• •M ■; ■ .-v ' - y -f Edini slovenski dnevnik v Zjedinjcnih državah. Uhaja vsak dan 1zvzemfi nedelj In praznikov. GLAS NARODA Hal d«¥«iifkDi delavcev v Ameriki« The only* Slovenic daHy In the United State& Issued every day faBeegsd Sundays and Holiday nSLKFOK PISARITE: 4687 OOITLAIDT. btond m Brnni-Olui Matter, September SI, 1903, alths Poet Offlei at Hew Tork, V. T tka Act •( Congress of Uirck S, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT. HO. 181. — ŠTEV. 181. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 5, 1909. — SOBOTA 5. ROŽNIKA 1909. VOLUME XVJLL — LETNIK JtVlL Politični beguni na Ellis Islandu. ha naselnižki otok so pri- šli Štirje rusi, kteri se morajo vrniti v rusijo. teta vlada je o njih sporočila, da m morilci in nihilisti. ha ladljo so prišli neopazen! Roška vlada je naselniškej oblasti na Ellis Islandu brzojavno naznanila, da so Rasi, ki so prišli na Ellis Island, in sicer Ivan Maslenikov, Konštantin Grujev, Ivan Vorinkin in Fedor Kazimirov, navadni morilci in poleg tega tudi državi nevarni ljudje. Vsled tega so vse Štiri Ru?e poslali na parnik Rosija, s kterim so prišli v Ameriko. Trije Rusi, ktere bodo poslali domov, so dijaki. V Rusiji so podkupili nekega mašinista, ki je preje delal na imenovanem perniku in ta jih je skril na parnik Rosija v shrambo za premog. Kmalu po odhodu se je oglasila lakota in zaželi so klicati. Ko se jih je o-prostilo prostovoljne ježe, so hoteli plačati pre vozni no, a kapitan je ponudbo odkloni! in jih dal zapreti. Osumljeni so različnih stvari. Je-den izmed njih je bil baje udeležen pri atentatu na carja, druzega naravnost dolže političnega umora, medtem, ko sta ostala dva znana kot nihilista, ne da bi se jih naravnost dolžilo kakih hudodelstev. Tukajšnji advokat Simon O. Pollak, št. 230 Broadway v New Yorku je stavil ponudbo, da plača za vsa-cega Ru>a po $200 kot povračilo potnih stroškov ?e se jih izpusti. Navadno potem ne depo rti rajo na zvijačen način v Ameriko došlih potnikov, če se plačajo prevozni stroški in Se nekaj več. Kako se bode slučaj razpravljal, je še negotovo. Za sedaj so Ruri de-tinirani na parniku Rosija in ruski generalni konzul bode pač skušal ▼se storiti, da se jih ne izpusti. Se vedno led na severu. Parniki. ki plujejo med Liverpoolom in St. Lawrence Riverjem, plujejo po ovinkih Sydney, Nova Scotia, 5. junija. Vsa voda na Belle Isle kanalu je še vedno pokrita z ledom in velikimi ledeniki, tako, da pamiki, ki plujejo med Liverpoolom in St. Lawrence Riverjem, ne m ore j j pluti po svojem običajnem potu, kajti plovitba je na tem potu sedaj nemogoča. Medtem, ko ao bile morske ožine druga leta cb tem času skoraj vedno brez ledu, morajo letos parniki in droge lad i je plati ob južnem obrežju otoka New Foundlandr, ako Loče j o priti do svojega cilja. Ta pot je naravno mnogo daljša in na ta način se zgubi mnogo časa. Ker sta Inki Montreal m Quebec vsako leto od junija do novembra skoraj najbolj živahni ob atlantskem obrežju, bode letos tamošnja trgovi-ra vsled ledu dokaj oškodovana. 50-letnica Coop Union. Star zavod v New Yorku. V NAŠEM MESTU SMC PROSLAVILI POLSTOLETNICO JE-DNEGA NAJBOLJŠIH ZAVODOV. Sedanje poslopje je postalo premajhno in treba bo zgraditi novo. DOHODKI IN IZDATKI Pri včerajšnji letni zaključni tlavnosti Cooper Union, je ta, za umetnost in vedo postavljeni zavod slavil istočasno slavnost polstolet- nega ob?toja. V svojem nagovoru na fakulteto, dijake in stariše in prijatelje zadnjih, ki so napolnjevali slu-Šalne sobe do zadnjega kotička, je omenil predsednik John E. Persons na to, da je gospa Abram S. Hewitt, hčer Petra Cooperja, vstanovi-telja zavoda, in on sam, še jcdini preživeči "szarega časa". Ko je Peter Cooper, njegovo ime noseči zavod odprl, pravi Parson, se je takoj ^prejelo v istega 2000 dijakov. V početku šolskega leta 1908 se je pa oglasilo, razun v višje kurze prestavljenih dijakov, še 6084 novih aplikantov. Skupno od teh 7873 je moglo pa le 3736 dijakov obiskovati večerno šolo, ker je v starem poslopju primanjkovalo prostora. " frestnadstropno poslopje na Armory - posestvu, na iztočni strani Bowery, na Cooper Square postavljeno," pravi Parson, "in poklonje-no strokovnjakom Cooper Union, pri istočasni rabi sedanjega poslopja za lazrede umetnosti, knjižnico in muzej, bi bila akomodacija 5000 dijakom omogočena. Bodočnost Cooper Union sloni v glavnem na takem novem poslopju. Na noben drug način v prihodnjem poLtoletju ni možen napredek, ki bi se lahko primerjal s prvim." Akademičnih naslovov se je podelilo včeraj 94 dijakom teh.iike splošne znanosti in kemije in vsaki izme 1 teh je dobil bronasto Cooper svetinjo. Razun tega je dobilo še kakih 200 dijakov diplome. Po poročilu zakladnika Edvarda R. Hewitt je bilo dohodkov v preteklem letu $156.006.48, in stroškov $53,953.14, medtem ko je bilo prvo leto od 1. maja 1859 do 1. januarja i860 dohodkov samo $10,858.34 in stroškov $7,432.50. Štrajk v Philadelphiji je poravnan. PRIČAKOVATI JE, DA PRIDE V KRATKEM MED OBEMA STRANKAMA DO PORAVNAVE. Vsaka stranka bode nekoliko odnehala in tako je sporazum zagotovljen. POLOŽAJ UGODNEJŠI Denarje v staro domovino m | 16M............ ,.60 ............ 160 ® lftLTt IM v 18646 ............ 1606 km, sa 1616.66 ............ 6000 knrn, Pofttarina je všteta pri fcefa vsotah. Dosaa se nakazane mote popolnoma kptačajo breg vinarja odbitka. Nais denarne poiiijatve izplačege e. kr. poštni hranilni usad v 11. do ta m. Denarja nam poslati j« najprfliž-aatfa do |06.00 v gotovini ▼ priporo-aU racMarinasm pianu, vetje vesti iz turčije. v Male j Aziji preti zopet klanje kristjanov. Aleiandretta, azijska Turčija. 5. junija. Turško vojaštvo je v petek zvečer streljalo na vas Deurtyul; koliko ljudi je bilo pri teiu ubitih in ranjenih, se sedaj še ne ve. Znano j« le, da je poveljnik vojaštva pred par dnevi pozval tamošnje prebivalstvo. naj mu izroči vse orožje in da se za njegovo povelje ni nihče zmenil. Turški častniki so napram vaščanom zelo samolastno postopali in splošno se govori, da je pričakovati obnovit-\e adanske tragedije. Inače vlada v deželi mir, vendar je pa med prebivalstvom povsodi o-paziti glede bližnje bodočnosti veliko vznemirjenost. Armenci in Asir-ci kar trumoma ost a vi jajo deželo in »udi trgovci preklicu je jo svoja naročila. Kakor hitro pride iz Carigrada zanesljivo vojaštvo, bode vlada v Alepu proglasila izjemno stanje. Potem se bodo tudi pričele pri \ojnem sodišču obravnave proti revolucionarjem in Staroturkom. Vlada namerava one vojake, ki so v sirskih posadkah, počasi nadomestiti z makedonskimi, toda kljub temu je pričakovati, da pride do splošne vstaje v azijske j Turčiji. Vsi ljudje so izvrstno oboroženi. Samo ▼ novejšem Času se je v defcc azijske Turčije uvozilo za 30,000 fantov šterhngov orožja. Philadelphia, Pa., junija. V mero-' dajnih krogih tukajšnjega mesta pričakujejo, d*» pride v kratkem do poravnave velikega štrajka vsluž- beneev poulične, nad in podulične železnice, kajti obe stranki sta sedaj oklenili nekoliko odnehati, tako, da se bode dosegel sporazum. Kakor kažejo vsa znamenja, je že tekom jutrajšnjega dneva pričakovati, da se s prometom zopet prične. Da se je položaj okrenil na boljše, se je zohvaliti republikanskim vodjem v Philadelphiji. kterim je bil štrajk zajedno z nemiri skrajno nepovoljen to tem bolj, ker se jutri vrše primarne volitve. Po večurnej konferenci, ki >e je vršila v uradu mestnega ma-yorja, so potem poslali predsedniku družbe uličnih železnic daljše pismo. v kterem so navedeni razni predlogi glede poravnave velikega straika. kteri naj se poravna tako, da lx>de obema strankama prav. Družbin predsednik je takoj. ko je dobil tozadevno pismo odgovoril in sicer v smislu, da je iz tega raz-videti, da je pripravljen na obravnave glede sklenitve miru. Inače je pa položaj glede štrajka nespremenjen, kajti promet je tak, da se o kakem prometu sploh ne more govoriti in poleg tega še neprestano dežuje, tako, da mora prebivalstvo, ki ima iti za opravki, o-bilo prestati. Tekom današnjega dopoludneva se ni pripetilo kakih nemirov. Philadelphia, Pa.. 5. junija. Štrajk vslužbencev ulične železniee je končan in od danes zjutraj naprej dobivajo vslužbenei po 22 centov na uro plače. Dnevno delo bode trajalo po 10 ur. Skabje, ki so prišli iz New Yorka, so že včeraj zvečer odpotovali nazaj v New York. Danes zjutraj je minolo bas teden dni, ko se je štrajk vslužbencev Philadelphia Rapid Transit Co. pričel. Delavci so zahtevali, da se jim da po 25 centov na uro. Te zahteve niso dosegli, pač pa vse drugo, kar so zahtevali in poleg tega je družba pri-poznala tudi njihovo unijo in deset-urno devno delo, ktero se pa mora vršiti brez presledkov, oziroma natančno tako; kakor so štrajkarji zahtevali. "DVOJČKI PRIHAJAJO!" William H. Higgins, ki je šofer v hotelu Ansonia v New Yorku, je včeraj dobil, ko je bil v službi, Bledeče brzojavno poročilo: "Dvojčki, pridi takoj domov!" Brzojav je dobil, ko je bil s svojim avtomobilom v New Rochelle, N Y., z Mr. Jer-\ isom, kterega je vozil v imenovano mesto. O tem je naravno sporočil Jervi-?u, kteri je takoj ukazal voziti proti šoferjevemu domu in sicei z vso naglico. Higgins je naravno takoj u-Logal in tako je glede hitrosti prekosil vse svoje kolege, kteri so dosegli dosedaj rekorde glede hitre vožnje, toda na 139. ulici v New Yorku je bil vsled j^rehitre vožnje aretovan. Njegov gospodar je potem položil zanj potrebno jamčevino in šofer je ves srečen odkuril domov, kjer je našel ženo in dvojčke zdrave. SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK! 50 čevljev globoko padla in ostala nepoškodovana. Prav čudežno je odšla smrti petletna Helena Weeso, ktere stariši stanujejo v št. 514 iztočna 16. ulica v New Torku. Mala se j« igrala na oknu v petem nadstropju, se preveč nagnila ter se prekopicnila v giobo-čino pred očmi njene matere in veš sosedov. Ko so jo vzdignili, ao opazili, da je popolnoma nepoškodovana in t odi zdravnik ni mogel najti ni-kafce poškodbe. _ Življenje za sestro. Smrt vsled rešitve. 12LETNA CARMELLA LANDRIA JE BILA POVOŽENA KO JE REŠILA SVOJO 2 LETI STARO SESTRO. Nesreča se je pripetila na 110. ulici in 1. Ave, v New Yorku. MNOŽICA IN MOTORMAN. 121etna Carmella Landria iz Štev. 2136 prva Ave. je žrtvovala včeraj zvečer svoje mlado življenje, da bi rešila smrti svojo dveletno malo sestrico Concetto. Carmella je križala z malo sestrico prvo Ave. na 110 ulici. Concetta je tekla naprej in Carmflia je šele opazila nevarnost, v kteri se je nahajal otrok, ko je neka severno vozeča kara prišla do otroka. Voz je vozil precej hitro, tako. da motormanu Johnu Degnon iz štev. 227 izt. 88 ulica kljub naporu, ni bilo mogoče voza vstaviti. Carmella je videla hiteti malo sestrico na progi in je letela za njo. Otrok je stal sredi proge in se smejal prihajajočemu vozu. Carmella je imela komaj čas spraviti otroka s krepkim sunkom iz proge, da je bil skoraj izven vsake nevarnosti, ko je bila že tudi sama povožena. Voz ji je tako zdrobil telo. da je ostala na mestu mrtva. Prednji del kare je še ?adel otroka in ga odrinil na stran, ter ga na nogi nekoliko ranil. Motormanu se je posrečilo vstaviti voz šele, ko so šli koles: skozi nesrečno deklico. Tekom pet minut se je zbrala kakih dvatisoč glav broječa množica okolu voza. po največ Italijanov, uiožkili. zen.-k iu otrok. Obkolili so karo in grozili motormanu. da ga ubijejo. Motorman se je ves preplašen skril v voz. Policist MeGrath iz iz-. 104 ul. postaje, ki se je ob času nesreče nahajal v bližini, je telefon; r no poklical ambulančni voz in policijsko rezervo ter se nato podal na pomoč motormanu. Potegniti je moral revolver in pridno rabiti svoj kolec. da je odvračal množico, k: je hotela naskočiti karo. Glasno je klical MeGrath, da je aretoval motormana in da to zadostuje. Grozil je večkrat možem, ki so hoteli naskočiti karo, da bode streljal in posrečilo se mu jo. da je odvrnil množicn toliko časa. da je došla pomoč rezervne policije. ki je razgnala množico. Nesrečnega motormana bi prav gutovo lin-čali na mestu. Iz oken hiš so kričali možje in žene na množico na cesto, in policija je morala vdreti v hiše, da jih je razgnala. Dr. Goodrich Smith, ki je prišel z ambulanco iz Harlem bolnice, je izjavil, da je bila Carmella na mestu vsmrtena. Otrok je zadebil oči-vidno samo malo poškodbo na no žici. Prepeljali to ga t bolnico. Na postaji so obtožili motormana Degnona poboja. Bil je popolnoma pobit in je jokal. Povedal je, da je star 39 let. Zapazil je otroke nekaj trenutkov prej, ko je dospel s karo tja. kjer so stali. Zvonil je in vse storil, da bi voz vstavil, a mu tega ni bilo več mogoče. Stariši Carmelle so prišli na mesto nesreče, toda sosedi so jima branili, na cesti ležeče mrtvo truplo, ktero so šele pozneje odnesli v nek pogrebni zavod, pogledati. Vesti iz Rusije. Za versko svobodo. GOSUDARSTVENA DUMA NEČE PREPOZNATI ATEISTOV; O SPREMEMBI VERE V RUSIJI. V kratkem je baje pričakovati zopet večjega preganjanja čifutov. DEBATE V DUML Petrograd, 4. junija. Car Nikolaj pride 31. julija v svoji yahti, spremljan od velikega brodovja, v Cherbourg, da obišče predsednika francoske republike. 2. avgusta obišče nato angleškega kralja Edvarda v Cowes. nakar se vrne nazaj na Rusko, kjer bode prisostvoval 12. avgusta gardnim manevrom. Kakor vse kaže, car Nikolaj za sedaj še ne obišče italijanskega kralja. O drugi predlogi, ktero je postavila vlada, da se zamorejo izvesti principi prostega verstva, se bode jutri sklepalo v dumi. Nanaša se na versko premenitev ruskih podložni-kov. Gotove kratitve, ki se nahajajo v vladni predlogi, je merodajni odbor dume črtal. Pričakovati je zelo važne debate med ortodoxi in libe-lalci, ktere se bode najbrže udeležil tudi premier minister Stolypin. Odbor dume se bavi sedaj s stališčem ateistov in prišel je do zaključka, da mora imeti vsak Rus svojo pozi-i tivno vero in da se zato ne more nikdo imenovati ateist. Kakor kaže, se bode najbrže zopet pričelo pieganjanje čifutov. Tukajšnji antiseoiitski časopis Ruskaja Suamia izjavlja javno, da ?e v to že delajo priprave. Cifute hočejo kaznovati, ker so sprožili več neutemeljenih sumnjičenj proti dr. Dubra-\ivu. članu društva pravih Rusov, da se je vdeležil atentata na liberalnega politikerja Herzensteina, ki je čifutskeira pokolenja. Herzenstein je bil član prve dume in je bil umorjen pri neki seji. Tiflis, 5. junija. Včeraj zvečer se je ti.kaj vršil banket, kteremu so prisostvovali razni dostojanstveniki in tem povodom je prišlo med člani dveh knežjih rodbin do prepira, ki se je žalostno zaključil. Knez Ba-gratin, ki je potomec kneza Petra Bagratina, ki je bil v napoleonskih vojnah ruski general, ie udaril kneza Kristova ki ga je razžalil, po obrazu, nakar je slednji Bagratina na mestu zabodel s svojim bodalom. Lokomotiva kot igrača. Alpeaa, Mich., 4. junija. Dvanajstletni deček Josip Iskenskij je na tiru Detroit A Mackonac železnice našel zakurjeno lokomotivo, na kterej pa cii bilo ni jednega železničarja. To priliko je deček porabil v to, da ~e hitro odšel na »tiojevodjevo mesto in pognal lokomotivo s vso hitrostjo dalje pe tiru Daček je le pravočasno skočil ras lokomotivo in 9« tako rešil, došim je lokomotiva vezila dalje, dokler ni s vso silo za-vozila v nsk tovorni vlak in se zdrobila na komade. Deček je m našin napravil želesniei za $3000 Skoda in vsled tega so ga PREGNANI REDOVNIKI. Na Portugalskem je množica pre-gnalayredovnike z orožjem. L ' ona, Portugalska, 4. junija V I ag ii, na Canarskem otoku Tene rifa, je prišlo med tamonjim prebivalstvom in redovniki Pavlisti, kteri so se hoteli tam v domači', i v škodo prebivalstva, do piavega boja, ki se končal s tem, da so morali redovniki bežati. Redovniki so se pred kratkim« vgnezdili v Laguni in domači duhovni so jim poverili vodstvo nekega seminars, vsled česar je nastalo med njimi in prebivalstvom nepopisno so-vražtvo. Domači duhovni so se naravno pridružili ljudstvu, kajti spre-videli so, da so jih redovniki ogoljufali, to tem bolj, ker je po nasvetu redovnikov škof oJslovil dva lokalna duhovna. Vsled tega se je na-bialo pred škofovo hišo in seminarjem nad 800 ljudi, ktexi so zahtevali, da škof prekliče svojo odredbo. Ker pa škof tega ni hotel storiti, je jjudstro jednostavno naskočilo semenišče. Medtem so se pa redovniki pripravili na boj in so se oborožili s puškami, da bi tako "hrabro" branili svoje prilaščeno si domovje. Končno so so pa morali vendarle umakniti in beiati, nakar je prebivalstvo semenišče skoraj popolnoma spremenilo v razvaline. Veš rodovnikov in nad 90 domačinov je bilo pri tem ranjenih. Končno je škof odslovljene duhovne zopet aastavil ns njihova prejlaja mesta. Škof ko sedaj moral tm& zrnato eatavitt. Iz Avstro-Ogrske. Cehi in Nemci. V DRŽAVNEM ZBORU JE PRIŠLO DO SILNEGA PREPIRA MED ČEHI IN NEMCI. Nezadovoljstvo vsled bosanskega vprašanja; psovke za Buriana. ITALIJA PROTI AVSTRLJL Razne novosti Dunaj, 5. junija. V poslanskej zbornici avstrijskega državnega zbora so imeli včeraj zopet silen vihar. Skoraj ves čas med sejo se je kričalo in prepiralo, kajti Čehi iu Nemci so se medsebojno psovali, tako, da je bilo v državnem zboru le malo takih prizorov, kakor včeraj. Do spora je prišlo med debato o bosanskem vprašanju, kajti Ciganija namerava, kakor znano, ustanoviti v nesrečnih o-svojenih deželah takozvano agrarno hanko. Najbolj so se spili takozvani Vse-nemci in Čehi. Medsebojno so se psovali z vsakovrstnimi psovkami in končno so si tudi ponujali medsebojne zaušnice. Pravi čudež je, da ni prišlo do splošnega pretepa. Poslanec BielohJawek je strogo r.apadal skupnega finančnega mini-š-ira Buriana, kteii je tudi šef centralne uprave Herctg-Bosne. Burian je postal skrajno nepriljubljen, ker je priporočal ustanovitev agrarne banke. Govornik je označil Buriana pesramnežem in brezznačajnežem. Rim, 4. junija. Italija se skrbno in z vso naglico pripravlja na even-tuelni boj z Avstrijo in vsled tega se dan za dnevom v večjem obsegu ■igituje za povečanja \ojne mernari-(v. Včeraj je izšel nek anonimen pamflet, kterega je baje spisal nek umirovljeni admiral. V pamfletu se primerja italijanska vojna mornarica z avstrijsko in piide do zaključka, da je italijanska mornarica sicer »ečja. kakor avstrijska. da je pa Mjub temu premajhna za izvoje-vanje popolne zmage nad A» stri jo. Vsled te-.ra se predlaga, da se italijanska vojna mornarica tako poveča, da bode še eukrat večja, kakor je sedaj, oziroma, da bode saj še en-kiat tolika, kzrko^ je avstrijska. — Vsled tega naj Italija tekom prihodnjih treh let izda •• svrho povečanja vojne mornarice $200.000 000 in potem jej je zmaga nad Avstrijo zagotovljena. ŠTRAJK MAŠINISTOV. Mašinisti B. & O. železnice štrajkajo. Baltimore, Md., 5. junija. Mašinisti, ki delajo v delavnicah Balti more & Ohio železnice, so pričeli Štrajkati in zahtevajo, da se odstrani plačevanje "od komadov" in da se uvede stalna minimalna in maksimalna plača. Štrajk je baje za de lavce ugoden in oni so zadovoljni z njegovim razvojem. Zajedno pa izjavlja tudi imenovana žtlezniea, da je s sedanjim položajem zadovoljna. Danes se semkaj javlja da so se tukajšnjim štrajkarjem pridružili tudi oni delavci, ki so nastavljeni v železničnih delavnicah v Kevserju W. Va.. kakor tudi oni v Philadelphiji, Pa. Nadalje so pričeli tudi v Graftonu, W. Va., štrajkati mašinisti in železnica je poslala tje nekoliko skabov, da bodo zavzeli mesta štrajkarjev. Sledeči parniki cd Austro-Ameri-cana proge odplujejo iz New Torka v Trst in Reko: LAURA odpluje dne 9. junija. OCEANIA odpluje dne 16. junija. MARTHA WASHINGTON odpluje dne 23 junija. S temi parniki dospejo Slovenci in Hrvati najhitreje v svoj rojstni kraj. Veftnja stane iz New Torka do s Trsta all Rake .....$33.00. Ljubljana .......... 13.60. Mfett« iz inozemstva. PONESREČENI ITALIJANSKI TURISTI V ALPAH; ŠEST JE UBITIH. Zopet potres v Messini na Siciliji; pri tem se je podrlo mnogo sten. PERZIJA PROTESTU JE, Turin, 4. junija. Velika nesreča se je pripetila danes na Grand Dent, jednem najnepristopnejših vrhov Alp. Štirje francoski in šest italijanskih turistov je hotelo na goro iz St. Germ aine in so v to svrho vzeli seboj tri francoske vodnike. Z vrvmi skupaj zvezani, je cela družba dospela že do dvetretjinske višine, ko nekemu izmed turistov spodrsne. Vodniki so se držali na predstoječih skalnatih vrhovih, toda vrv se je vrtgala in šest turistov je padlo čez dvesto Čevljev globoko v prepad. Ko so prišli vodniki v prepad, so našli štiri Francoze mrtve. Dva Italijana so potem odnesli smrtno ranjene v Tottono. Mesr-ina, 3. junija. Močan potres, ki je trajal 25 sekund in kterega je spremljalo podzemsko bobnenje, je bil tukaj danes ponoči, četrt ure po polnoči. Zidovi hiš, ki so še ostali od zadnjega velikega potresa, so se zrušili in prebivalstva se je polastila panika. Četrt ure potem je bilo zopet čutiti drugi, toda slabejši potres. Ri:r.. 4. junija. Premier minister Giolitti je pisal ameriškemu poslaniku Griscom-u pismo, v kterem se se enkrat v imenu celega naroda z* amerikan-ko pomoč povodom velikega potresa v Messini. posebno za delovanje ameriškega mornarskega atašeja, poročnika - poveljnika Belknap. ki je zadnjič zopet prepustil "tiristo. iz am-erikan-keira materija-!:i delanih lesenih hiš. vladi v Mesnini na razpolago. Po-ianik Griscom se bode v nesaj dneh poslovil od kralja Viktor Erra-nuela in se odpeljal prihodnji teden v New York. Petrograd. 4. junija. Depeše iz Taebrisa pripovedujejo, da se je »a šahovo povelje perzijski minister inostranih del pritožil pri ruskemu generalnemu konzulu, ker so ruske čete v Taebrisu prevzele več aretacij. Baje so tudi preiskavali v hišah Med aretovanci je dvajset znanih naejonalistov, med temi celo član mestnega zastopstva. Generalni konzul je celo zadevo poslal v razsojo v Petrograd. Liverpool. 4. junija. Parnik Lao-lranc od Booth Line. ki je danes prišel iz južnoamerikan^kih zalivov, je sporočil, da so medpotoma štirje možje posadke umrli za rumeno mrzlico, ko se je nahajala ladija ▼ luki Manaos. Dva nemška potnik« sta tudi zbolela na te' bolezni, a sta bila že 3koraj ozdravljena, ko je dospel parnik v Lizbono. Bolezen ee je zanesla na krov v nekem prist*-uišeu ob amaconski reki. ROOSEVELT NA LOVU V AFRIKI. Nairobi, angleška iztočna Afrika, •i. junija. Theodore Roosevelt in vsi člani njegove popotne družbe so se odpeljali s posebnim vlakom od tukaj v Kijabe, kjer obiščejo ameriški misijon. Tam tudi prenočijo v šotoru in potem se odpeljejo v So tik okraj naprej. Escarpment, 4. junija. Iz Nairobi, ob 1 uri 15 minut edišli posebni vlaft: Roosevelt o ve družbe je dospel včeraj semkaj okolu polupete ure. Major Mearns in Roosevelt sta se peljala pred lokomotivo na varnostni pripravi iz Kikuyu do tukaj, to je lazdalje od 22 milj. Kijabe, 4. julija. Rooseveltov vlak je prišel semkaj de£et minut do peti uri. Amerikanski misijonarji so pozdravili gosta na postaji in ga povabili na diner, ktero povabilo pa je bilo hvaležno odklonjeno. Družba bo o priliki današnjega obiska sajutx»-kovala pri misijonarjih Šotori m postavljeni v bližini ielezailke postaje. Pred soboto najhrie as odpotujejo naprej v okraj Setik. SS_ _ j_1 _:_L^ ___ _____ "GLAS NARODA" (Slov«nlc Oally.j Owned and published by the SlOvanlo Publishing Go. (a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUI8 BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 " pol leta.........1.50 " leto za mesto New York . . .4.00 44 pol leta za mesto New York . . 2.00 ** Evropo za vse leto . . . . 4.50 M " " pol leta.....2.50 M " " četrt leta .... 1.75 •*GLAP NARODA" i/haja veak dan iz-vzemni nedelj in praznikov. "OLAS NARODA" ("Voice of the People") issued every day, exi-ept Sundays and Holidays. Suliecription yearly $3.00. AdvertlMments on agreement. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi lcraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite ta na-riov : "OLAS NARODA" 92 Cortland t SL, New York City. Telefon 4687 Cortlandt. "Koncem tedna". Pod zgorajšnjim naslovom smo že par let v Glasu Naroda objavljali vsake sobote raznotere male novosti, ktere so se pripetile v dotičnem tednu in sicer tako, da smo dali do-UČnej notici humoi.stično ali pa ironično obliko. V Ameriki skoraj ni taročnika nagega lista; kteri bi drob-nosti, objavljene pod naslovom "Koncem tedna", 7. veseijem ne čital. in marsikedo se je, ko je čital to aH ono notico, iz srca nasmejal, zlasti še, ako je pogodil, kam meri in na koga se nanaša. Vsled notic, koje smo objavljali pod zgorajšnjim naslovom, je krog nasil naročnikov dokaj narastel, kajti prizr.alna pisma smo dobili skoraj iz vsake pojedine države naše republike. Oni ljudje pa, ki so se Čutili po ich noticah prizadetim, so seveda o njib po svoje mislili. Pametnejši so dejali: 4'prav imajo" in so v nadalje ravnali tako, da se ironija ni zamogla več na nje nanašati. Ti so toraj postali drugačni in da bo to dosegli, se imajo v prvej vrsti zali valit i dejstvu, da čitajo Glas Naroda. — Zopet drugi so se nepopisno jezili, toda v svojej obnemogle j jezi so končno uvaževali svete pismo, se prekrižali iu potrkali na svoje več ali manj junaške prsi ter re-signirano izjavili: "mea culpa". — Zopet drugi so pa prihajali v svojej "svetej" jezi in protestovali proti takim noticam, ktere so se nanašale na nje in tako pre i nami javno priznali, da je pri njih iskati v resnici ono, kar se jim je "Koncem tedna" očitalo. Ti ljudje so nam bili vedno najljubši, kajti d..kazali so, da se zavedajo svoje krivde in da ima Glas Naroda zaslugo, da jim je odprl oči ter jih pripravil na pot poboljšan ja— V najboljši dokaz priljubljenosti teh novic nam pa služi dejstvo, da so se o njihovej ugodnosti prepričali tudi vsi ostali slovenski listi v Ameriki, kajti vsi brez izjeme so končno pričeli večjo ali manjšo srečo pod tem ali onim naslovom objavljati jednake notice, dasiravno so nekteri kmalo sprevideli, da tudi to ni tako lahko, kakor bi si kedo predstavljal. — Med slovenskimi časopisi je nai najnovejši posnemovalec "Clevelandska cajtenšca", ktera je pa pri svojem prvem poskusu takoj dokazala, da jej ta stvar ne gre in da je še vedno na diletantskem potu. Za danes pa nimamo na razpolago omenjenih notic, kajti v tem tednu smo imeli praznik, ki je bil posvečen mrtvim. Večina listov se je na dolgo in široko bavila s praznikom -kinčanja grobov in skoraj vsi listi so nasvetovali svojim žitateljem, naj spominjajo in po svoje počaste ene padle junake, kteriin se ima na-šb republika zahvaliti za svoje ohranjeno jedinstvo in za svojo svobodo. Toda uverjeni smo, da je le malo ljudi te nasvete jemalo v pošte v in le malokedo je pohitel s svojimi mislimi v minole čase. Oni pa, ki so mislili na preteklost in ki bo okrasili grobove blagih pokojnikov, no bili večinoma stari ljudje, kteri ▼ izmu-eenooti vsakdanjega življenja že pričenjajo gledati v prihtodnost, ktera jim obete dolgo in trdno ^mnje. VeČina našega prebivalstva je pa po- svetila praznik raznim zabavam. Kake življenje je kratko in na razpolago imamo le malo praznikov; tudi vsem nftT" je znano, da čast mrtvim ljudem prav nič ne zaleže, ako to enim, ki so pri življenju, na ta ali eni način ne koristi. V ostalem pa sedanji časi tudi niso taki, da bi zamogel povprečni človek mnogo razmišljati o preteklosti, kajti vsakdo živi le sedanjosti, vkte-rej se ubija z vsakdanjimi skrbmi, ■_Mom, zabavami, z vožnjo v avtomobilih, plačevanjem davkov, iskanjem dela in izkoriščanjem svojih bližnjih... • • * Praznik je minol in vsi smo zopet •lrugi dan pričeli z našimi vsakdanjimi opravili. Vsled tega smo pa tudi uverjeni, da nam eitatelji ne bedo zamerili, ako jih koncem tega ledna privedemo do tega, da nekaj časa razmišljajo o onem, kar dolgujemo mi, ki smo Še pri življenju, onim, ki so že mrtvi. V Ameriki ni Slovenca, kteri bi v svojem življenju še nikdar ne bil v kakem velikem gozdu; vsakdo med nami je imel toraj obilo prilike opa-ževati, kako rastejo drevesa. Vsa drevesa rastejo iz zemlje,, ktera se rapravi iz listja, vejic in korenin — mrtvih dreves. Stara drevesa so se lodrla in tekom let se spremene zopet v prst, iz ktere rastejo potem zopet nova drevesa. Ravno tako je tudi z nami, kajti vsi smo nastali iz onih, ki so umrli re v davnini, kterib se niti ne spoli, in jamo in o kteiib nam niti najet arejša zgodovina ničesar ne pripoveduje. — Ljudje potujejo povsem varno po oceanu in za to se imajo zahvaliti kakemu mrtvemu človeku, kteri je v davnih časih izumil kompas. Na tisoče ljudi se preživlja s pisanjem — in vsi pišejo tako, kakor so jih učili oni, ki so že davno umrli, dasiravno nihče no ve, kedo je bil oni pokojnik, ki je prvi na svetu pisal. — Našo deco hranimo z raznovrstnim prepariranim žitom in za žito se imamo zahvaliti ljudem, ki so živeli že pred takozvauo zgodovinsko dobo, kajti žito so pričeli pridelovati ljudje, ki so živeli še v tako-zvanej kamenitej dobi. Ka milijone časopisov se tiska in razpeča vsaki d2n in — za to dobroto se moramo zahvaliti onemu pokojnemu Kitajcu, ki je pred stoletji izumil tiskarstvo. Vse, kar imamo, in vse, kar znamo, smo dobili od ljudi, ki so že mrtvi. Toda na svetu je še nekaj, kar je večje vrednosti, kakor znanost, in to je značaj. Značaja nihče ne dobi od učenjakov, niti od onih, kterih znanje je večje, kakor je naše, temveč od oniU ki niso sebični, ki se posvetijo človeškim koristim in ki rado žrtvujejo svojo srečo in življenje, ako zamorejo s tem poboljšati položaj in znanje svojih bližnjih. * * * Mnogo ljudi je i^a svetu, kteri so enačaj ni, toda veliko je število onih, kteri so takorekoč brez vsakega značaja. Marsikedo ostavi vse svoje prvotne namene in sklepe, samo da nasiti svojo sebičnost, ktera mu je jedini cilj. Njej žrtvuje svoje delo-\ anje in končno tudi svoj značaj; pri tem mu niso niti najbližnji lastni rojaki sveti; ako se gre za njih izkoriščanje, tedaj uporabi vsako še tako nizkotno sredstvo, da doseže »voje umazane namene. Tako imamo ljudi — tudi med nami slovenskimi Američani —, kteri fo svoje življenje posvetili le siromaštvu in bogoslužju. Ko so pa prišli do one mednarodne stvari, ktere? pravimo dolar, so ost a vili vse ono, kar so preje smatrali častnim in tako so pričeli celo krošnjariti z Najsvetejšim, kteremu so pred leti svečano zaobljubili vse svoje življenje. Taki ljudje niso dosti vredni Človek ki se izneveri onemu, v kar je posvetil svoje življenje, je hinavec in kot tak nima mesta med poštenimi ljudmi. Občevati zamore le z ljudmi, ki so njemu jednaki, z ljudmi, ki hO hinavci, ki imajo zahrbtne in zlobne namene in ki so sposobni škodovati celo svojim lastnim dobrotnikom in delodajalcem. Po ljudeh, s kterimi kedo občuje, se ga tudi sodi in ako je ta družba s'aba, zahrbtna in brezznačajna, potem je tudi dotičnik ravno tak lopov, kakor so oni, ki tvorijo njegovo prijateljsko družbo. Vsi taki "ljudje pa postanejo prej ali slej mo-ralično mrtvi in sieer ne glede na to, ca so dejanski Še pri življenju. To se zgodi običajno tedaj, ko svet spojna njihovo brezznačajnost in jib s studom ostavi, kakor se ost a vi jo gar-jeve ovce. In tem moralično umirajočim ljudem je namenjen članek, bterega objavljamo danes — v tednu, ki je posvečen mrtvim, — pod naslovom '' Koncem tedna "... DOPISI. Vsa uprava mesta v rokah j ©dne rodovine je v mestu Saint-Martinn na Francoskem. Zupan in 8 mestnih svetovalcev je v tesnem sorodstvu in imajo vsi priimek Guipo. Cleveland, Ohio. Dragi gospod urednik:— Upam, da nam Clevelandčanom ne boste zamerili, ako Vas vedno nadlegujemo z dopisi. Vsaka stvar pride enkrat na dan, zakaj pa ne hi trubelni naših "£rajtarjev"f Naša Clevelandska Amerika — cela Amerika je namreč v Clevelandu — se peni jeze, zakaj da jo ne pustimo v miru, da bi počivala na svojih denarnih zmagah. Bolnik, ki taji svo-jo bolezen in jo skriva, pač na more nikdar ozdraviti. Ako bi Amerika idkrila nam svoje rane, prav gotovo ji priskočimo na pomoč in ako jo nadleguje hudi duh, naj pa pokličejo "ta sladke žegne" iz New Yorka. Kakor sem poročal v zadnjem dopisu, so vsi naši upi splavali po vodi, toda ker ne moremo mirovati, zato smo začeli delovati na to, da se zgradi zavod za umobolne. Ime naj bi bilo temu zavodu "Pavlihova hladilnica skisanih možganov". Ker Pavli ha trdi, da ljudje ne verjamejo več na maše naših gospodov, da ne verjamejo sploh na drugega duhovna, Kakor na "Edinega", tedaj ako ne marajo mufati iz Clevelanda, je najbolje poslati Pavliho in par jednakih revežev v tisto hladilnico. Sicer imamo v Newburghu zavod za blazne, toda tam sprejemajo le one, ki so vsaj še malo pri pameti. Pavliho v tisti zavod niso marali, zato pa sedaj lazi po St. Clairu, kot stekel pes. — Nekteri se povprašujejo, čemu ima Pavliha balon Nekteri pravijo, da ga ne potrebuje, ker ta možic je majhen z mogočnimi brkami pod nosom; zato ga lahko veter nosi okrog po zraku brez balona, kadar ne vanj upre. Drugi zopet pravijo, ca bo šel Pavliha z balonom škofu Bonaventuri naproti in da bode vodil izgubljene ovčice brez pastirja. Tam da bo govor držal 1 'Gospoda pozor etc. in da bo škofu izročil denar fare Žal. Mat. Božje, ki ga ima baje v halonu spravljenega. Pavliha kljnje na vrh balona, da bi prišel do denarja in z njim po svoje naredil. Pri denarju je imel elevelandski Pavliha že od nekdaj prvo besedo, samo ta-1*0 vroče je v našem mestu, da se je j'avlihu in njegovi žlahiti ves denar ?topil. Baje so ga potem zopet pretopili, kar pa ne vem za gotovo. Sli- se tudi, da denar izgubljene fare ni v balonu — ker ne bi bil varen pred Pavliho —, ampak da je skrit v nekem loncu med pepelom nekje na St. Clair St. Ljudje so pravili, da je tisti denar že cvetel, ker so videli plamen, toda naši gospodje nimajo dovolj žegnov, da bi ga vzdignili. Le jeden ima take žegne in to je "Edini" in "ta sladki", ki zn* tudi nežni spol zacoprati Ta tudi iahko olje pije iz svetiluice pred oltarjem, ne da bi potem dobil drisko. Take stvari potem tudi pri pridigi omenja lahko in ljudje mu verjamejo, da ga Bog čudežno varuje. Sploh je pa Pavlihov balon podoben bisagi in po mnenju nekterih se nahaja v balonu zgodovina žalostne fare in druga ropotija, ki je ostala od parad. Pavliha se že zdavnaj veseli, kako da boda šel v New York in Vas rešil "sladke nadloge" ter pripeljal "Edinega" nazaj v izgubljeni raj. Sploh bi jaz svetoval naši kunštni Ameriki, da se preseli na iuno, tam ji ne bodo na potu ne naši duhovni ne fara sv. Vida. Ravno isto bi svetoval newyorskemu "šini-ju", tam ga ne bo nikdo nadlegoval, da bo lahko prodajal svojo zeleno barvo na cente. Ako bi Pavliha poslušal ta nasvet, tedaj bi mogoče tudi lahko delal biznes z delnicami za Ameriko. — Ljudje v Clevelandu se ne dajo več • fnlat", kakor so se dali Pavlihu svoječasno, ko je Pavliha hodil naokrog in govoril: "Položi 24 in en dolar Pavlihu in kuti na oltar." Mislim, da nam nikdo ne zameri, ako odkrivamo počasi zgodovino žalostne fare in pritajene rane. Neko zeleno in učeno človeče v kuti je pisalo svoje dni zgodovino fare sv. Vida in grajalo prejšnjega duhovna, kakor tudi druge slovenske dullovne po Ohio. Z isto pravico se mora odkriti zgodovina njegove fare, da bo \sak vedel, s kom imamo opraviti. Ker ima naša Amerika veliko povedati, zato bi ji jaz svetoval, da postane dnevnik, ker le potem bi L>hko na hitro prodajale naše zgage svoje skisane možgane. Seveda potem pa bi tudi newyorski "per distance urednik" mogel zalagati lačni želodec Amerike i:i tako bi tem iiitreje poginila. Ako se ne zgodi eno ne drugo, potem bi bilo želeti, da nam Pavliha pripelje na balonu poštenega slovenskega zdravnika, ki bi znal oči ozdravljati, možgane popravljati in ki bi vsaj poznal, kdaj je noga zlomljena in kdaj ne! Potem bi vBaj nekaj imeli od Pavliho-ve budalosti. Tako pa samo skuša pačiti slovenščino na take čudne načine, da bi še krokodil solze točil, p ko bi kaj takega slišal. H konca bi povabil "Edinega" is Now Torka, da bi. začeli giihati in barantati za fazo sv. Yida in sicer na kak drug način, kakor so popre je. Poprej je bilo vse preočito, toda ako bi delali bolj hinavsko — kar dobro znajo —, potem bi pa Slo in raj za kute bi bil tu. Seveda barantati je treba za faro s pravimi lastniki in ne z zgagami, ki bi rade okradle ku-t> in faro. Za enkrat naj zadostuje. Tebi Glas Naroda želim obilo naročnikov. Sicer se pa dobro blago samo hvali. Bičati krvosese in pijavke delavca, to naj bode geslo. Resnica vedno Lmaga! M. P. Joliet, HL Dragi gospod urednik:— Pilagovolite mi odstopiti nekoliko prostora v nam čez vse priljublje-i-eni listu Glas Naroda. Posebnih novic sicer nimam pisati. Z delom gre se precej dobro, seveda, kakor povsod, tudi tukaj ne preveč, kakor po navadi. Poročam Vam, da sta stopila v zakonski stan Fran Živec z gdč. Ano Košiček. Pri tem naj omenim, da je Živec jako priljubljen, kar se je ti-di pokazalo pri svatbi. Udeležili so se svatbe vsi njegovi prijatelji in znanci. Vslužben je kot strojevodja tukajšnji podkovni tovarni in je lojen na Dolenjskem blizu Noveg* mesta. Njegova sedanja žena je rt»-jena Amerikanka, a slovanskega po-kolenja; mati je bila Čehinja, oče Slovenec. Koncem svojega dopisa pozdravljam vse Slovence in Slovenke širom Amerike. Z bratskim pozdravom J olietčan. Z bombami za svobodo. Povest is macedonzkega življenja. Piše Niko NiniA (Nadaljevanje.) XIX. Hadžija Hajrudim je zopet sedel zn ognjiščem, čital pri slabo brleči r.vetilki svete knjige, pri tem pa pu-ži. smotčice in pil kavo. Seveda bi se utegnilo dozdevati spoštovanemu čitatelju in dražestni čitateljici čudno, ker nahajamo znance naše povesti skoro vsakikrat pri kavi in smotčicah. A ne smemo pozabiti, da za Orij en talca zuačita kava in duhan polovico življenja. Zato je le naravno, če nahajamo hadžijo Hajrudima tudi sedaj pri kavi in tobaku. V kuhinjo je vstopil četnik, ki ga že poznamo, ker je dosedaj spremljal Trajkoviča in Laza na vseh potih, ter pozdravil: — Pomozi Bog za pravo, hladžija! — Pomozi ti za svobodo, brate I — Ti si vedno sam, hadžija. Ali le sosedje ne obiskujejo T — Daleč so moji sosedje; tri dni že nisem videl nobenega. — Imamo seboj težko ranjenega človeka. Bi li ta našel prostora pod tvojo streho t — Moja koča je sicer siromašna, a ipak je pod njo vedno prostora za onega, ki je nesrečen, osobito pa za one. ki iščejo pravice in svobode. Četnik se je obrnil in izginil v temni noči, ki se je razprostirala .lad zemljo. Četrt ure kasneje sta četnik in La-£o prinesla v hadžijevo kočo Trajkoviča na nosilih. Ta je bil pri polni zavesti in je prosil, naj ga puste v gozdu, češ, da mu itak ni več pomoči, a Škoda za čas, ki ga izgubljajo z njim. Četnik pa je odgovoril: — Nikakor, vojvoda 1 Ti ozdraviš £e in nas boš vodil še mnogokrat v boj proti sovražnikom križa in srb-srva. Trajkoviču se je pojavil na ustnih tužen smehljaj, kakor da bi hotel reči: — Tvoje upanje je prazno, brate! Hadžija Hajrudim je, čim sta La- zo in četnik vstopila s Trajkovičem la nosilih, vstal od ognjišča ter odprl neka vrata, ki so, po zunanjosti sodeč, vodila v kako klet, ter stopil naprej. Lazo in četnik sta mu sledila s Trajkovičem na nosilih. Hadžija Hajrudim je zaprl strata in naši mauri so sč nahajali v nekaki kleti. Potem, ko je vrata zaprl ter potisnil zapah od znotraj, je i dstranil veliko kad, ki se nahajala ob steni, nakar se je prikazala v steni odprtina, toliko velika, da je zamogel človek zlesti skozi po vseh štirih. Hadžija je šel naprej, za njim p? sta Lazo in četnik spravila Trajkoviča z nosili. Lezli so dalje po vseh štirih kakih petdeset korakov, ko se je odprla večja podzemska jama, kakoršne se nahajajo po kraškem svetu. Po jami se je razširjala le medla svetloba, tako nekako, kakor v polumraku. Hadžija je pokazal na kup maha, kteri se je nahajal v nekem kotu jame; ter pravil: — Evo postelje za ranjenca I Potem ae je hadžija vrnil po isti poti, kakor so bHi preje prišli ▼ jamo. Lazo in četnik sta medtem pripravila mah, položila nanj Trajkoviša, ter ga pokrila s volneno odejo. Lazo se je nato začel ogledovati po jami, ki je bila kakih oeem metrov visoka, po priliki dvajset metrov dolga in deset metrov široka. Na desni strani jame je opazil Lazo nekako votlino in žel je — gnan od radovednosti — dalje. Votlina je bila sicer komaj meter visoka in je t %-orila nekak hodnik, po kterem je šel Lazo naprej skoro po vseh štirih. Hodnik je bil dolg kakih deset metrov, a potem se je zopet odpirala jama, ki je bila le nekoliko manja od one, ki je ležal v njej Trajkovič. Lazu se je zazdelo, da od one strani, na kteri je bila hiša, prihaja neka svetloba. Pristopil je bližje in opazil, da svetloba prihaja skozi neko špranjo. Srce mu je pričelo urneje utripati. Slutil je, da se mora tam, od kjer prihaja svetloba, nahajati ijegova Danica. Približal je glavo špranji, skozi ktero je prihajala svetloba, da bi prisluškoval in cul, kaj se godi tam zadaj, kar je čutil, da fe je nekaj zganilo. Tedaj šele je opazil, da so bila tu vrata, toraj vhod v dotični prostor. Vrata so bila samo naslonjena in on jih je potisnil brez druzega naprej ter vstopil. Začul je vzklik dveh dekliških glasov. A ta vzklika sta bila različna. Medtem ko se je glasil jeden vzklik kakor vzklik radosti in prijetnega sznenadenja, je odmeval drugi kakor glas strahu. Bila je tu — kakor je Lazo slutil — Danica, a poleg Danice Fatima. Danica se je vzradostila, opazivša Laza, medtem ko se je Fatima prestrašila tujega možkega, ki je prišel — kakor iz zemlje — v stanovanje, ktero je delila skupno z Danico, io ki bi imelo biti njeni harem, a je bila v resnici ječa Ni takoj spoznala Laza, a tudi, da bi ga bila spo-zuala, ne bi se bila njegovega pri-lcda nič manje ustrašila, ker po naukih, na podlagi kterih je bila ona vzgojena, ni smela nikdar tuja možka noga prestopiti praga ženskega stanovanja. Poleg tega je bila v vedri e m strahu za svojo osodo, a ravno od Laza ne bi bila — tudi v slučaju, da ga je takoj spoznala — pričakovala nič druzega, kei je bil poleg, ko jo je Trajkovič uplenil. Medtem pa Danica ni čula prestrašenega vzklika Fatime, marveč je skočila Lazu rasproti in se ga oklenila z vzklikom: — Lazo, moj Lazo, si tukaj f — Danica draga, daj, povej, kako ti jet! — Lazo moj, vse je dobro sedaj, ko si ti pri meni! In Daniea je sramežljivo skrila svoj obraz na prsih Laza. Ta jo je poljubil, jej pogladil lase in lica ter rekel: — Dobra moja Danica! Koliko si trpela! Čez nekoliko trenotkov ii je rekel: — Daj, Danica, sediva, da se kaj pogovoriva 1 In povedel jo je h klopi, pribiti ob steni in pregrnjeni z volneno preprogo. Sedela sta tako, roko v roki, nekaj t asa, ko je spregovorila Danica: — A kako je za očeta in mater f Kako nehvaležen otrok sem, da se rišem tako dolgo spomnila na drage stariše! A tvoj nenadni prihod me je razveselil tako, da sem pozabila na vse drugo. — Ona dva sta zdrava in prinašam ti njiju pozdrave. — Moja dobra oče in matil V takih skrbeh sta radi mene! — Sedaj ne več, ker znata, da si na varnem. — Na varnem sem pač, a sem kakor v ječi. Ves dan sva z ubogo Fa-timo tu in moreve nikamor, nego v ono jamo, skozi vrata, pii kterih si ti prišel sem. A v jami je tema in naju je strah. Ali za-mo je že še, ker si me tudi ti privedbi sem, in dobro znam, da se mi ne more zgoditi nič hudega. Ali uboga Fatiun je v ve dnem strahu, kaj se zgodi z njo. Ko je Danica omenila Fatimo, se je Lazo obrnil proti oni strani, kjer je ta sedela, ter jej rekel: — Ne boj se, Fatima, ne zgodi se ti nič hudega. Odvedli smo te samo zato, ker je tvoj oče uplenil Danico. Čim torej tvoj oče Husejn-beg preneha s požiganjem krščanskih hiš in pobijanjem naših ljudi, se tudi ti zopet lahko povrneš v naročje svoje matere. — Ali rest *— Umeje se, da ti ne bom govoril neresnice! — Hvala bodi Allab&i! je menila nato Fatima. Danica pa je pošepnHa tiho Lazu na uho: — Fatima je dobra deklica in me-dve sve se prav sprijaznili. Lazo je ostal ie nekaj časa pri deklicah, a potem je odšel istim potom, kakor je bil prišel. Slovensko katoliško podp.društvo sveteBarban u Za Zjediiqene države Severne Amerike* Sedež: Forest City, Pa. lakorporiraao doe 31. januarja I9f2 v državi P——j*—iflL ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Podpredsednik: MARTIN OBER&AN, Box 61, Mineral, I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, S Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERCMAN, predsednik, Weir, Kansas. KAROL ZALA It, I. nadzornik, P. 0. Box 647, Forest City, Ki FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 000 Braddoek Mfra* dock, Pa. FRAN SUNK, m. nadzornik, 60 Mill Street, Lazerae, Pa. POROTNI IN PRIZTVNI ODBOR: PAVEL OBREOAR, predsednik porotnega edbora, W«ir, Mm JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. Box ti, WiUeek, Pa. IVAN TORNlC, IL porotnik, P. O. Box <2?, Forest City, B Dopisi naj oe pošiljajo L tajnika: IVAN TELBAN, P. Forest City, Pa. linfttt )a "CKiAl KAlOBi." (Dalje POZDRAV. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance, y osebno mojega brata Jurija v Kansas City, Elans. New York, 3. rožnika, 1909. Anton Kalič. Pri svojem odhodu staro domovino I ozdravi jam vse rojake širom Amerike, znance in prijatelje v Davisn, W. Va., posebno And. Jankoviča. New York, 3. rožnika, 1909. Ivan Zadel NA PRODAJ. Lepo posestvo z vsem premičnim in nepremičnim blagom se takoj proda proti jako ugodnim pogojem. Posestvo obsega 56 johov sveta, na kterem je lepa zidana hiša s štirimi sobami, zidana kašca, prostoren hlev za Io glav živine, 4 hlevi, velnak, kozolec z 8 štanti. Letos je vsejano 18 nornikov žita, 36 mirnikov krompirja in še druge stvari. Sadnega drevja je veliko; jabolk je čeetokrat do 150 mirnikov, hrušek do 100, črešenj do 50, breskev do 40, cibar do 20, kostanja je do 100 mirnikov in še ve-1'ko druzih vrst. Hrastovega lesa je za 25 do 30 tisoč malih švelarjev, kakor tudi nekaj smrekovega, bukovega in druzih vrst lesa. Vse skupaj cenim 6000 goldinarjev z vsem premičnim blagom in živino, ki je v vrednosti 1500 goldinarjev. Polovico je treba takoj odšteti. Vse natančnosti dobite pri lastniku: Frank Berce, I- F. D. No. 1, Box 80, Golden, Colo. (5-11—6) NA PRODAJ. Dobro urejeni saloon je na prodaj 7 South Louth Lorain, Ohio, v sredini slovenske in hrvatske naselbine. Kdor želi istega kupiti, naj se obrne na upravništvo "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (5-7—6) POZOR, ROJAKI! Pri meni je bil na board o neki FRAN ŠUŠTARŠIČ, doma iz Pod-poči pri Borovnici. Postave je srednje, oči ima proti nosu obrnjene in pri hoji se trese, kakor da bi "ziben-šrit" plesal. Ostal mi je dolžan ca brani ter mene in sotovariše še o kradel in jo ne vemo kam popilbL Če kdo ve za tega tička, naj mi blago-\oli naznaniti. Anthony Stražišar, P. O. Box 325, Imperial, Pa. Kje js FRAN JAKLIČ, po domače BazsmT Dema je iz Rašice (Vel Lašee). Rojake širom Amerik* prosim, ako ve kedo za njegov naslov, naj mi ga blogovoK nama niti, ali naj se pa sam javi — Joe Perko, P. O. Box 7S5, Binghaa Canyon, Utah. (26-5—12-«) Iščem svojo ženo MARIJO ŽUFEC, roj. Rošel, doma iz Stavče vasi pri Žužemberku. Od mene jo je popihala z nekim ADOLF TRAVNI-Kom iz Trebnega. Ostavila je tu moža in 3 nedormstle otroke. Kdor rojakov bi vedel naslov sapei^v-ea in moje žene, ga vljudno prosim, da mi ga naznani. Naslov: Aloysins Župec, 3908 St. dair Avenue, Cleveland, Ohio. (2-4—6) NAŠI ZASTOPNIKI kteri se poeblašftMri poHratf nine sa "Glas Nasada" ta kakor tudi sa rm draga ▼ as ka spadajoče Saa Franeioeo, CsL: Ivan Za Denvor, Colo, ia okolieo: JL Dergsnee, Stockyard, D—vas. Pueblo, Colo.: Petar Criig. Indianapolis, Ind.: AJogaj 1 Chicago, BL: Mohor Degree, 111: Daa. La Sals, IB.: Mat. Soath Chicago, HI.: Joaip pare. Waukcgan, 111: Fraak Calumet, Mich, m okolica: Itm Sntej. Iron Mountain, Mich, ia o*sUsei Marko Badovisae. Sooth Range, Mick.: Jok* ni. Chisholm, Mina.: K. Minn.: Iva Eveleth, Mi Trn.: J arij E velet h, Minn, b okolica: Nidi Miletič. Hibbing, Mina.: Ivam Pori*. Tower, Minn.: Jota Majalo. Kan— City, Mo.: Irmm in Ivan Rabija. St. Loais, Mo. ia ofaoiiee: fflfc.ii V OBOK. Aldridge, Moat.: Gregor Brooklyn, N. Y.: Alojzij Little Falls, N. Y.: goika. Wee Seneca, N. Y.: Jevaca Ckraiasd, Ol: fiauk Hsksw Oe. William Sitar ia Mat Fa&dL Cleveland, O.: Naeek BpfML Oregon City, Or.: M. Jwtia. Braddoek, Pa: Ivan Germ m Irmm Varogo. Cooemsogh, Pa.: Ivan Psjk. Canomsbarg, Psu Gee. M. Clsridge, Pa: A Forest City, Pa.: Kail Heal wood, Pa. ia Jakoi. Jobastowa, Pa.: Pitldiaig, Pa.: Igu« ©teettoa, Pa.: Mob Malt ii Joošp A. Pribemik. Willoek, Pa.: Frrjk ftooae. West Jordan, Utah: Aatoa PaUH. Block Diamond, WaOr. Pa- TViiawi, W. Va: K. Hoflms. TlnsM, W. Va. Milwaukee, Wis.: Jomxp Rock Springs, Wye.: in A. Vsi naši zastopniki so z nama dalje čeea v poslovni zreš, sar jih rojakom oojtopleje io *e- ViaAJRbO. Začetkom meseca maja Ja potovanje obče znosi rojoB JOHN GRDBTA stand*, trgovec in poeeetnik ▼ Clevelaaia, Omenjeni obišče ovoje aanaa Sn prijatelje po ranih knj& ▼ državah in objednom Travnikazjevo ▼ "Glas Naroda" in Uprava!!!« Ki 'OLAS NAX0DA", isgoslovansk dne 24. januarja. 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: FXAN MEDOi. MSS Evii| Ava, Se. ITAK OKBJf. podpredsednik, P. O. BOX §7, BrsdJesk, Pa. tsjsflc: JURIJ L. BROŽlO, P. O. Box 434, Sfer, IBna. tajnik: MAKU KERŽIŠNIK, L Box SO, lack Bpxfefs. Wye. :: ITAK OOVŽE, P. O. Baz IM, By. ALOJZU VIRANT Hint, Sontk Loraia, Otts. ITAJT PRIMOŽIČ, IL MIK A RT. KLOBUČAR, tzetfl NADZORNIKI: utotua lt. Ava. * P. O. Bes ML dzernik, 11* — Ttk Street, Oslsmst, POROTNI ODBOR: ITAJT Pa. IT AN V. OOIAR, TL porotnik. Mit XVAJT MURNA R, HL perctalk, Box tč, Ely, P. O. IS, .raik: Dr. MARTIN J. ITBO, 711 V< 4*4. Krajevna društva naj blagovolijo poiQJatt rm dopisa, ta drags ttstins na glavnega tajnika: OEOROB L BROCOH, po svojem tajniku in nobenem drugem. poUjatvs naj pošUjaje krajema draitva aa Uagajaika: GOUfcE. P. O. Box 106, Ely. Mfaui. pa svoj« nSn^Vi ka fiirtnpfffM krajevnih društev aa) pošljejo dapUkat vsake a ftavMga tajnika Jadaeta. Vse prttošbs ed strani krajevnik društev Jedaote all pwinftw aaj se poMljaje aa predsednika porotnega odbora: IVAN KBRŽlftNDC, Bes ISt, Barilas, Pa. Pridojaal marajo biti vsaki nstanfarf podatki vsaks Društveno glarflo Je "OLAS NARODA." Drobnosti. KRANJSKE NOVICE obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani Znani uzmovič. Anton Batek, delavec iz Ljubljane, ki je bil že štirikrat ♦ ljubljanski prisilni delavnici in ktero je zapustil letos 2. svečana, je Šel na to na Primorsko, kjer je vstopil pri Auerspergovem oskrbniš-tvu kot kočijaž v službo. Ko je o skrbništvo zvedelo njegovo preteklost, ga je v prvem mesecu odslovilo. — Nato je vstopil zopet kot delavec pri tvrdki Tennies v Ljubljani, kjer «i je pohabil pri neki nesreči roko, na kar je delo popustil in začel zopet krasti. Dne ld. aprila je izmaknil Antonu in Mariji Zakotnik, ter Loreaea Erjavcu veš obleke. Čevljar Janez Kreč ga je vjel, ravno ko je odhajal z v k rad enim v culo zavitim blagom. Butek je bil obsojen radi tega na dve leti težke ječe in postavljen pod policijsko nadzorstvo. Surovi hlapec. Jožef Osel j, hlapec, je jako surov človek, kar kaže dejstvo, da je dne 7. januarja t. 1. e priliki ko sta se Janez Molj in Franee Zupane med saboj nekaj spo-vekla, brez povoda z odprtim nožem zaskočil Zapanca in oklal. Tri dni po tem dogodku je pa obdolženec v Moljevem hlevu v Vogljah napadel Janeza Kalana z železnimi grabi jami, in to radi pripombe, da je bil prejšnji Moljev hlapec boljši od njega. Da bi ga ne napadel ponovno sta stopila Janez Osel j in Jožef Traven k Jožefu Oselju, a ta je najpr-ve udaril s grabljsmi Janeza Oeelja m Travna po glavi. Prvi je dobil težko, drugi pa lahko poškodbo. So-diiče je obsodilo Jožefa Oselja na 13 BMseoev težke ječe. Bibs so dišale Janezu Snoju, delavcu na Slapu, radi česar si jih je sekaj tatinskim potom priiastil in bil aaradi tega obsojen na 10 dni aapora. V tej zadevi je bil kot priča zaslišan tudi Čevljarski vajenec Peter Cimerman, ki je izpovedal neugodno za Snoja. Radi tega ga je Snoj domov grede napadel, ea brcal im udaril s pestjo večkrat po glavi. Obfojen je bil na 6 tednov ječe. Neumestno izzivanje. Pavel Kristan je Čakal blizu Figeljeeve gostilne v Stari Loki na svojo družbo. Mimo njega prideta France Jugovec, ■lizarski pomočnik in Janez Berčič, krojaški mojster, oba iz Stare Loke. Ko sta bila že malo naprej, je začel Kristan za njima vpiti: " Smrkavci" in še druge psovke. Ta dva stopita k njemn, nakar ga jeden klofne, drugi pa brcne s tako silo v desno ■•go, da ma jo je zlomil. Kdo ga je v nogo sunil, se ne ve. Jugovec je Ml obsojen na 2 meseca, Berčiš na 4 tedne ječe. Vojaka rssdL Nedavno je v neki gostilni aa Dolenjski cesti v Ljubljani delavec F. D. ker je bil vinjen padel med plesom na tla. Domišljn- joč si, da mu je tega kdo kriv, je v jezi zgrabil za stol in udaril z njim po glavi nekega vojaka in ga ranil. Plačilo za svoj čin bode dobil pri sodišču. Dva vojaka sta napadla na Zabjoku v Ljubljani Vinoencija Godnova brivskega pomočnika, ko se je s svojim prijateljem glasan vračal domov. Vojaka sta prišla od zadaj in je jeden sunil z bodalom Godnova v dlan leve roke ter ga telesno poškodoval. Vojaka sta na to zbežala. Nasilna rodbina. Ivan Wog in njegova sinova iz Grobelna so napadli gostilničarja Ivana Zupanca, ker jih je radi žuganja spodil iz gostilne. Navalili so se nanj z noži in gotovo bi ga bili do smrti oklali, da ni imel Zupane pri sebi samokresa, s kterim je na napadalce 2krat ustrelil, in zadel obakrat Jakoba Woga. in sicer v desno stran prsi in v levo nogo. Težko ranjenega so odvedli v bolnico v Celje. Oče in sinova Wog so znano jako nasilni ljudje in so bili že večkrat radi pretepov in poškodb kaznovani. Jednega svojih sinov je Wog svoječasno toliko prete- pal, da je sin vsled dobljenih poškodb umrL Sneg na Gorenjskem. V Kranjski gori je dne 20. maja izginil zadnji sneg, ki se je sramežljivo stiskal ravno pred cerkvijo; ležal je polnih 6 mesecev. Gorski velikani Razor in Prisojni k, so seveda še od glave do nog belo oblečeni. Avtomobil povzročil nesrečo. Dne 29. maja je peljal Drešar iz Svetja neko bolno žensko v Ljubljano. V peščenem klancu nad Št. Vidom v Mednem ga sreča avtomobil. Ker je imel voznik mladega konja, se ta splaši. Voznik se je močno poškodoval, kterega so pripeljali v Ljubljano, ženska je dobila tudi poškodbe. Konj je močno ranjen, voz pa razbit. Sežgana cesarska zastava ali podla nemčurska nakana. Na Zoisovi hiši na Bregu v Ljubljani, kjer stanujejo sam« nemške stranke, med temi načelnik prezidialne pisarne pri deželni vladi "grof" Kinigl, uradnik "Kranjske hranilnice" Bohm itd., je bila 21. maja zažgana cesarska zastava, ki je bila razobe-šena na tej hiši. To dejanje se je o-čividno hotelo s prozornim namenom podtakniti Slovencem, da bi se jih zopet moglo denuncirati na zgoraj kot antidinastičen in državi nevaren element. Toda ta podli manever se je k sreči izjalovil. Dotičniki namreč, ki so si izmislili načrt, kako bi se dalo Slovence na lahek način zopet očrniti, so v svoji nevednosti mi-leč, da je vsejedno, kje se zapali zastava, zažgali platno pri sredini. Tako je zastava zgorela od sredine, kjer je bila zapaljena, do droga, do-čim je spodnja polovica padla nepo-! škodovana na tla kot najjasnejša priča zlobnopodle nemške nakane. Gotovo je namreč, da zastava ni mogla biti zapaljena od spodaj, ker bi bila potem vsa zgorela, preostaja torej samo jedna možnost, da je bila zapaljena iz hiše ven. V tej hiši pa stanujejo sami Nemci, kdo jo je potem mogel zažgati? PRIMORSKE NOVICE. Vlomilcem na sledu. V Trstu so zaprli šest oseb, ki so imele že večkrat opraviti s policijo in so menda udeležene tudi na zadnjem vlomu pri tvrdki Vassila, kjer so navrtali blagajno in odnesli več tisočev denarja in dragocenosti. Pri jednem izmed tičkov je redastvo našlo celo zalogo ključev, vetrihov, vlomilnega orodja itd. Poizkušen samomor v Pazinu. V Pazinu se je v neki gostilni obstrelil dijak trgovske šole Anton Mikula iz Toplic na češkem. Prepeljali so ga v tržaško bolnico. Zgorel je del gozda nad "Aurisi-no" pri Trstu. Gozd je last grofa Economo. Po treh urah napornega dela so tržaški gasilci, ki so jim pomagali domačini iz Sv. Križa, ogenj pogasili. ŠTAJERSKE NOTICE. Potres. Zreče, 20. maja. Danes ob 1. uri 30 minut po polnoči nas je nektere prebudil potresni sunek, spremljalo ga je tuljenje, ki se čulo okoli tri sekunde v smeri proti jugovzhodu. Pred očmi svoje matere ss je ustrelil v Mariboru radi družinskih prepirov 49 let stari gostilničar Gustav Schneider. Bil je takoj mrtev. Tudi dva njegova brata sta se sama usmrtila. HRVATSKE NOTICE. Odkritje Jelačičevega spomenika v Gospiču se je vršilo dne 20. maja, povodom 501etnice Jelačičeve smrti, ktero je nedavno praznoval hrvaški narod. Slavnosti so se oficielno udeležile vojaške in civilne oblasti in so visoki dostojanstveniki prisostvovali katoliški in pravoslavni slavnostni službi božji. Govorili so feldcajg-majster Daubel, podžupan Vueetič in polkovnik grof Salis - Sewis. Ob tej priliki je bil tudi pripet križec Fran-Jožefovfega reda profesorju dr. Rob. Frangeš - Miha no vidu. Radi pesmi "Onamo, onamo". Ko tor, 22. maja. Mestna godba je pri promenadnem koncertu na trgu tvirala med drugimi tudi pesem "Onamo, onamo za brda ona bio je negda junački zbor". Okrajni glavar je sviranje te pesmi zabranil, pozval drugi dan k sebi kapelnika Bagatel-lo ter mu zagrozil, da ga bo dal takoj zapreti, ako bi še kdaj dal godbi svirati ono '' veleizda jniško'' pesem. Kapelnik je komisarja vprašal, če sme dati svirati himno "Heil dir im Siegeskranze". Komisar je odgovoril, da sme to pesem svirati brez ovir. BALKANSKE NOVICE. Zahteve bosanskih Srbov. Sarajevo, 22. maja. Bosanski Srbi stavijo glede deželnega zbora te-le zahteve: 1. Število poslancev se naj natančno določi po številu prebivalstva; 2. predsednika si naj voli dež. zbor sam; 3. predsednik se naj vzame iz večine ali pa se naj uveljavi turnus za predsedniško mesto; 4. pred deželno- zborskimi volitvami se naj zajamči svoboda zborovanj; 5. dež. cdbor voli zbornica. Odborniško mesto je častno, torej brezplačno; 6. imuniteta deželnih poslancev se ima razširiti; 7. določiti se ima natančno rok, v kterem je treba dež. zbor zopet sklicati, ako se ga odgodi ali razpusti; 8. funkcijska doba dež. zbora traja samo tri leta; 9. sodnikom, profesorjem in duhovnikom se naj prizna tudi pasivna volilna vra-viea; 10. vlada ima biti deželnemu zboru odgovorna in 11. sodnikom se naj zajamči popolna neodvisnost. Srbski dobrotnik. Belgrad, 22. maja. Včeraj je bil pokopan velik srbski dobrotnik V. Teodorovič, čigar truplo so prepeljali iz Monako-vega v Srbijo. Položili so ga v častni grob, ki mu ga je poskrbela bel-gradska mestna občina. Teodoro vič je bil nezakonski sin kneza Mihajla in je zapustil Srbiji 4 milijone. Princ Jurij zopet srbski prestolonaslednik. Zemun, 21. maja. Kljub raznim dementijemi je gotovo, da bo srbska skupščina jeseni sklicana na posebno zasedanje, ki bo preklicalo odpoved princa Jurija in ki bo princa Jurija zopet proglasilo za srbskega prestolonaslednika. RAZNOTEROSTI. Skrivnosten umor. V Monakovem se je nastanil v privatnem stanovanju rfeki Paul Lestez iz Amerike. Cel dan je čepel doma. Drug dan ga je obiskal 331etni mož, zaklenil se £ njim v sobo, zapustil jo čez dobro uro, po stopnjicah izguba val razne papirje iz žepa, ktere mu je pomagala gospodinja pobirati in odšel. Kmalu je pa gospodinja zapazila, da je njen gost zastrupljen. V njegovih kovčekih so dobili vse polno denazja, zlata, ur in raznega orodja za ulo-me. Do sedaj še ni dognala policija, ne kdo je Lestez, ne kdo je njegov morilec. Železniški voz za dojenčke. Francoska železniška uprava je na nekte-rih progah uvedla železniške vozove za dojenčke. Ti vozovi so določeni le za potnike, ki imajo seboj otroke stare do 4 let. V vozovih se nahaja stroj, v kterem je gorka voda, da matere lahko segrejejo juho ali mleko. ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-ŠTVO NE UREDNIŠTVO. NA PRODAJ. Enonadstropna hiša na lepem prostoru v Cleveland n, Ohio, flltt Si Clair Ave., N. E. Pri hiši je velike kegljišče in je sedaj tam dober saloon, kterega ima Svete, po inmsi« Zalar. Več se po izve pri lastnikih: Kaušek bratje, 6129 St. Clair Avenue, N. B^ (2-8—6) Cleveland, Okie Kje je LEOPOLD CIMPERMANt Doma je iz Robarske fare pri VeL Laščah. Pred enim letom je bival v Beaver Hill, Coos Co., Oregon. Za njega bi rada zvedela njegov brat in oče in lepo prosita, če ve kdo za njega, naj ga naznani, za kar mu bosta prav hvaležna, ali pa naj se sam javi. — John Cimper-man, Box 42, Ashtola, Pa. (3-7—6) NA PRODAJ. Radi odhoda v staro domovino ss takoj proda lepa in prostorna hiša, ktera obstoji nasproti slovenske šole in poleg železne tovarne. Slovensko šolo obiskuje nad 200 otrok in v tovarni dela nad 15,000 ljudi, od tefa je čez 5000 Slovanov. V hiši spodaj ste dve veliki trgovini, grocerija in trgovina oblek. Zgoraj je 15 sob in sicer za stanovanje treh družin, sa vsako po pet sob. Vsa pisma glede natančnih pojasnil pošljite na naslov: John Mladsk, 2038 W. 105th St., N. W., (19-5—19-6) Cleveland, Ohio. V zalogi imamo sledeče knjige: GROF MONTE CRISTS, svetovna knjižnica v d vek Ane i nih knjigah, cena HM. GROFICA BERAČICA 100 rrsakov, eena OMfll MALE VITEZ, 3 zvezki, eena $2.26. BODBINA POLANEiKTB. t zvezki, eena $260. TISOČ IN ENA NO«. 51 svezkov, eena $060. TRIJE MUiKBTERJL svetova« knjižnica, broširana Ibo vesaaa $3.00. I OGNJEM Df MEČEM eena $2.50. Vse te knjige je dobiti sa ceno poštnine proate pri: SLOVENIC PUBLISHING OO., 82 Cortlandt St., New York, N. T. NAZNANILO. Kdor želi imeti računski zakljušeS Mestne hranilnice ljubljanske sa I. 1908, naj nam naznani svoj naslov. Frank Sakser Co., 82 Cortlandt St., New York, N. H Avstro - Amerikanska črta | preje bratje Cosulieh] Hajpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slivence in Hrvate. Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko« Vsi spodaj naveden, novi parobro-di na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON ARGENTINA. * V meeedh maju in juniju se bo-deta zgoraj ma ved enema brodovju pridružila fte dva draga nova potniška parni ka. Cene vožnih listov iz New Yorka za III. razred so dos TRSTA............................................$33.4* LJUBLJANE.................................... 33.6. REKE........... .................................. 33.i! «<>llin New York Medical lutilnlu ustanovil v korist moških, žensk in otrok naših rojakov ta prekoristni in pre-jj potrebni zdravniški zavod. V tem času je ninopo naših bolnih rojakov zadobilo j.opo!no zdravje in ninojro moških in žensk svojo prejšnjo moč Na ta način je l.ilo osref-enih mnopo družin. — Ta velikanski uspeh in nepopisne dobrote človeštvo pa je pripisati edino le vestnost zdravnikov, kateri imajo neko posebno osebno c-nstvo <}•> bolnikov. kak*>r da b bili isti njih last li bratje ali sestre. Nadalje svežim in pristnim zdravilom, katera delujejo hitro in sigurno in katera se napravijajo v lastnem kemi čnem laboratoriju pod osebnim nadzorstvom zdravniških ravna teljev, kar jamči bolniku v najkrajšem času popolno ozdravljenje. Najtočnejša postrežba in najnižje cene. # Pozor rojaki! NIC ne stori kako dol-so sta bolni in iko težka je W bolezen in če so r Vas drugI zdravni-r ki že odslovili kot neozdravl — ne iz-ubite zaupanja, dokler se niste obrnili na zdravnike tega zavoda, ali jim točno v svojem materinem jeziku opisali svojo bolezen ter jim natanko označili vse simptome in vzroke bolezni, ker li Vam ram o rej o še pomagati. W~ Spelcnlisti za bolezni oči. uSes. nosa. grla in kožinih bolezni. Najboljši operaterji za vsakovrstne operacije. W Veliki stroj . Sompapie Generale Traqsatianiigiie. [Francoska parobrodna družba.] Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, luomosta in Ljubljane. Poštni parrviki so: na dva vijaka..................14,200 ton, 30.000 konjskih mo& " " " ..................12,000 " 25 000 ROYAL Standardni piaalni stroj $65.00 Pripoznani najboljši stroj DANAŠNJIH DNI. Lahko vam je PLAČATI VEČ Toda KUPITI ne morete"več. ROYAL TYPEWRITER CO. royal typewriter bldg. 3«*-6 broadway," NEW YORK. r? *'l.a Provence" 4 La Savoie" ' La Lorraine" "La Touraine" "La Bretagne" "La Gascogne" 12.100 ...lO.tMH) . . 8. 12 000 OtiO 9.000 I Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK corner Pearl Street, Chesebrougb Building. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludse h pristanišča štev. 42 North River, ob Morton St.. N. Y.: •LA PROVENCE •LA SAVOIE •LA LORRAINE •LA PROVENCE •LA SAVOIE 10. junija 1009. 17. junija 19» li juaija 190b L julija 1990 S. julija 1999 •LA TOURAINE La Bretagne •LA LORRAINE •LA TOURAINE •LA SAVOIE 16. j«2ija 1991 22. juHja 1999 29. julija 1906 5. avgusta 1900 12. avgusta 1909. Parnild z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. M. W. ICozminski, generalni agent za zapad, 71 Dearborn St., Chicago, III. Knajpova zdravila ! Se vi a j pn.o priprav »,,<.-ni v s a k o v r>lna naroči ia torno izvrševati. A-ko k^slj^.-, aKt-ei prehlajen, ako imaš kake vrste katar, a-ko trpiš na k a-M*cr. S. Kneipp. ki drugi bolez-ni in ti zdravniki ne morejo pomagati, ne odlašaj pieati takoj po knjižico: "Navodilo in cenik K naj po Tih zdravil", ktero dobiš zastonj ako dopošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino. Knajpova iznajdba je od neprecenljive vrednopti, pravi blngoelov ■/.a sve trpet"© človeštvo in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je novi in pravi naslov: AL AUSENIK & CO., 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. i) Važno. Važno. Važno Važno, n CEDAR RftPIDS $15.00 $13.00 ra za gospode (18 size) 20 let jamčena z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena 4t±l'Z* ru^ z 15 kameni ............... z 17 kameni ................. Ravno take vrste nre za gospe bolj male (size 6) z 15 kameni k0le80vjem Elgin ali Waltham Za bla^o jamčim Priporočam se za naročbo, kajti zgornje cen» so samo za nekaj časa. M. Pogorelo, 1114 Heyworth Building, Chicago, 111. Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. - Podružnice -1 | Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 - Podružnice - Spljet, Celovec sprejema vloge net knjižice in na te- I Ol Spljet, Celovec In Trst koči fACun icr jc o ore ■ tujv pu vmini jl jv-f Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papiijev po dnevnem kura. Nai zastopnik za Zjetiinjenc države je tvrdka PRANK SAKSBR CO., 82 Cortlandt StrMt, N«w York. In Trst - • Delnlširn glavnica - j K a^ooo.ooa • - Rezervni fond • K. 300.000. • Zdravju najprimernejša pijača je »^LBISY PIVO^ ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. liad- tcu naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastne korist, kakor tud» • " ' svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Leisy pivo je najbolj priljubljeno ter se debj v vser gostilnah. Vse podrobnosti zveste pii Gto. Tra^nikar-ju 6102 St. Ciair * * kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING CGI-iFAN'. CLEVELAND, O. J«11 .. « t- Bnz-lacnaUsel edda 100 sloven, rodbinam. V svrho kolonizacije oddamo 100 lotov prvim 100 sodbinam, ktere nam pofljejo svoja prava imena in nukre ter svoto f 5 v svrhu pokritja prepisa. Ti loti so prosti in čisti ter vredi vsak po $100.00 v sedanjem Čas«. Oddamo jih, ker talimo, da bi se n* njih nastanili dobri Slovenci, kteri bi lahko delali v bližnjih tovarnah. Tekom jednefs leta bodo omenjeni loti vredni $1000.00. Mi tudi preskrbimo potrebni denar za gradnio hiie. Skrbel o se bsd tudi "ast Asbt sa slovensko cerkev. Loti se nahajajo t East N« opustite l«p« prilike Pošljite money order sa $6.00 danes in mi Vam potifcmo ory Parka, N . J. ttatise. Pate: IN i PRINCE iu Street, REALTY CO., New York City.