto, ki še vodita v play-off) stalno vodili. Bodiroga je bil praktično perfekten, saj je zgrešil le prvi dve trojki, obenem pa dal nekaj krasnih asistenc soigralcem, zelo borbeno pa je pod košem igral tudi De Pol, ki je v letošnjem prvenstvu veliko napredoval. Izpiliti pa mora še tehniko meta, ki je njegova šibka točka. Ostali so tudi zadovoljili, še posebno rekonvalescent Cantarello, ki je prikazal že zadovoljivo telesno pripravo po nekajmesečni odsotnosti. Budin je tokrat igral le 43 sekund. Med nasprotniki se ni nihče posebno izkazal, po prikazani igri pa si ekipa ne zasluži več kot 9.mesto, ki ga je zasedla. To je Se dokaz več, da ni dovolj nakupiti nekaj zvenečih imen (strelec Richardson, temnopolti Tržačan Attruia, Tržičan Bon, nekdaj zelo kotirana Sbaragli in Mentasti, bivši igralec Jugoplastike Zan Tabak), da se ekipa lahko kosa za prva mesta. Po začetnih neuspehih pa je že uvrstitev v končnico prvenstva za ekipo Gianfranca Lombardija, ki je pred enim desetletjem nekaj let treniral v Trstu takratni Hurlingham, že dober rezultat. Ekipa, ki ima s našim mestom dokaj solidne vezi (sponzor je tržaško podjetje, predsednik Querci pa poučuje pomorsko pravo na naši univerzi), se bo v osmini finala spoprijela v toskanskem derbiju s Kleenexom iz Pistoie, v primeru zmage pa z bolonjskim Knorrom, ki je tačas prvi favorit za osvojitev državnega nslova. Dejan Bodiroga (32 točk) je bil spet protagonist tekme NOGOMET / C LIGA Najbrž odločilen poraz Triesline Po včerajšnjem porazu v Ravenni imajo Tržačani malo možnosti za napredovanje Ravenna - Triestina 1:0 (1:0) RAVENNA: Toldo, Mengucci, Ma-rocco, Conti, Baldini, Torrisi, Sotgia, Rossi, Pradella, Scapolo, Francioso. TRIESTINA: Facciolo, Bagnato, Milanese, Conca (od 22. min. Cossa-ro), Arrigoni, Cerone, Terraciano, Bianchi (od 58. min. Labardi), Mezzi-ni, (Torrachi, Marino). STRELEC: v 24. min. Scapolo. j Z zasluženim porazom proti prvi dami prvenstva Ravenni so se možnosti za napredovanje Triestine občutno zmanjšale. Resnici na ljubo je treba priznati, da se je tekma z Ra-venno končala, se preden se je sploh začela. Tržaška ekipa je dopotovala v starodavno mesto skrajno okrnjena. Zaradi poškodb in izključitev je namreč manjkalo kar pet standardnih igralcev, tako da je trener Perotti z veliko težavo sestavil ekipo. Da je bila mera polna, pa je prišla se poškodba, ki jo je utrpel v sredini prvega polčasa steber vezne vrste Bruno Conca. Njegov odhod z igrišča je dodatno ohromil tržaško moštvo in samo dve minuti za tem so razigrani domačini povedli. Hitri Sotgia, ki je bil za obrambo Triestine stalno trn v peti, je lepo podal po krilu, preigral nekaj branilcev in poslal v sredino, kjer je Scapolo z glavo neubranljivo zatresel mrežo. Na valu navdušenja je v nadaljevanju Ravenna še naprej imela vajeti igre v svojih rokah in z ostrim pressingom na sredini igrišča praktično onemogočila gostom vsak poskus protinapada. Do konca polčasa je moral Facciolo nekajkrat drzno posredovati po strelih domačih napadalcev. Tržaška ekipa pa ni niti enkrat streljala na vrata Tol da. Tudi v drugem polčasu se stvari na igrišču niso bistveno spremenile, čeprav so Tržačani pokazali nekoliko prizadevnejšo in borbenejšo igro. Trener Perotti je v 58. min. zaigral Se zadnjo karto, v igro je poslal Labar-dija, kljub temu, da se slednji še ni povsem opomogel od hujše poškodbe. Triesitna je počasi prehajala v napad, vendar so se vse akcije izjalovile pred kazenskim prostorom domačih. Edino veliko priložnost za izenačenje je imel v 80. min. branilec Milanese, ki se je znašel sam pred vratarjem in streljal z glavo, vendar mu je slednji z mojstrskim posegom preprečil zadetek. Tržačanov se je tedaj polastila še nervoza in Terraciano je bil v 85. min. izključen zaradi prekrška nad nasprotnikom. Do konca tekme so igralci Ravenne z lahkoto nadzorovali igro in zasluženo odnesli obe točki. V prihodnjem kolu bo Triestina zopet nastopila na domačem igrišču in sicer proti ekipi Leffeja. Čeprav postaja zaostanek za drugouvrščeno Vicenzo že zaskrbljujoč, pa ne gre metati puške v koruzo, temveč z dobro voljo in trdnim prepf|čanjem v lastne sposobnosti skušati nadoknaditi zamujeno. (VValter Bet) IZIDI 26. KOLA: Carpi - Arezzo 2:0, Como - Chievo 2:0, Leffe - Ales-sandria 0:0, Massese - Pro Šesto 1:1, Ravenna - Triestina 1:0, Siena - carra-rese 2:1, Spezia - Empoli 1:0, Vicenza - Sambenedettese 1:0, Vis Pesaro -Palazzolo 2:0. VRSTNI RED: Ravenna 38, Vicenza 35, Empoli 34, Triestina 32, Como 30, Pro Šesto 28, Chievo 27, Vis Pesaro in Leffe 26, Massese 25, Carrarese in Sambenedettese 23, Siena, Spezia, Alessandria in Palazzolo 22, Carpi 21, Arezzo 12. PRIHODNJE KOLO: Alessandria -Carpi, Arezzo - Ravenna, Carrarese -Spezia, Chievo - Vis Pesaro, Empoli -Siena, Palazzolo - Como, Pro Šesto -Vicenza, Sambenedettese - Massese, Triestina - Leffe. ________NAMIZNI TENIS / PO VČERAJŠNJEM PORAZU V VERON I_ Igralke Krasa v soboto pred odločilno tekmo za obstanek v najvišji ligi Moška ekipa nadaljuje z zmagami v B ligi, vendar napredovanje ne bo Jasna Jurečič , Bfva ženska postava ‘Krasa Corium je v Vero-ni izgubila s San Marconi drugo kolo play-ou-a’ ki odloča o obstanku y Najvišji ligi. Tekma se )e končala po eni uri igre j2 izidom 5:1. Častno °cko je dosegla Monika . °vič proti Avesanije-L1 v Četrtem dvoboju. rečanje je obetavno začela Bersanova proti isti igralki. V prvem setu i® Krasovka vodila i '36, v drugem je bilo 6.16, a je oba seta izgu-lu • Po iziavi trenerja atjaza Šercerja so se Njegove varovanke bori-e> vendar pa ostaja še Niarsikaj, kar bi bilo po-rebno popraviti pred Povratno tekmo z Vero-Uo v Zgoniku, ki bo to °boto ob 18. uri, tako ,a.z ipro krasovk na ne-e jski tekmi ni bil zado-0 jen. Se zlasti pa se ne : riIBa z odhodom Ane n Monike na šolski iz-- s katerega se bosta “nuli šele v četrtek in to P ed najvažnejšo tekmo venstva, kot je izjavil Ner Matjaž Šercer. Dejs^0 je> da bo po„„ 7 A ny tekma z Verono ,, Nj1 vlak, zadnje Panje za dekleta Krasa A^uni, v kolikor bi za-hnri e ,Se to priložnost, v A -); Monticolo 8 i,' ’ ’> 0:3); Ažman 5 L'4’ 1:1> "); Carbonara 9 Jr3’ 1:3> 2:2); trener San- fi owJTOVEL: SosiC 13 fi r2, ’ S-Oulic 2, D.Gulič U;6), Sterni 5 (0:2), rTrc ? 6 (0:2)’ Civardi 3 15:9), Paulina 11 (1:2), T alj 1 (1:2), Hmeljak 10, M.V (0:1,: i-”*” (39) ^MSO), GrUanc ■ )• 3T: Carbonara 1, Ažman i, Sterni l. Kljub temu, da sem toP«V°)StVU<< in >>de &C- gtkl^doTpKc; raz n’ Sai 80 se s tem po-vsar Praktien° izničile tem r, Pokazani igri na -Povratnem derbije sem a Taga Bora Rovta]*; ?a8lu2ena, nekako bra°mk0t 80 bili novem-boliš?KeCta n®°P°reCno sam m .ntovdei. Tekmo ta®° bl lahko razdelili v sai ct S-T razlicne faze, «edaJd™2tPlenak°: (53^91 , 28‘ minute doSp2]- 80 borovci vedli za rf tem P°" del v w13 t0Ck’ter tretji katerem so borovci še povišali razliko, razočarani Kontovelci pa bi se najrajši predčasno podali v slačilnico. V prvem delu je vsa igra Kontovela slonela na ramenih VValterja Sosiča, ki je bil tudi v napadu izredno učinkovit, saj so borovci izbrali obrambno različico štirih v coni in mož moža nad Grilancem, kar je pa skoraj olajšalo delo Banovega moštva, saj so ostali imeli veC prostora na razpolago. Trn v borovi peti je bil tudi Robi Paulina, ki je sam imel več skokov v napadu, medtem ko sta bila Civardi in Grilanc podvržena največji pozornosti borove obrambe in nista nikoli prišla v živo. V drugem delu se je s scene odmaknil še SosiC, Civardi je uspešno zaigral le nekaj minut, trener Ban pa ni veC vedel, kam naj se obrne in koga naj pošlje na igrišče. Obenem je bilo napak na pretek in tudi zagrizenost je propadla že ob prvih težavah, takoj ko so se borovci oddaljili za nekaj točk. V vrstah Bora je Sancin kot običajno dodelil vsem enako minutažo v prvem delu in s tem preveril formo igralcev, v drugem polčasu pa je zbral pravo peterko, ki je predvajala izredno učinkovito skupinsko igro, z Barinijem ter Smotlakom v vlogi mat-chwinnerjev, kljuC borove zmage pa je bila prav gotovo nadvse uspešna obramba, kjer je bil spet najboljši David Sarini. Barini tokrat povsod pred vsemi (f.Ferrari/KROMA) PROMONOVICE / 22.KOLO Brežanom sedaj popuščajo živci Veselje Sokola KONČNO SOKOL! Na-brežinci so morali Čakati kar 11 tekem in pet let, da so le uspeli premagati Cicibono. To jim je uspelo ob odsotnosti Semna, s tesno razliko dveh točk in z »darilom« nasprotnikov, ki so tudi zgrešili odločilen prosti met pol sekunde pred koncem. Vsekakor pa zasluženo! MATCHVVINNER: Ni slučaj, da so skoraj vsi uspehi Sokola povezani z odlično igro Damirja Starca. Tudi tokrat je Damir v prvi osebi poskrbel za odločilni »break« in s tribun so mu lahko veselo zakričali: »bravo Spric!« TAKO PA NE GRE: Breg tone iz tedna v teden, očitno pa se počasi načenjajo tudi živci Can-cianijevega moštva. Proti Santosu so se Korošec in ostali takoj znašli na -15, po nepotrebnem pa sta bila izključena kar dva Brežana: Marko Salvi in Robi Žerjal, ki so sedaj podvrženi sodniškim odločitvam na federaciji. Kaj bi imela od tega, da bi morala na prihodnji tekmi slediti lastni ekipi iz tribun? TAKO PA TUDI NE GRE: S tremi zaporednimi porazi z dvema točkama razlike bi lahko pri Ciciboni govorili o pretirani meri smole, Matijevi igralci pa se sami zavedajo, da je to le logična posledica slabe igre, nezbranosti in manjše zagrizenosti ter borbenosti kot v ostalem delu prvenstva. Upamo, da bo kriza kmalu mimo, saj so cicibonaši v taki luči že naveličani samih sebe. 1. DIVIZIJA Igor Gregor! (30 točk) neustavljiv Polet boljši od Fenoviaita Ferroviario - Polet 64:75 (22:40) POLET: Mosetti 7 (1:5), Pupulin 6, JanCar 2, Strain 4, Malalan 6 (1:2), Bogateč 9 (0:1), Berdon 11 (3:6), Gregori 30 (7:10), trener Granier. PM: 11:29. 3T: Bogateč 1, Gregori 1, Malalan 1. Na izredno spolzkem hokejskem igrišCu Ferro-viaria, tako da so se košarkarji obeh ekip le s težavo premikali po terenu, so poletovci zasluženo premagali Ferroviario. Junak srečanja in najbolj zaslužen za zmago je nedvomno Igor Gregori, ki je dal kar 30 točk in je bil za nasprotnike zares nezadržen. Poletovci, ki so spet nastopili v okrnjeni postavo, so bili skozi vso tekmo v vodstvu. BLOCK NOTES / DERBI V D LIGI Ocene: Barini 9, Smotlak 8...Grilanc 4/5, Civardi 5 Solidna tudi Debeljuh in Hmeljak - Borov trener Fabio Sancin si zasluži 9, Marko Ban pa... zakaj ni sam igral? S povsem nepričakovano zmago ekipe Sgt nad pr-vouvrščenim Beretichem iz Portogruara in novim porazom Kontovela, se je slika na spodnjem domu bistveno razjasnila, saj so možnosti Kontovela, da bi ohranil status Cetrtoligaša le še teoretične. Kontovelci bi morali v preostalih petih tekmah zmagati vsaj trikrat, goriški Arte ali Sgt pa niti enkrat. Obenem imajo prav Kontovelci najtežji spored, kar pomeni, da bi bil potreben veC kot en sam »Čudež«. DERBI - OCENE PROTAGONISTOV: Bor Simonič: Imel je naj- nižjo minutažo. Brez napak a brez učinka; (ocena 6). Bajc: Tudi Ivan ni igral veliko in ni bil posebno aktiven v napadu. Najuspešnejši pri skokih, a tri izgubljene žoge; (7). Debeljuh: Po daljšem Času je Marko igral res učinkovito, tako v napadu kot v obrambi. Le dve neprimerni akciji v protinapadu; (7/8). Smotlak: Kot običajno med najboljšimi na igrišču, dobesedno brez napak. Ocena 8. Persi: Nekaj nepričakovanih napak (5 zgubljenih žog), a tudi 17 točk in stalno nevaren v napadu; (7). Barini: Spomnil nas je na »starega« Barinija v najboljši formi: zagrizenost, obramba, točke, skoki in ja... DaleC najboljši; (g). Perčič: Precej anonimen, učinkovit le v obrambi; (6). Monticolo: Prijetno presenečenje pri metu in soliden pri skoku. Negativen pri prostih metih in 4 zgubljene žoge; (7). Ažman: Zaradi zvina gležnja je bil out že v 25’. Ni blestel kot običajno, vsekakor pa kar 6 skokov; (6/7). Carbonara: Pametno je izbiral mete in s trojko »odsekal« noge Kontovelu; (7). Trener Sancin: V celoti se je oddolžil za poraz iz prvega dela in odlično vodil ekipo; (9). Kontovel Sosič: V prvem polčasu daleč najboljši, v nadaljevanju je dobesedno ostal praznih (in križem) rok; (6). S.Gulič: Neaktiven skoraj eno leto, je rajši igral za ostale. Kar je poskusil sam mu ni šlo; (5/6). D.Gulič: Par pobud in zagrizen v obrambi, a brez večjih uspehov; (6). Sterni: Igral je na svojem standardu a brez akutov; (6). Grilanc: Heroj prve tekme je bil pod posebnim nadzorstvom borove nic pa ni niti prispeval; (4/5). Givardi:Tako kot zna, je zaigral le par minut v drugem polčasu in še tisto prepozno. (5). Kralj: Igral le zadnjih deset minut in zgrešil kar je metal; (5). Hmeljak: Najučinkovi-tejši v vrstah Kontovela, je imel premalo žog na razpolago; (7). Turk: Nizka minutaža za Stefana, ki ni prišel do izraza; (6). Trener Ban: Na vse načine je skušal prebuditi in stresiti svoje, a zaman. Zakaj se ni predstavil v kratkih hlačkah in telovadnih copatah? (6). NOVICE ELITNA B LIGA IZIDI 25. KOLA Sidis - Casse Rurali 82:91 Popolare - Ciemme 94:92 Fracasso - Leonardo 97:94 Elledi - Sfa 95:73 Gevviss - Biesse 86:82 Camia - Ilva 84:70 Sarvin - Serapide 100:79 Brescia - Victors 73:81 VRSTNI RED: Fracasso Vi 38, Elledi Pd in Serapide 30, Casse Rurali, Goccia di Carnia Ud in Leonardo Imola 28, Ciemme Go, Gevviss Ps, Sfa Montichiari, Popolare Rg in Sidis Psg 26, Sarvin Ca in Victors 22, Brescia 16, Biesse Ps in Ilva Piombino 14. B LIGA IZIDI 26. KOLA Ozzano - Montecchio 85:78 Ravenna - San Marino 87:78 Argenta - Campli 87:79 Ancona - Mestrina 95:101 San Dona - Cento 87:85 Montegranaro - Faenza 76:79 Pordenone - Oderzo 73:74 Sant’ Elpidio - Jadran Tkb 105:89 VRSTNI RED: Faenza 44, Cento in Ravenna 38, Ancona, Montegranaro in Oderzo 32, Campli 30, Montecchio 28, Ozzano 26, Argenta 22, Mestrina in SanVElpidio 20, San Dona 18, Jadran Tkb in Pordenone 14, San Marino 8. PRIHODNJE KOLO (3. in 4.4.): San Marino - Ancona; Argenta - Pordenone; Faenza - Sant’El- pidio; Montecchio - San Dona; Jadran Tkb - Cento (ned. 4.4. ob 18.30); Mestrina - Ozzano; Campli - Ravenna; Oderzo - Montegranaro. Bf 11:1; D LIGA IZIDI 25. KOLA Don Bosco - Arte Go 107:54 Staranzano - Limena 72:71 Udinese B. - San Daniele 74:88 Intermuggia - Martignacco 85:86 Porcia - Jesolo 78:71 Sgt - Portogruaro 90:76 v Conegliano - Virtus Ud 106:87 Bor Radenska - Kontovel 90:71 VRSTNI RED: Don Bosco 42, Portogruaro in San Daniele 40, Martignacco 38, Conegliano 34, Intermuggia 26, Virtus Ud 24, Bor Radenska in Porcia 22, Limena in Sgt 20, Arte Go 18 Staranzano 16, Kontovel in Udinese 14, Jesolo 10. PRIHODNJE KOLO (3. in 4.4.): San Daniele - Limena; Jesolo - Staranzano; Martignacco - Don Bosco; Arte Go - Porcia; Intermuggia - Conegliano; Udinese B. - Virtus Ud; Portogruaro - Kontovel (ned. 4.4. ob 18.30); Bor Radenska - Sgt (ned. 4.4. ob 11.00). PROMOCIJSKA LIGA NA TRŽAŠKEM IZIDI 22. KOLA Lega Nazionale - Cus Ts 66:72 Sokol VVarm - Cicibona Plasteredilizia 63:61 Santos - Breg 108:75 Barcolana - Fincantieri 70:58 Inter 1904 - Ferroviario 67:64 Fiamma B. - Libertas 62:72 Scoglietto - St. Azzurra 74:84 VRSTNI RED: Barcolana 40, Ferroviario 34, Santos 32, Cicibona Plasteredilizia in Fincantieri 28, Sokol VVarm 24, Cus 23, Inter 1904 22, St. Azzurra 18, Lega Nazionale 14, Breg in Libertas 12, Scoglietto in Fiamma B. 10. PRIHODNJE KOLO (3. in 4.4.): Cicibona Plasteredilizia - Fiamma B. (sob. 3.4. ob 18.00); Ferroviario - Santos; Inter 1904 - Sokol VVarm (ned. 4.4. ob 20.00); Fincantieri - Breg (sob. 3.4. ob 20.00); Libertas - Lega Nazionale; St. Azzurra -Cus; Barcolana - Scoglietto. NA GORIŠKEM IZIDI 20. KOLA Villesse - Ardita 52:103 Senators - Pom 78:77 Largo Isonzo - Petrolifera 96:94 Grado - Isontina 61:72 Alba - Ronchi 83:72 prost Dom Simek VRSTNI RED: Senators 32, Ardita in Pom 24, Grado 22, Petrolifera in Largo Isonzo 16, Isontina in Villesse 14, Alba 12, Dom Simek in Ronchi 8. PRIHODNJE KOLO (3.4.): Ronchi - Villesse; Dom Simek - Senators; Ardita - Largo Isonzo; Petrolifera - Pom; Grado - Alba; Isonzo prost. MLADINSKA PRVENSTVA Državni kadeti: Don Bosco - Bor Radenska 123:53 (66:26) . Naraščajniki: Stefanel - Bor Radenska 100:63 (56:41). Dečki: Libertas - Polet Zidarič 105:97 (49:41). Propaganda: Kontovel -Bor 81:31 (39:11) DANES DRŽAVNI MLADINCI 19.00 v BrišCikih, dom Ervatti: Jadran Farco -Montichiari LESTVICE ELTTNA AMATIRSKA UGA IZIDI 25. KOLA Pro Gorizia - Porcia 2:1 Ronchi - Tamail:0 San Marco - Sacilese 0:0 San Sergio - Gradese 0:0 San Giovanni - Serenissima 1:0 San Daniele - San Canzian 0:2 Gemonese - Cussignacco 1:0 Fontanafredda - Monfalcone 4:1 VRSTNI RED: Pro Gorizia 43, Tamai 37, Ronchi 36, Gradese 31, Fontanafredda in Porcia 30, Gemonese 27, Sacilese 26, San Daniele in Cussignacco 23, San Marco 21, San Sergio 18, San Giovanni 17, San Canzian 16, Monfalcone 12, Serenissima 8. PRIHODNJE KOLO (4.4.): Monfalcone - Gemonese; Cussignacco - San Daniele; San Canzian -San Giovanni; Serenissima - San Sergio; Gradese - San Marco; Sacilese - Ronchi; Tamai - Pro Gorizia; Porcia - Fontanafredda. PROMOCIJSKA UGA IZIDI 25. KOLA Varmo - Juventina 1:1 San Luigi - Union 3:1 Pro Fiumicello - Cormonese Gonars - Aquileia Fortitudo - Costalunga Valnatisone - Flumignano Primorje - Ruda 1:0 Trivignano - Lucinico VRSTNI RED: San Luigi 37, Aquileia 36, Cormonese 27, Trivignano in Pro Fiumicello 26, Ruda, Juventina, Lucinico in Fortitudo 25, Flumignano, Valnatisone in Costalunga 23, Primorje in Gonars 21, Union 20, Varmo 17. PRIHODNJE KOLO (4.4.): Lucinico - Primorje; Ruda - Valnatisone; Flumignano - Fortitudo; Costalunga - Gonars; Aquileia - Pro Fiumicello; Cormonese - San Luigi; Union - Varmo; Juventina - Trivignano. 1. AMATERSKA UGA IZIDI 25. KOLA Isonzo - Vesna 0:2 Zarja - Villanova 2:0 Portuale - Torreanese 0:0 Ponziana - Edile 1:0 Pro Romans - Turriaco 0:0 Staranzano - Piedimonte 2:2 Opicina - Cividalese 2:0 San Marco - Mossa 0:0 VRSTNI RED: Ponziana 37, Staranzano 34, Vesna 32, Mossa 30, Zarja 29, Opicina 26, Edile 25, Torreanese 24, Turriaco in Villanova 22, Portuale, Cividalese in Pro Romans 21, Isonzo 20, San Marco 18, Piedimonte 14. PRIHODNJE KOLO (4.4): Mossa - Opicina; Cividalese - Staranzano; Piedimonte - Pro Romans; Turriaco - Ponziana; Edile - Portuale; Torreanese - Zarja; Villanova - Isonzo; Vesna - San Marco. 2. AMATERSKA UGA SKUPINA D IZIDI 25. KOLA Bertiolo - Zaule 2:1 Camino - Mereto 2:0 Talmassons - Kras 2:4 Morsano - Lavarianese 1; 1 Castionese - Primorec 0:1 Santamaria - Lestizza 3:0 Junior - Ronchis 0:0 Zompicchia - Romans 0:1 VRSTNI RED: Lavarianese 33, Mereto 32, Santamaria 31, Zaule in Bertiolo 30, Junior 28, Kras 27, Talmassons 25, Primorec, Castionese in Romans 24, Morsano 22, Camin020, Ronchis 18, Lestizza 17, Zompicchia 15. PRIHODNJE KOLO (4.4.): Romans - Junior; Ronchis - Santamaria; Lestizza - Castionese; Primorec - Morsano; Lavarianese - Talmassons; Kras -Camino; Mereto - Bertiolo; Zaule - Zompicchia. SKUPINA F IZIDI 25. KOLA Fogliano - Roianese 3:1 Moraro - Domio 0:0 Villesse - Fincantieri 1:3 Pieris - Muggesana 0:1 Capriva - Medea 1:0 Poggio - Fossalon 5:2 Audax - Breg 2:1 Sovodnje - Pro Farra 1:1 VRSTNI RED: Muggesana in Fincantieri 38, Fogliano 33, Moraro 29, Domio in Capriva 28, Sovodnje in Pro Farra 26, Medea in Roianese 25, Fossalon 24, Villesse 20, Breg in Poggio 19, Au-dax 12, Pieris 10. PRIHODNJE KOLO (4.4.): Pro Farra - Audax; Breg - Poggio; Fossalon - Capriva; Medea - Pieris; Muggesana - Villesse; Fincantieri - Moraro; Domio - Fogliano; Roianese - Sovodnje. 3. AMATERSKA UGA IZIDI 22. KOLA Romana - Cgs 1:1 Lelio - Fincantieril:3 San Nazario - Cus 0:4 Union - Gaja n.o. Grado - Don Bosco 5:0 San Vito - Montebello 0:3 Mladost - Stock 1; 0 VRSTNI RED: Cus 33, Romana 31, Gaja 30, Fincantieri in Mladost 28, San Vito 27, Stock in Cgs 21, Montebello in Grado 19, Lelio 15, San Nazario 12, Don Bosco 5, Union 3. PRIHODNJE KOLO (4.4.): Stock - San Vito; Montebello - Grado; Don Bosco - Union; Gaja -San Nazario; Cus - Lelio; Fincantieri - Romana; Cgs - Mladost. PROMOCIJSKA LIGA / V 25 KOLU Veselje pri Primorju Juventini tokrat točka Edvin Bevk Posnetek z včerajšnje tekme Primorje - Ruda (foto Ferrari/KROMA) Primorje - Ruda 1:0 (1:0) STRELEC: Miclaucich v 23’. PRIMORJE: Babich, Luxa, Milani, Stoka, Au-ber, Savarin, Štolfa, Miclaucich, Digovich, Cre-vatin, Antoni. Z zadetkom Miclauci-cha v prvem polčasu so varovanci trenerja Bidus-sija premagali povprečno ekipo Rude. Prosecani so stopili na teren zelo odločni in so potisnili goste na njihovo polovico igrišča. To je bila tudi slika celotnega srečanja, domačini so vodili igro, na sredini terena so dobro zaustavljali nasprotnike, v obrambi niso imeli večjih težav, v napadu pa je bil Miclaucich stalen trn v peti gostujočih branilcev. Nevarnih akcij je bilo bolj malo: v drugi minuti se je Miclaucich znašel sam pred vratarjem, a nato si je žogo podal predaleč, tako da jo je vratar ujel. Sledil je strel Štolfe, ki je končal visoko nad vrati. V trindvajseti minuti pa so domačini prešli v vodstvo. Stoka se je lepo odkril na desnem krilu in podal v sredino, naj-spretnejši je bil Miclaucich, ki je prvi prišel do žoge in jo z nogo preusmeril za hrbet nemočnega vratarja. Do konca polčasa ni bilo drugih priložnosti razen nevarnega strela Miclaucicha s štiridesetih metrov, katerega je vratar poslal v kot. V nadaljevanju so Prosecani brez večjih težav nadzorovali igro in občasno poskušali pot do zadetka. Na začetku je imel lepo priložnost Luxa, ki je preigral vrsto igralcev, a na koncu mu je zmanjkalo moči in je poslal žogo nad vrata. Sledili so dva poskusa Antonija izven kazenskega prostora in strel Auberja, katere je nasprotnikov vratar brez večjih težav ubranil. Odlično priložnost pa je imel ponovno Miclaucich, ki je preigral tri igralce, hotel je še vratarja, a slednji se je dotaknil žoge, nakar je napadalec Primorja podal v sredino, kjer pa ni bilo nobenega soigralca, da bi izkoristil priložnost. Prav v zadnjih minutah je poskusil še Digovich z moč-nom strelom, ki pa ga je vratar odlično ubranil. Po tekmi je Peter Stoka tako komentiral dragoceno zmago: »Mislim, da smo odigrali najboljše letošnje srečanje. Nasprotniki niso napravili prav nic, da bi si zasluzili vsaj točko. Zadovoljen sem za Miclaucicha, ki je po daljšem pre- moru ponovno realiziral, Do konca prvenstva pa bo trda, Čaka nas še pet tekem, zmagati moramo doma, v gosteh pa izbojevati neodločen izid.« Varmo - Juventina 1:1 (1:0) STRELEC ZA JUVEN-TINO: Gandin v 65’ UVENTINA: Zanier, Travagin, Černigoj (v 85’ Braida), Capotorto, Pizzi, Tabaj, Kavs, Bastiani, Pe-teani, Gandin, Kovic (v 80’ Cecotti) Po treh neuspehih so bili pri Juventini z osvojeno točko razumljivo zadovoljni, še zlasti, ker še vedno niso v po- polni postavi (Cecotti je zaradi težav s kolenom igral le v zadnjih minutah, Trevisan je še vedno poškodovan in bo morda nastopil v nedeljo, Pa-scolata pa Čakajo šele po praznikih). Domačini so do gola prišli dokaj poceni: Zanier je z rokami hotel žogo podati soigralcu, do nje pa je prišel nasprotnik, ki jo je brez težav spravil v mrežo. Dotlej (tekla je 30. inuta) Varmo sploh ni bil nevaren in tekma je bila nasploh le občasno zanimiva. Juventina je začela odločneje napadati, da bi na- doknadila zaostanek, kar ji je uspelo v drugem polčasu: po prekršku nad Peteanom je sodnik dosodil prosti strel, ki ga je Gandin odlično izvedel in izenačil. Prav Gandin se je zatem znašel v zelo ugodnem položaju, da bi povedel svoje v vodstvo, vendar je sam pred vratarjem streljal mimo mreže. Do konca tekme so domačini imeli še eno priložnost, vendar je Zanier prisebno posegel. Drugih razburljivih dogodkov do končnega sodnikovega žvižga ni bilo več ne na eni ne na drugi strani. 1. AMATERSKA LIGA / 25 KOLO Vesna in Zarja O.K. Bozovci pregazili goste Tudi Križani brez težav Zarja - Villanova 2:0 (1:0) ZARJA: Kočevar, Pa-rovel, E. Fonda, Štrukelj, Kalc (v 69’ Giacca), Volje, Tognetti (v 88’ Speranza), D. Fonda, Gregorič, Antonie, De Micheli. STRELCA: De Micheli v 21’, D. Fonda v 64’ Končni rezultat ne kaže prave slike o razpletu dogodkov, saj je Zarja popolnoma pregazila zelo slabega nasprotnika. Zarjani, ki imajo le še matematične možnoti, da osvojijo končno drago mesto, so nastopili brez psihološke obremenitve, tako da so na trenutke pokazali zelo lepe akcije. Do 21. minute, ko je je De Micheli izkoristil dolgo podajo bazovske obrambe in povedal Zarjo v vodstvo, praktično nismo sledili nogometni tekmi, saj so gostje predvsem »razbijali« igra, tako da je bilo zelo težko priti do kazenskega prostora. Po golu pa se je morala Villanova odpreti in se seveda izpostaviti nevarnim protinapadom Zarje, ki pa niso obrodili zaželenih sadov. V 2. polčasu pa gostje, z izjemo začetnih minut, niso ustavrili nobene nevarne priložnosti, a zarjani so s preudarno igro zagospodarili na ir-gišCu in kronali svoj trud s lepim golom Damjana Fonde po krasni podaji Gregoriča. Do konca tekme bi lahko Zarja še povišala rezultat, saj je drugi gol popolnoma strl vsak odpor gostov. (Big) San Pier dTsonzo -Vesna: 0:2 (0:2) STRELEC: Sigur v 10’ in 27’ VESNA: Zemanek, Sedmak, Sambaldi, Soa-vi, Malus j, Naldi, Vlach (v 75’ Košuta), Leonardi, Sigur, Nonis, Candotti (v 70’ Castello). Vesna je dosegla svojo tretjo zaporedno zmago, tokrat v gosteh proti slabo uvrščenemu Isonzu. Križani so stopili na igrišče z odločnim namenom, da iztržijo celotni izkupiček. In že po 10 minutah je Sigur spretno zatresel mrežo. Križani bi lahko takoj podvojile vendar sta bila Naldi in Vlach netočna pri zaključevanju. Okrog 20. minute je sodnik dobesedno podaril enajstmetrovko domačinom, ki pa je niso znab izkoristiti. Križani so postavili rezultat na varno v 27. minuti, ko je Sigur podvojil po podaji Sedmaka in v 2. polčasu brez težav branili vodstvo. Proti koncu bi lahko se povišali rezultat, vendar Castello in Košuta nista imela sreče. Pohvalo zasluži vsa ekipa, ne pa sodnik, ki v 2. polčasu ni dosodil dveh očitnih enajstmetrovk v korist Vesne. (S.K.) V 2. AMATERSKI LIGI / ODPOVEDAL SAMO BREG Kras tokrat izreden: nasprotniku nasul Slih zadetke Okrnjeni Primorec izboril dragocen uspeh v gosteh Sovodenjci so sicer odigrali eno svojih slabših letošnjih tekem, a so kljub temu iztržili točko proti Pro Farri Castionese - Primorec 0:1 (0:0) STRELEC: Smilovich v 65’ PRIMOREC: Buranello, Volturno, Ciuk (v 50’ Igor Milkovič), Finessi, Peres, Frasson, Mule, Ferluga, Giuressi, Apuzzo, Smilovich (v 75’ Valter Milkovič); na klopi Leone in Luciano Smilovich, ki ga muci poškodba mišice, je Sele v jutranjih urah sporočil, da bi lahko igral. Njegov doprinos na tekmi je bil zatem vec kot opazen: dosegel je gol in bil med najboljšimi. Zal se mu je zatem obnovila poškodba in je moral predčasno v slačilnico. Trebenci pa so brez težav do konca uspešno branili prednost, Čeprav so bili v zelo okrnjeni postavi (manjkali so diskvalificirani Pertan, Benet, Gar-giuolo in Srebrnich, poškodovani Edvin Kralj ter Pol-licardi, ki je na služenju vojaškega roka). Nasploh je Primorec igral bolje od domače enajsterice, tudi zahvaljujoč se borbenemu in tehnično solidnemu Ferlugi v vezni vrsti. Vseskozi je imel pobudo, Čeprav si večjih priložnosti ni ustvaril. Castionese pa je igral zelo nepovezano in samo proti koncu polčasa je zaposlil Bura-nella, vendar ga ni resneje ogrozil. V drugem polčasu se je ponovilo dogajanje iz por-vega, a z eno bistveno razliko: Primorec je dosegel gol. Po dolgi podaji Frasso-na je Igor Milkovič streljal proti vratom, žogo je prestregel Smilovih ter jo udaril v mrežo. Domačini so odtlej nekoliko bolj odločno napadali, Trebenci pa so povsem zasluženo (se zlasti glede na številne odsotnosti) ubranili obe točki. (Andrej) Sovodnje - Pro Farra 1:1 (0:1) STRELEC ZA SOVODNJE: Sambo v 70’ SOVODNJE: Gergolet, Černič, Gulin, TomsiC, Hmeljak, Devetak, Zotti, D. Vižintin, Sambo, Fajt, Bizaj (v 46’ Acconcia) Sovodenjci so odigrali eno svojih slabsih tekem, a so kljub temu dosegli že 9. zaporedni pozitivni rezultat. Vsekakor so se poznale odsotnosti Module in Devetaka v napadu, kjer je manjkalo potrebne prodornosti (Modula se je poškodoval na treningu, Michele Vižintin v nedeljo v Folja-nu) ter diskvalificiranega stoperja Grilla. Začetek je bil tako dokaj miren, tudi Farri je očitno prijal neodločen izid, igra je bila raztrgana, brez kakšnih posebnih priložnosti. Samo dve minuti pred koncem pa je žoga udarila Devetaka v koleno in končala v mrežo presenečenega Gergoleta. V dragem polčasu je bilo pričakovati reakcijo So-vodenjcev, a te reakcije ni bilo. Kljub vsemu so zatem le povedli: Fajt je podal na levo in Sambo je z glavo zatresel mrežo. Farra je poskusila z nekaterimi streli od daleč, izid pa se ni spremenil. Talmassons - Kras 2:4 (1:1) STRELCA ZA KRAS: Lacalamita v 20’, 50’ in 70’ in Božic v 75'. KRAS: Martellani, M. Procentese, Massai, Norbe-do, Castra, Božic, Rotta (v 80’ Vitrani), Lacalamita, Spazapan, Lepore, Cucari-ch. Proti enajsterici, ki je imela isto število točk na lestvici, so krasovci igrali odlično in zasluzeno zmagali. Glavni protagonost je bil Lacalamita, ki je dosegel kar tri zadetke, toda vsa ekipa je predvajala lep in učinkovit nogomet. Pri Kasu je stopil na teren tudi Spazapan, Čeprav je med tednom izgubil očeta. Prvi so povedli gostje po lepi akciji Cucaricha, Spa-zapana in Lacalamite, ki je sam pred vratarjem nemoteno realiziral. Domačini so petnajst minut kasneje izenačili neposredno s prostega strela. V drugem polčasu je prišla na dan premoč gostov, ki so brez večjih težav dosegli Se tri zadetke. Domačini so znižali zaostanek par minut pred koncem iz enajstmetrovke. Audax - Breg 2:1 (0:0) STRELEC ZA BREG: Albertini v 65'. BREG: Gregori, Pečar ( v 66’ Olenik), Zobec, Paolet-ti, Paoli, PraSel, Amoroso, Huez, Albertini, Diminich, Marni (v 80’ Švab). Po dobri igri izpred tedna dni so Brežani tokrat odpovedali in proti skromnemu nasprotniku zasluženo izgubili. Domačini so igrali odločneje, Čeprav so skoraj že izpadli iz lige. »Plavi« v prvem polčasu niso ustvarili nobene nevarne akcije, medtem ko so domačini zadeli prečko in večkrat s streli od daleč poskušali presenetiti Gregorija, ki pa je bil vedno na mestu. Deset minut po odmora pa je Audax povedel v protinapadu. Brežani so dobro reagirali, strel Dimi-nicha so domačini odbili na Črti, par minut kasneje pa so izenačili s strelom Albertinija z roba kazenskega prostora po podaji Hueza. Nato so popustili in domačini so nadaljevali z napadi ter 15 pred koncem v protinapadu dosegli zmagoviti zadetek. '"1 Lacalamita (Kras - posnetek je s tekme proti Meretu) je včeraj dal 3 gole (f. KROMA) TRETJA AMATERSKA LIGA / DOBERDOBCI IMELI TERENSKO PREMOČ Mladost šele proti koncu strla odpor Stocka Tekme Union - Gaja niso odigrali, ker sta enajsterici zaman čakali na prihod sodnikov Posnetek s tekme med Unionom in gajo na Padričah 22.11.93 (f. Križmančič/KROM A) Mladost - Stock: 1:0 (0:0) MLADOST: Zanier, Gergolet, Devetak, Marušič, Poropat (Culata), Argentin M., Kobal, Lavrenčič, Blason (Devet-ta), Feresin, Argentin D. Strelec: Marušič v 76’ Mladost se je morala pošteno potruditi, da je strla odpor tehnično boljšega Stocka. Mladost je že takoj v začetku zaigrala napadalno in imela dve stoodstotni priložnosti z Argentinom, ki pa je bil pri zaključevanju precej netočen, ko pa je po tretjem poskusu prema- raion e sodnik razveljav! tek zaradi dvoimP položaja. V nada J i se igra v bistvu menila, čeprav ostujoCega vratarja - •’ :zvel]£ dvoffl nada bistvu icini v napadu i edini igrišča zaCe scati ter omogoči u, da se je nevarno ižal vratom 76. minuti pa je no Marušič z ®°)' o izvedenim pro strelom pope j evce v vodstv ’ ii napadi gostov P rodili zaželenih sa saj je obramba do i' _1_____-niti sle. PRIREDITVE Ponedeljek, 29. marca 1993 Gledališča SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: 31. t. m. ob 21. uri £>tmisa/Frey: Žabe. Vstopnina je 600 SIT. 2. aprila R. Marinkovič: Glorija. Gostuje PDG Nova Gorica. Informacije na tel. 061/222-815. DRAMA SNG DANES: ob 20. uri (Mala Drama) W. Allen: fjaigraj se enkrat, Sam. Predstava je razprodana, vstopnice za predstave 6., 19., 26., 29. in 30. aprila so že v prodaji. V PRIHODNJIH DNEH: 31. t. m. ob 20. uri IMala Drama) M. Gad: Samo igra je in ne boli. Za 1. aprila ob 20. uri (Mala Drama) I. Cankar: Pisma Ani. Za izven. 2. aprila ob 20. uri premiera B. Friel: Ples v avgustu. Režija Dušan Jovanovič, igrajo: Bojan Emeršič, Silva Cusin, Milena Zupančič, Sasa Pavček, Neda Bric, Veronika Drolc, Jernej Sug-Jčan in Brane Hribar. Predstava je za izven in konto. 3. aprila ob 19.30 uri B. Friel: Ples v avgustu. Za abonma Prva Repriza in izven. Informacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter uro Pred predstavo na tel. 061/221-511. OPERA IN BALET DANES: ob 15. uri Krpanova kobila, mladinska predstava. JUTRI: ob 19. uri Čudežni mandarin in Car-men- Za red Torek I. in izven. V PRIHODNJIH DNEH: 31. t. m. ob 19. uri Čudežni mandarin in Carmen. Za red Sreda in izven. Rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11. uro. mestno gledališče ljubljansko DANES: ob 20. uri Jagodic-Pokoren-Tadel: Klinika Tivoli d. o. o. JUTRI: ob 20. uri Jagodic-Pokorn-Tadel: Kli-ni^a Tivoli d.o.o. Zaradi izjemnega zanimanja je Predstava prestavljena na veliki oder MGL. Informacije in rezervacije od 10. do 12. ure in Ur° pred predstavo na tel. 061/210-852. Maribor SNG DRAMA V PRIHODNJIH DNEH: 3. aprila ob 19.30 premiera Purgatorio- La divina commedia, pesnika Danteja Alighierija, dramatika Nenada Prokiča, režiserja Tomaža Pandurja. 10- aprila ob 19.30 premiera Paradiso -La divi-na commedia. . Igrajo: Brane Šturbej, Matjaž TribuSon, Ksenija j9lsič, Livio Badurina, Radko Polič, Milena njhic, Peter Ternovšek, Rado Pavalec, Sonja ,'až, Anica Sivec, Anica Kumer, Radoš bolcina, rena Mihelič, Ivo Leskovec, Zvonko Funda, Ire-Ua Varga, Aljoša Rebolj, Franci Gabrovšek, Ivica P?)62, Nataša Sirk, Maja Adusa Vidmar, Alenka g.uensek, Lidija Simončič, Josipina Babic in dru- Informacije na tel. 062/221-206. Tlenje Dom KULTURE JUTRI: ob 17. uri Frane Milčinski - Ježek: Ne ?mejte se, umrl je kloven, v izvedbi Vite Mavric ln SNG Maribor. Vstopnice 200 SIT. Furlanija-Julijska krajina TRST gledališče rossetti JUTRI: ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Batro Eliseo z delom Thomasa Bernharda »II ni-Pote di VVittgenstein«. Režija Patrick Guinand. V glavni vlogi nastopa Umberto Orsini. Predstava žven abonmaja, za abonente popust. Predpro-aja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni Pasaži Protti (tel. 630063) in v gledališču Ros-se«i (tel. 54331). DVORANA TRIPCOVICH JUTRI; ob 20. uri (red C) bo na sporedu šesta Predstava Donizettijeve opere Lucia di Lammer-oor. Dirigent Lii Jia. Režija Patrizia Gracis. Pro-aja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich. astopajo: Marzio Giossi, Alaxandrina Pendat-»anska, Cfesar Hernandez, Umberto Chiummo. onovitev v sredo, 31. t. m., ob 20. uri (red E). gledališče gristallo la contrada • JDTRI: ob 16.30 - Gostovanje Alberta Lionella Erike Blanc z delom Sache Guitry »Mogli, figli n at?aPli<<- Nastopajo: Aldo Alori, Anna Maria zi au' ^cene Umberto Bertracca, kostumi Gra-BAlfonsi. Režija Alberto Lionello. Ponovitev v sredo ob 20. uri za red E. Milje GLEDALIŠČE VERDI 2^ PRlHODNJIH DNEH: v četrtek, 8. aprila, ob * Un za niz komičnega teatra: »Io sono una operativa«. V glavnih vlogah Lucia Vasini in Maurizio Milani. SLOVENIJA LJUBLJANA SLOVENSKA FILHARMONIJA (Kh w?iHODNJIH DNEH: 31. t. m. kiti “ Zvoki Šestih strun - Toma; tara. Vstopnina je 300 SIT. CANKARJEV DOM Lvri T S: ob 21-30 uri (Klub CD) Wo ifrrm2" ^ar's Ja Nuit. Vstopnice 600 cert izKb ob 19-30 uri (Gallusova dvo prrir,Kom°rnega orkestra Orpheus, N °gram: Havdn r?r,Cc n;TulJsm Komornih t 9 j® 900 in 600 SIT. (Galj, RIHODNJih DNEH: 1. aprila Bosni bvorana) koncert Zakaj?, ciji most 6 qCeMovini'- K.oncert Poteka ^ “ucuifc Slovenije. liannt^1?,013 21-30 uri (Klub CD) R 1Q00, ISTO SITMUS6tte ' ^ Nuh Informacije na tel. 061/222-815. --ici. UD OPFP A TNT n »T delovkni? £ m Cmske duhovne auju s Festivalom Ljubljana vom Zavarovalnice Adriatik. Informacije Festival Ljubljana, tel. 061/221-948. TIVOLSKI GRAD JUTRI: ob 18. uri solistični večer kitarista Jerka Novaka. Informacije na tel. 061/225-632. KLUBK4 V PRIHODNJIH DNEH: 1. aprila ob 22. uri koncert skupine Zabranjeno pušenje. Informacije na vročem tel. K4 061/113-282. MARIBOR KAZINSKA DVORANA DANES: ob 18. uri Koncertni večer profesorjev Srednje glasbene in baletne šole. V PRIHODNJIH DNEH: 1. aprila ob 19.30 uri peti abonmajski koncert - Komorni ciklus. Nastopa kvartet Martinu iz Prage. 2. aprila ob 19.30 Koncert Musiče Slovenice. Solistka: Natalija Vorobjova. Klavir: Janko Šetinc. Blagajna je odprta vsak dan, razen nedelje, od 11. do 16. ure ter uro pred predstavo. Infomacije na tel. 062/221-206. UNIONSKA DVORANA JUTRI: ob 18. uri Rossini: Stabat Mater. V PRIHODNJIH DNEH: 31. t. m. ob 18. uri Rossini: Stabat Mater. VELENJE KC IVAN NAPOTNIK DANES: ob 19.30 uri koncert skupine Trio Ekos. Program: L. van Bethoven, Max Bruch in Shing- Kuen Tzeng: Nostalgija- prvič izvajana skladba v Evropi. Vstopnice 400 SIT. VIŽMARJE- BROD DVORANA O. S. V PRIHODNJIH DNEH: 1. aprila ob 19. uri koncert odraslih pevskih zborov. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE MIELA NAPOVEDUJEMO: v torek, 6. aprila, ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice. Nastopili bodo gostje iz Minska - Jurij Likin (oboa), Sergej Gromov (violina), Ilia Zukovski (violončelo), Jurij Gildjuk (klavir). Na programu Mendelssohn, Gazelova, Dješevov, Rahmanoniv, Falik. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v gledališču Miela. GLEDALIŠČE ROSSETTI DANES: ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Richard Goode -Orpheus Chamber Orchestra. Na programu Hydn, Beethoven, Rossini in Šostakovič. NAPOVEDUJEMO: v soboto, 3. aprila, ob 21. uri celovečerni koncert kantavtorja Fabrizia De Andrb. Predprodaja vstopnic je že v teku v osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava izven abonmaja, za abonente popust. Izkaznice niso veljavne; v nedeljo, 4. aprila, ob 21. uri celo-, večerni koncert Giannija Morandija (predprodaja vstopnic je že v teku pri osrednji blagajni v Pasaži Protti); v četrtek, 29. in v petek, 30. aprila koncert-predstava Giorgia Gaberja. ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI NAPOVEDUJEMO: 2. aprila celovečerni koncert kantavtorja Marca Masinija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. FELETTO UMBERTO (Videni AVDITORIJ DANES ob 21. uri celovečerni koncert Johna Hammonda. Prodaja vstopnic v Felettu (Libreria Dori) in v Vidmu (Angolo della mušica). MESTRE GLEDALIŠČE TONIOLO DANES: celovečerni koncert kantavtorja Euge-nia Finardija. NAPOVEDUJEMO: 6. aprila koncert Fabia Concata, ki pa bo nastopil tudi v diskoteki Hip-podrome v Tržiču, 22. aprila. TREVISO PALAVERDE NAPOVEDUJEMO: 20. aprila bo v Trevisu ot-voril turnejo Vasco Rossi, 12. junija pa bo nastopil na štadionu v Vidmu. Razne prireditve Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES IN V PRIHODNJIH DNEH: do 4. 4. ob 18. in 20. uri (Kosovelova dvorana) Igra solz/ The Crying Game. Film Neila Jordana. Vstopnina je 400 SIT. JUTRI: ob 19. uri (sejna E3) predavanje Dorice Sever: Redovništvo kot izziv časa. Predavanje sodi v cikel Verska kulturna dediščina. Vabljeni. Ob 19. uri (Linhartova dvorana) Makalu- korak naprej v alpinizmu in znanosti, predavanje z dokumentarnim, filmskim, slikovnim in tonskim gradivom alpinista Aleša Kunaverja. Vstopnice 350 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. KLUBK4 DANES: ob 20. uri Dorndorf T Night. Promocija in degustacija čajev Sir VVinston. Vroči telefon Kluba K4: 061/113-282. KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE V PRIHODNJIH DNEH: 31. t. m. ob 10. uri predavanje z naslovom Prihodnost in realnost krajinskih parkov v Sloveniji. 31. t. m. ob 12. uri Predstavitev novih publikacij Zavoda republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine. FILOZOFSKA FAKULTETA JUTRI: ob 19. uri (pred. 34) Vpliv tobaka na razvoj ljubljanske industrije. Predavanje dr. Jasne Fisher v okviru Humanističnega simpozija. Vabljeni. KUD FRANCE PREŠEREN V PRIHODNJIH DNEH: 31. t. m. ob 20. uri predavanje v okviru Vesele znanosti Svetlane SlapSak: Pu ille classicus. Prvo predavanje o puologiji. 1. aprila ob 20. uri razgovor z naslovom Pregnanka danes in jutri. Razgovor organizirata Društvo za preventivno in prostovoljno delo in KUD. Informacije na tel. 061/332-288. CELJE KULTURNI DOM DPD SVOBODA V PRIHODNJIH DNEH: vsako sredo do sredine aprila bo potekala Likovna Sola za začetnike. 50-urni program vodi kustosinja Muzeja grafičnih umetnosti Anica Ferjančič. Prijave v sprejema Aliča JavSnik v Zdravstvenem domu Celje, tel. 063/27-721. DOMŽALE KNJIŽNICA V PRIHODNJIH DNEH: 31. t. m. ob 19. uri Mistična Indija, predavanje Dušana Osojnika z 200 diapozitivi. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE MLELA Do ponedeljka, 19. aprila bodo v gledališču Miela predvajali filme angleških mojstrov Michaela Povvela in Emerica Pressburgerja. DANES: ob 18.00, 20.00 in 22.00: »Black Nar-cissus, i. D. Kerr, D. Farrar, J. Simons, Sabu. V PRIHODNJIH DNEH: 5. aprila ob 18.00 in 20.30: »The red Shoes», i. M.Shearer, L. Massi-ne, F. Ashton; 19. aprila ob 18.00, 20.00, in 22.00: »The Tales of Hoffmann«, i. M. Shearer, L. Massine, L. Tcherina, F. Ashton. Zadnjo predstavo bosta komentirala Martin Scorsese in Bruce Eder. AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA DANES: ob 18. uri bo v Avditoriju na sporedu »Ura z...» - Srečanje z Ornello Bonomelli, ki ga prireja Gledališče Verdi. Vstopnice so na prodaj pri blagajni Dvorane Tripcovich od 9-12 in od 16-19, ob ponedeljkih zaprto. Pri blagajni Muzeja Revoltella ob ponedeljkih od 17. ure dalje. Vstopnina 4.000 lir. Za najmlajše Slovenija LJUBLJANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA JUTRI: ob 17. uri (Kulturnica, Zidovska steza) Jan Zakonjšek: Hudič in pastir. Za izven. V PRIHODNJIH DNEH: 3. aprila ob 11. in 17. uri (Veliki oder) L. F. Baum: Čarovnik iz Oza, gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Za izven. 4. aprila ob 17. uri (Veliki oder) Marie Kubato-va - Matjaž Loboda: Oh, te princese. Za izven. Informacije na tel. 061/314-962. SLG V PRIHODNJIH DNEH: 1. aprila ob 11. in 16. uri, 2. aprila ob 10. in 11.30 uri in 3. aprila ob 10. in 15. uri gostovanje Lutkovnega gledališča iz Ljubljane s predstavo Svetlane Makarovič: Gal med lutkami. KOČEVJE MUZEJ DANES: ob 16. uri lutkovna igrica Mojca Pokramlja. JUTRI: ob 10. uri lutkovna igrica To je naša žoga. V PRIHODNJIH DNEH: 31. t. m. ob 10. in 18. uri lutkovna igrica Strah. Do konca marca bo na ogled razstava V svetu lutk - poskus otroškega muzeja. Odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v soboto od 9. do 12. ure. Zaradi lažje razporeditve prosijo, da obiske skupin pravočasno sporočite na telefon 061/851-864. Furlanija-Julijska krajina TRST KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 31. t. m., ob 11. uri ponovitev pravljice Cesarjeva nova oblačila. Režija Vladimir Jurc. Razstave Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM (Sprejemna dvorana) Do 11. aprila je na ogled razstava Desetletje slikarstva -Avstrija 1980 - 1990 - Zbirka Schomer. Do 25. aprila je na ogled razstava otroških ilustratorjev iz vsega sveta Podobe domišljije- Sarmede 92’. NARODNA GALERIJA Na ogled je razstava Marka Pemharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Informacije na tel. 061/219-740. GALERIJA GRAD TIVOLI Na ogled je razstava Mlada slovenska grafika. Razstavljal-ci: Črtomir Frelih, Klementina Golija, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, NataSa Ribic, Zora Stančič, Marija Starič - Jensko in Petra Varl- Simončič. MESTNA GALERIJA Do 31. marca je na ogled razstava keramičnih objektov in mozaikov Jane Mihel in Majka Mulačka. Do 31. marca je na ogled razstava sodobnega Španskega slikarstva in kiparstva z naslovom Struktura in koncept. Svoja dela razstavljajo: Artur Aguilar, Jose Maria Alcover, VValdo Balart, Jose Maria Igle-sias, Julian Gil, Paco Lopez, Luis Ventos in Ramon de Šoto Y Arandiga. Informacije na tel. 212-896. MODERNA GALERIJA Do 31. marca je v zgornjih prostorih na ogled razstava Jožeta Slaka - Doke. Do 4. aprila si lahko ogledate razstavo fotografij Andrea Kertesza. Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za Študente 50 SIT. Tel 061/214-106. GALERIJA INSULA Na ogled je razstava Jožefa Muhoviča. GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg) Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije. MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE Na ogled je razstava Pohorje: smučanje - 30 let Zlate Lisice. Muzej je odprt od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 9. do 12. ure. Tel. 062/211-671. SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Na ogled je razstava Nove pridobitve za stalno zbirko Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec 1987-1992. CELJE LIKOVNI SALON Na ogled je razstava Komedija na plakatu. LIKOVNI SALON Do 10. aprila si laliko ogledate pregledno razstavo Tihožitja, Gojmirja Antona Kosa. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK Na ogled je razstava akvarelov in monotipij Jureta Godca. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON Do 9. aprila bo na ogled razstava likovnih del Mihe Maleša na temo Zenska, mati. Odprto vsak dan, razen nedelje, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. PTUJ GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moč oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. KRANJ BEŽIGRAJSKA GALERIJA Na ogled je spominska razstava Riharda Jakopiča. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. me. GALERIJA KOMPAS Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Tomana Veljka, ciklus slik z naslovom Praznovanje pomladi. KULTURNI DOM spanski borci Do konca meseca je na ogled razstava unikatne keramike akademskega kiparja Roka Součka. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. me. Do 10. aprila si lahko ogledate razstavo slik Janeza Ambrožiča. VODNIKOVA DOMAČIJA Na ogled je razstava fotografij mojstra Rafaela Podobnika. GALERIJA KAPELICA Do 9. aprila je na ogled fotografska razstava z naslovom Biti ženska avtorice Jasmina Vidmar. Odprto vsak dan od 11. do 17. me, razen sobote in nedelje. KUD FRANCE PREŠEREN Na ogled je razstava slik Marka Butine. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Do 13. aprila je na ogled fotografska razstava Mateja Okorna: Akt in Primoža Predaliča: Igra pred zrcalom - portreti slovenskih igralcev. Do 31. marca si lahko ogledate slike, refleksije 1960-1975, Nandeta Vidmarja. Do aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945-1990. Na ogled je razstava sibirskega slikarja Nikolaja Ribakova. Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968. GALERIJA AŽBE Na ogled je razstava Namizno cinasto posodje. Informacije na tel. 061/226-036. SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ Na ogled je razstava risb, slik, grafik in del s področja oblikovanja in kiparstva študentov 4. letnika za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani. Razstava je na ogled med 9. in 13. mo. Informacije na tel. 061/213-024. GALERIJA EQURNA NAPOVEDUJEMO: 31. t. m. ob 19. uri otvoritev razstave del Žarka Vrezca. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA Na ogled je retrospektivna fotografska razstava z naslovom Veno Pilon, pariški fotograf. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na Otočcu. GALERIJA MESTNE HIŠE Na ogled je razstava slik akademske slikarke Brigite Požegar- Mulej. DOMŽALE LIKOVNO RAZSTAVIŠČE Do 3. aprila bo na ogled razstava del Vojka Aleksiča.RaztaviSče je odprto od ponedeljka do petka od 10. do 12. me in od 15. do 19. me, ob sobotah od 10. do 12. ure. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 Na ogled je razstava slik Klavdija Tutte. Informacije na tel. 066/73-753. KOPER GALERIJI LOŽA Na ogled je razstava slik Toma Podgornika. NOVA GORICA LIKOVNA VITRINA Na ogled ja razstava slik Antona Plemlja. GRAD KROMBERK Do konca marca bo na ogled pregledna razstava slikarja in ilustratorja Milka Bambiča. DOBROVO V BRDIH Na ogled je razstava del Ivane Kobilica in Ferda Vesela. Odprto v sredo, četrtek in petek od 12. do 18. me ter ob sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. ŠEMPETER PRI GORICI KLUBCRMK Do konca marca je na ogled razstava akvarelov Novogoričana Tomaža Bavčarja. Razstavo si lahko ogledate vsak petek in soboto med 17. in 3. uro. Informacije na tel. 065/32-478. GALERIJA BAŽATO Do 3. aprila bo na ogled razstava slik in gvašev Toma Vrana. SOLKAN VILA BARTOLOMEI Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenjska krušarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure. KANAL SPOMINSKA SOBA MARIJA KOGOJA Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivista in pesnika Ludvika Zorzuta, originalne skladbe Vinka Vodo- pivca. GALERIJA RIKA DEBENJAKA Do konca meseca bo na ogled razstava fotografij Hermana Pivka. Odprto ob torkih in sredah od 9. do 12. me in v petek od 15. do 18. me. TOLMIN KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA Do konca marca bo na ogled razstava Podobe iz živalskega sveta avtorja Jurija Mikuletiča. Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Moj-mirja Maraža. SEŽANA MALA GALERIJA Na ogled je razstava akvarelov Slavke Kranjec. KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. IDRIJA GALERIJA IDRIJA Na ogled je razstava slik Božidarja Jakca. ŠKOFJA LOKA CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. GALERIJA FARA Do 4. aprila bo na ogled razstava fotografij domačina Petra Pokorna. Ogledate si jo lahko vsak dan med 9.30 in 12.30 uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah od 9. do 12. me. GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA Na ogled je razstava del beneških umetnikov. Razstavljajo: Gianni Balus, Gio-vanni Carlig, Brunetta di Le-nardo, Loretta Dorbolo, Gia-cinto Iussa, Tresa Lendaro, Paolo Manzini, Sandra Manzi-ni, Gianni Osgbach, Alessio Petricig, Alvardo Petricig, Paolo Pteicig, Claudia Raza, Luisa Tomasetig, Rosina Zufferli. Informacije na tel. 064/622-261. OKROGLI STOLP Na ogled je razstava Uran v mineralogiji, v rudah in v Zi-rovskem vrhu. KROPA KOVAŠKI MUZEJ Na ogled je prenovljena in razširjena razstavna zbirka o nekdanjem žebljarstvu v Li-pniški dolini. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Na ogled je razstava tržaškega slikarja Franka Vec-chieta. BLED GALERIJA GRADU GRIMSCE Na ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona. RADOVLJICA FOTOGALERIJA PASAŽA (RADOVLJIŠKA GRAŠČINA) Na ogled je del klubske razstave fotografij foto-kino kluba Radovljica. GASILSKI DOM NA GORJUSAH Na ogled je razstava slikarjev amaterjev občine Radovljica. KAMNIK Na ogled je razstava Mihe MaleSa ob 90-letnici umetnikovega rojstva. KULTURNI DOM Do 13. aprila je na ogled razstava »Skavti in gozdovniki na Slovenskem«, ki jo je pripravil Muzej narodne osvoboditve iz Maribora. Pokrovitelja razstave sta Svet slovenskih organizacij in Slovenska kul-turno-gospodarska zveza. Urnik ogleda: vsako soboto od 10. do 12. ure, ob gledaliških predstavah - pol ure pred predstavo, po dogovoru z organizatorji - RV tel. 632663, SZSO tel. 215086. MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Ul. Del Monte 5 Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. me. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške leto-viSCarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepših neokla-sičnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti. GLEDALIŠČE MIELA Na ogled je razstava Olivie-ra Toscanija. Urnik: ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. me. RAZSTAVNA DVORANA BIVŠE PIVOVARNE DREHER TRGOVSKI CENTER GIU-LIA Na ogled je razstava o Morski biologiji v Trstu od leta 1800 do danes, ki so jo pripravili člani vodstva Miramarske-ga morskega parka, ki spada pod sklad WWlF in Deželna služba za Okolje Furlanije-Ju-lijske krajine. Razstavo si lahko ogledate vsak dan (razen ob nedeljah) od 9. do 19. ure. Za vodene obiske lahko pokličete na tel. št. 040/224147. TRŽAŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK Ul. Zovenzoni 4 Na ogled je fotografska razstava Tullia Stravisija z naslovom »Nature morte (o quasi). Urnik: ob delavnikih od 18.00- 20.00, ob praznikih od 11.00- 13.00, ob ponedeljkih zaprto. Razstava bo na ogled cfo 6. aprila. RICMANJE Baragov dom Na ogled je razstava »Ric-manjski pomniki«, ki spada v sklop praznovanj vaškega pa-trona, sv. Jožefa. Razstavo so pripravili župnija v Ricmanjih in Goriški grad-Grad Kromberk pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij. Razstava bo na ogled do Velike noči ob delavnikih: 9-12, 15-17. GALERIJA BALANTIČ Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikana Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Na ogled je pregledna razstava slik reliefov Blanke Stepančič. ZAGORJE AVLADD Do konca meseca bo na ogled razstava del slikarke Stanislave Sluga-Podobske. TRBOVLJE GALERIJA KNJIŽNICE TONETA SELIŠKARJA Do 31. marca je na ogled razstava slikarke Ivane Uršič. Odprto vsak dan od 9. do 18. me. Vabljeni! SEVNICA GORICA KATOLIŠKA KNJIGARNA Do 3. aprila je na ogled skupinska razstava desetih go-riskih likovnikov. Urnik: ob urah odprtja knjigarne. TRŽIČ RESTAVRACIJA L’OR-CHESTRA Do 9. aprila je na ogled razstava grafik Zvesta Apollonia. Urnik: od ponedeljka do četrtka 12.30-15.30, 18-23, ob petkih in sobotah 18.30-22.30. Ob nedeljah zaprto. RONKE ART GALLERV (Kavarna Trieste) Odprta je' fotografska razstava Martina Rauchenvvalda, Maurizia Frullanija in Rajka Bizjaka. Na ogled vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 22. me. GRAD Do 7. maja je na ogled razstava Almire Sadar in Marije Jenko z naslovom Odrazi lastnih podob v grafikah, tekstilu in oblačilih. MURSKA SOBOTA GALERIJA Na ogled je 3. medregional-na likovna razstava, na kateri sodelujejo umetniki celjske, dolenjske, gorenjske in zasavske regije ter umetniki iz Prekmurja. Razstava bo odprta do 11. aprila. LJUTOMER GALERIJA ANTE TRSTENJAKA Do 24. aprila bo na ogled razstava del Marte Jakopic-Ku-naver z naslovom Tihi dialog. PINCE SASKI DOM Na ogled je razstava ročnih del. Prireditev sodi v sklop prireditev ob mesecu madžarske kulture. KOROŠKA CELOVEC EVROPSKA HIŠA Reitschulgasse 4 Na ogled je razstava G. Sil-berberger, F. J. Graf (Zrcalne slike). HIŠA UMETNIKOV Velika galerija Na ogled je razstava Johan-nesa Domeniga - Objekti. AVSTRIJSKA GALERIJA Na ogled je razsjava slik Bogdana Borčiča. BELJAK GALERIJA UNART Kaiser Josef-Platz 3 Do 2. aprila je na ogled razstava del Andreja Mayr-Frei-berger, Renate Jindra, keramike. GALERIJA HOLZER VVidmanngasse 7 Do 30. marca je odprta razstava Uvve Bressnik. FJK TINJE TRST TK GALERIJA Ul. Sv. Frančiška 20 GALERIJA TINJE Na ogled je razstava del Helmuta Blažeja (mešane tehnike). KRONIKA - RUBRIKE Ponedeljek, 29. marca 1993 Po zraku na njivo PTUJ - Ko je v soboto padel mrak, se je iz Spuh-tljev proti Borlu peljal s prijatelji 21-letni Daleo Z. V levem ostrem, a preglednem ovinku se je njegov yugo srečal z neznanim tovornjakom. Srečanje je bilo tako »bližnje« vrste, da je oplazil tovornjak z levim zunanjim vzratnim ogledalom, potem pa je po skoraj sto metrih vožnje s preveliko hitrostjo zapeljal na odcep za Zabovce. Cesta pa je bila na samem odcepu poškodovana, imela je namreč 12-centimetrsko »stopnico«, zaradi Cesar je avtomobil zaneslo na bankino, po njej pa na dovozno pot, ki vodi na njivo; ta je bila nekoliko dvignjena, zato je za yuga delovala kot skakalnica. Avtomobilček s tremi potniki je poletel in po dobrih 25 metrih pristal na nasipu druge dovozne poti, od koder ga je se enkrat odbilo in je končno po 17 metrih ponovnega letenja padlo na travnik na levi bok. Pri tem je Daleova sopotnika vrglo iz avtomobila, voznik pa je ostal težko ranjen za volanom. Lažje ranjeno 20-letno Simono O., ki je bila na zadnjem sedežu, in težje ranjena voznika Dalea in njegovega 20-letnega »kopilota« Emila M. so odpeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je Daleo Cez nekaj ur umrl za posledicami hudih poškodb. Iz gostilne z avtomobilom? JAMNIK - Sobotni večer je bil usoden za Lovrenca B., rojenega leta 1958, iz Železnikov. Kot so ugotovili policisti, je okrog 20.30 iz gostilne v Lajšah odpeljal po sicer suhi cesti iz Jamnika proti Dražgošam. V dvojnem ovinku ga je zaneslo na levo bankino cestiSCa in vrglo Cez nasip, po katerem se je njegova zastava 126 P prevračala okrog 120 metrov. Sadi, je med prevračanjem padel iz vozila in nekaj ur kasneje zaradi poškodb umrl. Našli so ga Sele v nedeljo dopoldne. (V. B.) Preveč pijače PLANICA - Trodnevni športno - skakalni praznik v dolini pod Poncami je zahteval smrtno žrtev med obiskovalci. Kot so zapisali možje v modrem, je v soboto skupaj s sošolci okrog 9.30 prišla pod skakalnice tudi 15-letna Helena M. iz Litije, sicer dijakinja ljubljanske srednje tehnične šole. Takoj po prihodu avtobusa naj bi se po do sedaj znanih podatkih Helena opila in uro kasneje nezavestna obležala. Prepeljali so jo v (najbližjo) jeseniško bolnišnico, kjer pa ji je okrog 13.30 zaradi zastrupitve z alkoholom odpovedalo srce. (V. B.) Pozdrav sosedu GORNJA RADGONA - Med prijateljskima sosednjima mestoma Slovenije in Avstrije, Gornjo Radgono in Bad Radkersburgom, je v soboto v mestni telovadnici potekala prireditev »Pozdrav sosedu«. Nekaj pred 18. uro pa je bila prireditev prekinjena, ker je neznanec po telefonu sporočil policistom, da je v telovadnici nastavljena bomba. Strokovnjaki so prostore in okolico natančno pregledali, a bombe niso našli. Za neznanim »ustvarjalcem dobrih sosedskih odnosov« še poizvedujejo. PROMET / VIŠJE CENE ZA PREKRŠKE Kazni so se povečale za trikrat Z novimi cenami bomo že na kraju prekrška ob nekaj tisočakov - Se bo za 1500 tolarjev zdaj vredno pripenjati? LJUBLJANA - Od sobote velja Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških, ki kršilcem cestnoprometnih predpisov nalaga za njihovo neposlušnost trikrat večje kazni. Za evropske razmere je slovenski cenik prekrškov še vedno poceni, vseeno pa bo kršitelj že na kraju prekrška lahko plačal 'kar nekaj tisočakov - posebej še, Ce bo policist ugotovil, da je napravil več prekrškov. 1500 tolarjev bo policist tako »pokasiral«, Ce voznik ali sopotnik ne bosta pripeta - enako velja za potnike na zadnjih sedežih, Ce ima avtomobil tudi tam vgrajne varnostne pasove. Tudi Ce na sovoznikovem sedežu peljemo otroka, ki je mlajši od 12 let, bo kazen enako visoka; avtomobilist, ki mu bo radar zunaj naselja zabeležil hitrost, ki bo do 10 kilometrov na uro večja od dovoljene, bo tudi plačal tri bankovce s Plečnikovo podobo. 2250 tolarjev: plačajo tisti, ki skozi naselje vozijo s hitrostjo, ki je za 10 kilometrov na uro večja od dovoljene oziroma Ce zunaj naselja vozijo 10 do 30 kilometrov na uro hitreje, kot je dovoljeno. Enako vsoto plačajo tudi tisti, ki v semaforizirano križišče sicer zapeljejo pri zeleni, pa potem zaradi pregostega prometa obstanejo v njem, -ko z leve in desne vanj peljejo že novi avtomobili. Tudi pešec je lahko ob tolikšen denar, Ce ne gre Cez cesto po najkrajši poti oziroma se takrat, ko je ne prečka na označenem prehodu, ne prepriča, ali je prečkanje ceste varno ali ne. Če zunaj naselja hodite po narobni -desni strani ceste, boste plaCali enak znesek. Kolesarji in vozniki koles z mo- torjem bodo plačali 2250 tolarjev, Ce ne bodo vozili ob robu ceste ali po za to namenjeni kolesarski stezi oziroma po pravilni strani kolesarske steze. Neupoštevanje prometnih znakov (parkiranje) vas bo prav tako stalo 2250 tolarjev. 3000 tolarjev: plačajo motoristi in njihovi sopotniki, Ce nimajo obvezne Čelade in pešci, ki hodijo po cesti, čeprav je ob njej pločnik, ah pa prečkajo cesto pri rdeCi luči na semaforju. Enak znesek plača avtomobilist, ki izsiljuje pešce, ko imajo ti zeleno luC oziroma prednost. Ce se peljete skozi naselje s hitrostjo, ki je 10 do 30 kilometrov na uro večja od dovoljene, ali pa zunaj njega dovoljeno hitrost prekoračite za 30 do 50 kilometrov na uro in zapovrh nimate prižganih ustreznih luCi ob zmanjšani vidljivosti (v mraku ah megh) boste lahko naenkrat plačali dvakrat po Sest »Plečnikov«. Ce denarja nimate, lahko kazen zamenjate z zaporom - po novem je dan penzionske oskrbe v slovenskih prometnih zaporih tudi vreden tri tisočake. 2400 do 12.000 tolarjev (ali zaporno kazen do 60 dni ali prepoved vožnje od enega meseca do enega leta) bo zaračunal sodnik za prekrške tistim, ki bodo vozili pijani ah pod vplivom mamil oziroma zdravil. Ce ustavljeni voznik zavrne preskus alkoholiziranosti (alko test) bo tudi plaCal kazen v tem cenovnem razredu. Vanj bi lahko pritaknili Se kazen, ki jo boste plačali, Ce vozite med tem, ko vam je sodnik začasno odvzel vozniško dovoljenje. V ta cenovni razpon bi lahko uvrstili Se kazni za: prehitevanje v slabo preglednem ovinku ali pod vrhom klanca, ignoriranje rdeCe luCi pred prehodom za pešce, vožnjo v škarje, za več kot 30 kilometrov na uro prekoračeno dovoljeno hitrost pri vožnji skozi naselje oziroma za 50 kilometrov na uro prehitro vožnjo zunaj naselja. To je nekaj najpogostejših »utrinkov« iz prenovljenega republiškega zakona o prekrških, kako bo na cesti odslej oziroma, ah bodo povišane kazni kaj zalegle, pa je odvisno od voznikov samih in njihove discipline.(V.K.) Koliko bo stalo po novem? (Foto: Aleš Pavletič / TRIO) KRŠITVE PREDPISOV Trnova pot inšpekcijskih služb Primeri se vlečejo več mesecev LJUBLJANA - Ko inšpekcijske službe pri svojem delu naletijo na nepravilnosti in nespoštovanje predpisov, se začne prava igra »kdo bo koga«. Inšpektorji skušajo prisiliti kršilce, da upoštevajo njihove odločbe, ti pa se z zavlačevanjem in izmikanjem trudijo, da bi iztržili še kakšen neupravičen tolar. Taka »vojna« poteka že (prej več mesecev med ljubljansko tržno inšpekcijo in Kadri-jem F., ki ima na Palmerje-vi ulici lokal z videoigrami. Inšpekcija mu je 5. avgusta lani izdala sklep o prepovedi točenja pijač, ker ni imel dovoljenja občinskega upravnega organa. Štirinajst dni kasneje so mu zaradi istega razloga izdali še prepoved za delovanje videoiger. Kadrij se je na inšpekcijsko službo preprosto požvižgal, saj je pri ponovnem nadzoru lokala 28. septembra inšpektor ugotovil, da v njem pijače sicer ne točijo vec, zato pa videoigre še naprej pridno prinašajo tolarčke. Oblast je s sklepom, ki ga je izdala 1. oktobra, možakarju ponovno zagrozila, naj upošteva prvotno odločbo, sicer bo moral plačati kazen - ta je po veljavnem zakonu o splošnem upravnem postopku znašala celih 50 tolarjev. Zato seveda Kadrij tudi ni upošteval inšpekcijskih »groženj«. Pri ponovni kontroli 15. oktobra so ugotovili, da posel z videoigra- mi Se vedno nemoteno, poteka. Sledila je nova odločba, v kateri je pisalo, da bodo Kadriju zapečatili aparature, Ce ne bo upošteval prvotne odločbe; pri ponovnem obisku 3. novembra je inšpektor ugotovil, da se ignoriranje prepovedi nadaljuje, zato je naslednjega dne izdal sklep o prisilnem zapečatenju aparatur, kar so štorih nekaj dni kasneje. S tem pa igre Se ni bilo konec. Inšpektorji so 4. januarja letos ugotovili, da je Kadrij odstranil uradne pečate in da posel z videoigrami veselo cvete naprej. 10. februarja ga je inšpekcija obvestila, da bodo aparature ponovno zapečatili 3. marca. Tega dne so inšpektorji na vratih prebrali obvestilo, da je lokal zaprt. Prišli so spet 16. marca. Za videoigrami so igralci Se vedno pridno pritiskali na gumbe. V zadnjem obvestilu ljubljanska tržna inšpekcija Kadija seznanja, da mu bo v naslednjih dneh ponovno zapečatila videoigre. Ce si bo naprave spet drznil od-pečatiti, mu bodo izdali sklep o prisilnem odvzemu videoiger. Kadij se kazni gotovo »močno boji«, saj je v osmih mesecih, odkar inšpekcijo vleče za nos, z videoigrami gotovo že toliko zaslužil, da si lahko omisli nov posel, za katerega mu Se niso izdali nobene odločbe ah sklepa... in nova igra se lahko zaCne.(V.K.) JUTRI 30. marca Ronald Reagan, nekdanji predsednik ZDA, je prehodil zanimivo življenjsko pot. Filmski igralec, sindikalni delavec, nazadnje predsednik prve svetovne velesile. Reagan bo ostal zapisan v zgodovini tudi zato, ker se je v njegovem Času predsednikovanja začel proces razpadanja svetovne komunistične vladavine. Ronald Reagan je nastopil mandat, ko se nikomur niti sanjalo ni, da se bo tako kmalu zrušil sistem, ki je dobrega pol stoletja obvladoval svetovno sceno. Ko pa je zapustil mesto predsednika ZDA, je bilo že jasno, da je doba kominterne, komunizma, socializma kot svetovnega procesa, železne zavese in realsociali-zma dokončno mimo. Premisleka je vredno dejstvo, da čas, ki so ga zaznamovala strahotna grozodejstva in je pahnil velik del razvitega sveta v stagnacijo ter duhovno in materialno revščino, čas, ki v zadnjih polblaznih barbarskih eskapadah nedaleč od nas kaže svoje zmedene ideje, odhaja tako brez sledov. Za njim, tako izgleda, ne bo ostal niti spomin. Mogoče nekoliko grenak občutek. Ze naši otroci pa bodo debelo zijali, če jim bo kdo začel predavati kaj iz arzenala samoupravnega socializma. Seveda, ostale so težave. Toda, ko se spopadamo z njimi, ne pomislimo, od kod izvirajo. Kako nevaren človek je Reagan, so nekateri uvideli takoj in ga kmalu po nastopu predsedniškega mandata, 30. marca 1981 poskusili ubiti v atentatu. JEDILNIK Slavko Adamlie špinačna kremna juha dušeno svinjsko pleče skutni cmoki solata vanilijeva krema Skutni cmoki NUMIZMATIKA Ekuji na kovancih BiH Vitomir Čop NAŠE RIBE X Športni ribobv v aprilu Dušan Bravničar SESTAVINE: 100 g masla, 2 jajci, 500 g skute, 250 g moke, sol CAS PRIPRAVE: 30 minut Maslo penasto vmešamo in primešamo eno za drugim obe jajci. Dobro razmešamo, dodamo pretlačeno skuto in moko ter solimo. Testo zvrnemo na pomokano desko. Oblikujemo ga v svaljek, ga narežemo na enako velike koščke in oblikujemo cmoke. V slanem kropu jih kuhamo približno 15 minut. Kuhane odcedimo in zabelimo z drobtinami, prepraženimi na maslu. VEGETARIJANSKI JEDILNIK Neva Miklavčič Predan pomladanska sojina juha s pšenico domač črn kruh pečen tofu redkvice s soljo Pomladanska sojina juha s pšenico SESTAVINE: 100 g zelene soje , sol, 1,5 1 vode, 2 žlici sojinega olja, 1/2 Čebule, 2 korenčka, kolerab ica, skodelica kuhane pšenice, ingver ali kurkuma, žlička sojine paste mi-so, šopek redkvic, sesekljani redkviCni listki Zelena soja je živo zelene barve z belim očesom in s precej manjšimi zrni kot navadna soja. Kuhana je veliko hitreje kot navadna soja. Na sojinem olju prepražimo drobno sesekljano čebulo, na vžigalice narezana korenčka in na kocke narezano kolerabo. Zacinimo jih z mletim ingverjem in sojino pasto ter stresemo h kuhani soji. Dodamo kuhano pšenico in na rožice zrezane redkvice z drobno sesekljanimi redkviCnimi listi. Kuhamo Se 5 minut in ponudimo. Spomladansko mednarodno numizmatično srečanje Numizmatično društvo Slovenije vabi vse numizmatike na tradicionalno spomladansko srečanje zbiralcev kovancev, bankovcev, medalj, značk in razglednic, ki bo v soboto, 3. in nedeljo, 4. aprila 1993 med 9. in 16. uro v zimskem vrtu hotela Ilirija v Ljubljani. Bosna in Hercegovina je zaradi tragičnih razmer, v katerih se je znašla, numizmatično najzanimivejša med vsemi novimi evropskimi državami. Zaradi vojne so namreč pretrgane komunikacije med posameznimi deli države, zato so lokalne oblasti prisiljene same izdajati zasilne bankovce, med katerimi se je že težko znajti. Nekatere od teh bankovcev so natisnili tudi v celjskem Cetisu. Zdaj pa so se v Narodni banki Bosne in Hercegovine odločili izdati tudi prve kovance. Pri tem ne gre za reden drobiž, ampak za numizmatikom namenjene srebrnike in zlatnike, s katerimi želijo v opustošeno državno blagajno prinesti vsaj nekaj prepotrebnega denarja. Zanimivo je, da je nominalna vrednost kovancev označena v ekujih in ne v bosan-sko-hercegovskih dinarjih. Prvič v numizmatični zgodovini pa je na kovancih označeno tudi doplačilo, kar smo doslej poznali le na poštnih znamkah. Posebno doplačilo je namenjeno bosansko-hercegovskemu rdečemu križu in Unicefu. Zlatnik z vrednostjo 70+10 ekujev tehta 6,22 g in meri 22 mm v premeru. Namesto prvotno predvidenega srebrnika za 35+5 ekujev (28,28 g, 38,6 mm) bodo izdali kovanec za 21 + 3 ekuje, ki tehta 15,56 g in ima premer 32,25 mm. Drugi srebrnik pa ima vrednost 14+2 ekuja, tehta 10 g in ima premer 30 mm. Vsi kovanci so izdelani v PROOF tehniki. Na prednji strani kovancev, ki jih kuje angleška kovnica Pobjoy Mint, je upodobljen znani motiv iz Mostarja in državni grb, na hrbtni strani pa Begova mošeja v Sarajevu in golob z oljeno vejico v kljunu. Upajmo, da se bo ta simbolika cimprej uresničila. Bosenska posebnost: na kovancih je označeno tudi doplačilo Tako kot je aprila vreme muhasto, tako je tudi športni ribolov v tem mesecu spremenljiv. Dober ulov lahko pričakujemo predvsem v toplejših dnevih, in to že prek celega dneva. Lahko pa smo v takih dnevih tudi močno razočarani, posebno Ce se topi sneg v višjih legah, zaradi Cesar se zniža temperatura vode. Ribe so hladnokrvne živali in njihova telesna temperatura se prilagaja okolju. Pri nizkih temperaturah se aktivnost rib zmanjša, zato jih takrat naša ponujena vaba ne zanima preveč. Aprila se praktično v vseh rekah začne ribolov na postrvi. Dovoljeno jih je loviti na različne načine, ki pa so za posamezne dele rek posebej predpisani. Da ne bi imeli ob vodi sitnosti z ribiškim čuvajem, moramo pravila športnega ribolova dobro poznati. V večini manjših rek lahko le mu-harimo, le izjemoma lahko v nekaterih večjih rekah in jezerih vijačimo z blestivko. Aprila bomo imeli pri muharjenju praviloma vec uspeha s potopnimi muhami in potezankamj kot s suhimi. Ta mesec lahko lovimo še večino krapovskih vrst. Pričakujemo lahko predvsem dober ulov klena in krapa, ki se ta mesec »prebudi« iz zimskega spanja. _ Aprila ni dovoljeno loviti sulca, lipana, SCuke, smuča, podu-sti, platnice, rdeCeperke, rdece-oke, ostriža in zelenike. V mesecu aprilu lahko lovimo potočna postrv, šarenka, potočna zlatovCica V večini postrvjih voda, predvsem v Krki, Radovni, Sori, Ljubljanici, SoCi in Idrijci muharjenje s potezanko, nimfe in mokre muhe, ponekod vijačenje z blestivko jezerska zlatovCica in jezerska postrv Bohinjsko in Krnsko jezero vijačenje z manjšo blestivko, ribolov na dnu z mrtvo ribo Soška postrv SoCa, Idrijca, Vipava muharjenje s potezanko, ponekod lahko tudi vijačimo klen Sava od Kranja navzdol, Krka od Novega mesta navzdol, Savinja od Celja, Drava, Mura, Voglajna, Ljubljanica, Sotla, Kolpa od Starega trga na plovec ali na dnu s kurjimi je-trcami, lahko tudi s Češnjami iz kompota mrena podobno kot klen talni ribolov na kruh in sir krap, linj ribniki, Ljubljanica, Krka, Slivniško jezero, Sotla, Mura,... Ribolov na dnu s koruzo, polento, kruhom, kuhanim krompirjem ogrica Ljubljanica od Vevč navzdol, Sava od izliva Ljubljanice navzdol, Drava, Mura, Krka, Voglajna, Mura. Je redka riba! belicarjenje s plovčkom na kruh LJUDJE IN DOGODKI Ponedeljek, 29. marca 1993 H JUŽNA KOREJA / PRED MESTOM PUSAN ~~h GRUZIJA ŽENEVA / NOVI IZUMI NA RAZSTAVI NOVICE Vlak se je iztiril: umrlo 67 oseb Nesreči botroval usad na progi SEUL - Najmanj 67 oseb je izgubilo življenje in 120 jih je bilo ranjenih v najvecji železniški nesreči, ki je prizadela Južno Korejo v zadnjih 40 letih. V predmestju Pusana, drugega najvecjega južnokorejskega mesta, je včeraj iztriril ekspresni vlak, ki povezuje Seul s Pusanom. Po izjavah odgovornih za južnokorejske železnice se je pri postaji Kupo nenadoma pogreznil del proge, tako da je iztirila lokomotiva in prva dva vagona kompozicije, ki je prevažala 620 potnikov. Do te neobičajne nesreče naj bi prišlo, ker so na bližnjem gradbišču uporabljali eksploziv, ki je bržkone razmajal celotno območje. Televizijska mreža KB S je v neposrednem prenosu predvajala srhljive slike reševanja, med kriki ranjencev in ropotom hidravličnih kleSC in motornih žag, s katerimi so se reše- valci prebijali skozi skrotovičeno pločevino do ranjencev in žrtev. »Kot grom je odjeknila eksplozija, tako da sem takoj pomislil na nesrečo, a ne takih razsežnosti«, je za televizijo izjavil neki očividec. »Sedaj skušamo rešiti vse v pločevino vklešcene potnike, tako da ne vemo točnega števila mrtvih in ranjenih«, je navedel neki funkcionar železnice, kar vzbuja sum, da bo konCni obraCun Se hujši. Reševanje je bilo namreC do skrajnosti težavno zaradi močnega naliva in nastopajoče noči. Južnokorejski predsednik Kim Jung-sam je takoj ukazal preiskavo in na kraj nesreče poslal prvega ministra Hvanga In-sunga, ki vodi reševalno akcijo. Južna Koreja je doživela podobno nesrečo leta 1951, ko je na progi Josu-Sunčon (jugozahodna Koreja) prav tako iztiril vlak. Takrat je življenje izgubilo 120 oseb. Abhazija nova ofenziva Tbilisija MOSKVA - Gruzinska narodna garda je včeraj obnovila sovražnost vzdolž vse frontne Črte na reki Gumista, njeno topništvo pa je silovito bombardiralo Ešero, Gvandro in Sickvaro, vasi pod nadzorstvom abhaških upornikov. Ruska agencija Inter-Tass je sporočila, da je v silovitem bombardiranju Eše-re življenje izgubil tudi ruski podcasnik Vitalij Volf, ki je bil v vezistic-nih enotah ruskega kontingenta. Rusko poveljstvo je že napovedalo, da bo na podlagi ukaza ruskega obrambnega ministrstva odločno in z vsemi sredstvi odgovorilo na ta gruzinski napad. BRAZILIJA / NA DAN PRIHAJA TRAGIČNA RESNICA ZDA so krive za množično sterilizacijo brazilskih žensk ker so se bale demografskega pritiska Južne Amerike SAO PAULO - Med vojaško diktaturo so v Braziliji ZDA imele ključno vlogo pri vsiljevanju tonozicne sterilizacije žen-sk. To tezo brazilske levice sedaj potrjuje znanMstveno delo sociologa Delcia da Fonsece, po katerem bi brazilski vojaški režimi brez Posredovanja ZDA bržkone Zagovarjali povsem nasprotno politiko. Zaradi neposrednega posega ideolo- gov, izvedencev za demografijo in celo pastorjev ameriških protestantskih sekt je vojska sprožila pravo kampanjo vsiljene sterilizacije žensk, predvsem med nižjimi družbenimi razredi. V ameriškem senatu je v poročilu iz leta 1971 general VVilliam Drapper zapisal: »Brazilija in Mehika bosta v prihodnjih 40 letih imela pol milijarde ljudi. Ce se bo to zgodilo, bo v obeh državah zavladal kaos, z dramatičnimi posledicami za ZDA. To Časovno bombo neomejene rasti prebivalstva moramo Cimprej onesposobiti.« Knjiga obširno piše o vlogi pastorja Lesliea Charlesa Sco-fielda, bolničarja, teologa in predstavnika Adventne cerkve sedmega dne, ki je bil aktiven v Braziliji v obdobju 1957-1973. Ustanovil je razvejeno mrežo ambu- lant, ki so »breplaCno« sterilizirale ženske. Za Sco-fielda je bila demografska eksplozija v Latinski Ameriki skrajno nevarna za ZDA, ker bi na njej komunisti gradili temelje za svojo revolucijo. Vojaški režim pa je po ameriški zamisli ustanovil še družbo »Bemfam«, tako da je danes v Braziliji steriliziranih 4, 5 milijona žensk. Mešati brez madežev Na 21. razstavi novih izumov, ki je bila te dni v Ženevi, je Yves Bonnin s ponosom pokazal svojo skledo za samodejno mešanje solate (Telefoto AR) Po umoru matere je "razstavil" njeno glavo DUNAJ - Včeraj zjutraj je 26-letni moški ubil lastno mater, ji odrezal glavo in jo razstavil v izložbi materine trgovine v predmestju Dunaja. Vest je posredovala mestna policija, ki je tudi povedalal, da so agenti malo po krvavem dogodku storilca tudi aretirali, in sicer v piceriji, ki je v neposredni bližini trgovine žrtve. Morilcu je ime Michael Tormay, na mater - 58-let-no Ildiko Tormay, ki ima madžarsko državljanstvo - pa se je spravil z nožem. Zensko je v njenem stanovanju večkrat zabodel, dokler ni obležala mrtva, nato ji je odrezal glavo in jo spravil v vrečo. Z vreCo, za katero se je vila krvava sled, se je Michael Tormay odpravil do trgovine, ki je nedaleč stran od stanovanja. V trgovini je povlekel glavo iz vreCe in jo razstavil v izložbi; ko je razmetal še nekoliko pohištva v trgovini, se je Michael Tor-may odpravil v bližnjo picerijo. Prav lastnik lokala je kmalu nato poklical policijo, ki je morilca aretirala, vendar slednji ni povedal, zakaj je storil nekaj takega. Obtožili indijskega "zračnega gusarja" NEW DELHI - Upor, preusmeritev letala in poskus umora: te obtožbe bremenijo Harija Singha, ki je v soboto preusmeril airbus družbe Indian Airlines. Na letalu je bilo približno 200 potnikov, katere je Singh želel peljati s sabo v Pakistan, vendar pa preusmeritelju z letalom seveda na letališču v Lahoreju niso dali dovoljenja za pristanek. Zato se je pilot namenil v Amritsar, ki je sveto mesto za sikhe, kjer se je preusmeritelj po večurnih pogajanjih vdal. Hari Singh, ki je star 37 let, po poklicu je prevoznik, vendar je trenutno brezposeln, je želel protestirati proti korupciji indijskih politikov in naraščanju verskega nasilja v državi. Newsweek: Nekaj agentov je padlo pod streli kolegov NEW YORK - Po pisanju tednika Newsweek naj bi nekaj agentov, ki so bili ubiti med spopadom s pristaši verskega fanatika Davida Koresha, bilo žrtev "prijateljskega ognja". Pisanje se nanaša na napad agentov na farmo v kraju Waco v državi Teksas, do katerega je prišlo 28. februarja letos in v katerem so umrli štirje agenti, 16 pa je bilo ranjenih. Po izjavah vira, ki je tedniku posredoval informacijo, naj bi bili tudi dokazi, da so ageptirubili lastne kolege. Medtem pa se krepi Ijojazen, da bi se lahko celotna zadeva sprevrgla v veliko tragedijo: že veC dni se namreč David Koresh noCe veC pogajati z agenti, Ceš da ga boli glava. Po oceni nekaterih bi lahko že v kratkem prišlo do epiloga, in sicer 5. aprila, ko Židje praznujejo veliko noc. Ob tej priložnosti bi se lahko fanatik na kakšen način spozabil. TRST 29. - 31. marec 1993 Mednarodna razstava in zasedanje o specializiranem pomorskem prevozu v Severnem Jadranu S tehničnega vidika se že 9. prireditev Transadria, ki se po °smih letih spet vrača v Trst, dovolj jasno opredeljuje s kvaliteto in popolnostjo svojega razstavnega dela ter z visokim nivojem in hiednarodnim ugledom svojega kongre-snega dela.Toda potrebno se mi zdi, da se 2a kratek cas zaustavim ob političnem in strateškem pomenu hianifestacije, ki ima velike zasluge, da je VeC kot deset let na doseženi na kratek ali 'srednji rok, potrdili tisto vitalnost in vlogo, ki sta bili doslej s kvalificirano prisotnostjo vedno potrjenim. Naš pogled mora biti zdaj z nujnim in potrebnim optimiz- mom že usmerjen v pomlad leta 1995, ko bosta prireditev gostili Reka in Hrvaška. PREDSEDNIK TRŽAŠKE SEJEMSKE USTANOVE (rač. Renzo Crosato) EUROSAVA s.r.i. 34133 Trst Ul. Cicerone 8 Tel. (040) 361177 Fax (040)361839 Telex 460561 C EUROSAVA M SjOLOČL w uroro CcnUalsped MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ Filiale: MILAN GORICA FERNETIČI Sedež: TRST Miramarski drevored 3 Telefon (040) 417831/5 Telex 460140 CENTTS I Telefax 43903 Carinska služba, zbirni promet, skladišča, pomorski prevozi, aviopromet, suhozemski transport Banka Alpe Jadran BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA AUTOPORTO FERNETTI TRST SUHOZEMNI IN ŽELEZNIŠKI TERMINAL NA FERNETIČIH ZA VAŠE TOVORE — 250.000 m2 ploščadi — 23.000 m2 skladišč za domače in tuje tovore — prostor za kontejnerje — 50 špediterskih in prevoznih podjetij Tel. 040/215218 - Fax 214856 - Telex 461036 POMORSKA AGENCIJA MEDITERRANE A ki. in PROSPER sn Tel. 040/7369 - Fax 040/370328 Telex 460087 MEDMARI 34132 TRST Telex 460125 MEDPRO I Ul. Milano 4/1 16 Ponedeljek, 29. marca 1993 EVROPA / HLADNO ALPE JADRAN / SONČNO Ciklon se je iznad Panonske nižine pomaknil proti Črnemu morju. Severni veter v nižjih zračnih plasteh je oslabel. Nad Alpami in jugozahodno Evropo se krepi območje visokega zračnega pritiska. Nad nase kraje priteka nekoliko toplejši in bolj suh zrak. C A okluzlja središče središči ciklona antlcikloi OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 10-30% 4 * pod 10% pod 5 44 ** 5-10 *** *** 30-50% 10-30 iiii a- sL- 4444 ^ ^ ^ ^ 30-60 50-80%, *** *** *** *** nad 10 m/s TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA..... 2/7 TRST........ -19 CELOVEC....... -/4 BRNIK....... 2/7 MARIBOR....... 2/5 CELJE....... 2/7 NOVO MESTO... 3/7 NOVA GORICA.. -1/9 MUR. SOBOTA.. 2/4 PORTOROŽ..... 0/9 POSTOJNA..... 0/5 ILIRSKA BISTRICA. 1/- KOČEVJE...... 0/6 CRNOMEU......- 3/8 SLOV, GRADEC.. 0/5 BOVEC...... 1/4 RATEČE.......... -7/- VOGEL........- -9/-A KREDARICA.... -18/-15 VIDEM...... -/10 GRADEC....... -/5 MONOŠTER..... -/4 ZAGREB....... -/7 REKA....... -/9 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. in ob 13. uri HELSINKI...... -2/1 STOCKHOLM..... -3/- K0BENHAVN..... 0/4 MOSKVA........ -/4 BERLIN............ -1/4 VARŠAVA....... 1/1 LONDON........ 0/10 AMSTERDAM..... -3/7 BRUSELJ........... -3/7 PARIZ.............. 0/9 DUNAJ............. -1/0 MONCHEN....... -3/0 ZURICH............ -3/3 ŽENEVA.......- -1/4 RIM............... 2/11 MILANO............ 0/11 BEOGRAD....... 0/1 BARCELONA....7 -/- BUKAREŠTA..... 5/9 INSTANBUL..... 12/14 MADRID............ 0/16 LIZBONA.......... 11/14 ATENE.............. -/- LARNAKA....... -/- TUNIS.............. -/- MALTA.............. -/- SLOVENIJA Kope........... -/25 Vrhe........... -/- Lontovž........ -/- Stori vrh...... -/- Rogla.......... 45/55 Kanin.......... -/SO Cerkno......... -/35 Soriška planina.. -/- Vogel.......... -/20 Kohla.......... -/20 Mariborsko Pohorje...... 40/50 Kranjska gora.. -/- Pokljuka....... 720 Rog-Črmošnjice -/- Prvine......... .-/- Jezersko....... 7- Ulovka......... -/- Krvavec........ -/- Črni vrh....... -/- SNEŽNE RAZMERE FURLANUA-JK Cimolais....... -/- Claut.......... -/- Piancavallo.... 10/20 Žabnice/Ovčja v. -/- Raibl.......... -/- FomiAvdtri..... 7- FomidiSopra.... 0/20 Paluzza-Timau,.,. 20/30 Paularo....... 7- Pontebba....... 35/35 Pradibosco..... 30/60 PratoCamico.... -/- Zoncolan....... 0/30 Sauris......... 0/0 S.laChianzutan. -/- Nevejsko sedlo.. 10/80 ViSaije........ 35/60 VENETO Sappada........ 10/50 KOROŠKA PodkloSter 735 Bad Kleinkirch.... 20/50 Pliberk/Peca 730 Sloveniji Plajberk 750 Dobrač 730 Nassfeld/Mokrine 60/80 Spittal/Goldeck. 5/55 Heiligenblut 20/140 Katschberg 60/80 Koralpe/Golica. 730 Kotsch./Mauth.. 20/30 Mallnitz 10/150 AVSTRIJA Ariberg 35/330 Seefeld 20/70 Kifebuhel 10/75 Obertauem 120/220 Zel! amSee 20/100 Schladming/PI... 10/100 CESTE PO SLOVENIJI Ceste so večinoma suhe ter prevozne brez ovir, ki jih povzroča vreme. Promet poteka tekoče. o SAIZBURG GORNJI SENIK O graz MURSKA SOBOTA BELJAK O CELOVEC MARIBOR KRANJSKA GORA j VARAŽDIN O o KRANJ ČEDAD V T 0 3 PORDENONE ^N. GORICA GORICA0^ v ( O LJUBLJANA O ZAGREB O POSTOJNA O NOVO MESTO o KARLOVAC O UMAG PULJ Q Slovenija: Precej jasno bo, Sosednje pokrajine: V Se-v vzhodnih krajih se prete- verni Italiji bo jasno, drugod zno oblačno. Veter bo osla- delno jasno z zmerno obla- bel. Najvišje dnevne tem- čnostjo. Na Madžarskem in perature med 5 in 10 °C, v vzhodni Avstriji bo prete-na Primorskem do 13 °C. žno oblačno, vendar suho. V Sloveniji: Obeti: V torek bo zvečine jasno, Tudi v sredo bo sončno vendar zjutraj zelo hla- in čez dan Se nekoliko dno. Cez dan se bo po- topleje stopoma otoplilo. V VEDNOST Preskusimo daljnogled Marijan Prosen ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije S02 v mikrogramih na m3 zraka : Ljubljana.... — Maribor.......... — Celje............ — Trbovlje......... — Hrastnik......... — Zagorje.......... — Šoštanj.......... — Kritična 24 urna koncentracija 802 je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G.Radgona: 120, Drava HE Dravograd:—; Sava Radovljica: 36, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 124, Sora Su-ha:102, Ljubljanica Moste: 78, Savinja Laško: 97; Krka Podbočje: 100, Kolpa Radenci: 97, Soča, Solkan: —. DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 06.48 in zašlo ob 19.26. Dan bo dolg 12 ur in 38 minut. Luna bo vzšla ob 09.54 in zašla 00.57. PLIMOVANJE Danes: Danes: ob 6.55 najnizje -32 cm, ob 13.43 najvišje 7 cm, ob 17.57 najnižje -2 cm. Jutri: ob 0.18 najvišje 24 cm, ob 8.22 najnižje -27 cm, ob 16.51 najvisje 10 cm. ob 20.45 najnižje 6 cm. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju dvojčkov, element zrak. Ce ste vCeraj presadili lončnice, se danes lotite sajenja okrasnega cvetja za balkone in okenske police. V ozvezdju Leva, ki ga lahko zdaj opazujemo zvečer visoko na južnem delu neba pod Velikim vozom, brez težav zasledimo zvezdo Gama -Albeiga. Lezi v vratu Leva (slika). Ta zvezda je zanimiva, če imamo daljnogled. Z njeno pomočjo namreč ugotovimo ločljivost daljnogleda ali, preprosteje povedano, kako dober daljnogled imamo. Ločljivost daljnogleda je tem boljša, čim manjši kot med zvezdama (svetlima točkama) vidimo Se ločeno. Človek z odličnim vidom razloči zvezdi, ki sta med seboj navidezno razmaknjeni okoli eno kotno minuto (!'). To pomeni, da razloči skrajna robova pokonci postavljene škatlice vžigalic v razdalji 150 m. Z daljnogledom bolje ločimo kot s prostim očesom. Z daljnogledom, ki ima odprtino 3 cm, ločimo kot 5 kotnih sekund (5”), s petcentimetrskim dalj-nogelom ločimo približno 3”, z desetcentime-trskim 1,5", s petnaj-stcentimetrskim pa že 1”. Gama Leva je dvojna zvezda. Kotni ali navidezni razmik med zvezdama je 4”; to je kot, pod katerim bi videli škatlico vžigalic v oddaljenosti 2 km. Ce z daljnogledom razločimo Gama Leva kot dvojno zvezdo, lahko rečemo, da imamo dober daljnogled. Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/204 : Nenadejan obisk vam bo povedal podrobnosti, ki vam bodo v veliko korist pri vaših nadaljnjih lovskih pohodih. BIK 214/20-5 : Bliža se čas, ko boste do vratu v delu. Po svoje vam bo to všeč, saj boste lahko končno dokazali svojo resnično vrednost in sposobnosti. DVOJČKA 21-5/21-5: Naredili boste napako, ki jo boste drago plačali. Zakaj se vedno spuščate v stvari, za katere veste, da jih ne morete uresničiti? RAK 22-6/22-7 : Pojavila se bo tretja oseba, ki se bo začela vmešavati v vaše osebne zadeve. Postavite se ji po robu! LEV 23-7/23-8 : Se vedno ne veste, kako bi preživeli prosti čas. Prijatelj bo prišel z zanimivo idejo, vi pa se odločite pozitivno. Ne bo vam žal! DEVICA 246/22-9 : Ostali ste na pol poti, zdaj pa ne veste, ali naj greste naprej ali ne. Ce boste še dolgo mencali, vam bo ostala le ena pot. TEHTNICA 23-9/22-10: Črnogledost prijateljev je ponavadi povezana z zavistjo. Uresničite svojo idejo in zaslužili boste! Spoznali boste zanimivo osebo. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Finance se bodo uredile, zato si boste lahko končno oddahnili. Ta oddih vam bo koristil,^aj ste se zadnje čase preveč naprezali. STRELEC 23-11 /21-12: Pazite se nenadnega presenečenja in nikar ne dovolite, da bi vas vrglo iz tira. Potrudite se, da boste od tega imeli cim več. Tako je tudi prav. KOZOROG 22-12/20-1: Neka vaša napaka vam bo povsem nepričakovano omogočila stik z osebo, ki jo že nekaj časa opazujete. Potrudite se, da boste iz tega potegnili kar največ. VODNAR 21-1/19-2 : Na obzorju so manjše bolezenske težave. Ne delajte nepotrebnih gibov, sicer boste imeb težave s hrbtenico! RIBI 20-2/205 : S prehitevanjem dogodkov ne boste dosegli tega, kar mislite. Uspeh vas ne sme uspavati. Ce se mislite zdaj oprijeti česa drugega, lahko izgubite prav vse. FILIPINI / NAJVEČJO NEVARNOST PREDSTAVLJAJO PLAZOVI, KI SE VALIJO PO OBRONKIH Vulkan Mayon bruha že dalj časa vendar mora najhuje še priti Zaradi izbruha Pinatuba je umrlo 700 ljudi in je prišlo do klimatskih sprememb FILIPINI I ~v-=\ \M6\ W kal Manila * : • CT— ! MINDORO Legazpi 200 km jjgggigl jjljlgj AP/Wm. J. Castello Bernard Hickey MANILA - Filipinski vulkan Mayon, ki je povzročil 260 potresov v nekaj urah, je aktiven že več dni, strokovnjaki pa pravijo, da mora najhuje Sele priti. Tako je v Legazpiju, mestu v bližini ognjenika, južno od Manile, poročal tudi Sef vulka-nološke skupine, ki se ukvarja z dvulkansko dejavnostjo Mayona, Delfin Garcia. V Manili pa je Filipinski institut za vulkanolo-gijo in seizmologijo izjavil, da pozorno spremlja tudi delovanje vulkana Pinatuba, ki bi prav tako lahko izbruhnil. Pinatu-bo, ki je oddaljen le 100 kilometrov od prestolni- ce, je junija leta 1991 povzročil 800 žrtev v največjem izbruhu tega stoletja. Mayon bruha pepel do šest kilometrov visoko v zrak, izbruhi pa so vedno bolj pogosti, zadnje dni celo eden vsako uro. Po vsakem izbruhu se po obronkih 2421 metrov visoke gore spuste plazovi, ki jih sestavljajo kamenje, para in razni plini in so se sedaj spustili že 5 kilometrov od ognjeniskega zrela. Ti plazovi so zelo ne- varni, saj doseže temperatura v njih med 315 in 480 stopinj Celzija in drvijo v dolino s hitrostjo do 100 kilometrov na uro. Prejšnji mesec so manjši izbruhi povzročili 70 žrtev, zato so več kot 60000 prebivalcev evakuirali v 42 centrov ob vznožju ognjenika. Novi val izbruhov se je pričel prejšnjo nedeljo. Strokovnjaki menijo, da so izbruhi veliko hujši kot prejšnji mesec, žrtev pa je manj zaradi evakuacij. Reševalna služba poroča, da žrtev od nedelje sploh ni bilo. Strokovnjaki menijo, da bi ognjenik lahko bruhal se dva meseca, kar je mnogo manj 0 velikega izbruha vulka na Pinatubo leta 1991, 1 je takrat izbruhal 10 milijard kubikov materia a. Pričakujejo, da o° Mayon izbruhal okrog 70 do 100 milijonov kubikov.