GEOGRAFSKI OBZORNIK V zborniku Človek in prst v tretjem tisočletju je moč- no v ospredju interdisciplinarni pristop. Ekološki vidik je prisoten v vseh prispevkih, v večini od njih pa kar izstopa. Poglobljene analize se nanašajo na ekonom- ski pomen prsti, na njihovo biološko vlogo ter na nji- hovo varovanje z vidika trajnostnega razvoja. Za geografsko stroko je poznavanje novih dejstev o pr- steh pomembno zato, ker se v Sloveniji prsti še vedno obravnavajo kot manj pomemben pokrajinski ele- ment. To lahko dokažemo tako na področju šolske geo- grafije, kjer je prstem namenjenih veliko manj ur kot na primer podnebju, kakor tudi na področju znanstve- ne geografije, kjer na primer pri študijah ranljivosti oko- lja izdelovalci le-teh prsti skoraj ne upoštevajo. Prebiranje prispevkov, ki so zbrani v zborniku Človek in prsti, pa vendarle kaže, da izkušnje afriških, azij- skih, ameriških in evropskih raziskav poudarjajo po- trebo po interdisciplinarni obravnavi prsti. Tu pa ima geografska stroka pomembno mesto. izobraževanja in Učenci v kurikularni transformaciji, kažejo na pomembnost prenove učnih programov. Zanimive so bile predstavitve sprememb pri študiju geo- grafije v drugih državah, poleg Slovaške tudi v Romu- niji, na Češkem in na Švedskem. Na posvetu so predstavili tudi rezultate šolskih projektov. Med drugim so preučevali projektno metodo v geografskem izobraževanju. Predstavili so primere za mesti Košice in Nitro. Presenetili so s predstavitvijo uporabe geoinformacijske tehnologije, govorili pa so tudi o medpredmetnih povezavah, o elektronskih učbe- nikih in o reformi mature na Slovaškem. V okviru prikaza znanja dijakov na Slovaškem je bila kot zanimivost omenjena Slovenija kot država, o kateri se dijaki na Slovaškem radi učijo in jo dobro poznajo. Nekako grenko je spoznanje, da prenova geograf- skega izobraževanja na visokošolski stopnji v Sloveniji poteka zelo počasi in da je šele na začetku. Z N A N S T V E N I S E M I N A R O K U R I K U L A R N I PRENOVI GEOGRAFSKEGA I ZOBRAŽEVANJA, B A N S K A BYSTRICA, SLOVAŠKA, 9 . IN 10. APR I L 2 0 0 3 Ana Vovk Korže Znanstveni seminar o kurikularni prenovi geograf- skega izobraževanja v Banski Bystrici na Slovaškem je bil namenjen pretresu visokošolskih programov geografije v evropskih državah. Seminar je organizirala Fakulteta prirodnih ved Univerze Mateja Bela v Banski Bystrici, in sicer Katedra za geografijo. Odgovorna organizatorka posveta dr. Katarina Čižmarova je povabila geografe predvsem iz srednje- in vzhodnoevropskih držav. Med cilje seminarja je zapi- sala, da je temeljno poslanstvo posveta formulirati glavne teze vsebinske usmeritve v geografskem izobra- ževanju, pregledati predmetnike, predstaviti izsledke znanstveno-raziskovalnega dela na področju poučeva- nja geografije, izmenjati izkušnje med didaktiki geogra- fije in akademskimi sferami ter razširiti mednarodne in notranje stike med geografskimi oddelki. Osrednja problematika se je nanašala na pristope k standardi- zaciji geografskega izobraževanja, ki so jih predstavili udeleženci iz povabljenih držav. V predstavljenih prispevkih, ki bodo v celoti objav- ljeni na CD-ju, so avtorji poudarjali pristope in rezultate sprememb v geografskem izobraževanju. Slovaška, Češka in Romunija so pred dvema letoma začele z uvajanjem standardov v geografskem izobraževanju, ki so poenoteni s standardi zahodnoevropskih držav. Gre za upoštevanje priporočil o vsebinski in metodo- loški zasnovi poučevanja geografije. Naslovi prispev- kov, kot npr. Kurikularna transformacija na Češkem, Novi pristopi pri vsebinski standardizaciji geografskega ŠTUDIJA RANLJ IVOST I O K O U A (METODOLOGIJA IN APLIKACIJA) Ana Vovk Korže V zadnji, 35. številki Geographice Slovenice^ ki je izšla pri Založbi ZRC, so v zvezku z naslovom Štu- dija ranljivosti okolja (metodologija in aplikacija) ob- javljeni rezultati večletnega raziskovalnega dela na področju metodologije študije ranljivosti okolja, kar po- meni velik prispevek k osvetlitvi in javni predstavitvi šte- vilnih teoretičnih in praktičnih spoznanj, ki so rezultat večletnega raziskovalnega in strokovnega dela. Avtor- ji študije (Metka Špes, Dejan Cigale, Barbara Lampič, Karel Natek, Dušan Plut, Aleš Smrekar) so se, skupaj z več drugimi sodelavci, od leta 1994 ukvarjali z ob- likovanjem geografskih kriterijev, ki so relevantni pri oceni ranljivosti okolja za potrebe načrtovanja pose- gov v prostor. Ob upoštevanju zakonskih določil (Zakon o varstvu okolja iz leta 1993) in Agende 21 so prvi preizkušali teoretično metodologijo tudi v prak- si na primerih študij ranljivosti okolja, ki so jih priprav- ljali za občine Novo mesto, Škofja Loka, Koper ter Ormož, Ljutomer in Ptuj (Spodnje Podravje s Prlekijo). Ker je tovrstna problematika zelo široka in komplek- sna, je bilo potrebno vselej upoštevati specifičnost obravnavanega območja in na novo definirati relevant- ne kriterije, ki so jih upoštevali pri določanju ocene skup- ne ranljivosti okolja in posameznih pokrajinotvornih sestavin. VGeographici Slovenici 35/1-2 je objavljena me- todologija izdelave študije ranljivosti okolja kakor tudi konkretni rezultati študij na primeru občine Koper (ker je bila ta študija zadnja, torej najnovejša, pri kateri so sodelovali navedeni avtorji) in pokrajinskih tipov v Sloveniji. 27 GEOGRAFSKI OBZORNIK GEOGRAPHICA SL0VENICA 35 1-2 l | l | Metka Špes, Dejan Cigaie, Sarbara Lamplč, Karel Natek, Dušan Plut, Aleš Smrekar ENVIRONMENTAL VULNERABILITY STUDY (METHODOLOGY AND APPLICATION) ŠTUDIJA RANLJIVOSTI OKOLJA (METODOLOGIJA IN APLIKACIJA) V prvem poglavju Študije ranljivosti okolja so pred- stavljena metodološka izhodišča za izdelavo takih štu- dij. Avtorji so zapisali, da so študije ranljivosti okolja eden pomembnejših z zakonom določenih instrumen- tov preventivnega varovanja okolja, njihov namen in cilj pa opredeljujeta 51 . in 52. člen Zakona o vars- tvu okolja, ki predvidevata pripravo tovrstnih raziskav za ozemlje celotne države in prav tako tudj za obči- ne ali skupine manjših lokalnih skupnosti. Študije so strokovna podlaga za načrtovanje sonaravnega raz- voja. Zakon o varstvu okolja je predvideval ekosistem- sko členitev prostora, kar je zahtevalo od avtorjev izdelavo posebne »regionalizacije« Slovenije po eko- sistemskih prvinah. Nastala je posebna pokrajinsko- ekološka členitev Slovenije s 6 0 pokrajinskoekološkimi enotami in 223 pokrajinskoekološkimi podenotami. Ta delitev je bila zaradi upoštevanja naravnih in družbe- nih dejavnikov nadomestek z zakonom predpisane eko- sistemske členitve. Za celotno ozemlje Slovenije so na osnovi pokrajinskoekoloških enot določili 14 pokrajin- skoekoloških tipov (skupaj z morjem v Tržaškem zali- vu), ki izkazujejo skupne značilnosti tudi v primeru prostorsko oddaljenih delov ozemlja. Na osnovi eko- sistemske členitve so bili določeni kriteriji za količinsko in kakovostno analizo okolja, za oceno regeneracij- skih in nevtralizacijskih sposobnosti okolja, doseženo stopnjo obremenitve okolja ter oceno ranljivosti pokra- jinskoekoloških enot in njihovih sestavin, podan pa je bil tudi predlog stopnje varovanja okolja pred obre- menitvami. Posebnost in drugačnost geografskega pristopa pri izdelavi študij ranljivosti okolja je bilo iz- hodišče v prostoru in njegovih naravnih in družbenih zna- čilnostih, ki so temelj za določanje ranljivosti okolja. V tem pa se razlikuje od drugega pristopa, ki so ga razvili na Biotehniški fakulteti. Njihova metodolo- gija izhaja iz določenega posega, stopnja ranljivosti okolja pa je zato odvisna od značilnosti posega, to- rej velikosti ali intenzivnosti, in ne od značilnosti ozi- roma kakovosti okolja. Tu se takoj odpira vprašanje, ali je lahko poseg oziroma posledica določenih de- javnosti (kmetijstva, prometa, industrije, turizma, po- selitve) osnova za študijo ranljivosti okolja. Ker je prostor z naravnimi in družbenimi prvinami osnova, kjer se izvajajo dejavnosti, je potrebno upoštevati tudi njega. Zal geografi nismo bili dovolj glasni pri zagovarjanju podobnih stališč. Posebej zanimivi so kazalci in kriteriji, ki so jih av- torji Študije ranljivosti okolja uporabljali pri oceni po- krajinske ranljivosti za pokra[inskoekološke enote in za pokrajinskoekološke tipe. Številne študije, ki so jih opravili na vzorčnih območjih, so pokazale, da je ko- ristno uporabiti tudi t. i. skupne kazalce obremenjeno- sti okolja (gostota poselitve, gostota delovnih mest, prometna obremenjenost, delež gozdnih površin). Prvi trije kazalci kažejo na najpomembnejše vire okoljskih obremenitev, delež gozda pa je kazalec manj obremenjenega okolja. Nato sledi izbor kriterijev za oceno ranljivosti po posameznih sestavinah okolja, in sicer za relief, prsti, vodo in zrak. Pri posamezni sestavini so najprej vrednoteni fi- zičnogeografski kazalci. Iz tega vrednotenja izhaja oce- na regeneracijskih in nevtralizacijskih sposobnosti okolja. Nato so vrednoteni družbenogeografski kazal- ci, iz tega vrednotenja pa izhaja ocena dosežene stopnje obremenjenosti okolja. Na koncu sledi ocena skupne ranljivosti okolja, ki upošteva oceno regene- racijskih in nevtralizacijskih sposobnosti okolja ter do- sežene stopnje obremenitve okolja. Vsebina študije ranljivosti okolja je v zaključnem delu nekoliko preveč teoretična. Številne raziskave, ki so bile opravljene na konkretnih območjih po Slove- niji, so pokazale, da manjka le še zadnja stopnja, to je navezava ranljivosti okolja na dejavnosti. Zato bi bilo izredno koristno, da bi avtorji vnaprej razmišlja- li o neposredni uporabni vrednosti študij ranljivosti oko- lja in dodali posledice, ki se pokažejo pri vplivih posameznih dejavnosti na okolje. Za načrtovalce bi bil dragocen podatek, kaj pomeni visoka stopnja ran- ljivosti npr. prsti, če se načrtuje preko določenega ob- močja nova cestna povezava in kaj, če se prav tam načrtujejo njivske površine; torej, kako se ranljivost oko- lja kaže pri konkretnih dejavnostih. Ta zaključni del bi bil le pika na i obsežnim študijam, ki so bile priprav- ljene v preteklih letih. 28 GEOGRAFSKI OBZORNIK Zelo pohvalno ¡e, da se ¡e skupina avtorjev lotila novega problema v geografiji in s tem odprla še en vidik raziskovalne in uporabne pomembnosti geografi- je. Upamo, da bodo z objavo svojih rezultatov uspe- li prepričati nasprotno misleče, da je vendarle okolje temeljni okvir, v katerem ugotavljamo njegovo ranlji- vost. Želimo pa tudi, da bi pri tovrstnih problemih, ki se dotikajo tudi bistva naše stroke, geografi zavzeli skupno stališče in ga potem zagovarjali. Dejstvo je, da se bomo morali za lokalno okolje kakor tudi za prob- leme okolja na občinski ravni zavzemati predvsem sami in da tu ne moremo računati le na priporočila Evrop- ske unije. D O P R I N O S PROF. LUDVIKA OLASA K R A Z V O J U S LOVENSKE ŠOLSKE GEOGRAFIJE Karmen Kolenc - Koln ik Profesorja Ludvika Olasa uvrščamo ob dr. M. Zgo- niku in dr. J. Medvedu med utemeljitelje moderne šol- ske geografije na Slovenskem. Svoje prvo delovno mesto je nastopil na osnovni šoli v Puconcih, nadaljeval pa na Srednji kmetijski šo- li v Rakičanu in Ekonomski srednji šoli v Murski Sobo- ti. To ni bilo le obdobje nabiranja pedagoških izkušenj, temveč obdobje njegovega intenzivnega iskanja po- vezav med geografsko teorijo in prakso, med geograf- skim raziskovanjem in aplikacijo geografskih dognanj tako za izobraževalne kot tudi druge družbene potrebe. Prav povezovanje raziskovalnega in izobraževal- nega dela je bilo središče razmišljanja in delovanja prof. Olasa vse življenje. Za nekaj let je prekinil pedagoško delo in kot ana- litik služboval na Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti in kot ravnatelj vodil tamkajšnjo Po- krajinsko in študijsko knjižnico. Nato pa se je septem- bra 1975 odzval na povabilo Pedagoške akademije v Mariboru, kjer je vse do upokojitve junija 1990 kot višji predavatelj predaval na Oddelku za geografijo Metodiko geografije in Izbrana poglavja iz spozna- vanja družbe - geografija na oddelku za razredni pouk. Njegove bogate izkušnje, pridobljene tako na os- novi poučevanja na osnovnošolski kot srednješolski stop- nji ter sledenje potreb modernizacije pouka geografije se odražajo v njegovem delu s študenti. Bil je priljub- ljen predavatelj in mentor študentom na njihovih pr- vih negotovih učnih nastopih in pedagoški praksi ali pa pri mentorstvu diplomskih nalog. Dober pedagoški zgled pa so študentje dobivali tudi na številnih študijskih ekskurzijah, ki jih je orga- niziral in vodil. Med drugim je soorganiziral in vodil program raziskovalnega dela za geografe na razisko- valnem taboru Energija, energetska kriza, okolje in šo- la (1988) in, če omenimo eno zadnjih ekskurzij, kjer je sodeloval kot soavtor, strokovno ekskurzijo v Potrno, na avstrijsko Štajersko. Ze od ustanovitve gibanja Znanost mladini je so- deloval tako pri organizaciji kot izvedbi številnih mla- dinskih taborov v severovzhodni Sloveniji in na narodnostno mešanih območjih z obeh strani sloven- sko-madžarske meje. Kot dober poznavalec socialnoe- konomskih razmer podeželja severovzhodne Slovenije in obmejnih narodnostno mešanih območij je vodil šte- vilne ekskurzije domačih in tujih študentov ter profesor- jev, saj je sodil med začetnike poglobljenih geografskih terenskih študij Pomurja in Porabja. Znanstveno-raziskovalnemu delu se je posvetil sočasno z zaključkom svojega uspešnega diplomske- ga dela. Raziskoval je tako na področju regionalne geografije severovzhodne Slovenije kot tudi na področ- ju pedagoškega dela. Med pomembnejše prispevke razvoja slovenske didaktike geografije lahko uvršča- mo njegove objave s področja modernizacije pouka geografije: Aktivizacija učencev s pomočjo različnih oblik pri pouku geografije v osnovni šoli (1986), Me- todični prispevki za uspešnejše vzgojno-izobraževal- no delo (1986), Dodatni pouk pri geografiji (1987), Gospodarska geografija v učnih programih osnovnih šol (1989) in Geografska terminologija pri predmetu SD (1989). Na osnovi preučevanih tem je koncipiral in v soav- torstvu s F. Maričem napisal enega sodobnejših in najpogosteje ponatisnjenih učbenikov za pouk zem- ljepisa v osnovni šoli prejšnjega stoletja, to je Zemlje- pis za 7. razred osnovne šole, ki je po svoji izdaji leta 1986 (MK) v naslednjih enajstih letih doživel osem ponatisov s popravki in dopolnitvami. Samemu učbe- niku sta s sodelavcem dodala še zbirki diapozitivov in prosojnic (DZS, 1988), ki so skupaj z izdanimi me- todičnimi navodili (DZS, 1988) tvorili enega prvih za- metkov sodobnih didaktičnih kompletov za poučevanje zemljepisa pri nas. Kot dober poznavalec madžarskega jezika in tudi vodja Katedre za geografijo in Katedre za metodiko geografije je bil pomemben člen pri sodelovanju Pe- dagoške akademije in kasneje Pedagoške fakultete z Vi- soko učiteljsko šolo v Szombathelyu. To se je odražalo tako v njegovih strokovnih objavah s področja preu- čevanja geografskih pojmov pri dvojezičnem pouku (1988) ali pa v okviru njegovega prevajalskega dela pri izdaji znanstvenega zbornika ob 10. obletnici sode- lovanja obeh predhodno omenjenih ustanov. V sode- lovanju z madžarskim kolegom J. Pirisijem je prevedel in za potrebe naše osnovne šole priredil delovna zvez- ka za Spoznavanje okolja v prvem in drugem razre- du (1986). Leta 1963 je bil prof. Olas imenovan za zunanje- ga sodelavca Inštituta za geografijo Univerze v Ljub- ljani in je večino svojega dela namenil raziskovalnim programom s področja regionalnih študij manj razvitih 29