«
DELAVSKA POLITIKA
%shaja dvakrat, tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. P^dr užnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — ■Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo, Nfcfrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335.
Štev, 54	Sobota,	4.	julija	1936
Petdeset let boja francoskih
socialistov
Danes img* nedvomno največji pomen v svetu francoska socialitsična stranka. Zgodovinski razvoj ji je prinesel današnji pomen, ki ga je pred vojno imela za vse socialistično delavsko gibanje nemška socialna demokracija ter nemško strokovno in kooperativno (zadružno) gibanje. Po tem nemškem zgledu so formirana vsa nova socialistična gibanja v mlajših državah. Nemško socialistično in delavsko gibanje je danes strto. Oblike, v katerih se bo v Nemčiji in Avstriji obnovilo, so še neznane. Za evropski kontinent je takoi postala vodeča socialistična stranka Francije.
Če tudi se vrši razvoj vseh narodov po istih osnovnih gospodarskih zakonih, vendar ima vsak narod svojo zgodovino, ki se razlikuje od zgodovine drugih narodov. To, kar nas loči, to je minulost, ki ima svoj vpliv na sedanjost in bodočnost. Zadošča samo reči, da mora obstojati razlika v toku razvoja dveh narodov, od katerih je imel na primer eden svoj lastni fevdalizem in narod, ki so mu vladali tuji fevdalci, kakor na primer nam turški. (To velja za večino Jugoslavije. Op. ur.) Drugačne so tradicije naroda, ki je imel v minulosti več narodnih revolucij in naroda, ki nikdar ni doživel, da bi bili nosilci oblasti premagani po silah odspodaj, Velika je razlika v tem, ali je narod popolnoma enoten po jeziku in tradicijah ali pa je različen.
Po vsem tem je jasno, da se niti politične ustanove, politične stranke in njih taktika ne morejo in ne smejo enostavno kopirati po inozemstvu. Sprejemati se smejo iz inozemstva samo splošne ideje, načela, ki odgovarjajo globokim in temeljnim zakonom razvoja vseh narodov. Toda poraba teh načel v praksi, izbira bojne taktike, je pa specialna zadeva za vsako državo. Kdor tu noče grešiti, mora dobro poznati svoj narod, njegovo zgodovino, njegovo gospodarstvo, njegovo razredno razdelitev in politične tradicije ter svojo bojno taktiko vsemu temu prilagoditi. Kdor iz stvarnosti ne more sam sklepati zaključkov, nego zahteva pojasnila, kako so se ljudje v drugih deželah borili — ta bo vedno napravljal pogreške in uničeval dobra osnovna načela, za katera se bori.
Toda nikdar ne smemo zavračati poznanja zgodovine in načina dela tujih narodov in tujih delavskih gibanj. Tudi iz tega se moremo jako mnogo naučiti, zlasti, da se izognemo ponavljanju tujih pogreškov. Ni potreba slepo posnemati, toda iz tujih izkušenj se moramo pametnemu priučiti.
Kaj nam veli enodušni kongres francoske socialistične stranke v velikem in zgodovinskem preobratnem trenutku, ko stranka prevzema politično oblast? To hočemo premotri-ti z globljo analizo sklepov zadnjega kongresa, ki sem mu prisostvoval z velikim interesom.
Ni treba misliti, da v francoskem socialističnem gibanju ni struj. Tri
struje so. Veliko večino tvori nekdanji strankini center, ki sta mu na čelu Pavel Faure in Leon Blum. Skupina je imela na kongresu okoli 2500 glasov. Drugo skupino tvori sindikalistična borbena zajednica, ki jo vodi Jiromski, in tretja skupina, revolucionarna levica, ki jo vodi voditelj Pivert. Ta in ona imata svoja glasila
in na kongresu sta šteli vsaka po 400 glasov.
Na žalost na kongresu ni bilo strankine desnice. Pred dvemi leti je namreč napravila neumnost, da se je zaradi svoje aktivistične nestrpnosti in stremljenja po ozkem sodelovanju z meščanskimi strankami, odcepila od svoje stranke. Odtujila je stranki veliko število ljudi izredne sposobnosti, ki bi prav danes ob vršitvi politične oblasti imeli važno vlogo. Ti ljudje so bili nestrpni, da morajo čakati. Oni so disciplino stranke in go-spodstvo večine občutili kot okove, ki so jih ovirali, da napravijo veliko politično karijero. Pa so odšli. Prešli so v odvisnost tujih strank, kjer jih čaka propast; namesto da bi bili imeli potrpljenje, ne da napravijo sebe, ampak stranko veliko in močno ter da z njo postanejo gospodarji v svoji vladi, ne pa sluge v tuji. Vsi desničarji danes uvidevajo, kako veliko napako so napravili s svojo odcepitvijo, In stranka občuti izgubo teh ljudi. Ali se morda utegne pogreška kmalu popraviti? Ali naj se ne uče iz tega tudi druga socialistična gibanja?
In kljub obstojanja treh struj v stranki, od katerih se ena zliva že bolj s komunisti, je bil kongres eno-dušen v splošni oceni položaja stranke in taktike, ki se danes usiljuje stranki.
Mi danes proslavljamo veliko zmago. Naša stranka prevzema vodstvo vlade v državi. Ta mandat nam je dalo splošno narodno glasovanje v demokraciji in mi se temu mandatu ne moremo in ne smemo odreči. Če bi ga odbili, ne bi bila moigočai drugačna vlada kakor fašistična, ki bi, da se obdrži, šiloma razgnala našo stranko, strokovne organizacije ter uničila pravice in svoboščine naroda.
Toda tega pomena, tega političnega vodstva naroda v obrambi demokracije socialistična stranka ni debila slučajno. To je, pravi kongres, rezultat polnih petdeset let strplji-vega in nepretrganega dela in boja. To je rezultat naše zvestobe do socialističnega pograma in socialističnega. nauka. Mi nismo neznačajna skupina, ki »želi dobro« delavcem in to doseže kakor že in s čimer že. Mi smo gibanje, ki ve, da se prav dobro tako za delavce kakor za ves narod, more doseči samo, kadar bo kapitalistični način proizvodnje in lastnina pomočka, za proizvodnjo zamenjana s socialističnim. In da se to doseže je potrebno, da se ves delovni narod združi v samostojno socialistično stranko, da dobi tudi v boju proti vsem ostalim strankam narodno večino za to stranko ter to stranko dvigne do politične oblasti v državi.
Poleg te glavne naloge je treba vršiti še dve nalogi: organizirati delavce v gospodarske organizacije in po teh organizacijah ter s parlamentarno akcijo storiti vse, da se še danes, z neposrednim pritiskom na gospodarstvo in državo čim več mogoče izboljšava položaj delovnih množic. Končno je treba vršiti veliko izobraževalno delo, ustvarjati proti
vsem ostalim socialistično kulturo in socialistično vedo širiti,
Mi smo danes na vrhuncu zmage, ker smo* stalno ostali zvesti svojemu programu. Nasprotniki so nas zaradi te zvestobe napadali, mi smo se branili. Iz naših vrst so časih nestrpno silili na desno in v popuščanje samostojnega razrednega boja, časih na levo v pobuno in sindikalizem. Te stvari so večkrat povzročale notranje zapletljaje, vodila k oslabljenju stranke in nejasnosti njenih poti. Toda stranka je kljub vsemu ostala zvesta sama sebi. Ostala je zvesta svojemu programu. Ta doslednost je imela uspeh. Ustvarjena je notranja disciplina, ustvarjena vdanost po-edinca celoti in volja k požrtvovalnosti. Imponiralo je vsemu narodu, ko je videl, da se v socialistični stranki ne more uganjati osebni ka-rijerizem, marveč, da se vsakdo mora podrediti volji celote. Stranka; je imela pogum, da je odkrito nastopala proti oporniškim zablodam, ki so tupatam zajele tudi širše množice, ter se jim uprla. Velik učinek je imelo vedno na vso narodno množico to, da je socialistična stranka vedno o-hranila notranjo demokracijo ter sklepala o vsem ob popolni svobodi in enakosti članstva. Videlo se je, da ima program, v katerem ne popušča. In končno je prišel čas, da je po kolebanju in poizkušanju z meščanskimi desničarji in levičarji, z uporništvom in nestrljivostjo, narod ustvaril socialistično stranko, največjo v državi in jo postavil na čelo vlade. V dobi enega celega stoletja so se polagoma go-milale moralne, duhovne, materijalne in politične sile, ki so danes privedle do zmage,« pravi sklep kongresa,
Že od zdavnaj so nas silili in pozivali, da sodelujemo v vladi. Ali smo to odklanjali. Postavljali smo pogoje za sodelovanje v vladi, toda te pogoje izpolni lahko samo narod. Zahtevali smo: da postane socialistična stranka največja od vseh in z največjo skupino v parlamentu; da ji ostale stranke dajo solidno večino v parlamentu v svrho izvedbe v naprej določenega programa; da bodo kot garancija socialisti na čelu vlade ter imajo v njej pristojni vpliv. Šele danes so z odlokom naroda ob volitvah izpolnjeni ti pogoji. In zaraditega stranka prevzema svoj del odgovornosti v vladi.
Toda stranka niti trenutek ne pomišlja, da krene s svojega prvega pota, da preneha biti zvesta svojemu pravemu programu, uničenju kapitalizma in samostojnemu razrednemu boju. Logični notranji razvitek v demokraciji sili stranko, da danes sodeluje v vladi z drugimi strankami. Toda tudi tu bo stranka čuvala svojo samostojnost ter samo pripravljala pot k svoji popolni oblasti, k pridobitvi absolutne narodne večine in s tem tudi k integralnem uresničevanju svojega programa. Zvestoba posameznikov do stranke in zvestoba stranke do programa, nas je privedla do po-četka oblasti. Ta nas bo privedla končno tudi do polne oblasti.
Dr, Živko Topalovič.
Leto XI
Seje Društva narodov
Dardanelsko vprašanje.
Dardanelsko vprašanje pravzaprav ne spada v Ženevo. Važno pa je, da so se glede dardanelskega vprašanja sporazumele Anglija, Rusija in Turčija. Ožina bo odprta za vse trgovske ladje, za vojne pa le, če to odobri Društvo narodov.
Reforma Društva narodov,
V Ženevi sta nastala dva tabora držav. Eden je za reforme Društva narodov, drugi ne. Francija, Rusija, Mala antanta, Balkanska zveza in Španija, menijo, da bi reforma oslabila kolektivno varnost. Ameriške države pa zahtevajo reformo, ki bi zmanjšala dolžnosti držav članic do ustanove.
Ali zadrega ali pretkanost Italije?
Italija je predložila seji dolgo spomenico. Spomenica je spravljiva. O-pisuje zgodovino abesinskega konflikta ter izjavlja, da si je sama vzela mandat nad Abesinijo.
Sankcije bo ustavila takoj proti vsem deželam, čim bodo sankcije proti njej odpravljene. Zahteva pa, da Anglija prekliče sredozemsko pogodbo, ki jo je sklenila ob proglasitvi sankcij z državami ob Sredozemskem morju.
Neguš na seji.
Velesile so dovolile abesinskemu negušu, da nastopi s svojo delegacijo na seji. Govoril je neguš sam. Mirno in dostojanstveno je govoril, opisoval grozote vojne, se pritoževal, da ga Društvo narodov ni podpiralo, dasi bi bila to dolžnost. Italijo je 52 držav obsodilo kot napadalko, pustile so pa Abesinijo na cedilu. Če niti sedaj ne bi Društvo narodov posredovalo v prid abesinskega naroda, tedaj ne uide prekletstvu zgodovine.
Čuvstvene besede diplomatov seveda niso ganile. Poslušali so neguša, ker se to spodobi, sicer so pa šle besede neguša preko njih ušes. Občutno je očital diplomaciji, da Abesinija na ugodne italijanske mirovne pogoje ni pristala, ker so od vseh strani zagotavljali Abesiniji pomoč.
»Necivilizirani« neguš je bil razočaran nad »civilizirano« Evropo.
Izgon laških časnikarjev iz Ženeve
Zopet razburjenje v Italiji.
V Italiji je režim silno razjarjen, ker je neguš smel obtoževati Italijo v Ženevi. Poleg tega so italijanski časnikarji neguša med govorom psovali in sramotili, na kar jih je policija odstranila in jih izgnala iz Švice. Te »silne žalitve« Italije so baje vzrok, da se Italija bavi z vprašanjem, če ne bi izstopila iz Društva narodov.
Pred lokarnsko konferenco
Po pariških vesteh se bo vršila prva lokarnska konferenca že bodoči teden. Na konferenci bosta sodelovali tudi Nemčija in Italija.
Neguš pojde zopet v Abesinijo ter
bo nadaljeval vojno z Italijo. V splošnem se presoja položaj v Abesiniji za Italijo jako neugoden, ki ga utegnejo tudi velesile po svoje izrabiti in podpreti abesinski odpor v varstvo svojih interesov in z ozirom na italijansko politiko v Evropi.
Zbornica Je odobrila
razpust francoskih fašističnih organizacij
V poslanski zbornici je notranji bila sicer burna. Za odobritev raz-minister Salengro na podlagi doku- pusta teh organizacij je glasovalo' 375 mentov dokazal, da je bil razpust fa- poslancev, proti 192. šističnih organizacij potreben. Seja je	------
Leon Blum pred Društvom narodov
Dne 1. t. m. je predsednik francoske vlade govoril na plenarni seji Društva narodov. V svojem obsežnem govoru je hotel Blum označiti mednarodno politiko nove francoske vlade, ne da bi stavil konkretne predloge.
Francoski narod hoče mir, je rekel, in sicer ob enakopravnosti in mednarodni morali.
Če je Društvo narodov nekajkrat odreklo, ni krivda Društva narodov, ampak neizvrševanje določb pakta. Francoska vlada ne mara akademič-ne revizije pakta, ampak praktičnejšo uporabo določb ter neomahljivo zvestobo do Društva narodov. Organizacija kolektivnosti bo najboljše sredstvo za poživitev te ustanove.
»Vse pacifistične države se morajo trdno skleniti. Na koaliciji višjih sil proti napadalcem utemeljena kolektivna varnost mora stvoriti varno
podlago miru. Kolektivni varnosti pristopivše države morajo v tej trdni svoji volji iti do kraja ter poseči po potrebi po vojni. Računati moramo torej v varstvo miru tudi z alternativo vojne. Izjavljam brez obotavljanja, da je treba riziko vojne v varstvo miru pogumno in brez pomišlje-vanja vpoštevati. Kolektivna varnost se mora potem nadaljevati s splošno razorožitvijo.
Blum je omenjal zasedbo Porenja, zasedbo in vojno v Abesiniji. Z odpravo sankcij teh stvari nočemo opravičiti. Učiti pa nas morajo dogodki, da je treba mir res organizirati, in sicer nedeljivi mir, To se naj izvede pod patronanco Društva narodov.
Plenum je izvajanja z odobravanjem sprejel na znanje. Posebej je angleški zunanji minister Eden izjavil, da popolnoma soglaša z Blumom.
Ob desetletnici socialnega zavarovanja na ČehoslovaSkem
Dne 30. t. m. je delavstvo na slovesen način proslavilo desetletnico socialnega zavarovanja, zlasti uvedbo delavskega invalidnega in starostnega zavarovanja, ki ga je republika pred desetimi leti izpopolnila.
Slavnostni nagovor je imel predsednik soc. dem. stranke Hampl. Iz obsežnega govora naj navedemo samo en odstavek:
»Delavec, ki je bil proletariziran po bolezni ali nezgodi, ni mogel najti
nikakršnega pozitivnega razmerja do države. Socialno zavarovanje, h kateremu celo' država prispeva, pa ne približa le države zavarovancem, ampak tudi zavarovanca državi, pa naj bo zavarovanec politično orientiran kakorkoli. Zato se morajo ne le delojemalci in delodajalci zavedati pomena socialnega zavarovanja, ampak vsi čehoslovaški državljani, zakaj socialno zavarovanje je najprimernejša obramba in zaščita maše republike.«
Kongres JNS
V	torek se je vršil v Beogradu kongres Jugoslovanske nacionalne stranke. Nas ta kongres zanima, ker je očividno JNS konkurenčna stranka JRZ.
Sama stranka poroča, da je bilo navzočih 723 delegatov. Kongresu je predsedoval dr, Kumanudi. Za predsednika stranke je bil izvoljen general v p. Peter Živkovič, ki je bil daljšo dobo predsednik vlade in tudi vojni minister. Dosedanji predsednik Nikola Uzunovič je postal prvi in dosmrtni častni predsednik JNS. Za pc-vega predsednika je bil izvoljen Jovan Banjanin, za drugega predsednika Juraj Demetrovič, za generalnega tajnika Albert Kramer. Ožji odbor šteje 100 članov, ki izvoli iz svoje srede 15 članov v izvršni odbor. Širši odbor pa šteje v celoti 250 članov.
Taki veliki odbori kažejo, da v stranki ni prave homogenosti. To tudi lahko vidimo, če pogledamo, kdo so v odboru stranke iz Dravske banovine. Tako so v ožjem odboru dr. Miroslav Ploj, Ivan Pucelj, dr. Rajar, dr. Pirkmajer, Ivan Prekoršek, Ivan Mravlje, Albin Koman, dr. Fran Li-pold in Ivan Arko.
O	delu in politiki JNS je poročal na kongresu dr. Albert Kramer. Poročal pa je le o ustanovitvi in razvoju stranke, o nekaterih dogodkih, ni pa
preciziral svojega državnopolitičnega načela, razen že omlatene edinstvenosti, kar je le fraza, ker ni resne volje za to politiko, ki je mogoča le potom sporazumne demokracije, ne pa s kakšnimi diktatorskimi manirami.
Dr. Kramer očita JRZ, da je z ustanovitvijo svoje stranke iz treh bivših političnih strank dr. Stojadino-vič izpremenil svoj nadstrankarski značaj ter so pristaši JNS morali izstopiti iz vlade ter misliti na svojo stranko. Stranka izvenparlamentarni opoziciji ni naklonjena.
Vsekakor bi bilo potrebno, da se nova stranka izjasni, ali je za demokracijo, ali je za pameten sporazum in za popolno politično svobodo? Prav nobenega dvoma ni, da nas večno previranje »političnih in kapitalističnih veljakov«, ki se sklicujejo po-gostoma na »nezrelost« naroda, da imajo pravico obdržati prikrito ali neprikrito diktaturo nad narodom, uničuje in demoralizira. Jasne besede je treba v vseh taborih, prav jasne: Hočemo politično svobodo za ves na-
i	rod, hočemo demokratični sporazum ob popolni enakopravnosti.
Dokler stranke, ki se prilaščajo pravico odločevati o narodu, tega načela ne priznajo in ne izvršujejo, ne moremo imeti urejenih razmer.
Ob priliki mednarodnega zadružnega dne
Dne 4. julija proslavljajo zadru-garji vsega sveta svoj mednarodni zadružni dan.
Mednarodna zadružna zveza je objavila tekst resolucije, ki jo bodo izglasovali zadrugarji na svojih zborovanjih. Resolucija pravi med drugim: »Ob priliki 14. proslave zadružnega dne se velika armada zadrugar-jev vsega sveta izjavlja za utrditev in obrambo miru in izraža neomajno zvestobo splošnim načelom svobode, demokracije in gospodarstva, ki ne bo temeljilo na profitu.
Kulturni napredek človeštva je odvisen od splošnega sodelovanja in medsebojnega sporazumevanja.
Oklic Mednarodne zadružne zveze,
Zadrugarji vsega sveta so globoko razočarani nad nesposobnostjo odgovornih vlad, da skupno zastavijo svoje sile za obrambo miru in oživ-ljanje gospodarstva na osnovi skupnosti in sodelovanje, ker le na tej osnovi je mogoče graditi pot k varnosti in blagostanju, Zadrugarji zahtevajo od svojih voditeljev v vseh državah, da brez obotavljanja in z vsemi svojimi silami delajo za veliki cilj: mir potom zbiranja vseh sil, varnost potom medsebojnega sporazumevanja in boljše življenje s pomočjo j čim širšega uresničenja zadružnih načel.
Razgovori med ooozlcijo
V	državi imamo opozicijo v parlamentu in izvenparlamentarno. O izvenparlamentarni opoziciji pravijo, da je združena, vendar razmere v njenih vrstah še niso razčiščene. Še vedno se srbska demokratska stranka (Davidovič) in srbska kmetiška zveza (dr. Joca Jovanovič) nista zedinili s hrvaškim kmetiškim gibanjiem drja. Mačka.
Izmenjava misli, ki sta jo posredovala povsem nekdanji samostojni demokrata dr. Vilder in Budisavljevič, še vedno nima nikakršnega juspeha.
Šele zadnje dni, pravijo, da so se opozicijske skupine zedinile v glavnih točkah glede izpremembe ustave. Izprememba ustave se lahko izvrši v zbornici in senatu ali jo pa odredi re-gentski svet.
Opozicija zahteva razpust narodne skupščine in nove volitve. Nova skupščina naj bi stavila konkretne predloge glede izpremembe ustave ter sklenila volitev nove konstituante.
Opozicija je sicer pripravljena načelno sprejeti določbe sedanje ustave tako glede državne oblike kakor tudi dati regentskemu svetu obvezne izjave, da pri reviziji ustave ne bo načenjala teh vprašanj, je vendar malo upanja, da bi senat v sedanji sestavi hotel pritrditi izpremembam ustave,
Težkoče bi delala tudi sestava vlade do volitev v konstituanto, ker dr. Maček ne mara prej v vlado, srbska opozicija pa zopet odklanja, da bi sama, brez dr. Mačkove podpore, sestavljala vlado.
Skoraj edino verjetno bi bilo v tem primeru, da ima glede rešitve tega problema še največ izgleda iniciativa regentskega sveta.
Č@ si z naročnino v zaostanku, jo poravnal takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izklguino z lastnimi sredstvi. —
doma u% fi& si/etu
Dragiša Lapčevič — sedemdesetletnik. Te dni je proslavljal v ožjem krogu Dragiša Lapčevič svojo 701et-nico rojstva. Lapčevič je med najpomembnejšimi poborniki socializma v predvojni Srbiji. O pomembnem življenjskem jubileju s. Lapčeviča bomo spregovorili v eni izmed prihodnjih številk našega lista.
»Korupcijoniste pred puške!« vzklika »Kmečki list«, ki je v žlahti z g. Pucljem, ki je dolgo časa vedril in oblačil v beograjski vladi. Če bi bil recimo takrat g. Pucelj kaj takega ukrenil, bi morali sedaj korupcijoniste pri belem dnevu z lučjo iskati. — O nekem protikorupcijoniskem zakonu je pisal tudi »Slovenec«, pa tudi od tega bo že najbrž leto dni.
Zagrebški listi se jeze na kongres JNS, Zagrebški »Jutarnji list« pravi, da je bil JNS kongres, kongres generalov brez vojske. Pritožuje se tudi, da je Banjanin napadal opozicijo ter dal razumeti, da združena opozicija misli na državni udar. Po mnenju Banjanina, pravi dalje, ni nihče v državi konstruktiven razen JNS, obenem se pa sama odreka centralizmu.
Silno povodenj so imeli v sredo v Zagrebu in okolici, kakšne še ni bilo in je največja katastrofa po potresu pred petdesetimi leti. Povodenj je povzročila v mestu milijonsko škodo, v okolici pa uničila pridelke.
Proga Velenje—Slovenjgradec je bila pri postaji Sp. Dolič en dan prekinjena, ker je hudournik zasul progo z gruščem v višini dva metra in na daljavo 30 m,
Milivoj Boškovič, ki je delal v državni kovnici kovance po Din 50.— zase, je bil obsojen na 14 let ječe in povračilo škode in sodnih stroškov, Krsto Gjorgjevič pa na šest let ječe. Oba tudi na izgubo državljanskih pravic,
V	Bolgariji sestavljajo koalicijsko vlado, kar pa dela težkoče, ker kmetije! s Cankovom nočejo sodelovati.
Avstrijski kancler je bil povabljen v Ženevo, toda se vabila ni od-vzal, kar je storil nedvomno po nasvetu svojega »tutorja«.
B. Traven, Bombaž
Prevaja Talpa
11. Knjiga	93
Da, v kinu. V resnici pa je vse to popolnoma, toda popolnoma drugače. Banditi ne beže tako hitro. In potem grožnje! O, ti mila nebesa! Vojaki so daleč in dežela je velika. Banditske vasi so nepristopne in častniki vladnih čet jih ne najdejo na zemljevidu. Banditska družina ima šest bratov, trije služijo v redni vojski, trije služijo pri banditih, ki čakajo samo na to, da se bo zopet kje pojavil kak diktator, ki bo dobil dovolj denarja od ameriških pretrolejskih ali rudokopnih družb. In kako se vse izpreminja. Tisti trije bratje, ki služijo v redni vojski, jutri morda kaj napravijo in najdejo zavetje pri banditih, medtem ko se trije bratje pri banditih prostovoljno udajo v guvernerjevo milost ter stopijo v redno vojsko, kjer postanejo najboljši zasledovalci banditov, ker poznajo vse steze in njihove zvijače.
Iztrebljenje banditov! To se da res lepo priporočati v časnikih, še lepše zna to zapovedati ameriška vlada, ki bi rada smatrala deželo v interesu ameriških velekapitalistov za kolonijo, in ki zna tudi zagroziti, da bo pretrgala diplomatič-
ne vezi. Toda banditi ne bero časnikov in sovražijo Amerikance, razen tega pa jim gre klanje najbolj v cvetje tedaj, ko nastanejo v deželi radi diplomatičnih prepirov nemiri.
Če ne upoštevamo drugega, moramo vendarle reči, da ima bandit pravico vzeti, kar potrebuje. Tri sto let suženjstva in vladanja španske gospode in bičarjev in mučiteljev, potem sto let vojaške diktature in diktature kapitalističnih klik s poliranimi nohti in klubskimi naslanjači — vse to mora pokvariti tudi najčudovitejši in najljubeznivejši narod na svetu. V civiliziranih deželah je petletna vojna narode tako pokvarila, da sc ne znajdejo več med pravico in krivico, da polovico prebivalstva v tistih deželah tvorijo zločinci. drugo polovico pa policaji, jetniški pazniki in državni pravdniki.
Moji banditi so bili zadovoljni, da so dobili vse tako lahko, tako veselo in med tako prijetnim razgovorom!. Jaz sem pa bil zadovoljen, da mi niso več vzeli in da sem se jih tako poceni rešil. Kaj naj se policija tu vmešava? Tudi brez policije se da opraviti. Preden nisi ubit, ti policija itak ne pomaga. In če končno pomaga, potem pomaga samo morilcem, ne pa umorjenemu. Kaj pa ima umorjeni od tega, če odvedejo morilca ali
bandita na pokopališče in ga tam ustrele? To ga pač ne oživi.
Sedaj pa smo morali napraviti velik ovinek. Na naši poti je ležalo večje mesto, ki smo se ga morali v velikem loku izogniti, kajti v bližini mest ni pašnikov. Potovati smo mlorali ob reki navzgor, nato je sledil prehod preko gorovja.
Močno se je shladilo. Vode smo imeli dovolj, pašniki pa so postali redki. Živali so jedle listje z drevja. Listje je bilo prav tako nasitljivo kakor trava. Zdelo se je, da je bila ta izprememba živini celo všeč. Ko sem videl, kako spretno je mulila živina listje z drevja, sem si večkrat mislil, da morda govedo v starodavnih časih sploh ni živelo v stepah in na prerijah, nego v gozdovih, v katerih je raslo grmovje in nizko drevje. V gozdovih, ki so danes izginili, ker so ostala samo visokorasla drevesa.
Prehod preko prelaza je bil težaven; morali smo zelo paziti, da smo živali dobro vodili; gorovja namreč niso bile vajene. Dvoje goved je zdrsnilo v prepad, in sicer prav lep, mlad bik s svojo kravo. Ljubezenska tragedija! Videli smo ju spodaj v globini docela razbita. Računal pa sem, da nam bo več živali zdrsnilo.
(Dalje prihodnjK.)
7g naših Umkv
Ljubljana
Proslava bivših prostovoljcev v Ljubljani se je vršila v nedeljo. Prostovoljci so se borili na solunski fronti in drugod za svobodo narodov, torej tudi za Jugoslavijo. Razmere v državi so pa postale nezdrave, zato te navdušene bojevnike prav lahko1 razumemo, da si žele v državi pravega bratstva, prave demokracije, svobode in socialne pravice. Tudi mi
Maribor
Mi potrebujemo mnogo bolj svetnike, kakor pa široke ceste, tako se je izrazil nek klerikalni prvak ob priliki Slomškove proslave v Mariboru. Komentar naj si ustvarijo čitatelji sami.
Umrl je s. Polančič Jakob. — V četrtek zjutraj je umrl v 60. letu starosti naš vrli sodrug Polančič star. Umrl je po kratki, a hudi bolezni. Kar verjeti nismo mogli, ko smo slišali vest ov njegovi nagli, mnogo preuranjeni smrti. Še pred kratkim je bil čil in zdrav med nami. Bil je star in zvest član svobodne strokovne organizacije, vedno pripravljen žrtvovati vse za dobrobit občinskih delavcev, eden od tistih, ki jih zelo pogrešamo. Naj mu bo zemlja lahka. Žalujočim naše sožalje! Pogreb pok. s. Po-lančiča se bo vršil v soboto, 4. julija ob 16. uri izpred mrtvašnice na Pobrežju. Občinski delavci in ostali, spremimo s. Polan-čiča na njegovi zadnji poti!
Izletniki v Slovenske gorice se bodo odpeljali v nedeljo, dne 5. t. m. ob 6. uri zjutraj izpred Delavske zbornice. Ker bosta vozila dva avtobusa, je še na razpolago nekaj prostih sedežev. Reflektanti naj se prijavijo najkasneje do sobote pri predsedniku SDSZJ s. Karnerju.
Strojniki in kurjači vabijo svoje še neorganizirane tovariše za nedeljo, dne 5. julija t. 1. na razgovor, ki se bo vršil v lokalih Strokovne komisije, Sodna ulica 9-11. Referent pride iz Ljubljane. Pridite vsi!
Dve žrtvi električnega toka. Za Slomškovo proslavo so razobesili po mestu zastave. V torek, dne 30. t. m. proti večeru je v Jezdarski ulici na strehi točilnice Kovač snemal zastavo hišnik Franc Dratschneider, pri čemur se je utrgala žica električnega voda. Kmalu nato je prispel pred hišo, kjer je visela odtrgana žica, brezposelni 31 letni ključavničarski pomočnik Andrej Vrabl, ki je kljub temu, da ga je Dratschneider opozoril na nevarnost, prijel za žico. Električni tok je podrl Vrabla na tla in ni mogel več izpustiti žice. Ponesrečencu je priskočil na pomoč Dratschneider, katerega je zadela ista usoda. Kljub temu, da je kmalu nato pritekel na pomoč elek-
V ogledalu
Kaj vse pripisuje »Slovenec« Blu-tnu. Za »Slovenca« so razmere pod raznimi fašistovskimi diktaturami idealne in urejene. Ne gre mu pa v račun silno ljudsko gibanje v demokratični Franciji. Zato uvršča gotove vesti iz Francije pod naslov »Pod Blumom«. Kaj vse prevneti »Sloven-čarji« pripisujejo Blumu, se vidi iz sledeče notice, ki je izšla v zadnjem »Poned. Slovencu«, čigar zastopnik je Miha Krek, urednik pa znani Ciril Kočevar. Tam beremo:
Pod Blumom,
Pariz, 27. junija. A. A. Havas poroča iz Berlina, da so doslej sterilizirali v Nemčiji približno 63.000 oseb.
Morda bo zdaj duhoviti »Slovenec« uvedel še rubriko: Pod Hitlerjem, pod katero bomo morda brali tako-le novico:
Berlin, 29. junija. A. A Reuter poroča iz Tokija, da so doslej pod Blumom v Nemčiji razpustili vse fa-šistovske organizacije.
Stavka na Muti se nadaljuje
Pogajanja so se razbila.
želimo, da bi zli duhovi izginili iz naše politične atmosfere.
Ljubljanska vseučiliščna knjižnica. Dela za vseučiliščno knjižnico v Ljubljani so razpisana. Zgradba bo veljala okoli 7 milijonov dinarjev.
Podrti kozolec pokopal 16 ljudi pod seboj. Na periferiji Ljubljane je dne 2. julija popoldne vihar podrl nek kozolec, pod katerim je vedrilo 16 ljudi. Smrtno nevarne poškodbe je odnesla neka delavka, težje ranjena je tudi neka redovnica in še pet delavcev.
trikar iz tovarne Ehrlich, ki je žico odščip-nil, je električni tok ubil oba nesrečneža. Vsi poizkusi umetnega dihanja, ki so jih vršili pod nadzorstvom dveh zdravnikov, niso več zalegli. Ta tragičen dogodek naj bo nov opomin, da se odtrganih žič električne napeljave ne smemo dotikati.
Iz bara v smrt. Ko so v sredo, dne 1. t. m. poslednji gostje zapuščali bar Velike kavarne, se je 20 letna artistka Betka Horvat vrgla z balkona na 16 metrov globoko stopnišče državnega mosta. Mladenka je obležala na licu mesta z razbito lobanjo. Na poziv službujočega stražnika so takoj prispeli reševalci, ki so jo odpremili v bolnico, kjer pa je kmalu nato podlegla poškodbam. — Kaj je pognalo nesrečno mladenko, na kateri so kratko poprej opajali svoje pohotne poglede izživeti veseljaki, v smrt, še ni ugotovljeno. Pričakujemo pa, da bo oblast zadevo temeljito preiskala.
Glasbeno društvo žel. delavcev in uslužbencev priredi v nedeljo, dne 12. julija v gostilni Weber na Pobrežju svojo letošnjo poletno veselico. Začetek streljanja za dobitke ob 10. uri dopoldne. Pričetek veselice ob 3. uri popoldne. Vsa bratska društva, kakor tudi člani in prijatelji društva so prisrčno vabljeni. V slučaju slabega vremena se bo vršila veselica dne 19. julija t. 1. — Odbor.
Prijatelj Prirode, Maribor. V nedeljo, dne 5. julija skupna udeležba na vrtni veselici kolesarskega društva Studenci, ki se bo vršila v gostilni Mraz v Studencih. Odhod ob pol 3. uri izpred Delavskega doma, Frankopanova ul. 1. Nadalje prosimo vsa društva in organizacije, ki so prejela vabila za skupni delavski izlet na Pohorje, dne 19. julija, da ta dan rezervirajo za omenjeni izlet. — Odbor.
Celje
Zahvala. Za premnoge izraze iskrenega sočutja, ki sem jih prejel ob (priliki prerane smrti moje nepozabne žene, se tem potom najlepše zahvaljujem. Enako se zahvaljujem pevskemu zboru »Zarja« za ganljive žalo-stinke, ki jih je zapelo pod vodstvom pevovodje g. Cirila Pregelja pred mrtvašnico in ob odprtem grobu. Nadalje se zahvaljujem vsem zastopnikom 'kulturnih1 društev in vsem, ki so spremili pokojnico na zadnji poti. — Žalujoči mož Škorjanc Jože in sinček.
Štore
Pevski odsek »Zarja« priredi dne 5. julija pevski koncert v Štorah. Koncert se bo vršil v prostorih gostilniške dvorane »Triglav« (Arzenak Franc). Začetek točno ob 3. uri popoldne. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
Hrastnik
Sodrugi. in sodružice!
V nedeljo, dne 5. julija bo proslavila Splošna delavska strokovna zveza, podružnica steklarjev, 30-letnico svojega obstoja in vas sodružno vabi, da se te proslarve udeležite. Težki so časi, v 'katerih živimo in še težji bodo boji, ki1 nas še čakajo. Ali eno je, mi moramo zmagati, zato ne moremo in ne smemo preko tega, da se spomnimo borib naših prednikov, ki so se v še težjih okol-ščinah kakor mi danes borili za sadove, katere mi sedaj uživamo. Zato naj vsi sodrugi in sodružice, katerim je le količkaj mogoče, prihite v Hrastnik, da si znova obljubimo zvestobo in izmenjavamo misli. Pozdravljeni, sodrugi in sodružice v naši sredini!
Zavedno hrastniško delavstvo bo v nedeljo, dne 5. julija sprejemalo drage nam goste, ki bodo prihiteli iz vseh krajev naše banovine z jutranjimi vlaki. Ob pol 8. uri zjutraj se zbirajo vsi člani in članice strokovnih, kulturnih, športnih in kolesarskih
Minulo sredo bi se morala vršiti na Muti pogajanja med zastopniki delavstva in tvrdko Eylert, ki se je že trikrat poprej izognila pogajanj, čeprav je bila vabljena. Tudi to pot se podjetnik ni hotel pogajati in je samo grozil, da bo zaprl tovarno itd. Pogajanja je razpisala Inšpekcija dela in so bili navzoči trije zaupniki stavku-
Stavka stavbincev v
traja naprej, ker delodajalci ne marajo vpoštevati delavskih zahtev, kljub temu, da je vsa javnost v Murski Soboti na strani stavkajočih. — Mezde so izpod vsake kritike: težaki garajo po Din 1.40 na uro, zidarji za Din 1.80 do Din 3.—. Kaj nudijo delo-
jočega delavstva, za SMRJ s. Leskovšek, za Delavsko zbornico vodja ekspoziture v Mariboru s. Čeh in za Inšpekcijo dela g. inž. Gorjanc.
Delavstvo je skrajno razburjeno radi izzivalnega zadržanja in je trdno odločeno vztrajati v svojem pravičnem boju, dokler ne bo zmagalo. Razpoloženje stavkujočih je izborno.
Murski Soboti
dajalci? Težakom Din 1.80 na uro, zidarjem Din 3.— do Din 3.50. Teh pogojev stavkajoči niso mogli sprejeti.
Stavka je popolna in je udeleženih okrog 150 stavbincev. Želimo jim popolen uspeh!
organizacij, kakor tudi ostali sodrugi, na tržnem prostoru ob tričetrt na 8. uro, odhod z godbo na čelu na postajo k sprejemu gostov. Nadaljnji spored je razviden iz plakatov. Vsi in točno! Odbor.
Tudi delavci iz kemične tovarne, ki smo naročniki naše »Delavske Politike«, čitamo o velikih dogodkih po svetu in o gibanju delavstva v naši državi, po raznih krajih in obratih. Delovno ljudstvo vstaja iz mrtvila. Tudi mi imamo pokazati na precejšnje uspehe. Ko smo pred enim letom, vpoštevajoč besede našega starega sodru-ga O. L, začeli podzidavati temelje naši strokovni organizaciji, je naša zavest pričela rasti. Organizacija je priredila par predavanj, na katerih so nas predavatelji seznanili z najvažnejšimi vprašanji socialne zakonodaje. Tako pridobljeno znanje je ročno izkoristila naša strokovna organizacija in mnogi naši sodrugi so dobili enotedensko mezdo v bolezni izplačano za tri leta nazaj, s kolektivno pogodbo smo si izboljšali plače in zajamčili strogo izvajanje socialne zakonodaje. Sporedno z- organizacijo je začelo naraščati število naročnikov »Delavske Politike« med nami. Tu imamo še mnogo dela, saj moramo spraviti naš delavski tisk v vsako delavsko stanovanje, naročniki pa morajo postati tudi vsi, ki od delavstva žive. Sčasoma bodo tudi ti spoznali, da je njihova bodočnost na strani delavstva. — Kemični in steklarski delavci imamo tudi svojo konzumno zadrugo. V tej zadrugi so do letos gospodarili mojstri in preddelavci. Na letošnjem občnem zboru je predsednik poročal, da ima zadruga primanjkljaja Din 24.000, ker da se je predobro »vagalo«, radi dobre »vage«, da so se kupovalci javno hvalili okrog. Kot nadaljnji razlog je navajal, da se življenske potrebščine osuše. Navzoči člani pa so zahtevali, da naj posebna komisija preišče to zadevo. Preiskava je dognala, da se meso osuši 10 do 16dkg, sladkor pa 80 do 90dkg pri 100 kg. Odbor je dobil odvezo, pri volitvah pa je bil popolnoma izmenjan. Izvoljena je bila lista SDSZJ. Neki gospod od NSZ se je radi tega silno razburjal, ker bi bil sam rad prišel v odbor. Rekel je, da je to politika. Gospod naj bo pomirjen: naloga razredne strokovne organizacije je, da odloča v vseh gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo njenega članstva, in to je naša organizacija delala doslej in bo tudi poslej. V bodoče pa bomo skrbeli, da ljudje, ki so proti nam, na naša zborovanja ne bodo več imeli dostopa.
Trbovlje
Udeležba na proslavi v Hrastniku, Trboveljski pevci kulturnega društva »Vzajemnost« se udeležijo proslave 30-letnice obstoja strokovne organizacije steklarjev v Hrastniku. Tudi strokovna organizacija ZRJ., podružnica v Trbovljah se udeleži s svojim članstvom te važne .prireditve, ki naj manifestira za svobodo organizacije delavstva, za organizirano borbo delavstva proti izkoriščanju. Vabimo vse sodruge iz Trbovelj, da se hrastniške proslave polnoštevilno udeležijo.
Razdelitev moke. TPD. razdeljuje drugi obrok moke rudarjem, ki niso naredili v času od 15. maja do 15. junija 21 delovnih dni. Delavski zaupniki so že povdarili, da bi bilo bolje, da bi se moka razdeljevala po zaslužku, ne po šihtih, ker so s tem mnogi prizadeti, nekateri pa neupravičeno (prejmejo podporo.
Zagorja ob Savi
Obrat Kotredež. Trboveljska premogo-kopna družba dela mnogo na odkrivanju »sloja« v obratu Kotredež. Obzidavo prog in drugih naprav pa je dala podjetju Dukič in drug. Za to podjetje pa menda ne veljajo zakoni o zaščiti delavstva. Ne samo, da to podjetje ob najnižjih mezdah najhujše izkorišča svoje 'delavstvo, je zadnjič v štirih perijodah delavstvu odtegnilo od plač po kategorijah različno vsoto od Din 36 do Din 49, ne da bi bilo delavstvu povedalo zakaj. Poleg vsega je pa sedaj začelo prakticirati 16-urni delovnik v jami. Bilo bi silno dobro, ako bi rudarska oblast posegla vmes.
Loke pri Zagorju
Zgodba z električno razsvetljavo. Pri
nas smo tako srečni, da imamo v naši sredi gospoda, kateri bi po svojem poklicu moral biti vzor vsem ostalim. Pred kratkim se je poleg raznih »dogodivščin« zgodilo tudi to, da ta gospod po svoji vesti ni smatral za potrebno plačati napeljave in toka v svojem stanovanju tukajšnji električni zadrugi. Ta je bila vsled tega primorana, da mu je električni tok ukinila. Gospod pa, ki je hud nasprotnik kapitalizma in ki je na javnem shodu v Zagorju, dne 3. maja t. 1. izjavil, da je imela Trboveljska prem. družba lani 133 milijonov Din čistega dobička in da lahko tudi svojim delavcem pomaga, si je najbrž mislil, zakaj ne bi pomagala še meni. šel je k tej kapitalistični družbi po električni tok. Družba je gospodu takoj ustregla, instalirala mu je novo elektriško napeljavo in mu sedaj dobavlja tudi tok. Radovedni smo, ali mu je napravila to razsvetljavo z rudniškim (120 voltnim) tokom in žarnicami na 15 sveč, kakor jo imajo njeni lačni rudarji v rudniških stanovanjih, ki jo morajo plačevati? Drugače pa zagorska artiljerija fejst strelja in ima dosti mu-nicije.
Litija
Delavstvo in tovarniški konzum. Pre-Preteklo soboto, dne 27. junija ie bil v konzumski prodajalni velik naval že radi tega, ker je bil v pondeljek praznik. Okoli 12. ure je prišel v konzum g. poslovodja, ki je že poprej določil, koliko sme vsak delavec dobiti na up, ne glede na to, ali je
družina velika ali majhna. (Višina kredita zavisi od višine zaslužka. Razlika pa je ta, da ima dva- do tričlanska rodbina mogoče Din 400 do Din 500 dohodkov, sedemčlanska rodbina pa komaj Din 200 do Din 300.) Kmalu potem, ko je g. poslovodja vstopi! v konzum, se je pričel razburjati nad ljudmi in uslužbenci. Slednje je ošteval in jim očital, kaj delajo, da dajo toliko na up. Izrecno je povdaril, da se mora kredit gibati v mejah, ki jih je določil on. Neka oseba, ki po odredbi poslovodje ni dobila nobenih življenskih potrebščin, se je tako razžalostila, da je padla v nezavest. — Iz tega poročila vidimo, kako se godi tukajšnjemu delavstvu. Naše delavstvo živi tako slabo, da gotovi gospodje porabijo dnevno več, kot pa ena delavska družina v štirinajstih dneh. Pa se med tistimi, ki dobro žive, najdejo še tudi taki, ki pravijo: kaj treba delavcu klobase, naj bo zadovoljen, da ima kruh. In če le mogoče, skrbe za to, da mu klobase ne dajo, ali pa še celo vzamejo. — Imamo tudi primerov dovolj, da so tisti, ki imajo dobre plače, bolj zadolženi, kot pa reveži s par sto dinarji zaslužka na 14 dni. Zena, ki zasluži Din 250 do Din 300 za svojo sedemčlansko rodbino, ne dobi kredita, ker vsak ve, da ga ne bo mogla odplačati. Zato mora pač stradati. — Delavci bodo morali najti sami sebe, morali se bodo organizirati, priboriti si boljše delovne pogoje, boljše plače, potem pa si bodo tudi kruh sami rezali in tehtali in ne več kakšni nacionalni gospodje. Razen svoje razredne organizacije bodo morali delavci tudi skrbeti za svoj list, za svojo »Delavsko Politiko«, da bodo iz nje črpali duha, ki mora prevevati delavstvo, da bo v resnici v stanju izbojevati si lepšo bodočnost.
Kranj
Brez značajnosti, vztrajnosti in odločnosti ni zmage. Predvsem mora imeti te vrline delavski razred, katerega uspehi so odvisni od njegove razredne zavesti in solidarnosti. Delavski razred nima plačancev in dobro situiranih valptov, s pomočjo katerih kapitalizem dokazuje javnosti:	češ,
da ne gre brez parazitov v človeški družbi. Za širjenje idej delavskega gibanja je treba trezno mislečih in socialno čutečih, nesebičnih ljudi. Naše zahteve so skromne in pri kulturnem narodu lahko izvedljive. Mi zahtevamo delo za vse, za vse enake naravne in tehnične udobnosti ter življenjske dobrine. Gospodarski razvoj nam sicer garantira bodočnost, ali mi hočemo uživati tudi sedanjost. Da pa si čimprej priborimo dostojno človeško življenje, moramo aktivno sodelovati v delavskih strokovnih in kulturnih organizacijah ter biti naročniki delavskega časopisa. Ne zadostuje pa, da se za mesec ali dva organiziramo in če ni takoj vidnih uspehov, vržemo puško v koruzo in čakamo na pomoč od zgoraj, ali se udarno otopeli v svojo usodo. Vzgled naj nam bodo borci, ki so že po 20 ali več let strokovno organizirani in naročniki delavskega časopisa, katerim gre velika zasluga, da se že itak škandalozne delavske razmere niso še poslabšale. — Ne oklevajte, naj se vam ne zdi par dinarjev prevelika žrtev za organizacijo, naj se vam ne zdi Din 10 mesečno preveč za »Delavsko Politiko«, kajti te žrtve vam bodo stotero poplačane. Vsekakor upoštevajte pri plačevanju časopisa točnost, ker delavski časopis ne dobiva raznih subvencij, ampak se mora vzdrževati samo z naročnino. Kdor pa bi imel eventu-elno namen list odpovedati, naj pravočasno sporoči poverjeniku, ker v nasprotnem slučaju je dolžan zaostanek poravnati. Te vrste naj ne bodo napisane za gluiha ušesa, naj jih uvažujejo vsi, ki se jih tičejo. Delavski časopis je pisan shod ali sestanek. Le tako bomo uspeli!
Kmetje bodo slabo pridelali. Star pregovor na Gorenjskem pravi: Suša hleb kruha sne, moča pa dva. Vsled preobilice deževja je poljski pridelek zelo slab, razen tega pa so še v posameznih krajiih vremenske katastrofe napravile veliko škodo. Radi tega je pričakovati na zimo zcpet velik naval kmečkega ljudstva v tovarne. Kmetje so tudi razočarani, ker se obetanja »Slovenca« nikakor nočejo uresničiti in četudi so že leto dni star«..
VAŽNO!
Ravno za Vas smo se založili z ogromno izbiro damskih in moških plaščev kot Trench-Coutov ter vseh vrst oblek, po neverjetno nizkih cenah! — Oglejte si zalogo in prepričajte se!
»TIVAR«, prodajalna Kranj.
Jesenice
Stavbinski delavci, ki delajo na Jesenicah ob precej živahni gradbeni sezoni, so ob ljubljanskem prebujenju stavbincev tudi prisluhnili potrebi časa in so se v velikem številu organizirali. Zaenkrat je ustanovljena na Jesnicah vplačilnica Zveze stav-binskih delavcev Jugoslavije, morda se bo kmalu spremenila v podružnico. Shod stavbincev, ki se je vršil v Delavskem domu in na katerem so poročali sami 'priznani1 stro-kovničarji, je lepo uspel in stavbinci so videli, da je samo v organizaciji moč. Toda komaj se je njih prerojenje izvršilo, je največji delodajalec na Jesenicah za stavbince, t. j. »Slograd« iz Ljubljane, ki je izvrševal gradbena dela pri KID, odpustil vse, 340 po številu. »Slograd« trdi, da je KID ukazala ustaviti delo začasno, toda kaka politika tiči za vsem skupaj, vedo pa ibogovi in oni, ki to vodijo. Kožo nosi pa na prodaj — slovenski delavec. Iz tega razloga bi 'bilo potrebno, da vsi merodajni čiinitelji pomagajo urediti te razmere, da se bo vsaj vedelo kaj in kako.
Nekakšna praznovanja so baje predvidena v tovarni 'KID. Tako so od četrtka na praznovanju delavke v zavijalmici žebljev, Vpeljali bodo zamenjavo, da ho vsaka
skupina tri dni na teden pri delu. Tudi žeb-Ijarna, žičarna in žična valjarna bodo menda nekaj časa prizadete. Govori se o nekem naročilu 140 vagonov žebljev, ki jih je Jesenicam baje o-djela Zenica. Tovarna bo delavce večinoma porabila pri raznih pomožnih in popravljalnih dtelih, seveda bo pa zaradi tega zaslužek manjši. Zenica kar naprej straši po Jesenicah, kakor so svojčas strašili Turki po kranjski deželi. Mi se samo čudimo, da stoje vsa -merodajni činitelji tako ob strani ob tem važnem vprašanju-. Kaj mora Slovenija res dati vso kri, da se ob njej širi industrija drugje, na jugu? Najprej' rudarji, potem železniške delavnice, razni o-srednji urada, zdaj naj pa še kovinarji trpijo? In pri vsem tem se ne začne pri nas z industrijo, ki je še ni, nego se opiči za stvarmi, ki so že tu1, in s -čimer se že obstoječim jemlje kruh. Kako dolgo še? Slovenski ministri in poslanci, kje ste in kaj pravite?
Občni zbor Splošne gospodarske in konzumne zadruge za Gorenjsko se ibo vršil v nedeljo, dne 5. t. m. Članska zborovanja v vseh sedmih oddajališčiih so pretekli teden pokazala, da je jeseniškim zadnugarjem mnogo ležeče na napredku lastne zadruge in so z zadovoljstvom sprejeli poročila o lepem delu in uspehih v lanskem letu. Vsi zadrugarji so se potrudili, da so na zborovanjih povedali svoje misli in predloge za nadaljnje uspešno poslovanje. Izvoljeni so bili novi krajevni odbori in okrog 60 delegatov za občni zbor. V ivsem je bilo videti, kako razumevanje kažejo zadrugarji za svojo zadrugo in vsi s-o bili edini v tem, da je treba pritegniti k aktivnosti v zadrugi, zlasti k članstvu in nakupu tudi še one, ki sicer pravijo, da so naši, da cenijo pomen svoje zadruge, ki pa ravnajo baš nasprotno s tem, da -podpirajo s svojim denarje-m zasebne trgovce, c-d katerih nimajo ničesar. Med temi bo treba zavednost šele uravnati v pravo smer, da ne bo samo polovična ali celo četr-tinska. Prepričani smo, da ibo tudi občni zbor v nedeljo dal kakor vsako leto za delovanje zadruge pravih in pravilnih smernic ter da bo v vsem svojem delu popolnoma zadovoljil. Želimo mu pri razpravah največjega -uspeha.
Zvcčni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zv. (v nedeljo -ob 3. uri pop., samo ob slabem vremenu) zanimiv velefilm »Klic pragozda« s Clarkom Gablom v glavni vlogi. Dodatki običajni. — Sledi »Arena strasti«.
Prevalje
O »Poslovnem redu« za tovarne in drugih važnih predpisih za delavstvo -bo v nedeljo, dne 5. julija ob 9. uri dopoldne predaval s. dr. Reisman iz Maribora v dVorani gostilne Rozman. Predavanja se udeleže tudi rudarji iz Leš, ki bodo dobili potrebna pojasnila o raznih svojih težnjah.
Nad 50 tožb proti rudarjem. G. dr. Senčar je vložil kot prisilni upravitelj za Ilirsko rudarsko družbo nad 50 tožb proti raznim rudarjem za najemnino pri hišah Ilirske rudarske družbe, katero je zahteval že od 1. septembra 1935 naprej, čeprav jim- je sporočil, da morajo plačevati najemnine, šele z dopisom- z dne 16. novembra 1935. Vtoževani zneski za najemnino so znašali po 500 in tudi nad 700 Din. Razprava se je vršila dne 26. junija. Delavci pa so se pustili končno vsle-d prigovarjanja, da itak ne bodo rubljeni, obsoditi in iim je sodišče sedaj dostavilo zamudne sodbe, glasom katerih morajo plačati tudi vsak preko Din 100 stroškov za tožbe. Delavci sedaj ugibajo, če bodo morali plačati to najemnino ali ne, ker jim je bilo obljubljeno, da se jih ne bo rubilo. — Delavci pa še imajo prejeti od družbe mezdo za 14dnevno odpovedno dobo, ker so morali delo svoječasno zapustiti, ko jim družba ni več plačevala mezde. Te mezde jim družba ni plačala, pač pa jih je upravitelj tožil za najemnino. Pri razpravi so bili delavci brez zastopnika in so se tako pustili pregovoriti, da so jih obsodili s »kontumacom«, ne da bi se odšteli zahtevki delavcev za odpovedno dobo.
GuitanJ
Izlet na delavsko predavanje v Prevalje.
Sodrugi in sodružice iz Guštanja naj se udeležijo važnega predavanja, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 5. t. m. s pričetkom ob 9. uri pri Rozmanu v Prevaljah.
Šušmarstvo, naše delavstvo in zaupnik, ki je vedno vsega kriv. Marsikateri gostilničar misli, da je gostilna tu zgolj zato, da čim prej obogati na račun drugih, ne pa zato, da nudi potrebnim pošteno okrepčilo za primerno ceno. Ker tukajšnje delavstvo 'e malo zasluži, zato si ne more privoščiti za potrebo ne vina, ne piva, pač pa edino mošt (ali sadjevec), a ta je večinoma takega okusa, da ti že pri prvem požirku mineta veselje in tek. In to stane liter Din 4, pa četudi ga kmetje -prodajajo liter po Din 1. Kadar ga morajo plačati kmetu po Din 2 do Din 3, takrat ga takoj nastavijo liter na Din 5. Ker delavstvo to vidi in ve, je začelo samo kupovati mošt o-d kmetov za ceno, ki jo plačujejo gostilničarji, Ker pa vsak nima toliko denarja, da si ga kupi cel sod, so si osnovali tovarišije, ki si skupno na-roče po en sod mošta, Nekateri med njimi so kmalu uvideli, -da se da delati tudi z dobičkom, zato so kupovali kar sami cele sode in ga točili na d-robno vsakomur, seveda dražje, kot so ga sami kupili in prilili še malo vode, katere je pri nas seveda dovolj. Nastala je celo huda konkurenca, kdo bo več mošta iztočil. V tem tekmovanju pa so pozabili odjemalci na zmernost, na družino, največ pa na strokovno organizacijo, ker so
Kopnine hlače m obleke
iz lastne pletarne nudi najceneje
Eksportna hiša nLUNA", Maribor, samo na dlavnem trgu 24.
menda mnenja, da je njih rešitev iz bede le v moštu, zato so ga pridno vlekli vsak dan, nekateri do onemoglosti. Le na kritiko in obrekovanje zaupnikov ne pozabijo. Karkoli se komu zgodi, je -pač glavni zaupnik kriv. Tako je tudi sedaj, čim so gostilničarji zaznali za vse te točilnice, so jih ovadili finančni oblasti in ta je napravila preiskavo. Takoj se je v -glavah par »na-cekov« porodila -misel, da je treba to ovadbo obesiti glavnemu zaupniku na vrat in ga delavstvu -prikazati kot njihovega sovražnika, ker jim niti borega -mošta ne privošči, da bi ga poceni pili. Seveda so to laž takoj popadli njih odjemalci ter jo širili med delavstvom. Pravili so, da je glavni zaupnik našuntal svojo ženo, da je ona ovadila te šušmarje, ker se jih sam -ni upal itd. Nami-gavali so tudi, da je za to -mogoče prejel celo podkupnino od gostilničarjev. Vsem tem podlim obrekovalcem povemo na uho, da se imajo ravno temu glavnemu zaupniku, ki je obenem občinski odbornik, zahvaliti, da še ne plačujejo za vsak liter mošta v privatni uporabi občinske trošarine, katero je hotel že pred leti -upeljati ravno pobornik J. -N. S. in zaščitnik »nacekov«, kateremu se je pa naš zaupnik postavil odločno po r-obu, česar dotični gospod še danes ni -pozabil. To povejte vi, gg. naceki, vašim odjemalcem mošta, ne pa, da obrekujete človeka, ki ima zaslugo, da je -delavstvo doslej še lahko bolj poceni pilo ta mošt. Delavcem pa polagam-o na srce: -ne pozabite na um in svoje zdravje, držite se zmernosti, kar vam ne bo nikdar žal; na mestu pre-obilega alkohola si naročite rajši »Delavsko Politiko«, da boste spoznali, zakaj si ne morete privoščiti -drugega, kot ta bori mošt, zakaj stradate vi in vaše družine, in zakaj nimate že skoraj kaj obleči. Spoznali boste potrebo po skupnosti v organizaciji in način borbe za boljšo bodočnost nas vseh. Čitali boste, kako se borijo delavci drugod in kako zmagujejo. Le mi ne mc-remo nikamor. Že leto -dni imamo nepodpisano pogodbo, ki že niti več odgovarja sedanjim -prilikam, vi pa čakate odrešenika -prekrižanih rok in se opajate z alkoholom, da trenutno pozabite svojo bedo, obrekujete svoje zaupnike, namesto da jih branite, obrekujete -organizacijo, namesto -da se organizirate in ji -daste zaupanje in moč. Že Marx je rekel, da je rešitev delavcev iz bede, delo delavcev samih. Le z organizacijo si- bomo -priborili boljši obstoj, večji kos kruha in človeka vredno življenje!
Muta
Silna nevihta je divjala dne 30. m. m. nad našo vasjo in okolico. Strela je bila na vse strani, lilo je kot iz škafa, vmes pa ie blestila toča. Več škode kot toča je napravil vihar. Med nevihto je strela udarila v zvonik, ki je bil krit s skodljami. V hipu- je bil zvonik ves v plamenu in je kljub dežju in gašenju pogorel do boka nad zvonovi. Strela je udarila tudi v tovarno, kjer je oplazila nekega vajenca, potem pa izginila v zemljo. Ljudstvo je težko prizadeto. Še v normalnih -prilikah je letina slaba, letos bo pa^ še slabše. Nekateri upajo, da bodo prejeli kakšno podporo, ali ta bo gotovo majhna.
Slovenska Bistrica
Delavsko zborovanje. V nedeljo, dne 5. t. m. s pričetkom ob pol 10. uri se bo vršilo v hotelu Beograd važno zborovanje z dnevnim redom; »Politični položaj in zahteve delovnega ljudstva«. Na zborovanju bosta poročala ss. Petejan in Jelen iz Maribora. Delavci in delavke, udeležite se zborovanja v čim večjem številu.
Njihov »socializem« je Blažev žegen. Krščanski socialci so predzadnjo nedeljo imeli predavanje o krščanskem socializmu. Ker je predavatelj med zbranimi 35 poslušalci opazil tudi več rdečkarjev, se mu je predavanje skoraj ponesrečilo. Nervozno je usmeril svoj glavni udarec na socialne demokrate, da je že skoraj napravil vtis, kakor da bi bili na političnem zborovanju. Trdil je, med drugim, da so edinole krščanski socialci za rešitev in za združitev delovnega ljudstva. Edina ovira pa, da so socialisti, oz. njihovi voditelji, ker povsod hočejo imeti oblast. Naš sodrug je nato pojasnil, da to ni resnica, ker socialisti niso nasprotni združitvi delavstva in tudi ne oblastniki, kar je že zadnji skupni sestanek tudi pri nas dokazal, pač pa smo le za to, da se postopa demokratično. Rešitev delovnega ljudstva pa ne bo prišla od tistih, ki že skoraj 2000 let vladajo nad ljudstvom, pa ga še niso rešili. Avstrija uči, česa so zmožni katoliški možje, ki so ljudstvo pognali v obrambni boj, potem pa streljali s topovi na žene in otroke. Za vojno v Abe-siniji so blagoslavljali orožje in molili. Še pete božje zapovedi ne upoštevajo več. — Predavatelj pravi: Mi nismo klerikalci, temveč krščanski socialisti, ki bomo že skoraj postali najmočnejša organizacija v Sloveniji. Zakaj se povzdigujete? Povejte rajši resnico, da imate samo 177 obratnih zaupnikov, mi rdečkarji pa 423. Kje je potem večina? Kristus je zdravil slepce, pravite, mi socialisti to tudi dandanes delamo, ker ljudem govorimo resnico, s tem odpiramo oči tistim, ki jih klerikalizem slepi. Oznanjamo pa tudi pravico, da nas lahko slišijo tisti, katere klerikalizem napravlja gluhe itd. Je že res, da je Kristus prišel, da bi odrešil svet, pa so se našli ljudje, ki so ga križali. Potem je prišel Karl Marx in povedal ljudstvu, da je rešitev le v njem samem, t. j. v socializmu, ki si ga mora samo priboriti. Pa ne s pomočjo tistih, ki so za hierarhijo (nadvlado cerkve). Drugič pa, krščanski socialci, kadar boste zopet imeli kakšne slične stvari, napravite javna vabila, da se lahko kaj bolj natančno zmenimo. To vam tudi priporočamo radi tega, ker nam s tem pomagate odpirati oči, da bomo v kratkem še močnejši!
Delavski pravni svetovalec
Izplačilo vlog v hranilnicah, Ali so dedščinske terjatve zaščitene?
Guštanj
Vprašanje: V hranilnico sem v letih 1931 in 1932 vložil 18.000 Din. Sedaj bi rabil ta denar za nakup posestva, ali mi ga je dolžna hranilnica izplačati?
Odgovor: Hranilnice so- dolžne izplačevati vloge v celoti le, ako niso zaščitene. Zaščitene pa so sedaj vse zadružne hranilnice, kakor tudi vse, ostale, ki so zaprosile za zaščito. Take hranilnice so dolžne izplačevati vloge le po odplačilnem načrtu, ki velja za nje. Ali je hranilnica, v -kateri imate Vi denar, zaščitena, bodete lahko izvedeli ipri sres-kem s-odiš-ču v Slovenjgradcu. Ako ni zaščitena, b-odete mogli iztirjati od nje celo Vašo vlogo, seveda bodete morali hranilnico tožiti, ako ne bo hotela prostovoljno plačati.
Kako se plačuje vojnica?
Slovenska Bistrica
Vprašanje; Moj tovariš i-ma sicer manjše zemljišče kakor jaz in plačuje tudi manj davkov, vendar zasluživa v tovarni- sko-ro oba enako, pa vkljub tem-u plačujem jaz dosti večjo vojnico kot on. Kak-o se vojnica odmerja?
Odgovor: -Po zakonu o ustroj-u vojske in mornarice so zavezani plačevati vojnico stalno in začasno nesposobni, oni, ki se odtegnejo služenju obveznega vojaškega roka in oni, ki ne morejo osebno -služiti zaradi tega, ker prestajajo s-odno obsodbo, ali ker ne uživajo državljanske časti. Vojnica se
odmerja na podlagi letnega neposrednega davka, to je na -podlagi zemljarine, zgrada-rine, davka od obrti, uslužbenskega davka itd. in sicer znaša vojnica po finančnem zakonu za leto 1931-32, čigar določba je ostala še -doslej v veljavi, 20% letnega neposrednega davka za one, -ki so stalno ali začasno nesposobni za vršenje vojaške službe in 50% letnega neposrednega davka za one, ki se odtegnejo vojaški službi ali ki ne morejo služiti vojakov ra-d-i tega, ker so v zaporu, odnosno, ker so bili obsojeni na izgubo častnih pravic. -A-ko torej vojnica, ki- jo plačujeta Vi in Vaš tovariš ni sorazmerna celokupnim davkom katere -plačujeta, bo temu vzrok ta, da spadata vsak v drugo gori navedenih skupin zavezancev.
Uničevanje mejnikov,
Leše
Vprašanje: Neki ljudje pri nas stalno ruvajo in kvarijo mejnike. Ali je to- dopustno?
Odgovor: -Po določbah kazenskega zakonika se vsakdo, ki odstrani, uniči, pokvari, odmakne ali premakne mejnik, kaznuje s strogi-m zaporom do 5 let in v -denarju. Vsakršno kvarjenje mejnikov je torej' -po kazenskem- zak-onu prepovedano in lahko krivce naznanite sodišču, ki bo uvedlo- zoper njih kazensko -postopanje.
Uredniški kotiček
A. P. Gornji grad. Glede organizacije se obrnite na naslov: »Organizacija strojnikov in kurjačev« v Ljubljani, poštni predal 290.
Slovenski delavci v Ameriki
so že naročili 1.400 knjig Cankarjeve družbe. Tako naši delavci v tujini hrepene po dobrih knjigah. Zaupnikom v Sloveniji je mnogo laže pridobivati člane za Cankarjevo družbo in pravočasno naročiti knjige.
Studenci pri Mariboru
I. Del. koles, društvo, podruž. Studenci,
priredi v nedeljo, dne 5. julija (v slučaju slabega vremena prihodnjo nedelj-o) veliko poletno veselico v gostilni Mraz. Ob 3. uri ■povorka od društvenega lokala gostilne Majhenič na veselični -prostor. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
Športna rubrika
Službeno iz DNSP: V odbor podzveze se na predlog ,SK Grafike ko-optira -Bogdan Ivo in Trobevšek Lado, Vzame se na znanje nova sestava pododbora v Trbovljah (predsednik: Kuhar -Herman, podpredsednik: Hvala Franc, tajnik: Bostič T-oni, -namestnik: Krhlika-r Žane, blagajnik: -Golob Franc, nadzorstvo: Hudi Ignac, -Blanc Minko, Kos Viljem). Članarina za leto 1936 znaša Din 30 za vse klube, izvzemši Grafika in Svoboda — Ljubljana, Olim-p — Celje, za katere znaša -Din 60. Članarino je poravnati d-o konca julija 1936. Prvenstvo Delavske podzveze se izvrši: V revirjih po navadnem cup-sistemu na izpadanje, v -ostalih krajih po dvojnem cup-sistemu. Termini: 12. julija Kovinar : Svoboda, Tržič na Jesenicah, Grafika : Svoboda v Ljubljani, Retje : Amater v Trbovljah, Hrastnik : Dask v Hrastniku, Svoboda, Zagorje : Rudar v Zagorju-. Podrobna navodila, tehnične predpise in finančne pogoje prejmej-o klubi v posebni okrožnici.	Odbor.
OBLEKE
ZA DELO
Kompletne obleke iz čvrstega gradla
Din 75'-
J&merskanske hlače iz čvrstega gradla
Din 45 -
Obleke za vsakega in vsako priliko
TIVAR-
OBLEKE
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.