Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti »*ak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. STRAŽA Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 66 Maribor, dne 7. junija 1909. Naročnina listu: Celo leto......r2 h Pol leta ...... 6 K Četrt leta ...... 3 K Mesečno........ 1 k Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije eelo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Letnik I. Lepi uspehi. Diunaj, 6. junija. Spretno vodstvo opozicije, ki leži popolnoma v rokah načelnika Slovenskega, kluba dr. Šušteršiča, je zadnji petek doseglo lepe uspehe. Pri dveh glasovanjih, pri glasovanju o nujnosti Kalinovegfa predloga in o nadaljevanju meritorne debate o bosapski agrarni in komercialni banki, je bila opozicija v večini. Vsled tega je bilo gotovo, da bo tudi pri glasovanju o meritu samem opozicija dobila večino. Ko so vladne stranke spoznale svoj opasen položaj, pokazale so svojo veliko nezmožnost za vročo parlamentarno kampanjo ter naredile usodepolno neumnost. Vladne stranke so z nasilno in kričečo obstrukcijo .zabranile vsako nadaljno glasovanje. V torek dtae 8. junija se kampanja nadaljuje. Brzojavi so bili neprenehoma pri delu, da vse poslance pokličejo na Dunaj. Izmed Jugoslovanov so manjkali- v petek slovenski liberalec Strekelj, Hrvat Bulič in, Srb Bjeladinovič. Opozicija niti ne pričakuje, da bi dobila v torek večino. Za njo je to trudi vseejno. Ce ne bo imela večine, pa bo storila, tako, kakor so postopale pretekli petek vladne stranke. Opoziciji je gotovo dovoljeno vsaj to, kar je bilo dovoljeno Vladnim strankam. Ako opozicija ne bo imela večine, bo zabranila po vzoru vladnih strank vsako nadaljno neljubo glasovanje. Ne sme se dokazati z glasovanjem, da je iz opozicionalne večine postala zopet manjšina. Z obstrukcijo So vladne stranke dale opoziciji prosto pot, da lahko dela, kar hoče. Ubile so vlado in sebe spravile ob prijetnost, biti' protežirane vladine stranke. Mogoče, da še bo skušal Bienerth JI. nekoliko časa vladati bodisi parlamentarno bodisi a par. 14, toda dolgo to ne bo šlo, o tem si je danes opozicija in vlada enako svesta. Na vseh straneh pripisujejo uspehe, našemu slovenskemu poslancu dr. Šušteršiču. Le njegovi stari neprijatelji so mu nevoščljivi, intrigirajo proti njemu naprej ter škodujejo s tem opoziciji in njenim ciljem. Tako je spravil znani stari intrigant v časnike neresnično vest, da v.. ' jugoslovanskih poslanskih krogih velika manjšina, ki je s taktiko dr. Šušteršiča nezadovoljena. Od iste strani je prišla v, časnike tudi neresnična vest, da so slovenski poslanci ponujali Italijanom univerzo v Trstu, ako glasujejo sedaj z opozicijo. Vest si je izmislil znani slovenski poslanec, da bi vzbudil nezaupanje proti dr, Šušteršiču v lastnih krogih, češ, brez nas se pogaja in še zraven na našo škodo. Da se proti Slovanom, sie da vladati, je bilo vladi jasno, in za to je tudi vedno zatrjevala, da tega noče in ne bo storila. Zadnje dni pa je slovanska opozicija pod previdnim in krepkim vodstvom dr. Šušteršiča dokazala,, da se tudi brez Slovanov ne da vladati. To so lepi uspehi! Politični pregled. Državni zbor. V petek je zbornica nadaljevala razpravo o nujnem predlogu dr. Šušteršiča in Kalina. Kot glavni govorniki za dr. Susteršiev predlog je bil določen dr. Krek, ki je izborno izvršil svojo nalogo. Pozival je vso javnost in celo zbornico, naj proučava razmere Jugoslovanov. Protestiral jje proti temu, da bi imeli predlagatelji kake postranske namene, da bi predlog vložili le radi tega, da bi vrgli vlado. Vložili so predlog, da parlament brani svoj ugled in da se pokaže možem na ministrski klopi, da brez kazni ne smejo delati proti soglasnemu sklepu parlamenta. Govoril je tudi zelo ostro proti Ogrski. Dualizem, kakoršen je sedaj, moramo pobijati, sicer smo soodgovorni za razkosavanje države. Dr. Kreku je zbornica burno ploskala in po govoru so mu mnogi poslanci čestitali. Konečni besedi sta imela še predlagatelja dr. Šušteršič in Kalina, nakar se je prešlo k glasovanju. Vladni poraz. Bienerth in njegovi tovariši na ministrskih klopeh so pri glasovanju o nujnosti predloga dr. Su. steršiča, in Kaline doživeli poraz, katerega si gotovo niso zaželeli. Nujnost dr. Šusteršiičevega predloga je bila sprejeta soglasno. Kalinov predlog sicer ni dobil potrebne dvetretjinske večine, dobil pa je absolutno večino — 201 proti 194 glasovom — kar pomeni za vlado hud udarec. Ko je bil proglašen izid te. ga glasovanja, je nastalo veliko navdušenje pri opo« ziciji, ki jc (glasno MiicaHa: Proč Bienerth! Proč Haerdtl! Proč Hochenburger! Nato je bila seja prekinjena radi vpisavanja v govorniško listo. Nekatere nemške stranke so izjavile, da je 'bila pri glasovanju o Kalinovem predlogu le slučajna večina. Kako so se o tem motili, je pokazalo še eno glasovanje v petkovi seji. Po zopetni otvoritvi seje so je pričela meritorna debata o dr. Susteršičevem predlogu. Dr. Šušteršič je po. vdarjal, da so za njegov predlog merodajni edino-le stvarni motivi. Osebe ne igrajo nobene vloge. Mi hočemo obsoditi oderuško banko, kar je naša dolžnost. Govornik je nadalje razpravlja; u posameznih točkah svojega predloga in se je izrazil proti Redli-chovemru posredovalnemu predlogu, kateri je samo igra z besedami in ničvredni povod, da se lahko glasuje proti lastnemu prepričanju. Ta predlog jo tudi v političnem oziru brez vsake vrednosti. Na sklenimo tega, pravi govornik, kar je odvisno od ogrske justice, ampak samo to, kar spada v delokrog naše vlade. Z glasovanjem o Kalinovem nujnem predlogu je zbornica obsodila vlado. Za dr. Šušteršičem se je oglasil k besedi ministrski predsednik baron Bienerth, ki je seveda pral sebe in svoj kabinet. Za to pranje je žel pri vladnih strankah odobravanje, pri opoziciji pa ostre ugovore. Govoril je še nemški nacionaleö d‘rV Redlich, ki je priporočal svoj kompromisni predlog. Opozicija v večini. Ob %6. uri je. predsednik dr. Pattai z ozirom na to, da je ob šestih sklican proračunski odsek prekinil razpravo. Tu se pa dvigne poslanec Ceh in stavi z ozirom na važnost predmeta, o katerem se razpravlja, predlog, naj se seja nadaljuje in pred-lagia poimensko glasovanje. Ko se je pričelo to glasovanje, je nastala splošna napetost. V zbornico so prišli vsi ministri in tudi glasovali. Ko so videli, da se glasovi opozicije vedno večajo, se jih je polastila velika razburjenost. Predsednik Pattai je po konča ■ nem glasovanju razglasil, da je predlog Ceha spre jet z 221 proti 200 glasovom iin da se razprava nadaljuje. Poslanec Laganja je ob splošnem odobravanju preciziral stališče Jugoslovanov in končal svoja izvajanja s predlogom, da se debata konča. Prišlo je zopet do poimenskega glasovanja, med katerim je pa nastal velik kraval. Ko se je zaklicalo ime poslanca Bernta, ki ni bil navzoč, je nek poslanec, katerega ni mogoče izsledili, glasoval z ne. Zapisnikar poslanec Kotlar (Ceh) se je razburjen obrnil na predsednika in zatrjeval, da Bernt tudi pri prejšnjih glasovanjih ni bil navzoč in da je nekdo drug za njega glasoval. To da je švindel! Ta beseda je pa izzvala pri vladnih strankah nepopisen kraval. Zahtevali so, da pokliče predsednik Kotlarja k redu in da Kotlar ne PODLISTEK. Otrok. St. M. Kadar pride v mojo izbo otrok, je kakor da zasije solnce v njo. Surove misli, ki gledajo s sten ka-i, ako s« mu ne da zadoščenje s tem, da se odstrani majorja Okanoviča iz armade. Rusija. Ig Peterburga poročajjo, /Hal bo prifiojljijih dneh odstopil zunanji minister Izvolski. Njegov naslednik bo Goremkin. Ta vest se pa Še ne potrjuje. Mted Rusijo In Anglijo.) Kar je bilo že dolgo pričakovati, se je zgodilo. Reškev perzijskega vprašanja je prinesla nesporaz-umljenje med Rusko in Angležko. Angleži so bili poraženi. Svoje Čete, katere so izkrcali, so morali zopet vkrcati, v Tebrisu pa poveljuje ruski poveljnik, kakor bi bil na lastnem ozemlju. /,Med tem ko pozdravljalo perzijski liberalci Ruse kot kulturonosce, obsojajo Angleži ruski pohod) v Perzijo kar najostreje. In ravno tisti listi, ki so še pred kratkim pozdravljali rusko-perzijski dogovor, sedaj ljuto napadajo Rusijo in obupavajo nad Perzijo. Sam pri migi kakor tisti hofrat ali študent in emancipiranka sredi lokala, sam, kakor da nima ničesar drugega opraviti nedeljo popoldne, kakor prebrati novice dneva in preleteti najnovejše slike iz 'Monakova. Sam kakor veliki ljudje, mogoče zamišljen v svoje skrbi, mogoče iščoč razvedrila svoji boli in kratkočasne ure dolgemu, od jutra do večera trajajočemu dnevu. O Bože, in ta obraz, ko se je ozrla! Temne oči seveda, ne prevelike, da ne gledajo preločno, zastrte od trepalnic in v večni senci. Ta senca je znamenje nedotaknjene duše, kakor je taka senca znamenje nedotaknjenega, od človeške noge neoskrunjenega, skritega kraja. Ta senca ne beži, tudi če posije solnce iin če zažari dan kakor požar na pusti. Izgine pa, če se je ozrlo vanjo tuje, od grešnega ognja tleče oko. — Ampak kako prideš sem? — Mama kvarta. — Že dolgo? — Od kosila. — Si trudna? — Ah kaj! Poglej to sliko! Ta obraz kakor tisteg«,-le tam, ki gleda skozi okno. Kaj ne,; prav tak je? — Prav tak je seveda. Ali katera je pa tvoja mama ? — Tista g rdečim, Širokim klobukom, ki ravno plačuje. Nisem je opazil prej. Tudi ona je lepa in oči so skoro iste. A v strasti gorijo in svetle izgubljene kronice se svetlikajo v njih. In tista senca — o, kje je že — Tako piše „Daily News“, da je Perzija za Angleže izgubljena, ako sir Edvard Grey; v zadnjem trenotku ne zastavi vse svoje moči, da uveljavi an-gležki upliv. Angležki, ki v politiki vedno igra vlogo intriganta, se godi čisto prav. Veleizdajniški proces. Govori branitelj dr. Budisavljevjič. Oporeka trditvi državnega pravdnika/ da bi obstojala srbska šolska društva, V celem svojem govoru se bavi Bu-disavljevič s srbskim sokolstvom. Državni pravdnik ga prekine, Češ, kaj mu bo pa ostalo za končen govor. Dr. Popovič odgovarja državnemu pravdniku na to, da, ako bi govorili Še dva tedna, pa bi imeli še preveč tvarine. Dr. Budisavljevič se bavi nato z amerikanskim „Srbobranom“;,' ter pravi, da je.,državni pravdnik prav priden čitalee amerikanskega „Srbobrana.“ Državni pravdnik: Tega ste vi krivi. Budisavljevič: Kako pa da niste tedaj opazili, da gmerikanski „Srbobran“ grdi zagrebškega. Končno zaključuje svoj govor in se protivi prediogfu državnega pravdnika, da bi se predloženi članki tudi prečitali. Branitelj dr, Belobrk pravi, da ni pri današnjih političnih razmerah predlog državnega pravdnika na mestu. On se boji, da bi se članki po preči-tanju jeli nanašati na razmerje sedanjih političnih razmer s tedanjimi. Javnost bi se s tem samo razdražila. Pravi dalje, da državni pravdnik in predsednik vedno gjovorita, da cirilica sama po sebi ni nič, ampak je šele takrat pomembna, kadar se rabi kot srbsko pismo. Kadar se govori ihrvaško-srbsko, tedaj se ne nanaša to na jezik, ker je Hrvatom in Srbom jedni in isti skupni jezik. Kadar se torej nazivlje hrvaško-srbsko, tedaj se to prav gotovo nanaša samo na pismo. V drugem se pridružuje popolnoma predlogom svojih kolegov zagovornikov. Na to govori državni pravdnik, ter raglaga na dolgo in široko razne stvari o svojem predlogu. Branitelj Hinkovič ga prekine, rekoč, da se divi virtuoznosti državnega pravdnika in njegovem načinu za priporočbo svojega predlqga. Njemu se zdi, da je predlog državnega pravdnikaj circulus vitio-sus, ker se nekaj nekaznjivega rabi za dokaz kaz-njivosti. Državni pravdnik: Moramo počakati pač Še bombe. Dr. Popovič: Jedini Nastič se je bavil z bombami. Državni pravdnik: Se mnogo drugih. Zagovornik Mazura: Kdo še.? Dr. Lukinič smeje se: To so bili bonboni, ne pa bombe. Branitelj Hinkovič nadaljuje: Zakaj je pa Na-stiču dovoljeno, da govori o intencijah Srbije do Bosne in Hercegovine. To je, da je bij sultan do aneksije oblastno priznan od vseh velesil kot suveren nad tema deželama. Do sedaj se je smel slaviti njegov god. In s tem se ne da dokazati nikaka veleizdaja. V Bosni in Hercegovini proslavljajo rojstni dan sultana tudi sedaj, pa to ne smatra nikdo za veleizdajo. Ako se je pa slavil od nekaterih Srbov rojstni dan in god kralja Petra, potem je to itakoj veleizdaja, Mi se držimo strogo kazenjskega reda)1 An zakona. V predloženem predlogu državnega pravdnika se vidi flagrantna neosnovanost. Predsednik: O tem me pustim govoriti! Hinkovič: Tiukaj se preganjajo ljudje radi tujih misli, ki so prišle v časnike. Sedaj sem dovršil in pravlim, da sem govoril samo za to, ‘da izve Evropa, da ti obtoženci odgovarjajo na tuje misli. Državni pravdnik: To je vaše mnenje. Potem govore vsi zagovorniki po vrsti, ter se ponovno p rotitvijo sprejemu prejdlogaj državnega pravdnika. Raznoterosti. „Narodni Dnevnik“ je sila slabo urejevan list. Tako čujemo. Res je to sicer, toda za malo denarja je povsod tudi malo muzike. Tam pa denarja manjka, da je strah. List je črez glavo v dolgovih in celjska Zveza preklinja dan, ko so začeli izpuščati tega nekoliko steklega kužeka po naši domovini. In majhen je, požre pa veliko. Za nekaj ga pa moramo pohvaliti: prisrčno bi bil rad hudoben; za hudobijo ima reslnq in trdno voljo, itoda kaf mn to pomaga, ker je preneumen. Zakaj se pa laže o takih stvareh, ki jih v najkrajšem času svet zagleda/ popolnoma drugačne, nego so bile v njem popisane? Kaj mu je bilo treba lagati o številu svojih pristašev, o gotovi zmagi pri volitvah in druhih takih lepih rečeh? In zdaj jo je iznova izkupil. O naših poslancih je tulil, kot bi ga kdo drl, kako so za nič, kako je njihova opozicija sama hinavščina, kako klečeplazno pred vlado. Se zadnji petek je kričal v; tem smislu. No, spaka, zdaj so pa ravno naši poslanci v ospredju in vlada in zbornica vesta, da ž njimi ni Šale. Sam je moral v soboto popravljati petkove laži, o katerih je tako nepopisno neumen, da sam pove, da jih je sprejel po nemških listih. Nemški nasprotniki so njegov vir. Seveda pa „Narodni Dnevnik“' ne pove, da so ravno poslanci Slovenskega kluba tako previdno in pramigljeno zasnoyali ta boj, da že danes splošno priznavajo, da se brez Južnih Slovanov, ali celo tudi proti njim v Avstriji ne da vladati. Da ne bo v dvomu, naj mu povemo, da je načelnik Slovenskemu klubu dr. Šušteršič, podnačelnik in najbolji pomočnik pri političnem delu pa dr. Korošec. Graško časopisje napada Ploja, da je utajil v budgetnem odseku časopis, kojega si Je izposodil v čitalnici poslanske zbornice. Naši poslanci. Poslanec Pišek je vložil nujni predlog radi toče in nalivov v mislinjski dolini. Poslanec dr. Korošec je vložil: nujni predlog za Pogorelce v Zatoličah (ptujski okraj) in nujni predlog radi toče v Kostrivnici (rogaški okraj) in v kozjanskem okraju. Slovenski deželni poslanci so pri zadnjem po-, svetovanju sklenili, uplivati v Gradcu na to, da se že letos upeljejo jesenske Šolske počitnice. Žalostna povest o hoiratu Ploju. Kako je Že bilo ? Ko so se končale državnozborske volitve leta 1907, je hofrat Ploj, kakor se spodobi za konservativca, sedel z liberalnim junakom Hribarjem skupaj. Nista se pa pogovarjala o tem,, kako slovi Hribarjeva nemško-slovenska pogodba, tudi ne, kako se mora tajiti in lagati, kadar se napravi kako izdajstvo, marveč samo o tem, kako bi se dalo ubiti v državni -zbornici dr. Šušteršiča in dr. Korošca. Vse je bilo lepo napeljano, samo šlo ni. Ploj je mislil, da ima Še kaj sodrugov takih, kakor je sam, ki snedo besedo in uskočijo, kakor jim ravno kaže. Prišlo je drugače. Ploj je res pritisnil Hribarja na srce, toda pri Item objemu je sebe in njega tako občutno pretresal, da sta zdaj oba v zadnji dobi lačne jetike. Politična rakev zanju se že teše. Kaj ko bi se mi zdaj hoteli nekoliko maščevati? Dobili smo že od raznih krajev pozive na naše poslance,: naj, poskrbe, ~ da postavi Slovanska zveza Ploja pred vrata. Nismo jih priobčili, ker se nam ne zdi vredno, da bi imeli s politično na smrt bolnim človekom nepotrebnih opravkov. Omenjamo jih’ pa zato, da se spozna, kako dosledno in jasno sodijo o hofrata Ploju njegovi in naši, sedaj po njegovi zaslugi samo naši volilci. — A kako ti je ime, da se tako zabavaš tukaj ? — Erika Njemirovskaja. — Rusinja po rodu? — Mislim. — Malovažna kretnja z levico. — Mogoče veltdama?/ Otrok se je zasmejal in tisti čas sem zaslišal pravi glas iz srca — izpod bluze: o, to je bil zveneč smeh pomladi, srebrni zvok studenca, čisti ton ptiča v gozdu — vse po travnikih duhtečih, po polju plamenečem in gozdu senčnem je zvenelo, neskaljeno kakor v zgodnjem jutru,' ko še je zrak čist in uho brez glasu in motnjave. — Veltdama Šele bom, mama je veltdama. Oba sva mislila, kaj pravzaprav pomeni ta beseda, in oba nisva prav vedela. — Kadar dobim drage toalete, bom veltdama. Ce stane 200 do 400 kron, se že lahko imenujem velt • dama. Kaj mislite vi?i — Jaz sem tistega mnenja kot vi. A pripomnil bi: plačana mora biti. — To se razume: to pride samo po sebi dandanes. i ! -, i »11 Ali res? — Pri nas ženskah seveda. Vam nihče ne plačuje obleke, to je jasno. A nam, ki smo za to na svetu — za obleke. — Škoda! — Vi se laskate. Ni lepo, da se laskate, ko ta- ko resno govorimo in ni laži medj nama. (A vi se laskate. 1 ■ Prelistala je s svojo drobno roko in veter je puhnil v me od njenih nedrij. — To-le poglejte! Kaj dela med toliko gospođi? Toaleta. Moda. Menda to še ni vse — Roka se je dotaknila roke, ko sem se sklonil nad list, nehote in po nevedoma, a, ona jo je. umaknila, kakor da jo je gad pičil. — Vi predrznež! Smeh ji je napolnil ušta in oči, in iz njenega glasu je Švigal pritajen plamen. — Ne mislite nikar, da ne čutim. Moja roka je zelo občutljiva, posebno za taka srečanja. — Povejte mi le, ali niste trudna tega dima in težkega zraka, ki leži na prsih kakor kos zemlje, kos težke, svetlobe in rodovitnosti napite zemlje? —. Besed, ki jih tu govorite, ne razumem prav nič, ali meni je lahko v tej atmosferi kakor da bi bila na prostem. Saj ni drugega zraka tukaj na Dunaju! Tukaj in tam — povsod isto. Me smo navajene. — Kaj pa v gledišču — ali je drugače?! In v gledišče vendar hodite tudi vi? — Seveda, seveda. Ampak si ne želite nikdar ven iz mesta — v solnce, v tgozd? — O, to je že minilo. Solnce, gozd, dan! Zazrla je skozi okno, ozek pomen solncne luči je zatrepetal na tapeti, na velikih, okornih rožah). — O, to je že minilo. Njen glas je zvenel kakor sentimentalna melodija iz gosli. — Ampak ne povejte nikomur: veste, nekdaj sem ljubila solnce, ko sem bila Še otrok. ' A sedaj, sedaj so zasijala druga solnea — Izzvenelo je, kakor da se je lok ustavil na eni struni: glas zamre, a struna trepeče dalje — * * Nemški napad. Ko se je sijoči neka mala družba vračala iz veselice v Narodnem domu domov, so jo brez vsakega povoda napadli Nemci in precej občutno ranili dva Slovenca. Sploh so se včeraj cel dan Nemci vedli tako izzivalno, da se je le hladnokrvnosti Slovencev zahvaliti, da ni prišlo do večjih spopadov, Jubilej frančiškanskega reda. iTe dni obhaja frančiškanski red, ki je največji, sedmstoletnieo svojeg^ obstanka. Ob tej priliki se- vrši v -Assisi na Laškem generalni kapitelj. Frančiškanski red Šteje 1413 samostanov in hospicov,, v katerih biva 16.89:4 redovnikov, ' Izmed! teh je 40 škofov in dva kardji-nala. Imenovanje. Tajnik vojnega vikarijata na Diu-naju č. g. M. Jaki je imenovan za častnega kanonika lavantinske škofije. Nemški Schulverein je dobij po glasu Gr ar, or Tagblatta“ od mestne občine brnske 2000 K za znatno schulvereinsko dvamilijonsko ustanovo. In slovenske mestne občine, kje ste? v Štajersko. Sv. Lovrenc nad 'Mariborom. Dne 2. junija t. 1. je peljal Blaž Robnik, hlapec pri Mjiheliču v St. Lovrencu, poln voz desk na železniško postajo. Na železnici je pa Robnik zdrsnil in prišel pod voz, kateri je preko njegovih prs peljal in ga telesno težko poškodoval. Spodnja Polskava. Dne 2, junija t. 1. je padel lOletni Stefan Faleš iz Spodnje Polskave, ko je hotel skočiti prek plota, in si pri tem desno roko strl. Nesreča. Dne 2. junija 1909/ se je ponesrečil Töletni žagar Jurij Pečovnik v Hudem kotu pri Ribnici. Padel je na žagi in se nevarno ranil. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Sv. Barbara pri Vurbergu. Dne 1. junija 1.1. sta napadla v Spodnji Koreni s plankami Jakob Novak in Janez Bračko iz Ciglenc 2Sletnega težaka R. Markuša iz Korene in ga brez vsega vzroka tako močno pretepla, da se je moral podati v bolnišnico v Maribor. Pokončajte metulje, sicer bode gosenic vedno več! Uporabljajte v to mladino! Primerne mrežice se dobi v vsakem Številu v državni učni delavnici za košarstvo pri Sv. Barbari v Halozah. Komad velja 20 vin. Sv. Bolfank v Slov. goricah. Tukajšnje izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 13, junija ob 3. uri popoldne, veselico s sledečim vsporedom. Pozdrav, Govor novoizvoljenega poslanca Č. g. Jožefa Ozmec, deklamacija, igra .„Kazen ne izostane/1 Potem prosta zabava v gostilni Horvatovi, kjerr igra godba na lok. K obilni udeležbi vabi odbor. Ljutomer. Vse mladeniče ljutomerske, Šentjurske, križevske in sosednjih župnij, člane tamošnjih bralnih društev vabimo, da se y največjem Številu udeležijo mladeniškega shoda pri Svetinjah, ki se vrši v nedeljo dne 13. junija. Pojdimo vsi na ta pomenljivi mladeniški pravnik poslaviti spomin nesmrtnega Stanka Vraza. Na mnogoštevilno svidenje. — Ljutomerski mladeniči. Ljutomer. Prireditev bralnega društva včeraj je lepo izpadla. Obisk je bil Sicer slabši, kot prvič, a igralo se je zelo dobro. Ugajal nam je bogataš, Napasen, zdravnik Smola,, smilili se nam je ubogi Selan vsled njegove muke z otroci, sploh so se vse vloge igrale najbolje v splošno .zadovoljstvo navzočih. Pred igro je (gpvoril mladenič Žebot iz St. Uja. Na odru se je pokazala tudi gdč. Ribičeva, katero upamo v tej vlogi Še večkrat videti na odru, ter v svojem govoru posebno povdarjala, da se ne mladeniči, ne. mladenke ne boje kakih popotnikov, ampak bodo delali krepko naprej- Tudi „Najdeno hči“ so igrali zelo dobro. Upamo, da se igralci in igralke zopet kmalu prikažejo. Tepež. Dne Ij. junija t. 1. je nastal v Vumpahu pri Vurberigjii med Jožefom J akobič, hlapcem, in pa med Francetom Peklar, težakom, oba pri posestniku Andražu Pečar, prepir, med katerim je Jakobič z ročico Peklar j a večkrat vdaril in mu pri tem levo roko strl in ga na več krajih poškodoval. Vzrok prepira je bil alkohol. Koroško. Predsedništvo c. kr, deželne sodnije v Celovcu se bridko pritožuje,, da so se kmečki župani pri sestavljanju seznamov porotnikov premalo ozirali na osebe z višjo izobrazbo. Posebno pri srcu so mu upokojeni civilni in vojaški uradniki., na katere bi se v bodoče pri sestavljanju seznamov moralo bolj ozirati. V razumljivi slovenščini se pravi to, da je pri poroti še premalo zagrizenih Nemcev in nemčurjev, katerim bodo morali priti na pomoč še bolj zagrizeni nemčurski in nemški uradniki. Borovlje. V Klei-neggerjevi gostilni (rdeča centrala) se j,e mi,noli teden neki delavec grozno jezil nad Najclarjem, ker baje isti zopet dela na to, da mu povišajo plačo. Našteval je vse, kar nese Najcerju groše,, in še pristavil, Če on ne more živeti s tem,, kako pa naj živimo mi s 30 groši, od katerih moramo Še plačevati v bolniško blajgajno?, Mi to samo zavoljo tega registriramo, ker se vidi, da se dani že tudi v rdečih vrstah. Žitaravas. K protestantovski veri je prestopila Celestina Sajfric, poštna upraviteljica pri Miklavcu in hčerka bivšega nemškonaciojnalinega; državnega poslanca in sedanjega župana v Žitarivasi, F ric a Sajirioa. — Kaj bodo, rekli k temu tistti katoličani, M so volili Sajfrica v državni zbor in za župana? Kranjsko. Drž. poslanec dr. 2itnik je odločno protestiral v Četrtkovi seji proti imenovanju nemškeg/a deželnega šolskega nadzornika na Krajnjskemj ter predlar gal, naj se dotična postavka 7504 K Črta v proračunu.' Nadalje je tudi ostro obsojal, da se po Štajerskem, ‘ Koroškem in Primorskem prezira slovenščina kot učni jezik. Slovenci zahtevajo iz praktičnih razlogov vseučilišče. Ako se jim to zagotovi, potem glasujejo tudi brez pomisleka za italijansko univerzo v kukem čisto italijanskem mestu, kje v južnih Tirolah. Belgijski polk je odšel iz Ljubljane na batal jonske in polkovne vaje na Notrajnjsko. Po Ljubljani se govori, da se ta polk ne povrne več v Ljub ljano. Na njegovo mesto pride baje spodnještajerski polk štev. 87 iz Pulja. V koliko so resnične te govo rice, se ne ve. Vtihotapljati! so začeli v zadnjem času črea kranjsko mejo v velikem Številu hrvaške prešiče, km itere je deželna vlada z razglasom z dne 1. svečana 1909, štev. 2845, prepovedala -uvažati. Pred tem tihotapstvom se odločno svari, ker se lahko zraven tudi utihotapi prešičja kuga, \na grozno škodo* domača prešičjereje. Zraven čaka pa tihotapca, ako ga dobe, občutna kazen in zapor. . Smrt enoletnega prostovoljca. KakoP uradna „Laibacher Zeitung“ poroča, je enoletni prostovoljec 27. pešpolka Anton Slehta umrl na paralysis cordic. Umrli je bil rodom Ceh in absolvirani jurist. Kakor se nam pa sedaj poroča, je njegovo smrt naravnost zakrivil polkovni zdravnik David. Slehta je že takol pri nastopu vojaške službe opozoril zdravnika na to da ima srčno bolezen. Prišlo' mu je večkrat slabo, pa mu še niso hoteli verjeti. Polkovni zdravnik David ga je večkrat, preiskal in ga vedno tolažil, da bo pri vojakih že. ozdravel. V preteklem tednu so imeh meko večjo vajo, na koncu katere je prišlo Slehti sla bo in ga je na noč od prevelikega truda zadela srč na kap. Le lahkomiselnosti zdravnika Davida se ima zahvaliti ubogi enoletnik, da ni prišel več živ v svo jo domovino na Češko. Zakaj se puste taki zdravniki, M se razumejo na zdravljenje kot zaje na boben še v taki važni službi? Vojaške oblasti naj poskrbe* d‘a se kaj enakega ne zgodi več. Primorsko. Sežanska postaja je dobila sedaj po dolgem času vendar slovenske napise, pa le od znotraj, katerih pa -niti imela ni poprej. Upokojen je računski ravnatelj c. kr. namestništva v Trstu g. Karol Korsich. Za njegovega naslednika je imenovan višji računski svetnik Ivan Folie. Utopila se je pri zajemanju vode v Povirju pri Sežani 131etna deklica Antonija Živec. Deska se je pod njo prelomila in deklica je izginila/ v 2 metra globokem tjplntui^u. Po plolgemj iskanju jo je našel njen brat v vodi. Laška Banca popolare ima zgube 2,300,000 K. Likvidacijo bančnega zavoda je sprejel tržaški denarni zavod Banca commerciale triestina s pogojem, da so plačali člani načelstva kot garancijo 1,500,000 kron.- Gospodarske razmere so na Primorskem jako slabe. Sena bo letos skoro za polovico manfe kakor lansko leto. Huda zima je dvignila zemljo, in vsled nastopne suše se je vsa ona trava, ki nima globokih korenin, do dobra posušila. V gorah po Tolminskem izpodjeda neki mrčes korenine travam, na Krasu je pa seno uničeno po kobilicah. Ljudje se udajajo vedno bolj pijanosti, ker imajo dovolj vinskega pridelka doma, katerega ne morejo razpečati. Vsled premnogo zaužitega alkohola se želodec pokvari, tek do jedi se izgubi, ljudje vsled tega hirajo in bolehajo za raznimi boleznimi, ter niso za nikako gospodarsko delo več. Razgled po svetu. Najdražja znamka na svetu. Pri dražbi hotela Drouot v Parizu so prodajali tudi veliko zbirko rs.si-ličnih znamk pod imenom Mirabaud. Pri tej prodaji je 'dosegla neka višnjeva havajska znamka za dva centima iz leta 1851 do 1852 kupnino 23.000 frankou. Znamka je imela na desnem spodnjem vogalu poštni jdtisek, je bila tam tudi prevotljena in imela rudeii priftisek. Toc je 4°setfaj največja kupnina, ki se Je dosegla za kako rabljeno poštno znamko. Bivši predsednik republike Venecuela Castro se je povrnil nazaj v svojo domačijo. Proces, kateri je bil naperjen proti njemu, so potlačili in mu dovolili vrnitev v ljudovlado. Štrajk 10.000 rudarjev! bo v najkrajšem času Izbruhnil v škotskih premogokopih. Prepiri radi plače so že dosegli tako napetost, da se vsak čas boje izbruha velikega Štrajka. Podjetniki se bodo zbrali in razpustili razsodišče, ter bodo ob enemi znižali plačo za 12/4 %. Rudokopi se bodo temu protivili in bodo napovedali stavko v vseh rudokopih. . Odvetnik ubil častnika. V četrtek dne 3. rožnika Sta se sprla v Giurgevu na Rumunskem neki odvetnik in nek častnik. ,V teku prepira je skočil odvetnik k častniku, ter ga udaril z neko trdo stvarjo tako močno črez glavo, da se je ta takoj mrtev zgrudil na tla. Med civilnimi osebami in Častniki je prišlo radi tega dogodka do resnega spopada, .Odvetnika so prijeli in uvedli proti njemu strogo preiskavo. Čudne podobe na znamkah. V krogih nabiralcev poštnih znamk so prišli na sled zopet novi zakriti podobi na poštnih znamkah, in sicer siedaj na angležkih znamkah. Kakor se bodo Še nekateri spominjali srbske znamke, na kateri se nahajate podobi kralja Petra in prestolonaslednika Jur j a, je na njih tudi opazil, ako je obrnil znamko, na nji neko mrtvaško lice, za katero so dejali, da je je zlobna roka nalašč narisala poleg. Sedaj so pa zasledili na omenjeni angležki znamki enako, samo veselejšo podobo. Ako _ opazujemo kako angježko znamko? z obrazom kralja Edvarda VII., bomo pod povečevalnim steklom opazili v profilu kralja neko mlado mično damo, katera si hoče ravno nadeti klobuk. Oko kraljevo je glava dame, brvi klobuk, med tem ko tvorita nos na eni strani in sonca lic na drugi strani obe roki da me, ki držita klobuk nad glavo. Sluga Viljem Csontos, kateri je povzročil s svojim brutalnim ravnanjem v nižjeavstrijski blaznici v Steinhofu smrt paralitika Feigla, je bil obsojen od sodišča na šest mesecev težke ječe. Indijsko Šolstvo. Po statistiki indijskega šolstva, katero so predložili zastopniki londonskemu parlamenta, je razvidno, da od 1000 Indijcev zna čitati 98, od 1000 Indijk pa celo samo 9. No čuditi se ni, če se vpošteva, da porabi angleška vlada za vsako dete, dokler traja pouk, približno 15 vinarjev. Proti Japoncem je nastopil odločno mestni svet v Vancovru. Sklenil je enoglasno, da se japonskim častnikom in moštvu, ki pripiojejo v kratkem tja, ne pripravi nika-kega sprejema, še manj pogostitve. Lastnikom hotelov so zagrozili z bojkotom, ako bi kazali Japoncem količkaj pozornosti. Proti podganam. Boj proti podganam bo kmalu uveden po vsem civilizovanem sveta. Nedavno se je z pjim bavilo londonsko „Medecinsko društvo,“ v katerem je sir Crichton Brown imel zanimivo predavanje o milijonih škode, ki jo ti glodavci leto za letom povzročajo in zlasti o veliki nevarnosti teh živali z ozirom na prenašanje strašnih kužnih bolezni Na ladijah prihajajo v vse luke sveta, ondi gredo na suho za plenom in potem zopet nazaj na ladij e. Tako se kuga in kolera raznašata od enega kraja sveta do dragega. Bilo bi torej velikega pomena, če bi se boj proti podganam izvedel na celi črti. V napredni Danski se za vsako ubito podgano na podlagi posebnega zakona plača precejšna nagrada. V novejšem časa je bil argentinski zbornici predložen načrt zakona s katerim bi bili vsi prebivalci Buenos Airesa obvezani skrbeti za nničavanje podgan. Za načrt se je dvignilo enoglasno vse časništvo. Zahteva se tudi enak zakon za ladije. Književnost in umetnost. Dom in SY0t. Janijeva številka ima sledečo zanimivo vsebino: Za Adrijo. Povest iz nskoško-benečanskih bojev. Spisala Lea Fatur; Dekle. Zložil Tonej Jelenič; Pomladanska meditacija Zložil Ksaver Meško; Slovo in pozdrav. Zložil Vekoslav Remec; Siena in to in ono. Spisal profesor Andrej Plečnik; Misel — delo. Zložil Anton Medved; Ljubezen — prijateljstvo. Zložil Anton Medved; Aleksej Vasiljevič Koljcov. Kritiško-biografska črtica. Spisal Anton Erjavec; Solnoe... Zložil Adolf Robida; Golobje. Pripovedovanje. Spisal Franc Bregar; Vprašanja in odgovori. Zložil Anton Medved; Balada. Zložil Adolf Robida; Stari in mladi. Zložil Anton Medved; Saj je proč. Zložil Anton Medved; O razstrelivih. Spisal dr. Ivan Robida; Književnost; To in ono. — Slike: Sv. Terezija. Bernini; Spomenik nadvojvodi Karolu, zmago-vavcn Napoleona, na cesarskem dvora na Dunaju; Cesar Frane I.; Bitka pri Esslingenu 22. maja 18Q9; Napoleoni, beži čez Donavo po bitki pri Aspernu; Napoleon I. v noči (5.—6. julija 1809) pred bitko pri Vagramu; Pomoč kristjanom. Fr. Ropret (Radovljica); Proslava Devica Orleanske v cerkvi sv. Petra v Rimu; Aljažev dom — odnesel plaz; Mladeniški telovadni poučni tečaj v Ljubljani; „Grobišče junakov8, od cesaija Franca Jožefa I. darovano armadi; Med Evropo in Azijo: v Bosporu; Niazi-bej; Sultan Mohamed V.; Novi sultan Mohamed V. jaha v mošejo; Topni-čaiji naznanjajo s streli, da je nastopil novi sultan Mohamed V.; Ahmed Riza, novi veliki vezir; Mladoturki iou6 vjete sultanove vojake v zapor; Novi rotacijski stroj v Katol. tiskarni. „Čas“. Znanstvena revija „Leonove družbe prinaša v 6. zvezku III. letnika sledečo vsebino: Sodobna moralna anarhija (Franc Terseglav); Hrvaško ogrska nagodba (Andrej Veble); Slovanske besede v slovenščini (Anton Breznik); Nove knjige; Listek. „Čas8 izhaja po desetkrat na leto in stane 5 K, za dijake 3 K. Vozni red (veljaven od 1. velikega travna 1909 do 1. listopada 1909.) Izdal in uredil Josip Kreinz. Izšel je krasni vozni red železnic po Hrvaškem,a Slavoniji’ in so sednjih pokrajinah. V njem se nahajajo razun voznega reda železnic še kratki a jedrnati opisi najlepših krajev in so dodane opisom tudi razne opazke in lepe slike Hrvaške kraljevine. Vozni red je dobil radi tega trajno vrednost in mi priporočamo to knjižico prav toplo onim, ki razumejo hrvaščino in se zanimajo za lepo Hrvaško kraljevino. Cena ji je jako mala ter znaša samo 50 vinarjev in se dobiva pri izdajatelju g. Josipu Kreinzu, Zagreb, Kaptol štev. 27. Tihotapec. Narodna igra v 5 dejanjih. Po J. Jurčiču priredil Fr. Ks. Steržaj, Cena 30 stotink, po pošti 5 stotink več. MALA NAZNANILA ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev. Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vi nar j e v. Drugače se ne odgovori. Prodajo se novi in Btari enovprežni vozi, kakor kočije, faetcni, (lahke kočije) in gospodarski vozi po najnižji ceni. Sprejmejo se tudi vozi v zameno pri Pergler Franc, tovarna vozov, Mühlgasse 44, Maribor. 119 Učilišče in vzgsjališče Ketzelsdorf pri Svitavi (Moravsko) sprejme deklice, ki se hočejo izvežbati v šolski stroki in drugih rečeh, kakor v ženskih ročnih delih, vezanju, pletenju, šivanju, prikrojitvi obleke, rizbi kroja, v modernih jezikih (tudi slovanskih), godbi, kuhanju, likanju, gospodinjstva itd. Vzga jališče je v -gozdnatem kraju in ima radi tega jako zdravo lego. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo. 118 Veliko posestvo, prav lepo na Spod. Staj. se proda zaradi boleh • nosti posestnika celo ali pa na drobno. Posestvo meri čez 70 oralov in sicer 8 orale vinograda, 12 oralov njiv, 18 oralov travnikov, 12 oralov sadonosnikov, 25 oralov gozda z 12 zidanimi poslopji, gostilno, prodajalno blizu farne cerkve, v dolini ob okrajni cesti pol ure od kolodvora. Cena se določi po velikosti prevzetega posestva in številu poslopja. Ponudbe pod „Veleposestvo“ na npravn. tega lista. _________ 92 Lepo malo posestvo pičle pol ure od Ptojske gore na lepi ravnini je na prodaj. Isto meri okoli 8 oralov in obstoji iz njiv, travnikov, sadonosnika in gozdov. Poslopja so v dobrem stanu. Cena samo 3000 Kron. Več pove lastnik Matija Polič v Mariboru, Parkstrasse št. 24. 454 Čudo! Zelo ugodna prilika! Prodam prostovoljno žago in mlin na potoku, 5 minut daleč od izliva v Savo, pri lepi cesti. Kolodvor Zidanmost je oddaljen 1 uro, trg Radeče ‘/2 ure. V kratkem se ctvori železniška postaja. Izvrstna lega tudi za večje podjetje s pomočjo elektrike. Cena zelo nizka. Slovenci, ki se zavedate kake veljave, pridite, sicer bo tnjec porabil pričujočo ugodno priliko 1 Prodam tudi pripadajoče posestvo: njive, gozd, travnik, vinograd. Več pove Ant. Podlipnik, Loka pri Zidanem mostu. Lepo posestvo blizu Velenja v Spodnjem Štajerju, v ravnini in sicer zidana hiša, zidani hlev, 8 oralov njiv, 2 orala hmelja, 8 oralov travnikov med tem 2 orala sadonosnika in 8 oralov dorastlega gozda z mešanim drevjem, skupaj 26 oralov, nerazdeljeno ali pa tudi samo polovica proda se za nizko ceno. Plačilo ugodno. Ponudbe naj se pošljejo pod „Posestvo“ na uredništvo tega lista. 91 Platneni izdelki Rudnih gor so na dobrem glasu, — so pa tudi pristni in trpežni — če se naročijo naravnost iz Rudniških gor. Ostanki cefirja, primerni za obleke so najcenejši pri izdelovatelju Jožef Anderšek v Bistri pri Novem mestu ob Metavi, češko. 40 m najboljšega snkna stane 16 K. 112 Mladeoič išče v okolici Maribora stanovanje s hrano in perilom. Plača po dogovoru. Natančneje podatke poda upravništvo. 113 Gimnazijec zmožen slovenščine in nemščine išče službe. Dopis na uredništvo tega lista. 457 ,Okrajna posojilnica v LJUTOMERU4 vabi na izredni občni zbor, ki se vrši 13. junija 1909 ob 8. nri dopoldne v Fran-Jožefovi šoli v Ljntomern. Dnevni red: Izstop iz „Zadružne Zveze v Celju“ ter pristop k „Zadružui Zivezi v Ljubljani“. 451 Ignac Božič narodni krojač ¥ Maribora, Tegethofova nlica 16, y hiši dr. Rosine se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 78 vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin. V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 urah zgotovi. : Slovenski brivec! Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo moderno urejeno brivnico, :: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase. IVAN BERGLEZ, brivec Maribor, Šolska ulica 2. 55 SMRT doleti vsaeega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v vele trgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko). , po 36 v. po 40 v. po 44 v. po 46 v. po 48 v. po 60 v. po 54 v. . po 60 v. Štajersko platno m. ... Slovensko platno m. . . . Savinsko platno m. . . . Vojaško platno m. ... Domestik platno mthko m. Gorsko platno debelo m. Istrija tkanina, mehka m. . Holandska tkanina, mehko m. Vzorci zastcnj in pošiljatve čez 20 K franko. I “ Slikar in pleskar Franc Divjak v MARIBORU, župnijska ulica št. 7 prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najuižjih cenah. Ako se skličete na „Straža“ dobite po znižani ceni 50.000 parov črevljev, 4 pari samo E 7. Radi naknpa velike množine morem po tako nizki ceni prodati 2 para moških in 2 para ženskih črevljev za 7 K. Velikost naj se označi v centimetrih. a«“ S. Urbach, Krakov. -sms Pošilja se le po poštnem povzetju. 107 3®““ Cerkveni slikar Peter Markovič akadem. slikar v Rožeku na Koroškem se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. ^ občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, ^ jr fresko-podob altamih in bandemih slik, križevih potov itd. vse na posebno trpežno platno in v 55 55 jako stanovitnih barvah; popravlja Umetniško sta- ♦♦ ^ re umetne slike. Sprejema vsa večja dela: sli- ^ <£ kanje cerkva v različnih slogih, cele notranje ^ poprave cerkva (v tem slučaju poskrbi in posre- JE jr duje vse druge umetnike in rokodelce). Cene po 55 dogovoru in brez vse konkurence. „„55 * 23J5 Slovenci! Podpirajte svojesomišljenike! V trenutku uniči ogenj mnogim posestnikom poslopja in s trudom spravljene pridelke. Nimajo pričakovati izdatne pomoči, ako niso dobro zavarovani Kdor potrebuje tozadevnih pojasnil, naj se obrne na Vinko Vabič-a mlajšega, trgovca in okr. zastopnika Dunajske zavarovalne družbe v Žalcu. 108 Zavaruje najceneje! Skrbi za takojšno in kulantno iz-plačiio oškodovanim 1 Izvrstni molitveniki so: Kog, fmc matiton m sv. pešat . . K BlUttlu fesJmee» 3— tas ssstik pisni. . „ 2— Fnlitiii mm . . I 'K m h. ifrsifli . . . Vsi ti sacHtveailri sc v alati obrezi ta poteai okoli 50 viaaijev vs& Poštnina zaaša 26—30 vte. za 1 knjig«. frftftu tiskarne n. M ==== » iiritsa ===== jA * Ljudska hranilnica in posojilnica ? Celju, * registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta. Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8. Hranilne vloge se obrestujejo po 41/i % brez odbitka rentnega davka. Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno. Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Posojila na zemljišča po 5% do A7,% brez in z amortizacijo. Posojila na zastavo vrednostnih listin. Osebni kredit na menice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Konvertacija v knjiženih dolgov z najmanjšimi stroški. • kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Oskrbuje svojim članom izterjevanje njihovih terjatev Brezplačno reševanje vseh zadev. X X x X X X X X X X X X X X X X p o X •a L > Sz e A m «S E o E n »o o .1 £ k £* a Q I« e o n Ea N is « £ S £ A Sz

-tf += © 00 rt rt t> t> o <30 rt © m > > g 9 •3 g no s» rt o «rt S _ rt <30 t> rt .. ja >00 rt t» OD ° Jsl _ -t-3 <30 rt © *■ hO © rt Ph © rt X ? Ph © © -r-t O © „ rt © n rt rt •P-I © o © © rQ co o •r-l ** >Sj* © rt IP •s? S rt rö rt. -S rt -t-3 "S3 «3 rt pj -•0 J3 rt t> rtn © rt <30 rt s s £ ■§ M M © > 3 ° © _ <30 ® O >oo w © rt • © o- a rt s n -S --N 3 eS © © -*-3 ® S, M © rt •3 © rt © © rt "© rt j> 2 'rt rrt -rt rt rt rt t> 5S3 a © rt rt n •a ® ® - Ph © ^ )© rt rrt © *rt "rt ‘C a t> O ° <30 M rt rt ^ >tsa © © rö rt -3 © S > rt ho © rt © © X X X X X X X X X X X X X