V Trstu, v nedeljo 20. aprila 1919 Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvu: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nelrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3-—, pol leta L 18 — in celo leto L 36-—. — Telefon uredništva In uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 10 stot., oglasi denarnih zr.Tdov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. besed?, najmanj pa L 1*—. Ogiase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 20. U usri — naše vstajenje! Živel si v žalostnem kraju z žalostnimi, najneugodnejšimi razmerami. Življenje ti je bilo turobno: brez udobnosti, brez pravic in z velikimi dolžnosmi. Bil si vkovan v spone in krut jarm ti je stiskal vse ude, da ti je bilo onemogočeno vsako svobodno gibanje, da ti je bila odtegnena vsaka možnost svobodnega poleta. Hrepenenje tvoje je bilo vedno: proč, proč — ven iz iarma! Jn vendar: ko si ti je po dolgem koprnenju približal trenutek odrešitve, in ti je šinil dan osvobojenja, in ko si stal na pragu novega življenja, ti je bilo vendar-le tesno pri srcu, ker sta pritisnila na-tc skrb in misel: kako bo to nove življenje?! Najdeš-li v bodočnosti, ki se ti odpira, vse tisto, česar si tako dolgo pričakoval, po čemer si tako globoko koprnel?! V takem jarmu avstrijske krivičnosti je živel rod naš skozi stoletja na Žalostna je bila na5a usoda pod krivičnim In obenem kretenskim režimom v stari monarhiji, ki spada sedaj v minoloit, v zgodovine — pa gotovo ne ni častno stran! Mogotci v tej monarhiji niso imeli nikdar smisla za enako pravico, niti ne za politično honetnost, a misel svobode in demokracije jim je bila v grozo. Znali so gospodovati, brutalizirati, nikdar pa modro in dobro \ladati. Ineli so zt nas v rolci le bič, a ni je bilo roke, ki bi nam bila nudii-- — kruha, materijalnoga in duševnega- Kdor ni fcil njihov favorit, krojili so ma tisođo — he-lota! Nalagali so mu teške dolžnosti, pravic pa mu niso dovoljevali nikakih — razun, če si jih je znal irsiliti sam, ali pa jih je izsilila stiska vnanjih dogodkov. Saj je znan tisti rek o bivši Avstriji, da jej je vsaka pametna ir. debra misel prišla za pol Z njim ni prav v redu,« si misli; »in izvedeti tnoram, kaj tiči v njem. Njegovo obličje mi ne ugaja.« Gotovo Sevirjovu ni ušel prodiren izraz na sebe obrnjenih kmečkih oči, kajti naglo se je pripognil preko svojega kozarca in vprašal popolnoma brez zveze: »Vi ste gotovo dijak in tudi pišete?« Aladjev je nekoliko zardel in vprašal: >lz česa sklepate, da pišem?« L Sevirjov se prične popolnoma dbpričakor*- MIROVNA KONFERENCA. Svet četvorice. Poročajo iz Pariza, 18: Zastopniki vlad*, o Iz Pariza poročajo, 18. t. m.: Zastopniki vlad so se sešli v vojnem ministrstvu k popoldanski seji, ki je trajala od 5—6. Not« Wilsonova in rešitev Jadranskega vprašanja. PARiZ, 18. »Matin« piše: Orlando in njegovi tovariši so se opravičeno razburili, vsled ideje, da bi bil poseben mir z Nemčijo podpisan z velikim aparatom, dočim naj bi se življenska vprašanja italijanskega naroda, kakor n. pr. Jć-dransko, odložila na kasneje. Wilson je v imenu vseh vlasti sporazuma sporočil Italiji* da se te zahteve prouče brez odlašanja, da ima sedaj Jadransko vprašanje prednost pred vsemi drugimi, in, četudi so nemški delegatje pozvani, da podpišejo prvi, pridejo spori glede Jadranskega vprašanja vendar do rešitve v istem času. Ta zagotovila pomirijo gotovo italijanski narod. Ogrski boljševizem se razširja naglo preko ogrskih mej in se pojavlja že na Balkanu. Francija in Italija boste solidarni proti anarhičnim silam, ki jih bo skušal Berolin po-vspeševati in izkoriščati. Potrebno je, da se nemudno določijo meje, da se zadobi največa varnost pred vsako vnanjo sovražnostjo. Belgijsko vprašr.nje na mirovni kcnicreuci. Iz Bruselja poročajo 19. t. m.: »Nation Belge« piše: Hymansu se je posrečilo skloniti zavezniške velesile, da takoj začnejo z razpravljanjem o belgijskih predlogih glede vzhodnih kantonov, ki jih je vzela Prusija leta 1914. in 1915., ki pa bodo vsaj deloma pripadli zopet Belgiji. Bodoče razprave o popravi meja profi Ho-lundiji kažejo — vsaj v kolikor se gre za Lim-fcurg — na ugodno rešitev. Nemško časopisje izjavlja« da so predlogi glede rudniške kotline ob Sarri nesprejemljivi. CURIG, 18. Rešitev pariške konference glede problema Sarre odklanjajo nemški listi z ogorčenjem. Socijalistični »Vorvvarts^ piše n. pr.: »Ententa se vara, .ako misli, da najde v Nemčiji kakršnjo si bodi vlado, ki bi podpisala take pogoje.« Tudi drugi listi označajo te pogoje kot nesprejemljive. »Frankfurter Zeitunga piše: »Ne morejo nas obvezati, da bi dobavljali Franciji letno gotovo množino premoga: to je vse! Mednarodno pravo ne pripoznava zakonitosti pridržavanja posesti za dolg, ki se hoče naložiti prebivalcem ob Sarri. Nemški narod ne bo mogei nikdar pritrditi takemu paktu, tem manje, ker so drega sredstva za jamstvo obvez. Na ozemlju Sarre se ne sme vršiti nikak plebiscit, ne seda;, nilroiL« — Neka oficijelna neta državne viade meni. u«. ni dovoliti mirovni konferenci nobene raz-piave o državni pripadnosti ozemlja Sarre. Nemški delegatje so v imenu berolinske vlade odločeni, da zavrnejo vsak poizkus entente, da bi se ozemlje Sarre odtrgalo od nemške države. Zavez~niki hočejo mir z Rusijo. LONDON, 18. »Daily Herald« zagotavlja, da bo Labour Party v zbornici izrecno zahtevala, naj se začnejo mirovna pogajanja z Rusijo. >*Morning Post« je zvecela iz Pariza, da so zavezniki pripravljeni oskrbovati Rusijo z živili pod pogojem, da se takoj ustavijo sovražnosti, da ne pride več nikakršna municija v Rusijo, da se živež plača v zlatu ter da ga raz-de-le lokalne oblasti. Ta predlog podpira Amerika in Anglija, manj Italija, a izrecno proti njemu je Francija. Povod temu predlogu je iskati v ponesrečenju Smutsove misije, ki je, kakor zatrjuje »Morning Pcsta, imela namen da sklene mir ne toliko z Ogrsko, kolikor z Leninom. Ogrska posredovanja so so pa ponesrečila, in Srnuts se je vrnil — praznin rok. Drugi povod bi bil, ker preti nevarnost navala na Rumunsko in ker so se v Odesi odigrali vznemirljivi dogodki. Ta predlog, pravi *Morning Post«, se razlikuje od predloga za sestanek na Principu, ki g.t ruska nacionalistična stranka bi ne mogla sprejeti. Lenin bi ta drugi predlog gotovo z veseljem sprejel, ker bi videl, da zavezniki priznavajo njegovo vlado, in ker bi se s tem rešil velike odgovornosti za prehrano enega celi ga naroda. »Morning Post« vidi v tem predlogu velike nevarnosti, ker bi Lenin še vedno lahko našel način, da se reši ententinega nadzorovanja in si pribavi municijo, a zavezniki bi oslabeli vsled lojalnega izpolnjevanja pogodbe ter bi bili vedno izloženi grozilnim napadom. no smehljati in ta posmeh je dal njegovemu obrazu tako prijazen in privlačen izraz, kakršnega bi ne bilo mogoče pričakovati od njegovega mrklega, zaprtega obličja. »To vendar ni težko uganiti«, je razlagal. »Na stenah vise slike pesnikov, na polici so knjige, na mizi vidim polno popisanih papirjev, med temi raztrgane liste rokopisov.« To vendar govori dovolj razločno!« Aladjev se je glasno zasmejal, opazoval pa je svojega gosta še bolj pazljivo, kakor doslej. Njegov pogled je bil premeten, toda vendar le po kmečko; videlo se mu jc, da namerava začeti prav zvito. »Dcbro... Že vidim, vi ste prav dober opazovalec.« Sevirjov je molčal; Aiadjev si je prižgal debelo papirosko, in gledal skozi dim svojega gosta. Ta je sedel na svojem stolu pokonci, vrteč palec okrog drugega. Nekaj posebnega je bilo v njegovi zunanjosti, kar ga je razločevalo od neštetih postav, ki gredo dan za dnem mimo naših oči. Aladjeve pametne kmečke oči so spoznale takoj te posebne poteze, iz katerih se je dalo sklepati na nerazumljivo odločnost in skrivnostni preudarek. Obenem ni prezrl komaj znatne, toda zato večje gibčnosti prstov, ki so bili v največjem nasprotju s skoro okamenelo trdostjo telesa. In čim delj ga je opazoval, tembolj se je utrdil v njem sum, in IZ NEMČIJE. Proletarijatova diktatora v Monakovem. - Proletarijat se oborožaje. CURIH, 18. Komunisti so v Monakovem popolnoma zmagali. Po vesteh »Wolfa« iz Auguste je mesto v rokah skrajnih elementov. Diktatura proletarijatova je zopet vzpostavljena. Vladi zveste čete so razoroženo. Ni sledu kakšnemu protigibanju. Proletarijat se živo oborožaje in komuunistična vlada razpolaga žo z znatnimi četami. Splošna stavka traja dalje. Prodajalne so zaprte, poulične železnice ne vozijo. Listi ne izhajajo, včeraj izdani proglas izvrševalnega Sveta pravi: *Na zborovanju dne 13. t. m. so delavski in vojaški Sveti sklenili, da smatrajo osrednji rcvolucijonarni Svet kot bi več ne obstojal. — Vse zakonodavne in izvrševalne pravice bavarskih Sovjeto" je prevzel delaven odbor 15 članov.« — Zadnje vesti pravijo, da je bilo v nedeljskih bojih na postaji med stražami in komunisti okolo 150 mrtvih in ranjenih. — Novi režim se oslanja «e na skrajne sile bavarske prestolnice. 'Neodvisni socijalisti in delavski Sveti so izginili. Proglasi delavnega odbora. Naknadni brzojav »Wolffac iz Monako v ega pravi, da neki proglas delavnega Sveta naznanja proletarijatu zmago ter da zaključuje: »Ta zmaga pa še ni popolna. Zato mora danes več kot kedaj odmevati klic: Vsi na krov, spremni! Tigri in panterji grozijo zavednem pioleLarijatu pripravni da ma skočijo ob u-godni priliki za vrat. Zato je proletarijatova dolžnost se združiti trdo okoli diktature. Naj le poskusijo Noskeji, Eppi in Schnepponhorsii priti v Monakovo: sprejeti bodo* kakor g:e!« Drugi neki proglas .« pas okoS postaje ter vsa križišča cest na postajnem trgu in v blizinu Na postaji ženske cerkve stoje ogledovalne straže. rravijo, da se okoli Mocakovcga in Da-schana koncentrirata Čete barJ crške - I Komunisti so uvrstili r"et:l rc1ečo -rdo vse ruske ujetnike iz ujetniških taborišč v mor.akov-ski okolici. Število žrtev v nedeljskih bojih na postaji je 40 mrtvih in 100 ranjenih. SVoraj vse izgube so na st^ni napadalcev. Obranbena organizacija Morakovega je v rokah komunističnega vodje dr. Lewiena. _>elavni odbor sporoča potom radiobrzejava ruski in ogrski vladi, da je stopila na mesto pnnlinjere Sovjetske republike prava Svet-ska republika. Neka naredba določa, aa se takoj preiščejo gostilne, penzije in begate buržo-azijske hiše in da se aretira 100 buržoczijcev-*-':lcev, ki bodo po povelju komunistične * Iaie ustreljeni pri prvem poizkusu banberške \lave cla dobi zrpet v svoje reke mestno poveljstvo. Ure:'n:štva buržoazijskih listov strarijo vejaki. Listi medtem ne izhajajo, ne komunistični ne socijalističneneodvisni. PoŠta ne prihaja, tako da v Monakovem ne vedo, kaj se godi po svetu.* PARIZ, 18. »Temps« poroča iz Berolina, da so se vsled zrušitve litvanske vlade v Libavi izkrcale angleške čete. Iz Nemške Avstrije. BAZEL, 18. Z Dunaja javljajo, da je bil tekom neke demonstracije brezposelnih v bližini parlamenta neki italijanski avtomobil slučajno zadet od strela. Na srečo ni bil nihče -anjeri. Načelnik italijanske militarične misije se je c; L mil do državnega tajništva za vnanje stvari zahtevajoč zadoščenja do petka ob 4. uri popoldne. PRAGA, 18. Dunajski Čehi so sklenili, da se udeleže' občinskih in deželnih volitev ter onih v Narodno skupščino. Italijanski izvoz v Nemško Avstrijo. RIM, 19. Kmalu se bo na Dunaju sestala medzavezniška komisija za trgovinski promet 7 Nemško Avstrijo. Medtem urejuje trgovski ocTdelck italijanske vojaške misije na Dunaju -vse zadevo glede italijanskega trgovinskega izvoza v Avstrijo in avstrijskega uvoza v Italijo. Kot glavno direktivo za bodočnost so osvojili načelo, da se mora brezobzirno potlačiti vsako posredovalno parasištvo, mešetarija iii sploh vsako kakršnosibodi posredovanje. Sklenili so, da se Avstro-ogrski prepove vtaka izmenjava blaga z Nemčijo; to bo nadzorovala me "zavezniška komisija. Kar se tiče plačila, je Avstriji dovoljeno plačevanje v :no-z£inskih vrednotah, posebno v dolarjih, šterlin-1 g "h, francocskih in švicarskih frankih itd. Drug način Nemški Avstriji dovoljenega plačevanja je: Avstrija plačuje »in natura« t. j. z izvozom lesa, pohištva itd. v Italijo. Nemški Avstriji se bodo prodajali tile proizvodi: svinec, smel?, tkanje, meso, sardine, čokolada in riž. Lefooska vlada zrušena. STOCKHOLM, 18. Po vesteh iz Lifcave, se je posrečilo neki vstajt. ki so }o zanetili baltiški baroni in ki jo je icotovo pomagala Nemčija, zrušiti ktonsko vlado. Ministre so aretirali in luko zasedli; zveze Libave z deželo so pretrgane; neopazno se je vkoreninjala vedrio bolj v njem simpatija in instinktivno globoko spoštovanje do tega tujca. Pomcžiknil je, kakor bi mu prišlo nekoliko dima v oči« in pripomnil navidezno hladnokrvno« gotovo pa dvoumno: »Dar opazovanja je enak velikemu talentu.« Sevirjov ni odgovoril takoj, samo njegovi prsti so se pregibali še hitrejše. Videti je bilo, kakor bi sploh ne hotel govoriti. Vendar, že po kratkem času dvigne glavo« upre svoj mrzli, prodirni pogled ▼ Aladjeva in pritegne nekoliko svoje ustnice. »Razumem«, pravi kratko. »Kako menite to?« Aladjev se začuti proti svoji volji v zadregi. »rrizadevate si izvedeti, če nisem ogleduh... Bodite brez skrbi.« nisem. Čemu to pravzaprav mislite? Nočem, da bi govorili, tudi nisem po lastnem nagibu sem prišel.« »No, Čujte, kaj si domišljate...« pravi Aladjev in zardi po celem obrazu. Sevirjov se zopet posmeje. Kadar se je smehljal, je dobil njegov obraz popolnoma drug izraz; postal je mehak in skoro re=en. »Zakaj ne... To se vidi na prvi pogled, bi »•ekel... Toda vidite, ko bi bil jaz slučajno prišel vohunit, bi mi bila izdala že vaša vprašanja« da se nečesa bojite!« Aladjev ga potrto pogleda« potegne z roko preko prsi in raztegu«. usta v Širok nasmeh, Eo!,^eviki na Besarabsksm in Molovskem. 9 PARIZ. 1?. Agencija *R se nahaja na zemeljski ožin!, ki vele Krim s kopnom. Zemeljsko ožino, ki je na najožjem mesiu 8 milj roka. zaiiva na vzhodu Šivaš -ali smrdljivo morje, na zapadu Perekopski zaliv). Lenio pride v Budhrne-što da !>redscdu}e komunJ-stičnerti: kongresa. LOrfDON 18. »Thnesti« poročajo iz Budimpešte, da je Lenin brzojavi! Khunu. -da namerava priti po volitvah Ogrsko, da predseduje komu-nist:5n?:nu konRTesu. ^Tiniesa opozarja na važnost te*a dosedka, ki dokazuje, da se boljševiki ne boje ententine intervencije. »Times« se drži svoje steče poiitlke, in roti zaveznike, noj ne zapuste Offrs;c2, ker se Jahko t>-id4mpeštansko razmere raz-širijo na Dunaj in dru rod. Grož-tje Offrskf. LONDON. 18. Odrska vlada nadatjuje z zap?e-n.:-ev£n>v?m tuj?nske lastnine in brani tujccm ta bi dvTpr: 1 svoj '.'cnnr Iz bar>k. Baliour je sreročil Beli Khinm, da to nasprotuje dogovorom r sene-ra'rom Smutsem ir? da bo Sovjetska vlada o1 govorna za svoje delo. rijat ni sprejel izzivanja buržoazije, ker je menil, da ni še prišel moment. Priprava ni še popolna, ali prihodnja splošna stavka bo stavka eksproprijacije (razlastitve). Ta stavka pride, čim bodo vrste stranke in organizacije kompaktne in popolne. Predlog, da bodi stavke konec, je bil sprejet soglasno. Shod se je razšel mirno. Na sestanku z ministrom Bononijem so zastopniki štrajkovcev nagJašali, da je bil proletarijat izzivan, ter so zahtevali strogo preiskavo, da se ugotovi odgovornost Zastopniki vlade so dali zadovoljiv odgovor. Po naloga vlade so vsi ranjeni vojaki proglašeni a-retiranimi. Tudi v Turinu in Bologni je stavka prenehala. V Ferrari so priredili štiriindvajseturen splošen štrajk v znak protes'ta radi dogodkov v Milanu. Tako tudi po raznih drugih mestih, n. pr. v Como, Modeai, Genovi, Sampierda-rena, Monza. Obsodba aretirancev v rimski s*avki RIM, 18. Proces glede stavke 10. t. m. je dokončan. Po nekaterih pojasnilih delegata Verne, je dobil besedo De Simone, ki je predlagal, naj se Calcagno obsodi ria 6 mesecev in 20 dni, Valentini na 6 mesecev in 20 dni, a Galleotti na mesec dni zapora. Obtožence so branili odvetniki Patriarca, Trozi in Della - ®ta, ki so zahtevali oprostitev za vse občo-Zcnce. Sodišče je obdolžilo tri obtožence prestopka 3. zakonskega člena, a Calca£na tudi u pora, ter je obsodilo Galleottija in Valentinija na ! mesec zapora z zadržbo kazni, a Calcagna na 3 mcsece ia 5 dni zapora ter na l?o"hr globe. Siavkc šivilj in modhfk v Rimu. RIM, 18. Stavka šivilj in modistk traja še vedno ne samo radi temeljite in vzorne organi-rr.cije, temveč tudi radi vere v končno zma?*o, piepričanja vljudnih in dobrih delavk, da bodo vendar dc^Ie svoje opravičene zahtevj. Ljudstvo sledi z vsemi simpatijami sLafkTbrh-Lih šivilj in modistk združenih za dosego ljudskih pravic, ker je razumelo, da sc gre za sveta t stvar. Drugi dan stavke je potekel br<*/. -m i stbrih dogodkov, izvzemši par izgredov j ali dvema krojačnicama, ko so budne na-. rrvalne skupine zahtevale, da se delo ust i. —Včerajšnje zborovanje v vzgojevalrčti / drejai Goste je bilo tako obilno poseeeno. da , moralo stati zunaj veliko delavcev in dićen. — V imenu združene delavske zbornica je Monici opozarjal na nalogo vseh, da ponižajo pri strogem nadzorovanju, da se zagotovi gotova zmaga, da se čim preje rešijo sporna vprašanja in da se potlačijo vesti, ki jih pri-naša tisk in ki so jih raztresli industrijalci, češ, delavci se nočejo pogajati z delodajalci, vzKc t?aau, dr ii že pri^r*^ l«cn odL. ■ -a p<*gajaiije. Upajmo, da intervenirajo tudi sedaj oblasti in dr. se sporna vprašanja-kmalu rešijo. 12 ITALIJE. Reško vprašanje. — Mirovna po^eknja-Iz Turina poročajo, 18. t. m.: »Gazzctta de! Popoloc piše, da so pailarn en tarči sklenili v terkovi seji v Rima, da pošl .^'o Orlandu spo-i c Čilo, ki ga sestavi Rainv-rdo. Ob tej priliki da je Mar.-' ocročal o poeeinih stru j ah ns ir.;-revni ko-fere^ci glec'e italijanskih zahtev. Po prvih razpravah o podelil.i veke k Italiji da je prišlo do glasovanja, v katerem sta bila dva glasa za Tialijo (Italija in Franciia], a dva proti Italiji (Angleška in Amerika). To glasovanje pa še ni definitivno; upajmo je rel ^I Maury, da bo ko vfr.o zmagala pravica *tai.;,c. Stavka v Milanu kcačana! MILAi^, 17. Tretji dan stavke e pričel po-\?em mimo. M is t na in meddeželrii tramvajska služba je popolnoma zaustavljena. Prodajalne pa so skoro vse ooprte. . Ob 3. uri je bil shod stavkovcev v zbornici dela. Menotti Serrati je rekel v svojem govoru, da so dogodki tega tedna zgolj epizedični v boju med buržoazijo in proletarijatom. To je bila le stavka v protest in nadaljevanje ne bi bilo opravičeno. Laz-ari je menil, da proleta- ki ga je opremljala kretnja zadrege z roko. »Imejte pravi Kriv sem. To se ne da tajiti. V ostalem vi tudi veste, kako je s stvarmi... Vkljub tema mi ni tre!--a ničesar skrivati...« > Rekel sem, da sc morate bati, vi nasprotno govorite o skrivanja. Imate torej vendar povod za to , dostavi Sevirjov s posmehom, medtem ko se je zdelo, da Aladjev s Široko odprtimi očmi razmišlja. »Tja«, pravi počasi. »Vidite, iz vas bi lahko postal krasen poizvedovalec. Vi ste vendar cel psiholog!« »Mogoče«, reče Sevirjov resno, vendar vidno nezadovoljen. =>Ali bi mogel izvedeti, kaj vi pišete?« pristavi z vidnim namenom, da bi obrnil pogovor na drago snov. Aladjev je zardel, kakor bi ga bilil zasačili na prepovedanih potih. »Pravzaprav šele začenjam priznava. »Končno sem priobčil že dve povesti... Menda nista slabi, vsaj hvalijo jih.« Zadnje besede je govoril s povešanim pogledom, navidezno ravnodušno, vendar je izdajal njegov glas naivno, ponosno veselje. »To vem, ker sem jih sam čital. Preje niti mislil nisem na to, sedaj pa se spominjam na vaše ime. Svojo snov jemljete iz življenja kmetov. Sedaj se je spominjam.« Nekaj časa sta molčala oba. Sevirjov je strmel neprenehoma v svoj kozarec, in na kole-!nih ležeči prsti so se mu premikali komaj Prvi maj v FrancijL PARIZ, 18. Upravna komisija splošne konfederacije dela je na svojem Sestanku ukrenila zadnje odredb® za manifestacijo prvega maja. Prirede se sindikalni sestanki po vseh okrožjih mesta. Pristop bo dovoljen le tistim, ki bodo imeli vstopnice. Predložen ho ^Inevni red, ki bo vseboval glavne zahteve programa spletne konfe Jeracije; os cm urno de*o, popolno poraikščanjc za vs,- politične delikte, r.e-posredovanjo v Rusiji, otpr: va cenzure in obsednega str.rja; vzpostnva vseh garancij in u-stavnih svobod. Ootc£nitev od dela naj traja samo prvi dan msja, ker se delavci nadejajo, da razsežnost manifestacije prepriča vlado, gospodarje in vso buržoazijo, dn morejo sindi-!;ati, ako ne bo ustreženo zahtevam delavcev, takoj začeti s stavko. Francoski senat zahteva jamstva milita t i čnega značaja. PARIZ, 18. Senat je soglasno sprejel predlog komisije za vna..|c stvari: Gotov, da je tolmač naroda, ki ie s teškimi in krvavimi žrtvami plačal pravico do trajnega miru, pričakuje senat od vlade, da skupno z drugimi zavezniki zagotovi vsa jamstva mil-ta.ične narave, ki so r.eizotf'bna r"> varnost Francije in za svobodo sveta. Pred glasovanjem je minister za vnanje ;;*.ari Pichon izja-il, da sc je vlada pridružila za!'te vi komisiie, da sc glasuje o tej izjavi. Iz češko-slovaške republike. CURIG, 18. Iz Prage javljajo: Nemške Čete. ramešćeiie ob češki meji, so se umaknile vsled posredovanja Focha. Tune! pod gibraltarsko ožino. B RCEL.' ONA 18. Sestal se je odbor Klavnih hoansrKib novć a rje v da začne pripravljalna de'n za izveobc načrtov polkovnika Rubi?a k tunela vidno, toda tein hitrejše. Aladjev je bil kakor razburjen. Rad bi bil vprašal svojega gosta, kako so mu ugajale povesti. Prepričan je bil, da njegova dela niso ustvarjena za izobraženo občinstvo, temveč za kmete in za delavce. Ponovno se je vzravnal, da bi govoril, toda niti besede ni spravil Čez ustnice. Zopet si je pri-žgul papirosko in giedal mežikaje v plamen vžigalice. Še predno pa je potegnil dim iz papirosko, je vpraSal s ponarejeno ravnodušnost jo: »In kako so vam ugajala moja dela?« »Zelo; pisana so učinkujoče-, odgovori Sevirjov. »Dokazujete uglajen okuus.« Aladjev zardi in si zastonj prizadeva, skriti svoj otročje bleščeči nasmeh. »Samo škoda, da ljudi pretirano idealizirate -f pristavi Sevirjov. »Kako mislite to?« »Če se ne motim, zastopate stališče, da pri zdravi pameti in pristojni razsodnosti ni slabih ljudi. Da samo zunanje, odstranljivo razpoloženje brani človeku, da bi bil c'ober. V tem se ne morem strinjati z vami. Človek je po svoji naravi neznosen in obratno so ravno ugodne okolnosti potrebne, da delajo nekateri — redki — ljudje dobro!« Aladjev vzrohni. To je bila njegova slaba stran, temelj njegovih bodočih duševnih proizvodov, in on je veroval tako krepko in preprosto vanje, kakor veruje kmet v boga. Straa II. »UMIOSr« ste109. V Trstu, dne 20. aprila 1919. T" ped .gibraltarsko ožino. Vlada je pooblastila polkovnika Rubija, da začne z delom v okolici Tarife. Tunel bi končal na afriški strani vzhodno od Tu- nisa. Beseda Uiklorla fiuga-a u letu 183] Viktor Hugo (čitaj: ugo) je bil velikan v zboru svetovnih pesnikov in piscev minolega stoletja. Rojen je bil leta 1802, a umrl L 1885, kjer v pantfceonu počiva poleg drugih velikih duhov francoskega naroda. Živel pa bo dalje za svoj narod in ves civilizovani svet v — svo-jiii nesmrtnih delih. Svojo neizmerno ljubezen in zvestobo do svoje Francije je pokazal Viktor Hugo v letih neizmerne nesreče, ki je zadela francoski narod v letih 1370-1871. Bil je med prvimi glasniki svojega naroda v tistih strašnih dnevih. Povrnivši se v septembru 1870 v Pariz, je naslovil na zmagovito prodirajoče Nemce v plaiutečih besedah sesiavljen poziv, naj opuste brezbožno misel na obleganje Pariza...! V februarju 1871 je bil izvoljen v narodno skupščino, kjer je izpregovoril nastopni govor: Gospodje! Pariz je še pod ognjem pruskih topov. Pričakuje, in mi, njegovi pooblaščenci, ki že pet mesecev preživljamo grozote obleganja, vam sporočamo misel in pozdrav prestolnice. Pariz sam je nastavil svoja prsa proti vsej Nemčiji... To veliko pariško ljudstvo je izzvalo iz tal batalijone, je postavilo kanone, zgradilo utrdbe, branilo, stalo na branišču. Bilo je izstradano, trpelo mraz... Brez drv, brez oglja, brez luči, brez ognja, brez kruha! Kruta zima je bila, Sena pokrita z ledom, draginja, ltgar, epidemije, opustošenja od sovražnega topa. Pariz je bil križan in je krvavel iz stotero ran... Pariz nam poverja mandat, oležu-joc nevarnosti, ki se mu nalagajo, ali ki dela njegovo slavo še večo: mandat, da upremo svoj veto proti razkosavanju domovine. Pariz more resignirano sprejeti svojo uklonitev, nikar pa sramote Francije. Če bi se delo brutalne sile. ki mu sedaj vri-niajo ime pogodbe, uresničilo in bi se nam vsilil krut mir, Evropa ne bi poznala več mirnosti. Nastala bi dva grozilna naroda: eden, ker je zine ga!, drugi, ker je bil premagan! Zmagovita Nemčija bi dobila za-se cesarsko krono in žnjo služnost, vojaško hlapčevstvo, bedastega vojašniškega duha, odrevenelost ■p^scipline, ki bi zajela vse do duševnih sre-^r^ Jmela bi cesarja po božji milosti in z namko vojaške tovarne — Cezarja bizantin-. o neruskega. Povelje bi postalo dogma, sablja zlo; zatirana bi bila svobodna beseda, mi-l udušena... Oni drugi narcd, premagani narod, bi živel luči. Njemu svoboda in republik«, človeška avica, svobodna tribina, svoboden tisk, svo-b »dna beseda, svobodna vest! In proslavljen r tpredel:, nove ideje, spremljane in čuvane od zatiranih narodov. In mej tem, ko bi narod zmagovalec povešal lice pod trdo težo svoje čelade... sužnja, bi si Francija, premagana sicer, ali češčena, nadeia krono ljudske suverenosti. Katerega teh dveh narodov je bolj oplako-\ati: ali zmagovalca, ali premaganca? Res je — oba! Morda se Nemčija čuti srečna, ponosna na tc, da je dobila dve provinciji in izgubila — svobodo. Imamo vsmiljenje s tisto Nemčijo, ki je bila narod in sedaj Je... cesarstvo! Jemlje si dve pokrajini, ki ju pa nima v posesti in jih ne bo imela nikoli! Nikoli! Nikoli! Če si vzel, ne pomenja še, da poseduješ! Ali Turčija poseduje Atene? Rusija Varšavo? Španska Kubo? Ali je kedaj Avstrija posedovala Benetke, Angleži Gibraltar? Faktične, da, ne pa po pravu. Prisvajanje je rop... Gospodje! Prusi so zmagovalci. Mari s tem pritisnejo Francijo k tlom? Sedaj morda, ne £a v bodočnosti. Tudi Angleži so si usvojili Franci,j in so jo morali ostaviti. Vsaka tujin-sfca_rjne. Ne sovraštva med narodi, pač pa so-aštvo narodov proti vladarjem! Ah, vla-rji morejo žeti, kar so sejali. Pod pepelom ogenj. Čim močneja je bila sila, tem hujša eksplozija. Kar izgubi Francija, jej povrne i volucija. Pride ura, vsi čutimo, da pride, ura osve-Od jutri bo navdajala Francijo ena sama sel: da se zbere, da se povzdigne, da vzgoji )je sinove k sveti vnemi, da postavi topove, oroži državljane, da podeli znanje službi ne, da prouči pruski zistem, da poraste, poraste do velike Francije leta 1792, Francije duha in sablje! In da potem nekega dne iznenada skoči in pograbi po Alzaciji in Loreni z neodklonljivo silo" in — čujte, čujte, gospodje — tudi po Tri erju, Mogunciji, Rolonji, Koblen-cu! Po vsem levem bregu Rene. In tedaj bo vsklikala: Tu sem, sedaj je moj čas. Francija sem! Alj sem tvoja sovražnica? Ne, tvoja sestra sem! Jemljem ti vse, da ti povrnem vse. Le pod enim pogojem: da postanemo en sam narod, ena sama družina, ena sama republika! Jaz porušim svoje trdnjave, ti pa svoje! Moje maščevanje bodi bratimstvo! Proč z mejami! Rena za vse! Dajte, da bomo ena republika, zedinjene države Evrope! Svobodo Evropi! Mir svetu! Še enkrat vam stisnem roko za uslugo, ki smo si jo napravili vzajemno: ti si me odrešila od mojega cesarja, in sedaj osvo-bojam jaz tebe od tvojega! Tako je v dnevih nesreče, ki je prihrumela nad Francijo z letom 1870-1871, govoril veliki duh Viktorja Hugo-a. Bil je — prorok. Strašno se je uresničilo nad Nemčijo njegovo proročanstvo! Danes pa je prvi glasnik Francije Cle-menceau! Ko bi črtali paralelo.... Nu. izstop socijalistov iz centralne vlade in najboljši poti, da Izumre popolnoma, je politična IZ JlIgGS »Lavoratore« od dne 15, aprila priobčuje obsežen dopis iz Belgrada. Dopisnik naglaša v uvodu, da opozarja le na stvari, ki morejo biti v podlago, da si ustvarimo objektivno mnenje o socijalnih in političnih razmerah v tej novi skupini držav. Kakor povsod je življenje tudi v Jugoslaviji G?ago vsled pomanjkanja živil, brezposelnosti in nada avstrisjke valute. Tudi tu so listi ogledalo, v katerem se odraža tisti kaos, ki je vrgla vanj ta vojna vse narode. Napram konferenci v Parizu se opaža pomembna apatija. Nimajo nobenega zaupanja več v zvestobo mož, zbranih v Parizu. Izlasti Slovenci vidijo v konferenci institucijo, ustvarjeno skoro nalašč za to, da prepreči uresničenje njihovih starih sanj. Prepričani so torej popolnoma, da hoče konferenca žrtvovati Slovence sebičnim ciljem kakega drugega člane entente. In iz mnogih razlogov izgubljajo tudi zaupanje do \Vilsona. In res je, da so bili v Ju goslaviji vsi zadovoljni, ko je »desetorica« odklonila predlog jugoslovanske delegacije, naj bi se Wilsonu prepustila razsodba v sport med Jugoslavijo in Italijo. Že tedaj niso imel več zaupanja v tega moža, ki bi bil bolj vreder takega zaupanja, če ne bi bili realni interes kaoitalizma, ki seoaj zlo gospodari po vse. cuzavah zapadne Evrope, bolj močni, nege ideali pravičnosti kakega profesorja, in če ne bi bil gospodarski faktor tisti, ki daja smer vsemu socijalnemu in političnemu življenju držav in narodov. Mej tem je dala bel:grajska vlar*a jugoslo anski delegaciji v Parizu nalog, naj ne pod • piše mirovne pogodbe, če ta ne bo v poln meri vpoštpvala pravice do ujedinjenja jugoslovanskih piemen in gospodarskih potreb ju- j gcslovanske države. To ni samo odredba vla- : de, ampak tvori tudi željo in voljo vsega pre- j bivalstva, ki si raje pusti vsiliti, nego da bi j se podpisal krivičen mir. Obe politični tendenci v Jugoslaviji — cen tralistična in federalistična — se začrtuje*! vedno bolj. In zdi se tudi jasno, da tendenca, ki pač hoče edinstveno jugoslovansko državo,' ki pa naj bo federalistična, v kateri bodo poc-dine pokrajine uživale avtonomijo, kakor je potrebna za posebne gospodarske potrebe v teh pokrajinah: da ta tendenca nadvlada centi alistične. Tudi simpatije za dinastijo Kara-gjorgjevičev ginevajo in zahteva se republika. Ta federalistična in republikanska tendenca prevladuje v Zagrebu in na Hrvatskem, posebno pa v Sloveniji tako močno, da si je deželna vlada tudi potem, ko je bilo proglašeno ujedinjenje z ostalo Jugoslavijo, ohranila vse prerogative polUične in gospodarske eksekutiv-ne oblasti. Narodni komisarji, ki tvorijo vlado Ljubljani, niso imenovani od ministrov v Belgradu, ampak predloženi od politični! strank v Sloveniji, ter so povsem avtonomni. Tudi cenzura je v Sloveniji bolj liberalna, nego v Hrvatski. Slovenija je najbolj prosvetljenr točka v Jugoslaviji. Posebne politične gospodarske in socijalne razmere, ki so vladale med Slovenci že pred vojno in veliko število politično in upravno izskušenih mož, dvigajo ta mali jugoslovanski narod nad njegove brate. Po socijalni življenski moči, po splošni kulturni in tehnični sposobnosti bo imelo slovensko ljudstvo gotovo prvo mesto v Jugoslaviji. Pokazalo se je v dobi revolucije veliko bolj ener- ± gično in sposobneje od Hrvatov in Srbov tudi j v sedanji dobi krize. Morda tudi zato, ker ni i pokvarjeno od korupcije, ki je rana politič- j nega življenja Hrvatov. Vlada v Belgradu, ki so jej pripadali tudi socijalisti, se je preosnovala brez socijalistov. Korač je odstopil vsled sklepa socijalistične skupine. Zdi se, da se Korač — kakor poprej Bukšek — ni pokazal na višini sltuvacije. Vendar je Korač izdelal načrt za agrarno reformo in jo je hotel uresničiti v krajih Jugoslavije. Zdi se pa, da je bil načrt preradi-kalen in nj bil pogodu Pribičevičem, ki tvorijo buržoazijsko predstaviteljstvo. Zato, in ker vlada ne misli odpraviti cenzure, so socijalisti sklenili odstop iz centralne vlade, pa tudi iz deželnih vlad in vseh narodnih svetov. Ko se je to zgodilo, in v tem, ko so si buržoazijske stranke prizadevale, da bi s socijalisti sestavile sedanjo vlado (kar pa ni bilo možno radi socijalističnih predlogov, ki jih narodne stranke niso hotele sprejeti), je prišlo v socialistični stranki do secesije, ki je že dolgo grozila in se jej ni btlo možno izogniti. Tudi med jugoslovanskimi socijalisti ni več stare solidaTiosti. Nesoglasje je bilo že na konferenci jugoslovanskih socijalistov v Zagrebu, ki se je bila odločila za sodelovanje z nacijonalisti v narodnih svetih tekom revolucije. Zmaga boljševizma v Rusiji, proletarska diktatura na Ogrskem m vse drugo je razdvojilo obe tedenci. Pred nekoliko časa je hrvatska socialistična stranka sklicala v Brod sestanek, kjer so menda intransi^enti imeli večino. Ti so sklenili, da skličejo za drugi velikonočni praznik svoj kongres, ki bi bil pa v resnici kongres hrvatskih, slovenskih in srbskih komunistov. Eksekutiva hrvatske stranke pa je sklenila in takoj objavila, da sodrtigi in organizacije, ki bi se udeležile kongresa komunistov, bodo izključene iz socijalistične stranke. narodnih svetov omogoči morda kompromis med obema tendencama. Dopisnik »Lavoratora« želi takega kompromisa ter pravi, da bi hrvatski in slovenski socijalisti morali končno razumeti, da sodelovanje z buržoazijo ne koristi socijalistični stvari ter da izlasti v sedanjem času ni smeti dajati nobene podpore meščanskim strankam. Tntransigenti pa naj ne pozabljajo, da bodočnost pripada proletarijatu in da treba zato delati. da pride ta bodočnost na korist vsega člo-večanstva. Mi pa bi pripomnili, da je tudi šele veliko vprašanje, ali bo koristno za socijaiistično stvar, Če se bodo izogibali vsakega stika z ostalim življenjem in snovanjem naroda. Naj ne pozabljajo, da je razlika med potrebami jugoslovanske socijalne demokracije in onimi n. or. italijanske. Italijanski narod je že organiziran in nacijonalno saturiran, dočim se mora naš narod šele organizirati in konsolidirati življenje svoje skupnosti. In na tej organizaciji in na tem konsolidiranju morajo sodclo-ati vse stranke toliko na korist skupnosti, kolikor tudi — na korist svojo, na korist jtranke. Kajti nobena stranka ne more viseti v zraku, marveč mora imeti podlago v skupnosti. - • ~ ' ' Ve- ren je zakon, da narava ne dela skokov, marveč da se mora vse razvijati postopno, po e-tapah. To so morali izkusiti tudi potomci ve::-kih mož velike francoske revolucije. Koliko pozneje šele so se začele uveljavljati nje velike- ideje: koliko pozneje je prišla narodom ~ora svobode!! Očistimo se nacionalno Imn^rslno- Svetovna vojna je prebudila zavest n.rcžice. i? svojimi nečuvenkni žrtvami, ki jrh je zahtevala od vseh in vsakogar brez izj-eme, nasilno?trni, krivicami in tragiko, u -njeni, teptani in nepoznani svetovni javnosti, ?c pričeli govoriti; množice, ki so trpele in molčale >tiri leta, so se jele gibati ka-kor razburkano morje. I novimi viharji, z novimi nerešljivimi \praian.'i e nasičeno ozračje sveta; nevrasten.ćna na'po'ost c iluid v njem. Dogodki se odigravajo z nepojmljivo brzino. 2iv krst bi danes ne spoznal Rus.je, ki jo je zrl pred leti v krutem sijaju carističnega veličanstva; rdeča sfinks, ki se dviga sreui rusko step in strmi z zagonetnimi očmi na zapad Evrope — ie li to mar ono »kraljest-. o božje na zemlji«. Kot so ga sanjali veliki ruski duhovi Dostojevski, Tolstoj in drugi, je-li to ono svetovno poslanstvo svp-te Rusije, ki so ga nosili v svoji zavesti in proroSko izpovedovati vsi njeni glasniki, je-K to njeno odrešenje vsem bednim ki brezpravnim na sveiu? =Kaj govorite?« je vzkliknil. »To je ^ moje naziranje-, odvrne Sevirjov mimo. »Delavec sem in vem to natančno.« Njegov glas je izdajal s silo zadrževano o-gorčenost, da je Aladjev občutil naenkrat sočutje z njim. »Gotovo imate za seboj težko življenje, v katerem sie mnogo pogrešali,« pravi »in to vam napravi ogorčenost. Nemogoče pa je, da bi bilo vaše prepričanje, kar sedaj navajate. Oprostite, toda to meji že na sovraštvo proti človeštvu.« *Ne bojim se te besede,« pravi oni mrzlo; *da, ljudi sovražim, in kar vi imenujete ogorčenost, temu pravim jaz izkušnja.« -Izkušnja v čem?« _ "V umetnosti, zagledati resnico, katero ljudie pred seboj samimi poskušajo skrivati.« »Zakaj bi hoteli to, če so vsi enaki? In kaj razumete pod resnico?« »Resnica je, da se morajo nazivati vse želje ljudi le živalski instinkti.« rKaj pravite? Vse želje?« rohni Aladjev razburjeno. »In kaj je ljubezen, tismiljenost, požrtvovalnost?« • »Jaz ne verujem niti v eno, niti v drugo. Ljudje porabljajo te pojme samo za ogrinjalo ta svojo ostu-Jno ragoto in pokrivajo z njimi 6voje roparske instinkte, s katerim stremijo zr-'Všiti vsako življenje. Proizvodi človeških idej, ki so nasprotni človeški naravi... Dre- V Parizn pa kujejo mir, hočejo vstvarH red in pravičnost Počasi padajo drobtine z njih zelev.z mize, vse prepočasi temu gladnemu in bednem j človeštvu, ki hoče miru, reda in pravičnosti. Dobo štirih najtežjih let so čekala ljudstva tega dogodka, ko bo -spregovoril narod z narodom, kakor so nam pripovedovali. Ali pa govori res narod z narodom? Ne, zmagovalci igovore s premaganci in mali naredi, se zdi, tvorijo pri mirovni konferenci samo dekorum. In dasi so zbrane danes v Parizu malone vse inteMgence zastopanih narodov in njih ■kultur, vendar je očitno, da so vpra5cn"a in naloge, ki obremenjujejo sedanjost in zantevajo rešitve za bodočnost, ako naj se na svetu vzpostavijo normalne razmere, oretežavne za ramena državnikov, ki odločajo. _ „ Umevno }e. da mi Slovenci, ki nikoli nismo sc-ustvarjajoči prisostvovali dogodkom svetovne politik«, sledimo pokretom izven meja z vsem zanimanjem, ki se osredotočuje zlesti v konferenci v Parizu. Saj tehtajo in pišejo tam našo sodbo. In kakor je nujno, da smo orijentirani o vsem. kar se vrši izven nas, pnavtako ne smemo podcenjevati naših internih stvari, marveč jim moramo posvečati isto pažnjo, kakor svetovnim. Prešteti ras mora zavest, da so vsi notranji pojavi, kulturna gibanja in stririe v kakem narodu, z>a njegov no-tranii prospeh in razvoj iste važnosti kot zunanji dogodki. Danes, ko sprejema vso »politiko množica sama v svoje roke in je težna diploniacija na sura!... Če bi živeli v nas na primer ljubezen, — ne čustvena ljubezen — usmiljenost in požrtvovalnost, kot instinkt, kakor živi v nas instinkt ropanja, potem bi imeli danes namesto kapitalizma krščansko republiko, in siti bi ne mogli gledati, kako hirajo lačni, ne bi bilo niti gospodov, niti hlapcev, kajti vsi bi se žrtvovali za vsakega posebej in enakost bi vladala. Tega pa ni.« Aladjev se razburjen dvigne in meri sobo s težkimi koraki, kakor bi sledil preko dvignjenih grud plugu. »Dva instinkta živita v človeku, če hočemo porabiti besede naših mistikov: božji in hudičev. Napredek predstavlja samo boj med tema dvema načeloma in ne kakor vi ...« »Jaz mislim, če bi bili dve načeli zastopani enako v svoji najglasnejši obliki v človeški naravi, ne bi moglo biti življenje tako neprijetno, kakor je sedaj ... Ne, v nobenem slučaju ... Boj za obstanek je našel ta poimenovanja, kakor je iznašel parostroj, telefon, zdravilstvo ...« »No dobro ... naj bode ... Človeku je potemtakem vendar mogoče da vpliva na svojo dušo; čemu torej nočete verovati, da končno I ta načela živalske instinkte vendar prema-| gajo? Ideali si delajo prostor sicer počasi, toda z gotovostjo, in kadar pridejo do zmage in bodo vsi liudje enakopravni...« (Dalje.) vzgoja slehernega ljudstva neprecenljive važnosti in je posamezni demokratski individium samo le najneposrednejši izraz množice: danes se meri višina naroda po moralni kakovosti te množice. In ko čistimo svoj dom nacijonalno, ne srosmo pozabiti, da ga nam |e očistiti tudi moralno. 52ilKoi;ern i renilnisKncfl. Napisal I. K—c. Redka megla prihajajoča od deroče reke Mure, je odlagala neko mrzlo in neprijetno mokroto na mestni tlak, ko sem v jutro Velikonočne nedelje 1916. premikal korake pr< »Sporgasse* nekega spodnještaierskega mesta. Obstal sem ob zidovju vsem njenim keda-njim nesrečnim stanovalcem nepozabne »Kc-dolilsch-Kaserne«, bogate na neiztrebljivih kužnih boleznih in brezštevilnih mrčesih. Vselej, ko sem šel mimo teh zloglasnih zidin — navadno imenovanih: »mrtvašnica^ — me je nehote streslo. — Srce ni dopustilo, da bi oko opazovalo kraj tolikih nesreč in trpljenja, nad katerega pročeljem je bil nekdo zapisal nad vse opravičeno: »lasciate ogni speranza, voi ch' entrate«! Tam notri med tem zidovjem je ležal polomljen in bolan dobar mi prijatelj Martin, roma tam iz našega toliko opevanega in prekrasnega goriškega »Paradiža*. Sporočil mi d bil, da se želi pomeniti z menoj; zato sem vste- ! oil v te, vedno z baioneti rastražene prostore 'voterih dvorišče ti je vsikda- nudilo kaj presenetljivo sliko: možje najboljših let, podpirr-ječ resignirano že popolnoma osivelo glavo, ^oleg njih pa topo, brez življenja sedeči 18lelr napol — otroci, kot bi premišljevali — sedeir-Jesetletno minolost. V precej prostorm, zaduhli sobi, zvani »Ma-tcdenzimmer«, je med neštetimi, enako trpečimi tovariši, ležal na trdem ležišču: bled kr- ; kor sveča, zanemarjen in zapuščen, prijatelj f'artin. Prestal je mnogo, da, premnogo, oc- i kar se nisva videla. Krogla mu je dvakrat pre- | »rtala telo, drobec šrapnela mu je pokvaril' nogo; revež je bil ves pohabljen. In vendar tal i >predpostavljeni<< še upali, da bo v kratkem usposobljen« za kako delo v »Hinterlandu . Nisem ga več spoznal; zaio me je poklical tak > "Bilo, da mi njegov ljubki glas še danes dori v ušesih. Čuden občutek sem imel. ko mi je ^odal svojo oslabljeno, napol mrzlo roko. Me-j to pozdrava mu je zdrknila solza na zdrob i;eno, vlažno slamo.---- Ostal sem pri njemu dve polni uri. Pomeni'a ,va se o tem in onem ali največ, seveda, o tc-':rat toli nesrečni naši domovini. Ob Soči je :cjna furija uničevala naše cvetoče vrtovcv ■?ele trge, vasi in sela, >aševal Tisza-Sturckov furuor ter Friedric1 -.lotzendorfov meč. O majniški deklaraciji, ne nosledicah in o združitvi vseh Jugoslovane v "C takrat komu še sanjati ni smelo, ker bi si •u že s tem zaslužil — vislice. Ali pri vsen * m so bili najini pogovori polni zaupanja * boljšo bodočnost. i\.o je Martin videl, da se pripravljam na oc'-iiod, mi je z vso še ostalo mu močjo stisnil de-nico, me zopet pogledal tako milo, kakor p i orihodu, ter rekel: »rrijatelj! Rad umrjena, ako :i bil gotov, da bo naša domovina izšla svr-i^oona iz te strašne vojne. Koderkoli hedir1^ premišljujem o tem in vedno prihajam do z:-4 ijučka, da tako pešten, priden in, kar je glav- ! no, mladosti in življenja poln ter napredka željan narod, kakor je naš, ne sme, ne more in noče biti, vsaj dol^o ne več — suženj. Pošlo*-;1 3em se od Martina, eli njegove zadnje besede ^o me spremljale ves dan, ves teden, mesec, leto • • • i njatelj Martin leži že skoraj tri leta tam na Radgonskem pokopališču, Jaz se pa pravkar zopet živo spominjam njegovih zadnjih besedi. Mnogo, mnr-:o se je od takrat izpremenilo, več nego smo jpali, sanjali in — želeli. Prišlo je do združi-atve Jugoslovanov, In ravno to mi daje povod, d« zopet in zopet razmišljam Martinove besede: ^Pošten, priden, mladosti in življenjapoln ter napredka željan narod, kakor je naš, nc ne mere in noče biti nikdar več — su- ž'nj! komisiji živila za občinstvo po izjemni izmenjavi 170nrjnesto po službeni 250%. Po uredbi denarne vrednote, delavskih in uradniških plač, je prenehala izjemna izmenjava m ■apr. komisija je prisiljena, da primerno zviša cene nekaterih živH. Krušna cena ostane do nadaljnih ukrepov kr gubernatora ta neizpremenjena. Kruh: normalni odmerek 30 dkg, za delavce pri težkih celih '5 dkg več. po 4S lir. stotink kg. Odmerek 30 dkg po 15 Iirinih stotink, hlebci 600 gramov po 32 lir. stotink, hlebci 300 gramov po 20 lir. stotink. Koruzna moka: tri četrt po 72 Iirinih stotink kg. Testenine: pol kg po 1*32 itaL lir kg. RIž: cn četrt kg po 1'16 i4n!. lir kg. Fižol: pol kg po 1*52 ital. lir kg. Grah: en četrt kg po 1'CH itaL lir kg. Leča: en četrt kg po 2'— ifcsl. liri kg. Jajca: kolikor se hoče po 36 •stotink kos. Krompir: 2 kg -po 64 stotink kg. Kava: 10 dkg po 10 lir kg. • Cftorlta: en četrt kg po 2 liri kg. Ekstrakt holadske kave marka ItaHa: 1 zavoj (60 gramov) na osebo po 50 stotink zavoj. Sof: eno oaminko kg po 14 stotink kg. Cisto maslinovo olje kolikor se hoče po 5'60 'ir liter. Ol e se mora v prodajalnah kupiti enočasno s tedensk m odmerkom. Mast: 10 dks nu osebo po S*40 lir kg. Tudi mast se mora v prodajalnah kupiti enočasno s tedenskim odmerkom. Saiaton: v posodah po okoli pol kg po 4 lire posoda. Jezik: V škatliah po 45 dkg po 4 lire škatlja. Caj: Največ 10 dkg po 12'80 lir kg. Živila ki se 1> do razdc-HIa pesestnikom kuhinjskih »n nbožniških izkcznic: kava, cikorija, ekstrakt holandske kave marka Italia in sol. Kondenzirano rrlcko, sladko: 1 posodica za vsaki odmerek živilske izkaznice in sicer: prvovrstno sladko kondenzirano mleko (marka Mercurio in r.iar!-:a Nuirice) po 2'90 lir posodica, a sladko kondenzirano mleko (marka Italia) po 2'50 lir posoda. Rižev zdrob: 1 zavoj (250 gramov) po so lir. stotink zavoj. Rižni zdrob se bo dubil samo z izkaznicami za kondenzirano mleko in sicer proti pre-ščipljenru št. IV. na rumenih izkaznicah za kondenzirano mleko za otroke ali proti prc^ipljcnju št. X. na sivih izkaznicah za kondenzirano mleko za starce in bolnike. V ribji tržnici: Namočena pol en o vk a po 3'60 lir kg, velike prvovrstne nasol.'one sardele po 16 stotink kos, male po 8 stotink kos. Razdeljevanje petroleja. Ta teden se bo oddalo pol litra petroleja samo lastnikom petrole.lskih izkaznic z rdečo črto (stanovanja brez plina in elek. razsvetljave); prodajne preščipnejo št. 16 ko dobijo izkaznice št. 41 -•a nakup pol litra petroleja. Pri nakupu ctroleja rreščipnejo prodajalci št. 16 petr. izkaznice. — Petrolej bo na prodaj od 21. do vštevši 2H. aprila t. L po 48 lir. stotink za mesto in predmestje, po F2 lir. stotink za vasi po okolici. Izkaznice bodo kontrolirane v ul. C. di risparmlo št. 13 II. do vštevši 29. aprik«. — Opozarjajo se trgovci, naj ne sprejemajo izkaznic št. 41 s pečatom Zadruge drž. uradnikov, ker leti dobiio petrolej iz zadružnega skladišča. — NB. Proda . '.ci more o pa spremi vse •izkaznice št. 41 s pečatom drugih Zauru«. Opozarjajo se trgovci iz predmestja in okolice, da z lastnimi sredstvi prevzamejo petrolej iz -skladišča v ul. Chlozza, št. 30, kakor v prejšnjih časih. Utra: iz ciklusa: Počitniške slike. Kislo se je drža! tisti poletni dan v juliju leta 1912., ko sva se vozila z malo Mojčico iz daljne tujine proti domovini na počitnice. Nad jezerom in Karavankami so viseli pusti oblaki, in hladen dež je rosil iz njih. Dolina je bila ovita v dolgčas in otožnost. In da človek ni prinesel s seboj toliko lepih spominov, toliko lepega pričakovanja, hrepenenja in navdušenja, bi se bil razjokal. . Pred postajo so se rinili kočiiaži, se odkrivali in pozdravljali uljudno, postrežljivo se smehljajoč, k*akor da bi hoteli naju zategniti z vso prtljago vred zaston) do Podholma, kjer naju je Čakala prijazna kajbica, lepo pometena in pomna, s čistin: šipami na oknih, da m bilo enega sledu lanskih muh več na njih. Z oz;rom na rorne okolnosti, vremenske in prtljaške, sve zasedli Šimncv *'oz, dasi bi se bilo otrplim nogam o^: 24ume vožnje prileglo, da bi se v hoji razr- Ji. Iri zdirjali smo, kolikor so dovolile konjske sile, proti najinemu počitniškemu domu. Ko s r.o zavili čez mostiček, razprostirala se je pred nama dobroznana položna reber v vsej svoji prikupljivosti. Ob cesti so se v j jarku priklani Je modrooke spominčice, buj-j nejše ce£o sicer, pomešane z žoltimi kalužni-cems ki so se bbš ile med zelenjem, kakor liuilfl orreulzscllsKe Komisije za teden od 21. do 26. aprila. Blago se bo -sedaj »dobivalo na dodatno (acces-sonia) izkaznico, priporoča se pa toplo, naj občinstvo shrani store živilske izkaznice, ker se bodo izdajale nove samo proti oddaji starih. V ponedeljek, 21. t m., bedo prodajalne aprov. komisije odprte samo od 8 predp. do I pop. Kakor >e znano, je »dosedaj kr. gubernatorat z ozirom na znižano krensko veljavo dajal aprov. zgubljeni sclnčni žarki. Če sem pogledala preko košare, *ki je bila poleg Simna na kozlu, vila se je pred nami cesta — kakoršne so, kakor pesem pravi, samo na Gorenjskem — med senožeti in polji, med jablanami in ko- zolci, daleč navkreber, in se gubila med senčne, tihe, skrivnosti polne gozdove proti Mr- zlemu Studencu. Na levi, daleč za gorami je v oblacin sanjala Debela Peč. Na desni zbliz-ka pa je polagoma odlagal megleno kapo Stol, mogočni poglavar Karavank. Zdelo se je, da se jasni. Bledo-modre lise so se začele odražati na nebu izmed zamazanih oblakov. Babji Zob je še krčevito držal sivo plahto preko svoje rti, ki se je vlekla po temnih vrhovih vse Jelovce. Pa kaj! Pred nama je solnce. Še parkrat konjiček zahrska, še parkrat Šimen zahihota, pa smo pred hišo, kjer nas čaka v bliščečem predpasniku Minca, s prijaznimi, izbranimi besedami, kakoršnih treba za sprejem gostov. Šc nekoliko klancev, in evo že nas pozdravljajo okna naše kajbice, obložena z nageljni in roženkravtom. Oh, ta okna! Cela vrsta prijetnih slik gre s kinematografsko -brzino mimo mene. Pod temi okni mehka, žametna travica. Dalje zelnik, ograjen z rdeče-cvetnim fižolom, ki se vspenja visoko po kolih, tako visoko, da nam zakriva skoro vaški zvonik v doiini. Dalje travnik, kozolci, njive, potem gruča hiš z ru-dečimi strehami — ogromne jagode med zelc- XPIICTOC BOCIvPECE! IIpn.TiiwoM cbct y-CK-pCH!ix npa3i!UKa kjhiicmo nam j nranoc-iaBnoj f ->ahn J Tpcry, llc-rpji u JJaJMaiinjn Kao y cioCo^Hoj jovobhhh na ^y6n«c Haine jiymc: Xpnc*roc uocK-pice ! Vesele prazrlke, kolikor je to sploh možno ob sedanjih rasnierah, vošćir o čitateljem našega lista in vsej naši javnosti sploi:. v ^da, da bomo moči i prihodnjo Čitateljem v u. Opozarjamo, da bodo radi današnje^! praznika tobakame cdprte le malo ča-ca predpoldne, nekatere pa ostane o morda sploh zaprte. V ponedeljek -se bo list prodajal po vseh tobakarnah vse predpoldne. Prihodnja številka Izide v torek zjutraj ob navadni uri. Poštno ravnateljstvo sporoča: Osebe, ki pri poštnih uradih niso zamogle zam :nja(l denarja do določene ure, naj oddajo skrbno izpolnjene vzor-;e modela A ter se predstavijo v pondeljek 21. hi torek 22. da oddajo dotične svote v kronah ln pre|:nejo odgovarjajočo svoto v lirah. Radi višanja cen, oziroma ndi prestopka proti dekreta, ki prepoveduje višan e cen, je dal civilni komisarijat zapreti nastopne trROvtne. oziroma obrtna podjetja: Ivan \Veiss, restavracija na državnem kolodvoru, prodajalno železnin delniške družbe GreiHitz na Corso Vittorio Emar.uele in trgovino s klobuki, Josipa Corrrpara v isti ulici. Socijalno demokratična stranka tržaška je priredila predsinočnjern nujno ^ o izvrševalnega odbora. italija-nskesa in slever ew poHtiuncsa odbora, komisie rokodelskih organizacij in zaupnikov delavskih sindikatov v svrho razprave o vprašanju vedenja napram stavki, proglašeni po raznh važnih mestih Itali e. Poročevalec Passigli je pt Jal obsežno poročilo izlasti o dogodkih v Milanu Zaključil je nagiašu č. da trefra pcsvedočiti solidarnost s proletarijatom vse Italije. Komisija rokodelskih organizacij in izvrševalni odbor stranke sta predložila resch^Uo, ki: 1. izraza nav čvrsteio solidarnost z delavskimi razredi Milana in vs Italije in izjavlja neporušno voljo za po- njem — za temi pa nepregledna dolina, posejana z vasicami, cerkvami, gradiči, senožetmi in njivć-mi, ki se vije skozi njih blesteča Sava. Dolina vsa pestra! tvo ti Mola, Zelenice, Begunjšice, vse kakor n;> člani Iz daljave kuka Storzič in ugibije, kolikonogati kozlički so danes na Stolu. Nad Bet njrum sanja Sveti Peter in kima preko La:npergane-vih grajskih razvalin Svetemu brha. Selo za selom se vrsti po dolini. Na noč pa so čudne prikazni! Dolg, črn, nmogogib crv, oci rudečih, kakor peklenske leščerbe, se vleče med bujnimi senožetni, med zlato pšenico Vstavi se, zavzdihne in ,o?et začne lezu. Od nasprotne strani od Lesec, sc pnka e drugi. In glei! Tam ifriniti se vleče ze Iretii. Boze, Itam vsa rne»a£! si misli Svet- Jošt, in zazdeha. da sc čuie do Šmarne gore.... Toda, saj res, šimen je vstavil. Pred mano ie hiša, pred hišo je lopa, pred lopo je žametna trava, zelnik, fižol in — M:nca? Mince pa ni. - Hipec zadrege, potem pa kakor domači stopimo v vežo. »Šimen, prtljago kar v hišo! M,nca. no. Minca. kje pa ste?« Zaripljena v lice se pnkaže Minca pri ^dnjih vratih v vidni ^"dre* „O iei g,sna!- se čudi. »Ja, no. kako pa je kaj9 JovU la mala, kako je ze velika! Oh, no. samo da Je prišli! Šimen, kar hitro obrni, da te dež nefvjamci bom že jaz prtljago gor zno-sila!« t' * clvjar V Trstu« dne 20. aprila 1919. .edinost« hct. m. Stran lit 1 stopanje v svrho socialistične vzpostave sveta, k: je bila po vojni, zahoteni od buržoazije, pahnena v kaotično situacijo, iz katere jo morejo dvigniti le delavske energije k socijalni pravičnosti, 2. pošilja bojevniku »Avantiju« najiskrenejc pozdrave in brezpogojno priznanje, ter zagotovlia, da je delavski razred Trsta in ozemlja pripravljen slediti vsakemu pozivu, ki bi mu došel od političnih in sindikalnih predstavništev. Pasigli ie rekel nadalje vaje, da je stavka v drugih mestih sicer ponehala, vendar je potrebna ja?na manifestacija od naše strani. Pripravljeni smo nuditi »Avantiju«, če bo potrebno, vso našo moralno in materijalno podporo. V istem smislu k govoril tudi Pascottini. Cerniutz je k-itikoval ojstrost cenzure. Zborovanje je soglasno pritrdilo predloženemu dnevnemu redu. Na za' ljučku so se storili nekateri sklepi glede proslave prvega majnika. Aprov. komisija poroča, >da je sklenite najpozneje s 15. majem zapreti radi zelo slabega obiska edine še obsto:ečo vojno kuhinjo aprov. komisije (na trgu Sv. Ivana št. 5, gostilna Puntigam), ker denarne žrtve aprov. komisije ne odgovarjajo koristim obiskovalcev in ker je vsled premenjenih prehranjevalnih razmer tako podjetje nepotrebno. Lprava pouličnih železnic opozarja, da veljajo od 20. t. m. na progi itrg Gohloni-Sv. Sobota provi-vizerično sledeče cene: i. V času, ko so v veljavi znižane cene: Od trga Goldon"»-Sv. Sobota in na- j zaj L —'10. 2. V času, ko so v veljavi normalne cene: od trga Gcldoni- ul. Marenzi; od ul. Alnren-zi- Sv. Sobota; od šentjakobskega polja-pokopa-lišce in nazaj L —'15, od trga Goldoni-?v. Sobota in nazaj L —'25. 3. Ob nedeljah: Od ti*a Goldoni-ul Marenzi; od ul. Marenzi-Sv. Sobota; od šentjakobskega poIja-pokopaIi;će in nazaj L —'20, od trga Goldoni - Sv. Sobota in nazaj L —'30. Za proge, po katerih vozijo vozovi spuščeni iz kolnice pred 8 zjutraj, se bodo izdajali listki z znižano ceno vsak dan, izvzemši nedeljo. Slovensko gledališče. Jutri, na velikonočni ponedeljek. sta dve predstavi.- Popoldan ob 3 se ponovi tretjič in zadnjič I. Cankarjeva simbolična drama »Lopa Vider, zvečer ob osmih pa je prva repriz-a njegove satirične I.ome 'Za narodov blagor« z g. Silo v vlogi <3r. Grozda, deželnega poslanca, občinskega svetnika itd. — Za benefično predstavo angažiranega izrahkega osobja dne 24. t. m. se vrše že pridno vaje. Kakor smo že javili se uprizori ob tej priliki narocrra igra »Revček Andrej-čck«. ftjslovno vlogo igra g. Skrbinšek. Zaposlen je vies ansambl, pomnožen z diletanti. — Onega gosposki je obljubil pesoditi za predstavo »Revčka Andtejčka« citre, prosim, da pride ž njimi k vajam. — Ravnatelj. V soboto, dne 26. t. ri. priredi naša Glasbena Matica zanet koncert v veliki dvorani »Narodnega doma« v Trstu. To pot nastopi prvokrat orkester »Glasben« Matice/ pori vodstvom svojega dirigenta prof. Frjr-a Topi<_a. Slovansko občinstvo v Trstu opozarjamo na ta koncert. Sedeži so v pred-•predaji od danes naprej pri gledališki blagajni v »Narodnem domu«. Tržaška kmetijska družba Ima odborovo sejo v torek, 212. t* m. ob 4 pop v svojih prostorih. Gg. odborniki in zaupniki -so naprošeni. da se te seje prav gotovo in polnoštevilno udeleže, ker gre za zelo važno In nujno stvar. Podružnica Glasbene Matice v Trstu priredi v soboto, dne 26. aprila 1919 v veliki dvorani Narodnega dom?, koncert. Spored izva'ata: pianistka gdč. E s tel a Kuzmanič in orkester Glasbene Matice. Dirigent: prof. F. Topič. Spor od: 1. 1. Grieg E.: Hiertesar — Srčne lane, iz eiegičuih melodij za orkester. 2. Rozkošny J.: Noveilete: a) Alio mo-derato, b) Andaote, orkester. 3. Chopin F.: Sther-zo H-mcl, igra gdč. Estela Kuzinaničeva 4. Pro-chazka F.: Serenada za orkester. (Odmor). II. 5. Grieg E.: P-eiudij op. 40. — AIlo vivace, orkester. 6. Grieg E.. Vareu — zadnja pomlad iz elegičnih melodij za orkester. 7. Liszt F.: Balada H-mol, igra tgdč. E. Kuzmaničeva. 8. Čajkovski P.: Tretja elegila za orkester. Začetek točno ob 8 zvečer. Cene: Lože L 10—, sedeži v pritličju 1.—V. vrste L 3'—. VI.—X. vrste L 2'50, XI.—XV. vrste L 2'—, na galeriji L 1*50, stojišča v pritličju L P—, stojišča na galeriji L —'70, dijaške vstopnice L —'70. Preclprodaja vstopnic pri gledališki blagajni v Nar. domu. Spored stane 20 cent. Boljunec. V ponedeljek 21. t. m. (drugi Velikonočni praznik) bo v gostilni Antonija Sancin ob 4 popoldne zborovanje poljedelcev v svrho ustanovitve kmetske za/Jruge. Gledališka j>redstava, ki jo priredijo danes tržaški igralci v dvorani Konsumnega društva v Ro-janu prične toCno ob 6 popoldne. Po predstavi prosta zabava do 2. popolnoči. V nedeljo 27. L m. (bela r.edelja) uprizorijo v svetoivanskem Nar. domu domači rodoljubi zabavno in duhovito šaloigro v 4 dejanjih »Veliko-mestni zrak«. Pevsko-drair.atičid večer rojanskega pevskega društva rZarja- Ivi se bo vršil jutri na velikonočni ponedeljek ob 5 pop. bo nudil slav. občinstvu Jep užitek. Na -sporedu so: mežki zbor, dve burki enoieianki. komična opera, dvospev s premljeva-nieni klavirja in gosli ter kupleti. Da se pomore nanovo vstajajoče««* društvu, se odbor nadeja obilnega obiska. Velikonočni izlet priredi *Ljfd. oder« na velikonočni ponedeljek. Odhod ob 2 pop. od zadnje postaje mestnega traniwaya pri »Boschettu« na Razklani hrib ter preko grebena na Konkonel. Prijatelji društva dobro-Joi'i. K obilni udeležbi vabi odbor. K^plev^o^t in umalnasf. Stan c Kosovel: UŽIVANJE UMOTVORA. (S posebnim ozirom na gledališče.) Umevanje umotvora ni tako enostavna stvar, kot si jo navadno predstavljajo časti- vredni rodoljubi, narodne dame, posetniki gledališča, obiskovalci slikarsko - kiparskih azstav in čitatelji beletrističnih knjig. Opazil ^cm, da ima ravno o tem vprašanju naše občinstvo zelo zmedene in napačntT^ojme, pa se Tii ne zdi brezpredmetno, če tudi o tem izprosim nekaj besed. Menim, da še ni dovolj, če nekateri elementi v gledališču med predstavo psikajo na ljudi, n se nad njihovim nerazumevanjem dramatič-ie produkcije zgražajo le momentano. Ljudem ji vendarle treba drugače" dopovedati, kaj e napak in kaj prav. Kajti za dobro gledališče ie potrebujemo samo dobrega režiserja m dobrih igralcev, — ki pa še niso tako dobn, da Ji opuščali o njih vsako sodbo, — te™T,ec Jredvsem dobrega občinstva! Ce ni Potika -rela za uživanje umotvorov, bo seveda hodila nesto v gledališče v kabaret in kmematogral, ie bo hodila v umetniške razstave slik m ki-">ov, pač pa bo zijala po ulicah v bedaste toto-;iafije ki so v izložbenih oknih vsem zastonj i'a razpolago! In tudi leposlovne knjige si ne o kupovalo tako občinstvo.' Saj je vendar logično. da si umotvorov r.e nabavlja, kdor jih ie ume.' Treba nam je torej v tem oziru radialne remedure. Kdor hoče umevati umotvor in ga uživati, >;ora predvsem znati, da umotvori ne rasto jovsod, kjer je zemlja dovolj plodna za srednje vrstno pšenico! In kadar je umotvor v u-netniku dozorel, se ne da odtrgati z drevesa imetnosti s tako lahkoto kot sočna oranža. Li naposled niso umotvori naprodaj v vsaki re-;tavraciji, kavarni, gostilni in ljudski kuhinji, .eraveč le v nekaterih posvečenih prostorih. Hotel sem povedati tole: vsak umotvor — '-.ar pa še ni vsaka rimana pesem, dramatična orma brez ideje, dolgovezna proza, polna be-->ed in brez sloga in smisla, kreacija brez glo-bočine — je nekaj, kar ustvarjajo vsi ljudje, kar pa ne najde izraza v vsakem človeku. Pristopen pa je lahko umotvor vsem ljudem. In tista zmožnost podajanja, ki je lastna le nekaterim ljudem, je, kar ločuje umetnika od ob-žana. Naloga umetnika je, da po svojem zdra-• era notranjem prepričanju vstvarja {t. j. da oodaja po možnosti nove ičeje v novih oblikah); umetnik izvršuje svoj poklic s podajanjem. Naloga občana pa začenja tam, kjer je umetnik svoje delo končal: občan mora podpirati umetnika pri njegovem vstvarianju, t. j. skušati ga mora umeti in donmeti. Umetnosti pa še nismo umeli, če smo plačali vstopnino v gledališče, v razstavo, če smo si omislili knjigo: to je šele sredstvo do umevanja. Kar e neprecenljive in poglavitne vrednosti pri vsakem umotvoru, je njega domnevanje, v če-tnar šele tiči pravi užitek. Kolikokrat gre človek v gledal:šče, koliko žuljev mu povzroča oloskanje, koliko nejevoljnih občutkov doživlja, predno človek igra na odru do kraja! In vendar sc dogaja največkrat, da nima od tega nobenega vžitka. Kvečjemu plitko zabavo in takozvano zavest, da pomaga »graditi kulturo«, ker je kupil prostor v loži ali sedež v pritličju in da je ploskal, čemur je ploskalo še stoinsto drugih ljudi (kajti psihologija mase je modema epidemija, ki ji ne najde nihče zdravnika]! Občan pa se ne bi smel vpraševati,. če le ploskal sebi v zabavo; premisliti bi moral, če tisto ploskanje tirjajo dovoljni razlogi! Priznajmo odkrito: koliko naših ljudi hodi v gledališče s plemenitim namenom, da tam nasiti svojo dušo s kulturnim kruhom? »Kajti, človek ne živi le od kruha, marveč tudi od besede božje«, je rekel Krist izkušnjavcu. Treba je torej formo odriniti na stran in se vprašati po vsebini! Bil sem v gledališču in pojil svojo dušo z besedo in gesto, ki je prihajala z odra. V momentu, ko je tragika prikipela do vrhunca in je bila pozornost največja — začujem iznenada za seboj »hihi« in prvemu je sledil drugi, tretji, četrti itd.; začelo se je soloSno h-^hitanje in sledili so mu pozivi na treznost. Vtis tragičnega momenta pa je bil pokvarjen za vselej. Ce smo to občutili mi, ki smo bili umetnosti le potom medija deležni, kako je moralo takrat biti pri srcu šele igralcu! On ne vidi v elementu svojega vstvarjanja ne desne, ne leve, in kleše samo značaj, da nam ga kolikor možno ist:nito in popolno poda. Toda smeh in opazke, nepozornost in prekinjena tišina — kako vse to vpliva nanj in na nas? Ali ve »tista« ali »tisti« (toda povečini so »tiste«,) kaj pomenja tako motenje ubranosti v gledal:šču? Ali se zaveda, da je s tistim izbruhom skalila pozornost poslušalcev in onih, ki se zanje trudijo gori na odru? Ali sluti, kako je s tistim smehom dokumentirala svoje duševne uboštvo? In ali se zaveda, koliko vžitka je pokvarila vsem? V velikih gledališčih se v takih slučajih dogajajo dramatične scene med poslušalci; mi pa — skromen kulturni embrijo — se zadovoljujemo s tiho resignacijo: Bo že drugače! Toda »drugače« noče izpremeniti svoje navade! Toda resnično, včasih ni takim ljudem niti zamere! Prišli so v gledališče, ker je v kavarni dolgčas, ker je v »kapucinu« preveč vode, ali premalo sladkorja, ker so tega dne radi šivanja škricev na fraku plesnega mojstra morale izostati plesne vaje, ali, ker so negalantni partnerji ubrali pot k naturalistično učinkujoči čalmatinski pijači! S človeške strani obžalujem take ljudi, z umetniškega stališča pa se nanje srdim! Ce se ti po večerji želodec hvali, ali je treba te neprižetne pojave zatirati baš v gledališču z zehom in smehom? In če so na čevljih novi podplati, ali jih je treba preizkušati prav na gledališkem podu, če dobro držijo? In če so grudi s Spekulativnim namenom dekoltirane do prsnega koša, ali če je krilo Minca je še vedno v zadregi, zato ji pomagam. No, ^ Mir. ca, kar v sobo znosimo prtljago. Trudna sem jaz in otrok. Kaj ne, saj je vse pripravljeno, kakor sem naročila?« Minca se zvija, ne ve, kaj in kako bi. Potem pa hlastne: »Sebe pa ni! Saj veste, če človek ni sam gospodar! Vse je bilo za vas pripravljeno in namenjeno do včeraj. Včeraj pa je prišlo pismo od strica iz Avstralije, da pride domov, da mora biti lepša soba zanj pripravljena. I, saj veste, kako je!« Myici je šlo na jok. Meni je bilo hudo, šimen je že odšel, naša prtljaga je stala v veži, kakor da bi čutila, da lahko pride neprijazen človek in jo vrže na ccslo. »Šimen bi naju bil lahko kam drugam za orozomo do pasa _ ali je treba to razkazo-Vati baš v gledališču/ Kajti ne le žalosten, ampak tudi užaljen sem, kadar slišim besede: To naj bi bili »Strahovi«? Kakšni strahovi pa so to, ki nimajo izgube čez glavo?! To ti je vse drugače pri »Mlinarjevi hčeri«! In kakšen vrag je to, ki nima ne repa ne roga? In kje je ostal tisti gospod Tajfun, ki smo nanj čakali cela štiri dejanja in ga naposled ni bilo na oder? Hvala bogu, zdaj je pomlad, noči postajajo tople, cikel slov. dram je že začel, pa bodo ljubavni sestanki v gledišču nemara redkejši Zato se nadejam, da bo prihajalo k predstavam več resnega občinstva, več trezne, izobrazbe zeljne mladine. Gledališče je sicer zelo lepa institucija, toda koristna je samo tedaj, ce vemo, pokaj zahajamo v njene prostore! Važnost »Očeta«, »Strahov«. »Kralia na Be-tajnovi« m drugih del se ne končuje š predstavo: taki produkti nas lahko zainteresirajo tudi za aruge probleme! In baš to je njih velika dobrota. oragi rojaki! Kadar se namenjamo v gledališče, moramo vedeti, da stopamo v kulturni hram, ki ima pole« dolžnosti tudi svoje pravice m zahteve! Treba je brzdanja, resnosti, coglobitve. ljubezni in spoštovanja do tistega ki podaja in do vseh, ki od njega jemljo; ka?ti, dokler ne bo tako, bo treba rezke in ostre graje! in vloga dompterja ni bila še nikdar lepa. Najnovejša komedija. Boljševizem, ta strup (nekateri trde, da vsebuje ta strup zdravilno moč) sedanjih časov je pronik-nil v vse panoge življenia. -Kaj sc ni agodilo te drvi, da se je pokazal v ob-liki aplavza in pretrgal dejanje čez pol v igri, ki blagruje naše narodne pleše? Kar nas je v boju osivelih, smo obstali j>resenečeni ob tem pojavu, zakaj vse drugačno je bilo seme, ki smo je sejali in vsa drugačna žetev, ki smo si jo obetali. A naša vera je velika! Zaradi tega sodimo: Ni bila nehvaležnos-t, — nesporazum je bil! In da sc kaj takega ne ponovi več, bodi vsakemu dogodku v našem življenju komentar za petami. To smo dolžni sebi in vsem, ki gledajo na nas. Tako treba najnovejšemu pojavu na našem kulturnem polju: najnovejši lokalni komediji pojasnila, že zaradi tega, da se zamaše usta kakega mlečno-zebega Ščuke. Ta komedtia Ima tri čase In se vrši na treh različnih krajih takole: L A (doice) Zakaj gledaš tako hodeče v svet? Stebelce (plzzlcato) J'accuse! A (con corona) A? Stebelce (forte, con espressione) Obtožujem! Pred javni forum z vsemi, ki nimajo oči, da bi videli moje kulturne zmožnosti; na zatožno klop z vsemi, ki nimajo ušes, da bi čuli tolagoglasje mojih melodij! (piano con sordina) Med nami povedano: Kdo so. ki ne priznavajo? (appasionato, crescendo) Ali niso vsi, ki so hodili k meni v šok)? Ali aiso njih piščali iz mojega loga? (moderato a tempo) Glej, prijatelj: nehvaležnost je plačilo sveta! Pridejo, si ogledajo najsvetejše. — zato si ga ogledajo, da ga oskrunijo za tvojim hrbtom. afiretato) O, pa še ni utihnila moja piščal, prijatelj. o ne še! (forte, pizzicato) Se bo zapelo iz mojesra loga. še! {sforzzato) Kajti vedi: (tutti. forte) poet tiči že za vsakim grmom, a humoristov — (tntti, forte; triangel: fortrsshm)) a humoristov, (come sopra, maestoso) a humoristov ima naš narod ie troje!! (triangel a solo, od libkum. Corona.) (meno mossot decrescendo • ritardando) In sedaj zbogom! A (scmplice, doke e allegro) Kam, predragi? Stebelce (Fine. Tempo di marci a funebre; triangel pianissimo) Proč! Kamorkoli! V Sv. Ivan! (accelerando, tempo di fuga.) II. B (presto) Kam, prljatcli? Stčbelce (ca capo al fine.) Uradni kiirzi po katerih od 5. 4. t. 1 naprej do preklica kupuje oziroma prodaja Centrala za devize v Rimu (Isti-tuto Nazioaale per i Cambi con l'Estero): Cheque kupuje po prodaja po Pariz 124*— 124'50 London 3-4'50 34'62» New - York 737*— 739 H Švicarsko 150*— 151 — Brzojavna Izplačila: Ne\v - York 7'40 7'42X Uradna obrestna mera: 5%. m * m Prip. tired. Odslej bomo priobčevali dnevno poročila trž. borze in po potrebi tudi drugih ter se nadejamo, da bo s tem ustreženo našemu trgovskemu svetu. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Hita Ponterasso vogal al. liaova. - Laslna palača. DelniSka glavnica K 120.000.000. - Rez. zaklad K 41.30J.W3 trofeje fenlautiic 1321133:32 ia iBajaliiilto tra^Oji Uradne ura od 9 dop. do 1 popc'dne MALI OGLASI I s« ralLiiaJo po 10 stot. btstda. Najmaajia pristojbina L. 1.-. Debele irke 20 sto u besedo. NaJmanjSa pristojbina L. 2.—. I Rjsca ponudba! snfsr.sss zemljiSč v 'ir*tu 5 lwt vdovec, išče gospodično ali vdovo, ki bi mosla odkr tosrčno dati materino 8;C3 trem otročičem in obenem biti, ne dekla, temveč dobra bišna go pod inja. Ž- lim visoko postavo. častno pret eklost, dobro kulturo in znanje italijanskega jezika; \ remoieaje je postranska **v:.r, ker se gr* za absolutno čo»'no mnenje. — Prot-im resne ponudbe na ins. odd. Edinos i pod „Pravi slučaj*. 3576 Ker občni zbor sklican na 18. aprila t. I. ni bil sklepčen, vabi Tržaška posojilnica In Hranllnlctt : registrovana zadruga z omenjenim poroštvom : ■na ki se bo vršil v veliki dvorani lastne hiše (Piazza Oberdan 2) v Trstu v drugem sM canju, k »teri b > skleoČen ob vsakem številu navzočili z družnikov v smislu § 49. prav 1 27. aprila 1919 o*} 10. ur! prjdooldne s sledečim dnevnim redom: t. Letno poročilo in potrjenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Poročilo o gospodarstvo z rezervnim zakladom. 4. Razni predlogi. 5. Volitev nadzorništva. Trst, dne 19. aprila 1919. Tržaška posojilnica in hrani niča regn=trovana zadruga z o m. por Štvom NAČELNIŠTVO. •) § 50. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, katerih niso na dnevnem rea;. O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pretres ali če se morajo izročiti posebnemu odseku, ali nadzorstvu, ali pa načelstvu, da sc o njih poroča v bodočem občnem zboru. Ti predh-kr'' se morajo postaviti na dnevni red bodočega obcneg.v zbora. zmotna tndi ft vanja vdobi popol- _______ dansko delo {.ri vdovcu s 3 otro- pro i plači in dobri hrani. — Ponudbe pod i flučaj* na ins. odd. Edinosti. 7516 b So&arlco, k- rna „Pravi flučaj RriHnff kubar.ca bi dobila v najem knbin o PilUIlU dobre tržaške krčme (zo ožna mo a iti italijanskega jjer.ika. Ponudbe pod na ins. odd. Edinosti. .Pravi hlučij-3576 c Him* sprej ms popravila nr vseh vr t; delo Unil točno, cene zmerne. Volka vrh, ire . Po trežba na dom. Zunaj užitninske črte dir ktno iz Vipave. Pri po oča sa Štrancar v Lonjpijv ti žeL postaje V rdela. (3">-!4 rAHvnrfiFNN i>će mćblirano sobo. Ponudbe na UUSjjUUiUla Luser. odd. Ediuifiii. P HI LUSTROM RAZGLEOmCf tvrdke GINO GIGANTE. TURIN. Zj>tOiin:Itvo v zalogi xm Jufsko B.r?c-" jo. ULICA ROSSETTI štev. 3 Nfl VtVftffflf so Prazna Btek et ice lik»r ev. co IlU prUUuJ gnaca, v.na in mineralcih vod pri Feriia Spilarju, trgovca v Sv. Petru na £rasu. s j 2 » kg cin eove 2ice » mm debele riUliU Zelo porahna za vinogadnike. Naslov po^e Inser. od-l tdinosti 358o Zolosa itilUsinsKeša vina c: no in v steklenica po konkurenčnih c?n»h St«kar. Sv. Mar. Mag. alona »g rnja it. 78 (cesta na pokopališče). 358 FllftffM 80 molzna krava s teličkom. Informacije riUUU Be vdo:>i v nI. Fabio F:lzi (Viennaj it. 17, dr. Ferfolja Od 2—3 p p. 35«.' Žveplo I. vr-te pro aja po nizki ceo I t-vrdkn Gastono Dollinar, Trst, ni Ge.si 1«. 3 >51 Zračna ins. odd Ed o osti in snažna meblirana .-».»ba ■ odda gospodu p i maj>mi druž ni. Naslov pove rl n'.tfi 3ii87 HERNAilGItD TROCCfl, TRST ul. Ssrrisra vadila Stv. S Ima vtliko zilog * a k h i redmetov. Veoci por-'lane in btoprivlj«n;«._rst> \ C m antlr 19 [otosraiuni mit Da§iisrrs Trst, Cers* 5tew, 39. Razgledn'co v piat ni. 3pec al'teta : SliKe » barvah, o'oichlzzl. O itvne\ vjiii, pove^anj^, r»produtc;e vaakevrste. E.ektr. lazsvelljav*. Dr. O, MORPURdO ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioa-ch no Rossini 17.voj^al ul deli«; Poste. :: Izd'r^nle zobov hrez ho ečln :: PLOMBIRANJA. :: UMETNI ZOBJE g^b firasi RiiU jraaii irtnUJii dsioafi tefe H na vrtu Gospodarsk ea druSkva v Bclj^ncu. Preskrbljeno bo z dohro t-u1 itijo in izvrstno kapljico. — Vabimo k obnni udcle b. teknil,* sem mislila polglasno. Blede modre lise med umazanimi oblaki so se zastrle, in začelo je zopet deževati. Mala me je gledala ter mi molče pripovedovala, da je ura obeda že v vlaku odbila. »Ali vendar, Minca, sa) %mo že toliko Časa natanko domenjeni, kako in kaj,« sem opozarjala. Minci je šlo ne jc' I .pa, n« zamerite in ne hodite proč; vs^ - da se bodete do- bro počutili, sam« ^stim- ja letos s SpelČino sobo pod streho.^ Z^ »a sem se že z njo. Strašno bi mi bilo hudo, če bi šli drugam.« Zasebnica Špela, zadirčna ženska, imela sicer lično sobo v hiši, za par oken manjšo od one nam namenjene, in tudi čedno do\olj. Sa- mo Špelca! — Odvisen biti od Špelce!... Težko sem se odločila. Končno smo pa prtljago vendarle znosili gori. — Z malo sva se umili in poobedovali. Na večer sem slonela na oknu. Dolina je bila zavita v otožen mrak. črn črv rudečih očij se je vil med poljem. Zopet so mi vstajale pred dušo druge slike ter bežale mimo mene: daljna solnčna tujina. Tam udobno, skorajda razkošno gnezdeče. Mojko sklonjen nad pisalno mizo, listajoč časopise. Misli mu uhajajo daleč čez mejo za nama. Okrog oken vrše lastavice, iz parka se čuje šum vodometa, gubeč se v mestni hrup, da čuje njegovo šepetanje le sa-n otno uho, ki ga išče. A on ne čuje lastavic, ne čuje vodometa, niti mestnega hrupa, ne vidi črk pred seboj v časopisu, on vidi mene in dete, ki sva daleč, daleč v mili domovini, v paradižu Kranjske dežele, med nageljni in rožmarinom. On misli na dete in name in na domovino, poln hrepenenja po najinem in njenem objetju. Mala je prišla v sobo ter pustila vrata odprta. Spodaj v veži so pivci, in težak glas pn-haia do mene v sobo: »Preveč moče je letos. Gospoda se dežja boji. Na jezeru ]e ie vse praznot — Ja, Minca, kako pa ka, ti? Ali imaš kaj oddano?« , »O ja,« se odreže Minca v krepki gorenjšči-ni, »glih dons se je evo dol z Rima ana baba z 'anim vampom prpelava, desc bo pa za njo pršuN .. • - V TRSTU REG. ZADR. Z OH. POROŠTVOM UL. SV. FRANČIŠKA ASIŠKEGA STEV. 20 TELEfON ŠTEV. 1157 OPREMLJENA Z NAJMODERNEJŠIH* STROJI IN PR8PRAV4MI IZVRŠUJE V A V TISKARSKO STROKO SPU.DAJO*A DELA V NAJLEPŠIM OELS'fAH, T"?*KO IN PO JAKO ZKEANiH CENAH Stran *V. »EDINOST« štev. 109. V Trstu, dne 20. a&rila 1919. dssss^^arssM©« KRATEK POUK HIŠNIM NAJEMNIKOM. V ložkih časih živimo. Pcrlcdice vojne in njene razdirajoče učinke vidimo in čutimo povsod. Med najhujše posledice vojne spada gotovo ona pohlepnost po denarju, ona splošna brez vestnost, ona — rekel bi — podivjanost čuta poštenosti, ki se je polastila več ali manje skoraj vseh slojev človeške družbe. Vsaka prilika je ljudem dobrodošla, da se bližnjemu ii vleče iz žepa kolikor mogoče veliko denarja. Homo homini lupus! (Človek človeku volk). Nočemo tajiti, da se tržaški nišni lastniki nahajajo v težkem položaju; prilično velik del najemnikov, osobito velik del manje premožnih (in večkrat tudi manje vestnih) najemnikov ne plačuje, ali vsaj tekom vojne ni redno plačeval dogovorjene najemnine, dočim so se stroški za vzdrževanje poslopij izdatno povišali. Vendar tudi hišni lastniki bi ne smeli stvari pietiravati in bi ne smeli zahtevati, da se jim škoda, ki so jo pretrpeli med vojno, povrne v najkrajšem času. Zato ne moremo odobravati tiste pretirane tendence do zvišanja najemnin, ki jo v zadnjem času opazujemo pri nekaterih hišnih lastnikih in oskrbnikih. Da se najemniki morejo kolikor možno ubranili pred lakira postopanjem "hišnih lastnikov, oziroma oskrbnikov, podajamo v naslednjem najvažnejše določbe naredbe bivšega avstrijske-^ pravosodnega ministrstva z dne 26. oktobra 1918. Ta naredba je pravomočna, ker je bili objavljena pred 3. novembrom 1918, t. j. pred zasedenjem Trsta po italijanski vojski, in ker ni bila dosedaj preklicana od italijan-skm oblasti. f »isni lastnik sme zvišati najemnino in ostale odškodnine (za snaženje in razsvetljavo stopnic itd.), ki jo je plačeval dosedanji najemnik ali pa pred njim zadnji najemnik, le tedaj in le v toliko, kol:kor je zvišanje najemnine opravičeno iz sledečih razlogov: 1) ako in v kolikor so se po izbruhu vojne povišali redni letni stroški za vzdrževanje in upravo poslopja, pristojbine za dobavo vode, za kanalizacijo (čiščenje stranišč) itd.; 2) ako in kolikor se je po izbruhu vojne po-viš . 1 hišni davek; (prenehanje časne davčne oprostitve ne ooravičuje zvišanja najemnine); 3) ako in kolikor se je povišala obrestna mera dolga, vknjiženega na hiši. Vsa navedena povišanja se smejo naložiti najemniku le v meri, ki odgovarja njegovi najemnini z ozirom na svoto, ki* jo plačujejo vsi najemniki dotične hiše. N. pr. ako znaša svota najemnine vse hiše 4000 K in ako iznašajo navedeni poviški letno 400 K, se ta zadnji znesek porazdeli na način, bo moral najemnir.. ki ie dosedaj plačeval 1000 K, plačati odslej 1100 K. Z ozirom na ravnokar izvršeno izmenjavo £\:;tro-ogrske (kronske) vabite z italijansko valuto opažamo, da vsa plačila najemnine, ki se \ ršc na podlagi najemnih pogodb ali dogovorov, sklenjenih p*-ed tO. aprilom 1919, se imajo plačati v lirah s 49 odstotnim loonsk'm zneskom, torej mesto 100 K se bo plačevalo lir. Vendar ima h'šni lastnik v tem slučaju pravico zahtevati svojčas doplačilo onega raz-mernega zneska, ki ga italijanska vlada eventualno pozneie izolača od zamenjanega avstrijskega denarja, ako bo ista pri izmenjavi vpo-Ifcgnjenih kron prejela več, nego 40 centesi raov za eno krono. Navedene določbe o prenovedi zvišanja najemnine veljajo samo tedaj, ako letna naleni-r:na skupno z dodatnimi oškodninami v Trstu i e iznaša več nego 2500 K za stanovanja, oziroma 1700 K za obrtne in trgovinske prostore. (V tržaški okolici se ii zneski znižajo na 1000 K oziroma 800 K). Toda, tudi za stanovanja, oziroma prosiore, l.alerih letna najemnina presega označene svote, dogovorno zvišanje najamnine mora biti o-kclSčinam primemo. Ako stanovanje od začetka vojne ni bilo dano v najem, določitev nove najemnine ni podvržena nikaki omejitvi. Ce je hišni lastnik tekom vojne privolil znižanje najemnine, se ta sme zopet zvišati na p: v tni znesek, toda šele od onega dneva dalje, do katerega je lastnik privolil v znižano najemnino. Orebam, ki uživajo od države vojaško, begunske in druge slične podpore, se najemnina, ki je bila svojčas dogovorjena, ne sme zvišati, ako bi to ogrožalo njihovo preživljanje. Dogovorno zvišanje najemnine, ki stoji v protislovju z navedenimi odredbami, nima ni-k:il , pravne moči, najemnik more tekom enega leta zahtevati povrnitev preveč plačane najemnine in sicer celo tedaj, ako se je v pogodbi izrecno odpovedal te; svoji pravici. F sni lastnik sme odpovedati najemno pogodbo samo iz važnih razlogov; kot taki se o-eobito smatrajo: ako je naje-nr^k v zastanku s plaćanjem najemnine, ako najemnik noče pri-vol ti v razincmo (opravičeno) povišanje najemnine, ako se ne podvrže hišnemu redu, ako s svojim vedenjem postaja nadležen ostalim hišnim najemnikom, ako hišni lastnik nujno potrebuje dotično stanovanje zase, za svoje najbližje sorodnike (otroke, stariše) ali za svoje delavce in uslužbence itd. Ako je najemnik prejel od lastnika ali oskrbnika hiše odpoved najemne pogodbe, sme vlomiti pri pristojnem sodišču prigovor proti odpovedi: hišni lastnik mora v tem slučaju dokazati, da obstoji važen vzrok za odpoved. Ako hišni lastnik ne more dokazati tega, izreče sodnik razsodbo, ki dvigne neopravičeno c d oo ved. Kdor z neresničnimi ali nepopolnimi izjavami skuša zatreti uspeh zgoraj navedene ministrske naredbe, osobito, ako zahteva nedopustna plačevanja in zvišanja najemnine, sili si ranke v take privolitve, ga politična, oziroma policijska oblast kaznuje z globo do 20.000 K, ali z zaporom do 6 mesecev. Končno opažamo, da je tržaška »Zveza naje mnikov« glasom tuk. »Lavoratore« od 15. t. m. predložila februarja meseca t. 1. guvernijski cl iasli v Trstu spomenico, v kateri zahteva, naj ,e podaljša prepoved izselitve iz stanovanj, oziroma prepoved zvišanja najemnine za daljni dve loti, naj se že vročene odpovedi smatrajo kot neveljavne in naj sc izterjajo posamezni za-slanki najemnine na način, ki odgovarja plačilni moči najemnika; dalje naj se vpostavi mestni posredovalni urad za sporne slučaje v st-.arch hišno-najemninskih pogodb in slednjič raj se za preseljevanje mesto sedanjega 24. avgusta, zakonitim potom določijo štirje roki, t. ).: 1. april, 1. julij, 1. oktober in 1. januar. Hi Glavna tvrdka v Trstu katera dobavlja vsakovrstno blago. Na debelo. Na drobno. TRST, CORSO V. E. UL ŠTEV. 16. TELEFON ŠTEV. 24-24. Za gospa Najnovejši prihodi: Obleke, perilo, bluze, natezniki, nogavice, klobuki in halje. ! Perilo, naramnice, nogavice, kravate, robci, dežniki. Velika llblra: Moškega in ženskega blaga. Ma #aM?g» . Črtanega kretona, bombaževega foulards, svile, fran- Hia « coskega m angleškega etamina, zephira in crepsa, ZALOGA UR IS ZLATAH1HE ™ n,i veliko izbero sc vdobi pri A, POVr? v Trstu TRG BAkRIERA VECCHIA ŠTV. 3. Izvrstno mt po L 2.— se prodaja u ulici KadORRlns 19, Giiarantotto. E UMETH1ZGEJE f» z in br~T čeljusti, zlate krone in tudi obrobki VB' J1M TUSCHtR^SM Tki>i, ul 30. oktobra (ex O.scrma 13,11. Ordinira od 9 predp. do (i zvečer. J .l^fLCC^OL « d°b f JAKOB PERHftUC, al »e št. 6 ZLAHICA G. PIKO, TRST se nahaja na Ifo^a It. IS (bivša tsisrnlca G. Z^mIOVITZ & Figlli) VeHkn Izbcra srebrnih in zlatih u», uhatov. vedHc itd. prirede lan je v Zvoniku dne £7. t. m. Uljudno v. bi k obilni udeležbi MLADINA. ZOBOZDRAVNIK D\ NRAČ11C TRST Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop. Mtimln izđ« zob. t\tti\m]i in snistai ZBijt užščeia strojnika lice Mlekarska zadruga v Trnovem na Kranjskem. v Trstu registravana, zadr, z neomejenim jamstvom ul. si. FrairtišKa Asfšhega 20,11. nad. sprejema hranilne vlogs od I L dalje ter jih obrestuje po 3 0! Trgovcem otva»ja tekoče čekovne ra čune — Posoja hr.niine pušice na dom — Rentni davek plačuje iz svojega Daje pssolflo po najugodn jsih pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. r Rlanlons AdrleiM šlturtfi o Trsiu. (Lastna palača). Ustanovljena leta 1838. Zavarov. proti škodi, povzročeni po osnju, streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomo-m. Zavarovanja pošiljate v na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja y najrazličnejših kombinacijah. Delniška Klavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K i99.625.992'40. Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1915) K 516,405.849'—. OJkar obstoia družba, je bilo v vseh branžah izplačano na Škodah K 872.453.443'85. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važnejših krajih. Srpiri^Jl^tle - Trst to'so V (o:l trga Leona) Tclsf. 1402. Preskrbuje vsakovrstne poffrcb-e, prevoz mrličev na vse kraie države. Zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, krst iz kovine in vsakovrstnega lesa v raznih oblikah, vencev, sveč itd. po zmernih cenah. Skfadišča v lastnih prostorih via Tesa 31. — Brzojavi Novo .pesrobno podjetje — Trst. ■ «3 PRIPOROČLJIV Uradne ure vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1. Umetni zobje! OUST MUtm je odprl zopet svojo 0<£lik0» vano KRbJA2rSšc:0 v u ici S. France=co d' As isi št 34, III. n. Piiporoča se siav. občinstvu za nova dela in popravila. ZO>ZHAitm r TVub in m i ma mm.. zobetefinika v Trstu, t:L S. Glovanni št.' 14, I. nadst: Ordinirate od 9-1 in 3-6 pop. ZobeiiiiMšhi ambDliitoril Opčine štcu. 358, i. n. y Hiši leksrne Ođprit? D J S d01 in Od 2 30 5 TRGOVINA JESTVIN ulica Carapanlle 12 (tr« Ponterosso). Zalo z s: kave, riža. čaja, olja, testenin, masti, slanine, mila, čokolade, marmelade, sardin, kondenziranoga mleka, biškotov ter raznovrstnih vin in 'liker:v itd. MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana llvarnlca Osvaldella. Via Medla 26. Izdelovanje in poprava strojev iti motorje/. Proračuni. knjigoveznica. Pletro PIppm. Trst ulica Va!d!rivo 19. Aitistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) ■poseforcega sistema. 20^1 MAJOLICNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar, ul. S. Glovannl 6 in 12. Najboljša Izdelovanja In najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. 202 HOTEL CONTINENTAL Trst. ulica San Nlcold št. 25 (blizu Corsa). Prenočišče za vojake. D višalo. Cone zmerne. Postrežba točna. _ PAPIR. Velika zaloga papirja za ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valoki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Gastone Dollinar. Trst. Via dei Oelsl 16. _256 DAMSKA KROJACNICA A. Rieger. Trst. ulica CommercJale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Postreiba točna. 337 isssa sas^keiiszsia biers^:: d ALBERT MALDINI Trst — Largo Santorlo $t. 4 — Trst Autorizovani elektrotehn k. — Prejema naprave električn h luči, motorjev in po ra\lja vsa v to stroko st atlajoča dela k'kor tudi za plin in vodo po - uajnižj h cenah za Trst in okolico. - Glaono pcuarjeiilžioo Szaiemne z^arovalnite m ProseKu | prosi cerij. zavarovance, naj vplačajo js zavarovalnino bližnjim poverjenikom ali direktno po pošti z navedenjeai 3 policne številke na naslov: « 0FG9. starec §1. m ProisK. ^irTTITf v steklenicah od 2 litrov z vama kom i rdečim klobučkom po I.. G-S5 klScarjim v veliki množini po ugodnih cenah. Ma i te S L U vM Fajio Filzl 6 (Sx uL ll:nna). ——^ liE2®?BBEHIll lil »3ovo skls^iiče. Veliko skladišče klobukov dežnikov, belih in pisanih Srajc, platna, žepnih robcev, : : moških notravic itd. itd. : K. cuenkei, Trsi, Corso fteu. Z8 : Cene zmerne. Postrežba točna. : Narodna trgovina. — Narodna trgovina. JfllMKKA BAN Delu. glav. K 30,000.000, Rcser\ e K S.OOO.UO-J Contrala: TSIST Via lm (i Rissannii) 5 - Via S. Bicoli 9 Podružnice: Dubrovnik, Dunaj. Kotor. Ljubljana, Metković, Opatija. Sp it, Šibenik, Zadar, Ekspozitura : Kranj. Obavlja vse v bančno stroko spad.iječe posle. Sprsjama vJo^a v Lirah na hranilne knjižice proti 31/2% letnim obre-stim v bancog'ro-prometu proti 3-/o letnim o-brestim. Na odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejSh pogojih, ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja Ba]e ? najeni Y3n:8:tB2 pradale fSafcs dapasites). Blagajna posluje od 9 do 13. Q I. vrste s# vdobi po ^ 1«70 ■S v skladišču SI ANTONA ŽEUJAL 9 u«. Carinila Stav. 10 (Torreb anca) 3 mm se bo vršil na Froseku v ponedeljek, 21. t. m. v Starčevi dvo*ani. Zače'ek ob 4 pop. in - konec ob polnoči. - Ljubljanska kreditna Hankclli Dne 15. ntOlO ti. Podružnica v Trstu. Centrala v Ljubljanu Podružnice: Celje, Celovec. Gor ca, Sarajevo, Split. DelnlSka glavn'ca : k 15.OOO.980. . teicrv.nl zski.dls K 3,600.000.—. ? Obavlja vse v bančno stroko spadajoče I posle. — Sprejema \loge na knjižice, ler i jih obrestuje po 3 7ct na tekoče račune I v kronah in lirah, po najkuiantnej-' ših p gojili. Izvršuje borzna na o_e. 3Tel št. 5 18. Bla ai a je odprta od 9 13. ____ J A.tr-«^.^ I-- se izselino iz dosedanjih prostorov, — zato prodamo vso obstoječo zalogo I anMia&lasn i za moške sfelsKe in dri $3 po z:ilžnnlh cenah. B3HIKEC & C., M * j fll. Pont2TOSB Št. 8. ¥3321 nI. tova St. 13. i!! H PELLEGRINO CIMCELLI Trst - ulica Maleanton 5tv. 9 - Trst (HiSa ustanovljena leta 1828) KOŽE in GSMJE za ženske in moške. Bo* in Chevreaujc, lak, podlage in vsakovrstni predmeti za Čevlje itd. Vse po ugodnih cenah. Postrežba toCna. "fl PENEČI ASTI - PEME^I TR^.ISA ^ PENEČI MOSlCaT - POSaBNI E1ARB7 RA, PCSEBNI NE3IOLO - GRIGNOt odlikovane tvrdke za pridelovanja in Izvoz vina CRISPINO QUrniCO - ASTI Uradi In zaloga v Turinu. - Velika kolajna NJ. VeL'kralja Italije. Izključna zaloga ^P,ošno »^tvo K. PFE3FER 6 S!NOVI CIACDMO »U8AC3A SIN J Trst. ul'ci (e -ria 7 Trst, 1,1 ca S. Ant L TELEI-ON 'ii -cO, TELEFON 496