Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List Slovenskih delavcev v cAmeriki. The first Slovenic Daily in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*. Enter«* m l*cond-Clua Matter, Beptemb 11, 1903, at th« Post Office at New York. N. Y., under the Act of Congress of March S, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOB, NO. 13. — ŠTEV. 13. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 16, 1907. — V SREDO, 16. PROSINCA 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV, Iz delavskih krogov. Po srečo v Dakoto. Konvencija premogarjev. Ločitve zakonov. OSEMNAJSTA LETNA KONVENCIJA ORGANIZACIJE UNITED MINE WORKERS OF AMERICA. Položaj v okrajih mehkega premoga. Finančno poročilo. ŠTRAJK KOTLARJEV. Indianapolis, Ind.. 16. jan. Tukaj se je priče a včeraj 18. letna konvencija organizacije premogarjev. K tej konvenveneiji je dospelo 500 delegatov iz okrajev mehkega in okrajev trdega premoga. Tako malo delegatov je prišlo, ker se pri konvenciji ne razpravlja o plači. Najslavnejšo točko razpravljanja tvori štrajk v Kenbuckyju. Finančni tajnik W. B. Willson je poročal, da je lani štrajkalo 400.000 premogarjev in da je takrat bilo v blagajni le $361,951. Tekom zadnjih sedem let je organizacija plačala $5,191,584 podpore štrajkarjem. Č a-nov ima sedaj 256,212, oziroma 34/283 manj, nego leta 1905. Youngstown, Ohio, 16. jan. V Niles in Newcastle so pričeli štrajkati ko-tlarji. Oni zahtevajo povišanje dnevne plače za 5—15 centov in skrajšanje dnevnega dela na 8 ur. DEFRAVDANT SILVEIRA POSTANE GOVERNER. Bivši cubanski baiikar, ki je s svojim parnikom in tajim denarjem ušel, je sedaj v Venero eli. Senor Manuel Silveira, preje v Ha-vani in sedaj v Caracas, Venezuela, znani bankar in defravdant, tteri je v minolem oktobru z $1,000.000 ušel iz Havane in provzrocil bankerot tvrdko J. M. Ceballas & Cia., odšel je, kakor se poroča iz Caracas, zopet med špekulante. V državi Cuavana kupil si je ran-cho 7. 15,000 glavami sroveje živine in sedaj namerava ustanoviti živinorejski trust v Venezueli. Njegovi zavezniki pri divnem podjetju so predsednik Castro, "-eneral Quintana in Antonio Paria Paeheeo. Slednja dva sta največja živinorejca v Venezueli, ki že pet let vso trgovino z živino kontrolirata. V Puerto Cabello je Silvei-ra zgradil že velike ledenice, slične onim v Argentini. Od tam bodo izvažali meso v Anglijo in drugam v Evropo. ItazMn te^a je Silveiro kupil tudi velik kavin nasad, haziendo Bernardino pri Caracasu. Tam se tudi govori, da ga bode Castro imenoval guvernerjem jedne venezuelskih držav. STRELJANJE NA OKLOPNICO, KI JE VELJALA $6,000,000. Pregkuševanje novih krogelj. Washington, 1."). jan. I)a preskusijo novo izumljene topove kroglje, ktere nabite z eksplozivno gelatino, borni na oklopnico Tc-jala $6,000,000. Tozadevni predlog je že vložen pri kongresu. Člani zastopniške zbornice s«> ga prvotno smatrali za šalo, toda, ko se jim je pojasnilo, da se ladija vsled tega ne pot«»pi m da bode pri najboljšem eilju le malo poškodovana, so glasovali za predlog. Streljanje &e bode vršilo na Indian Head v ustju reke Potomac. POŠTAR IN NJEGOV KLERK V JOHNSVILLE, N. Y., STA UŠLA. Preje sta po vsem mestu "pumpala" za potovanje potreben denar. LJUBEZEN. Fort Plain, N". Y., 15. jan. V bližnjem St. Johnsville so doživeli tako gorostasno senzacijo, da se vsem prebivalcem ježe lasje in da imajo oprav-Ijivke in opravljivci za par tednov dovolj govoriti. Pomožni poštar Al. Turnerill je namreč ušel z učiteljico Miss E.izabeth McGee in njegov klerk Harry Stichel z Miss May Doyle, kte-ra je bila stenografinja pri Lion Knitting Mills. Oba parčka sta najbrže zginola v Sou*th Dakoto, kjer se bo-deta dala oba moža ločiti od svojih žen, da se potem oženita s svojimi novimi izvoljenkami. Učite.jiea Miss MeGee, stara 22 let, veljala je v St. Johnsville za vzor nedolžnosti in v prisotnosti možkih ni znala takorekoč niti do treh šteti. Xa ulici so bile njene lepe oči vedno obrnjene v tla in skoraj se ni upala na prijazen pozdrav niti odgovoriti. Sedaj ^e je pa zvedelo, da je že par let ljubila pomožnega poštarja. Na popotovanje je mlada dama vzela svoje premoženje, ki znaša $3000, seboj. Miss Doyle, njena najboljša prijateljica. ima za pot $1700. V St. Johnsville je prišla še le pred par meseci iz Sherburne in je stanovala z Miss McGee skupaj. Tunibu.l. čegar knjige so v ostalem v popolnem redu, je, predno je zginoV na vseh krajih "pumpal" ter se je za pot izvrstno pripravil. Za njim j«-ka sedaj cela vrsta upnikov. Naj preje si je izposodil pri svojem gospodarju poštarju Foru $30. Turn-bull je star 40 iet in je oženjen; njegov brat je urednik in solastnik lista "Mohawk Valley Democrat", ki izhaja v Fondi, trlavnem mestu Mont-jmnerjr countvja. Stichel je star ti*li 40 let in je osta-vi ženo in dve hčeri, stari 15. oziroma IS let. Njegov oče je premožen mož in on je njegov jedini sin. Njegova žena je v bolnici v Utica in njegov tast mu je bas te dni poslal $100 za izboljšanje postrežbe njegove žene. Denar je naravno pridržal za-se in vrhu tega tudi taščo na pum pal za $100, nakar je z Miss Doyle zginol. U z n je v« Prodajalci svojih otrok. La Crosse. Wis., 16. jan. Tukaj-šnje oblasti se bavijo s preiskavo slučaja, v k,tereni so neki staridi asirske kolonije v North La Crosse prodajali svoje otroke onemu, kteri je več obljubil. M.adoletnost se konča v Wisconsin u s 14. letom. Tako so neki sta-riii svojo 13Jetao Wer prodali njenemu ženinu ca $300. Ko je pa nek drugi ženin ponudil $450, so skužali prvo kupčijo razveljaviti. Nečakinja Napoleona III. g'edališčna igralka. Markiza Moray,, nečakinja Napoleona III., je sestavila egiptovsko pantomimo. v kteri jc tudi sama nastopila, in sicer v gledališču Rouge v Parizu. Bivša carica Evgenija je prosila mankizo, naj opasti svojo namero, toda markiza jo ni hotela s.išati. Pri njenem nastopu je nastal v gledališču škandal, kakorsnega še ni bilo v pariškem gledališču. Ivo je nastopila markiza v možki ulogi, je zadonelo po celem gledališču: "Ven ž njo!" — "Nečemo jo videti!" — Na oder je letela repa, zelnate glave, krompir, blazine iz lož, škatlje užigalic itd., dokler ni zastor padel. Ko pa je občinstvo zagledalo v neki loži ljmbim-ta od svojega mož?, ločene markize, se je nava ilo nanj s palicami. Z velikim naporom se je policiji posrečilo ubraniti napadenega pred razjarjeno množico. i Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 20.50 ............ 100 kron, za $ 40.00 ............ 200 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ 6000 kron. Poštarina je všteta pri tek viotah. Doma se nakazane rvote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. peštni hranilni urad v 11. do 12. dsek. Denarje nam poslati je aajprflič-oe je do $25.00 t gotovini ▼ priporočenem ali registrevanem pisma, večje zneeke pe Domeetic Festal Money Order all pa Few York Bask Draft TWLAXK lAain, IW Greenwich Street, How York €104 Bt-CJIair Are. HJL (flofolaad. O. Pomanjkanje premoga na severozapadu. VSLED MRAZA IN POMANJKANJA KURJAVE VLADA NA ZAPADU VELIKA BEDA Snežni viharji in izreden mraz v se-verozapadnih državah. 55 STOPINJ POD NIČLO. Seattle, "Wash., 16. jan. Tukaj vlada neznosni mraz. Dobrodelne družbe imajo toliko opraviti, da bode njihova zaloga premoga kmalo izpraznjena. St. Paul, Minn., 16. jan. Vse železnice severozapada so pod globokim snegom; snežni viharji so na dnevnem redu in mraz je nepopisen. Glavnemu uradu Great Northern železnice se poroča, da kaže v Browningu toplomer 55 stopinj pod ničlo. Med Grand Forks in Spokane ni nijedne točke, kjer bi kazal toplomer manj, nego 38 stopinj pod ničlo. Sneg je tako suh in lahek, da ga veter zopet prinaša na oeistene ulioe, ali pa da se delaj d po 30 čevljev visoki zameti. V Antlemu, N. D., ni nijednega ko-madica premoga. Živil je dovolj. Vlaki vozijo le počasi in vsak ima po štiri lokomoti%'e. Potres na otoku Jamaica. Glavno mesto Kingston je vsled potresa in požara deloma razdejano; škoda je velikanska. Kacih sto ljudi je obležalo na mestu mrtvili. SHAWOVO PROROKOVANJE. Tajnik zvezinega zaklada proroknje boj z Anglijo, Francijo in Nemčijo. Cambridge, Mass., 15. jan. Včeraj je tukaj predaval tajnik zvezinega zaklada Shaw 700 dijakom harvard-skega vseučilišča o največjem boju 20. stoletja. Med drugim je tudi dejal : Že dolgo so bile Anglija, Nemčija in Francija popolnoma odvisne od svoje obrti. Naša obrt sedaj štirikrat hitreje napreduje, nego naše poljedelstvo in radi tega bodemo kmalo odvisni od tujih trgovišč. Taka trgovišea moramo imeti, ako hočemo obstajati, bas kakor imenovane fri dežele v Evropi. Boj bode grozen samo, Bog daj, da bi ne bil krvav." Kot naša glavna trgovišča je imenoval govornik Južno Ameriko in 0-rient. Pri tem je tudi povda-rjal, da je pred vsem potrebna velika trgovinska mornarica, ktero je najložje zagotoviti s podporo, ktero naj dobe domače parobrodne družbe od vlade. VOJNI TAJNIK ttOOT OBIŠČE CAN ADO. Program za sprejem v Ottawi. Ottawa, Canada, 15. jan. Vlada je objavila program, po kterem bodo pogostili in sprejeli vojnega- " tajnika Roota, ki pride kot ofieijelni zastopnik Zjed. držav v Canado na obisk. Vojni tajnik Root pride s svojim spremstvom semkaj v soboto popolu-dne ob 1. uri in se odpelje direktno v vladino palačo. Častno stražo bode tvorilo 400 vojakov. V nedeljo vršil se bode velik obed v Rideau Hali * in istotam bode tudi v ponedeljek zvečer sijajen banket, kt eremu bodo prisostvovali vsi ministri in predsednika obeh zbornic in diplomatje. V torek obišče Root klub "Canadian BOLNICE SO NAPOLNJENE Z RANJENCI. — POTRESU V PONEDELJEK POPOLDNE JE SLEDIL VELIKANSKI POŽAR Hotel Myrtle Bank in mnogo drugih poslopij razdejanih. — Med mrtveci je Sir James Ferguson. VOJAŠKI LAZARET ZGOREL; 40 VOJAKOV UBITIH. Kingston, divno glavno mesto otoka Jamaica v Zapadni Indiji je vsled potresa in sledečega požara deloma razdejano. Natančnih poročil o katastrofi še ni, kajti direktna zveza med Jamaica in New Yorkom je razdejana. Brzojavne zveze na otoku med posameznimi mesti so zopet popravili. Večina lepih in velikih poslopij v Kingstonu je razdejanih in mnogo ljudi je ubitih. V kolikor je znano, so razvaline ubile kacih 100 ljudi in bolnice so z ranjenci prenapolnjene, tako, da se bode število človeških žrtev izdatno pomnožilo. Prvi jaki potresni sunek pripetil se je v ponedeljek popoldne ob 3. uri 30 minut. Kakor v S an Franciscu in Valparaisu, so se razdejana poslopja takoj vnela, tako, da je bila katastrofa še večja. V torek popoldne je požar še divjal, toda danes je najbrže že pod kontrolo. Hotel Myrtle Bank, glavni hotel v mestu, je razdejan. Veliki vojaški lazaret je zgorel in 40 vojakov je bilo tam usmrtenih. x Med potresom je plulo mnogo par-nikov s turisti v Kingston. Večina v New York došlih brzojavk o potresu je zasebnih in iz teh jelrazvideti, da katastrofa ni bila tako grozna, kakor se je spočetka do-nyievalo. Direktna brzojavna zveza z Jamaieo pa še vedno ni popravljena in sedanje vesti prihajajo večinoma preko Holland Bay, kjer so ustanovili začasno brzojavno postajo. London, 16. jan. Kolonijalno mini-sterstvo dobilo je včeraj od poslanca Hamar Greemvooda, ki se mudi sedaj na Jamaiki, potrdilo vesti o katastro- fi, ktera je doletela glavno mesto Kingston. Greenwood brzojavlja, da je mesto večinoma razdejano. Mnogo hiš je deloma i>o potresu, deloma po požaru razdejanih. Mnogo uglednih državljanov in meščanov je ubitih. Med temi je tudi Sir James Ferguson. V mestu vlada mir, "toda delavcev za pomožna dela primanjkuje. Rešilna dela vodita governer Sir Alexander Swettenhain in pomožni governer Sir Alfred Joues. Natančnejih poročil o katastrofi še ni, kajti brzojavne zveze so še razdejane. V mestu je bilo mnogo turistov, kteri prežive zimo običajno na otoku Vest o potresu dospela je v London po noči, tako, da se o njej ni takoj splošno zvedelo. Vsekako pa vlada danes tukaj velika skrb radi potresa in sicer mnogo večja, nego za časa potresa v San Franciscu. St. Thomas, danska Zap. Indija 16. jan. Iz nadaljnih poročil o potre su na Jamaiki, je razvidno, da so prvotna poročila o razdejanju mesta Kingston pretirana. Požar, ki je nastal vsled potresa, je divjal še včeraj zjutraj, vendar je pa bil že omejen Gasilna dela energično napredujejo Do sto ljudi je ubitih in več sto je ranjenih. Za ranjenee se kar najboljše skrbi. Požar so najbrže omejili na pomole in skladišča. Brzojavni uradi so razdejani in zveze so pretrgane. Sedaj se potresni sunki še nadaljujejo. Prebivalstvo biva na prostem in beda je velika. Santiago de Cnba, 16. jan. Semkaj se poroča, da je škoda v Kingstonu, Jamaica, velikanska. Washington, 16. jan. Momarični tajnik Metealf je brzojavil poveljni ku našega brodovja v Quantanamo Cuba, naj poroča o potresu in ako je potrebno, naj pošlje tjekaj vojne la dije na pomoč. Kingston je glavno in največje mesto na Jamaiki ter se nahaja na juž nem obrežju otoka. Luka je dobra tudi za največje ladije. Mesto ima 50 tisoč prebivalcev ,kteri so vsi zamorci. Med njimi je le 2 odstotka belih. Štiri petine je čistih zamorcev. Leta 1692 je razdejal potres bližnje mesto Port Royal popolnoma in od 3000 hiš jih je ostalo le 200. Nato so ustanovili mesto Kingston. Leta 1782 je v Kingstonu velikan ski požar napravil za $2,500,000 ško de in 1. 1843 zopet za $15.000,000 Mesto je moderno zidano, ima široke in pravokotne ulice. Iz Avstro-Ogrske. v Potres na otočju Samoa. San Fraaicisco,^Cal., 15. jan. S parnikom Ventura, 'ki je dospel,iz Avstralije, došle vesti javljajo, da se je dne 21. decembra 1. 1. v Apiji na otočju Samoa pojavil izredno jak potres, kteri je nadkrilil vse prejšnje. Središče potresa je bilo oddaljeno kacih 900 milj od Samoe. AKO s! namenjea sorodnike ter pift za pojasni SAKSER, 199 Cfa ženo, otrok« ali pa v Ameriko vzeti, in vožne cene na: FRANK Orectnrlch SL, New Ywk, N. Y, __:__i.____»i__T Razočarani iskalci zaklada. Mexico Ciudad, Mexico, 15. jan. V minolej noči se je podrl 250 čevljev dolg pomol, kterega so ob obrežju Colima zgradili, da dvignejo pred 25 leti potopljeni parnik Golden Gate, v kterem je vse polno zlata. Parnik so hoteli dvigniti J. E. Thilps iz Den-verja, Colo., L. N. Richardson iz Phi-| ladelphije, Pa., in S. F. Philip iz Danville, 111. Na potopljenem pairni-■ ku je za $1.500.000 zlata. DRUŽABNO MESTO. Mnogo ljudi, ki žive v slabih oko- liščinah, običajno dolži, da je vzrok njihove slabe sreče dejstvo, da žive v zgoraj omenjenih okoliščinah. Kljub temu pa opazijo, da v družabnem življenju vsakdo zavzema tako mesto, kakoršno mu pripada. Nekteri ljudje morajo težko delati, dočim zopet drugi zanemarjajo svoje delo ter nesmiselno zapravljajo svoj denar, kar je glavni vzrok, da se ne čutijo srečne. Nekteri si ohranijo zdravje in moč do starosti, ker so v svojih mladih letih delali in živeli skromno. Oni, ki potrebujejo zdravje in moč za napredek in uspeh, naj rabijo Trinerjevo Ameriško grenko vino. Ono delujo soglasno z naravo in pomaga pri vseh naravnih delovanjih. Pri boleznih prebavalnih organov kr- vi in živčevja, je, to najboljie zdravil o. Vlekarnah. Joe. Triner, 799 So. Ashland A*e., Chicago, BL Bodočnost egiptovskih piramid. Skoz veke so vzdigovale piramide veličastno iz blede egiptovske pustinje. Vsi narodi so se divili mogoč nim spomenikom starih Egipčanov, a sedaj bodo izgubili ti svoj bajni kras. Egipska vlada je namreč dovo lila, da se v nedogledni ravnini, ki se razprostira od Eskebiha do Nila v kteri počivajo v solnčnem žaru za gonetne sfinge, zgrade moderne palače, hoteli itd. Ustanovila so se dru štva, ki se bodo okeristila s slikovitim ia rajem ter o-kolo piramide Gise-ka postavi a kolo modernih ameriških stavb. Velik požar v Chicago. Chicago, 111., 16. jan. V osemnad stropnem poslopju št. 407—429 Dearborn St. je nastal včeraj velik požar, ki je napravil pol milijona dolarjev škode. ** ■■■■ vriviivmvviftnnatti KOLEDAR za leto 1907 pričeli smo razpošiljati vsem rojakom, kteri so ga naročili. Obeesi 128 strani, ima zanimive spisa, psve iti, poučne in humorisfci£ne stvari Is? ffa krasi oMie »lik. Oena s poito mi SO centov. PRIMERNO DARILO £A BOtlt ar irovo leto svojcem y wr mani. KER SO NEMCI V MANJŠINI, SO SE SEDAJ NEMŠKE NE-KLERIKALNE STRANKE ZDRUŽILE. PosTovanje v avstrijskem državnem zboru. RAZDVOJ V OGRSKEM KABINETU. -o- Dunaj, 16. jan. Avstrijski Nemci, kteri so sedaj vsled volilne reforme v manjšini, se skušajo združiti ter po možnosti opustiti strankarstvo. Sedaj se nameravajo združiti vse proti-klerikalne stranko. Tozadevnega shoda sta se udeležila tudi ministra Der-žata in Prade. V poslanskej zbornici so sedaj rešeni vsi predlogi, kteri se nanašajo na voiilno reformo. Tudi v "gosposki" zbornici bodo tozadevni predlogi kmalo rešeni. Nadvojvoda Leopold Woelfling namerava po ločitvi zakona z AdamovL-čevo postati zopet Habsburžan in nadvojvoda, ker brez tega "priimka" ne more dobiti denarja brez dela. Budimpešta, 16. jan. Proti pravosodnemu ministru Polonyiju so prišle nadaijne obdolžitve na dan in sedaj vse zahtevaj da se mora on zagovarjati pri sodišči! Andrasy odločno zahteva, da Poloivyi ostavi kabinet in radi tega je pričakovati krize. V poslanskej zbornici je poslanec Fabry zahtevaj da se poduk v nemščini za vedno odstrani iz privatnih nemških šol. Razne novosti iz inozemstva. V MADRIDU SO ZASLEDILI ANARHISTIČNO ZAROTO PROTI RAZNIM DOSTOJANSTVENIKOM. Potres v Švici; mesto Basel je deloma v temi. USTANOVITEV NOVE NEODVISNE CERKVE V FRAN-01 JI. POVODENJ PRETI V PENNSYL-VANIJI. Pri Springdale, Pa., je voda reke Allegheny razdejala jez. Pittsburg, Pa., 16. jan. Reka Allegheny je tako narastla, da je včeraj ■popoludne pri Springdale, Pa*, podrla jez ter veliko steno, ktero je zgradila vlada. Mnogo hiš je v nevarnosti. da jih voda ne odnese. Connelsville, Pa., 16. jan. Včeraj zvečer prišlo je semkaj poročilo, da se bode novi rezervoar pri Indian Creeku, v kterem je 33,000,000 vode, razdejal. Stanovniki bližnjih hiš so že bežali in so kljub mrazu prebili vso noč na prostem. Danes so rezervoar preiskali in pronašli, da je vsa bojazen neosnovana* Madrid, Španska, 16. jan. Policija je zasledila anarhistično zaroto. Zarotniki so nameravali dne 21. jan,, ko se začno debate o zadnjem anarhističnem napadu na kralja Alfonza, umoriti več dostojanstvenikov. Basel, Švica. 16. jan. Včeraj se je pripetil tukaj potres, vsled česar se je pokvarila e.ektrarua, tako da je vladala v mestu tema. Paris, 16. jan. Henri des Houx bode tedni skušal ustanoviti od papeža neodvisno francosko narodno katoliško cerkev po vzoru pravoslavja^ kar bode zopet za papeža velik udarec. Novo cerkev bode vodil katoliški nadškof Vi.atte iz Texasa, ki je vodja ameriških neodvisnih" katoličanov, ki tudi ne pripoznavajo papeža. Nadškof Vilatte se mudi sedaj v Parizu in je že izjavil, da vstopi v službo nove cerkve. Prve maše nov« cekve se vrše v kapeli na Place de Clichy, ktera je bila preje last reda barnabitov, iktere so pa pregnali. Jedro nove narodne cerkve bodo tvorile-novo ustanovljene cerkvene občine.. Ker bode papež v jezi vsled te izguba vse duhovne, ki se pridraeijo novej cerkvi, izobčil, jih bode nadškof Vilatte takoj sprejel in jim odkazal fare na deželi in v mestih. Razlik* med papeževo in Vilattejevo cenfcveno organizacijo ne bode niti najmanjše^ toda člani nove cerkve ne bodo pripo-znavali papeževe "avtoritete" ia "nezmotljivosti". Vlada bode noTO cerkev gotovo podpirala, to tem bolj, ker bode narodna. VESTI IZ RUSIJE. Finančni minister Kokovzov o financ nem položaju. Petrograd, 15. jan. Finančni mini ster Kokovzov je v razgovoru z nekim zastopnikom "AssociatedPress" izjavil, da se proračunski primanjkljaj V znesku $120,000,000 za leto 1907 pokrije z domačimi sredstvi. — Lanski prebitek znaša $149,000,000 in tako ta svota letošnji primanjkljaj več nego pokrije. Deficit je nastal vsled poplačanja raznih vojnih izdatkov. Lani je imela Rusija $106,500,-000 več dohodkov nego izdatkov in letošnji prebitek bode znašal najmanj $50,000,000 do $70,000; 000. Kokovzov trdi, da duma nima i>ra-vice spreminjati dl volit ve za po.i-cijo. Lov na divje mačke. Rutland, Vt., 15. jan. V novejšem času si upajo divje mačke prihajati v neposredno bližino bližnjih mestec, vsled česar so faitmerji zelo vznemirjeni. Dosedaj so lovci postreljali že mnogo mačk in pričakujejo, da jih bodo še več dobili. Mačke delajo med divjačino veliko škodo. Velik promet. Frank Sakser Co. v New Yorku in Clevelandu, O., je imel lani samo z dunajsko c. kr. poštno hranilnico nad trinajst milijonov kron prometa. Te številke pač jasno govore, koliko denarja pride sleherno leto iz Zjed. držav na Slovensko. Odslovljeni štrajkarjL Chicopee, Mass., 15. jan. Tukaj 9* zaprli vse tovarne Chicopee Manufacturing Co., ker so predilci pričeli štrajkati,. da tako dosežejo večjo plače. — KRETANJE PARNIKOV. Dospeli bo: Kronprinz "Wilhe^m 15. jan. iz Bremena s 102S potniki. Pretoria 15. jan. iz Hamburga. R3'ndam 15. jan. iz Rotterdama s 652 potniki. Smolensk 15. jan. iz Libave z 851 potniki. Hudson 15. jan. iz Havre. Dospeti imajo: Acilia iz Hamburga. Cevic iz Liverpoola. Samland iz Antverpena. Pretoria iz Hamburga. Majestic iz Liverpoola. Rhein iz Bremena. Kaiseriu August e Victoria iz Hamburga. Moltke iz Genove. Princess Irene iz Genove. Campania iz Liverpoola. Philadelphia iz Southamptona. La Gascogne iz Havre. Zee'.and iz Antwerpena. Ethiopia iz Glasgowa. Armenian iz Liverpoola. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Bluecher iz Hamburga. Erny iz Trsta. Odpluli bodo: La Savoie 17. jan. v Havre. Ultonia 17. jan. v Reko. St. Louis 19. jan. v Southampton. Carmania 19. jan. v Liverpool. Celtic 19. jan. v Genovo. Plrxneess Irene 19. jan. v Genovo. Pretoria 19. jan. v Hamburg. Hudson 19. jan. ▼ Havre. "GLAS NARODA" U*t •tercMtft 4clavcef v Ameriki. l*d*>* slovensko tiskovno druitro FRANK SAK^EI^ predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906. Ca leto velja list za Ameriko ... $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto.......4.50 ...... pol leta.......2.50 " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. "GLAS NA KODA'' izhaja vsak dan i*-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice ^f the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 Tentov. Do nisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Den.tr naj se blagovoli pošiljati po Monev < »rder. Pri spremembi kraja naročnikov jrosimo. da se nam tudi prejšnje bivali-naznani, da hitreje najdemo • aslov-nika. Dopisom in pošiljatvam nare iite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon 127'J Rector. Brownsvillska afera. Pri vseh napakah, ktere ima naš predsednik, moramo mu pustiti, da je pošten. Poštenost ga je tudi napotila, da je jKJslal kongresu poslanico plode brownsvi iske afere. V tej j»o-slanici se bavi z zamorskim vpraša-njem in poginoma spreminja svoje preji:ije s tnli>ee. P«aš radi tega je odkritosrčen. Pred šestimi tedni, ko je o ravno tej aferi poslal svoje dolgo pismo senatu in za.-topniške ^zbornici, je predsednik pisal d^slovno: i' Postopal sem korektno; dečke bi bi.o treba v resnici obesiti." Sedaj ]*a pravi: "Storil sem napako s tem, da sem vsem trem bataljonom odvzel za vse ease državljanske častne pravice." To je lepo in možato. Predsednik je napravil napako, da je v zadevi prehitro in prestrogo nastopal To je sedaj uvidel in radi tejra odkritosrčno priznava svojo na-pa'.-co. Vendar pa to ne zadostuje. Ako predsednik Roosevelt ve, da je napravil pomoto, čemu pa ne pode i vojakom, ktere je brez časti odslovil iz sli: . »f. zopet njihove pra-viee. S pri]»'/.naiijem krivde ni mnogo st.ir »• »e_ra. Ako predsednik ve, da ni pravilno postopal, potem naj svoje napake zopet popravi. I/, juira se |N»ro«"-3. :la je trideset jwi Hooseveltu ode še več zamorcev ustreli o. ker jim je dobra eksistenea odvzeta. In za vse to bode potem predsednik « .lgov^ren. dasiravno tega s posebno j>ostauieo kongresu ne more zopet popraviti. Koliko je vredno dete? Porotniki tukajšnjega višjega sodišča so prisodili očetu neeega osem let r.tare-_'a otroka, kterega je nek voznik povozil "odškodnino" v zne-fiku $1400. Odvetnik "oškodovanega" očeta je pred več leti jednak slučaj zastopal pred -od i "čem in tedaj se je o tem rl »aju mnogo govoriio. X"et -a otroka v New Jerseyv je povozil voz ulične železnice in porotniki so prisodili očetu $5000 odžkcd-cine. Sodnik je pa izrek porotnikov razveljavil, tker je bil "pretiran", češ, da življenje otroka še ne more ceniti več, nem — jed en dolar. Isti s-učaj je pri-el Š:irikrat pred porotnike in -dedtiji so očetu prisodili štirikrat jeinako -voto. Toda sodnik je štirikrat razveljavil izrek — dofkler se družba ulične železnice ni naveličala pravd an j a in je žalostnega očeta z denarjem "jwrniria". Zade'n je zanimiva, ker se tolikokrat ponavlja in ker se zamore vsaki dan ponoviti. Vsled taeih slučajev nastane vprašanje: Ima-li človeško življenje v dolarjih in centih sploh Aiiko vrednost in kolika je ta vrednost pri odrasčenem čoveku, pri o-troku in pri dojenčku? In potem še etično vprašanje: Smemo-li zahtevati odškodnino za smrt ljudi v dolarjih in eentibf Na to vprašanje moramo odgovoriti z odločnim "da", ako je zgubila rodbina svojega vzdrževalca. Vrednost življenja naj se potem označi tako, da odgovarja odškodnina kapitalu. čejrar letne obresti so tolike, kolikor je nesrečnik na leto zaslužil. Težje je pa odgovoriti na vprašanje o vrednosti otroka, ki je za deI,o &e nezmožen. Z denarjem se ne dajo utešiti bolesti za ubitim otrokom, kajti take št ode ni mogoče nadomestiti. Očey kteri je ravnokar dobil za svojega povoženega dečka $1400, •bi gotovo dal na stotisoče dolarjev, ako bi mogel svojemu otroka ohraniti življenje! Čemu itorej bas $1400T Čemu ne $10,000 in čemu ne le $500 T Zamofe-li jedna ali druga svota pode.-i t i tolažbo za zgubo ljubljenca T Uprav grozno je, ako kedo skuša potom take nenadomestne zgube dobiti denar in denarno "nadomestilo"; ako ^kiuša kedo svoje premoženje s smrtjo svojega otroka povečati za par tisoč dolarjev; ako najde kedo v tako krvavem denarju uteho za smrt lastnega otroka. Ta ideja je uprav kanibal^ka. Iz tega stališča je razsodba onega sodnika, ki je cenil vrednost otroka le na $1, mnogo bolj človeška, nego izrek porote, ki je prisodila očetu $1400 odškodnine. Iz Balkana. Ba1 grad, 29, grudna. O posojilu je začela razpravljati sedaj, !ko ga je narodna skupština že votirala, — ulica. Že nekaj dni se ponavljajo v Belgradu demonstracije proti posojilu, in četudi so te demonstracije neresne^, otročje, vendar so značaj ne, ker jih vse inspirira naci-jonalistična stranka, ki je sicer slaba in neznatna, ali vendar politična stranka. O teh demonstracijah nisem mogel poročati takoj v začetku, , ker sem se nahajal na potovanju, pa tudi danes nečem demonstracij o-pisovati, nego se hočem pečati z njimi samo Ikot z abnormalno pojavo, ki zasluži, da se obsodi. Pred vsem moram pripomniti, da pri demonstracijah ne sodeluje nikdar več od petdeset pravih demonstrantov — informacije sem dobil na najkom-petentnejšem mestu, a eno demonstracijo sem tudi sam motril — od kterih je 15—20 visokošolcev nacijo-nalistov, a drugo so otroci ki bi bolje stori i, da se doma pri peči grejejo. kakor da na tej zimi zmrzujejo. Okolu teh "demonstrantov" proti vladi in proti posojilu se 'kmalo zbere na stotine radovednežev, ktere vse pristejejo dopisniki dnajskih listov k demonstrantom. Vse te ulične debate o posojilu je rodila brezprimerna demagogija nacionalistične stranke, ki bi se na vsak način rada rehabi.itirala in pri-la zoj>et v gospodujoč položaj, kterega je nekdaj morala zapustiti, ker je vladala tako, da narod nikdar ne pozabi časov, ko je bil Stojan Riba-rav minister notranjih zadev. Ta stranka, ki je — izvzemši konservativno stranko — v narodu in v parlamentu najslabejša, upa. da si z demagogijo in z uličnimi demonstracijami pridobi že zdavnaj izgubljeno popularnost in zato je poslala svojo "jeune-se doree" na ulico, da in-seenira nemire in škandale. Ali. "up je šel po vodi____", 'ker bel- gradsko meščanstvo ni tako neumno. kakor so mislili nacijonalistični voditelji. in se ni dalo zape.jati. In zato so demonstracije doživele popolein fiasko, ker so bile tako rni- zerne, tako komične, tako..... no, otročje, da se jim «meje danes že ves Belgrad in zato jih najbrže ne bode več! Dunajsko Časopisje izkorišča te belgradske ulične prizore v znanej smeri in "Die Zeit" trdi popolnoma resno, da je v Srbiji vse nezadovoljna da je kra j v nevarnosti in da se je bati izgredov. Bolje bi storila "Die Zeit", ko bi se pečala z nezadovoljstvom avstro - ogrskih narodov, od kterih v istini ni nobeden zadovoljen, a Srbijo naj pusti na miru! Dobro je, da vsakdo pomete najprej pred svojim pragom in potem še le more pogledati — ako ga to ravno v tolikej meri interesira — tuje prage! Berolinska "Vossische Zeitung" .aže še bolj. V tesm listu sodeluje neki Leopold Mandl, uradnik literarnega oddelka v avstro-ogrskem mi-nisterstvu zunanjih zadev, ki piše na Dunajli4 dopise "iz Belgrada" in iznaša ta'ie izmišljotine, da se človek mora čuditi, odkod temu časnikarju toliko fantazije in to iko — zlobe. V poslednjem svojem dopisu v "Vos sisehe Zeitung" trdi ta cvetek židovskega "rumenega" tiska, da hoče srbski minister^ i predsednik Pašič odstaviti kralja Petra! Nepotrebno je pobijati take neumnosti in dotaknil sem se jih samo zato, ker so karakteristične za način, s kterim se bori podonavska monarhija z majhno Srbijo. * • * Ko je postal Stančev bolgarski minister zunanjih zadev, zapazilo se je takoj, da se začenja Bolgarska oddaljevati od Srbije in se približevati Avstro-Ogrski in takrat sem v svojem dopisu rekel, da upajo merodajni krogi v Belgrade da je hladen veter izpod Vitoš-planine prelazan in da se ni bati, da bi bilo avatrofllstvo program novega bolgarskega ministra zunanjih zadev. AJko bi merodajni kro- "... t . M .t, 1..... gi v Belgredn v resnici tako potem so se varali, in da jih danes vprašani o tem, gotovo ne bi govorili 6 tolikim optimizmom o novem kurzu ,bolgarske zunanje politike, ker danes (je že vsakem, kdor pazno zasleduje dogodke na Balkanu in na gornjem toku Donave, jasno, da bode pihal izpod Vitoš-planine mrzel veter vsaj toliko časa, dokler bo Stančev minister zunanjih zadev. Bolgarska je danes ono, kar je bila Srbija leta 1885: igrača v rokah Avstro-Ogrske. Srbija je od tega svojega položaja trpela škodo — in tudi Bolgarska ne bode ime'a nobenih koristi od "prijateljstva" Avstro-Ogrske. Stančev želi škodovati Srbiji. To je žalostno, a sramotno je, da ga v njegovi protisrbski politiki podpira vse bolgarsko javno mnenje — tudi "Denj", ki je bil dosedaj vnet zagovornik srbsko-bolgarske sloge. Bolgarsko časopisje zahteva, da srbska vlada odpokliče srbske čete iz Stare Srbije in Macedonije, četudi je to nemogoče, ker so srbski vstaši — razen malih izjem — turški podaniki, nad kterkni srbska vlada nima nobene moči! Pa tudi, ko bi srbska vlada mogla vplivati na srbske vstaše" v Stari Srbiji in Macedoniji, bilo bi smešno zahtevati od nje, da odpokliče te čete iz njihovih rayonov, dokler bolgarsike čete razvijajo najživahnej-šo akcijo! Bolgari ne zahtevajo od Srbije nič manj kot to, da se ona enostavno odpove svojim aspiraeijam na Staro Srbijo ter na del Macedonije! Res, "malo" zahtevajo Bolgari! Pride čas, ko Bolgari ozdravijo od težke bolezni, kteri pravimo mega'.o-manija. Ali tako kmalo do lega ne pride, ker Bolgari, zaslepljeni od šovinizma, ne vidijo ničesar, nego tavajo po nevarnih potih, a pri tem sanjajo o "Veliki Bolgarski", ki jo ustvari — — Avstro-Ogr-ska____! * * * Za Belgradom se oglaša v Srbiji mesto za mestom s protestnimi shodi radi avstio-ogrske uprave v Bosni in Hercegovini. Naravno je, da niti Kra-gujevac, eno najlepših in največjih mest v Srbiji, ni mogel izostati, nego je tudi on, metropola rodovitne, bogate Sumadije, povzdignil svoj glas za zatirane brate. Želel sem prisostvovati kakemu protestnemu shodu v nolranjoti Srbije in izbral sem si za to Kragujevac, kjer dosedaj še nisem bil. Ta shod me je iznenadil v veliki meri. Mrzlo je bilo takq. da take zime ne pomnim, odikar sem v Srbiji, in vendar se je zbralo nad šest tisoč ljudi iz najod-dalenejših občin kragujevačkega o-krožja in vsi ti ljudje so stali skoraj dve uri na oni ostri zimi, ker se je shod moral vršiti pod milim nebom radi pomanjkanja tako velikega lokala, da bi vsa ta velika maas ljudi mogla stati v njem. Veselje je bilo gledati te čvrste, ponosne in zavedne Sumadince, s kakim zanimanjem so ix>s ušali govornike, ki so opisovali beden položaj bosansko - hercegovač-kega naroda! Pohvalno je bilo tudi to, tla so se te ga samega dne vse politične stranke zjedinile in je od vsake teh političnih strah nastopil po en govornik. Zvečer istega dne (23. decembra) so priredili v dvorani hotela "Ta-kovo" maturanti kragujevačke gimnazije bosansko - hereegovački večer, na kterem je bii prikazovan tudi glasoviti Kočičev "Jazbec pred sodiščem". V tej kratlki dramski ski-ki je toliko in tako silne satire na bosansko upravo, da je občinstvo, ki je napolnilo dvorano, pri odprti sceni t ako rekoč neprestano živahno aplavdiralo. Tudi predavanje profesorja Nešiča o položaju v Bosni in Hercegovini je občinstvo pazno poslušalo, Iker je bilo v istini informativno in interest an tno. S. N. DOPISI. Pittsburg, Pa. Dragi "Glas Naroda":— Mesto uživati "medene dneve" morala sta novoporočenca v zapor! V nedeljo 13. januarja vršila se je svatba v hiši št. 130 na 47. cesti v Pittsburgu od poročencev Mate Novo-sel in Kate Novosel, rodom iz Hrvatske. Iamed več gostov šli so nekteri prej in nekteri pozneje -na svoja domovanja. Dogodilo se je, da je novo-poročeni par šel proti ženinovem- domu in srečal gosta Fran Fabeca ravno na mostu« 43. ceste. Kata Novosel nosila je "Wedding Cake" v roki in Fran Fabec je zadel ob "eake", nakar je padel "eake" na tla ter se razlomil in to je dalo povod prepiru ter v ikratkem času sledil je strel iz 38 k alibi revolverja in ranil Fran Fabeca v prsi smrtnonevarno. Trdi se, da je žena Kata Novosel streljala, a zopet drogi pravijo, da je mož Mate Novosel streljal Preiskava bode mogoče dognala, kedo je krivec. Pri aferi bilo navzočih omq mož in jedna ženska, ktere je poKe^ja vse spravila pod ključ in Fran F&beea pa v St. Francis bolnico, Iger se nahaja v j ako kritičnem položaja. Fr. Fabec je stanoval v hiši št. 5112 Butler ulica in Novosel pa v hiši št 2032 Gladstone nlica v Allegheny City. Žena Kata Novosel trdi, da je ona streljala, češ, da s tem reši svojega mož% priče pa trdijo, da je on, Mate Novosel, streljal. Policija ni še prepričana o dejanju. Pri osobni preiskavi je policija našla .pri Kati Novosel $861 in pri Mate Novoselu $190 ter več polnih nabojev za revolver. Tragičen slučaj. Fabec je poznan kot dober dečko. J. Pleško. Spokane, Wash. Vem, da ste vsi rojaki po Zjedinje-nih dravah radovedni, kteri ste či-tali moj dopis, kojega sem poslal v ?ist "Glas Naroda" št 300. Dobil sem od rojakov že nad sto pisem. Ker mi časa primanjkuje in tudi je veliko stroškov pisati vsakemu posebej,, vam odgovorim v listu "Glas Naroda" in pojasnim razmere, ktere se nahajajo tukaj. Kakor .sem že poročaj dobi tukaj lahko delo nad 500 delavcev. Po šu-mah je plača od 40 do 50 d. in hrana, po železnicah od $2.25 do $3.50 na darv Po tovarnah in rudokopih je bi.o zadni teden bolj tiho; pa če je-den razume delo v rudokopu ali v "smelternah", ga lahko dobi dobi vsaki čas. Po rudokopih in tovarnah se dela 8 ur, po šumah in železnicah se pa dela največ 9 ali 10 nr. Nadalje vam naznanim, da to leto bodo razdelili tri indijanske rezervacije, in sicer v naslednjih državah: eno v Montani, eno v Washingtonu in eno v Idaho. Te niso daleč od tukaj. Če kterega veseli, si lahko dobi zemljišča ali "homestead", ker sedaj je priložnost. Kranjcev še ni nič tukaj. Jaz sem samec in živim med Nemci in Američani. Zadnjih par dni smo imeli vreme nestanovitno; je padal dež in snežilo tako, da je bilo zelo neprijazno zunaj. Pozdravljam vse rojake in rojakinje po Zjedinjenih državah in vošim vsem veselo novo leto! A. L. Ihan, Electric HoteL, Spokane, Wash. Pastir Marko, Spisal P. V jeseni, ko so obrezavali pri bogatem kmetu Jami repo, se je zdela pastirju Marku gospodarjeva hči Katarina čudno lepa. Sedela je takrat v kotu tako, da ji je obsevala luč baš polovico obraza, a drugo po.ovico je ■krila temna senca. In tudi z ustni-eami je bilo tako. Polovica temno-rdeča, a druga polovica živordeča, kakor nagelj. Pastir Marko je gledal ta prizor neprenehoma, obrezoval je počasi, enkrat se je zmotil in vrgel obrezano repo na tisti kup, kjer je ležala cima, a eimo tja, kamor so metali repo. Gospodinja ga je dregnila z roko in izpregovorila z neprijetnim glasom: "Kam mečeš cimo? Kam buliš?" Marko je pogledal vanjo, poprivi. napako, .ki jo je bil storil in obrezaval dalje. Oziral se je na Katarino ves veceq. vso si ogledal od g.ave do pete in mislil nanjo tudi še potem, ko se je zaril pozno v noč v slamo. "Kaj bi s Katarino?", se je vprašal in si na to lepo odgovoril: "Po-roČL bi jo in živela bi potem jaz in ona kakor mož in žena." To misel je bil zasnoval v jesen in potem jo je nosil v glavi celo zimo. Spomladi, ko je zunaj vse vnovič za-zelenelo in zacvetelo, ko se je stalil sneg po gorah, ozračje ogrelo in postala paša zopet prijetna, je nosila Katarina nageljne v Črnih laseh in takrat je bila še lepša. In ker je bila lepša, so preganjale pastirja Marka misli nanjo bolj in bolj, in nekoč — maj-niškega večera je bilo. noč jasna, a brez lune, v po.ju so peli črički in na vasi fantje — nekoč se je ojuna-Čil, splazil se je tiho s skednja, pristopil k njenemu oknu in potrkal na šipo. Nastavil je roke ob oči, da bi mu ne bleščalo, pos'ušal napeto in čul naposled, da je zašumela postelja in da se je zganilo za oknom nekaj belega. "Kaj si tu?" se je začul rahel glas od znotraj in za mrežo se je odprlo okno. "Jaz sem", je rekel Marko in kakor živ ogenj je šlo po njegovih žilah. — Približal se je obraz, črni svetli lasje, padajoči v valovih nazaj po hrbtu, črne oči, rdeče ustne kakor, bele roke, kakor od alabastra. "Čaj, Janez... ti... dragi..." Glas je bil sladek kakor med slajši od sladkorja* ali izpremenil se je mahoma. Tista roka, ki je bila bela kakor sneg, je udarila sinovo v obraz, okno se je zaprlo hrupoma, Marko je padel vsaak y trsvo in kc je v«taj«l/ > Čutil * sata okna. Od takrat je prebivalo v njegovem srcu nekaj žalostnega. Več mu ni bil všeč gozd, ne polje, ne njiva, ne pašniki, ne živina, ki se je krog njega mirno pasla. Sedel je Čez dan na sivem kamnu pod starim hrastom, gledal nekam v daljavo in vedno se mu je izdelat da sedi za njim nekaj hudega in težkega, kadar hodi, da gre tisto vedno za njim, po noči da leži tik njega in da bode končno umorilo •vse njegovo življenje. Kadar je srečal Katarino, se je obrnil vstran in stopil hitreje, da bi tako ne slišal njenega smeha, ne glasa, in da bi tudi ne videl njenega obraza. Nekoč mu je prišlo potem na pamet, da bi stopil k dobremu človeku in mu povedal o svojem bremenu. In ko je bila potreba velika, je poklical na paši k sebi tovariša Andreja in mu je pravil tako-le: "Ali ti veš, kaj je notranji ogenj?" ga je vprašal. "Ti si neumen!" se mu je zasmejal tovariš Andrej, udaril ga s prstom po nosu in odšel svojo pot. Nato je ogovoril starega domačega hlapca Jakoba, ko ga je našel nekega večera samega v hlevu. "Dragi Jakob", je pričel z zaupljivim in žalostnim glasom. "Žalostno je meni, zakaj takole se je zgodilo: Jaz obrezujem v jeseni repo in se 'zagledam v Katarino..." "Bom jaz gospodarju povedal, ki ti bo odpravil zagledavanje s palico. Kakor snop te bode pretepel." Jakob je zapretil z roko in Marko je izginil za durimi. ni. Potem je sedel zopet sam vse dni na paši na siri skali, gledal v daljavo in prenašal svoje mračne težave.. Ko je videl, da nima nikogar, ki bi hotel govoriti z njim o teh težavah in jih z njim deliti, se je oklenil neko popoludne velikega rjavega psa, ki je .ežal pri njegovih nogah. "Nikogar nimam na svetu, "Šve-rin"," je rekel z zelo žalostnim glasom in pritisnil njegovo glavo k svoji, "zelo žalostno je za-me na svetu. Zakaj sem jaz Marko, zakaj nisem Janez?" je vprašal zeo turobno, in ko je čul pes rjegov glas je gledal z nekako čutečimi, solznimi očmi proti solncu in potem glasno zacvilil^ kakor bi tudi sam čutil veliko bolest. "Vidiš jo," je rekel Marko, ko je zagledal prihajati po hojmu gor Katarino, "vidiš jo, ta je kriva!" In j>es je gledal dol proti njej, in ko je šla mimo, je zri proti njej kvišku s solznimi očmi in cvilii neprenehoma in zelo žalostno, kakor bi jo nečesa vroče prosil. Popoludne je bilo takrat, solnce se je skrilo za ob.ake, ki so se priplazili izza gor, prepregli vse neboj pripeljali nevihto in grom in točo. Žalosten čas je bil, Marko ga ni l>ozabil vse svoje življenje. VSiWWWSiWWWWWWWS Kje je ANTON SAMS A" Doma je iz Stare Šice, Kranjsko. Pred ne-dolgo je bil v Pub m, Colo. Kdor ve za njegov sedanji naslov, naj ga blagovoli naznaniti Antonu Žig-man, 1231 Berwind Ave., Pueblo, Colo. (16-22—1) Kje je moj ujc PETER 1VANŠEK? Doma je iz K ado vice št. 37. Cenjene rojake prosim, da mi naznanijo njeo°v naslov, ali pa on sajn. — Martin Bajuk. Box 341. Munhall. Pa. T Najdelj do konca januarja 1907 nudimo vam priliko, da si lahko kupite za zelo malo svoto $14.90 z zlatom prevlečeno (gold filled), za 20 let jameeno UEO, PRSTAN in PRSNO IGLO is pravega zlata za vedno jamčeno, VERIŽICO, PRIVESEK (medaljon) k verižici z 1 sliko, dvoje gumbov za manšete In tri za srajco, vse iz prevlečenega zlata (gold filled), jamčeno deset let. Predmete ni mogoče opisati v tem malem prostoru, pošli te samo vaš naslov na: "Slavia" Watch & Jewelry Co. 228 WEST HOUSTON ST., NEW YORK, N. Y. in pošlemo vam natančni opis s slikami. Požurite te, dokler je Čas! PRATI K E za leto 1907 Blaznikova in ao dobiti po 10 SMprodzJald. kteri Uk M« « ' Slovensko katoiidk podp. društvo svete Barbare aSJ«dln]ene države Severn© Amerike. Sedež: Forest City, Pa. 1 lanuarja 1903 v državi T~muMtmyt < imilij -o-o- ODBORNXEJ: Predsednik: JOSIP ZAT,AR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Bun, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJPLJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Ta FRAN SUNK, Luzerne, Pa POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. Box nurnt City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Išeem TOMAŽA FORTUNA; doma je iz Loke na Kranjskem. Pred jed-nim letom prišel je zopet v Ameriko ter se nastanil v Pittsburgu, Pa. Vljudno prosim cenjene rojake* Če ikdo ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. — Josephine Grilavc, 2350 E. 55th St., Cleveland, Ohio. (14-17—1) NAROČNIKOM NA ciNANJE. Cenjenim naročnikom našega lista, zlasti pa onim v Pennsylvaniji, naznanjamo, da jih v kratkem obiiče zastopnik "GlaE Naroda" in bančnega podjetja tvrdke Prank Sakser Co., Mr. Janko Pleško. Imenovani rojak bode nabiral naročnino za list in opravljal tudi druge v našo stroke spadajoče posle ter ga cenjenim ro-i jakom najtopleje priporočamo. 'A KOGA MI ŽELIMO. e Mi želimo da se vsi tisti ljudje oglasijo, kateri trpijo na kroničnim, zastaranim in akutnim boleznim, ali i>o-Hebno tisti katere niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Tudi vsiiu tistim kateri so bolni in da jim ni mogoče najti zdravnika kateri bi jih ozdravil, dajemo svet iu povduk brezplačno. Vsaki bolnik nam mora pisati ako sc hoče popolnoma iizdra\iti! In veste zakaj ? Tukaj v Ameriki slovenci služijo svoj kruli večinoma s prostim in teškim delom kateri je tudi večinoma nezdrav tako da dobivajo razne bolezni ali neznajo se obrniti do dobrega in poštenega zdravnika, da bi jim dal pravo pomoč. Naši rojaki neznajo za zdravnike kateri so v boleznih ko se naj bolj po gosto nahajajo. Specialisti, ter hodijo k zdravnikom kateri jih ne zastopijo in tudi lieuiarajo veliko za naši Narod. ZATO SMO MI USTANOVILI ODDELJEK ZA SLOVENCE, V KATEREM DOBIVAJO NASI KOJAKI DOBRO POMO0 IN BRA-TOVSKI SVET. TORAJ PREDNO SE DASTE PRI KATEREM ZDRAVNIKU ZDRAVIT PIŠITE NAM DA VAM SVETUJEMO! Hočemo Vam naznanit kakšna zdramila pošiljajo naii zdravniki! Naši zdravniki zalezujejo kronične in zastarane bolezni ža skoz mnogo let ter skoz njihovo dolgo prakso so prišli do prepričanja pripravljeni po predpisih krtere so ustanovili nnj bolj tšlav^i z.lr:.vniki cd »-. k-pa sveta. Ali vas te d i j; mnogokrat vzf].» mnogo i.i mnogo let in tudi celo živPe ils od engi č!o\eLa da je iznajdil samo za eno bjlezuu zdravil.) po kater, -m se j«; tista bolezen gotovo ali i»«. vsi j mjb . ozdravila. Ako t.iko kakšen zdravnik z naj d 2 zdravilo z i bolezen, katero liikdo ni mogel poprej zi gotova ozdraviti, potem postane celem svetu kit;r Ou je dospel do tega, da se bolnika s tako bolezen sednj z.imore < zdraviti. Naši zdravniki imajo za vsako bolezen posebno in stanovitno zdravilo, kjer ta zdravila so pripravljena točno po predpisu je dne ga velikega svetovnega profesorja in zdravnika, ter pošiljamo te zdravila vsakemu našem« bolniku. Te zdravila po sistemu OROSI so čisti iu naturalni kateri so pripravljeni iz raznih rastlin, zelenjav, korenin in vee drugih tvariu ter se rabijo po vsili državnih bolnišnicah in posebno v slučaju vojske. Toraj bolniki kateri rabijo OROSI zdravila morajo vedit da so te zdravila najbolji in naj bolj gotovi zdravili kjer so že bili popreje poskušeni nad ljudmi ko so bili bolni in pri katerih so se pokazale te zdravila vedno za naj boljša iu iz naj večjim uspehom. * * Vsim bolnikom sledeče na znanje! -r NAŠA POŠTENA IN NEP031TA PONUDBA. Kjer smo gotovi
  • ro tisti I ateri so v Nsw Yorku. Mi no da euio v c^o^r.j 3 \ Isiu;; s j ,1 i-.ui od ljudi katerih še i::'. \ i kateri s anujcic v ITct.- VVrku poznate gotovo go«poda "udira, s^anio pišite na njega r.li ga pa vprašajte osebno. U rite kakšno pismo nam je dal. Velecenjeni zdravnici od cAMZ^ICA-EUROPE COMXANIJ2 v New Yorl:u. Veleučeni gospod ! Prav navdaSen 8f»m od VaSeRU nspeha katerega ste pokazali pri moji bolezni, katera me je trpinčila c elih pet lot in od katere me niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Naznanim Vam gospod zdravnik da prvi teden ko sem začel rubiti Vaša z;lruvila, katera ste mi Vi dali proti moli bolezni katero sem imel na prsih, izgubil teia bolečine in ne da bi s.; samo boljšega čutil, tem več imam prepričanje da sem popolnoma ozdravil. Zato gospodi zdravniki Vas prosim da oghisite to pisno, da bodo tudi dru^i ljudje zaupali na Vas in Vaša •/. Iravila iu s- pustili o l VaB zdraviti kakor sem se jest pustil in da k liebodo cL.li premotit od drugih zdravnikov kakor se je z menoj r> lilo. Hvala lu>gu sedaj sem zdrav ali Vam želim da živite tisoče <• 11 t v korist b. laikom. Bratje slovenci, jest sem Zagrebčan živi:a t .kaj v New Yorku, in ako ne verjamete temu pismu, pridite k meni jest Vam hoče-i vsem svetovati da se pustite zdravit pri zdnivnikih o 1 America Europe Companije kjei to bode v Vaš korist. — Za vedno Vam se zahvaljujem. V New Yorku, dne 2. Septembra 190«. Ivan Hudin. TO NI LAŽNIVO PISMO TO JE RESNICA. IN KEDO NE VERJAME NAJ VPRAŠA GOSP. HUDINA! PoSlite nam VaSi naslov da Vam takoj poSljemo nago malo knjigo: Toraj vsi kateri hočete da Vas ozdravimo pišite ali pridite sami na PRAVNIŠKI ODDELJEK ZA SLOVENCE od & AMERICA-EUROPE Co. 161 Columbus Ave. NEW YORK, -.flretujeino tistim kateri pridejo osebno, da pridejo ako je mogo6e qgway med deseto in dvanajsto aro. N I S # Ju gosli ivan ska Katol. Jednota. Inkorporirana dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Miirn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, HI. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4S24 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, BI. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov ia druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nibenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastipnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. ^ Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". 0R0BN0STI KRANJSKE NOVICE. Nesreča. Na božični večer je več fantov iz 11. Bistrice streljalo s puško. Ker se jitn je pu^ka nekaj pokvarila. SO jo šli popravljat k R. Koprivi. Ko je Kopriva nekaj popravljal pri petelinu. je sprožil nesreči A. Hodnik petelina in strel je Koprivi težko ranil nogo. Nos so mu odrezali. Kakor smo že imro.'ali je bila na sv. Štefana dan v neki gostilni ob Ločenski cesti v Novem n:estu plesna veselica, pri kateri je prišlo do pretepa. V tem je bil Seidlovemu hlapcu nos skoraj docela odrezan. Hla]>ec pa ni čutil posebnih bolečin in je na poti v bolnieo usmiljenih bratov v Kandiji ukal, vsled če«ar mu je še bolj tekla kri iz rane. V bolnici mu je zašil dr. Defraneesehi nos in hlapec 1» v predpustu še vedno lahko plesal in se pretepal. Pasja steklina razsaja v Ribnici. Stekel p^-s je ugriznil tri osebe, ki so jih jx»lali takoj na Dunaj. V Ribnici so ubili prvi dan 14 psov, pa tudi v okoliei jih pobijajo. Sneg na Dolenjskem. V jutro dne 27. deernibi-a je padla meti tem, ko se je na jugovzhodu čudno intenzivno bliskalo, velikanska množina snega, vsled če-ar je oviran ves javni promet. Dolenjski vlak je stal zjutraj še ob t rivet r: na 8. uro na državnem kolodvoru in je do-pel malo predpoldne v Novo n.t -to. — V Kočevju je lil dež kot ploha. Povprečno je sne*; visok pol metra, ponekodi do enetra metra. — Popoldne -i- je zjasnilo, a proti večeru se je ponujal zopet sneg. Nesrečne smrti je prominul Jakob Mat ko, bivajoč v Za reč ju pri Trnovem na Notranjskem. Pri skladanju leda mu je priletel velik kos na glavo tako. da je padel v omedlevico. Pri-šedši k sebi, je šel sam proti domu, a je na potu onemogel. PRIMORSKE NOVICE. Snega so dobili v noči od Božiča do sv. Štefana precej tudi po reški doli- ( nL No, se vsaj bahali ne bodo, da so v raju, kadar ne brije ostra burja. Vsled smrti svoje dobre znanke o-bolcL V Trstu sta nekaj časa skupaj živela 621etna Frančiška Urban in krošnjar 641etni Ivan Lulik iz Ajdovščine. Dne 21. decembra zjutraj, ko je hotela iti Urban po nekem poslu iz hiše. se j«- zgrudila na stopnicah na tJa in j»> o.-tala takoj mrtva. Ko je Lulik to izvedel, napadle so tudi nje-' ga hude bolečine in prenesti so ga morali v bolnišnico, kjer se nahaja v smrtni nevarnosti. Orožniki okradeni. Dne 22. dec. zjutraj so neznani tatje okradli na orožniški postaji na Opčinah tri pare čevljev. Svoje slabe čevlje so pa pustili tatje orožnikom. ŠTAJERSKE NOVICE. Hud dedič. Zidarski pomočnik Iv. Fanedl je po stariših podedoval 40 kron, ki mu jih je imela šteti njegova sestra Marija Sodeč, kočariea od Marije Device v Brezji. Ko je Fanedl postal 24 let star, je terjal svoj dedni delež. Sestra ga je poznala, da ne dela rad, pač pa temrajSi pije, zato mu ni dala denarja. To ga je tako razjarilo. da je 21. decembra zvečer pri-drl h kočariji sestre in hatel udreti v sobo. Ker so bila vrata zaprta, razbil je s pestjo sedem oken. Razrezal si je čisto roko in s tem tudi svojo ded-žčino v bolečinah zapravil. Požar. V Arji vasi pri Petrovčah je pogorela 23. decembra zjutraj pri po-setniku Jožefu Bredovniku hiša z gospodarskim poslopjem vred. Ogenj je na-tal po neprevidnosti. Pri njem je stanoval snažilec obleke Jan, ktere-mu je zg-orelo toliko tuje obleke, da je prišel na beraško palico. Da nista prihiteli takoj dve požarni brambi, bi lahko pogorela cela vas. Potres so čutili v Gradcu. Sunek je bil precej močan in je trajal nekoliko sekund. Mnogo ur se je ustavilo. Ob ljubljanskem potresu so se Gradcani bahali, da je potresno tresenje v Gradcu popolnoma izključeno. HRVATSKE NOVICE. Osleparjeni Strassnov. Pustolovec Strassnov je nedavno na sprehodu po hodniku zagrebškega sodišča izročil nekemu zidarskemu vajencu, ki je on-di delal, 20 kron z željo, naj mu proti dobri napitnini kupi smodke in še nekaj drugih malenkosti. Vajenec je z denarjem izginil in Strassnov se sedaj jezi. da je njega, ki je kapaciteta v goljufijah, osleparil nevedni zidarski vajenec. BALKANSKE NOVICE. Nedolžna kri je 23. decembra namočila belgrajske ulicc. Nacijonalisti->ka vseuČilišena mladina je v zvezi z mladoradikalno sklicala shod na vse-u("-iliš('u. da protestira proti državnemu jK>sojiIu 95 milijonov, ki ga je nedavno odobrila narodna skupščina, liektor "e shod prepovedal in vseučilišče zaprl. Pred vseučiliščem se je zbralo 80 opozicijonalnih dijakov, 50 staroradikaleev pa je prišlo, da razbijajo shod. Po mali dijaški bitki je mladina šla pred narodno skupščino. V bližini kraljevega dvora in pravosodnega ministerstva je prišlo do ponovnega spopada s staroradikalnimi dijaki. Ker je pri tem prišel v nevarnost neki staro radikalni poslanec, so orožniki jeli streljati. Ranili so nekega nacijonalnega dijaka v noge in težko poškodovali dva druga dijaka. Pred kraljevim konakom so nato demonstranti vpili Živela republika!' "Dole monarhija!" — Ravnotaka demonstracija se je vršila pred uredništvom staro radikalnega lista " Samouprava". Število demonstrantov je narastlo nad tisoč. Predno so se razšli, je neki voditelj demonstrantov dejal, da je to šele začetek boja vse-učiliške omladine proti vladi. Demonstracije >:e bodo najbrž še nadaljevale-Medtem so staroradikalni dijaki na svojem zborovanju v klubovih prostorih v resoluciji koristatirali, da "neka nevidna roka" fioče preprečiti oborožen je in gospodarsko samostalnost Srbije ter so obsodili demonstrante, ki so baje "orodje v tujih rokah". Resolucijo je podpisalo 200 dijakov, torej pretežna večina. Naprednjaška in socijjfilistiška mladina sicer obsoja posojilo, toda tudi demonstracije. Socialist i so na šestih shodih obsodili najetje posojila. O demonstracijah je razpravljala nato tudi skupščina. Vodja mladoradikalee^, Ljuba Stoja-novič, je zahteval, naj se orožnik, ki je ranil dijaka, zapre. Nacijonalni poslanec Rafajlovič je izjavil, da bodo nacijonalci za Vsako kapljo krvi pre-lili eele mlake tiranske krvi. Debata je bila zelo burna. Ministerski predsednik Pašič in minister za notranje zadeve Protič sta branila policijo, ko-nečno pa sta privolila v to, da se izvoli iz skupščine anketna komisija, ki bo preiskala dogodke. Srbija. Po oeli Srbiji se vršijo sho- j di proti bosanski upravi ter se ostro napada Avstrija. Na shodih nabirajo denar za srbske bosanske liste, za *' Srbsko Riječ ", " Bosansko - heree-govački Glasnik" in "Musavat" v Most aru. — V Belgradu se sedaj mudi tudi Slovencem dobro znani ruski učenjak Zabolotskij. — Srbska vlada uradno javlja, da obsoja shode proti Avstriji ter je prepovedala politiškim uradnikom udeleževati se jih. Vlada je storila vse, da vzdrži dobro poli-tiško razmerje med Srbijo in Avstrijo. RAZNOTEROSTI. Poljska "Macierz Szkolna" (Šolska Matica) ima že čez 800 podružnic z nad 200,000 člani samo na ruskem Poljskem. V njenih šolah se poučuje 75,000 otrok. Plača ruskih uradnikov je veliko večja, nego v drugih državah in sicer ima n. pr.: varšavski generalni gubernator 53,000 rubljev na leto, vilenski 24,000 rubljev, turkestanski 29.532, irkutski 26,000 rubljev. Pe-terburški župan ima. 13,500, njegov namestnik 6,500 rubljev, predstojnik mestne pisarne ima 4000 rubljev na leto. Glavni načelnik kronštatske Inke ima 14,650 rubljev plače. Namestnik v Kavkazu 55,000 plače. Ako je položaj nevaren se plača poviša. Poljska srednja šola — za poskuš- njo. "Komisya reformy školnej" v Krakovu, ki se je nedavno ustanovila pri društvu učiteljev višjih srednjih šol, namerava v vasi blizu Krakova ustanoviti novo srednjo šolo za po-skušnjo. Učni red bode skoraj takšen, kakoršen je na navadnih šolah, samo klasična filologija se bode odpravila. Učenci se bodo vzgajali v treh smereh: fizični, dušni in moralni. Marconiju, tedaj onemu, ki želi, da bi njegov brzojav prvi pozdravil zmago italijanskega brodovja nad avstrijskim, pošljejo avstrijski še ne oirešeni Italijani znatno podporo. Ubijalec dramatizator. V Milanu je bil lani pred porotniki neki Alberto Oliva, ker je ubil svojo ženo. Olivo je bil inteligenten mladenič. Seznanil se je bil z neko deklico, ki je imela nemoralno življenje za seboj, a od svojega zadnjega ljubimca je dobila lepo doto, ako se omoži. Ta dota je tako očarala sicer poštenega Olivo, da se je poročil z dekletom. Ko je dobil doto, ni mu bilo več za ženo, temveč jo je poniževal in grdil. Nastopili so večni prepiri in nekega dne je v prepiru Olivo ubil svojo ženo. Njeno telo je razrezal ter ga odpeljal v zaboju v Genovo, kjer ga je vrgel v morje. Toda ribiči so našli zaboj in kmalu se je izvedelo za morilca. Pred porotniki se je zagovarjal, da je epileptieen ter je v duševni nezavednosti izvršil uboj. Porotniki so ga o-prostili, kar je v javnosti provzro-čilo tako ogorčenje, da je minister-stvo zaradi neke formalne napake sodbo razveljavilo ter odredilo obnovitev pravde. To pa je poroto ogor-čilo ter je tudi drugič Oliva oprostila. In sedaj je Olivo izdal dramo v treh dejanjih, kjer je opisal ves dogodek. Sebe predstavlja za čistega angelja, svojo ženo pa za pravega vraga. Italijansko občinstvo pa bo kmalu ploskalo ubijalcu. Tako je danes na svetu. — Število rekrutov v Avstro - Ogrski se ne zviša. Dunaj, 30. decembra. Neki merodajni vojaški dostojanstvenik iz vojnega ministerstva je izjavil, da bo vojna uprava za bodoče leto zahtevala le normalno število vojakov. — Budimpešta, 30. dec. Minister Košut je povedal v ministerskem svet u, da bo minister Jekelfalussv zahteval le dosedanje število vojaških novincev. Originalno darilo papežu je naznanjeno v listu "Osservatore Romano'. V pefek dne 14. decembra je sprejel papež Pij X. v posebni avdijanei nadzornika tovaren Kunerola iz Ve-rone, pl. Luca, kteri mu je izročil v masivnem, srebrnem, lastnoročno ci-zeliranem vrču škatljico Kunerola in umetno izvršene posvetvitve na per-gamenrtu. Papež se je zelo zanimal ter natančno poizvedoval o znanem izdelku tovaren Kunerola, in naprosil za natančneje podatke izdelovanja ter zagotovil priporočiti ga vernikom za vporabo pri postnih jedilih. Sprejem je trajal nad pol ure. Nesreča na dunajski mestni železnici. Na nekem stroju je počila parna cev. Par je ožgal kurjača in strojevodjo ki so ju odvedli v bolnišnico. Nekega pijanega vojaka je pozval sprevodnik naj izstopi iz voza dunajske mestne železnice. Vojaka je to tako razkačilo da je ranil z bajonetom nekega popolnoma neprizadetega železniškega uslužbenca. Ogoljufana hranilnica. Budimpe štanska hranilnica je bila ogoljufana za 300.000 kron. Na račun nekega posestnika, ki ima v hranilnici naloženih 500,000 kron, je na neko ponarejeno pismo izplačala 300,000 kron. Goljufijo so izsledili in zaprli bivšega hranilničnega knjigovodjo Vorli-seka in nekega Dob rosi ja. V Vorii-tisoč kron pri Dobrosiju pa 39,000 kron. Vojaška služba sa i—fcs. Francoski vojaški zdravnik dr. Toulu piše se ozirom na ženske zahteve po popolni j e dnakopravnosti z moškimi, da je potrebno, da se potem pritegnejo ženske tudi vojaški službi. Ako hočejo imeti ženske pravice kakor moški, morajo prevzeti tudi vse moške dolžnosti. Išče se FRAN ULE, doma iz Grahovega pri Cirknici, Notranjsko. Če kdo od rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani Antonu Žig-man, 1231 Berwind Ave., Pueblo, Colo. (16-22—1) t NAZNANILO. Znancem in prijateljem naznanjam, žalostno vest, da je dne 10 jan t. 1. MARIJA STANKOVIČ, roj. Kramarič, iz Bojanje vasi štev. 42 na porodu iimrk Tukaj zapušča moža in štiri nedorasle otroke v starosti od 7 dni do 5 let. Naj v miru počiva! Homestead, Pa. MARKO STANKOVIČ, žalufloči mož. JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd Street, N. E., Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih in nemških HARM O IN I K. J '.Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega jpinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od $45 do $80. Kje je JURIJ PODBREGAR1 Doma je iz Št. Vida pri Brdu. Pred letom in pol je bil v Bingham Cannon, Utah. Za njegov naslov bi rad zvedel John Rihter, Stockto-n. Utah. ' (14-17—1) NAZNANILO. Slovensko katolišfko podporno dru-žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J.. Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Družtvenikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na ndkterega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. Predsednik Dominik Strniša, 221 Spring Garden Avenue, Allegheny; podpredsednik Fran Kresse 5106 Natrona Alley, Pittsburg; I. tajnik Jo-sip Muška, 57 Villa St., Allegheny; II. tajnik Fran Strniša, Water Alley, Cor. Basin St., Allegheny; blagajnik Vincenc Volk, 2S Tell St., Allegheny; delegat Fred Volk, 122 42nd St., Pittsburg. — Odbor: Ivan Borštnar, 57 Villa Street, Allegheny; Fran Golob, Nikolaj Povše 28 Tell St., Allegheny. — Zastavonoša Anton Drašler, 416 Bell Avenue, North Braddock, Pa. NAJNOVEJI IN NAJCENEJI pisalni stroji od $12.00 naprej. Najpripravneji za privatno dopisovanje, posebno za one, kteri imajo slabo in težko čitljivo pisavo. Za razjasnila pišite na: JERSEY SUPPLY COMPANY, P. O. Box 34, Hoboken, N. J. (12-26,-1) JL Rojaki Slovenci Čitajte novo obširno knjigo ^ZDRAVJE h Novih 50.000 se zastonj razdeli med Slovence hoče po- Ako hočefc dobro fiostrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, Sunke itd. Govorila v vseh slovanskih obilni obisk. 'WWWWWWWW m w m< 1 Knjiga »ZDRAVJE" Katera v kratkem izide ocl slavnega im obee znaneg a: Dr. E. C. COLLINS M. I. Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in magati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji. . Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere zs more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana ^ sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne aH zastarele (kroničue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni. Citajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Velespostovanl Dr. E. C. Collins M. I. 1 Cenjeni gospod Collins M. I. Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav In se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali iu to Vam rečem, da takega zdravnika za ni, kakor ste Vi in Važa zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri drazih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodera natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet. Toraj to piscmce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba. ANTON M1HELIČH i z E. 3Qtb St. N. E. Clevelan, O. Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za Vaša zdravila in Vam ve. selo sporočnjein, da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti gospod, da jaz sem po Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem trostal. ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzih zdravni" kih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo vse zaman samo da so mi žepe praznili. Sele potem sem se na Vas obrnil, ko sefn uvi. del, da mi drugi ne morejo pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, da naj se do Vas obrne. Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem Vaš iskreni prijatelj J. LOWSHA. Jenny Lind, Ark, Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 WENT 34th NT XEW YORK, TV. Y, Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnejra ozdravljenja. 1 Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ure popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1 popoludne. Naznanilo. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g. Josip Scharabon=a, 409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN., kteri ima svoj SALOON prav blizu kolodvora. Vsaik rojak je pri njemu najbolje postrežen. Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje po našem posredovanju. Zastopa nas v vseh poslih; torej pazite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam nicvredne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem FRANK SAKSER CO. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. Bratom Slovencem in Hrvatom Hran k StefanicH, posestnik vinogradov, R. R. No. 7, Box 34, Presno, C al. DELO DOBE SLOVENSKI DRVARJI. Cleveland Cliffs Iron Company v Marquette, Mich., porabi vsaki mesec 17.000 vozov lesa, kterega spre- naznanjam, da imam na prodaj po ZNIŽANEJ CENI izvrstna domača NA-meni v svojih treh pečeh v oglje. I RAVNA VINA, bodisi bela ali črna. Cena je 35c galona in sicer do Ta dražba ima dovolj gozdov za 50 L marca 1907. Za vsako posodo računam $2.00. Z naročilom naj se polije let, tako da imajo njeni delavci vedno polovico zneska in ostanek se plača pri sprejemu vina. Za obilna naročila dovolj dela. Delavcem izplačuje v ^ toplo priporočam gotovini deseti dan v vsakem mesecu. Za nasekan les plača po $1.15 za voz. Tu je več slovenskih bivališč, in sicer v družbenih taboriščih, 'kjer je dobiti dobro hrano in stanovanje za -flG.00 na mesee. Družba nima svojih prodajalnic. Ako hočete zvedeti podrobnosti, pišite jednemu izmed naslednjih lastnikov boarding houseov: FRANK KNAUS, P. 0. Limestone, Alger Co., Mich. KEKLE LUSTEK, Coal wood, Alger Co., Mich. FRANK DEBELAK. P. O. Rumley, Alger Co., Mich. <7-29—1) r -- I - '4. ^- - LIKE Pozor, rojaki! prflikM sv. Cirila «3 5000 do'-arjev se jamči, da si vsakdo ozdravi potne noge, kurje očesa in ozeblino samo edino od. KNAJPOVEGA PRAŠKA I Zavitek praška stoji $1.00. Traja za jedno oeobo celo leto! Denarje blagovolite pošiljati po Money Order ali priporočeno 1 Jakri Vahčiž, numt mm, m M ■ ■ ■ -y.* ■" t kejtultirnl potni pnr-r«II- 1 "GERTY" odpluje 9. februarja. "FRA>CeSCA" odptije feLruaija. "OHJLIA** odpluje 5. marea. *'Sofia Hohenberg" odpluje 13. marca, vozijo mvd rs«v* V ork„n , rr«ton> In ktke. Sajpripravuej&a m najcenejša paiobredna cita v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo. "Winnetou, rdeči gentleman ftpkal Karl M m 7. Priredil za "Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.) Obstane. Vidim, kako se dvigajo njegova prša; smili se mi, revež. "Prisilili so me, da sem delal prav," nadaljuje. "Moj brat je mislil, da sem se poboljšal popolnoma; zato me je nastavil v svoji prodajalni. Toda vrag od igre je samo dremal; ko se je zbudil, zgrabil me je s svojimi kremplji bolj kot kdaj prej. Posegel sem v blagajno, da prisilim srečo. Izdajal sem ponarejene menice, da si pridobil denarja za igro. Jaz sem zgubaval, zgubaval in zgubaval. dokler ni vse šlo. Potem sem zginil tudi sam. Brat je poplačal moje menice in prišel vsled tega na beraško palico. Tudi on je zginil s svojim malim sinčkom, kajti žena mu je bila umrla od saane žalosti in skrbi za prihodnost. To sem zvedel šele za več let, ko sem si upal vrniti se v Frisco. Ta žalostna novica me je spravila na boljšo pot. Začel sem znova delati kot gambusino in sem bil srečen. Vrnil sem se, da povrnem škodo, a brat je bil zginil. Od tedaj ga povsod iščem, ne da bi ga našel do danes. To nemirno potovanje od kraja v kraj me je napravilo scouta. Postal setn v več stvareh resničen scout. Igro sem pustil, opija pa ne. Toda ne kadim ga več, ampak jem. Mešam ga med tobak za žvečenje in sieer v zelo majhni mn< /ini. Vidite, to je moja izpoved. Zdaj me pljunite in stopite name s čevljem; ne rečem vam ničesar, ker to zaslužim!" Izpusti mojo roko, »ede v travo, nasloni se s komolci na kolena in dene glavo v dlai;a. Tako >edi dolgo, ne da bi kaj reke'. Jaz stojim zraven z občutki, kteri >e ne dajo popisati. Konečno ustane, pogleda me čudno in vpraša: "Ali ste še tukaj I Ali se vam ne studi tak človek?" "Studi i Ne. Samo žal mi je, Sir. Mnogo ste grešili, mnogo pretrpeli in se resnična ke-ali. Kako bi vas mogel jaz obsojati! Saj sem sam grešnik in ne v^m, kaj mi prinese življenje." "Veliko pretrpel! Da, imate prav, zelo, zelo prav. Vest, to je del tistetra modrega sodnika, samo del pravim, a že ta tako žge in peče kot živo oglje. Jaz moram trpeti in popraviti, kar se da. Meni se zdi, kot bi mi vzhajalo žarko r-olnee. No, pa to vam nič mar. Nekaj druzega je, kar vas nameravam prositi. Če le bodete spolnili mojo željo?" "Od srca rad!" "Potem poslušajte, kaj vam povem. Jaz imam važen vzrok, da vlačim sedlo seboj tudi tedaj, kadar nimam konja. Ce izrežete podlogo, pridete do predmetov, kteri so za mojega brata; zapomnite si: samo zanj in nikoga druzega. Ali si hočete zapomniti, Sir?" "Vaša prošnja je zelo skromna." "Ne tako. Mogoče še zveste, koliko sem vam zaupal s tem in vas prosil, da ne pozabite na to. Zdaj pa pojdite, Sir! Pustite me samega! Meni je prav tako, kot bi imel še to noč pregledati svoje dolgove. Jutri ne bode mogoče več časa. So slutnje, slutnje, kterim se takoj pozna, da so oznanje-▼alke resnice. Prosim vas, pojdite! Zaspite trdno; saj nimate slabe vesti. Lahko noč, Sir!" Vrne m se počasi v taborišče in ležem. Ure minejo, predno zaspim; a stari se ne vrne med tem. Ko me zbude, ga vidim že na konju, kot bi se mu mud do, da izj>olni čimprej svoje slutnje na bližnjo smrt. Gambusino pravi, da se počuti popolnoma dobro. I^e hrbet ga malo boli. Napravimo mu obleko iz ogrinjal. Jeden izmed Apachov ga vzame na svojega konja; potem odjahamo. Znova jahamo po canonih in ostanemo vse dopoldne po globinah. S tem prejahamo težavna pota vsaj za ta dan. Začno se travnate ravnine, med k te rimi se dviguje posamezno hribovje. Do zdaj gremo vseskozi po sledu Čimarov. Zdaj obstane gambusino in pravi zadovoljno: "Tukaj se moramo ločiti od te sledi. Harton je poslušal moj svet in jih vodil po ovinkih. Mi jo udarimo na desno in pridemo naravnost t je." "Well! Pojdemo torej tam, koder nam pokažete." Jahamo proti severozapadu in vidimo na obzorja pod seboj višnjeve skupine. Gambusino pravi, da so to obrastle gore. Toda tako daleč so, da šole za nekaj ur zapazimo, da se jim bližamo. Kmalu popoldne malo počivamo; potem pa hitimo z jednako naglico. Konečno zapazimo prvi grm, dasi pritličen in napol suh. Kmalu jih sledi več; kmalu se začne zelena prerija, na kteri vidimo velike skupine grmovja. Oživimo znova. Čudovito dobro se drže naši konji. To so seveda vse druge živali kot one, ktere nam je dal senor Atanasio. Tako veselo drve po preriji, kot bi jih prarkar zajahali. Gorovje pride med tem bližje. Sicer je pa tudi prav, ker se solnce že skopo dotiče višjih vrhov. Zdaj vidim prvo drevo. Prosite raste na preriji in kaže, da jo pretrpelo že marsikteri vihar. Pozdravimo ga kot oznanje-valea bližnjega gozda. Potem vidimo polagoma več drevja, zdaj na desni, zdaj na levi ali pr*»d nami: tukaj rastejo bolj skupaj, tam zopet bolj na-Mtzen. Konečno pridemo do neke planote, ktera je ilovasta; ta se polagoma dviga, na oni strani pa zopet pada. Mi moramo preko doline. Na oni strani ^ začne svet zopet vzdigavati. V pobočju je gol in suh, na vrhu pa ima šop drevja. Ob tem podolgastem gorskem hrbtu jahamo pod drevjem pre-trmo v dolino. Pridemo po udrtinah malo višje na prosto, s travo po-Komaj pridemo nanjo, že vidimo črto, ktera drži preko. "Sled!" zavpije gambusino. "Kdo je jahal tod?" Razjaha in jo preiskuje. "To se lahko pogleda, ne da se razjaha," se jezi Old Death. "Tako sled mora pustiti le četa, ktera je štela vsaj štirideset ljudij. Mi smo torej prepozni." "Ali mislite v resnici, da so bili Čimara tukaj?" "V resnici, v re-niei, senor!" Winnetou tudi razjaha. Gre malo po sledi in pravi na to: "Deset bit dolirnikov in štirikrat toliko rdečnikov. Jedno uro mora biti od tega, kar so jahali tukaj mimo." "Kaj pravite vi na to, senor irambusino?" vpraša Old Death. "(e tudi je tako. pa jih še vendar lahko prehitimo," odvrne vprašanec. in bodo prej poizvedovali, predno se pripravijo za napad. Na ecej zamude." rnsiiiu H art ona, da jim vse popiše; na ta način ne zamude nič." "Toda Indijanci ne napadajo pred jutranjo zoro." "Mole i te .1 vaše jutranje zore! Saj vara pravim, da so tudi beli po-lt><"! Ti -1- ne bodo brigali za navade rdečnikov. Jaz bi stavil, da so šli pri b< !< m dnevu v bonanzo. Skrbite torej, da odidemo naglo!" Spodbodemo ko: je z ostrogami in drvimo po dolini, a v drugi smeri kot £ i tii ari. Ilurt« :i jih ni peljal proti vhodu v bonanzo, ampak prav na zadnji rob do.':ne. Zato skušamo, da pridemo čimprej do vhoda. Žal, da se začne kmalu t: rn< iti. Po dolini je še šlo. Ko pa pridemo v gozd, jahamo pod . , .. r 1 hi i !i. zda i ri: konečno se izročimo popolnoma našim konjem cej s rastlo f > a \ sa«. i i način se Prid! j , uvbti-i «1. a p .-d naiiii. Veje so nam povsod napotjo. Bijejo j.....i, :, t. - tf.ko n očjo. do je nevarnost, da pade kteri na tla. Zato raz. i .-i • ■ in ar»-::.«i š; koli* peljemo za uzdo za seboj. V rokah držimo pripravi revolverje, ker utegnemo priti vsak čas do sovražnika. Konečno zaslišimo šumljanje vode. "Pri uhodn smo." šepeče gambusino. "Pazite se! Na desno je voda. Pojdita posamezno in držite se za i-kale!" "Dobro!" 1 »d vrne Old Death. "Ali ni nobene straže* tukaj ?" "Zdaj še ne. Delavci še ne spe." "To j<> čedno gospodarstvo! In vrhtega še bonanza! Kako drži pa ziiaj pot? Temno je kot v rogu." "Vedno naravnost. Tla so ravna. Nobene zapreke ni več, dokler ne pri dom o d« šotora." \ umi i vidim le toliko, da smo v bolj prostorni dolini. Na levi se dvigujejo temne skupine. To je son=ka stena. Na desni šumi voda. Na ono stran ne moremo videti. Tako gremo in vodimo konje še vedno na uzdi. Jaz. Old Death in gambusino gremo v prvi vrsti. Zdi se mi, kot bi se bilo med nami in skalovjem splazilo nekaj psu podobnega. Opozorim druge. Vsi poslušamo, a ne slišimo ničesar. "Tema moti," pravi gambusino. "Sploh pa je za nami tisto mesto, kjer je skrivna pot." "Potem je morala priti postava od tam," pravim jaz. "Če je tako, nam ni treba skrbeti; to je bil vsekakor kak naš prijatelj. Toda stanovalec doline ne bode stikal zdaj okoli. Vi ste se zmotili, senor." (Dalje prihodnjič.) ■ (Si J , i,- i i . Vedno pri rokah. Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško do-mače zdravilo Dr. R1CHTERJEV Sidro Fain Expeller, zamorete se vedno boriti tudi proti hudi m napadom reumatizma, neu-ralgije, prehlajenja, bolezni v prsih ^^ in hrbtu. Ono ima 351etni rekord svojega vspeha. k Brez varnostne znamke "sidro" ni pravo, 25 in 50 centov. i F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. ralgije. ROJAKI, kteri potujete V STABO DOMOVINO IZ COLO RADA in želite kupiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW TORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo., pri agentih C. M. Cos ali pri C. A. Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vaš prihod v New York brzojavno naznanila. Naš vslnžbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in do vedel v našo pisarno. To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter tipamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali. FRANK AKSER CO. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v Canonsburgu, Pa., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik g. JURIJ ŽALEC, East Pike Street, Canonsbnrg, Pa. Zastopnik pivovarne Star Brewing Company. (Bell telephone No. 145 R.) Rojakom ga toplo za vse posle priporočamo. m FRANK S AKSER CO. NAZNANILO. Rojakom v Johnstownu, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. FRAN GABRENJA, 1105 Virginia Aye., Johnstown, Fa. Preje je bival na 5191/2 Power St. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več let v kupčijskej zvezi. Spoštovanjem FRANK S AKSER CO. NAZNANILO IN PRIPOROČILO MR. IVAN PAJK, P. O. Box 126, Conemaugh, Pa*, je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cenj. rojakom iz Conemangh, Pa, in okolice toplo priporočamo. Dotičnik ima tudi v zalogi raznovrstne slovenske knjige po izvirnih cenab. FRANK S AKSER CO. ("Glaa Naroda.") E NAZNANILO. Rojakom v Chicago, HI., in okolici naznanjamo, da je za taamošnji kraj naš zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 South Center Avenue, Chicago, HL, vsled česar ga vsem toplo priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". PFTER CHULIG, 303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo., pobira naročnino za "Glas Naroda*', sprejema denar za Slovensko-ameri-kanski koledar, pratike in druge vsakovrstne knjige, ter ga rojakom toplo priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". BRZOPARNIKI francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg - ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Yorka v Evropo, in sicer: V HAVRE: LA SAVOIE odpluje dne 17. januarja ob 10. uri dopoludne. LA TOURAINE odpluje dne 24. januarja ob 10. uri dopoludne. LA LORRAINE odpluje dne 31. januarja ob 10. uri dopoludne. LA BRETAGNE odpluje dne 7. februarja ob 10. uri dopoludne. LA SAVOIE odpluje dne 14. februarja ob 10. uri dopoludne. LA TOURAINE odpluje dne 21. februarja ob 10. uri dopoludne. LA PROVENCE odpluje dne 28. februarja, ob 10. uri dopoludne. LA BRETAGNE odpluje dne 7. marca ob 10. uri dopoludne. LA SAVOIE odpluje dne 14. marca ob 10. uri dopoludne. LA TOURAINE odpluje dne 21. marca ob 10. uri dopoludne. LA PROVENCE odpluje dne 28. marca ob 10. uri dopoludne. V BREMEN: KRONPRINZ WTLHELM odpluje dne 22. januarja opoludne. KAISER WILHELM II. odpluje dne 12. februarja ob 6. uri zjutraj. KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 26. februarja ob 6. uri zjutraj. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 5. marca ob 10. uri dopoludne. KAISER WILHELM II. odpluje dne 12. marca ob 5:30 zjutraj. - KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 26. marca ob 1- uri popoludne. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 2. aprila ob 10. uri dopoludne. V HAMBURG: DEUTSCHLAND odpluje «Ane 16. marca ob 7. zjutraj. uri DEUTSCHLAND odpluje dne 30. aprila ob 6:30 uri zjutraj. Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišiti pravočasno na FRANK S AKSER CO., 109 Greenwich Street, New York, N. Y., kteri vam bode točno odgovoril. Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahlko poslužijo parniikov Aastro-Amerieana-črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi: Pazniki Anstro-Americana črte: FRANCESCA odpluje dne 23. februarja opoludne. SOFIA HOHENBERG odpluje dne 13. marca opoludne. FRANCESCA odpluje dne 13. aprila opoludne. SOFIA HOHENBERG odpluje dne 4. maja opoludne. FINLAND odpluje dne 20. februarja ob 1L uri dopoludne. SAMLAND odpluge dne 27. februarja ob 3. uri popoludne. ZEELAND odpluje dne 2. marca ob 7. uri zjutraj. KROONLAND odpluje 9. marca ob 1. uri popludne. ~~~ VADERLAND odpluje 16. marca ob 7. uri zjutraj. FINLAND odpluje dne 23, marca opoludne. ZEELAND odpluje 30. marca ob 6:30 zjutraj. V BREMEN: RHEIN odpluje dne 24. januarja ob 10. uri dopoludne. YORK odpluje dne 31. januarja ob 10. uri dopoludne. CASSEL odpluje dne 14. februarja ob 10. uri dopoludne. MAIN odpluje dne 21. februarja ob 10. uri dopoludne. RHEIN odpluje 7. marca ob 10. uri dopoldne. CASSEL odpluje 23- marca ob* 10. uri dopol. GROSSER KURFUERST odpluje 4. aprila ob 10. uri dopol. MAIN odpluje 11. aprila ob 10. uri dopol. V HAMBURG: KAISERTN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 26. januarja ob 3. uri popoludne. PENNSYLVANIA odpluje dne 9. februarja ob 2. uri popoludne. AMERIKA odpluje dne 16. februarja ob 8. uri zjutraj. GRAF WALDERSEE odpluje dne 23. februarja ob 2. uri popoludne. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpk(je dne 9. marca ob 1. uri popoL PRETORIA odpluje dne 16. marca ob 6:30 zjutraj. AMERIKA odpluje dne 21. marca ob 10. uri dop. PATRICIA odpluje dne 23. marca opoludne. PENNSYLVANIA odpluje 30. marca ob 6. uri zjutraj. GRAF WALDERSEE odpluje dne 6. aprila opoludne. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, Krasni poštni parniki raznovrstnih pričakuje ga naS uslužbenec na po-črt odplujejo iz New Yorka: «staji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do- V ANTWERPEN: SAMLAND odpluje dne 23. januarja ob 1. uri popoludne. ZEELAND odpluje dne 30. januarja ob 7. uri zjutraj. KROONLAND odpluje dne 6. februarja ob 11. uri dopoludne. VADERLAND odpluje dne 13. februarja ob 7. uri zjutraj. spete v New York, ne da bi nam Vai prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilo pošljemo našega uslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku. Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRANK S AKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y. GLAVNA SLOVENSKA HBII1IL)I1G|11)1 POSOJILKICH registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Kongresni ti-gr št. IS, n spr ti mm.->ke c rkv .* sprejema ia izplačuje tirani Ints vloge ter jih o.n-stue po 10/ to je od vsacih 100 kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve po do dneva dviga, tako da vlagatelj, bodisi da vi ži bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem mesecu, ne izgubi n č na obrestih. Za vložene zneske pošilja vlož e knjižice priporočeuo poštnine prosto. Hr.inilnica šteje300 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov krejn čistfga premoženja. Ti člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s c lini svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsaeega Slovenca v Ameriki ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se ob.aruje nevarnosti da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jedneai to dobro, da mu ta takoj obresti Lese. Naslov je to: GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA * v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik. . o i o [j Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduje I j j f. FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York, j 0= . ■ • - , -p Compapie Generale Transatlantic. jFrancoska parobrodna družba.j j,,"-«*'.. -a . žižiSBc _8 - '- - -t . - -. "T« - JC I -• ---- i_____ .. > - ____ v .. —■ • ~ 'r. ~ s, I . I DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. POSTNI PARNIKI SO s «La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton, 30,000 konjskih močL » » ...................» » "La Lorraine" "La Touraine" ... 12,000 .......10,000 .......10,000 ..............................8,000 "La Chamqagne" ............................ 8,000 La Gascogne"............................... g 000 "L'Apuitaine" „ "La Bretange" .. 25,000 12,000 16,OCO 9,000 9,000 y,ooo Slavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. url dopoludne iz pristanišča fit. 42 North Kiier, ob Morton St., N.Y. •LA SAYOIE 17. jan. 1907. La Gaseo-ne 21. feb. 1907. La Gaseogae 24. jan. 1907. »LA PROVENCE 28. febr. 1907. •LA LORRAINE 31. jan. 1907 "La Bretagne 7. marea 1907. La Bretagne 7. febr. 1907 *LA SAYOIE 14. marca 1907. •LA SAYOIE 14. feb. 1906. *LA TOURAINE 21. marca 1907. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. M« w. Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Deaborn St., Chicago, III. CUNARD LINE PARINIKI PLUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. PARNIKIIMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KB0YU ZA ŠETANJE P0TNIK0Y TRETJEGA R tZitEDA. odpluje iz New Yorka cLae 51 marca. odpluje iz New Yorka dne 12. m area. odpluje iz New Yorka dne 26. ____I___L ™arca- ITLTONIA, SLAY0NIA in PANX0NIA so parniki na dva vi. Jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroj 1 in zel« prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrez na. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a„'entje in _ le CnM Steamship Co., Ltd., CABPATHil e O STO IS' s Y.' 126 State St. 2Wl>r»EAFCLIS: CHICACO: Guaranty Building. 67 Dearborn St 21-24 STATE ST., NEW YORK. IF^C" ima na razpolago fine smodke. Y svoji PRODAJALNIC1 ima vedno sveže grocery© po nizkih cenah. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v 4 zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. JiftudBiraidaiiiiintfiii IAAAAAAAAIAA—AAAIA^J Zdravju najprimernejša pijača je «£»«$» LE1SY R1 V O ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega htnela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev :n drugih. L,eisy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6IC2 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevclje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY .CLEVELAND, O. Rojakom v Pittsburgu, Pa. In okolici naznanjam, da j.', za tamošnji okraj moj ;.fidini pooblaščeni zastopniK za vse posle i * 4824 Blackberry Alley" Pittsburg, Pa. Uradne ure: vsak dan od ^7. do £8. ure, ter ob sobotnh 'do I 8. nre zvečer. I AujaftML etipH jioriporvčtiin. 1 Frank Salcser« n njftp'infr M^-ii^t >»'Ar—