PRILOGA SLOVENSKEMU GOSPODARJU
LETNIK II
OKTOBER 1931
$TE7. 10
H beafifihaciji našega sveica šhofa Aniona Martina Slomsha.
Grob dr. Antona Medveda na Magdalenskem pokopališču v Mariboru. (Umrl 26. februarja 1925.)
Grob našega velikega politika dr. Karla Verstovška na mestnem pokopališču v Mariboru.
Slika levo: Do sedaj malo znana slika Slomškova iz leta 1859.
Slika desno: Slomškov grob na starem mestnem pokopališču v Mariboru.
Rojen je bil Anton Martin 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi, umrl je 24. septembra 1862. v Mariboru: Prihodnje leto bomo praznovali šestdesetletnico njegove smrti. Bog daj, da bi tistikrat že mogli reči, da ni več dvoma, da bo dosegel čast oltarja. Prepričani smo, da se mu je izpolnila želja, ki jo je napisal na koncu svoje oporoke: ». . . meni pa naj Oče luči podeli najvišjo in zadnjo milost, da bi mogel pred njegovim prestolom s svojo priprošnjo koristiti svoji škofiji. Amen.«
Dr. Jerovšek Anton, ravnatelj Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, je pred kratkim obhajal 20 letnico, kar vodi to veliko in solidno podjetje. Iz malih početkov je dvignil s svojim neumornim delom ter osebno požrtvovalnostjo Tiskarno sv. Cirila na sedanjo višino. — Dr. Jerovšek je tudi mnogo. mnogo storil za naše kraje in za obmejne Slovence, saj je po njegovi zaslugi bila Cirilova tiskarna že od vsega početka njegovega ravna-teljevanja središče in žarišče vseh velikih narodnih, političnih, prosvetnih in gospodarskih pobud v naših krajih. — Nikdar tudi ne smemo pozabiti, da je ravno ob prevratnih dneh, pred 13 leti, dr. Jerovšek storil vse, kar je bilo v niegovi moči, in pomagal z nasveti in dejansko la ohranitev naših obmejnih krajev Kraljevini Jugoslaviji. V svoji skromnosti pa ni nikdar maral stopiti preveč v javnost, ampak je ostal skrit in tih a neumoren delavec. Kljub temu ga poznajo povsod.
General Maister, poleg dr. Korošca gotovo ena najbolj popularnih slovenskih osebnosti. Saj je on prvi in edini jugoslovanski general-Slovenec. S svojim delovanjem si je pridobil srca vseh Slovencev, in našim mlajšim, pa tudi starejšim, je priljubljen. Ob prevratu, pred trinajst leti, je bil ravno za naše kraje naš kralj Matjaž, nam je rešil naše kraje in bi jih mogel rešiti še več, pa ni smel.
Zbirajte in darujte za beatifikacijski Slomškov sklad!
Grob dr. Pavla Turnerja na pokopališču v Mariboru.
(Umrl leta 1925.)

Slika levo: Španski kralj Alfonz.
Slika desno: Umetni otok sredi morja, ki
ga nameravajo že v kratkem praktično preizkusiti. Namenjen je predvsem za pristajanje letal, ki bodo oskrbovala potniški, trgovski in poštni promet med Evropo in Ameriko. Na otoku bo velik hotel, delavnice za popravljanje letal in veliki hangarji.
Spomenik »Mrtvim«.	Vojaško pokopališče pri Verdur.u.
Na križišču avtomobilske ceste, ki je izpeljana po krvavih verdunskih bojiščih, stoji na razpotju cest proti trdnjavama Vo in Diamon spomenik padlim sedmim francoskim divizijam. Tu je točka, kamor so v svetovni vojni pri obleganju Verduna prodrli Nemci. To ni
samo spomenik 70.000 Francozov, ki so padli tu v nekoliko dneh in nočeh, človek se nehote spomni na stotisoče napadalcev Nemcev, ki so gnani z železno disciplino in neodpustljivim častihlepjem nemških generalov, pustili tu svoja mlada življenja. (Glej članek v današjem Gospodarju.)
Katakombe, grobovi prvih kristjanov.
Večno mesto Rim je še polno skrivnosti, skritih globoko pod zemljo. Italijanska država od-kopuje stare spomenike in jih popravlja, sveti Oče pa smatra, da je častna zadeva katoliške cerkve, preiskati zgodovino prvih kristjanov in s tem v zvezi predvsem točno raziskati katakombe. Naša slika nam kaže katakombe, ki so jih pred kratkim odkrili in ki niso, kakor drugi podzemeljski grobovi prvih stoletij po Kr., oropane, ampak so ohranjene docela nepokvarjene.
Voditelj indijskega naroda Ghandi se je udeležil posebnega posvetovanja v Londonu, na katerem se je razpravljalo o Indiji kot samostojni državi.
Slika levo: Zamorka z otrokom na hrbtu. Zamorke ne prenašajo svojih otrok na rokah, kakor pri nas, ampak s pomočjo posebne rjuhe, ki je obenem oblačilo, na hrbtu.
Slika desno: Shrambe za živila pri zamorski vasi. Hiše zamorcev so majhne in malo je v njih prostora, komaj toliko, da se lahko stisne v nje po večini mnogoštevilna družina. Razen tega so hiše polne vsakovrstnega mrčesa in njih notranjost je kljub strehi izpostavljena raznim vremenskim neprilikam. Zato pa zamorci hranijo svoja živila na visokih kolih v posebnih pripravah iz lubja in slame, jih dobro pokrijejo, da jim težko škoduje vročina ali dež. Tako shranjena živila so tudi varna pred raznimi živalmi in zverinami, ki se plazijo okoli zamorskih vasi in iščejo hrano. V te shrambe še opica ne more, posebno še, ker drogove namažejo z mastnim in polzkim sokom nekega drevesa. Ugotovili so, da se posebno meso v takih shrambah drži zelo dolgo in da je vedno užitno. Seveda zamorci 'edila, določena za te shrambe, posebej pripravijo.
Potnik: Imate sobe za prenočevanje in po kaki ceni?
Hotelir: Da. V prvem nadstropju po 100 Din, v drugem po 80, v tretjem po 60, v četrtem po 40, v petem pa po 20 Din.
Potnik; Ali nimate nobene sobe v šestem ali sedmem nadstropju?
Zamorska šola v prosti naravi, pod velikim drevesom, na katerem so obešene shrambe živil. Gotovo je to najbolj zdrava šola.