teto XXV. J^||f |#| | jf TP 77. Naročnina za Ljubljansko H« A hH HL JH »M Ul Pf H T® H Uredništvo: Ljubljana, pokrajino: letno 70 lir (za BH nrlK wBBS Kj&f «|p fei§ fc'|mb9 IM Gregorčičeva ulica 23. Tel. Inozemstvo 75 lir), za ■/. KB BPS K9 Hclfeilr EH ^13 cgf OB 25-52. Uprava: Gregor. leta 35 lir. za ‘A leta 17.50 ^ ^HE ^ čičeva ul. 27. Tel. 47-61. lir, mesečno 6.— lir. Te- * Rokopisov ne vračamo. — Plača in toži ee v Ljubljani. Časopis za trgovino. Industrijo nici v Ljubljani št. 11.953. C ON C ESSI 0 N A RI 0 E S C L U S I V O per la pubblicitš di provenienza italiana ed estera: II IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i* Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via O. Lazzaroni 10. | | in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10. Izhaia vsak torek in petek Uubliana, torek 8. septembra 1942-XX Cena p°sameznl številki lir 0*60 Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov Te dni je bil v Ljubljani prvi občni zbor Združenja denarnih in zavarovalnih zavodov Ljubljanske pokrajine. Zborovanje je vodil predsednik združenja, prisotni pa so bili tudi inšpektor dela ter strokovnjaki Pokrajinske zveze delodajalcev in združenja. Predsednik je podal poročilo o delu združenja, ki je vzporedno z delom vladnih činiteljev posredovalo v vseh vprašanjih normalizacije in ureditve denarnih in zavarovalnih poslov v pokrajini. Visokemu komisarju je predsednik izrekel zahvalo za njegovo delo v korist gospodarskega življenja in delovanja v pokrajini. Romunska zunania trgovina in razvoj italiiansko-romunskih odnošaiev Zavarovalne dajatve sezonskih delavcev Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal, smatrajoč za potrebno, da se zavarovalne dajatve sezonskim delavcem prilagodijo njihovemu dejanskemu zaslužku in po zaslišanju prizadetih sindikalnih druženj, naredbo, ki določa: Zavarovalne dajatve sezonskim delavcem se računajo tako kakor za vse druge zavarovance, po mezdah, ki jih dejansko prejemajo v smislu čl. 21. in 93. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. Gospodarsko sodelovanje Italije z južnovzhodnimi deželami Gospodarska aktivnost Italije v južnovzhodni Evropi se kaže v ustanovitvah raznih zastopstev in družb. Na Hrvatskem so številne italijanske velike tvrdke ustanovile svoje podružnice in samostojne družbe. Najnovejši taki ustanovi sta Tekstilna uvozna in izvozna družba v Zagrebu z glavnico 1 milijona kun, ki ima v svoji upravi vodilne predstavnike italijanske tekstilne industrije, ter Splošna petrolejska d. d., pri kateri so poleg italijanskega kapitala udeleženi tudi italijanski strokovnjaki. Glavnica italijansko-hrvatske petrolejske družbe, ki znaša zdaj 6 milijonov kun, se bo v treh letih podvojila. Italijanska tekstilna industrija je dobro zastopana v Madžarski, Slovaški, Romuniji in Bolgariji in vse te dežele so med največjimi odjemalci izdelkov in polizdelkov italijanske tekstilne industrije. Domači tekstilni industriji Madžarske, Romunije in Bolgarije je italijansko sodelovanje v najveejo pen moč. Za Madžarsko, Hrvatsko, Romunijo in Bolgarijo je zelo važno tudi italijansko sodelovanje pri prometu in melioracijah, ker daje Italija na razpolago tudi preizkušene načrte in strokovnjake. Posebno važna sta v Bolgariji Itali-jansko-bolgarski institut za zboljšanje zemljišč in prevozna družba >Istokc. Družba Montecatini je v Bolgariji ustanovila svojo podružnico zaradi izvoza umetnih gnojil. V vseh južnovzhodnih deželah je tudi zelo živahna delavnost italijanskih zavarovalnih družb. V Grčiji je bila nedavno ustanovljena podružnica italijanskega oskrbovalnega urada Fabriguerra, ki bo skrbela za pospeševanje blagovne izmenjave med Italijo in Grčijo. V drugem delu svojega članka o romunskem gospodarstvu v reviji «L’Europa S. 0.» (prvi del tega članka smo objavili v prejšnji številki «Trg. lista») razpravlja Antonio Giordano zlasti o razvoju ita-lijansko-romunskih trgovinskihod-nošajev. Uvodoma naglaša, da niso italijanski gospodarski interesi v Romuniji določeni le po možnosti italijanskih dobav Romuniji in prodaje italijanskih industrijskih izdelkov, temveč tudi od tega, s kakšno italijansko iniciativo se upoštevajo romunski kmetijski in industrijski problemi, zemljepisni položaj Romunije ter njeni odnosi do jugovzhodne Evrope ter trgov Levan-te. V tem oziru je treba zlasti omeniti važnost ustanovitve Trans-nistrije, ker nadzoruje sedaj Romunija z zasedbo Odese znaten del morskega prometa po Črnem morju ter se s tem odpirajo tudi nove možnosti za aktivnost italijanskega trgovinskega ladjevja po Črnem morju. Preden pa začnemo razpravljati v podrobnostih o vseh teh problemih, je dobro, da se ustavimo ob številkah, ki kažejo razvoj romunske zunanje trgovine v I. trome-secih 1940 in 1941. Romunski uvoz 1940 mili- 1941 mi li- 1000 q jonov 1000 jonov iz lejev le je v Nemčije 1.178 7.454 760 5.865 Italije 190 1.264 174 1.420 Bolgarske 50 18 63 57 Grške 62 203 2 31 h. Jugoslavije 286 102 103 150 Slovaške 10 15 5 12 Turčije 165 452 168 972 v celoti 2.994 15108 1490 9.225 moramo upoštevati, da teži romunska tekstilna industrija za tem, da doseže doma zadostno proizvodnjo tekstilnih surovin, da bi bila na ta način neodvisna od uvoza iz tujine. Tu treba opozoriti, da je 1. 1938 od vsega italijanskega uvoza v višini 139 milijonov lir odpadlo dobrih 50 milijonov lir, t. j. 40% na uvoz preje in tkanin. Če bi se Romuniji res posrečilo, da bi na tem polju postala neodvisna od uvoza, bi se italijanski uvoz precej zmanjšal. Ta mož-nost se sicer ne bi hitro uresničila, vendar pa je treba že sedaj misliti na to, da povečamo izvoz svoje mehanične, elektrotehnične in kemične industrije. Ne smemo pozabiti, da preživlja Romunija zgodovinsko dobo svojega gospodarstva. V preteklosti je temeljilo gospodarsko življenje Romunije deloma na izkoriščanju kapitala plutokratskih dežel, danes pa hoče romunska vlada postaviti gospodarstvo dežele na drugo podlago, da se uveljavijo vse nacionalne energije. V ta namen bodo potrebna velika javna dela, ustvariti se bodo morali novi viri energije, izkoriščati vodne sile, racionalizirati pa se bosta morala tudi kmetijstvo in industrija. Vso v te namene potrebno množino materiala in strojnikov pa ne bosta mogla kriti romunska ali nemška industrija, ki ima čisto posebne interese na romunskem trgu, ter se zato odpirajo velike možnosti našim industrialcem. V tem oziru bi mogli imeti odločilen vpliv že vpostavljeni italijanski interesi na romunskem trgu, ki so dosegli poseben razvoj v zadnjih letih z ustanovitvijo Romunski izvoz Nemčijo 7.366 6.694 11.419 10.431 Italijo 3.546 1.877 2.667 1.857 Bolgarsko 510 331 376 238 Grčijo 1.211 755 2 1 b. Jugoslavijo 924 524 263 168 Slovaško 371 248 114 66 Turčijo 1.177 719 769 610 v celoti 31.188 20.495 19.000 15.952 Iz teh številk se vidi, da je romunska zunanja trgovina v letu 1941 nazadovala tako po količini kakor tudi po vrednosti. Kljub temu pa italijanski uvoz ni trpel, temveč je po vrednosti celo nekoliko napredoval. To pač jasno dokazuje, kako trden je naš položaj na romunskem trgu. Tem bolj pomembno je to, če upoštevamo, da se je precej zvišal nemški uvoz iz Romunije kljub nazadovanju nemških dobav, kar je predvsem posledica večjega izvoza mineralnega olja iz Romunije v Nemčijo. Ta izvoz je narastel od 270.000 ton v prvem tromesečju 1940, ko jo tvoril 35 odstotkov romunskega izvoza v Nemčijo, na 940.000. v 1. tromesečju 1941 ter s tem dosegel skoraj 90 odstotkov vseh nemških nabav v Romuniji. Nemčija ima- glede prevoza romunskega blaga znatno ugodnejše stališče od Italije, ker se lahko poslužuje donavske poti, dočim se mora Italija posluževati samo železniškega omrežja, kar zelo po-dražuje prevoz, ki se je v prejšnjih časih razvijal skoraj izključno samo po morju. Glede italijanskega uvoza pa družb Italo-Romena Strade, Fore-sta Italo-Romena, CIPAR, ki se bavi s predelovanjem in prodajo kmetijskih in živalskih proizvodov z glavnico 20 milijonov lir, ki jih je dala Danubiana, nadalje Distil-lerie di Cavarzere itd., RISA, kise je ustanovila v Bukarešti z glavnico 2 milijonov lir, ki so jo do treh četrtin podpisali Italijani itd. Treba pa je upoštevati tudi posebno važno vprašanje komunikacij, ki morejo odločujoče vplivati na razvoj trgovine med Romunijo in Italijo. Tu omenjamo predvsem zgradnjo že tolikokrat priporočane avtoceste, ki bi vezala Jadransko morje s Črnim. Zvezati bi bilo nadalje treba s cevovodi pristanišča na Donavi in Savi s Fiume ali Triestom. Na drugi strani pa se je treba baviti tudi s povojno zamenjavo blaga med Italijo in Romunijo. Romunija bi mogla tvoriti temelj italijanske gospodarske ekspanzije na trge ob Črnem morju in severno vzhodne evropske trge. Problem trgovinskih odnošajev z Romunijo ni torej le navadno vprašanje uvoza in izvoza, temveč dokaj širši. Odpirajo se nadalje tudi možnosti za uveljavljenje na romunskem trgu naše avtarkične proizvodnje, to tem bolj, ker je sorodstvo okusa med italijanskim in romunskim potrošnikom zaradi istih etničnih izvorov. Seveda pa moramo upoštevati tudi nove smernice romunske gospodarske politike, ki hoče skrčiti nabavo raznih luksuznih predmetov v tujini. Možnosti za povečanje italijanske trgovine so končno dane tudi s tem, ker dovoljuje Romunija precejšne olajšave za'italijanski uvoz. Problemi belgiiskega lesnega gospodarstva Glavna težkoča, s katero se mora danes boriti belgijsko lesno gospodarstvo, je nemožnost uvoziti večje količine lesa. Finska in Švedska, ki sta bili prej glavni dobaviteljici, sta sedaj izključeni, ker so potrebne devize že izčrpane. ge najbolj ugodno kaže uvoz iz Slovaške, ki je že obljubila znatne količine lesa. Pri tem se bodo v prvi vrsti upoštevale tvrdke, ki svojih kontingentov iz leta 1941 še niso izčrpale. Poskusi, da bi se razvila kupčija s Hrvatsko, so se dosedaj ponesrečili zaradi neurejenosti cen. Poleg tega pa zaenkrat še ni na hrvatskem trgu na razpolago večjih količin mehkega in trdega lesa. Več obljubljajo pogajanja, ki se vodijo z Madžarsko. Izgledi so tu, da bi se v bližnji bodočnosti mogel dobiti les iz Sedmograške, zlasti les iglavcev. Pravih zaključkov za ta les pa še ni bilo. Romunija je bila prej tudi dežela, iz katere je dobivala Belgija les, zlasti les za zaboje ter za stekleno industrijo. Trenutno pa je za ta uvoz premalo deviz na razpolago, a tudi prometne razmere ne dopuščajo večjega lesnega uvoza iz Romunije. Če izvzamemo manjše partije švedskega in finskega lesa, ki so v zadnjih mesecih še prišle v Belgijo, v prihodnjih mesecih ni pri- rali zmanjšati svojo proizvodnjo. Zato je nujno potrebno, da se poskrbi za disciplino pri lesnih proizvajalcih in trgovcih in da se jamski les ne prodaja kot drva. čakovati večjih uvoznih količin, razen kar bo dala Slovaška. Posebne važnosti je za Belgijo jamski les. Sečnja je bila določena na 175 odstotkov normalne sečnje. Da bi bili belgijski premogovniki vsaj za silo oskrbljeni z jamskim lesom, bi bilo potrebno 1,250.000 m3 jamskega lesa. Pri tem se smatra,-da zadostuje en kubični meter jamskega lesa za izkop 20 ton premoga. Ker manjka jamskega lesa, je bila racionirana potrošnja drv za gospodinjstvo na 150 kg mesečno za vsako gospodinjstvo, kar je veliko pod normalno potrošnjo. Zalibog pa se je tudi izkazalo, da nimajo nekateri lesni proizvajalci in trgovci potrebne discipline (kar se kaže tudi v drugih sektorjih belgijskega gospodarstva). Samo na ta način se more razložiti, da se po ovinkih prodaja jamski les kot drva. Uradno je bila določena cena za jamski les na 290 frankov za kubični meter franko nakladalna postaja. Pri tem je bila določena cena za les na panju na 170 belgijskih frankov. Ze mesece pa ni mogoče dobiti lesa po nižji ceni ko 220 do 230 belgijskih frankov, da cena ms vagonskih pošiljk franko nakladalna postaja presega 290 frankov. Premogovniki so zato v nevarnosti, da bodo zaradi pomanjkanja jamskega lesa mo- Italijanski paviljon na zagrebškem velesejmu Pri 27. mednarodnem velesejmu v Zagrebu, ki je odprt od sobote, sodelujejo Italija, Nemčija, Bolgarija, Madžarska in Slovaška. V italijanskem paviljonu, ki ga je uredila stalna italijansko-lirvat-ska gospodarska komisija, je prikazana izvedba ogromnih melioracij v Italiji z zanimivim, bogatim in nazornim gradivom, ki je vzbujalo veliko zanimanje tudi na razstavah v Sofiji in Plovdivu. Odlično je zastopana italijanska tekstilna industrija z vsemi svojimi panogami. Posebno dobro so opremljeni oddelki pletenin, perila in konfekcije, potem pa sledijo bogati oddelki stekla, strojev in orodja, kemičnih izdelkov, glasbil, radijskih aparatov ter tehničnih naprav. Vse razstave so odlične v pogledu tehnike, umetniškega okusa in nazornosti. V dveh manjših dvoranah je razstavljeno gradivo tujsko-prometne propagande in knjiga rništva. Poslovanje Zavoda za so* cialno zavarovanje Iz poročila Zavoda za socialno zavarovanje za prvo polovico leta je razvidno, da znaša predpis prispevkov 22.82% zavarovane mezde in da pride od tega na bolezen 7, smrt 3, nezgodo 0.72, Borzo dela 1,4,, Pokrajinsko delavsko zvezo 0.7 in na rodbinske doklade 10%. Za zavarovance Pokojninskega zavoda se ta delež zmanjša za 3 odstotke. Večini delodajalcev se predpišejo vse panoge prispevkov. Brez družinskih doklad se n. pr. računajo prispevki tobačni tovarni, mestni občini in okrog 3500 gospodinjstvom. Po stanju dne 1. avgusta so prejemale 203 osebe starostne in one-inoglostne podpore v skupnem znesku 10.292 lir. Blagajna za izplačevanje družinskih doklad je od začetka 1. 1941. do 30. junija letos predpisala prispevkov za 9.3, pobrala pa za 6.5 milijona lir. Do konca junija je bilo izplačanih 4.36 milijona lir doklad, kar znese mesečno 727.000 lir. Zavodovo zdravstveno službo opravlja v Ljubljani 23, v pokrajini pa 24 zdravnikov. Stroški za zdravila so znašali 340.370 lir ali 9.26% predpisanih prispevkov. Uslužbencev ima zavod 284. Trgovina v Nemčiji Po uradnih podatkih je bilo v Nemčiji meseca maja 1. 1939.'v 833.000 trgovinah zaposlenih okrog 2.2 milijona oseb. Od vseh obrtnih, trgovinskih in industrijskih obratov šteje posamična trgovina 21% obratov, zaposlenih pa ima 9.5% vseh uslužbencev. V državnem povprečju je za pre. skrbo 1000 prebivalcev z raznimi potrebščinami na delu 28 oseb v posamični trgovini. Med posameznimi deželami so pri tem seveda znatne razlike. Trgovina z živili ima 50% vseh trgovinskih obratov in 30% vsega osebja. Na drugem mestu je trgovina z oblačilnimi predmeti. V primerjavi z letom 1925. je bilo število trgovin manjše, število zaposlenih oseb pa precej večje. Stran 2. »TRGOVSKI LIST«, 8. septembra 1942-XX. Štev. 71. Iz italijanskega gospodarstva Italija,nsko-bolgarski zavod za melioracije in bonifikacije, ki je bil nedavno ustanovljen in bo imel svoj sedež v Sofiji, bo deloval pod vodstvom desetčlanskega upravnega odbora. V odboru bo 5 Italijanov in 5 Bolgarov, za pomoč pa bo imel ta odbor 8 strokovnjakov, ki bodo izbrani med najboljšimi iz obeh držav. Potrebna denarna sredstva bo dobival zavod od kmetijskih ministrstev obeli držav. Količine slame za proizvodnjo celulozo cenijo v Italiji na 120.000 metrskih stotov. Iz teh količin se bo dalo pridobiti okrog 50.000 metrskih stotov celuloze. Zadnji rok za prijave vinskega pridelka, ki jih morajo vinogradniki v desetih dneh po trgatvi predložiti o vinu in grozdju, je 20. novembra. Drugi pregled italijanskega filma bo od 24. do 29. t. m. v Lu-ganu, kjer se bodo zbrali predstavniki filmske umetnosti in industrije iz Italije in Švice. Predvajana bodo najboljša dela, ki so bila v zadnjem času pripravljena v italijanskih filmskih ateljejih. Tehnična hotelirska šola bo z novim šolskim letom odprta v Abhaziji. Obiskovali jo bodo slušatelji iz cele pokrajine, da se hotelirstvo vsestransko pospeši in modernizira. Nove takse za prodajo alkoholnih pijač na drobno stopijo v veljavo z novim letom. Takse so različne po številu prebivalstva občin in po kategorijah gostinskih obratov. V občinah, ki imajo 25.000 do 100.000 prebivalcev, se plača za dovoljenje prodaje alkoholnih pijač za obrate luksuzne kategorije 800 lir, 1. kategorije 500 lir, 2. kategorije 350 lir, za ostale pa po 200 lir. V občinah, ki imajo 10.000 do 25.000 prebivalcev plačujejo vse kategorije po 180, v vseh manjših občinah pa po 150 lir. Za tečaje tropičnega kmetijstva v Firenzi se je začelo vpisovanje 1. septembra. Tečaji »o enoletni in dvoletni ter se v njih izvežbajo udeleženci v vseh panogah kmetijstva v tropičnih krajih. Koncentracija v italijanski tekstilni industriji se je začela že 1. 1930., a še pred nekaj leti je imela polovica tekstilnih obratov samo po 10 delavcev. Od 1. 1939. pa koncentracija močno napreduje. V malih obratih je zdaj okrog 73 tisoč, v velikih pa nad 500.000 delavcev. Lastna proizvodnja tekstilnih vlaken je v zvezi s precejšnimi zalogami surovin omogočevala Italiji, da je do lanske jeseni izhajala brez omejitve tekstilne potrošnje in da izvaža tudi po uvedbi oblačilnih kart znatne količine tekstilnih izdelkov in polizdelkov predvsem v južnovzhodne dežele. Vinska letina je bila v Italiji kakor v večini evropskih dežel v zadnjih dveh letih precej slaba. Od 43 milijonov hektolitrov v letu 1939. se je znižal vinski pridelek na 30 milijonov hi 1. 1940. in na 31 milijonov hi lani. Letošnji vinski pridelek pa bo nad povprečjem zadnjih let in je vlada zaradi tega že odobrila olajšave pri prodaji •starih vinskih zalog. Pogozdovanje Zaradi prevelike sečnje so postali veliki predeli Španije nerodovitni. Obnovitveni program vlade generala Franca ima zato v načrtu tudi velikopotezno in načrtno pogozdovanje. Takšen načrt je tem bolj potreben, ker potrebuje špansko gospodarstvo velikanske količine lesa, ki ga je Španija v normalnih razmerah uvažala iz tujine. Ta uvoz pa je danes večinoma nemogoč in zato bi morala sedaj kriti svoje potrebe na lesu z dobavami iz lastnih gozdov. Tako bi morala dobiti papirna industrija ves potrebni les iz domačih gozdov. A tudi lesovino, ki jo potrebujejo nove tovarne za umetna tkiva (nekatere si pomagajo z riževo slamo), bi morale dobiti tovarne iz istega vira. Zelo važna je tudi oskrba rudnikov z jamskim lesom, ker je zaradi pomanjkanja tega lesa proizvodnja rudnikov že precej nazadovala. Velikanske množine lesa zahteva nadalje vladni obnovitveni načrt. Tudi za povečanje španske trgovinske mornarice bodo potrebne velike količine lesa. Povečanje trgovinske mornarice pa je nujno, ker bo izvoz španskih produktov v bližnji bodočnosti mogoč le s španskimi ladjami. A tudi obalna plovba ima danes mnogo večji pomen. Za Španijo pa je tudi velike važnosti, da ima zadosti lesa za izdelavo zabojev, ker je sicer izvoz citron in pomaranč nemogoč. tav-sagiz in krim-sagiz. Prva vsebuje v 'korenini 10 do 17 % kavčuka. L. 1939. so obsegali (nasadi Da se dobi za vse te namene | hkrog 23.000 ha in od enega hektarja se je pridobilo približno 200 kilogramov kavčuka. Iz predelanega soka se pridobiva tudi špirit. Prva vrsta uspeva v bolj vlažni, druga tudi v umetno namočeni zemlji, tretja pa ima to slabo stran, da ni odporna proti mrazu in da vsebuje manj kavčuka. V francoskih kolonijah so pričeli pridobivati kavčuk iz raznih vrst volčjega mleka, ki rase divje v Severni Afriki na površini kakih 100.000 ha. Po poizkusih v laboratorijih v Casablanci so že našli primeren način pridobivanja kavčuka iz soka volčjega mleka. Če bo Francija izkoristila samo eno tre- potrebni les, ne da bi bili ogroženi še preostali španski gozdovi, je edina rešitev v pogozdovanju. To se mora čim bolj pospešiti, kar pa more zadovoljivo izvesti samo država. Država je zato najprej določila cone, ki so za pogozdovanje najbolj pripravne (cestne zveze, uporabne možnosti, klima itd.). Takšne cone se nato proglase za cone lesnega gospodarstva («Zonas de Interes Forestal») in v teh conah se ustanove pogozdoval ne zadruge, ki jih podpira država finančno in tudi na druge načine. Takšne pogozdovalne cone so se najprej ustanovile v rudarskih okrajih Asturije in Guipozcoa, kjer !ino nasadovnovo kavčukove rast. 1 line v Afriki, bo imela za svoje posebno važna industrijska podjetja potrebujejo veliko lesa. Pogozdujejo tu predvsem s bitro rastočimi pinus-vrstami. Druga po-gozdovalna cona se je ustanovila v provinci Huelva, kjer se nasa- potrebe dovolj kavčuka. Gospodarske vesti Nova organizacija gospodarskih zbornic na Ilrvatskem je sedaj končana in je trgovinski minister imenoval predsednike starim zbornicam. Za predsednika Trgovinske zbornice je bil imenovan Josip Mance, za predsednika Zbornice za denarništvo in zavarovanje Ferdo Pavkovič, za predsednika Obrtne zbornice Joso Dumič in za predsednika Industrijske zbornice inž. Radoslav Lorkovič. Hrvatsko ministrstvo za rudnike in gozdove je dovolilo večji kredit za pogozdovanje v okolici Banjaluke. Po poročilih iz Zagreba bodo kmalu končana dela na novoure-jeni cesti, ki vodi od nemške meje do Zagreba. Med madžarsko in srbsko trgovinsko delegacijo je bil dosežen sporazum ter bo Madžarska dobavila Srbiji takoj 100 vagonov slad- s poskusi udomačenja raznih indu-trijskih rastlin ter posveča pri tem vso pozornost kavčukovim . .- , „ , ,. , ,___ i rastlinam. Antalvn na južni malo- ja.jo IH< t v^ei 1 a lp . .. azijski obali je sedež instituta, ki hibo rastoči listo™. Na sapadmh J < • obronkih Sierre Nevade pa se po- v J . i . , voda kaze bogata zbirka strokov- gozduje zlasti zato, da se tam- „7n„v ki m predvsem kajšnjemu prebivalstvu, ki zelo I i jP ) . i- •„ aradi brezposelnosti, nudi heretičnega pomena, utemeljuje 1 pa prepričanje, da se bo dal v mnogih krajih zmerne klime pri-Nadaljnja naloga države je, da I dobivati kavčuk tudi iz raznih rast poskrbi za drevesnice in za ceste, lin, ki zdaj še niso praktično spo-ki bodo odprle nove gozdne po-1 znane za proizvajalce kavčuka, krajine prometu. Država pa usta- korja, nadaljnje količine pa po-Turčija se že dolga leta ukvarja zneje. žetev je v jugovzhodni Evropi že pospravljena, kakor poroča »Karnt-ner Zeitung«. List piše, da je žetev dobra in da bo mogoče nekaj presežkov izvoziti v druge evropske trpi z; zaslužek. navija tudi žage oz. podpira indu-1 strijce, ki ustanavljajo žage. i©©Gi©G©Si©<^G^®©Gi©©©©^^ I Denarstvo Zagrebška občina je dala zaradi pomanjkanja drobiža v promet svoj papirnati denar po 1, 2 in pol kune. Skupno bo izdala tega de narja za 2 milijona kun. V kritje tega denarja je občina založila pri državni banki za 2 milijona kun bankovcev. Lastniki bivših jugoslovanskih državnih vrednostnih papirjev mo- . ._ . _. . , ^, rejo na Bolgarskem te papirje za- Rednl pouk se prične 1. oktobra p!| menjati za 4°/o bolgarske državne | ga^sk^narodn^ bmdla 1ZVCd0 B01 Med nemškimi in bolgarskimi deviznimi oblastvi je bil sklenjen sporazum o plačilu obveznosti iz blagovnega prometa pred 6. aprilom 1941. med Srbijo in Bolgarsko. Plačila se izvrše po osrednjem kli-ringu po predhodnem dovoljenju Srbske narodne banke. Slovaška narodna banka je uvedla blagovna kreditna pisma, ki so zadolžnice trgovskih in industrijskih podjetij na njih blagovne zaloge. Blagovna kreditna pisma se Privojliindvomzred^ Zbornice zn TI (Pokrajinskegakorporacijskegasvela) v Trgovskem domu, Gregorčičeva 27 vpisuje vsako dopoldne za novo šolsko lefo Nove kavčukove Mnoge industrijske rastline so se že preselile iz tropične v zmernejšo klimo in tam tudi udomačile, zdaj pa je največje zanimanje za tako selitev kavčukovih rastlin. Vzrok tega zanimanja in prizadevanja ni samo splošno avtarkično stremljenje, temveč tudi vedno večja važnost kavčuka ter velike ovire, ki so pri preskrbi nastale zaradi vojne. Industriji služi kavčuk žele od 1. 1810., vulkanizirajo ga od 1. 1839., a še pred nekaj leti je prevladovalo splošno mnenje, da je kavčuk produkt rastlin, ki uspevajo samo v tropični coni. Kavčuk se pridobiva iz rastlinskega mlečnega soka, ni pa s tem rečeno, da dajejo kavčuk vse rastline, ki imajo tak sok. V Evropi je bila, kakor znano, Italija prva, ki je na svojih tleh udomačila važno kavčukovo rastlino. To je guayula (Parthenium argentatum), ki raste kot divje grmovje na planotah Mehike. Tam da ta rastlina od svoje teže 7%, v Kalabriji, Siciliji in Sardiniji pa 4% kavčuka. Nemčija si je že nekaj let pred sedanjo vojno zgradila tovarne za umetni kavčuk iz anorganskih tvarin, letos pa se je zavzela tudi za pridobivanje naravnega kavčuka iz novih kavčukastih rastlin. V Berlinu je bila ustanovljena družba »Pflanzenkautschuk - For-schungs- und Anbaugesellschaft« z nalogo, da prouči možnosti pri-1 registrirajo pri sodišču, Slovaška dobivanja kavčuka iz primernih narodna banka pa bo rediskonti-uooivauja aavoua h j blagovna kreditna pisma, rastlin v Nemčiji m drugih eviop- Q& zafietk| leta lg42 se je^opol_ skih deželah. V juznovzhodmh ev- noma ustavil uvoz zlata v Združe-ropskih deželah skrbi za udomače- ne države Severne Amerike, ker je nje in izkoriščanje kavčukovih | prenehal beg kapitala iz Evrope. rastlin nedavno že ustanovljena družba »Ost-Gesellschaft fiir Pflan- zenkautschuk und Guttapercha m. b. H.«, ki ima tudi svoj sedež v Berlinu. Pradomovina kavčukovega drevesa »heveje« je Južna Amerika kjer pa je proizvodnja kavčuka prišla v zastoj ter sta prevzeli _ . barva, pleska in Ze v 24 urah kTkn° tč’ obleke, klobuke Itd. Skrobl in sretlolika srajce, ovratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika domače perila Pa piu di 25 anni - Že več ko 25 let i Rimedi Heumann vengo-no usati con mirabile sue-cesso e con soddisfazione dai consumatori. Fate’anche Voi una prova e doman-date il listino presso la se sredstva Heumann uporabljajo s čudovitim uspehom in v zadovoljstvo odjemalcev. Poskusite enkrat tudi Vi in zahtevajte cenik pri S. A. Heum HiiLBNO. Via Stilicone 39 tovarna JOS. REICH prvenstvo pri svetovni jiroizvod- I Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 8 nji naravnega kavčuka Malaja in Nizozemska Indija z 80% svetovne proizvodnje. Z razširitvijo nasadov »heveje« je težko. Kavčukovo drevo rase le počasi in pretekla bi vrsta let, preden bi bili novi nasadi sposobni za pridobivanje kavčuka. Tako so prišle v veljavo razne rastline, ki imajo mlečni sok Znanstveniki so jih preiskali nad 1000, a le pri nekaterih so ugotovili, da imajo v svojem soku primerne količine kavčuka. Proizvodnja kavčuka iz guayule je v USA v zadnjih letih znašala j okrog 4000 ton. Zdaj je določen kredit 44 mtilijonovi dolarjev za ureditev nasadov guayule, ki naj bi v prihodnjih petih letih dajali 75.000 ton kavčuka. Če bi to tudi uspelo, ne bo odtehtalo zamujene | proizvodnje sintetičnega kavčuka, pri kateri ima Nemčija velike uspehe,. Kavčuk dajejo nekatere rastline, ki spadajo v vrsto regratov. V Rusiji gojijo tri take vrste: kok-sagiz, Telefon it. 29-73. dežele. V Romuniji bodo cene papirja zopet zvišane za 20 odstotkov. Nemško-slovaška pogajanja bodo ta mesec. Glavni namen teh pogajanj je zopetna obnovitev slovaškega izvoza v Belgijo, Nizozemsko in Norveško. Maksimalne cene za furnirje iz orehovega lesa je predpisala madžarska vlada. Cenik se je zelo težko sestavil zaradi velike razlike v kakovosti tega lesa. Sicer pa je na trgu zelo malo orehovega furnirja. Izvoz oglja je madžarska vlada začasno ustavila, dokler se ne zagotove zadostne količine za domačo potrebo. Madžarsko preskrbovalno ministrstvo je znižalo za celo vrsto predmetov pribitke, ki so bili dovoljeni v trgovini na drobno in na debelo, Z znižanjem pribitkov naj se doseže pocenitev teh predmetov. Posebna gospodarska centrala se je ustanovila v Krakovem, ki bo nadzirala in vodila ves promet s papirjem, lepenko, papirnimi izdelki ter tiskovinami. Nemško blago, ki izvira iz prostega prometa z nemškega carinskega ozemlja, je pri uvozu v vzhodne pokrajine (Ostland) oproščeno carine ter so mu dovoljene tudi davčne olajšave. Švedska industrija lesenih hiš je zelo dobro zaposlena ter je dobila velika naročila tudi iz tujine. Oene lesenim hišam so v porastu. V Franciji se je ustanovila s kapitalom 100 milijonov frankov družba, ki naj zagotovi Franciji samo-preskrbo s celulozo. Družba bo sodelovala s podobno nemško družbo. Proizvodnja celuloze, ki se bo izdelovala tudi iz trsja, naj bi v prihodnjih treh letih dosegla 120.000 ton. Švicarski notranji dolg je zaradi vojnih izdatkov narastel koncem lanskega leta že na 4.6 milijarde šv. frankov. Da bi Švica laže krila vojne izdatke, namerava vlada zvišati celo vrsto davkov, poleg tega pa uvesti 10°/o luksuzni davek, Kako zelo je narasla cena ladjam, kaže naslednji primer, ki ga navaja »Das Reich«: v Londonu je bil prodan parnik, ki je bil že 15 let v službi, za 750.000 funtov, nov pa je veljal ta parnik samo 45.000 funtov. Maksimalne prodajne cene za prodajalce mesa in mesnih izdelkov so uvedli 8. septembra v USA. Niso pa še maksimirane prodajne cene za živino, ki jo prodajajo trgovci. Zahvala O priliki smrti svaka, gospoda našega dragega sina, brata in Slonela Jurčiča se iskreno zahvaljujemo za vse izraze sožalja in sočustvovanja, ki smo jih prejeli v preteklih težkih dnevih. Enako se zahvaljujemo vsem, ki so se združili z nami v žalosti pri njegovi maši zadušnici. Rodbini Jurčič, Sušlerič Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek. vsi v Ljubljani.