Proletarci vseh dežel, združite se!
PRAVICA
C. IASII.O KOMUMISTIOKR PARTIJE SLOVENIJE
PoStaina plačana v gotovini* IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE:
Odgovori maršala Tita na vprašanja dopisnika agencije United Press
0	nekaterih vprašanjih partijskega dela z mladino — Zunanja politika Koordinacijski odbori socialnega zavarovanja imajo važne naloge v borbi za varčevanje
Le z dosledno izterjavo zaostankov bo preskrba v prihodnje redna Velik delež protituberkuloznih dispanzerjev v boju proti tuberkulozi — Šah — Fizkultura — Dopisi
Leto XII. — Štev. 9,
Ljubljana, četrtek, 11. januarja 1951
Izhaja vsak dan razen ob petkih
Mesečna naročnina din 50.-
Ceoa din
ODGOVORI MARŠHLA TITH na vprašania
Beograd, 9. januarja (Tanjug). — Maršal Tito je imel dne 6. t. m. naslednji intervju z Edvardom Corryjem, dopisnikom United Pressa:
Vprašanje: Ali bi Maršal želel dati svoje mnenje o možnostih v sedanjem obdobju za ohranitev miru?
Odgovor:	Mislim,	da	so redno
možnosti, posebno kjer gre za to, da bi se človeštvo izognilo še večji nesreči, kol je bila druga svetovna vojna. To je tako velikansko vprašanje za usodo človeštva, da ni človeka, ki tega ne bi želel in ki se ne bi bal vojnega spopada, razen ljudi, kj špekulirajo, da bi pri sedanjem položaju dosegli smotre na cenen naiin. Treba je žrtvovati in storiti vse za ohranitev miru. s tem pa ne mislim, da bi bilo treba žrtvovati koristi malih narodov zato, da bi se dosegel začasni mir, marveč je treba žrtvovati nekatere zahteve velikih sil.
Vprašanje:	Ali	bi	hotel	dati
Maršal svoje mnenje o	tem,	če podpira
predlog za sklicanje sestanka med zahodnimi voditelji in Rusi v tem času, da bi pretresli vsa obstoječa nesoglasja, da bi ohranili svetovni mir?
0	d g o vo r : Moje mnenje je, da bi moralo priti do takega sestanka, ker je treba storiti vse, da se ohrani mir.
Vprašanje:	Ali	bi	morali	biti
roali narodj obveščeni o poteku razgovorov?
Odgovor: Da.
Vprašanje:	Ali	je	Maršal	pre-
pričan, da je iskrenost na strani Sovjetske zveze, kadar govori o svojih upanjih za mir, ali pa je vztrajanje na tem, da bi se pogajali samo o Nemčiji, zvijačen poskus?
Odgovor: Težko je odgovoriti na to vprašanje, ker ni mogoče reči, da nekdo ne želi miru vendar pa je vprašanje, v kakšnih pogojih. Kar pomeni za nekoga mir, lahko za drugega ni mir je izguba neodvisnosti.
ip Jjr,»aŠa“ie :o Ali misli Maršal, da je vojna neogibna?
katere \v V /° PreilM*l«h. skozi .	', ^ud,|e po minuli vojni, ne
eifo	1ZgU^V uP.ania v to. da je mo-
do „ *,r®Pref1,i vojno. Vednn je možno.
■ e ohrani mir. Položaj pa je kritičen.
x i ^ P r a š a n j e : V skupščini je Mar-,	]a*' da je v Bolgariji, na Madžar-
; fr v Romuniji najmanj 660.000 vo-rf. k'j misli Maršal, da je verjetno, a bodo te čete uporabili proti Jugosla-v bližnji bodočnosti?
Odgovor: Ne bi mogel reči, da bo-a? zagotovo uporabljene proti Jugoslaviji. ker bi to pomenilo trditi nekaj, za Kar človek ne more biti stoodstotno gotov. Dejstvo pa je, da so te čete predvsem usmerjene proti Jugoslaviji. Sedanji Položaj. odnos teh držav do nas, njihova Propaganda in izzivanja pa nas prepričujejo, da ne moremo z zaupanjem gledati v njihove namene. To pomeni povečano nevarnost za nas.
Vprašanje: Pretekli mesec je izvajala Albanija silovito propagando Proti dozdevnim pripravam, ki jih dela Jugoslavija za invazijo v Albanijo. Ali Maršal misli, da so kaki posebni vzroki *a to povečano propagando, ki odmeva skozi informbirojski svet.
0	d g ov o r :	Razširjajo sistematično
propagando, pa ne samo s strani Alba-ni3e (n. pr madžarske note o domnevam preletavanju, bolgarske note itd.), "» bi naslikali Jugoslavijo kot grozečega napadalca, nevarnega za svetovni mir, da J omajali zaupanje vanjo in da bi jo lutri v primeru morebitnega posknsa po r6»nifenjn napadalnih namenov lahko P edočili kot državo, ki to zasluži ter s A n! °Prav'čill svoje korake. Propaganda oanije je gamn ^el splošnega načrta Povečane propagande in nam ukazuje, a moramo biti previdni.
7 P r a š a n j e : Noben jugoslovanski n v^ri°nar n* n*kdar dal javno podatkov 6e	'*uRoelovanske armade. Da bi
bi	m	različna	stališča, ali
moči	dfiti Podatke o približni
kakšne <u'a?8ke armade in povedati, Ju**,aviia fiprožila iz ° V 0 r : Tega ne bi mogel reči bili nnš;	zato,	da ne bi
šcenl morebitni nasprotniki obve-Moram rcfi- da sem sploh pre-n* *la, kakšen način se na pri-r navajajo podatki o operacijah na rpJ1- lo je v vojni nnjvečja usluga ,ATrotai.k«- ^ar 8C Jugoslavije, ni l'° re^em- da številke, navedene v Parlainentu, ali celo še večje, ne pocenijo posebne nevarnosti. Številka ni 1 lk^ena‘	težko uganiti, koliko
, m. P®*4« državo v primeru vojne mobilizira vojske. To je precej lahko, oda to ni vse, kajti semkaj sodi (udi prasanjc oborožitve in opreme.
Vprašanje : Maršalu je bilo rano-Ro,crat stavljeno vprašanje o njegovem njnenju o atlantskem paktu. Ali bi Maršal želel komentirati nedavne dogodke, zlasti vprašanje prihoda generala Eisenhowerja v Evropo?
Odgovor: Tega ne bi rad komentiral kakor tudi ne vprašanja
DOPISNIKA AGENCHE UNITED PRESS
Eisenhovverjevega prihoda, saj bi to lahko na različne načine izkoristili. Rad bi poudaril, da o mnogih stvareh ne govorimo prav zato, da ne bi nudili povoda za spopad, čeprav je mnogo stvari, o katerih bi lahko povedali svoje mnenje.
Vprašanje: Aii bi Maršal želel kaj povedati o obrambnih potrebah Jugoslavije in njenih možnostih, da poveča svojo oboroženo silo iz zunanjih virov?
Odgovor: Tn ne bi mogel ničesar dodati tistemu, kar sem povedal v ekspozeju v skupščini. Imamo potrebe, toda nismo še ničesar zahtevali od zunaj, in sicer največ zaradi tega, da ne bi dali gradiva sovražni propagandi. Proizvaiamo z lastnimi silami vse, kar je mogoče, toda zaradi obrambe naše države, ne pa iz kakih drugih namenov Temu vprašanju smo začeli posvečati večjo pozornost od tistega trenutka ko smo se prepričali, da obstoji nevarnost za našo neodvisnost s strani ZSSR in vzhodnih držav.
Vprašanje: Ali Jugoslavija zasleduje strateški razvoj dogodkov na Koreji (uporabo orožja im opreme) za izobrazbo lastne vojske?
Odgovor: Ne Jugoslavija, marveč vojaški voditelji. Saj to je delo vojaških voditeljev, da si iz vsake vojne pridobe izkušnje, ki jim lahko koristijo za izpopolnjevanje.
Vprašanje: Alj je Maršal izrekel svoja naziranja s tem v zvezi?
Odgovor: Zase lahko rečem, da so izkušnje s Koreje samo potrdile našo taktiko in strategijo. Predvsem je dejstvo, da ljudje odločajo vojno. Vsekakor brez tehnike ne gre, toda samo tehnična sposobnost še ni dovolj. Dejstvo je, da je mogoče tudi proti največji tehniki najti taktiko, ki lahko nadomesti tehnično premoč. Ne glede na to, kako je nastala, ima korejska vojna en pomen za Korejce in Kitajce, drugega pa za čete OZN. Za Korejce je prihod čet OZN invazija. Celo dokler je, prodiral, je imel Mac Arthur stalno gverilske operacije > zaledjn. Sedaj, ko prodirajo Korejci in Kitajci, imajo le-ti čisto zaledje.
Vprašanje: Jugoslovansko časopisje je pred kratkim več ali manj omenjalo. da vlada podpira vključitev Zahodne Nemčije v atlantsko armado. Ali je to vladno naziranje?
Odgovor:	Ne, to ni stališče
jugoslovanske vlade. Za rešitev vprašanja Nemčije je treba doseči sporazum zaveznikov. Ne bi smeli iti po poti ustvarjanja vzhodnonemške in zahodnonemške vojske. To bi pomenilo oddaljitev od rešitve, to bi pomenilo, da se da to vprašanje rešiti samo z orožjem. To ni pravilno niti ni čas, da bi mislili samo na tako rešitev.
Vprašanje: Poročila in časopisje iz Aten govore o tem, da je novi jugoslovanski poslanik g. Jovanovič govoril s funkcionarji grške vlade o vprašanjih skupne obrambe, kakor tudi o vprašanjih železniških prog, poštne in brzojavne službe. V kakšnem smislu?
Odgovor: Ne vem, če je govoril
o	skupni obrambi. Gre za dobre odnose med Grčijo in Jugoslavijo, da bi laze ohranili mir v tem delu Evrope in Balkana. To ne gre za načrtno skupno obrambo. Sporazum o normalnih odnosih bo prispeval h krepitvi ene in druge države, s tem pa tudi k ohranitvi miru v tem delu Evrope. Ne glede na podrobnosti je za primer morebitne napadalnosti za Jugoslavijo zelo koristno, če obstoje normalni odnosi. Prav isto velja pa tudi za Grčijo če bi bila napadena. Vzpostavitev železniške proge Beograd—Solun je važna tako v gospodarskem kakor tudi v strateškem pogledu.
Vprašanje: Ali se Maršal strinja z glediščem, ki ga navaja publikacija »Medjunarodna politika«, katero izdajajo Jugoslovanski časnikarji, da je namreč kitajska vojaška sila prišla zamenjat sovjetsko na Koreji kot rezultat njenega napada na sile Združenih narodov? Ali bi Maršal želel govoriti o svojih pogledih na sovjetsko-kitajske odnose in njihov možni razvoj?
Odgovor: Ne bi želel govoriti o tem, ker to ne bi bil rezultat dobrega poznanja stvari. To bi bila ugibanja.
Vprašanje: Alij Maršal misli, da je Kitajska velesila in da se bodo odnosi med njo in ZSSR razvijali kot med dvema velesilama?
Odgovor: Strinjam se s tem, da je Kitajska velesila. Ne bi pa mogel reči, ali bo Sovjetska zveza ravnala z njo vedno in v vsakem pogledu kot z velesilo.
Vprašanje; Kako bi se po Maršalovem mnenju lahko vzpostavil mir na Daljnem vzhodu in e kakšnimi posebnimi ukrepi?
-	Odgovor: Na to je težko odgovoriti. Menim, da je stvar v Koreji brezupna Bolje bi bilo, da bi se čete Združenih narodov umaknile, ker iz
tega položaja ni izhoda. Tam samo izgubljajo vojake in bi se lahko zapletli v dolgotrajen spopad, kljub temu bi se jim pa lahko dogodilo, da bi morali oditi. Združeni narodi, pa _ tudi ZDA, ne bi z odhodom izgubili prav nič ugleda. Položaj je popolnoma nov odkar se je vpletla Kitajska in torej ne gre več za ugled. Znano je, kakšne rezerve in zemljepisni položaj imajo Kitajci in kdo vse stoji za tem, prav tako pa tudi, s kakšnimi silami razpolagajo čete Združenih narodov. Kakšen globlji zaplet v tem delu bi lahko samo ogrozil mir v kakem drugem delu sveta. Tu ne mislim na mir po vsej sili. Ce bi videl vsaj najmanjšo možnost, da se tam lahko nekaj stori, ne bi tega rekel. Te možnosti pa ni. S strateškega gledišča pa Koreja ne pomeni glavne točke miru ali svetovne vojne. Popolnoma drugače bi bilo v Evropi. Kjer koli bi vzplamtel spopad, bi izbruhnil splošni požar.
Vprašanje: Ali je Maršal mnenja, da je do sedaj dobljena pomoč dovolj velika, da omogoči Jugoslaviji prebroditi zimo, in da bo dežela dovolj močna za bližajočo se kritično pomlad?
Odgovor: Pomoč, ki je predvidena, na« bo izvlekla iz krize na pomlad in nam bo omogočila, da glede prehrane zdržimo vse gospodarsko leto.
Vprašanje: Kako je z jugoslo-vanskimi potrebami po surovinah?
Odgovor: Naše potrebe po surovinah so precej velike. To je eno izmed najtežjih vprašanj. Rešujemo ga s posojili in drugimi krediti.
Vprašanje: Ali je Maršal zadovoljen z načinom, kako tečejo pogajanja s svetovno banko? Ali je Jugoslavija pripravljena sprejet; predlog banke, da bi bila neke vrste »Olearing House< za vsa vprašanja jugoslovanske plačilne bilance?
Odgovor: Ne bi mogel reči, da sem s pogajanji zadovoljen, ker se zavlačujejo in trajajo že skoraj dve leti. To sem rekel tudi njim.
Vprašanje: Ail je banka zahtevala zase neko vrsto veta glede posojil, ki jih Jugoslavija najema v tujini?
Odgovor: Takšne zahteve banka ni postavila. Zahtevnla je, naj bi bila glavni preskrbovalec sredstev. Ne zahteva zase veta, to pa še tem bolj, ker posojila, ki nam jih je pripravljena dati, ne zadovoljujejo naših potreb. To vprašanje se sploh ne zastavlja, ker mi sploh ne bi zahtevali posojil, ki bi bila iznad naših odplačilnih možnosti. Prav nasprotno, banka nam je celo olajšala, da dobimo lahkd določene kredite tudi v evropskih državah.
Vprašanje: Zakaj so ta pogajanja tako dolgo trajala?
Odgovor: Vseh vzrokov tudi jaz ne morem uvideti. Težko je odgovoriti na to, res pa je, da so bili t nami zelo previdni, medtem ko so druge države zelo lahko dobile posojila. Vzrok je tudi naš socialistični sistem.
Vprašanje: Bilo je mnogo neodgovornih trditev, da se Jugoslavija prodaja za dolarje in da sedaj izdaja socializem itd. in da nastopa nova doba >Ne-pac, v kateri bodo mnoga podjetja vrnjena privatnemu sektorju.
Odgovor: To je bedasta propaganda. Vsak pameten človek ve, da socializem ni blago za prodajo. Niti jaz, niti nihče drugi ne bi mogel tega storiti. To so zlobna obrekovanja in smo mi stalno dokazovali, da to ni resnica in se nam je sedaj že zagabilo. Mi gremo svojo posebno pot v notranjem razvoju. Razen tega smo ponovno izjavili, da je mogoče gospodarsko, kulturno, pa celo tudi politično sodelovanje med socialističnimi in kapitalističnimi državami. Praksa je pokazala, da je to točno.
Vprašanje: Rekli so mi, da se vrše poizkusi, da bi se poglobilo tekmovanje med državnim in privatnim sektorjem, da bi se dosegla večja proizvodnja.
Odgovor: Za to so možnosti v obrtništvu in kmetijstvu, kjer sta privatni in zadružni sektor. Tekmovanje obstoji in se bo okrepilo, ako bi se pokazalo, da je zadružno obdelovanje zemlje boljše od privatnega individualnega načina.
Vprašanje: Ali se morejo kmalu pričakovati nove amnestije političnih zapornikov?
Odgovor: Mi smo objavili sedaj veliko amnestijo, ki je zajela 11.000 oseb. Razen tega prihajajo vsak dan prošnje za skrajšanje kazni in se te rešujejo individualno.
Vprašanje: Govori se o možnosti izpustitve Dragoljuba Jovanoviča in Lazarja Markoviča.
Odgovor: To ni izključeno, vendar se bo tudi to reševalo individualno in tu ni potrebna velika amnestija. Osnovno je, da se bo to zgodilo tedaj, kadar bo primerno. To velja tudi za Stepinca.
Vprašanje: Ali je Vatikan kaj odgovoril na Maršalov razgovor s Sulz-bergerjem?
Odgovor: Ne, odgovora ni bilo. Toda v zvezi z razgovorom in tolmačenjem razgovora, da bo Stepinac izpuščen, ako pojde v inozemstvo, se je pojavilo nezadovoljstvo med pravoslavnim prebivalstvom, ker ga imajo za vojnega zločinca. Za takega ga imajo in tega ni mogoče popraviti. Razpoloženje pravoslavnega prebivalstva moramo upoštevati.
Vprašanje: Kako pa se more to potem rešiti?
Odgovor: Vsako slabljenje notranje enotnosti bi bilo silno škodljivo. Ko to ne bo več predstavljalo problema, se bomo mogli lotiti reševanja tega vprašanja. Na svetu so bili primeri, da so tudi nedolžni ljudje v interesu države sedeli v zaporu in izgubili celo življenje. Tu gre za vojnega zločinca — kajti ne sme se prezreti, da so mnogi duhovniki bili v ustaških enotah in sodelovali pri prelivanju krvi in nasilnem krščevanju pravoslavnih, — tudi on je moralno odgovoren za te zločine. Mi se ne bojimo Stepinca, kajti on ne predstavlja za nas nobene nevarnosti, vendar moramo to upoštevati.
Vprašanje:	Informbiro	mnogo
govori o moči podtalnega gibanja v Jugoslaviji. Ali bi Maršal želel navesti točno število oseb, ki so jih oblasti zaprle zaradi njihove direktne aktivnosti v prid Informbiroja?
Odgovor: Točne številke zaprtih ne bi mogel navesti, ker se vsak dan izpuščajo. Zapiranje ni trajno. Kadar ljudje uvidijo, da so napravili neumnost, jih izpustimo. Toda številka nikdar ne presega 3000. Samo enkrat je bilo okoli 4000 zaprtih, toda tedaj smo to število takoj zmanjšali. Številke, ki jih navaja Informbiro, so navadna izmišljotina in bedarija.
Vprašanje: KPJ v mnogočem govori o VKP(b). kakor so govorili i trockisti, pa tudi VKP(b) trdi, da so Jugoslovani trockisti; — ali bi nam Maršal mogel nekaj povedati o tem?
Odgovor: To je zabloda. V zunanjepolitičnih vprašanjih so trockisti popolnoma na Stalinovi strani. Osebno ga nimajo radi. soglašajo pa z napadalno politiko Sovjetske zveze. V Sovjetski zvezi je mnogo pojavov, ki so podobni trockizmu, ne glede na to, kako bi jih mogli imenovati.
Vprašanje: Maršal je bil v Sovjetski zvezi dvakrat — prvič za vojne z otoka Visa, drugič pa za podpisovanja pogodbe. Ali bi Maršal želel nekaj povedati o tem, kaj se je dogajalo za njegovega bivanja v ZSSR?
Odgovor: Leta 1944 sem bil tam ker se je Rdeča armada bližala jugoslovanskim mejam in sem hotel urediti vprašanje nadaljnjih operacij na tem odseku. S Stalinom in Molotovim sem se sporazumel glede operacij, posebno glede osvoboditve Beograda. Zahtevali smo samo eno tankovsko enoto. Rusi so nam dejansko dali cel korpus kot pomoč za osvoboditev Beograda.
Vprašanje: Alj sta Stalin in Molotov razumela pomen JA in NOV?
Odgovor: Da. Jugoslovansko armado kot vojaškega činitelja sta povsem upoštevala.
Vprašanje:	Kaj	pa	kot	politič-
nega?
Odgovor: Ne mogel bi reči, ka. sta mislila, toda imela sta obveznosti, ki sta jih prevzela v Teheranu in na Jalti. Teh sporazumov pa sta se krepko držala in nisfea hotela popustiti, zlasti v zvezi s sporazumom z Anglijo glede Jugoslavije. V kolikor sta videla pomen oboroženih sil, pa sta nas podcenjevala v moralnem in političnem pogledu: nista verovala, da je ogromna večina ljudstva z nami. To je prišlo do Izraza tudi v tem da so nam nekaikrati priporočali, naj znova sprejmemo kralja.
Vprašanje: Ali so Rusi leta 1946 doumeli vso pomembnost jugoslovanskega načrta o balkanski federaciji?
Odgovor:	Leta 1946 sem bil v
Moskvi, da podpišem pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči. To je bilo osnovno vprašanje. Hkrati smo se razgo-varjali o gospodarskem sodelovanju. Tedaj niso težili za mešanimi družbami Bili so obzirni in niso- vztrajali. Do tega ie prišlo postopoma — taktično in politično.
Vprašanje: Ali soglašate s tem, da se od 1947. leta čuti sprememba v stališču Sovjetske zveze nasproti vsemu svetu?
Odgovor: Če proti vsemu svetu, ne vem; toda od trenutka, ko smo sprejeli petletni plan, so spremenili stališče do nas. To pa je bilo davno pred pismi.
Vprašanje: Ali so se bali gospodarske federacije v Jugovzhodni Evropi?
Odgovor:	Da.	Ni	šlo	samo	za
vprašanje Jugoslavije. Jugoslavija je bila vsekakor najmočnejša. Bili so mnenja, da bo vse ostalo lahko šlo, če si njo podredijo.
Maršal Tito sprejel dr. Henrija Kesslerja
Beograd, 10. januarja. Včeraj je predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije Josip Broz Tito sprejel g. dr. Henrija Kesslerja, znanega ameriškega ortoped-nega strokovnjaka.
Pri 6prejemu je bil navzoč predsednik komiteja za zaščito ljudskega zdravstva pri vladii FLRJ dr. Pavle Gregorič.
Dar maršala Tita najboljšim vrtalcem nafte v državi
Ljubljana, 10. januarja 1951. Danes je odposlanec maršala Tita ing- Miladin Radulovič, pomočnik predsednika Sveta za energetiko in ekstr aktivno industrijo pri vladi FLRJ, izraail priznainje in predal nagrade najboljšim vrtalcem nafte v naši državi. brigadi Rudija Premuša v Dolnji Lendavi, ki je, kakor znamo, 15. decembra preteklega leta postavila nov evropski rekord v vrtanju nafte.
V	24 urah je brigada Rudija Premuša izvrtala 534,71 metra globine, medtem ko je znašal prejšnji rekord v Evropi 508 metrov. Vodja brigade Rudi Premuš je prejel v dar ročno uro, njegov brat Djuro Premuš, ki ima velike zasluge za dobro izvedbo organizacije dela ob rekordnem vrtanju, pa je prejeli garnituro polnilnih peres in 8.000 dinarjev. Nadalje 60 nagrajeni vrtalci Stepan Simon, Tomo Horvat in Jože Mavrič ter glavni mehanik Josip Čivre vsak po 8 000 dinarjev, medtem ko je nadzornik Evgen Gergeli prejel 10.000 dinarjev nagrade, vsi ostali Slani brigade — 23 po številu — pa so bili nagrajeni vsak s 4.000 dinarji.
Svečanosti je prisostvovali tudi pomočnik predsednika Sveta za energetiko in ekstraktivno industrijo pri vladi LR Slovenije tov. Lojze Ribič, Ob koncu svečanosti so delavci poslali Centralnemu komiteju KPJ pozdravno resolucijo- v kateri obljubljajo, da ta rekord v vrtanju ne bo osamljen primer, temveč da jim bo
?Dzorno«t, ki jo je posvetil tovariš ito vrtalcem nafte, spodbuda za nadaljnje delovne zmage.	Š.	C.
Seja odbora za gospodarski načrt in finance ter zakonodajnega odbora Ljudske skupščine LRS
Ljubljana, 10. januarja 1951. Dames dopoldne se je sestal na svoji 6. redni seji odbor za gospodarski načrt in finance pri Ljudski skupščini LRS, ki je razpravljal o predlogu zakona o državnem proračunu Ljudske republike Slovenije za leto 1951, katerega je vlada LRS predložila skupščini ter o predlogu zakona
o	zaključnem računu LRS za leto 1949. ki je bil prav tako predložen v razpravo in sklepanje Ljudski skupščini, ki se bo sestala 12- t. m. k svojemu IV. izrednemu zasedanju.
Odbor je v načelni razpravi in v podrobnostih oba zakonska predloga soglasno sprejel ter predlagal Ljudski skupščini LRS. da o obeh zakonskih predlogih razpravlja na svojem izrednem zasedanju ter ju v obliki, kot ju je predložila vlada LRS, uzakoni. •
Prav tako se je danes dopoldne sestal zakonodajni odbor Ljudske skupščine, ki je razpravljal o predlogu zakona o odpravi oblasti kot upravnoteritorialnih enot v Ljudski republiki Sloveniji ter o predlogu zakona o dopolnitvi zakona o obrtništvu, ki ju je vlada LRS predložila Ljudski skupščini, da na svojem izrednem zasedanju o njih razpravlja in sklepa.
Zakonodajni odbor je oba zakonska predloga soglasno sprejel ter predlagal skupščinii, da o obeh zakonskih predlogih na svojem izrednem zasedanju razpravlja in sklepa ter ju v predloženi obliki uzakoni.
Iz Predsedstva Ljudske skupščine LRS
Ustanovni občni zbor Slovenske izseljeniške matice
Včeraj zvečer ob 20. uri so se v mali sindikalni dvorani Doma sindikata zbrali zastopniki množičnih organizacij, kulturnih ustanov in več izseljencev, ki so se vrnili v domovino.
Tovariš Tone Seliškar je v imenu Iniciativnega odbora za ustanovitev »Slovenske izseljeniške matice« raiz-ložil pomen društva in kakšne naj bi bile njegove glavne naloge. Tovariš Tomo Brejc je zatem v obsežnem referatu prikazal gospodarske težave v zgodovini slovenskega naroda, zaradi katerih so morali kmetje in delavci iskati kruha v inozemstvu.
Ob zaključku je društvo sprejelo pravila, V odbor so izvolili za predsednika Toneta Seliškarja, za člane pa Toma Brejca, izseljenca Ludvika Medveščka, Vido Kraigherjevo. Zimo Vrščajevo. Draga Sego in Kuričnika. Sklepe, ki jih je društvo sprejelo, so sestavili v obliki deklaracije, ki jo j bodo objavili v kratkem v dnevnem časopisju in jo hkrati poslali tudi iz-J seljencean v tujino-
fr
O NEKATERIH VPRAŠANJIH
PARTIJSKEGA DELA Z MLADINO
Kitajske enote so prodrle 96 km globoko
V Južno Ifore fO Ameriška letala so izvedla 650 poletov
in poškodovala 1200 poslopij
Tokio, 10. jan. (Tanjug.) V poročilu glavnega štaba generala Mac Arthurja je rečeno, da so 6«vemokorej6ke in kU tajske enote izvedle velike koncentracije svojih siil na zaipadnem dolu fronte. Dalje je poudarjeno, da je ra črto, potegnjeno od Vondžuja, jugovzhodno skozi Osam, na razdalji okrog 112 km, najmanj 7 kitajskih armad. Po poročilih patrulj in izjavah civilistov ter ujetnikov so severnokorejske in kitajske oklepne enote 96 km južno, od 38. vzporednika in samo 144 km od starega mostišča Tegu—Fusan.
Na koncu poročila, ki ga prenaša United Press, je rečeno, da so južnoafriški piloti in letalske sile 5. ameriškega letalskega zbora včeraj izvršili 650 poletov in pri tem porušili ali poškodovali okrog 1200 poslopij in onesposobili 1350 sovražnih vojakov.
Po izjavi zastopnika 8. ameriške armade, ki jo prenaša United Press, izvajajo severnokorejske in kitajske site velike koncentracije svojih sil tudi na osrednjem delu fronte na področju Deana, blizu glavne ceste, ki drži južno od Seula. V teku včerajšnjega dne je bila dejavnost na fronta omejena na akcije patrulj, ki so prišle v stik z nasprotnikovimi silami jugovzhodno od Vondžuja v bližini Četona.
Agencija France Presse poroča, da so štirje severnokorejski in kitajski bataljoni danes izvedli protinapad na zahod-
no krilo Mac Arthurjevih sil pri Vandoti ju. V zahodni Koreji sinoči in davi ni bilo stikov z nasprotnikom.
V	poročilu vrhovnega poveljstva severnokorejske armade je rečeno, da 60 severnokorejske note in kitajski »prostovoljcu pri svojem napredovanju osvobodili mesto Suvon na zahodnem odseku fronte na Koreji, Vondžu na osrednjem odseku in neko mesto na vzhodni obali
Cenzura vesti s Koreje
London. 10. jan. Ves britanski tisk je neugodno sprejel odlok o novi uvedbi cenzure poročil vojnih dopisnikov iz Koreje. Glavno glasilo laburistične stranke »Daily Heraldt prinaša poročilo svo-jega dopisnika iz vVaehingtona, ki poudarja, da tudi ameriški tisk prav tako ostro protestira zoper nove ukrepe cenzure.
Po poročilu 8. ameriške armade, ki ga prenaša agencija France Presse, je bila uvedena obvezna cenzura in so bile določene ustrezne sankcije proti tistim vojnim dopisnikom- ki bodo kršili pravila cenzure, ki so bila včeraj objavljena. Med drugim je na seznamu ptvari, ki se ne smejo obravnavati prepoved imenovanja enot, premiki čet. rezerve, položaji in drugo Pravila določajo ne le disciplinske ukrepe za kršitev, temveč tudi izgon vojnih dopisnikov ali njihovo izročitev vojaškemu sodišču.
Uspešne akcije vietnamske armade
Posebno skrb partijskih organizacij za vzgojo mladine narekuje več razlogov. Vedeti moramo, da današnja mlada generacija po veliki večini ni sodelovala v naši ljudski revoluciji. Na njihovo otroško vzgojo so vplivale vojne razmere. In čeprav je velik del mladine sodeloval po vojni na številnih akcijah, ni s tem rečeno, da vsa mladina razume težave, ki jih danes premagujemo, in svoje dolžnosti v socialistični družbi. Podčrtati je še en moment, ki ga druge množične organizacije nimajo; v mladinsko organizacijo neprestano prihajajo mladinci s petnajstim letom, prav tako pa jo zapuščajo člani, ki 60 dopolnili štiriindvajseto leto, med njimi tudi kadri, ki so pridobili večje izkušnje v delu z mladino. Vprašanje intenzivnega in nepretrganega *ivljenja osnovnih organizacij je v Ljudski mladini ravno zaradi starostnih meja težje kot pri drugih množičnih organizacijah in zahteva večjo skrb partijskih organizacij za vzgojo mladine. Nadalje je treba vedeti, da delujejo na vzgojo mladine poleg Ljudske mladine še drugi faktorji, ki imajo brez dvoma še večji in odločil-nejši vpliv na formiranje mladega človeka, v prvi vrsti družina, šola, internat, pa tudi športna, kulturno prosvetna društva in organizacije Ljudske tehnike. Če hočemo, da se bo današnja mladina vzgajala v dobre državljane, dobre sinove in hčere naših narodov, ki pod vodstvom svoje Partije odpirajo novo stran v zgodovini človeštva, v ljudi, ki bodo razumeli borbo naše Partije za načela, ki so usodnega pomena za nadaljnji socialistična razvoj v svetu in ki bodo pripravljeni i največjinu žrtvami — če bo kdaj potrebno — očuvati Jugoslavijo, ki pomeni za današnji svet edino upanje in socialistično perspektivo, potem je potrebna večja odgovornost za vzgojo mladine v družini, na šoli in v mladinski organizaciji ter boljše sodelovanje med temi faktorji. Partijske organizacije pa so poklicane, da vskladijo njihove napore in jim dajejo progresivno, socialistično vsebino.
Da bo mogla mladinska organizacija povečati svoj vzgojni vpliv na mladino, je treba poudariti naslednja vprašanja:
1.	Politični lik Ljudske mladine mora postati ostrejši, njen komunistični karakter mora dobiti močnejše obeležje, kot ga ima sedaj. Čeprav je Ljudska mladina množična organizacija, ne pomeni, da je lahko vsak mladinec njen član. V težnji, da bi mladinska organizacija zajela čim širši krog mladine, je prišlo do pojavov brezprincipialnega sprejemanja v organizacijo, do tega, da se ni vodilo dovolj računa o kriteriju, kdo je lahko in kdo ne more biti član Ljudske mladine. Ni s tem rečeno, da je treba opustiti borbo za širjenje mladinskih vrst, nasprotno, to je ena najvažnejših nalog mladinske organizacije spričo dejstva, da imamo še vedno velik del kmečke mladine izven organizacije. Pač pa je treba jasno povedati, da član Ljudske mladine ne more biti tisti, ki ruši politično enotnost mladine, ki izkorišča demokratičnost v mladinski organizaciji za sovražno delovanje kot eksponent naših razrednih sovražnikov, prav tako ne spada v organizacijo tak mladinec, ki noče hoditi na sestanke, ne plačuje članarine, se slabo obnaša in ne izpolnjuje sklepov organizacije. Ko se borimo za to, da organizacija zajame čim širši krog mladine, pa ne odstopamo od načel, na katerih je Ljudska mladina zgrajena, in od ciljev, ki jih zasleduje. Član Ljudske mladine je lahko samo tisti, ki se aktivno udeležuje življenja svoje organizacije, ki ima pozitiven odnos do bistvenih vprašanj notranje, zunanje in gospodarske politike naše Partije im ki je pripravljen po svojih močeh na svojem delovnem mestu, pri stroju, za plugom, v šolski klopi ali v državnem aparatu boriti se za zmago njene linije. S tem, da se Ljudska mladina bori z* zgraditev socializma, zavestno vzgaja vedno večje število mladine v tistih lastnostih. ki jih vodijo v Članstvo Partije. Zato pa je vzgojni moment v LM važnejši kot drugje.
Partijske organizacije morajo pomagati mladinskim komitejem in aktivom, da se okrepi ideološka diskusija v mladinski organizaciji. Gre za to, da mladini na njej primeren način razlagamo osnovne stvari iz ideološke borbe naše Partije, ki jih mora poznati vsak komunist. Predvsem moramo pomagati mladini, da bo razumela korenine reakcionarne, nadaljnjo rast socializma v svetu zavirajoče vloge ZSSR. Mladini moramo pojasnjevati, v čem so bistvene razlike med socialistično Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Nadalje je treba tolmačiti načela naše zunanje politike, ki daje močan impulz socialističnemu razvoju v svetu, V mladinski organizaciji tudi ni dovolj borbenosti in načelnosti glede osvobajanja mladine izpod vpijva religije in proti poizkusom reakcionarne duhovščine, izkoriščati religiozna čustva mladine za slabitev njenega odnosa do države. Pri delu mladine je prišlo do izraza nerazumevanje osnovnih postavk gospodarske politike naše države, prav tako so bile težave v razumevanju borbe naše Partije in vlade za poglabljanje socialistične demokracije. Mladinski organizaciji je treba pomagati, da pravočasno reagira na vsa važnejša ideološka, politiftna in gospodarska vprašanja, ki jih prinaša naš notranji in mednarodni razvoj, da zavzame svoje stališče ter vpliva na mladino, da bo razumela linijo Partije in si jo zavestno prisvojila.
Nekateri mladinski delavci so pozabili, da tvorijo prav ta vprašanja rdečo nit v delu mladinske organizacije. Zadovoljili so se, da mladina sodeluje v najrazličnejših športnih, telovadnih, kulturno prosvetnih društvih, v klubih tehnike, da hodi na izobraževalne tečaje, izlete, zabave itd., v mnenju, da je glavno aktivizirati mladino na najrazličnejših Dodročiih. Se v naprej bomo »tremeli za
tem, da se bo mladina še bolj množično udeleževala športnega, prosvetnega in zabavnega življenja, toda to ni naš končni cilj (take in večje možnosti ima mladina tudi drugod v svetu), ampak je izhodišče za na« politično-vzgojni vpliv na mladino v socialističnem duhu. Povsod, pa tudi v pevskem zboru, na izletu ali pa v telovadnici prihajajo na dan najrazličnejša politična in vzgojna vprašanja, na katera je treba odgovarjati takoj na mestu in to je naloga članov Ljudske mladine, ne pa čakati na mladinski sestanek, da se stvari pride do dna. Člani Ljudske mladine morajo povsod, kjer delajo ali se zabuvajo, ustvarjati javno mnenje, ki nasprotuje tujim fK>litičnim vplivom, malomeščanskemu pojmovanju morale, neolikanemu vedenju, slabemu odnosu do skupne lastnine itd. Ni pa s tem rečeno, da so uprave društev in klubov samo strokovna vodstva, za vzgojo pa naj skrbi Ljudska mladina. Tako namreč tudi nekateri mislijo. Uprave društev in klubov, v katerih se mladina zbira, so v polni meri odgovorne za vzgojo te mladine, sodelovanje z mladinsko organizacijo pa more samo izboljšati zdravo, vzgojno atmosfero v društvih in klubih.
2. Mladinsko organizacijo moramo bolj vključiti v reševanje gospodarskih problemov, tako v industriji kot na vasi. Gre za to, da široke mladinske množice ne stoje ob strani naših gospodarskih naporov, ampak da sodelujejo pri premagovanju težav, vnašajo v to delo evoj polet in se ob tem same vzgajajo, da reševanje problemov graditve socializma postane sestavni del njihovega življenja. Na IV. plenumu CK KPS je bilo rečeno, da ne smemo gledati na mladino izključno s stališča prostovoljnega dela. Nekatere partijske in mladinske organizacije pa so razumele, da ni več potrebno, da mladina pozna proizvodne probleme svoje tovarne, setvene in odkupne plane na vasi. Odtod je posledica, da so mladinski aktivi na vasi izolirani od splošnih gospodarskih problemov', mladina se ne udeležuje v zadostni meri zborov volivcev, ne pozna dela organov oblasti. Ponekod podcenjuje vrednost kmečkega dela in vidi napredek tudi v manj produktivnem delu v mesiti. Moramo reči, da je mladina na splošno pripravljena pomagati ljudski oblasti in upravnim odborom podjetij pri izpolnjevanju planskih nalog, le da v večini primerov ni nikogar, ki bi sekretariatu aktiva na vasi ali komiteju v tovarni prikazaj gospodarske naloge, da bi potem organizacija mogla politično mobilizirati mladino za njihovo izpopolnjevanje. To je v prvi vrsti naloga partijske organizacije na vasi in v tovarni, ki mora stremeti za tem, da je mladina aktivni del njihovega kolektiva tudi na področju gospodarstva in proizvodnje.
Ta potreba se zlasti kaže v večjih tovarnah in podjetjih, kjer so proizvodna in ekonomska vprašanja precej zamotana. Mladinski komite mora v celoti razumeti najvažnejše težave, ki jih kolektiv premaguje pri izpolnjevanju plana, sicer ne more pravilno usmerjati in organizirati aktivnosti mladine. Mladinske organizacije morajo dobro poznati vse ukrepe delavskega sveta za dvig proizvodnje, jih dosledno izvajati in se boriti proti njihovim kršiteljem. Delo v mladinski organizaciji v tovarni mora biti taiko urejeno, da se bo mladina od mladih nog učila gospodariti, varčevati, varovati socialistično lastnino, boriti se za uspešno izpolnjevanje planskih nalog in dvigati ugled svojega podjetja tudi z lepim, kulturnim obnašanjem in disciplino. Zato naj člani delavskega sveta večkrat pridejo med mladino in ji tolmačijo naloge, ki jih sprejema delavski svet v imenu vsega kolektiva.
3. Vprašanju organizacijske izgradnje Ljudske mladine je treba posvetiti več pozornosti kot doslej. Tu gre predvsem za izpolnjevanje pravil statuta pri sprejemanju novih članov. Z vstopom v organizacijo sprejme mladinec nase gotove obveznosti, zaradi tega jih mora poznati. Nadalje je treba povečati disciplino v organizaciji, uvajati večjo kontrolo nad izpolnjevanjem nailog posameznikov, osnovnih organizacij in komitejev. Boriti se je treba proti pojavom anarhizma, za smotrno in sistematično delo osnovnih organizacij in komitejev, za kompleksno reševanje vseh problemov, ki jih prinaša vsakodnevno življenje mladine.
Partijske organizacije so dolžne voditi računa o tem, kakšni ljudje vodijo mladinsko organizacijo in kako. Mislim, da je v tem času ta stvar najbolj pereča v delu partijskih organizacij na terenu. To vprašanje je tesno povezano z delom mladih Članov Partije v mladinski organizaciji. Običajno se dogaja, da je mladinec, ki postane član Partije ali kandidat, razrešen vseh dolžnosti v mladinski organizaciji. Delo mladih članov Partije v mladinski organizaciji je še posebno velikega pomena za pravilno vzgojo mladine, saj so to najboljši mladinci, starejši po letih, ki bolje poznajo politične in gospodarske probleme in jih bo mladina prav zaradi tega rada volila v svoja vodstva. V tem smislu morajo voditi kontrolo nad svojim mladiip članstvom in mu tudi pomagati. Na primer v Štorah je od 43 mladih članov KP le polovica v Ljudski mladini, a ne pridejo vsi niti na letno kon/erenco aktiva. V tovarni avtomobilov v Mariboru je mladinska organizacija zelo slaba, čeprav je tretjina članov Ljudske mladine v KP in kandidaturi, prav tak« situacija je tudi v jeseniški Železarni, trbo-’e1i*kih revirjih, še slabše je v >Nafti< itd. Partijske organizacije se morajo držati pravila, da je glavna partijska naloga vseh mladih članov Partije in kandidatov, ki imajo za to smisel in veselje, da delajo y mladinski
organizaciji in da za svoje delo odgovarjajo tudi pred Partijo.
Podobna stvar je tudi z okrajnimi komiteji Ljudske mladine. Partijski komiteji morajo odbrati za delo z mladino res dobre, požrtvovalne komuniste, ki bodo s partijskim odnosom vršili vzgojno politično delo med mladino, zlasti še, ko se je profesionalni kader zmanjšal za štiri petine in se bo v perspektivi skoraj popolnoma ukinil. Nadaljnje zmanjšanje in ukinitev profesionalnega kadra je mogoča le pod pogojem, da partijska linija o vzgoji mladine prodre do poslednje osnovne partijske organizacije in da formiramo take okrajne mladinske komiteje, ki bodo po partijskih kvalitetah in socialnem sestavu članov mogli opravljati to odgovorno partijsko nalogo in se ji — razbremenjeni drugih manj važnih nalog
—	jjopolnoma posvetiti. Ker pa so mladinski komiteji sestavljeni iz mladih ljudi, tako po letih kot po partijskem stažu, jim morajo partijska vodstva pri delu sistematično pomagati, predvsem v tem, da bodo mladinci na tekočem v vseh pogledih ideološke diskusije, pvolitičmh, vzgojnih in gospodarskih problemih.
Še na eno stvar ne smemo pozabiti, namreč tega, da je Ljudska mladina rezervoar naše Partije in da se bo večja skrb partijskih organizacij za vzgojo mladine odrazila tudi v večjem prilivu mladih ljudi v Partijo in kandidaturo. Lahko rečemo, da sprejemanje mladine v Partijo ni v pravilne m sorazmerju s političnim razvojem večjega števila mladincev in mladink in njihovem zavednem delu pri graditvi socializma. V Celju okolici je n. pr, 19 osnovnih partijskih organizacij brez mladine, 66 brez mladih kandidatov, v Celju je bil v novembru lanskega leta sprejet v kandidaturo en sam član Ljudske mladine. Podobnih primerov je povsod dovolj, zato morajo partijske organizacije posvetiti večjo skrb sprejemanju mladine v Partijo in kandidaturo, mladinski komiteji in sekretarji aktivov pa jim morajo pri tem delu jx>magat!.
Na koncu bi se dotaknil vprašanja, ki postaja vedno bolj neodložljivo, to je sodelovanje Osvobodilne fronte, organizacije žena. Zveze borcev in sindikatov pri vzgoji mladine, kajti te organizacije zajemajo veliko večino prebivalstva, naše napredne javnosti, ki ji ne more biti tuja skrb za vzgojo mlade generacije. Nešteto je problemov v mladinski organizaciji, ki bi se uspešneje reševali z njihovim sodelovanjem. Naj naštejem samo nekatere: politična predavanja za mladino, organiziranje intenzivnega kulturno prosvetnega dela, zlasti v industrijskih centrih in na naši vasi, pritegovanje mladine k delu organov oblasti in k reševanju go-Sjx>darskih vprašanj, vzgoja ženske mladine, zlasti tiste, ki je prišla iz vasi v mesta in indusfHjske centre; vnašanje duha narodnoosvobodilne borbe in partizanskih tradicij v vzgojo mladine; problemi mladine na šolah, zlasti med vajenci; vprašanje morale in kulturnega vedenja mladine itd. Poudariti pa je treba, da sodelovanje ne sme jemati mladini iniciative ter samostojnosti njene organizacije. Mladina bo hvaležna vsem, ki ji bodo pomagali na njeni poti v življenje. po drugi strani pa bo od tega imela korist naša skupnost, kajti samo pošten. zdrav, kulturno razgledan, svoji domovini in napredku človeštva vdan mladi rod bo mogel obvarovati pridobitve naše ljudske revolucije in jih naprej razvijati.	Hočevar Janez
Beograd, 11. januarja. Davi sta prispela v Beograd lord Prevost G. Murray, predsednik edinburškega festivala, in V. P. Earsman. član odbora edinburškega festivala. Britanska gosta so sprejeli na beograjski po^taiji Ivo Sarajčič, direktor Direkcije za informacije vlade FLRJ, Oskar Danon-predsednik Zveze skladateljev Jugoslavije, Bojan Stih, podpredsednik Komiteja za kinematografijo vlade FT.RJ, Vanda Novosel, načelnica oddelka za zveze z inozemstvom pri Svetu za znanost in kulturo vlade FLRJ, in Ninko Petrovič, predsednik Izvršnega odbora ljudskega odbora v Beogradu-
Gospoda Murrav in Earsman sta prišla v našo državo v zvezi z udeležbo Jugoslavije na letošnjem edinburškem festivalu. Možno je namreč, da bo eden izmed naših baletnih ansamblov izvajal na tem festivalu Hri-stičevo »Ohridsko legendo«.
Funkcionar j« edinburškega festivala se bosia mudila v naši državi okoli dva tedna kot gosta Zveze skladateljev Jugoslavije in bosta v tem času obiskala Zagreb in Ljubljano. Zanimaita se za uspehe, ki so jih dosegli naši narodi na področju kulture in umetnosti. Da bi se seznanila z deli, ki so biila pri nas ušivarjena na tem področju, bosta prisostvovali« baletnim. opernim in dramskim predstavam- poslušala simfonična in druga
V	Ameriki zopet nova akcija za pomoč Jugoslaviji
New York, 10. januarja (Tanjug) Dobrodelna organizacija Christian Rural Overseas Program v Chiongu je začela široko akcijo za pomoč Jugoslaviji. Poslala je svojim članom poziv, naj vsestransko sodelujejo pri zbinanju sredstev za to pomoč. Opozorila jih je na prehranjevalne težave, ki so nastale zaradi lanskoletne »uš« v Jugoslaviji.
Peking, 10. jan. (Tanjug) V poročilu vietnamske časopisne agencije, ki ga prenaša agencija >Nova Kitajska«, je rečeno, da je vietnamska armada v sodelovanju s partizanskimi oddelki in milico uničila neko francosko enoto na odseku Bin Lie-ja, ki leži 20 km severno od Tien Jena.
V	tem poročilu, ki se nanaša na štiridnevno ofenzivo Ho Šj Minhovih sil na severovzhodni in osrednji fronti sever-
Izjava senatorja Tafta
Wasbington, 10. jan. Agencija France Presse poroča, da je ameriški republikanski senator Robert T&ft v govoru, ki ga je imel pred člani nacionalnega novinarskega kluba v Washingtonu, ponovno izjavil, <Ja je proti temu, da se postavljajo ZDA na čelo obrambe Zahodne Evrope. Ko je zavrnil obtožbe, da je »izo-lacionist«, je Taft izjavil, da se strinja e tem, da bi opozorili Sovjetsko zvezo, da se bo znašla v vojni z ZDA, če bo napadla Zahodno Evropo, poudaril pa je, da Atlantski pakt, proti čigar ratifika-oiji je glasoval, ne zavezuje ZDA, da bi morale poslati čete na evropska tla. Ko je ponovil potrebo sodelovanja z evropskimi narodi, posebno z Veliko Britanijo in Francijo, ie deial Taft, da morajo ZDA zagotoviti obrambo Japonske m Formoze, hkrati pa posvetiti vso skrb obrambi afriškegz. kontinenta zaradi ve-lilkih količin urana, ki 60 tam.
Ko je govoril o problemih ameriške notranje politike, se je Taft izjav'1 proti ustanovitvi ameriške armade, ki bj imela
3,500.000	vojakov, ter poudaril, da bi morala Amerika krepiti pomorske in letalske sile, tako da bi njihov akcijski radij zajel vso zemeljsko kroglo. Na koncu je izrazi! pripravljenost za to. da bi ob sodelovanju s predsednikom Trumanom in ameriško vlado pomagal pri sestavi desetletnega načrta za pripravo ZDA pred morebitno vojno, ne da bi bila s tem prizadeta gospodarska struktura države.
dela jugoslovanskih skladateljev ter se udeležila predvajanj naših doku- i memtarnih in umetniških filmov. Poleg tega se bosta sestala tudi s posameznimi voditelji našega kulturnega in politične!« življenja.
Lord Prevost Murrav. župan mesta Edinburgha, drugi po činu županov v \el. Britaniji, je aprila leta 1940 od-prl v Edinburghu raizstavo jugoslovanskih narodnih ročnih del, h katere organiziran ju je mnogo pripomogel g. Earsman. predsednik laburistične stranke za Škotsko, tajnik krajevnega sveta v Edinburghu in član nekaterih vladinih komisij. Gospod Earsman je bil v lanskem januarju gost beograjskega krajevnega sindikalnega sveta.
(Tanjug)
Umrl ie JSvnust Zamparutti, urednik »M?taiuria«. nlasila beneških Slovencev
Minuli petek je v Šempetru Slovenov sredi svojega dela umrl eden izmed usta-. noviteljev glasila beneških Slovencev j »Matajur« in njegov urednik Avgust : 7amnarutti.
Že leta 1941 se je priključil narodno-| osvobodilnemu gibanju in se od takrat neutrudno ter neustrašeno boril za pravice beneških Slovencev. V listu »Matajur« je v beneškem narečju dramil bene-I ške Slovence in jih klical k prebujenju, j V zadnjem času ie pisal zgodovino beneških Slovencev v narečju, vendar je zaradi nenadne smrti to delo ostalo nedokončano. Z njim so beneški Slovenci izgubili svojega narodnega buditelja, pridnega in požrtvovalnega moža, neustrašnega borca za pravice slovenskega naroda v Benečiji.
Smrt Sinclaira Levvisa
Rim, 10. jan. (Tanjug). Znani ameriški pisatelj in metnik Nobelove nagrade za književnost Sinclair l.ewi* je umrl dane« v 66. letu starosti na neki rimski kliniki. Sinclair Levvis je podlegel za srčnim napadom.
nega Vietnama od 26. do 29. decembra lani, je poudarjeno, da sta bila na tem odseku razbita tudi dva bataljona severnoafriških vojakov, ki so prišli na pomoč francoskim enotam, in da sta zavzeti mesti Šo Son in Ke Mo
Na odseku Vin Jena, 40 km severozahodno od Hanoja, je bila deloma razbita neka francoska skupina, dočim so na področju Fuk Jena enote vietnamske armade uničile 10 francoskih postojank. Najvažnejši uničeni francoski utrjeni položaji so Da Fuk, Jen Fu, Tan La, Hu Bang.
V	poročilu je na koncu rečeno, da so Francozi imeli v teh bojih okrog 1000 padlih in ranjenih vojakov in oficirjev ter 700 ujetnikov. Vsi oficirji, ki so bili v utrdbah, so bili ujeti alj ubiti. Francosko orožje, ki so ga Ho Ši Minhove enote zaplenile, zadostuje za oborožitev enega polka.
Priprave za konferenco štirih
Washington, 10. jan. Agencija France Pre6se poroča, da je bil dosežen znaten napredek pri medsebojni diplomatski izmenjavi stališč glede organiziranja sestanka ministrov za zunanje zadev« ZDA, ZSSR, Vebke Britanije in Francije, Na tem sestanku, zn katerega pfav) agencija, da bo morda v kratkem, bi pripravili dnevnj red za konferenco Sveta ministrov za zunanje zadeve. ZDA žele, da bi bil kraj sestanka New York, ker je bil zadnji sestanek v Pariza ZSSR pa bi bilo ljubše, če bi bil sestanek ministrov za zunanje zadeve v Pa. rizu ali v Londonu
Eisenhower v Bruslju
Bruselj, 10. januarja Agencija France Presse poroča, da je general Dvight Ei-senhovver prispel sinoči v Bruselj Eisen-hower ie danes dopoldne obiskal predsednika belgijske vlade in zunanjega ministra Paula Van Zeelanda ter ministra za državno obrambo polkovnika Greefa.
General EisenhoweT se je odpeljal nocoj z letalom v Haag.
Gospodarske težave v Britaniji
London. 10. jan. Dopisnik Tanjuga poroča:
Britansko časopisje na široko piše o gospodarskih težavah, ki so se pojavila v industriji zaradi pomanjkanja nekaterih surovin. »Dailv Express< sodi, da je naj večja težava zaradi pomanjkaoia posebne vrste jekla, ter izraža bojazen, da industrija jekla, ki je do sedaj presegala proizvodni načrt, načrta ne bo mogla izvesti, ker proizvaja nekaj nad .16 milijonov ton jekla. Časopis poudarja, da prav tako primanjkuje navadnega jekla, za katerega pravijo, da ga je zmRnj-kalo na trgu zaradi sedanjega prevelikega povpraševanja
>Daily Express< graja nato dedo ministrstva za preskrbo in pravi, da je ustvarilo zmedo pri razdeljevanju barvanih kovin, cinka in bakra ter da je zaradi tega prizadeta tudi industrija za oboroževanje
1 ridružujoč se izjavam nekaterih Časopisov. ki vale krivdo za pomanjkanje jek .a na britanskega ministra Noela Bak-keria. piše »nalij? Expressc, da je Backer
7<nAI!<L'	73 uvoz premoga iz
ZDA Ke-r^o rabili ladje za prevoz premnoga. ie izgubilo industrija jekla okrog 00.000 ton nujno potrebne železne rude.
Televizija v Britaniji
London, 10 inn. Britanski časopis *Eoonom et« graja načrt BBC (British Broadcasting Corporation) za močno razširitev televizijke mreže v Britaniji. Generalni driekto’ BRC VViHiam Halev je pred kratkim iziavil. Ha bo porabila BBC v treh letih'4.2*0 000 funtov šterlin-gov za razširitev in.rže televizijskih postaj. da bo imelo biilun-ko prebivalstvo 1953. leta 1.5 milijona televizijskih aparatov. lf>M pa se bo	britanskega
prebivalstva posluževalo televizije.
S lem v zvezi pjižje >F.conom:st«, da pomeni določeni načrt razširitve televizijske mreže ne le velikanske stroške, marveč tuli potrošnjo kovin m elektronskih naprav |<i so po'rebn>a za obrpmbo j države, kar bi lahko preprečilo sviJauje • proizvodnje radarskih naprav.
runhclonarii fdinStnrShega festivala t Beogradu
KoorfllnadisM odbori sortal. zavarovanja Imaio vatne naloge v Dorin la varčevanje
Poglabljanje naie socialistične demokratičnosti se izraža zlasti v reorganizaciji naše državne uprave. Poleg oblastvenih organov se v naši državni upravi vedno bolj uveljavljajo sveti državljanov, ki predstavljajo višjo obliko neposrednega sodelovanja ljudstva v posameznih panogah državne uprave. Ti sveti’ ki jih je predvidel že splošni zakon o ljudskih odborih in ki imajo zlasti na področju socialnega skrbstva in zdravstva za 6eboij že precej uspehov, so ob zadnji reorganizaciji doživeli natančnejšo opredelitev in zakonsko utemeljitev in bodo v perspektivi postopnega odmiranja države vršili vedno večjo vlogo v decentralizaciji in demokratizaciji državne uprave.
Pri izvajanju socialnega zavarovanja je nastala zlasti v zrvezi s prenosom izplačilne službe na podjetja in ustanove potreba po tesnem sodelovanju vseh zainteresiranih predstavnikov ljudske oblasti, uprav podjetij in ustanov, zdravstvene službe in sindikatov, z okrajnimi upravami za socialno zavarovanje. Dokler ne bodo ustanovljeni sveti za socialno zavarovanje po Uredbi, ki jo bo izdala zvezna vlada, je na/loga predsednikov svetov za socialno skrbstvo, da poskrbijo za formiranje koordinacijskih odborov pri okrajnih upravah za socialno zavarovanje in pri vseh (večjih) podjetjih.
V	področje koordinacijskih odborov za socialno zavarovanje sipada predvsem reševanje problemov v zvezi z nenormalnim odstotkom bolnikov, izboljšanje zdravstvene službe, higiene, tehnično - zaščitnih naprav, preprečevanje neopravičenih izdatkov za kratkoročne dajatve socialnega zavarovanja, zlasti izdatkov za potne stroške, ki dosegajo milijonske zneske- skratka — borba za dosledno varčevanje.
Koordinacijski odbori morajo izvajati strogo kontrolo nad izdatki socialnega zavarovanja za oskrbnine in potne stroške, ter v določenih primerih predlagati kazenske ukrepe, analizirati vzroke naraščanja potnih stroškov ter iskati načine, s katerimi bi bilo mogoče preprečiti neutemeljene izdatke za potne stroške v posameznih ambulantnih okoliših. Koordinacijski odbori pri podjetjih morajo zainteresirati delavske svete, da na svojih sejah razpravljajo tudi o ukrepih za znižanje izdatkov za kraitko-roon® dajatve socialnega zavarovanja.
Koordinacijske odbore pri svetih ta socialno skrbstvo OLO sestavljajo: predsednik sveta za 6ocialno skrbstvo, poverjenik za delo, predsednik sveta *.a ljudsko zdravstvo, okrajni_ zdravnik, predsednik okrajnega sindikal-Tieg4 sveta, član okrajne kontrolne komisije ter upravnik okrajne uprave za socialno zavarovan je in po potrebi tudi zastopnik podružnice Narodne banke. Pri podjetjih pa sestavljajo koordinacijski odbor:	za-
stopnik upravnega odbora podjetja, direktor podjetja, predsednik komisije za delovne spore, delavski inšpektor, zdravnik obratne ambulante-obratni higieničar in uslužbenec, ki
vrši v podjetju posle socialnega zavarovanja. Koordinacijske odbore pri okrajnih svetih za socialno skrbstvo organizira predsednik tega sveta, pri podjetjih pa upravnik okrajne uprave za socialno zavarovanje. Seje koordinacijskih odborov se morajo vršiti vsaj enkrat mesečno ter je o njih treba sestavljati zapisnik.
Po dosedanjih podatkih so že ustanovljeni k(»ordinaoijski odbori socialnega zavarovanja pri svetih za socialno skrbstvo naslednjih OLO: Ljubljana — RLO I in V, Celje-mesto, Celje-okolica, Gorica, Idrija, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Kranj-okolica, Novo mesto, Radovljica. Šoštanj, Trbovlje, Lendava, Ljutomer, Maribor - mesto, Maribor-okolica, Murska Sobota, Poljčane, Ptuj in Postojna. Izmed vseh podjetij v LR Sloveniji so bili do sedaj ustanovljeni koordinacijski odbori komaj pri 85 podjetjih- Komisije za delovne spore so bile formirane pri 16 okrajnih upravah za socialno zavarovanje. Komisije za delovne spore v podjetjih so bile ustanovljene že v vseh podjetjih na področju okrajev Kranj-mesto, Šoštanj in Murska Sobota, na področju ostalih okrajev pa po dosedanjih nepopolnih podatkih obstajajo te komisije v 217 podjetjih, kar pa je v primeri s celotnim številom podjetij v LR Sloveniji razmeroma še zelo malo. Organizacija tovariške pomoči v večjih podjetjih, ki naj bi nudila pomoč obolelim zavarovancem in istočasno preprečevala izkoriščanje socialnega zavarovanja po nezavednih zavarovancih, doslej razen redkih izjem (elektrarna Fala in papirnica Vevče) — ni uspela skoraj v nobenem podjetju. Stailež bolnikov je ponekod porazno visok, zlasti v nekaterih podjetjih v okrajih: Ljubljana-mesto (do 9.36%)- Celje-mesto (do 15%), Novo mesto (do 18%), Trbovlje (do 13%), pa tudi v mnogih drugih podjetjih ostalih okrajev je več ali manj nad normalo. Temu so deloma krive tudi slabe varnostne in higienske naprave v podjetjih na primer v okrajih Kočevje, Novo mesto in Ljutomer, čemur pa je zopet vzrok brezbrižnost in pasivnost sindikatov.
V	splošnem so koordinacijski odbori pravilno pričeli z delom. Poleg drugega so obravnavali zlasti problem mnogoštevilnih neupravičenih Izostankov od dela. Pri tem pa niso našli dovolj opore pri sindikatih, katerih zastopniki se večinoma ne udeležujejo sej koordinacijskih odborov. Čeprav bi po zamisli zakonodajalca morali biti sindikati glavni nosilci družbenega varstva pravic zavarovancev, do sedaj niso ukrenili še skoraj ničesar proti n-eupravičnemu zadrževanju ali odrekamju dajatev, ki so jih zagrešila podjetja, niti izkoriščanju, ki so ga zagrešili zavarovanci ali podjetja. Sindikati se morajo aktivneje zainteresirati za to delo. Čimprej bo treba poskrbeti za ustanovitev koordinacijskih odborov socialnega zavarovanja pri tistih okrajnih svetih socialnega skrbstva odnosno pri večjih podjetjih, kjer še niso bili organizirani.	J-	F.	D. L
NOVI USPEHI V TEKMOVANJU NA ČAST DESETLETNICI OSVOBODILNE FRONTE
V trboveljskem okraju so med najboljšimi frontne organizacije v Radečah, Dolu pri Hrastniku,11.terena v Trbovljah, Krnici in Zagorju
V trboveljskem okraju so med najboljšimi frontne organizacije v Radečah, Dolu pri Hrastniku, XI. terenu v Trbovljah, Krnici in Zagorju.
V tretjem mesecu tekmovanja v čast 1(X obletnici OF so dosegle najboljše uspehe frontne organizacije v Radečah, v Dolu pri Hrastniku, XI. teren v Trbovljah, vaški odbor OF Krnice in frontovci v Zagorju.
V Radečah se je OF posebno izkazala pri kultumoprosvetnem delu. SKUD Ivan Cankar deluje prav dobro ter pomaga mladinskemu in pionirskemu gledališču.
V	decembru je SKUD uprizorilo dve igri ter priredilo dve akademiji, kjer je sodelovalo telovadno društvo. Uspešno je tudi delo ljudske univerze. Prav lepa je bila prireditev novoletne jelke, h kateri je prispevala lep delež organizacija AFŽ. OF v Radečah prireja z vsemi sekcijami redne sestanke, ki so združeni s političnimi predavanji. V decembru je bilo na novo sprejetih v OF 35 članov, tako da je danes v organizaciji 93% vsega prebivalstva. Frontovci v Radečah so delali v decembru 1360 ur prostovoljno. Volitev v OLO se je udeležilo 93% volilnih upravičencev.
V Trbovljah je v tekmovanju najboljši XI. teren. Odbor in frontovci z veseljem opravljajo svoje dolžnosti. Terenski odbor OF je s člani na terenu v tesnih stikih. Pred volitvami je imel terenski odbor konferenco z aktivisti na terenu, predvolilni sestanek ter dva zbora voliv-
cev. Na vseh sestankih je bila udeležba nad 50-odstotna. Volišče XI. terena je bilo najlepše v Trbovljah, Med tekmovanjem so frontovci delali prostovoljno 1061 ur, in sicer na ekonomiji v Hote-mežu, pri mlečni kuhinji, partijskem domu, pri krasitvi volišč in popravljanju poti. Terenski odbor bo med drugim skrbel za razširitev časopisja, za prireditve na terenu, za študijski krožek in za posipanje cest.
V Dolu pri Hrastniku so med prvimi začeli z izobraževalnim tečajem, ki ga obiskuje 35 ljudi. V decembru so si uredili čitalnico in knjižnico v poslopju kmetijske zadruge. Uspešno dela KUD Cirila Pusta. V decembru je imelo dve prireditvi ter organiziralo novoletno jelko. Odbor OF je poskrbel za obdaritev otrok ter starčkov in socialno ogroženih. Razdelili so darila v skupni vrednosti 20.000 dinarjev. Odbor ima redne sestanke, sodeluje s KLO in pri različnih akcijah.
V Hrastniku tekmuje šest terenskih odborov, društvo Aleš Kapla, alpinistični odsek, planinsko in telovadno društvo in drugi. OF v Hrastniku si je uredila knjižnico in je tudi najboljša pri pobiranju članarine. Terenski odbor OF v steklarni še ni pričel resno delati, ker mu mestni odbor OF v Hrastniku premalo pomaga. V decembru se je začel v Hrastniku radijski amaterski krožek ter
j kuharski tečaj. V okviru tekmovanja je
| SKUD v decembru štirikrat uspešno na-
1 stopil.
V IV. rajonu v Ljubljani uspešno deluje
že nad 50 potrošniških svetov
Tekmovanje na čast 10. obletnici OF je razgibalo domala vse terene. Po 4—5 terenov je združenih v eno skupino in šest takih skupin se sleherni mesec bori za prvo mesto. Najboljši teren posameznih skupin prejme sleherni mesec prehodno diplomo.
Na terenih Vič, Kolizej in v Brdu je ostra borba. Gradijo si svoje kulturne domove in pridno zapisujejo opravljene prostovoljne ure. Tekmovalna komisija je že v tretjič podelila prehodno diplomo frontovcem terena Brdo, ki dosegajo vedno lepše uspehe. Seveda je takih terenskih organizacij še več. Največ uspehov imajo frontovci pri aktivizaciji potrošnikov v potrošniških svetih.
Spočetka med potrošniki ni bilo velikega razumevanja za svete potrošnikov. Gospodinje so se bale sprejemati funkci-
POVEČANA PROIZVODNJA KMETIJSKIH STROJEV V BOSNI
Tovarni kmetijskih strojev v Tuzli in Bosanski Kostajnici ter livarna v T.uzli bodo letos precej povečale proizvodnjo. Po planu bo tovarna v Tuzli letos dala za 20% kmetijskih strojev več kakor lani.
Tovarna v Tuzli proizvaja med drugim pluge >Tuzla<; to vrsto pluga kupujejo tudi v Hrvatski in Makedoniji, ne le v Bosna in Hercegovini. Tovarna izdeluje vevnike, slamoreznice, eejalnike, stiskalnice za seno in letos bodo začeli izdelovati tudi kosilnice.
je. Ko pa so uvidele, da bo njihovo delo le v korist njih samih, je bila udeležba na sestankih vedno večja. Sveti potrošnikov so se množili. Danes imajo razen ene trgovske poslovalnice (na Tržaški 46) že vse trgovine, mlekarne in mesnice svoje svete potrošnikov.
Marsikoga bo zanimalo, kakšne uspehe so dosedaj imeti ti sveti, pa poglejmo kaj pravijo o tem gospodinje.
4.	decembra so čitale v dnevnem časopisju, da bodo v vseh mesnicah prodajali ribe na živilske nakaznice. Na stotine gospodinj je v dobri veri hitelo od ene do druge mesnice, vendaT so bile vse
zaprte. Izgubile so vse dopoldne. V popoldanskih urah je stala dolga vrsta potrošnikov pred mestno ribarnico. Gospodinje so spet čakale po dve do tri ure preden so prišle na vrsto. Zaradi takega razdeljevanja so se potrošniki upravičeno zgražali. Gospodinje, članice sveta potrošnikov iz Rožne doline, so se pritožile na rajonski in mestni ljudski odbor in predlagale, da bi tudi nekaj mesarjev delilo ribe. Predlog so seveda upoštevali in nepotrebno čakanje pred mestno ribarnico je odpadlo.
Pred kratkim so gospodinje opazile krompir v prosti prodaji. Člani sveta potrošnikov s terena Kolezija so se takoj pritožili na rajonsko poverjeništvo za trgovino in preskrbo zakaj se prodaja krompir na prostem trgu, ko še drugi obrok zajamčene preskrbe ni razdeljen. Predlagali so, naj se razlika med cenama regresira podjetju in krompir razdeli kot drugi obrok zajamčene preskrbe.
Rajonsko poverjeništvo je predlog odstopilo svetu za blagovni promet in upajo, da bo v kratkem ugodno rešen.
Na terenu Rožna dolina so potrošniki predlagali, naj odpro še eno mesnico, kar so jim tudi v kratkem ugodili. Tak predlog so stavili tudi potrošniki terena Stan in dom, kjer je že dalj časa zaprta mesnica, ki je bila namenjena za prosto prodajo mesa; pred drugo mesnico pa morajo potrošniki sleherno soboto čakati po več ur, preden pridejo na vrsto. Večina potrošnikov razpravlja na svojih sestankih o tem, naj bi delitev mesa objavili v časopisju že v petek, in ga začeli deliti v petek od 12. ure. Izrazili so tudi željo, da bi bile vsaj nekatere poslovalnice z mesom odprte dvakrat tedensko, in sicer v sredo in soboto. O tem predlogu že razpravljajo na poverjeništvu za preskrbo pri MLO.
Po mlekarnah so sveti potrošnikov že uredili, da je prevoz mleka hitrejši, predlagali delovni čas, ki je zanje najpriklad-nejši in odločajo, da se razdeli višek mleka najpotrebnejšim.
Na svojih sestankih je večina potrošnikov predlagala, naj bi trgovine že v začetku meseca in ves mesec delile vsaj najpotrebnejše artikle zajamčene preskrbe kot so mast, moka in sladkor. Tudi ta želja je bila v tem mesecu potrošnikom izpolnjena.	M.	D.
V Dolenjskih Toplicah so opravili nad 3000 prostovoljnih ur
NOVI ARTIKLI »ELME«, NOVI PRIHRANKI V DEVIZAH
Tako raste naša industrija ... Za Savo pri Črnučah, kjer je spomladi leta 1948 se srna speljevala svoje mladiče in je zajka svoje pustila brez strahu v gnezdu, že dve leti avtomobili odvažajo in dovažajo najrazličnejši material, Elma — nova tovarna elektroinstalacijskega materiala že obratuje.
Ko smo sestavljali petletni plan, smo računali na uvoz drobnega instalacijskega materiala. Toda prav te drobnarije so zahtevale težke milijone v devizah. Za take drobnarije toliko milijonov? Strokovnjaki so sestavili račun, izdelali načrte, dokazali, in glej: posekali so »črnuško džunglo«, pregnali fazane, sme in zajce, i lopatami so zasekali v mehki prod, jeli so graditi, zrastla so nova poslopja — stanovanjske barake, velika restavracija s kuhinjo, delavnica, skladišča, pisarne itd.
»Elma« je nova tovarna, vsota dveh starih obratov: nacionaliziranega podjetja Pirnat in bivše Vovkove Elme. Toda kje daleč zadaj ju je pustila! Produkcija je mnogo večja ter bogat asortiment povsem novih artiklov. Delavci, ki so prišli iz starih obratov, so se med množico novih ljudi iz obrtniških delavnic in iz kmetijstva povsem razgubili. Nastaja nov kader elmovcev. Kako je to važno v novi tovarni, kdo je bil med prvimi, zakaj tovarna uspeva in vsak se prav rad pohvali, da je star član njenega kolektiva in eden njenih prvih graditeljev. Elma je primer značilnosti naše industrije: gradijo ae nova poslopja in objekti, zgrajeni so komaj do tretjine, in že s proizvodnjo začno, in to s proizvodnjo povsem novih predmetov. Kdo bo koga prehitel?
V	Elmi je proizvodnja prehitela graditelje, kajti račun glavnega inženirja in zagotavljanja delavcev povedo, da bi z obstoječimi sredstvi produkcuo dvignili najmanj še za 100%, če bi... Kaj če bi? No, če bi imeli dovolj prostora za stroje Torej nove objekte! Pa je res povsod taka stiska: stroji tesno drug poleg drugega in delavci se skoro v komolce zadevajo. Produkcija je komaj stekla, a objekt je že pretesen, za to so varnostne in sanitarne naprave pomanjkljive in nezadostne.
Tesnoba se v produkciji močno pozna: nepravilna organizacija dela, ker ne morejo pravilno razmestiti strojev, oddelki eo razmeščeni povsod le za silo. Stroji so zneseni iz vseh vetrov, različnih tipov in starosti .Vidiš lahko ladnjo »erijo i*
Prvomajske, pa tudi stroje iz leta 1890 iz Hamburga. Nekaj strojev imajo ceio na nožni pogon. In kljub temu produkcija z vsakim dnem raste in uvajajo vedno nove artikle. Orodjarna je grlo podjetja. Neprecizni stroji in premalo strokovnjakov. Sicer so povsod pridni in požrtvovalni delavci, toda učijo se, preizkušajo, rastejo torej s podjetjem...
Samo dve podjetji sta v Jugoslaviji, ki izdelujeta drobni elektroinstalacijski material: v Zagrebu »Kontakt> in >Elma< na Črnučah. Obe sta enako veliki po kapaciteti, toda izdelujeta različne stvari, ki se med seboj dopolnjujejo. Elma s svojo proizvodnjo krije komaj potrebe Slovenije. Kaj pa ostale republike? Povečati torej produkcijo in razširiti asortiment! Za to parolo ve sleherni elmovec, toda eno je sestaviti prototip, drugo pa zanj organizirati produkcijo. Primer: Sklenili so izdelovati elektična stikala, ki jih v potrošnji tako primanjkuje. Dobro! Ker ni uvoženih surovin, le z domačim materialom. Treba je torej iskati novih poti, preizkusiti najmanjšo stvar. Tri mesece napornega dela tehničnih kadrov in najboljših delavcev. Poizkusi so se obnesli in vse priprave za proizvodnjo končane. Ko je nrva serija končana, ugotovijo, da so stikala slaba. Kaj sedaj? Zopet na novo poizkušanje vsega po vrsti. Ta mesec imajo že v planu prvih pet tisoč električnih stikal. — Kaj, navadna stikala, pa tak direndaj? Se litostrojci za turbino 35 ton ne počno takega hrupa.
—	Oprosti, tovariš, si že kdaj pogledal ustroj stikala? Le poglej, koliko dela, torej koliko rok mora sodelovati in naj-
različnejših strojev. Cesto so majhne stvari težje kakor velike.
Tako v Elmi izdelujejo že nad 40 različnih artiklov. Vrednost lanske proizvodnje je znašala čez 40 milijonov din. Koliko ton drobnarije je moralo biti! Najrazličnejši inštalacijski materiali, transformatorji, likalniki, izolacijski materiali, oljni trakovi, oljni papirji, oljna platna, izolirne cevi, varilni aparati in poleg tega še čez 35 ton bakelitne galanterije.
V	bakelitu so pravi mojstri, osnovali pa so še tudi svojo keramično delavnico in se tako osamosvojili.
Poleg Elme stoji nov objekt bodoče tovarne »Tela«, ki naj bi izdelovala električne aparate. Graditi so jo pomagali tudi elmovci. Ta objekt je skončan in Elma ga gleda s poželjivimi očmi. Kaj ko bi bil naš? Tudi njih proizvodnjo bi prevzeli: vseh vrst električne aparate. Prav gotovo bi. Če bi imeli ta objekt, bi našo sedanjo produkcijo tako organizirali, dia bi jo dvignili za 100%. Dajte nam torej ta objekt! Tako šušljajo med seboj, javno se ne upajo, da bi jih ne obsodili ekspanzivnosti. Toda, kaj morejo elmovci, če je njih produkcija tako narasla, da so sedanji prostori premajhni!
Kako se bo končalo, bo prinesel čas. Eno pa je že danes jasno. Elini, ki je pokazala že svoje uspehe, je treba nuditi pogoje, da se razvije v lepo industrijsko podjetje, ne dopustiti, da ostane na sredi poti, kajti njena produkcija je za široko potrošnjo zelo važna, v zveznem merilu pa prihrani lepe milijone v devizah.
Jak
Pred dnevi so frontovci Dolenjskih toplic z veseljem in ponosom pozdravili sekretarja okrajnega odbora OF, ki jim je na množičnem sestanku izročil okrajno prehodno zastavico Fronte. Za december so si jo priborili Topličani, ki so postali v zadnjih mesecih preteklega leta vadno bolj delavni.
Na 10. obletnico ustanovitve OF se člani OF v Dolenjskih toplicah vneto pripravljajo. O tem govori že njihov dobro sestavljen tekmovalni načrt, vendar pa v Toplicah niso ostali le pri načrtu.
V	okviru šestmesečnega tekmovanja je osnovna frontna organizacija v Dolenjskih toplicah opravila s svojimi člani že 3012 prostovoljnih ur; od teh nad 1800 pri dograjevanju zadružnega doma, ki ga bodo v prihodnjih dneh izročili svojemu namenu. Pomagali so na zadružni ekonomiji, v obdelovalni zadrugi v Poljanah in drugje. Organizirali so ljudsko univerzo in izobraževalni tečaj, tedensko pa se zbirajo na študijskih sestankih. Poleg tega so ustanovili pevski zbor, tako. da je postalo v zimskih večerih v Toplicah že kar zelo živahno. Frontni odbor redno dela, člani OF pa zbirajo tudi gradivo iz NOB za dolenjski muzej.
Ko jim je sekretar OOOF prebral, za kaj jih je okrajno vodstvo izbralo za zmagovalce v	decembru,	so	zbrani	frontovci našteli	sekretarju	še	marsikatero
delo, ki doslej ni bilo zapisano, vendar pa so ga že opravili.
»Torej smo priznanje še toliko bolj zaslužili 1« so se upravičeno veselili frontovci ter sprejeli lepo zastavico, ki so si jo prejšnji mesec priborili v Brezovici. Kmalu jo bodo postavili	v	frontni	kotiček v novem	zadružnem	domu, ki	bo v
ponos topliški partizanski dolini. Njihov uspeh in živahna delavnost pa sta hkrati lahko tudi zgled ostalim krajevnim upravam za gradnjo zadružnih domov, kako se je treba pripravljati na 10. obletnico ustanovitve OF.	—k
V	sežanskem okraju sodeluje 500 frontovcev pri pogozdovanju Krasa
V	vaseh Škofije in Zavrlek v sežanskem okraju pomagajo frontovci KLO pri gospodarskih nalogah, predvsem pa skrbijo, da je pravočasno izpolnjen odkup in plačani davki. Popravila vaških poti se je udeležilo 53 frontovcev, ki so navozili 300 kub. m gramoza in opravili 600 prostovoljnih ur. Zdaj v zimskem času so osnovali izobraževalni tečaj, ki je prav dobro obiskan.
Frontovci Komna v tem tekmovanju popravljajo stavbo za mlin, nasipavajo ceste in pogozdujejo Kras. Pri pogozdovanju se je posebno izkazala mladina nižje gimnazije. Skupaj so v prvih mesecih tekmovanja opravili nad 2500 prostovoljnih ur.
Tudi v drugih vaseh frontovci med seboj tekmujejo pri komunalnih delih. Na Gorianskem so pokrili dom in očistili 1000 m kanala. V vseh vaseh •pomagajo tudi šolam pri preskrbi drv in drugih gospodarskih problemih. V Naklem "so popravili vodnjak in v šoli uredili lep oder.
Veliko razumevanje so frontovci pokazali pri pogozdovanju Krasa. V vsem okraju je pri tem delu zaposlenih 500 frontovcev Največ jih je prišlo iz KLO Morož in Materije.	M.	V.
Žlindra fe poslala pomciMa surovina
Objekt Elme za Savo pri Črnučah. Komaj tretjino so končali z gradbenimi deli, pa že eno leto teče proizvodnja
Ob železarnah se leto za letom kopiči na tisoče in tisoče ton žlindre. Ponekod so se industrijski obrati dobesedno začeli dušiti v žlindri. Marsikje je vedno večje povpraševanje, kako bi odpravili težave, ki nastajajo zaradi kopičenja stranskega »izdelka« pri predelavi rude v plavžih. Odvažanje žlindre terja precej velike stroške, blizu železarne pa navadno ni primernega večjega prostora za odlaganje nezaželenih odpadkov. Samo v Zenici so doslej na leto zametovali okrog 200 ton žlindre. Ko bo tam začel obratovati največji plavž v državi, bo žlindre še mnogo več.
V	naši državi je raziskovanje in predelovanje žlindre kot surovine šele v začetnem razvoju. Nekaj lepih uspehov so dosegli na Jesenicah, kjer so žlindro začeli uporabljati za tako imenovano žlin-drino volno. Zdaj napovedujejo, da bo sarajevsko podjetje za raziskovanje stavbnega gradiva letos raziskalo okrog 15 vret materiala, med njim predvsem žlindro.
Številni strokovnjaki so že ugotovili veliko gospodarsko vrednost žlindre, predvsem za proizvodnjo cementa. Ze leta 1862 so ugotovili hidravlične lastnosti žlindre, to se pravi, da se pomešana z vodo na zraku ali v vodi strdi kakor poitlandcement. Toda za predela-
vo žlindre v cement ali v vezivo je potreben primeren tehnološki proce6. Dandanes proizvajajo žlindrin cement tako, da zmeljejo mešanico 70% žlindre in pri-bliž no 30% apna z majhnim dodatkom surovega mavca. Vrste žlindranega cementa so dandanes že precej razširjene. Kakovosten je zlasti cement, ki ga pridobivajo taiko, da pomešajo žlindro z zmletim portlandskim klinkerjem v razmerju 85:15. Takšen cement je odpornejši proti kemikalijam in med časom strjevanja (»ko veže«) ne razvija toliko toplote kakor portlandcement. Zato ga uporabljajo zlasti pri zgradbah, kjer so potrebne velike gmote betona, n. pr. pri rečnih pregradah za vodne elektrarne. Podoben cement smo pri nas uporabljali za betoniranje pregrade v Mostahi pri Žirovnici. Cement je izdelovala cementarna v Anhovem
Iz žlindre je možno pridobiti še druge posebne vrste cementa z zelo dobrimi lastnostmi. Iz mešanice granulirane žlindre, surovega mavca in z dodatkom klinkerja portlanskega cementa izdeluje
proti morski vodi odporen cement. _________
Takšne vrste cementa potrebujejo za pristaniška dela in utrjevanje morske obale.
V	na_ši državi so pogoji, da 6e razvije tudr industrija predelave žlindre, zlasti proizvodnja posebnih vrst žlindrinega cementa To pričakovanje upravičujejo tudi dosedanji uspehi uporabe žlindre kjot pomembne surovine.
Le z dosledno izterjavo zaostankov bo preskrba v prihodnje redna
Kjer koli obstajajo zaostanki, naj bodo kakršni koli že, nikjer niso razveseljiva stvar. &e bolj pa to velja za zaostanke obveznih oddaj, ki onemogočajo in ovirajo točno in redno preskrbo potrošnikov v zajamčeni preskrbi. Če torej potrošniki niso lani redno prejemali vseh količin masti, vemo, da so to povzročili tisti kmetje, ki masti niso pravočasno oddali, ki torej niso pravočasno izpolnili obvezne oddaje. Čeprav je trenutno situacija s maščobami rešena, ni rečeno, da sploh ni zaostankarjev v oddaji masti.
Dandanes so naše gostilne še dokaj dobro založene z vinom. Toda če bomo dopustili, da kmetje, ki so pridelali dovolj vina, a ga še niso oddali, kolikor bi ga morali po odločbi o obvezni oddaji, še nadalje z njim špekulirajo, ga prodajajo po svojih zidanicah in domovih celo priložnostnim »gostom* na litre (kar daje videz gostilne, čeprav nimajo obrtnega dovoljenja!), bo prej ali slej tudi naše gostinsko omrežje slabše založeno z njim. V zvezi s tem pa je tudi vprašanje cen za vino. Kajti razumljivo nam mora biti, da je vzrok delnega zaostanka pri vinu tudi špekulantska tendenca nekaterih pridelovalcev, ki računajo, da bodo spomladi cene vinu »verjetno* višje.
Čeprav je sezona za odkup krompirja že davno mimo, niso še vsi potrošniki v Sloveniji prejeli vseh določenih količin krompirja, niso prejeli vsega obroka. Toda lahko bi ga, če bi bil odkup krompirja v preteklih mesecih stoodstoten.
V	nekaterih okrajih pa razen lega tudi še niso oddali določenih količin krompirja za potrebe naše vojske, še vedno plana odkupa krompirja niso dosegli v radgonskem in grosupeljskem okraju. Ne gre pa samo za izterjavo osnovnih pridelkov, ki so neposredno v zvezi z zajamčeno preskrbo, temveč prav za vse.
V	naslednjih dnevih bodo morali začeti po okrajih s temeljito in dosledno izterjavo zaostankov, zato da nam ne bodo prav ti zaostanki v bodočih mesecih nagajali pri izpolnjevanju odkupnega plana.
Zelo veliki so zaostanki v odkupu vina. V republiškem merilu je v obveznem odkupu vina še 46,5% zaostankov, v prostem odkupu pa 48,5%. Da izpolnimo to vrzel, bodo morali ta mesec pošteno poprijeti zlasti odkupovalci v okrajih Črnomelj, Trebnje, Novo mesto. Radgona, Lendava in Krško (kjer so izpolnili komaj 11 % plana obveznega odkupa vina).
Tudi z belimi žiti so ponekod še v zaostanku. Če kje pridelovalci belih žit res nimajo, lahko oddajo namesto njih koruzo, vendar v pravilnem razmerju. Podobno je s fižolom, katerega ponekod lahko nadomestijo z ajdo ali koruzo.
Da bomo prišli tudi z odkupom mleka na čisto, je nujno treba pregledati dejanski položaj (evenl. pogin krav mlekaric ali bolezen), zaradi česar nekateri niso oddali vseh količin mleka, ter ure7 diti tako, da se neoddano mleko nadomesti z maščobami
Na zadnji konferenci so bili okrajni poverjeniki za državne nabave zaradi številnih zaostankov obvezne oddaje ostro grajani. Ne samo zaradi tega, ker so ponekod opravljali odkupne naloge precej malomarno in površno ter brez politične vsebine (kar končno kaže tudi na neupravičeno popuščanje pri obveznih oddajah, zlasti proti špekulantskim kmetom, ki so navadno največji zaostankar-ji), temveč tudi zato, ker so prav številni zaostanki obveznih oddaj glavni vzrok neredne zajamčene preskrbe. Odveč je sicer znova omenjati razne težkoče in napake pri odkupih, vendar je ena izmed najtežjih pomanjkljivosti tudi dokaj slabo prizadevanje okrajnih poverjeništev za državne nabave, a tudi izvršnih odborov pri dosledni in zakoniti izterjavi zaostankov. Čeprav so na zadnji konferenci nekatera okrajna poverjeništva za državne nabave bila deležna zaslužene pozornosti za delo v lanskem letu, vendar dodeljena kolesa niso predvsem osebno ali kolektivno priznanje, temveč so jih prejeli kot tehnični pripomoček, da bodo letos laže obiskovali teren za uspešnejše izpolnjevanje odkupnih nalog. To pa ne velja samo za ptujski okraj, kjer prav tako v preteklem letu niso najbolje izpolnjevali odkupnih nalog, temveč za prav vsa okrajna -poverjeništva za državne nabave, če pa že dajemo priznanje okrajnim poverjeništvom za državne nabave (v kakršni koli obliki že), moramo vendar imeti vselej pred očmi glavno nalogo: kako bi našim delovnim ljudem v industrijskih središčih in v mestih izboljšali zajamčeno preskrbo.
Če bomo zaostanke obveznih oddaj povsod dosledno in časovno izterjali ter prišli na čisto, lahko rečemo, da bodo tudi tekoči odkupi uspešnejši, s tem pa bo v tem letu preskrba boljša in red-nejša, kol je bila lani.
Drobec iz dela delavskega sveta Mariborske tekstilne tovarne
Ce ie hrillka zdrava
Naš drobec ali zgodba, če jo tako lahko imenujemo, ima svoj začetek v koncu lanskega leta, v ča6u, ko se je v Mariborski tekstilni tovarni najmočneje razplamtela borba za izpolnitev letnega plana. Misli in dejanja vseh — delavskega sveta, upravnega vodstva, partijske in sindikalne organizacije so bile osredotočene na enem samem vprašanju: ali bodo predilnice nadoknadile čas, ki so ga precej izgubile zaradi čakanja na material.
Ta stiska ni bila nekaj novega za delavce, zato ni bilo treba veliko besedi in prepričevanja v oddelkih, izmenah in brigadah, naj bi delali ob nedeljah. Delavci so prihajali na delo kot en mož. Samo v predilnici II, nekaj ni bilo v redu. Tridesetega novembra je v izmeni, ki jo je vodila brigada Drajzibnerjeve, prišlo na delo samo osem, namesto 56 delavk.
Nedolgo zatem je zasedal delavski svet. In beseda je bila tudi o predilnici II. Kritika je bila hudo ostra. Tako ostra, da je nadmojster Petelinšek, ki predstavlja predilnico II. v delavskem svetu, pozneje potožil tovarišu: »Zdelo se mi je, kot da sedim na zatožni klopi.« No, tovariš Petelinšek je vedel, kaj in
kako. Sklical je svoje ljudi in jim povedal, kako so se osramotili in kaj sodi delavski svet o njih.
Kritika je bila na mestu in plodna.
V nedeljo, takoj zatem, se je zgodilo nekaj povsem nepričakovanega, nekaj, na kar ni računal niti največji optimist. Na delo je prišla celotna izmena do zadnje predice in čistilke. Še več. Ljudje so delali vso nedeljo, noč in dan in vse dopoldne v ponedeljek do 1 ure popoldne. Plan so rešili in po količini ga je tovarna izpolnila že 29. decembra.
In brigada Angele Drajzibnerjeve? Pred dnevi je bila na prvem mestu pre-dllniških brigad v tekmovanju na čast 10. obletnice OF in se je uvrstila celo med najboljše brigade v Sloveniji.
To je samo drobec iz dela delavskega sveta MMT, pa vendar veliko pove. Pove, kako ustvarjalna je pobuda delavskih svetov, kakšni so uspehi, kadar vprašanja proizvodnje in delavcev ne rešuje birokracija.
V DALMACIJI BODO ELEKTRI-
FICIRALI 69 KRAJEV
Podjetje »Svijetlo« iz Splita bo letos v Dalmaciji elektrificiralo 69 krajev. To pomeni, da bo samo v letu 1951 v Dalmaciji elektrificiranih toliko krajev, kolikor so jih elektrificirali v 23 letih stare Jugoslavije.
IZOBRAŽEVALNI TEČAJ JIM JE USPEL
Posavski hribi so na gosto posejani z vasicami. Po tri, štiri hiše čepijo na pobočju ali vrhu hriba in skozi gozdiče in grmičevje mežikajo proti svojim sosedam. V dolino Save njihov pogled že ne prodre.
Boltija je eno od teh drobnih naselij. Pred nedavnim sem bila tam zaradi izobraževalnega tečaja.
»Smolo imate.« je pričel Kovač, sekretar vaškega OF-odbora, ki ima od oktobra tudi skrb za izobraževalni tečaj na svojih ramah, »danes je tečaj odpadel. Upravitelj s Save in njegova žena nista mogla priti, Novoletna jelka je pred vratmi, pa sta zadržana.«
Kovačeva »hiša« — večja kmečka soba — je sedaj čudno opremljena. Namesto vsega drugega pohištva stoje tam kar štiri mize- »Ob torkih in četrtkih prinesemo še stole in tablo, pa imamo učilnico. Kadar sedi tukaj 15 mladih deklet in še nekaj odraslih, je vse bolj prijazno,« se je hitel gospodar opravičevati.
I mi je tako. Že oktobra smo si belili glavo, kako bi tečaj izpeljali. Zaradi ; prostorov nismo bili v skrbeh. Pla-| ninškova in jaz sva jih bila priprav-i ljena zastonj odstopiti. Bolj nam je j šlo za nohte, kako dobiti ljudi, ki bi j učili. Odločili smo se, naj bi se de-| kleta vsak dan vadile v gospodinjstvu,
I	dvakrat na teden pa bi imeli splošnoizobraževalne in gospodarske razgovore in to popoldne, da bi prišle lahko tudi gospodinje in možje zraven.«
Šiviljo iz sosednje va$i so takoj pridobili. Težje je bilo za kuharico-Planinškova je vrtala na vseh straneh j in končno so jo dobili iz Kamnika. Trdijo, da so dobro zadeli. Na Po-novičih, na državnem posestvu kamor so se obrnili za gospodarske strokovnjake, so naleteli na razumevanje ! pa tudi pri savskih učiteljih, j Na AFZ-sestainku je Planinškova
i	povedala novico o gospodinjskem te-. čaju. Ni pa pozabila povabiti tudi žena in po njih može h gospodarskim
I	in splošno izobraževalnim uram. Ze
Izobraževalni tečaj v Boltiji nad Litijo, Dekleta pri šivanju
»Kdo vas je-navdušil za tečaj? Saj tu v okolici in v dolini ni nobenega za dober zgled.«
»Planinškova, sekretarka AFZ, se je potegovala za dekleta, češ da jih je treba naučiti gospodinjiti. Moral sem ji dati prav. Pri nas na kmetih bi lahko marsikaj dobrega pojedli, če bi znali pripraviti. Seveda ni mislila samo na kuho. Naša dekleta navadno končajo dvorazrednice, potem pa gredo knjige v kot in še tisto. kaT se v šoli naučijo, kmalu pozabijo. Pa to ne velja samo za dekleta, z nami vse-
VARSTVO KULTURNIH SPOMENIKOV V ŠIBENIKU
Mestna posvetovalnica v Šibeniku, ena najlepših renesančnih zgradb na Primorju, ki je bila med vojno do temeljev porušena, se sedaj obnavlja na podlagi delov, preostalih po bombardiranju in predvojnih posnetkih. Obnovljeno je že pritličje tega poslopja. Postavljeni so tudi že kamniti stebri in oboki ter izdelani umetniški fragmenti, ki so bili popolnoma poškodovani- Obnova mestne posvetovalnice v Šibeniku bo končana prihodnje leto. Restavraterska dela so bila izvedena tudi na šibeniški katedrali, ki jo je zgradil mojster Juraj Dallmatinac ter je edinstveno remek-delo cvetoče gotike.
Nove knjige in revije
Slovenski knjižni trg. Stav. 11/12. — leto III. Izdaja za slovenske založbe Državna založba Slovenije v Ljubljani.
Gradišnik Janez:	Hrastov log. Igra v
štirih dejanjih — Mladi oder 16. »Mladinska knjiga« v Ljubljani 1956. Strani 70.
Godina Ferdo: Ptice selivke. Zgodbo. Ilustriral Evgen Sajovic. »Mladinska knjiga« v Ljubljani 1950. Strani 74.
V tolminskem okraju je ljudskoprosvetno delo zelo razgibano
Na okrajni skupščini Ljudske prosvete tolminskega okraja se je zbralo 126 delegatov in gostov. Od 94 voljenih delegatov so bili le 4 neupravičeno odsotni. Poleg ljudskoprosvetnih delavcev se je skupščine udeležil tudi sekretar OK KPS Tolmin, sekretar Okrajnega odbora OF, predsednik okrajnega izvršnega ljudskega odbora, zastopnik JA itd.
Razgibanost skupščine je pokazala, da je ljudskoprosvetna dejavnost velika. V okraju je 24 raznih ljudskoprosvetnih društev, ki so vsa delavna, razen društva v Grahovem, kjer leži največ krivde na nedelavnem upravnem odboru, dočim je SKUD v Luciji ob Soči eno izmed naj-agilnejših, saj si je društvo uredilo celo lepo dvorano. Dobra društva so še v Idrijskem, Smasti, Zagi itd. Knjižnice so najboljše v Hudi Južini, Kal-Koritnici in okrajna knjižnica, ki je v zadnjem letu znatno napredovala in ima že 2031 bralcev, ki so si izposodili nad 6000 knjig. V vasi Livek pa so tako malomarni, da niso prišli na okraj niti po knjige, ki jim jih je poklonil okrajni odbor LP.
Delegati so na skupščini pripovedovali, kako veliko je zanimanje za izobraževalne tečaje. Najboljši tečaj je v Smasti, kjer prihaja na tečaj 31 mladincev dvakrat na teden po 3 ure. Tečaj vodi z uspehom tov. Ljudmila Bakovnik, ki je skupno s tečajniki sestavila zelo zanimiv učni program Dobri tečaji so še v Slapu, Kobaridu in Žagi.
Ljudska univerza je imela v zadnjem Času 18 predavani, v lanski sezoni pa 46, na katerih je predavalo 12 domačih in 3 tuji predavatelii. Predavanja so zelo različna: od praktičnih predavanj iz kme-
tijstva, do predavanj o Gregorčiču, Cankarju in drugih slovenskih pisateljih, za katere je veliko zanimanje. Delegatka iz Žabč je povedala, da je v njihovi vasi le 32 hišnih številk, na predavanje ljudske univerze pa prihaja vedno od 35 do 40 ljudi. Svoje poročilo je zaključila: »Naši ljudje si želijo znanja, prosimo vas, da redno prihajate med nas.« V tej vasi v zadnjem času najmlajši — šolarji
—	zahtevajo, da se uredi knjižnica.
V	zadnji sezoni so igrali v okraju 47 različnih iger in imeli 118 predstav. V splošnem ugotavljajo, da je izbor dram-j skih del mnogo boljši kot prejšnje leto, I boriti pa se morajo z raznimi težkočami, j kakor je pomanjkanje dvoran itd.
I	Od zborov so najagilnejši v Sv. Lu-
i ciji, Volči, Lomu, Kobaridu, dočim zbo-j ra pri SKUD v Tolminu ni. Glasbeno j šolo pri SKUD v Tolminu pa redno po-| seča 30 gojencev. Za šolo se jih je pri-: javilo okoli 50, pa niso mogli vseh spre-| jeti.
|	V Bovcu je	veliko zanimanje za vo-
i kalno glasbo in dramatiko, nikakor pa ne morejo v pevski zbor pritegniti mladine. Pritožujejo se, da je mladina neresna, da ima zanimanje samo za ples in da nekatera	podjetja prirejajo plese
zaradi »dosega gotovinskega plana«.
I	Zelo delavna	je MKUD na učiteljišču
! v Tolminu. V splošnem je opaziti, da se 1 prosvetni delavci na centru okraja zavedajo svojega kulturnega poslanstva in da nudijo precej pomoči okrajnemu odboru Ljudske prosvete. Posebno skrb posvečajo tudi učiteljišču, saj vedo, da ustvarjajo bodoči Ijudskoprosvetni kader
za našo vas. MKUD učiteljišča je poleg drugih prireditev dalo 8 koncertov v centru in na podeželju.
Delegati iz vseh delov tolminskega okraja so diskutirali tehtno in iznašali razne probleme. V splošnem ni bilo tarnanja po raznem materialu, ki ga pri amaterskem delu primanjkuje. Povedali so tudi, kako ponekod požrtvovalni člani društev zbirajo točke in bone za opremo odrov. Če se n. pr. vpišeš v fizkul-turno ali mladinsko organizacijo, imaš razne ugodnosti: dobiš kroj, opremo, čevlje itd. »Pri prosveti ne zahtevamo za posameznike, pač pa za opremo naših vaških odrov, zato razdelitev raznih rekvizitov ni najboljša,« so dejali. V tolminskem okraju obstaja le eno aktivno nogometno društvo in je bilo za okraj nakazanih 300 parov hlač in bluz!
Zelo živahna je bila diskusija okoli proračuna okrajnega odbora LP. Ob tehtnem preudarjanju se je videlo, da bo treba iznajdljivo iskati virov za kritje velikih finančnih potreb. — Predsednik skupščine okrajnega liudskega odbora j* delegatom obljubil Vso pomoč od strani ljudske oblasti. Z nazornimi številkami je pokazal, kako veliki so izdatki za prosvetne namene (22 milijonov na okraj) in kako majhen je dohodek od davščin. Tako pomoč kulturi more nuditi res samo prava ljudska oblast v deželi, ki gradi socialistično družbo.
V	splošnem je dokazala okrajna skupščina v Tolminu velik korak naprej na področju ljudske prosvete, ker je tudi porok, da bo delo v bodoče še bolj napredovalo, saj. se primorsko ljudstvo hoče izobraževati in kulturno dvigati. O. S.
po treh dneh se je prijavilo v tečaj tolilg-o deklet, — liiz treh krajevnih odborov so prišle — da niso nobene več sprejeli. Zanimanje za splošno izobraževanje in gospodarski pouk pa je biilo bolj klavrno.
Že drugega novembra so s tečajem začeli; na okraju dolgo še vedeli niso za to. Vsako dopoldne kuhajo, popoldne krojijo in šivajo, zvečer pa predejo, kvačkajo — ali, če je treba, se učijo. Ker imajo dekleta tudi tri do štiri ure do doma, jih stanuje še6t kar v Boltiji: dve pri Kovačevih, štiri pri Plandnškovih. Kar zastonj jih imajo pri sebi in celo če dekleta kaj od doma prinesejo zanje, nočejo sprejeti.
Ob torkih in četrtkih popoldne je tečaj tudi za odrasle. Razen aktivistov pa le redki delajo dekletom družbo, Igo 'jih strokovnjaki iz Po-novič seznanjajo z mlekarstvom, sirarstvom, perutninarstvom in živinorejo ali ko jih Koavč uči o sadjarstvu in vrtnarstvu, o čemer marsikaj ve. Nič bolje ni ob četrtkih, ko prideta šolski upravitelj s Save, Prestor in njegova žena, ki razpravljata z njimi o zadružništvu.
»Saj imata vendar pouk.« sem pripomnila Kovačevemu pripovedovanju-
»Res je. Za upravitelja ni tako hudo, ker uči dopoldne. Težje je za njegovo ženo, lai naravnost iz razreda prihaja k nam.
Za hip sva oba obmolknila. Zakaj tudi Kovač — ne vem, jaz pa sem imela v mislih blatno pot, kjer se ti
noga do gležnjev vdira v razmočeno ilovico. Ponoči pa še celo ne moreš gledati kam stopiš.
Medtem je prišla še Planinškova, suhljata žena, kakšnih štiridesetih let. Poslali so ponjo zaradi mene, zato sem se ji opravičila: »Kaj bi to, saj bi vseeno prišla. Vsak večer imamo pri Kovaču majhno sejo. Še predsednik OF-odbora prihaja. Pogosto 6e pri tečaju kaj zatakne, pa se pogovorimo. da stvar ne obtiči.«
»Verjetno imate težave zaradi živil in blaga?« sem hotela vedeti. »Tudi te pridejo, ker vse ta dekleta od doma ne morejo prinesti. Vendar pa še kar gre. Posebno za blago nismo nikoli v zadregi- če dekletom zmanjka svojega blaga, ga dobijo od drugih. Zenske nam zaupajo. Kar prine-sejo. je hitro sešito, pa niti ne slabo.
—	Zaradi igre smo pa imeli zadnje čase večje skrbi.«
»'Pripravljate igro?«
»Saj smo že za Božič v Vačah igrali,« je pojasnil Kovač, »Za denar nam gre. Čeprav vsi, ki hodijo iz doline k nam učit, pravijo, da ne marajo plačila, bi jim radi dali vsaj majhno nagrado, pa smo se odločili za to. Zvečer po tečaju so dekleta vadila.«
»9n, jih je pa učil,« je dodala Planinškova in pokazala na Kovača. »Ko so prvič nastopile z »Jurčki« ,se je kar trlo ljudi, in kako so bili'zadovoljni! Seveda, za Ljubljano naša dekleta res &e niso, pa tudi igra ni za. tja, za nas je pa kar dobro. V nedeljo bodo igro v Vačah ponovile, niso jim dali miru. dokler niso pristale na to. Sedaj jih vabijo pa še v Savo.«
»Bo kaj dobička,«
Smeje mi je Kovač odgovoril: »šest tisočakov imamo že od prve predstave . Vse nam res ne bo ostalo, ker moramo plačati dvorano im šminke, drugo pa nas nič ne stane. Za obleke nas je pošteno skrbelo: enajst japonk nastopa v veseloigri. V Ljubljani smo zastonj prosili za kostume. Ni kazalo drugega, kakor da gredo dekleta po hišah, kjer dobivajo aimerikanske pakete im prosijo za blesteče halje. Kar kmalu so jih zbrale. Cesarica je bila na odru tako lepa, da je vse strmelo vanjo, še mi, ki smo igro pripravljali. Kulise, v kolikor jih na Vačah niso imeli, smo pa z zavesami nadomestili.« Po kratkem molku je Košir zaključil: »Če igro štirikrat ponovimo, nas ne bo sram, ko se bomo zahvalili do-lincem za njihov trud.«
»Kako se pa dekleta počutijo, ko ste jih tako vpregli?«
»Malo počakajte-« mi je odgovorila Planinškova, »saj pridejo sem. Zaradi igre se moramo pogovoriti, pa jih vprašajte.« In res so kmalu prišle. 5 pl el a sem jiih v razgovor in med drugim tudi vprašala, kako so zado-voljne v tečaju. Živahno, okroglolično dekle je v imenu vseh odgovorilo: »Žal nam je, da bo že konec tečaja.« Bolj, kakor njenim besedam, som verjela izra.zu, ki ga včrta v obraze le zadovoljstvo.
*
Prejšnjo nedeljo so tečaj v Boltiji zaključili. Mislili so že do Novega leta končati, pa so zavlekli še za en teden, nekaj zaradi učenja, izpite so imeli, nekaj pa nemara zaradi igre in denarja. Za zaključek so povabili tudi starše tečajnic na pojedino in na razstavo, ki so jo pripravile njihove hčere.
Seda j ko so videli uspehe Bol ti j-cev. so se začeli tudi drugod zanimati za tečaj- S Svete gore so že prišli vprašat na Boltijo, kam se je treba obrniti, da bi tečaj začeli-.. Tudi v Savi. Litiji in Vačah se jih loteva navdušenje.
STALIVA RAZSTAVA V MODERNI GALERIJI
j 3$j|rm * ¥
Rihard Jakopič: Družina,
ena Izmed številnih študij za fresko v veži mestne hiše na Ahacljovi cesti.
v
Čeprav prištevamo Moderno galerijo med naše najmlajše kulturne institucije, je v svojih prostorih priredila že celo vrsto priložnostnih ter zlasti retrospektivnih razstav naših sodobnih upodabljajočih umetnikov. Vendar pa do sedaj svoje glavne naloge, to je postavitev stalne galerijske zbirke, zaradi tehničnih težkoč ni mogla uresničiti. Zato jo tem bolj treba pozdraviti dejstvo, da so vse predpriprave v polnem teku ter da bo že letos spomladi zbirka urejena ter dostopna javnosti. Zbirka, ki naj poda prerez čez razvoj naše moderne umetnosti, bo vključevala tudi nekatera značilna kasnejša dela naših impresionistov, kot tisti temeljni kamen, na katerem je zrast la zgradba naše sodobne umetnosti
Stev. 9.
»Ljudska pravica«, 11. januarja 1951  _
Stran 5
Velik delež protituberkuloznih dispanzerjev v boju proti tuberkulozi
Jetiki je pri nas že od osvoboditve dalje napovedan oster boj, v katerem imajo že posebno važno mesto protituber-kulozni dispanzerji. Ljudska oblast je lani potrdila važnost in nujnost dispanzerskega dela s posebnim pravilnikom o ustanovitvi, organizaciji in delu protituberkuloznih dispanzerjev. Naloge dispanzerjev so zelo obsežne, kajti poleg ambulantnega zdravljenja za to odrejenih bolnikov opravljajo dispanzerji predvsem še službo preprečevanja in zatiranja tu-
Prav tako opravlja centralni dispanzer vrsto nalog epidemiološke službe, kakor je to zbiranje podatkov o obolevanju in umiranju za tuberkulozo, kontrola obveznih prijav primerov tuberkuloze itd. Obenem vrši kontrolo nad vsemi preprečevalnimi ukrepi, kakor je to cepljenje s beseže cepivom proti jetiki, fluorograf-ske akcije, organizacija in širjenje patronažne službe po industrijskih centrih s pomočjo množičnih organizacij itd. V sodelovanju s protituberkulozno sekcijo
psp*
■ ■
11»
Poslopje novega centralnega protituberkuloznega dispanzerja v Mariboru
berkuloze v svojem ožjem in najširšem okolišu z najrazličnejšimi načini in sredstvi. kakor je to na primer patronažna služba na terenu. Zdravnikovo delo v dispanzerju je osredotočeno na ugotavljanje bolezni in na zdravljenje, vse ostalo delo na terenu pa je v rokah medicinskih sester. Brez slednjih je vsako preventivno delo zunaj dispanzerja skoraj nemogoče, kajti le patronažna služba v rokah dispanzerske sestre bo dognala izvore okužbe z ietiko in odkrila že obolele osebe. Sestra je v stalnem neposrednem stiku z bolnikom in njegovo okolico, skrbi za higiensko ureditev, za stanovanjske in prehrambene prilike tuberkuloznega, vodi računa o njegovi pravilni zaposlitvi, mu daje zdravstveno vzgojne nasvete in nudi tovariško jx>moč, vodi statistiko tuberkuloznih bolnikov ter evidenco po jetiki ogroženih prebivalcev oziroma predelov, skrbi za redni sistematski pregled posameznikov ali skupin prebivalstva, zlasti takrat, kadar fluoro-grafija (množično rentgensko slikanje) že odkrije sumljive bolezenske primere, propagira in pomaga organizirati obvezno cepljenje proti jetiki itd.
Ker kadra medicinskih sester še daleč nimamo dovolj, je protituberkulozna sekcija pri glavnem odboru Rdečega križa za Slovenijo zadnje mesece organizirala na Golniku trimesečni tečaj za patronažne sestre, ki bodo v veliko pomoč patronažni službi na terenu.
Z delom na terenu in z vestnim zbiranjem podatkov o obolevanju prebivalstva dobi dispanzer nazorno epidemiološko sliko tuberkuloze v svojem območju ter more o pravem času tuberkulozne bolnike izolirati, jih ambulantno zdraviti oziroma jih poslati na zdravljenje v bolnišnice, njihovo okolico pa s preprečevalnimi ukrepi zaščititi' in obvarovati pred okužbo.
Zakonski pravilnik predpisuje nujnost ustanovitve centralnih protituberkuloznih dispanzerjev, T, so strokovno operativni organ, zdravstvene službe, ki na svojem področiu vodijo in nadzirajo delo protituberkuloznih dispanzerjev, vrše evidenco nad tuberkuloznimi bolniki in vodijo centralno statistiko, dajejo navodila zdravstvenemu kadru v dispanzerjih svojega področja, skrbe za stalni dvig strokovnega znanja dispanzerskih zdravnikov, organizirajo strokovna posvetovanja in sklicujejo skupne konference dispanzerskih in izvendispanzerskih zdravnikov ter ostalega medicinskega osebja.
Rdečega križa mora biti centralni dispanzer posrednik in nosilec protituberkuloz-ne propagande. Kakor vse ostale zdravstvene ustanove, tako morajo tudi proti-tuberkulozni dispanzerji aktivno sodelovati pri zdravstvenem prosvetljevanju ljudstva.
Oddeljeni prostori za preiskovance in otroške bolnike, akcije obveznega cepljenja proti jetiki z beseže cepivom in ak-
cije množičnih rentgenskih pregledov in slikanj (fluorografija) narekujejo za bližnjo bodočnost tudi temeljito preureditev in izpopolnitev notranjega dela protituberkuloznih dispanzerjev.
Vseh protituberkuloznih dispanzerjev je danes v Sloveniji 35, od teh je šest centralnih. Najsodobnejši, po vseh zdravstvenih pravilih in zahtevah urejeni centralni dispanzer so lani odprli v Mariboru. Delo v ustanovi je razdeljeno na tri delovne prostore oziroma mesta: za iskanje tuberkuloze, za zdravljenje in na oddelek za otroške bolnike in preiskovance. Stroga oddeljenost prostorov ni samo preventivnega pomena. Celotno delo dispanzerja, ki ga dnevno obišče od 80 do 120 ljudi, teče na ta način gladko in neovirano. Vsak oddelek ima svoj rentgenski aparat, zavod ima pregledno urejeno evidenco in statistiko, organiziral je že več (uspelih akcij cepljenja, nedavno tega pa je pričel v zavodu z delom fluorograf. Tako je mariborski dispanzer že danes zgleden primer novega tipa socialistične preventivne ustanove za borbo proti tuberkulozi.	L.	K.
NCVE VRSTE RESTAVRACIJ ZA PREHRANO V BEOGRADU
V	Beogradu so imeli oktobra deset posebnih restavracij za prehrano delavcev in nameščencev. Te restavracije se razlikujejo od delavsko-nameščenskih restavracij po tem, da poslujejo na komercialni podlagi. Doslej se je število takšnih restavracij povečalo na 62. V njih se hrani 9.500 beograjskih prebivalcev. Pripravljajo se, da bodo odprli še številne restovracije.
Nove vrste restavracije so se razvile iz prejšnjih delavsko-nameščenskih restavracij. Stalni gostje prejemajo hrano po izbiri in nižjih cenah, kakršne so v veljavi v delavsko-nameščenskih restavracijah, drugi gostje pa hrano in pijačo plačujejo po višjih cenah. Nov sistem omogoča, da se hrana stalnih gostov izboljšuje, ne da bi se podraževala. Zato se bo komite za turizem in gostinstvo pri vladi FLRJ zavzel, da bodo takšne gostinske obrate začeli odpirati tudi v drugih mestih po državi.
VkSju&lev industrijskega gasilstva v prostovoljna gasilska društva
Na podlagi Zakona o prostovoljnih gasilskih društvih so izdali pravila za delovanje prostovoljnih gasilskih društev, okrajnih zvez in Gasilske zveze LRS. V teh pravilih so pravice in dolžnosti posameznih gasilskih čet premalo razčlenjene in razumljive. Potrebno bo povečati napore za utrditev odgovornosti posameznih čet in decentralizacijo upravljanja, s čimer bo dana večja možnost za razmah pri delu, posebno pri sodelovanju z OF in Ljudsko prosveto.
Prostovoljno gasilstvo varuje vse premoženje v naši deželi pred elementarnimi nezgodami. Sem spada tudi prostovoljno industrijsko gasilstvo, ki prav tako varuje obče-ljudsko premoženje. Iz tega razloga predvidevajo nova pravila gasilskih čet v sklopu prostovoljnih gasilskih društev tudi industrijsko gasilstvo.
Prostovoljne industrijske gasilske čete, ki so jih po osvoboditvi reorganizirali, in prostovoljne čete po podjetjih ali ustanovah ge lahko vključijo pod svojim imenom v prostovoljna gasilska društva, ki so na območju dotičnega krajevnega ali rajonskega ljudskega odbora. Če pa društva tam še ni, ga lahko ustanovijo.
Člani teh čet bodo imeli enake društvene pravice in dolžnosti kot člani onih Čet, ki so po naseljih. Vsak član lahko sodeluje v raznih četah, vpisan pa more biti kot stalni član le pri eni četi. Vsaka četa bo imela samostojno , poveljstvo in lahko tudi samostojno blagajniško poslovanje.
Način operativne službe, delokrog in pomoč izvenindustrijskim četam in obratno bodo predpisali štabi brigad okrajni h gasilskih zvez v sporazumu s poverjeništvom za notranje zadeve pri okrajnih ah krajevnih ljudskih odborih.
Preshrbo z maščobami te mogoče zagoloiiia s pneieloramem iiiSiiriHiga
Ob konferenci Britanske skupnosti
V	prvih dneh januarja so se sestali v Londonu predstavniki britanskih domi-monov. Londonska konferenca zaseda P™ V, *r0nutku, ko so začeli v Združenih državah Amerike resno pomišljati na to, da se zaradi dogodkov na Koreji skliče lziedno zasedanje Združenih narodov.
Britanska skupnost narodov je višja razvojna oblika Britanskega imperija Zaradi sredobežnih sil je bila angleška' vin. da že v drugi polovici 19. stoletja, posebno pa na začeteku 20. stoletja, še bolj pa po drugi svetovni vojni postopoma prisiljena priznati popolno neodvisnost nekdanjim svojini koloni ja m. Tako je na pr. Kanada postala že 1867. leta neodvisen dominion, Avstralija leta 1900.. Južna Afrika 1909; po drugi svetovni vojni pa 60 dobile dominionski položaj tudi Indija, Pakistan in Ceylon. Birma pa se je celo popolnoma osvobpdila. Sedaj pa 6e predvideva ustanovitev novega britanskega dominiona v osrčju Južne Afrike. Ta novi dominion hi obsegal Severno in Južno Rodezijo ter protektorat Niaso. Prva je protektorat z delno avtonomno vlado, druga pa je avtonomna kolonija.
Ker so britanski dominioni popolnoma samostojni v reševanju notranjepolitičnih problemov, se na skupnih sestankih vedno obravnavajo le zunanjepolitična
vprašanja splošnega značaja. Konferenca predstavnikov dominionov ni namreč forum pred katerem se razpravlja o notranji politiki tega ali onega člana. V zadnjih treh letih je bil zaradi dogodkov na Daljnem vzhodu, na Kitajskem in na Koreji, najtežji problem vprašanje Kitajske, predvsem pa priznanje pekinške vlade. Ta problem je tudi na sedanji londonski konferenci na prvem mestu.
Prvič v zgodovini Commomvealtha se je zgodilo, da nek dominion ni poslal svojih predstavnikov v London. Pakistan je od začetka vztrajal pri tem, da je vprašanje Kašmirja, pravične rešitve komu pripada to sporno jabolko — ali Indiji, ki je zasedla vzhodno polovico, ali pa Pakistanu, ki kontrolira zahodno polovico z- conditio sine qua non za kakršenkoli ugpeh te konference. Kašmir je namreč izredne važnosti za Pakistan, saj predstavlja nekakšen vodni rezervoar za severni del Pakistana. Voda pa je izredno važen element za suha polja Pu-njaba, žitnico Pakistana. Predstavnik Pa-kistana Liaquat Ali Khan je sicer izjavil, da sta Indija in Pakistan »dva faktorja stabitoosti« v Južni Aziji in pri tem mislil brez dvoma na nerešeno vprašanje Kašmira. vendar pa do sedaj na tej konferenci vprašanje Kašmira ni niti za trenutek stopilo v ospredje
Iz vrst prostovoljnega industrijskega gasilstva bodo lahko izšli dobri strokovni kadri, ki bodo mnogo pripomogli tudi k strokovnemu dvigu prostovoljnega gasilstva. Prostovoljna gasilska društva, okrajne gasilske zveze in Gasilska zveza LRS bodo do teh čet imela enake dolžnosti kot do izvenindustrijskih čet. Tudi podjetja, tovarne ali ustanove bodo imele do teh čet iste dolžnosti in pravice kot jih imajo krajevni ljudski odbori do izvenindustrijskih čet. V podjetjih, tovarnah ali ustanovah, kjer ni prostovoljnih gasilskih čet, bodo industrijske gasilske enote sodelovale s prostovoljnim gasilstvom po veljavnih zakonskih določbah in pravilih prostovoljnih gasilskih organizacij.
V	mesecu januarju bodo imela prostovoljna gasilska društva redne letne skupščine, ki se bodo po novih pravilih imenovale zbori članstva. Na teh zborih bodo sprejele tudi nova pravila. Članstvo prostovoljnih industrijskih gasilskih čet bo na teh zborih prijavilo vključitev čete v društvo, sodelovalo pri sprejema-nju pravil, snrejemanju načrta dela za bodoče leto ter volitvah upravnih in nadzornih odborov društev in delegatov ža redne letne zbore okrajnih zvez. Na teh zborih bodo izvolile vse v društvo vključene čete svoje poveljnike. Najkasneje v osmih dneh po društvenem zboru pa morajo čete na četnem sestanku izbrati še ostale funkcionarje za celotno četno vodstvo.
Za vključitev industrijskega prostovoljnega gasilstva v gasilska društva so upravni odbori društev in okrajnih zvez že -‘rejeli potrebna navodila Povabijo naj industrijske prostovoljne gasilske čete, da se vključijo v društva in tako pomnože vrste prostovoljnega gasilstva v LRS.
>o< •
Po poročilih zapadnih listov bodo na konferenci obravnavali in razpravljali predvsem o sledečih problemih. Prvič o položaju na Kitajskem in njegovih posledicah za Commonvvealth (Britanska skupnost); 2. o politiki Commonwealtha do Kitajske; 3. o oborožitvi Zapadne Nemčije in eventualnih razgovorih s Sovjetsko zvezo; 4 o obveznostih Velike Britanije do Atlantskega pakta; 5. japonski mirovni pogoji in 6 predlog Mac Arthurja za oborožitev Japonske.
Najtežji bo brez dvoma kitajski vozel, saj se londonska konferenca odvija v senci korejske vojne. Države Britanske skupnosti se namreč v vprašanju Kitajske in njenega priznanja razhajajo. Medtem sn le ena skupina držav že priznala centralno kitajsko vlado, pa Kanada. Južna Afrika, Avstralija in Nova Zelandija še do danes niso priznale sprememb na Kitajskem. Čeprav so prišla ta različna stališča do izraza tudi v Londonu in čeprav niso še dosegli soglasnosti kakšno stališče je treba zavzeti in kakšne odnose vzdrževati z pekinško vlado, vendar pa so, po poročilu Reuterja, enodušno priporočili, da je treba podvzeti vse korake in izčrpati vse diplomatske možnosti za prekinitev sovražnosti na Koreji. Zapad-nj listi ob te) priliki citirajo in navajajo stališče Nehruja, ki se je izrazil proti kakršnikoli akciji Združenih narodov, vojaški, politični ali ekonomski, ki bi lahko
Preskrba industrije in prebivalstva z maščobami je dandanes v mnogih državah ena najtežjih nalog. Medtem ko v kmetijski proizvodnji primerno, v skladu z naraščanjem prebivalstva, raste pridelovanje živeža na splošno, pa proizvodnja samih maščob nekoliko zaostaja, zlasti še, ker je industrijska potrošnja čedalje večja. Smeli bi celo govoriti o svetovni krizi v preskrbi z maščobami. Zato je razumljivo, da marsikje na svetu iščejo nove poti, kako bi povečali proizvodnjo maščob Rešitev seveda ni samo ena. Doseči je mogoče marsikaj z več rešitvami, s posebnimi ukrepi za izboljšanje reje prašičev, s primernejšim pridelovanjem krme, s proizvodnjo sintetičnih maščob, s hidriranjem olja, s pridelovanjem najboljših oljnic itd. Izkazalo se je, da je po sedanjih preskusih in pridelovalnih preskušnjah zlasti v Ameriki najprimernejša oljnica ameriški »lešnik« ali zemeljski oreh, pri nas znan kot kikiriki (botanično ime:	Arachis
hypogaea).
Kikiriki zasluži posebno pozornost tudi pri nas, ker ga bomo letos začeli poskusno pridelovati v več krajih v Sloveniji. Precej je že razširjen v Makedoniji, Hercegovini in toplih pokrajinah trne gore. Kmetijski strokovnjaki rast-
l.oo	vneto proučujejo v znanstvenih zavodih in na poskusnih poljih. Kikiriki spada sicer med troprčne in subtropične rastline in ga je mogoče uspešno pridelovati v deželah severne zemljepisne širine do 35 stopinj. Slovenija je povprečno 10 stopinj višje na severu in bi se zato zdelo, da pri nas kikiriki ne pride v jooštev. Vendar so strokovnjaki že vzgojili nekatere sorte, ki jih je mogoče ugpešno pridelovati še na zemljepisni širini nad 40 stopinj.
Sicer £>a se je v Sloveniji tudi že izkazalo, da moremo pridelovati kikiriki. Lani ga je prvič pridelovala delovna zadruga v Bukovici na Primorskem, kjer so dosegli povprečen donos okrog 15 stotov na hektar Hektarski donos v Makedoniji je mnogo večji; pridelajo do 25 stotov semena (jedrc) na hektar. Letos bo treba s poskusi ugotoviti, kje vse v Sloveniji bi mogli pridelovati kikiriki. Strokovnjaki sodijo, da bi se kikirki zlasti mogel uspešno razširiti v naših toplejših, vinorodnih pokrajinah, kjer je si-ser pridelovanje oljnic precej razširjeno Zdaj tam pridelujejo mnogo manj primerne oljnice, n. pr. sončnice in oijno repico, ki imata glede na hranilne snovi in količino olja precej manjši donos. Sončnično seme vsebuje skoraj polovico manj olja (30 do 40%) kakor seme kikirikija. Tudi donos samega sončničnega semena, ne glede na to, kaj vsebuje, je manjši kakor kikirikija. Razen tega sončnica zelo izčrpa zemljo. Nadzemeljski deli sončnice, razen nekaj zelenih listov,
dokler rastlina še ni zrela, ostanejo na splošno neporabljeni ali stebla porabijo za kurivo. Vsa rastlina kikirikija pa je izvrstna krma. Velika prednost te rastline pa je tudi, da zemlje ne izčrpava, marveč jo celo bogati, ker na njenih koreninah živijo dušične bakterije, kakor pri drugih leguminoznih rastlinah. To je velikega pomena pri kolobarjenju, ker je zemljišče po pridelovanju kikirikija rodovitno za druge rastline.
Pomen pridelovanja kikirikija se pokaže zlasti, ko ugotovimo, da njegovo seme vsebuje nenavadno velik odstotek hranilnih snovi. V tem pogledu se morejo s kikirikijem kosati le zelo redke kulturne rastline. Tako kikiriki vsebuje v odstotkih suhe snovi 21.37 do 37.17% beljakovin, 44,13 do 56,45% olja in 2,09 do 4,88% ogljikovih hidratov. Bogat pa je tudi na dveh vitaminih. Na hektar pri povprečnem hektarskem donosu 15 stotov jedrc pridobimo po 5 stotov olja. Pri tem niti ne upoštevamo še drugih koristi pridelovanja kikirikija — vrednosti rastline kot izvrstne krme itd.
Ko govorimo o pomenu in hranilni vrednosti kikirikija, je treba vedeti, da so jedrca te koristne rastline surovina za proizvodnjo v resnici najboljšega jedilnega olja; da je iz njih mogoče izdelovati izvrstno rastlinsko maslo največje hranilne vrednosti; da z mletjem oluščenih jedrc pridobijo posebno vrsto dragocenega masla; da so oljne pogače uporabljive —- nikakor ne le za živinsko krmo, temveč za izdelavo izvrstnih slaščic, uporabljajo jih — kakor tudi slabše olje — za izdelavo najboljšega mila.
Če računamo, da bi pridelek kikirikija dal na hektar samo 500 kg olja —• pri hektarskem donosu 15 stotov jedrc
—	bi na 28.000 hektarih pridelali 14 milijonov kilogramov olja. kar pomeni, da bi na prebivalca v Slovenji odpadlo povprečno po 10 kg olja na leto. To bi bilo mogoče doseči brez posebnih težav, če bi se izkazalo, da bi pri nas bilo mogoče uspešno gojiti primerne sorte kikirikija povsod, kjer smo doslej uspešneje pridelovali sončnice. Tedaj bi kazalo popolnoma opustiti pridelovanje 60nčnic. Če bi namesto sončnic pridelovali kikiriki, bi pridobili s hektara, dvakrat več olja kakor zdaj.
Zato smemo trditi, da bi bilo mogoče tudi v Jugoslaviji zelo zadovoljivo rešiti vprašanje preskrbe z maščobami s pridelovanjem kikirikija.
V	naši državi bo kikiriki odločal v preskrbi z maščobami, če se ga bo posrečilo uvesti na večiih površinah v Vojvodini. V to pa zdaj že skoraj ni treba več dvomiti, čeprav poskusi še niso končani. Vsekakor bo kikiriki marsikje že v bližnji prihodnosti izpodrinil mnogo manj donosne oljnice, ki smo jih pridelovali doslej.
Šesti šahovski šampionat Jugoslavije
Dvo&of GSIgoriša,
7.	kolo je bilo posebno zanimivo zato, ker so se vrhunski trije šahovski predstavniki Jugoslavije (Gligorič, Pirc, Trifunovič) srečali istočasno z vsemi tremi mojstri-mladinci. Rezultat dvoboja za naše mladince ni bil posebno ugoden. Iznenadil je Simonovič z lepo zmago nad Rabarjem. Podrobni rezultati so bili:
Gligorič—Bertok 1:0
Iz kraljeve mdijke je Bertok prešel v vol-ški ganiDit. Nasprotnika sta igro prenesla na uarnsko krito, kj6r sta nakopičila skoiaj vse tigure. Bertok se ni douro znašel v nastalih zapldtih in Gligorič je osvojil dve figuri za stoipa. b ponovno žrtvijo konja na kraljevem krilu je Gligorič v j!d. potezi igro oa.ocil v svojo korist.
Fuderer—dr. Trifunovič remi
V aljehinki je beli dobil majoriteto kmetov “.a..'“antske krilu, črni pa je začel rušiti središče. Vsi poskusi, da bi kdo prišel do prednosti, so _ se razblinili zaradi obojestranske pazljive igre, nakar sta sklenila remi. Kostič—ing. Vidmar remi
5 elemojster Kostič v zaprti sicilijanki ni mogel doseči nobene prednosti. Orni je zasidral svojega konja na d4. V zanimivi srednji igri sla oba igralca zelo previdno igrala in v nastali poziciji je nujno v 29. poiezi sledil remi.
Nedeljkovih—Milič 0:1
V Griinfeldovi obrambi, ki jo Miiič zelo rad igra, se je razvila dolga in previdna pozicijska borba. Nedeijkovič je v zapletih izgubil kmeta. Nastala težka pozicija je spravila oba igralca v hudo časovno stisko, | v kateri je Milič nasprotnika iznenadil z | neubranljivim matnim napadom.
Andrlč—Karaklajič 0:1
Andrič je v Nimro-indijki očividno precenjeval svoj napad in žrtvoval trdnjavo. Nato ni dobro nadaljeval in se je moral že v 30. potezi vdati.
Pirca in Trifunoviča
z mojstri-mladinci
Simonovič—Rabar 1:0
Beli je v kraljevi indijki začel energičen napad na črnega kralja. Rabar se ni najbolje branil in Simonovič je napad zaključil s tem’, da je Rabarja postavil pred izgubo figure, nakar se je slednji vdal v 24. potezi. Mojster Simonovič je zel zaslužen aplavz objektivne publike. To je prva, toda krepka Simonovičeva zmaga na tem šam-pioaatu. Kar Rabar na vsej olimpiadi ni doživel, to mu je včeraj pripravil Simonovič.
Majstorovlč—Janoševlč 0:1
V sicilijanski obrambi je beli dosegel prednost na damskem krilu (prost kmet). Tudi srednjo igro je igral Majstorovič zelo lepo, toda v končnici si je izbral napačen načrt, kar je Janoševič hitro izkoristil in zmagal v 47. potezi.
Kozomara—Udovčič remi
Sicilijanska obramba je dala mirno pozicijsko igro in po zamenjavi večine figur je mara dobil kvaliteto. Udovčič je nato z kmalu nastala končnica, v kateri je Kozo-aktivno igro pozicijo materialno izenačil.
V	hudi časovni stiski sta se nasprotnika s ponavljanjem potez pomirila.
Pirc—Jlatanovič prek.
V dvojnem fianketu je Pirc prešel v prednost in v srednji igri pritisk še povečal, kar mu je prineslo prostega kmeta. Mata-novič je v težki poziciji zašel v hudo časovno stisko. Ob ^ prekinitvi ima Pirc prostega kmeta več in upanje na zmago.
Stanje po 7. fcolu: Ing. Vidmar, Puc, Gligorič 5. Milič 4 in pol, dr. Trifunovič. Jano-sevič 4, Kabar 3 in pol (1), Nedeijkovič, Bertok, Kozomara 3 in pol, Matanovič 3 (2), Fuderer 3. itd.
razširila spopad na Koreji v novo svetovno vojno. Nehru je, kot poročajo, opozoril konferenco tudi na to, da je ohranitev svetovnega miru tista perspektiva, ki jo konferenca ne sme niti za trenutek zanemariti, odnosno izgubiti izpred oči.
Kot poroča ameriška agencija UP so
1	predstavniki dominionov proučili tudi
I	ameriško stališče. To pa ne samo zato, ker je Amerika doprinesla naj večje žrtve ! v korejski vojni, marveč tudi zato, ker j je Amerika sedaj predložila, da se Kitaj-j ska proglasi za napadalca, če bi pekinška vlada odklonila vse posredovalne predloge za mirno rešitev korejskega spora. Medtem ko zagovarjajo predstavniki tistih držav, ki so že priznale pekinški režim, da ie treba najprej sprejeti Kitajsko v Združene narode in šele potem predložiti ustavitev sovražnosti, pa so nasprotno države, ki še niso priznale pekinške vlade, za drugo pot. To se pravi. Kitajska naj ustavi vojaške operacije »dobrovoljcev« in s tem pokaže, da želi resnično sodelovati v Organizaciji združenih narodov.
Na konferenci v Londonu sta do sedaj prišli do izraza predvsem dve stališči: stališče Kanade in Indije. Čeprav se tudi Kanada zavzema za mirno rešitev korejskega spora, pa je vendar še najbliže ameriškemu stališču do Kitajske; Indija nasprotno pa želi čimprejšnji sporazum e pekinško vlado. Indija je proti
kakršnemu koli bojkotu, odnosno blok, Kitajske. Britanski predstavniki so s s je strani tudi že večkrat poudarili, da bodo podpirali nobene »hladne«, odn no »omejene« vojne proti Kitajski, dok se ne izkoristijo prav vse možnosti n nega sporazumevanja. Britanija, pa ti ostali britanski dominioni v Aziji, so t: proti ekonomskim sankcijam, saj bi si tem primeru Hongkong znašel še v težj položaju kot je danes. Hongkong pa važen vir britanskih dolarskih reze Tudi predstavniki Avstralije in Nove i kmetije, navaja agencija UP, ne pričal jejo nič dobrega od ekonomskih sank zato jih odklanjajo Čeprav so se vse do sedaj predstavn britanskih dominionov zavzeli bolj opr no stališče kot pa na pr. predstavn Združenih držav Amerike, pa bj veni bile ne samo preuranjeno, ampak ti netočno govoriti o formiranju nekaki tretje sile, ki bi se lahko uveljavila po ZDA. odnosno Sovjetske zveze, ali c proti obema. Britanski dominion; so sii v mnogih vprašanjih pokazali znatno : mostojnost s svojimi predlogi za rešit korejskega spora pa tudi to, da sku Britanska skupnost, kot celota, upoštev spremembe, ki so nastale ne samo Daljnem vzhodu, ampak sploh na sve \endar to še ne pomeni, da je Brit« ska skupnost enostavno pripravlje sprejeti kitajsko agresijo kot sistem, kai se rešujejo mednarodna vprašanja.
V GARMISCHU, CORTINI, CHAMONIXU IN KITZBOCHLU
Tekmovanje srednjeevropskih držav v smukanju
V Švici je bil sestanek zastopnikov smučarskih zvez Švice, Italije, Francije, Avstrije in Zapadne Nemčije, na katerem so razpravljali o raznih problemih, ki so se pojavili na povojni poti vseh smučarskih disciplin v srednjeevropskih državah. V svrho večjega napredka v smučanju so sklenili, da bodo vzdrževali med srednjeevropskimi državami tesnejše vezi. Med drugim so sklenili, da bodo v ta namen organizirali vsako leto več tekmovanj, s pomočjo katerih bodo ob koncu sezone določili dokončni p las man posameznih držav udeleženk v smučanju. Na ta način se bo vsako leto vedelo, katera je najboljša srednjeevropska država v smučanjiT To bi bilo nekakšno neuradno prvenstvo srednjeevrokskih držav v smučanju. Zveze teh držav so povabile Smučarsko zvezo Jugoslavije, da tudi ona pošlje na ta tekmovanja svoje najboljše smučarje. Naša Smučarska zveza je vabilo sprejela in je, kakor smo že poročali, določila 17 članov, ki bodo v teku tega in naslednjega meseca tekmovali z najboljšimi evropskimi smučarji, kajti teh tekmovanj se bodo izven konkurence udeležili tudi izbrani smučarji skandinavskih držav — Švedske, Norveške in Finske.
Kar se tiče tekmovanja za neuradno prvenstvo srednjeevropskih držav, bodo imeli od naših smučarjev najtežjo nalogo alpski vozači. Saj vemo, da 60 bili Italijani, Avstrijci, Švicarji in Francozi na lanskem svetovnem prvenstvu v ZDA najboljši. Skakalci in tekači imajo v borbi za najvidnejša mesta še največ izgledov. Vendar presenečenja s strani naših alpskih vozačev niso izvzeta, saj vemo, da so se za letošnjo sezono dobro pripravljali pod vodstvom trenerja Franca Čopa, s katerim so bili tudi v priznani Seelosovi šoli v Avstriji. Tamkaj naš Tine Mulej ni prav nič zaostajal za najboljšim avstrijskim smučarjem Christianom Prawdo. Sedaj trenira v
Avstriji tudi druga skupina alpskih | vozačev, ki bo torej prav tako začela
I	tekmovalno sezono dobro pripravljena. Naši smučarji so se skozi preteklo poletje in jesen marljivo priprav ljali, vendar je njihov »minus« v primeri s smučarji drugih alpskih držav v tem, da v-edno začno s treningom na snegu pozneje. Ne samo sekunde, temveč tudi desetinke bodo odločale plasman naših najboljših v borbi s svetovnimi alpskimi »asi«.
Prva tekmovanja te vrste bodo od 16. do 2*2. januarja v Garmisrh-Par-tenkirchenu (Zap. Nemčija), nato bodo smučarske reprezentance odšle v Cor-tino D’ Ampezzo (Italija), kjer bodo tekmovanja od 24. do 30. jan. 2e 31. januarja, bodo začela tekmovanja v Chamonix (Francija) in bodo trajala do 4. februarja. Od tod bodo naši smučarji in reprezentance drugih držav odšli v Avstrijo, kjer se bodo udeležili tekmovanj od 7. do 11. februarja. Kot vidimo, si bodo tekmovanja sledila drugo za drugim in bodo zahtevala od naših smučarjev celega moža. Imena smučarjev, ki nas bodo zastopali na teh tekmovanjih smo že objavili in bomo o eventualnih spremembah poročali.
Finžgar in Razboršek nas bosta zastopala v Galliu
Naša smučarska skakalca Rudi Finžgar in Ivo Razboršek bosta odšla v Gallio (Italija), kjer bosta sodelovala na mednarodnem tekmovanju v skokih na 80-metrski skakalnici.
Rudi Finžgar bo skakal v Obcrsdorfu
Od 28. februarja do 4. marca bo v Obersdorfu (Zahodna Nemčija) mednarodno tekmovanje v skokih na 150 metrski skakalnici. Na tem tekmovanja bo razen najboljših smučarjev
Pojasnilo k »Navodilu o vplačevanju posameznih vrst proračunskih dohodkov po proračunih za leto 1951 na račune pri Narodni banki FLRJ«
(Uradni list FLRJ št. 71-661 i dne 31. decembra 195«)
Z ozirom na razliko, ki obstaja med našo objavo v dnevnem časopisju z dne 3. januarja 1951 in med objavo v Uradnem listu FLRJ št. 71-661 z dpe 31. decembra 1950 v bančnih računih za zbiranje I. in II. razlike pri polni lastni ceni in v odvajanju tržnega dobička krajevnih gostinskih podjetij, dajemo naslednje pojasnilo:
1. I. razliko pri polni lastni ceni naj vplačujejo državna gospodarska podjetja ter podjetje družbenih organizacij in zadrug tudi v letu 1951 v korist zbiralnega računa ...-807800 tistega okrajnega (rajonskega ali mestnega) sedeža Narodne banke, na čigar teritoriju ima svoj sedež podjetje ali njegov obrat. S tem dosežemo popolno evidenco, ki jo morajo p vplačilih voditi poverjeništva za finance, Narodna banka bo pa v svojem področju urejala nadaljnjo nsmeritev tega dohodka na račun, ki ga predpisuje Ur. liflt št. 71-661 iz leta 1950. Pri tem naj uporabljajo podjetja samo štiridelni obrazec NB št. 152.
2. II. razliko pri polni lastni ceni naj ista podjetja nakazujejo na račun 600-800028, kakor je to predpisalo v Ur. listu št. 71, in sicer brezpogojno samo s petdelnim obrazcem NB št. 174. Skrbeli bomo, da se tudi ta račun decentralizira na okrajne sedeže NB, o čemer bomo obvestili podjetja v dnevnem časopisju.
3. I. In II. razliko naj privatni obvezniki vplačujejo kot doslej na račun .. .807801 tistega okrajnega (rajonskega ali mestnega sedeža Nar. banke, ki teritorialno odgovarja ljudskemu odboru, kjeT se vodi evidenca o davčnem zavezancu. Za vplačilo razlike naj uporabljajo položnico, obr. 106b NB, ali obrazec št. 152 NB za prenose.
Navajamo operativne številke tistih podružnic Narodne banke na sedežih OLO-ov, ki morajo voditi račune 807800 in 807801:
604 za teritorij I. RLO Ljubljana.
602 za teritorij II. RLO Ljubljana,
603 za teritorij III. RLO Ljubljana, 601 za teritorij IV. RLO Ljubljana,
605 za teritorij V. RLO Ljubljana,
620 za teritorij MLO Celje-mesto,
625 za teritorij OLO Celje-okolica,
618 za teritorij OLO Črnomelj.
656 za teritorij OLO Gorica.
623 za teritorij OLO Grosuplje.
652 za teritorij OLO Idrija
653 za teritorij OLO Ilir. Bistrica,
612 za teritorij MLO Jesenice,
613 za teritorij OLO Kamnik,
617 za teritorij OLO Kočevje.
611 za teritorij MLO Kranj-mesto,
624 za teritorij OLO Kranj-okolica,
615 za teritorij OLO Krško,
642 za teritorij OLO Lendava,
610 za teritorij OLO Ljublj.-okolica,
644 za teritorij OLO Ljutomer.
610 7.a teritorij MLO Maribor-mesto. 648 za teritorij OLO Maribor-okol., 641 za teritorij OLO Mur. Sobota,
616 za teritorij OLO Novo mesto.
646 za teritorij OLO Poljčane 6.50 za teritorij OLO Postojna,
613 za teritorij OLO Ptuj.
645 za teritorij OLO Radgona,
621 za teritorij OT.O Radovljica.
654 za teritorij OLO Sežana.
647 za teritorij OLO Slov. Gradec,
622 za teritorij OLO Šoštanj,
651 za teritorij OLO Tolmin,
614 za teritorij OLO Trbovlje,
619 za teritorij OLO Trebnje. Vplačniki pod 1) in 3) morajo obvezno napisati pred številko računa . . . -807800 ali ... -807801 operativno številko odgovarjajoče podružnice Narodne banke.
4. Z izjemo od ostalih drž. gostinskih podjetij ne plačujejo več drž. krajevna gostinska podjetja doseženega tržnega dobička v proračun organa ki mu po svojem pomenu pripadajo (to je krajevnega LO), temveč
neposredno v proračun teritorialno odgovarjajočega okrajnega LO, torej na račun ... -804039. Prvotno načelo iz Uradnega lista FLRJ št. 62-563-8 od 1. novembra 1950 se namreč spreminja z navodilom iz Uradnega lista FLRJ št. 71-661-III-5 od 81. decembra 1950, da 6e preprečijo napake v do-ločaaju cen.
Krajevna gostinska podjetja naj za nakazilo tržnega dobička uporabljajo obrazec NB št. 141 za gotovino ali 174 za prenos.
Ljubljana, dne 9. jan. 1951.
Narodna banka FLRJ Centrala za LR Slovenijo, Ljnbljana Direkcija za izvrševanje državnega proračuna LR Slovenije
skakalcev Zahodne Nemčijo, Avstrije, Italije in drugih držav Srednje Evrope. kakor tudi skakalcev iz skandinavskih držav, sodeloval tudi naš tekmovalec Rudi Finžgar in še eden izmed mlajših skakalcev. Lansko leto je v Oberstdorfu ob priliki prvega tedna smuških poletov na tej skakalnici. dosegel najdaljši skok in sicer 135 m Sved Dan Netzel.
Birko in Kordeževa bosta tekmovali v Švici
Naši smučarki Nada Birko in Angela Kordež bosta sodelovali na mednarodnem tekmovanju za ženske v teku na 10 km, ki bo 14. januarja v v Grindelvvajdu (SvicaO.
— *-----
Franjo Tomaševic novi trener Odreda
Nogometaše Odreda bo odslej naprej treniral Franjo Toma^evič, bivši trener Crvene zvezde, katere li-gino moštvo je uspešno treniral tri leta. Toma£evič je žo v Ljubljani ter je že pričel s treningi Odreda. TomaševiČ je mnenja, da so slovenski nogometaši dobri kot individualisti, imajo pa še premalo duha za kolek -tivno igro. Izjavil je, da bo najvažnejša naloga igralcev in seveda tudi njega, da se moštvo letos obdrži v prvi zvezni ligi, v prihodnjem letu pa bo že toliko pripravljeno, da se bo lahko borilo za čimuspešnejši plasmam.
NOGOMET »LOKOMOTIVA« — »ADMIRA« 3:1
Zagreb, 10. januarja: Po vrnitvi s turneje po Turčiji je imelo nogometno moštvo »Admire* z Dunaja danes v Zagrebu tekmo z »Lokomotivo«. Domače moštvo je doseglo v tej tekmi pomemben mednarodni uspeh s tem, da je premagalo priznano moštvo dunajske »Admire« s 3:1 (l:lj). Gole sta dala v prvem polčasu v 16. minuti Hmelina in v 41. minuti Habit-zel, v drugem polčasu pa v 20. minuti Firm in v 23. minuti Conč (enajstmetrovka).
Na tekmi je bilo okrog 12.000 gledalcev. Sodil je zagrebški sodnik Damjani. Zmaga »Lokomotive« je zaslužena in bi 6e bila lahko končala tudi z večjim rezultatom.
NOV SVETOVNI REKORD V PLAVANJU - METULJČKOV SLOG
Moskva, 10. jan. Sovjetski plavalec Leonid Meškov je preplaval 100 m v metuljčkovem stilu v 1:06,6 minut in postavil nov svetovni rekord. (Prej tudi Meškov s časom 1:06,8 minut.)
—	v —
ŠD »Grafičar« bo imel letno skupščino v četrtek, dne 11. januarja 1951 ob 17. uri v palači »Grafika«. V. nadstropje. Odbor vabi na skupščino vse člane in prijatelje društva.
Prva posvetovanja novoizvoljenih predsednikov Of
Slovenj Gradec, 10. jan.
Novoizvoljeni sekretarji in predsedniki Fronte v slovenjgraškem okraju so se zbrali te dni na prvi poevet, kjer so med drugim obravnavali delo Fronte v času tekmovanja.
Ponekod so gledali n-a tekmovanje OF kot na posebno, od ostalega dela ločeuo nalogo. Pri nekaterih frontnih odborih so bile tekmovalne obveznosti premalo konkretne. Ker frontne organizacije tekočih nalog niso povsod vnesle v plan tekmovanja, plana ni bilo mogoče uresničiti. So pa tudi frontni odbori, ki so so takoj po volitvah pogovorili o tekmovanju, kot na primer v Gušta-nju, Prevaljah, v Črni in Slovenj Gradcu. V črni in Slovenj Gradcu je frontna organizacija skrbela predvsem za komunalno dejavnost.
Udeleženci so na posvetu z navdušenjem sprejeti sklep, da odstranijo iz frontnih odborov in iz organizacije vse nepošt&njake, škodljivce in saboterje.
Okrajni odbor OF bo najboljšim frontnim organizacijam v tekmovanju podelil radijske aparate. Vodilno načelo pri ocenjevanju uspehov posamezmih frontnih odborov bo, koliko je Fronta v vasi prispevala h krepitvi zadrug in k širjenju zadružnega gibanja sploh, koliko novih članov je pridobila za zadrugo itd.
Ljudje vneto govore o specializaciji kmetijstva. V slovenjgTažkem okraju bi se kot glavna panoga kmetijske proizvodnje najbolje ob-Desla živinoreja.
Iz diskusije je bilo med drugim razvidno, da nekateri KLO nimajo razumevanja za frontne kotičke, sejne sobe, posvetovalnioe za matere itd., ker nočejo priskrbeti za to potrebnih prostorov. Brez primernih prostorov pa se delo v množičnih organizacijah na vasi ne more raz-mahiiti. Posebno poreče je to vprašanje v Turiški vasi, Mislinju in Spodnji Vižingl. Na koncu so ude-, leženci »pTejeli sklepe, ki bodo pripomogli k utrditvi organizacij OF.
J. G.
Uspehi Prešernovega gledališča
Kranj, 10. jan.
Uspeh, ki ga je doseglo Prešernovo gledališče z uprizoritvijo Sha-kespearjeve komedije »Kar hočete«, ni bil edinstven. Komedijo je gledalo nad 10.000 obiskovalcev. V soboto pa je bila že druga premiera. Uprizorili so dve komediji Moliera »Izsiljena ženitev« in »Ljubezen zdravnika«. Kežija tov. Balbine Ba-raaovič in scena ing. Pengova je bila prav dobra. Ves ansambel gledališki je sodeloval pri obeh komedijah. Lepo so napredovali posebno mladi Igralci kot Anka Cimerman, Marga Fiičeva in Joža Kovačič. Gledalci so bili zadovoljni s komedijo in igralci. Pripomnili bi le to,
da se je Prešernovo gledališče v Kranju preveč osredotočilo na klasični program, medtem ko je realistično sodobno dramsko umetnost zanemarilo.	M.
DOBER ODKUP NA GORIŠKEM
Nova Gorica, 10. jan.
V	Goriškem okraju je odkup masti in ostalih pridelkov kar lepo po-; tekal. Pri odkupu masti so dosegli plan 114.5*/,. pri mleku 87*/«, pri žitu 52%-no, mlatilniških mericah 140.70%, krompirju 98%-no, po prvotnem planu pa 107°/»; pri volni 94.7"/», koruzi 99%-no, ajdi 98.7%-no, fižolu 120.8'/t, odkup vina še traja in je do sedaj izpolnjen le 47.57%-no. pri jajcih 130.29 •/,, pri medu 57.100°/», senu, 30.9’/», pri zelenjavi 109,08 •/• in sadju nad stoodstotno.
Kmetje v goriškem okraju so skoraj v vseh pridelkih izpolnili plan stoodstotno in s tem pokazali visoko politično zavest pri gTaditvi socializma.	,	L.	M.
Kulturno življenje v Fari ob Kolpi
Kulturno življenje v Fari ob Kolpi je z novim letom začelo novo življenje. Mladina pod vodstvom učiteljice Olge Lavrič je pripravila prvo igro »Kako težka je bila pot Andrejeve ljubezni«. Za igro je bilo veliko zanimanje, čemur je bila dokaz nabito polna dvorana. Čeprav je bil
Čas za pripravo zp»1« kratek, je igr* . dobro uspela. Igralci so morali posamezne prizore po želji ljudstva ponoviti. Uspela predstava jim j® vspodbuda za nadaljnje delo. Sedaj pripravljajo novo igro, ki bo zahte- ! vala od njih še več učenja. Z njo | bodo gostovali tudi v sosednjih va» seh.
2ene se že pripravljajo na proslavo 8. marca, pionirji se učijo igro* s katero bodo nastopili na praznik Osvobodilne fronte.
Pri organizaciji ima največ zaslug požrtvovalna učiteljica, ki vodi vse kulturno-pTosvetno delo na vasi.
LUTKOVNI ODER * D’ NA JESENICAH
Jesenice, 10. jan.
Pred kratkim so imeli na Jeseni-cah prvo lutkovno predstavo. V manj kot dveh mesecih je igralska družina pod vodstvom ‘tov. Franja Štibilja pokazjala, kaj zmore dobra organizacija in trdna volja. Igralska družina lutkovnega odra dela v okviru SKUD »Toneta Čufarja« ob pomoči množičnih organizacij in železarne. Doalej sl je ogledalo lutkovno predstavo »Rdeče kapice« nad 1500 otrok. Čeprav je predstava še pomanjkljiva, je treba požrtvovalno družino, ki je v tako kratkem času igro naštudirala in nažla. prostor za uprizoritev, pohvaliti. Z lepo razsvetljavo scene in primerno glasbo, so ustvarili prireditelji t<iko prav* ljično vzdušje, da je predstava pritegnila otroke in odrasle. I. D.
Slovenija brez telefonskega Imenika
V	nažem telefonskem prometu je nered čedalje večji. S preobremenitvijo telefonskih prog. krajevnih in medkrajevnih, zlasti v dopoldanskih urah, se mora človek pač sprijazniti, ker za zdaj proti temu ni moči ukreniti nič učinkovitega, drugače pa je z neredom glede telefonskih številk. Denimo, da hočeš telefonirati v železniško ambulanto na Celovški cesti. Vzameš telefonski imenik in v njem ima ta ambulanta številko 38-10 Ko pa zasučeš kolešček na telefonskem aparatu, se ti oglasi »Litostroj«. Takšnih primerov bi lahko našteli še dolgo vrsto. Da povzroča ta zmešnjava v telefonskih številkah ljudem nevšečnosti, na drugi strani pa nepotrebno obremenitev telefonskega prometa, je na dlani.
Od kod ta zmešnjavaJ Telegraf-sko-telefonska direkcija v Ljubljani je izdala leta 1949 telefonski imenik po stanju 1. januarja 1949. To je bila zadnja službena izdaja telefonskega imenika v Sloveniji. Slovenija je torej dejansko brez telefonskega imenika, kajti nad dve leti star telefonski imenik spričo velikega razmaha telefonskega prometa sploh ne zasluži tega imena. V dobrih dveh letih je nastalo v našem telefonskem prometu toliko sprememb, da vsak dan bolj čutimo nujno potrebo po novem teJefonskem imeni-
ku. Telegrafsko-telefonska direkcija šele zdaj pripravlja nov telefonski imenik. Izdati bi ga bila morala že lani v januarju. Upajmo, da se priprave za izdajo novega imenika n# bodo preveč zavlekle.
Proč * ostanki okupatorja!
Sest let ni več okupatorja ln če’ te pot zanese na Štajersko še vidiš v nekaterih vaseh nemške napise. V
V	Novi cerkvi pri Vojniku je na hišah št. 26, 27, ln 28 še vedno napis Neukirchen, v Višnji vasi celo na sedežu KLO in drugih hišah: Wei-scheldorf, podobni .primeri so tudi v Globočah pri Frankolovem v Loki in Slovenskih Konjicah.
Čas je že, da take napise odstranimo! Krajevni ljudski odbori bi morali na svojih območjih skrbeti zato, da v slovenskih vaseh ni takih napisov.	L.	y.
Cinkarna v Celju bo izpolnila petletni plan do 15, julija 1951
Poročilo objavljeno 4. t. m. popravljamo, oziroma dopolnjujemo: do izpolnitve petletnega plana manjka Cinkarni še 48 odstotkov proizvodnega plana za leto 1951.
VREMENSKO POBOCILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje dne 10 januarja ob 1. uri: Ves jugoznpadni del Evrope je v območju zelo stabilnega anticiklona » središči nad Centralnimi Alpami, Vzhodno Bolgarijo in nad Izraelom. V smeri teh središč se vleče tudi podolžna anticiklonalna os. ob kateri se valovi front razbijalo In čajo motnje le v predelih Poljske in Ukrajine. Ravno tako stabilen je azorski anticiklon, ki pa du ne more napredovati zaradi ojačene aktivnosti depresij nad biskajskim zalivom.	, ,,	„.	_
Danes zjutraj je bilo v SiojfnU* delno iasno vreme z močnejšo oblačnostjo v iugozapadn.em dalu. V Kotlinah megla. Najnižin temperatura j« bila v Tlanici —10" C.
Vremenska napoved za četrtek 11. januarja: Delno oblačno. V jutranjem in dopoldanskem času po kotlinah megla. Proti večeru naraščanj* oblačnosti. Temperatura v nočnem in jutranjem času nekoliko nižja, preko dneva biaz bistvene spremembe.
(obvestila)
PRIJAVLJANJE NESREČ PRI DELU
Ministrstvo za ljudsko zdravstvo LRS poziva vsa državna, zadružna in družbena podjetja in ustanove, da so po toč. 16. »Natančnejših navodil za izvajanje socialnega zavarovanja pri državnih, zadružnih in družbenih podjetjih in ustanovah« dolžni vsako nesrečo pri delu, pri kateri je potrebna zdravniška pomoč, priglasiti v osmih dneh. vsako smrtno nesrečo pa v 24 urab svetu za socialno skrbstvo — upravi za socialno zavarovanje — pristojnega okraja (mesta, rajona).
Ako se nesrečno naključje pri dedu ne priglasi v predpisanem roku, se po čl. 125. toč. 3 zakona o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev in njihovih družin kaznuje voditelj oz. starešina podjetja ali ustanove ali druga odgovorna oseba oz. zasebni delodajalec z denarno kaznijo poboljševalnega dela do treh mesecev.
Ministrstvo za ljudsko zdravstvo.
 91 EVI E VESTI----------------------
SŠD »Železničar«, Ljubljana, obvešča svoje članstvo in prijatelje društva, da se bo vršil dne 12. januarja 1951 ob 16. uri v Domu železničarjev, Masarykova 5, redni občni zbor. Vse člane in prijatelje SŠD »Železničar« vabimo, da se občnega zbora udeleže v čimvečjem številu. — Odbor.
Slikarska razstava akademske sll-karlce Alekse Ivančeve v prostorih Umetniške zadruge z o. j. v Ljubljani, Selen burgova ulica 1, je odprta dnevno od 8. do 12. ure in od 16. do
19.	ure. Vstop prost.
Društvo inženirjev ln tehnikov LRS predvaja v soboto 13. t. m. ob 11. uri dopoldne v kinu Sloga bitanski znanstveni film »Atomic Phyaics« (Atomska fizika) v petih delih. Pred vsakim dolom razloži vsebino docent TVS tov. Moljk. Predvajanje je namenjeno predvsem visokošolcem in dijakom višjih razredov srednjih šol in profesorjem. Film dostavi British Council.
Radiološka In onkološka sekcija Slov. zdrav, društva obvešča svoje člane, da bo III. redni znanstveni sestanek 13. t. m. ob 19. v prostorih Onkološkega instituta v Ljubljani. Vabljeni vsil Pomorsko-brodarsko društvo »Cveto Močnik« obvešča vse svoje člane, da bo III. letna skupščina društva v četrtek 11. januarja ob 17. url v dvorani (Davnega odbora Ljudske tehnike (Cekinov grad, Celovška c. 23.) Po končani skupščini se bodo predvajali sledeči filmi: Jadranska regata kajakaštvo na Savi Bohinjki in Pomorstvo. Vabimo' tudi ostale. — Upravni odbor.
Vse naše dobavitelje obveščamo, da je številka našega akreditiva od 1. januarja 1951 dalje 0-264-03 Železniški tehnikum Ljubljana.
Planinsko društvo pri vladnih ustanovah LRS sklicuj« svojo redno let-no skupščino dno 12. jan. 1951 ob pol 20. uri v sindikalni dvojani Sveta za lokalno gospodarstvo (biv. Min. za komunalne zadeve), Cankarjeva ulica št. 18. Vabimo svoje člane, da se skupščine udeleže.
Foto-kinoamaterskl klub Ljnbljana vabi vse svoje članstvo na sestanek v petek 12. januarja ob 20. uri v novem klubskem lokalu v Gradišču št. 3 (pri Pezdirju).
»Pntnik« v Ljubljani organizira v nedeljo 14. Januarja izlet v Planico. Odhod iz Ljubljane ob 5.15 povratek ob 20.20. Cena Izletu RO din. Prijave sprejemu poslovalnica v Ljubljani.
AO univerze! Sestanek članov m pripadnikov A.OU bo v petek 12. t. m. ob 19.30 v sobi št. 77 na univerzi. Sestanek je važen ln obvezen. — Odbor.
Plenarni sestanek plavalnih sodnikov bo danes 11. t. m. ob 18. v prostorih PZS na Centralnem ljudskem kopališču v Ljubljani. Udeležba obvezna. — Upravni odbor.
ODREDBA
o	nepretrganem obratovanju nekaterih trafik v Ljubljani.
Od 8. I. 1951 dalje so dolžne trafike na Mestnem trgu 20, v Selemburgovi ulici 1 in na Tyrševi cesti 20 obratovati nepretrgano od 6. do 20. ure. Poverjeništvo za trgovino ln preskrbo IO MLO Ljubljana.
DAJALCI KRVI
Nujno prosimo dajalce krvi krvne skupine 0, ki so dali kri pred več kot 2 mesecema, da se zglase v tuk. zavodu v četrtek 11. t. m. od 7. do
8.30	zaradi pregleda in odvzema krvi. Ne »ajtrkute mastnih jedi, mlečne kave ali mleka.
VABILO NA LETNI OBČNI ZBOR Gozdarsko lesno Industrijske sekcije društva Inženirjev In tehnikov ki bo v nedeljo, 14. januarja ob 9. url dopoldne v sindikalni dvorani Ministrstva za gozdarstvo v Parmovi ulici v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom:
I. Otvoritev. Volitev delovnega predsedstva občnega zbora.
2	Poročila upravnega odbora sekcije: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika.
3. Poročilo nadzornega odbora.
4. Kazrešnica dosedanjega upravnega odbora.
5. Ustanovitev samostojnega »Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva In lesne industrije (kot naslednika sekcije I)IT).
6. Pretres in odobritev društvenih pravil po predloženem osnutku.
7. Izvolitev novega upravnega odbora In nadzornega odbora društva.
8. Odobritev Pravilnika o poslova nju uredniškega odbora strokovnih glasil.
9 Izvolitev urednikov ln uredniškega odbora strokovnih glasil v smislu Pravilnika.
10 Določitev članarine društva In naročnine za strokovna glasila.
II. Odobritev proračuna društva.
12 Razno,
Člani Izven Ljubljane Izberejo delegate Na vsakih 10 članov pride po en delegat Delegat ima pri volitvah toliko glasov, kolikor ima pismenih pooblastil. — Upravni odbor.
RADIO
Spored za četrtek, 11. jan. 1951. Poročila ob S 15, S. 12 30	15. U.30.
ln 23.55
5. Jutranji pozdrav — 5.25 Zabavna glasba — 5.50 Jutranja telovadba — 6.10—7. Jutranji koncert — 12. Opoldanski koncert (Blaž Arnič: Gozdovi pojo, Pavel Šivic: Kolo) — 12.40 Zabavna glasba in objave — 13. Prof. dr. Bogo Grafenauer: Gospodarske in družbene razmere med Slovenci v IX. in X. stoletju (ponovitev) — 13.20 Lahek opoldanski spored — 14. Komorna oddaja (skladbe Friderika Chopina;) —	14.30	Delo jugoslovanske
Akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu — 14.40 Igra orkester Ro-Jsert Russel Bennet — 15.10—15.30 Klavir v ritmu — 18. Od predklasike do danes (ciklus samospevov) — sodeluje mezzosopranistka Sonja Draksler pri klavirju Marjan Vodopivec — 18.20 Pogovor s pionirji — 18.40 Janko Gregorc: Vaška suita. Mazurka — 19. Beethovnova revolucionarna opera — 19.45 Zabavna glasba in objave —
20.	Prenos koncerta državnega simfoničnega orkestra iz Zagreba, dlrijjent Friedrich Zaun, solistka pianistka Melita Lorkovtč (Prenos iz Zagreba) —
22.30	Zabavna glasba — 24. Glasbena medigra — 0.15 Oddaja v italijanščini — 24.45 Zaključek oddajo.
Spored za petek. 12. jan 1951.
5.	Jutranji pozdrav — 5.25 Pesmi jugoalov. narodov — 5.50 Jutranja telovadba — 6.10—7. Zabaven jutranji spored — 11.30 Šolska ura za nižje razrede srednjih šol: Sprehod po steklarni — 12. Opoldanski koncert (Ge-orges Bizet: Deklica iz Pertha, suita _ Arležanka. suita št. 2) - 12.40
Zabavna glasba in objave — 18. Zadruga Šmarje-Sap pričakuje veliko priznanje — 13.15 Pisan glasbeni spored — 14. Igra mali ansambel pod vodstvom Pina Muserja — 14.30 Drobne zanimivosti — 14.45 Poje zbor Slov. filharmonije pod vodstvom Pina Muserja — 15.10—15.30 Poljske pesmi Stanislava Newiadomskega poje sopranistka Rezika Koritnik, pri klavirju Marjan Vodopivec — 17.30 Šolska ura za nižje razrede srednjih šol: Sprehod po steklarni — 18. Zabavna glasba — 18.30 Razgovori o razvoju glasbe: XIII. Zgodnja nemška romantika — 19. SkJadbe C. M. Webra, Franza Schuberta in FeUksa Mendelssohna — 19.45 Zabavna glasba in objave — 20. Univ. prof. dr. Ivan Tomšič: Ob sprejemu konvencije o kaznovanju zločina genocida — 20.15 Želeli ste — poslušajte — 21. Književnik Alojz Kraigher bere iz svojega dela »Ivan Cankar in Lepa Vida* — 2120 Komorna ura del B. Arniča 22.15 Kaj bo jutri na sporedu — 22.30 Z mikrofonom sredi življenja in dogodkov —
23.30	A. Vivaldi: Concertq grosso op. 3, št. 11 — J. S. Bach: Italijanski koncert — 24. Glasbena medigra — 0.45 Zaključek oddaje.
Poslušalce obveščamo, da bomo ob
10.	in popoldne ob približno pol štirih prenašali IV. izredno zasedanje Ljudske skupščine LRS (razprava o državnem proračunu LRS za leto 1951).
 GLEDALIŠČE--------------------------
Drama — Ljnbljana
Petek, 12. ob 20.: Operni večer Akademije za glasbo.
Sobota, 13., ob 20.: Garcia Lorca: Dom Bernarde Albe. Red O.
Opera
Četrtek, 11. ob 15.: Llndpalntner: Da nina Zaključena predstava za iz-venljubljanske šole.
Petek 12 ob 20.: VVolf Ferrari: Zve dave ženske Zaključena predstava Za LSM. TVS in MVS.
Sobota. 13 ob 20: Mozart: Don Juan Abonma red E.
SENTJ/lKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI HOM
Sobota. 13 jan ob 20.: L Heliman: »Kobilice« zadnja večerna predstava. Nedelja, 14 I ob 15.: L Hetlman: »Kobilice«, zadnjič. popoldanska predstava.
Ker je prodajalna Drž. založbe na Kongresnem trgu zaprta, bo predprodaja vstopnic za obe predstavi pri blagajni v Mestnem domu v petek, soboto in nedeljo od 10. do 12. in od 15. do 17. ter eno uro pred začetkom. Na nedeljsko popoldansko predstavo opozarjamo zlasti okoliške obiskovalce.
OBRTNIŠKI GLEDALIŠKI ODER Komenskega ol. 12.
Sobota. 13. jan. ob 20.: Goldoni: »Pri lepi krčmarici« (Mirandolina). Gostovanje v St. Vidu.
Nedelja, 14. jan. ob 16. in 20.: Goldoni: »Pri lepi krčmarici« (Miran-dolinal). Gostovanje v Št. Vidu. Ponedeljek, 15. jan. ob 20.: C. Golar: »Dve nevesti*. Zaključena predstava za zadrugo oblačilne stroke v Rokodelskem domu.	.
Torek. 16. jan. ob 20.: Goldoni: *Prl lopi krčmarici (Mirandolina) Zaključena predstava za zadrugo ple-tllcev v Rokodelskem domu. Petindvajseta predstava. Režija Edvard Gregorin, član drame SNG.
KUD »IVAN ROB«, LJUBLJANA
Nedelja, 14. jan. ob 19-: Gogolj: »ženitev«. Gostovanje v Borovnici. Sreda. 17. januarja ob 20.:	Mrak
»Rdeči Logan«. Indijanska traeedl-ja Krstna predstava v šentjakobskem gledr Ušču (Mestni	dom).	—
Vstopnice v predprodaji v prodajalni umetnin Mladinske	knjige	v
pasaži nebotičnika.
OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sobota 13. jan. ob 20.: Finžgar: »Raz j	vallna življenja«. Tretjič.
I	Nedelja, ' 14. jan. ob 15.:	Finžgar:
< »Razvalina življenja«. Četrtič,
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Sobota. 13. jan. ob 9.: Ivan Cesar: »Pastirček Peter in kralj Briljan-tin«. Pravljična igra s petjem in plesom v štirih dejanjih. (Zaključena predstava za šolo za učence v gospodarstvu. Trinajstič.)
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Četrtek, 11. jan. ob 20. Molifcre: »Izsiljena ženitev« — »Ljubezen zdravnik« Izven.
Sobota, 13. jan. ob 20.: Mollčre: »Izsiljena ženitev« — Ljubezen zdravnik« Izven.
Nedelja, 14. jan. ob 16.: Mollčre: »Izsiljena ženitev« — Ljubezen zdravnik« Izven.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Petek. 12. jan. ob 14.30: Milčinski: »Mogočni prstan«. Predstava za oko-li$ke Sole Sobota, 18 jan. ob 19-30: Milčinski: »Mogočni prstan«.
Nedelja 14. jan. ob 14.30: Milčinski: »Mogočni prstan.«
 PREDAVANJA-----------------------
V	balkonski dvorani univerze bo
predaval Mr. George W. Davies v petek 12. jan. ob 17. uri o »The en-glish tenses«.
Klub ljubiteljev športnih psov priredi v gostilni »Borštnikov hram*, Ljnbljana, Borštnikov trg, strokovno predavanje, dne 11. t. m. ob 20. uri. Tema:	Sobna dresura. Predavatelj
tov. Sežun Bogdan.
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA
11.	januaja:
Ledenodobni človek v Alpah. — švicarske avstrijske Alpe in Potočka zi-jalka. Predaval bo univ. prof. dr. Brodar Srečko v predavalnici fizikalnega instituta (vhod iz Gosposke ulice). Pričetek ob 20. uri. Diapozitivi, slike.
-KONCERTI-
-KINO
LJUBLJANA. UNION: ameriški film »Zaradi njega« Srbski mes 2» Predstavi ob 16.15 In 18.15. MOSKVA: angleški film »Noro srce« Obzornik 43 Predstave ob 16 15. 13.15 In 20.15.
SLOGA:	avstrijski fUm 'Kvartet
Schrammei« Hrv pregled 1 Pred stavi ob 16.15 ln 18.15.
TRIGLAV:	sovjetski film »Troje
srečanj« Hrv. pregled 4 Predstavi ob 18. in 20.	,,	.
SISKA: angl. barvni film »Blanche Fury«. kratki film Kurentovanje. Predstavi ob 18. ta 20.
LITOSTROJ: Zaprto.
VEVČE: franc film »Boj zh progo«.
lutk. film Pionir In dvojka.
M A RI HO K H A KT1Z A N:	rr«	oc fl I m
»Clochemerle« Obzornik 47 UDARNIK: ttal film »Seviljski bri vec«. črnogorski mas 9
VESTI 17 &#APiB<&&?A-
MESTNO VESELO GLEDALIŠČE
V	nedeljo. 14. jan. ob 19. in 21. uri:
III.	program. 10. in 11. predstava. — Sodelujeta priznana komika Tijek In .Tirga
Dežurstvo lekarn v Mariboru:
Četrtek, 11. jan. I. mestna lekarna, Partizanska c. 1.
 «*GI AS0--------------------------
Danes zvečer ob 20.15 bo v Unionu repriza simfoničnega koncerta orkestra Slov. filharmonije pod vodstvom dirigenta Juan Jose Castra. Sporedi Bach-Castro: Trije korali, Debussv: Noctumi, pri tretjem sodeluje ženski zbor Slovenske filharmonije. Wagner: Predigra k operi Lohengrin. Planck: Simfonija. Vstopnice v Knjigami mu-zikalij. Opozarjamo, da bo repriza tega koncerta v Unionu.
V	Celju bo v soboto, 13. jan. ob 20. uri vokalni koncert pevskega zbora Slovenske filharmonije pod vodstvom Rada Simonitija. Na sporedu so dela Jakoba Petelina Gallusa.
INŠTRUIRAM srednješolske predme te. Oddajte naslov v oglasnem oddelku LP pod »Višješolka*.
ZELEN KRATEK ŽENSKI PLASC (jopa) z denarjem jo bila najdena v vlaku Ljubljana—Šmarje 15. novembra 1950. Lastnica naj se zglasi: Saklč Marko, Zrinjskega 8, Ljubljana.
OSMRTNICE
Naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je po kratki a mučni bolezni preminil dne 7. t. m, v 57. letu starosti naš preljubljeni očka LUDVIK GRAJŽL. davčni upokojenec. Naj mu bo lahka zemljica! Pogreb je bil v sredo 10. t. m. na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: žena Neža, sin Ludvik, hčerki Marija in Jožica, svakinja Dragica, svak Miro, vnukinji Alenka in Marija ter bratje in sestra ter ostalo sorodstvo. Celje. Maribor. Šentjur, Kozje.
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest. da nam je umrl naš dragi mož, oče, stric, svak in brat JANKO KAMBIČ po hudi bolezni v torek 9. t. m. Pogreb bo v četrtek 11. t. m. ob pol 17. uri z Zal iz kapelice sv Jožefa na pokopališče. Prosimo tihefca sožalja. — žalujoči ostali.
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, koroškim rojakom in znancem, da so nas v starosti 90 let danes za vedno zapustili naš predobri mož, oče. stari oče, praded in stric UŽNIK JOŽEF, strokovni učitelj v pokoju. Pogrel) dragega pokojnika bo v petek 12. januarja ob 15. uri z Žal iz kapele sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sof.alja! — Družini Užnik in Šušteršič. — Ljubljana, Zagreb, Borovlje, Dunaj. 9. januarja 1951.
Sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da nas .ie nenadoma zapustila naša zlata POLONČIČA. Pogreb ho danes, 11. januarja, ob pol 15. uri iz kapele sv. Jakoba na Žalah — Neutolažljiva mamica n očka Rllv-niker. bratci ' Petrček, Andrejček in Jožek tor družini Corne-Dukovič.
ZAHVALI
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili nafto ljubo Jeno. mamo, sestro, teto in svakinjo KAMTJftf-iO MARIJO dne 4. t. ra. na nieni poslednji poli — Iskrona hvala. Pofiebno se zahvaljujemo tov. dr. Korošcu Marku za vso strokovno prizadevnost ter pomoč draffi pokojnici, sestri VrbovSek Mariji pa za izkazano skrb i.n neffo. Toplo se zahvaljujemo opernemu zboru SNG v Mariboru zn (ranljive žalostinke. tov. Žnuderlu Konradu za poslovilne besede ter vsem darovalcem vencev in cvetja. VaSe sočustvovanj« nam ,ie v blažilno uteho. KamuščlA Anton, mož, Karto, sin ter o.*tnlo sorodstvo.
Iskreno se zahvaljuiemo vsem. ki so izkazali spoštovanje naSenni zlatemu ateku AI.BERTTT PLANERJU. Rol. upravitelju v pok, na njejrovl zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo upravi in pojoncem Uozdarske Sole v Pobrnici. upravi Lip Celio. nadalje pokojnikovim stanovskim tovarišem učiteljem npokojenrom. pevskem zboru ter Telovadnemu, Gasilskemu in Lovskemu druStvu v Lahkem. Hvala tudi rrovomikom zti tople hpsede ter vsom darovalcem vencev in cvetja, fcalujofto družine: Planer, nerffor, ftraidovnik, KraSo-vec.
Ureja urednUki odbor - Odgovorni urednik Du*an Bole - Naslov uredništva* Kopitarjeva ♦> - H prava: Kopitarjev« j Telefon uredništva in uprave: 52 fii do 52-fi5 - Telefon naročniškega o.Molka M M - Telefon oglasnega oddelka 86-85 — Številka Čekovnega računa 601 1)0321-0