PROLETARCI VSEH DEŽtL, ZDRUŽITE SE! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, ČETRTEK, 5. JUNIJA 1969 . LETOXI. ŠTEVILKA 152 . CENA 50 PAR »DELO« IZHAJA Or l. 1IAJ . UM PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE S. OKTOBRA U94 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA . V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. JU GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK DRAGO SELIGER ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO PRVA IZDAJ A Javnost dela zvezne vlade Zvezni izvršni svet bo poskrbel, da bo javnost obveščena o njegovem delu BEOGRAD. 4. jun. (Tanjug). Po sporočilu sekretariata za informacije je zvezni izvršni svet na današnji seji, ki jo je vodil predsednik Mitja Ribičič, preučil predloge o načinu obveščanja javnosti o politiki in delu sveta. Ob tej priložnosti so poudarili, da bo delo ZIS v celoti dostopno javnosti in da bo svet s svoje strani storil vse. da bo javnost izčrpno in pravočasno obveščena o njegovem delu. i i Ko so na seji obravnavali osnutek zakona o lovstvu, so sklenili, da zdaj z zvezno zakonodajo ni treba urejati testa področja. ZIS meni. da bodo v okviru revizije zvezne zakonodaje našli načelno rešitev tudi za to področje, kolikor pa bo praksa zahtevala hitro rešitev nekaterih Jubilej organizacije dela ŽENEVA. 4. jim. iTanjug). — Jubilejno zasedanje ob 50. obletnici mednarodne organizacije dela se aačdi pogovori med češkoslovaškim premieram Ceraikom in madžarskim premierom Jeno jem Fo-ckotn. .Premiera sta seznanila drug drugega s položajem V Madžarski oziroma Češkoslovaški. Razpravljala sta o važnejših problemih sedanjega mednarodnega položaja in ugotovila, da se njuna stališča ujemajo, zlasti kar zadeva evropsko varnost. Poudarila sta, kako velikega pomena je poglobitev sodelovanja med njunima državama, zlasti gospodarskega. iz težavne politične, gospo- ! predsedniku sveta ZSJ DuRadarske in moralne krize, v Obletnica vojne Izraelski varnostni ukrepi ob 5. juniju — V- sredo bo dvanajsta seja četverice NEW YORK, 4. jun. (AFP). Prihodnjo sredo bo 12. seja predstavnikov štirih velesil, ki razpravljajo o Srednjem vzhodu. Sešli se bodo v rezidenci ameriškega veleposlanika Charlesa Yosta. To je vse, kar so objavili po včerajšnji triurni seji štirih veleposlanikov. partije dejansko nimajo objektivnih informacij o življenju v CSSR jn o delu partije«. Bilak je nadalje dejal, da se je na sestankih pripravljalne komisije od 70 prisotnih predstavnikov partij 61 »nedvoumno izjavilo« za dokument, ki bo predložen posvetovanju. Zaradi tega se po njegovi sodbi lahko pričakuje, da posvetovanje ne bo dolgo trajalo, verjetno od 8 do 10 dni. Z oziroma na nesoglasja ▼ mednarodnem delavskem gibanju, bo delo vsekakor zelo naporno, kajti potrebno bo prizadevanje vseh bratskih partij, da bi dosegli enotnost. Kar pa zadeva stališče KPC je Bilak dejal, da je CK pooblastil delegacijo, da »v vsem sprejme predlog glavnega dokumenta, tako s stališča njegove celotne vsebinske koncepcije in idejnih pojmovanj, kakor tudi glede njegove strukture«. Dejal je, da CK KPC pojmuje ta dokument kot rezultat medsebojnega političnega sporazuma partij udeleženk, čeprav dokument ni in ne more biti v vsemu identičen s stališči, do katerih so posamezne partije prišle v svoji politični praksi in teoriji. »Kar zadeva našo partijo,« je na koncu dejal Bilak, »je bila vedno za potrpežljivo premagovanje ob stoječih nesoglasij med partijami v skladu z načeli proletarskega intemacionalizma.« VASIL BILAK Admiralov ukaz 73 pogrešanih mornarjev z ameriškega rušilca Frank Evans ne iščejo več PEARL HARBOUR, 4. jun. (Reuter, AFP, AP). Ameriška mornarica je danes nehala iskati 73 mornarjev z ameriškega rušilca »Frank Evaits«, ki so v ponedeljek izginili v Kitajskem morju, ko se je v rušilec zaletela letalonosilka »Melbourne«. Dobro poučeni krogi pravijo, da se bodo sestajali še do konca tega meseca, potem pa bodo pogovore začasno prekinili. katero sta zabredli naša partija in družba. Druge poti ni.« Po mnenju Sadovskega je splošni politični položaj na BOHUMIL SIMON Nadaljevanje M zadnji . Odbor zbora narodov zvezne skupščine za notranjo politiko je na današnji seji med drugim podprl predlagane spremembe v zakonu o potnih listih jugoslovanskih državljanov. Zakon določa, da potnega lista ne bodo mogli dobiti državljani, ki so v preiskavi ali obtoženi brez preiskave, nato ljudje, proti katerim je izrečena brezpogojna zaporna kazen, daljša od treh mesecev. ali so kaznovani s strogim zaporom ne glede na to. ali je sodba postala pravnomočna. Taki ljudje ne morejo dobiti potnega lista ali vizuma, dokler ne prestanejo kazni. Potnega lista in vizuma ne morejo na zahtevo pristojnega organa družbenopolitične skupnosti dobiti tudi državljani, ki niso poravnali svojih obveznosti do upnikov. Dobiti jih ne bodo mogli tudi državljani. ki bi s svojo dejavnostjo med bivanjem v tujini škodili mednarodnim ali drugim koristim Jugoslavije. Potnih listov in vizumov ne bodo izdajali ali jih podaljševali, če bodo tako zahtevale koristi varnosti ali ljudske obrambe. Izmenjava izkušenj z belgijskimi pravniki BEOGRAD, 4. jun. (Tanjug). Predsednik zvestega sveta za pravosodje dr. Josip Bmčič se je sinoči vrnil iz Belgije, kjer je vodil delegacijo, ki se je pogovarjala s predstavniki belgijskega pravosodja. V pogovorih so izmenjali izkušnje o aktualni problematiki in delovanju pravosodnih organov v obeh državah. Ob tej priložnosti so obravnavali tudi noveliranje dvostranskih instrumentov pravne pomoči. »Dalmacija« se vrača CARACAS. 4. jun. (Tanjug). — Po petmesečnem križarjenju po Karibskem morju je jugoslovanska potniška ladja »Dalmacija« odplula iz venezuelskega pristanišča La Gua-ira v domovino. Ameriški in venezuelski poslovni partnerji Jadrolinije so zelo zadovoljni z ladjo »Dalmacija« in z delom njene posadke. Zato so sklenili novo pogodbo za najem »Dalmacije« in »Istre« za turistična potovanja po Karibskem morju v prihodnjih dveh letih. Strokoven posvet MARIBOR, 4. junija — Da-nes se je v poslopju Elektro gospodarstva Maribor začelo tridnevno strokovno posvetovanje, ki ga organizira višja šola za organizacijo dela Kranj v sodelovanju z inštitutom REFA iz Darmstadta v Zahodni Nemčiji. Posvetovanja se udeležuje okoli 90 predstavnikov raznih podjetij iz Slovenije. Organizatorji posvetovanja so pridobili za sodelovanje direktorja inštituta REFA dr. ing. Konrada Schlaicha, ki bo predaval o mrežastem planiranju in študiju dela. ergonomiki (fiziologiji in psihologiji dela) in industrijskem inžiniringu. M. K. da bodo ti projekti obsežni pozneje v 15 do 20 knjigah. O tem bc- tudi simpozij, nakar bo šlo vse skupaj pred skupščinske organe in ZIS Na realizacijo oodo mislili •e prihodnje leto. Vogelnik Je ob tej priložnosti gcvoril tudi o tem, da pripravljajo razgovore s sedanjimi zveznimi znanstvenimi institucijami, ki naj v bodoče delujejo samostojno kot ostali, vendar v znosnem prehodu na ta način financiranja, ki je zanje huda preizkušnja in ga naenkrat ns bi mogli prenesti. Ti razgovori bodo pokazali možnosti izkori ščanja zmogljive-sti teh inštitutov in bodo odpli pot vsem drugim inštitutom, da si z delom pridobijo sloves in pomen »zveznih Inštitute v«, lahko pa tudi internacionalnega pomena. Novinarji so tokrat dobili tudi informacijo o tretji mednarodni konferenci »Znanost in družba«, ki se je bo udeležilo nemara 300 znanstvenikov s kakimi 40 referenti. VIKTOR SIREC Branko Golubovič bo zvezni poslanec BEOGRAD, 4. jun. (Tanjug). — Mandatnoimunitetna komisija gospodarskega zbora zvone skupščine bo predlagala, naj sprejmejo mandat Branka Goluboviča, ki so ga za poslanca gospodarskega zbora izvolili v volilni -enoti Vranje. Tako je sklenila komisija, potem ko je obravnavala izjave skupine poslancev, ki se je pravkar vrnila iz Vranja, kjer je vsestransko proučila navedbe iz pritožb o zakonitosti postopka ob Golubovičevi izvolitvi. Preveč je potreb, da bi si privoščili razkošje C« občina nima programa za razvoj otroškega varstva, ne more smotrno investirati LJUBLJANA, 4. jun. — Pri gradnji novih otroških vsgoJimvarBtvenih zavodov je Se kako potreben odgovoren programski pristop, če hočemo razpoložljiva sredstva čimbolj učinkovito uporabljati. Potrebe so na področju otroškega varstva tolikšne, da si ne moramo privoščiti nikakršnih spomenikov in razkošja, temveč graditi odgovorno, tako, kot najbolj ustreza mašim razmeram, potrebam in okolju. Za dnevno varstvo otrok sredstva naraščajo in ni vseeno, kaj z njimi dosegamo, so poudarili na današnji prvi seji odbora sociatnoedravstve-nega zbora za socialno in otroško varstvo, ko so obravnavali poslovanje republiške skupnosti otroškega varstva. Odbor je potrdil statut in poslovnik republiške otroške skupnosti in dal soglasje k njenemu letošnjemu akcijskemu programu ter sprejel svoj okvirni program dela za letošnje leto. Čeprav je bilo o poslovanju RSOV poslancem na voljo obširno gradivo, jih je še posebej zanimalo, po kakšnih merilih dodeljuje RSOV sredstva za sofinanciranje gradnje otroških vrtcev in ali dosledno zahteva predložitev občinskega razvojnega programa otroškega varstva. Predstavniki RSOV so pojasnili, katera so osnovna merila, in posebej poudarili, da ni nikakršna birokracija, če RSOV ne gleda skozi prste, kar zadeva razvojne programe. Ca občina nima programa, ne more investirati, sicer nas bo bolela glava. RSOV je nosilec racionalnih in funkcionalnih projektov. To stališče so v razpravi podprli in menili, da je prav, da ovržemo pretirane želje investitorjev in projektantov, sicer še zlepa ne bomo imeli tipskih projektov in minimalnih normativov za gradnje. Ne bi smeli biti nestrpni, če sredstva za varstvu čakajo kako leto in se plemenitijo v banki, da pripravimo solidne programe in projekte in s tem skrajšamo čas gradnje ter jo pocenimo. RSOV je precej storila za pomoč občinam pri programiranju, zavedajoč se, da dokler nimamo občinskih, ne moremo izoblikovati republiškega programa otroškega varstva. Republiški program se bo naslanjal na občinske in bo vseboval take elemente, ki bodo veljavni za vso republiko. Ker ima že sedaj izdelane programe več kot polovica občin, lahko računamo, da bodo do konca leta Izdelani vsi občinski programi. V razpravi so se pomudili tudi pri samoupravnih oblikah otroškega varstva in menili, da so temeljne skupnosti otroškega varstva uspešna oblika samoupravljanja. Vsekakor pa je nujno, da dobimo pregled, kako samoupravni organiani gospodarijo s sredstvi in kolikšen je delež občinskih proračunov za otroško varstvo ter kako občinske skupščine izvajajo svoje dolžnosti, Id jim jih je naložil zakon. Se posebej, so menili, pa se morata RSOV in republiška izobraževalna skupnost družno zavzeti, da bomo načrtno krepili družbeno bazo otroškega varstva. MARIJA ROBEK Arhivski delavci ; o izobrazbi ! in nazivih JAJCE. 4. jun. (Tanjug). ! V Jajcu se je danes začelo dvodnevno posvetovanje arhivskih delavcev Jugoslavije. Razpravljajo o strokovni izobrazbi in nazivih v arhivski službi, o načinu izbora arhivskega gradiva iz registra turškega gradiva in o možnostih ustanovitve skupnosti jugoslovanskih arhivov. V j Jugoslaviji je danes okoli I 80 arhivov. Njihovi pred-• stavniki, zbrani na posvet o-1 vanju v Jajcu, so soglašali s predlogom o ustanovitvi | skupnosti arhivov. Denarna nadomestila zveznim poslancem in funkcionarjem Zahtevalo jih je 111 poslancev družbenopolitičnega zbora m zbora narodov — Predlog tudi za funkcionarje ra in BEOGRAD, 4. jun. (Tanjug). Administrativna komisija zvezne skupščine je danes na prvi seji razpravljala o denarnih nadomestilih za poslance in funkcionarje. Sporočili so, da je 39 poslancev družbenopolitičnega in 72 poslancev zborh narodov zahtevalo, naj jim izplačajo nadomestilo za opravljanje funkcije. Komisija bo sklepala o vsaki zahtevi posebej. Uravnovešenje izmenjave -pogoj' za njeno ekspanzijo Neposredni razgovori italijanske gospodarske delegacije s predstavniki slovenskih gospodarskih organizacij LJUBLJANA, 4. junija — Italijansko gospodarsko delegacijo, ki je na obisku v Jugoslaviji od 29. maja, je danes zjutraj sprejel predsednik republiške gospodarske zbornice Leopold Krese. Nato so se predstavniki italijanskih izvozno—uvoznih organiezacij, velikih blagovnih hiš in trgovskih organizacij, ki jih vodi član komisije za industrijo in trgovino italijanskega parlamenta prof. Mario Vaghi, sestali na razgovor s predstavniki slovenskih trgovskih in proizvodnih organizacij. V neposrednih razgovorih, ki so potekali v treh skupinah. so skušali predvsem ugotoviti, katere naše izdelke bi lahko v večjem obsegu kot doslej plasirali na italijanskem tržišču in za katere italijanske izdelke je zanimanje na našem tržišču, hkrati pa so tudi razpravljali o možnosti za poglabljanje medsebojnega poslovnega in industrijskega sodelovanja. Podpredsednik gospodarske zbornice inž. Jože Valentinčič. ki je pozdravil dele gacijov imenu slovenskega gospodarstva in v imenu zbornice, je v pozdravnem govoru poudaril, da lahko neposredni stiki med italijanskimi in našimi gospodarstveniki, ki so v zadnjem času vedno pogostejši, precej prispevajo k hitrejšemu reševanju problemov, ki zavirajo širše in uspešnejše medsebojno sodelovanje. »Današnji razgovori o konkretnih možnostih za povečanje blagovne menjave naj bi prispevali predvsem k uravnovešen ju jugoslovanske izmenjave z Italijo, aaj je to pogoj aa račjo ekspanaijo medsebojne uanenjave.« je dejal inž. Jože Valentinčič. Vodja italijanske delegacije prof. Mario Vaghi je v svojem govoru dejal, da se delegacija zaveda, da je po- večan jugoslovanski izvoz na italijansko tržišče pogoj za večjo medsebojno blagovno menjavo in širše gospodarsko sodelovanje. »Namen in želja delegacije je, da prispeva kolikor more k usklajevanju bilance medsebojne izmenjave, k izboljševanju medsebojnih stikov in k poglabljanju gospodarskega sodelovanja. Potem ko so se člani delegacije seznanili z nekaterimi najrazličnejšimi podatki o razvitosti in smeri nadaljnjega razvoja slovenskega gospodarstva, so orisan tržne razmere na italijanskem tržišču in povedali, katere naše izdelke bi bilo po njihovi sodbi mogoče uspešno plasirati na italijanskem tržišču. Pri tem so o-menUi, da so naši protsva-jašd v aadhjih letih občutno Uboljšali kakovost izdelkov in jih napravili privlačnejše aa prodajo, zato kažejo italijanski kupci račje zanimanje zanje. ZDRAVKO STEFANČIČ Pravico do nadomestila imajo samo tisti poslanci Obeh zborov, ki so prekinili delovno razmerje tam. kjer so delali pred volitvami. Prejemali bodo dohodke, kakršne so imeli na delovnih mestih, od koder so prišli v skupščino, vendar ne manjše od 2500 din. Med 111 poslanci, ki so predložili zahtevo za nadomestilo, jih je 22 imelo manjše osebne dohodke. Komisija je obravnavala tudi zahtevo nekega poslanca, ki je docent na univerzi in ima plačo 1800 dinarjev. Poslanec želi ostati na svojem delovnem mestu, vendar zahteva nadomestilo razlike do 2500 din. Večina članov komisije je sodila, da je njegova zahteva upravičena, in ker je takih primerov več, je zahtevala razlago zakonodajne komisije. Menijo, da izplačevanje te razlike ne bi močno obremenilo skupščinskega proračuna, prepričani pa so. da bi to bilo tudi družbeno koristno, ker bi tako več poslancev ostalo na svojih delovnih mestih in bi bilo v skupščini manj poklicnih poslancev. Poslanec Života Lukič iz volilne enote Ljig je edini kmetijski proizvajalec v obeh skupščinskih zborih. Njegova zahteva po denarnem nadomestilu je na seji izzvala zanimivo razpravo. Tudi ob tem primeru so bila izrečena različna mnenja o tem, kaj določajo predpisi, vendar je večina članov komisije sklenila, da kmetijski proizvajalec, Id opravlja vse svoje poslanske funkcije, ne bo mogel delati na svojem posestvu kot prej. Lukiču so priznali nadomestilo, vendar je ostal vtis, da je tudi to pokazalo, kako nenavadno je še vedno, da je v skupščini kmet. Po vsem, Izboljšati nadzor kakovosti v industriji SARAJEVO, 4. jun. (Tanjug). Z neprestanim prizadevanjem delovnih organizacij in specializiranih institucij je treba izboljšati tehnični nadzor in nadzor kakovosti ▼ jugoslovanski industriji. Tako so poudarili danes na IV. Jugoslovanskem posvetovanju o kakovosti in tehničnem nadzorstvu v industriji, ki poteka v Sarajevu in se ga udeležuje 300 i«lednifa strokovnjakov. Na posvetovanju so predlagali. naj bi leto 1973 pri nas proglasili kot »leto kakovosti«, kar je v navadi tudi v tehnično razvitih državah. kar so danes rekli, celo v zakonskih predpisih o pravicah poslancev ta možnost ni predvidena. Načelo, po katerem dobivajo poklicni poslanci nadomestilo v višini povprečnih dohodkov v zadnjih dvanajstih mesecih pred volitvami, velja tudi za funkcionarje, ki jih voli ali imenuje skupščina. Administrativna komisija bo kmalu izdelala predlog o minimalnih nadomestilih tudi za funkcionarje. Tako nameravajo ovrednotiti delo na posameznih funkcijah, da bi se zmanjšale velike razlike v do. hodkih za enako delo. Zdaj znaša na primer razlika med najbolje in najslabše plačanim članom zveznega izvršnega sveta 2400 din. Verjetno že zdaj spada v vrsto nezapisanih posebnosti, da ima predsednik vlade manjšo plačo od podpredsednika. Mitja Reška luka normalno obratuje Posledice prekinitve dela bodo še nekaj časa čutili REKA, 4. jun. (Tanjug). — Reška luka od davi normalno obratuje, potem ko so se delavci v skladu z včerajšnjim dogovorom z reškimi voditelji družbenopolitičnih organizacij vrnili na delo. Koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo poleg predstavnikov luke še predstavniki špedi terskih organizacij, železnice, agencij in drugi poslovni partnerji, je določil, naj najprej pretovorijo ladje, na katerih lahko opravijo dela že danes, da bi napravili proštor drugim ladjam. Posledice dvodnevne prekinitve dela bodo, kakor kaže, večje, kot so jih lahko predvideli včeraj. Ko so sprejeli sklep o nadaljevanju dela, so bili delavci prepričani, da bodo s prostovoljnim delom na dve nedelji odpravili zastoj, ki je nastal zaradi prekinitve dela. Zdaj pa se je pokazalo, da bodo morili tudi ▼ rednih delovnih dneh skrajno napredi vse moči, vendar se kljub temu boje, da bodo verižne posledice že nekaj časa bremenile poslovanje naše največje luke. Delo so namreč prekinili v najbolj neugodnem času. ko je bilo pristanišče polno ladij, hkrati pa pričakujejo še močan priliv ladij z novim tovorom. Ribičič je imel prej plačo 5.050 din in toliko prejema tudi zdaj kot predsednik zveznega izvršnega sveta. Podpredsednik ZIS Nikola Milja-nič ima plače 5.150 din, ker je toliko prejemal kot guverner Narodne banke. Pričakujejo, da bo komisija predlagala skupščini, naj uskladi tudi te dohodke. Posvet o gospodarskih gibanjih LJUBLJANA, 4. junija — V republiškem izvršnem svetu je bilo danes posvetovanje o gospodarskih gibanjih v Sloveniji in celotni Jugoslaviji. Sklical ga je izvršni svet skupščine SR Slovenije z namenom, da vsi pristojni republiški činitelji prispevajo k izoblikovanju ocene sedanje gospodarske situacije in predlagajo potrebne ukrepe. Posvetovanja, ki ga je vodil član izvršnega sveta in predsednik odbora za gospodarstvo Rino Simoneti, so se poleg članov republiškega izvršnega sveta udeležili tudi predstavniki republiške skupščine, republiških vodstev ZK Sloveni:;«, SZDL in Zveze sindikatov, nadalje republiške gospodarske zbornice, Narodne banke, inštituta za ekonomske raziskave ter ekonomske fakultete v Ljubljani, ekonomske komercialne visoke šole ter e-konomskega centra v Mariboru kot tudi predstavniki republiških upravnih organov. »Internistični dnevi« SUBOTICA, 4. junija (Tanjug). Tu so se danes »čeli »internistični dnevi« na letošnjem srečnju najbolj znanih gastroentorologov iz Jugoslavije in tujine. Največ bodo govorili o boleznih prebavnih organiov, zlasti o kroninčnem gastritisu kroničnem kolitisu in počutjih bolnikov po operacijah na žolču. Na dnevnem redu je 227 referatov in več kot 500 predavanj. Sadja in zelenjave je dovolj BEOGRAD, 4. jun. (Tanjug). Poslovno združenje za sadje in zelenjavo v Beogradu nudi večje količine zgodnjega sadja in zelenjave. Tržišča so povsod dobro založena, v zadnjih dneh pa poročajo tudi o majhnem znižanju cen. Cene mb»(V»ga krompirja se gibljejo okoli 2 din ra kilogram. Za spoznanj« se j« pocenil tudi stari krompir, in sicer ga prodajajo med «9 par in 1 din, medtem ko je paradižnik še vedno zelo drag, od 10 in več din za kilogram. Pisma brafcev Neodgovorno dejanje V času, ko se čedalje bolj in zaskrbljivo veča število žrtev v prometu, sem bil v zadnjem tednu priča sila neodgovornemu dejanju. Pred kratkim so namreč — najverjetneje delavci ZTP — . enostransko in brez slehernega opozorila zasuli del ceste, ki prečka nezavarovani železniški prelaz in ki veže cesto Kamnik—Kranj z Jurčičevo in Trdinovo fin z vsemi drugimi, ki so na tem koncu) ulico v Kamniku. Moram povedati, da je ta del ceste, ki obstaja že več deset let. še vedno opremljen z znakom, ki dovoljuje lokalni promet. Tako lahko vsak dan opazujem (zaradi te malomarnosti) prometno zmedo, ko se morajo avtomobilisti, motociklisti m kolesarji vračati. Vendar ne gre le za to. Zasuti del ceste, pred katerim rti nobenega opozorila, pomeni stalno nevarnost v nočni vožnji. Ta nevarnost se je pred dnevi tudi uresničila, kar potrjujeta dve večji krpi krvi na zasutem in privzdignjenem delu ceste. Malomarnost je tedaj že zahtevala žrtev! Vendar to ni dovolj, še vedno m nobenega opozorila. Kako dolgo bo tedaj treba čakati na naslednjo žrtev? Zanirmvo je, da se je železnica oziroma ustrezni organ lotil tega dela šele potem, ko se je železniški promet močno zmanjšal (potniški promet na progi Kamnik—Ljubljana je ZTP celo ukinil). Toda če so bili kljub temu resnejši razlogi za privzdignjeno zasutje ceste, potem 6* bilo to potrebno narediti v skladu z varnostnimi predpisi, ki veljajo za take primere. Upam, da bom lahko dobil na vprašanja, ki se postavljajo iz povedanega, ustrezna pojasnila. Predvsem pa to, kdo je odgovoren za to početje in kdo bo spremenil nevarno prometno stanje. Prav tako bi bilo tudi dobro slišati, kakšno mnenje oziroma odgovornost ima v tej zvezi ustrezni inšpektorat ali oddelek pri skupščini občine Kamnik. JOŽE TORKAR. Kamnik, Jurčičeva 22 Tako pa ne gre! Pred nedavnim mi je občina Ljubijana-šiška poslala poziv, naj plačam akontacijo na davek od osebnih dohodkov. Ne bom razpravljal o upravičenosti tega koraka, moram pa povedati, da me je nemalo presenetilo oziroma bolje rečeno ogorčilo obvestilo na hrbtu položnice, ki se glasi: »Rok plačila najpozneje do 15. 5. 1969. Ce prednji znesek ne bo plačan v roku 8 dni po preteku določenega roka za plačilo, se smatra ta čekovna položnica kot davčni opomin, za katerega se morajo plačati stroški davčnega opomina.« ' Ce akontacije torej ne bom plačal pravočasno, velja položnica kot davčni opomin, zanj pa morajo davčni obvezanci plačati stroške davčnega opomina. Mi ni to precej v nasprotju z našimi načeli? Občina gro- ši, da bom plačal nekaj, česar ne misli narediti, namreč obvezanca opomniti. Zelo lahek vir dohodkov! Ce bi občtrta zagrozila z zamudnimi obrestmi in bi za dejanski opomin zahtevala plačilo, bi bilo vse v redu, tako pa... Menim, da je to izkoriščanje oblasti, čeprav se to nekako trdo sliši. In še kratka pripomba: Uboga slovenščina, kako te je zmrcvaril tisti, ki je sestavil besedilo. IVO LAPAJNE. sentvid-Pržan 56 Učeni pomorščaki Tovariš Sojtiik se je v svojem pismu v Delu z dne 31. maja spotaknil ob to. da »se RTV med vremenskimi poročili, ko je govora o hitrosti vetra, v hitrostnem smislu izraža v bofo-rih«. Pri tem ugotavlja, da je to »delež ljubljanske RTV k našemu kulturno-znanstvenemu skoku naprej«: v imenu »95 odstotne večine preprostega slovenskega naroda — delavskega in kmečkega značaja« se zavzema za to, da bi objavljali »daljinske ali pa hitrostne mere v že davno znanih in udomačenih centimetrih, metrih in kilometrih«. Naj v začetku poudarimo, da objavlja RTV Ljubljana na I. radijskem programu vremenska poročila in napovedi več kot dvajsetkrat na dan. Edino vremenske poročilo, v katerem navajamo jakost vetra v boforih. je tisto med poročili ob 13.00. Gre za približno 20 sekund trajajoče vremensko poročilo, namenjeno predvsem pomorščakom in vsem. ki priložnostno čol varijo po morju (jadrnice, gliserji), saj smo ga včasih imenovati »Vreme za pomorščake«. Kakorkoli že, vsakdo, kz hoče čolnariti s čolnom, daljšim kot 4 m, in pluti več kot 1 morsko miljo od obale, mora imeti strokovni izpit, ki zahteva med drugim poznavanje lestvice jakosti vetra. Podobno objavljamo tudi »Vreme za jadralce«. kjer so izrazi in merske enote temu področju prilagojeni. Končno še nekaj besed o »bojoru«, za katerega tovariš Sojmk pravi, da je »no znanstveni izraz«. Beauforto. vo lestvico je sestavil britanski admiral Francis Betufort (1774-1857), mednarodno pa so jo sprejeli leta 1874. Njena odlika je predvsem preprostost, ne pa znanstvenost, kakor meni tovariš Sojnik. Po n e j se jakost (torej ne hitrost!) vetra ocenjuje od 0 — 12, in sicer po običajnih vidnih znamenjih na morju: jadrih, zastavah itd, ali pa na kopnem: po drevju, listju ipd. lestvica je sestavljena opisno. tako je na primer pod številko 2 opis: rahel veter, ki premika vejice in listje, morska gladina čisto rahlo nakodrana. Ob tem bo vsak še tako preprost »pomorščak« vedel, da ■piha veter jakosti 2 boforov. Kot zanimivost naj pristavimo še tole: O botorov je brezvetr je, 12 boforov orkan ali tajfun. Pri nas doseže veter največjo jakost 8 do 9 bo-torov (senjska ali tržaška burja). Običajni veter pa se ocenjuje od 3 do 4 boforov. Učeno, kajne? Za uredništvo radijskih poroči RTV Ljubljana DUŠAN VELKAVERH Uredba, ki prinaša težave Uredba, da avtobusi ne bi sprejemali več potnikov, kolikor je sedežev v vozu, je zadela predvsem našega malega človeka. Kraji z industrijo in šola mi, kamor se vsak dan z raz nih strani, odrezanih od že •leznice, vozi po več sto de lavcev in učencev z meseč nimi avtobusnimi vozovnicami, ne vidijo rešitve, dokler se uredba ne spremeni. Pomisliti je samo treba, kako naj neovirano poteka delo, če n. pr. ob začetku dela ob tem ali onem stroju ne stoji delavec—specialist, ki stanuje 6 do 8 km od delovnega mesta. In pomislimo na pouk v razredu, v katerega se 30 odstotkov učencev vozi — a so morali ostati na cesti, ker so v avtobusu, s katerim se vsak dan vozijo, že vsi sedeži zasedeni! Ali ne kane v mlade, življenju odprte duše, grenka kaplja, ko jih odbija roka, od katere pričakujejo pomoči. in sicer zato. ker se n. pr od Maribora do Ljubljane vozijo slučajni »srečniki«. ki so si kupili avtobusno rezervacijo? Dovolite: Maribor (in druga večja slovenska mesta) imajo na razpolago dovolj železniških sredstev, potniških, brzih in motornih vlakov za daljše in direktne proae. Cena in čas potovanja sta na vlaku ugodnejša kot na avtobusu. Kdo pa bo pomagal delavcu, učencu, dijaku in nameščencu, ki stanuje n. pr. 17 kilometrov od najbližje železniške postaje, mora pa se vsak dan voziti z avtobusom? Vsekakor je tu nujna hitra pomoč. Prof. ZDENKA SERAJNIK, Slovenske Konjice Odgovori na vprašanja Varstveni dodatek K. M. — Priznana vam ic starostna pokojnina v mesečnem znesku 349 din. Ali ste glede na to, da je tudi vaš mož starostni upokojenec, ki prejema okoli 450 din mesečne pokojnine, up ravičeni do varstvenega dodatka? ODGOVOR: Po sklepu o pogojih za priznanje, uživanje in izgubo varstvenega dodatka ima pravico do varstvenega dodatka upokojenec, če njegovi prispevku zavezani dohodki skupaj z dohodki članov gosoodin.i stva ne presegajo letno 2000 din na upokojenca in 1000 din na posameznega člana gospodinjstva. Med skupne dohodke pa je všteta tudi pokojnina članov gospodinj stva, ki presega vsakokratni mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov (sedaj 419 din). Ker pokojnina vašega moža presega ta znesek, znašajo torej upoštevni dohodki vašega gospodinjstva letno 5400 din kar pri dveh članih (2000 •+ 1000 din i izključuje vašo upravičenost do varstvenega dodatka. Kupon za pravno posvetovalnico ..DELA ' ZA POSEBEN CAR V VAŠEM DOMU IZBERITE STILNO IN RUSTIKALNO POHIŠTVO V SALONU STRITARJEVA 9 LJUBLJANA (Slebnina Bodo na jesen že zaropotali stroji? Kako daleč smo s pripravami za gradnjo hitre štiripasovne ceste Šenti I j-—Gorica ? — Obstajajo realne možnosti, da bi že letošnjo jesen na prvem odseku med Vrhniko in Postojno začeli pripravljalna dela na gradbišču Pred kratkim so časopisi objavili več krajših novic o hitri cesti Šentilj—Gorica, zlasti o kreditih, ki jih je za to sodobno cesto odobrila mednarodna banka za cbnovo in razvoj. Nekoliko prej so bili pri nas mednarodni strokovnjaki, ki so o tej cesti tudi povedali marsikaj zanimivega. In ker se že hitro bližamo pole- tju, se marsikateri motorizirani Slovenec vprašuje, kako daleč smo s pripravami za to cesto, kdaj bodo slednjič na njej zaropotali gradbeni stroji in kakšne so še morebitne ovire, ki bi jih morali premostiti pred začetkom gradnje. ( Najprej je treba povedat!, da so vse zadeve, ki so v zvezi s prvim obrokom posojila pri mednarodni banki. praktično urejene. Mednarodna banka je kot prvi cbrok za tekoče fiskalno leto. ki poteče s 30. junijem odobrila 30 milijonov dolarjev posojila. Od tega zneska dobi Slovenija 16 milijonov. Hrvaška 10 milijonov dolarjev (za cesto Zagreb— Karlcvac) in Makedonija 4 milijone. Seveda pa je treba ob tem takoj poudarit:, da naša republika nikakor ni dobila »levjega deleža«. Nepoučeni bi morda sklepal, da smo Slovenci dobili zdaj od o-menjenih 30 milijonov do-lafjev več kot polovico in moramo zdaj lepo »molčati«, zato pa bodo jeseni, ko bodo v mednarodni banki razpravljali o drugem obroku posojila, prišli na vrsto drugi reflektanti. Vedeti moramo. da je naša republika vložila enoten zahtevek l za oba kraja hitre ceste, primorskega in štajerskega, torej ne za dve različni cesti, marveč za eno' cesto. Vrh tega pa Je prav naša repub-« lika najdlje s pripravami za gradnjo: za odsek Vrhnika — Postojna je že davno pripravljen glavni načrt, za odsek Levec—Hoče pa bo glavni projekt štiripasovne ceste izdelan do 15. avgusta. Letos smo v skupščini sprejeli vse ustrezne zakone in odloke, v teku so tudi licitacijski postopki. Skratka, jeseni upravičeno pričakujemo še dodatne kredite od mednarodne banke, ki bodo potrebni za gradnjo štajerskega kraka. Prav te dni bo izpolnjen rok. ko se gradbena podjetja ali skupine lahko prijavljajo za gradnjo hitre ceste. Prijav je precej, saj dolarji »dišijo« ne samo slovenskim in jugoslovanskim gradbenim podjetjem, marveč tudi tujcem. Razen domačih izvajalcev so se prijavila tudi podjetja iz Italije, Avstrije in Francije, kajti mednarodno posojilo o-mogoča na licitaciji tudi mednarodno konkurenco. Posebna komisija, v kateri bodo predstavniki cestnega sklada SRS, izvršnega sveta SRS. gospodarske zbornice in strokovnjaki za gradnjo cest. bo pretehtala več kot 20 domačih in tujih podjetij in skupin. Seveda tudi tu velja pravilo, da je veliko poklicanih in malo izvoljenih. Komisija bo ocenila dosedanje reference, zmogljivosti podjetij (kadrovske in v mehanizaciji), pretehtala bo kje in kdaj so posamezna podjetja gradila podobne ceste, koliko imajo denarja in podobno. Sele po temeljitem preudarku bo komisija izbrala ožji krog podjetij in jim priznala sposobnost. da sodelujejo na licitaciji. P .djetjem ali skupinam, ki bodo prišle v ožji izbor in jim bo priznana sposobnost, bodo dobila vso dokumentacijo. tako imenovani tender splošnih in tehničnih pogojev. ki zajema tehnične, e-konomske. pravne, sankcij-ske, finančne in druge pogoje. To gradivo omogoča izvajalcem, da v 90 dneh pri-' javijo svoje ponudbe in jih predložijo investitorju oziroma komisiji. čez dobre tri mesece, torej verjetno v septembru, se bo znova sestala posebna širša komisija, ki bo ocenila vse ponudbe in se potem dokončno odločila, kateremu podjetju oziroma skupini naj zaupa gradnjo prvega odseka hitre ceste med Vrhniko in Postojno. Možno je, da se bo komisija odločila za najcenejšega ponudnika, ni pa nujno, da je najugod- j nejši ponudnik tudi najce-nejši. Komisija bo nedvomno upoštevala še druge momente, kot so rok gradnje, jamstvo, eventualne izboljšave in pocenitve, ki bi Jih predlagal ta ali oni izvajaiec in podobno. Sveže ideje Programske teze nove obč.nske skupšč.ne v Mariboru. ki jih je razloži podpredsednik inž. Raič na zadnji seji. zaslužijo nemara več pozornosti, kot smo jim v javnosti odmerili prostora. Hkrati smo prvič po ccigem času v tem samoupravnem organu slišali oceno gospodarskega razvoja v občini, ki je skušala predreti v bistvo stagnacije, razdrobljenosti sil v terciarnih dejavnostih. v zaprtost mestnega prostora in prešibko ekspanzivnest nasproti širšemu zaledju, kateremu postaja Maribor čedalje manj regionalno središče. Ocena je sprožila vrsto sugestij glede izboljšanja kadrovske strukture, zlasti še glede večjega povezovanja mesta z zaledjem in sosednjimi območji. Načelo, da mora biti Maribor odprto mesto za poslovne aranžmaje n naložbe kapitala, je prvič dobilo svojo tehtno ekonomsko obrazložitev in oporo. Prav tako smo tud: slišali nekaj pripomb na krajevno samoupravo. pri čemer se-reda niso bila obdelana vsa vprašanja, kaj pomeni integracija ali dezintegracija v samoupravnih odnosih, kaj je ~reba v občin: č-VTSteje 'povezati in programsko ' usmerjati in kaj je treba prepustiti inciativi občanov. da bi se občinsko gospodarstvo in družbene službe bolj aktivirale. Pri tem je treba seveda ločiti naloge in potrebe ožjega mestnega področja. ki tvori komunalno celcto. od nalog, potreb n možnosti, ki jih ima širše podeželje v okviru enotne občine. Ce se omejimo samo ta nekatere probleme čezintegracije. potem je treba ugotoviti, da zlasti trgovina. gostinstvo in tekatere komunalne de-.avnosti širšega značaja jžijo ekspanzijski prostor in se pretirano zapirajo v meje mesta, že bližnji podeželski sateliti. ki imajo povečini pogoje za razvoj turizma in dragih terciarnih dejavnosti. so danes zelo osiromašeni glede opremljenosti lekalov in sploh glede načrtnega urejanja infrastrukture in izkoriščanja svojih možnosti. Zato smo imeli od časov nastanka te občine dokaj ostro ločnico med mestom in podeželjem. Z vidika vloge, k: bi jo moralo mesto odigrati kot regionalno središče, se zato še naprej pojavlja zahteva po integraciji občine same. Splet problemov je seveda dokaj obsežen in bo terjal vrsto konkretnih študij in razrešitev. Glavni delež bo pri tem, kot smo slišal: tudi na skupščini, pripadal kadrom s pegumnej-šimi poslovnimi koncepti, k: bodo morali najprej začeti z razčiščevanjem razvojnega programa cbčine :n vseh njenih gospodarskih dejavnosti. Pr: tem pa bo moral dobiti aktivnejšo vlogo občan. ki je bil doslej v krajevni samoupravi dokaj prikrajšan za lastne pobude in ustvarjalen so-prispevek k poživitvi vrste terciarnih in komunalnih dejavnosti. Za večjo angažiranost strokovnih kadrov in svežih »la dih sil. za večji polet in prizadevnost pa je trez dvoma že dober pri-saevek razloženi programer: osnutek pred skup- ščino. Sveže ideje v tem canutku terjajo svežih sl in boj proti inerciji. DRAGO VRESNIK Skratka, pred septembrom na trasi med Vrhniko in Postojno ne bo še nikakršnih »dogodkov«, zato pa lahko pričakujemo, da bo že oktobra ali vsaj v novembru znano, kdo bo gradil prvi odsek bodoče hitre, ceste. Vsekakor obstajajo realne možnosti, da bodo že letos pred zimo na trasi nove hitre ceste zaropotali gradbeni stroji. Seveda je precej odvisno cd vremenskih razmer, kakšen tempo bodo zavzel: graditelji. Nedvomno bodo že jeseni lahko uredili gradbišča in naselja ob gradbiščih, razporedili mehanizacijo, uredili prve 'komunikacije za prevoz materiala in začeli kepati s stroji po trasi. Ce nas letošnja zima ne bo preveč darežljivo »obdarovala« s snegom in mrazom. potem tudi pozimi na gradbišču ne bo predolgih zastojev. Precej dela bo še z odkupi zemljišč, na katerih bo zgrajena nova hitra cesta. Trenutno sicer glede odkupov še ni nikakršnih zapletov, čeprav jih ne moremo izključiti. Vsekakor bi bilo pametno čim več zadev z odkupi urediti še letos poleti in jeseni, tako da ne bi morda prihodnje leto kak nenaden »puntar« začel ogrožati normalne gradnje, kot je bil nedavno primer na gorenjski cesti pri Mostah. Ce bo torej vse steklo, kot pričakujemo, bo še pred jesenjo končana licitacija in znan graditelj. Potem — upamo — ne bo več nikakršnih zadržkov ali zastojev. In ker je investitor že davno poudaril, da mora biti primorski krak Vrhnika — Postojna popolnoma zgrajen vsaj v dveh letih, si lahko sami zračunamo, kdaj bomo slednjič lahko švignili po prvi resnični modemi slovenski in hkrati jugoslovanski štiripasovni avtomobilski cesti. Ce bo šlo vse po predvidevanjih — bomo v hitri in vami vožnji od Vrhnike do postojne užival: na jesen leta 1971. IGOR PREŠERN MAKETA PRIKAZUJE PRVO ETAPO KLINIČNEGA CENTRA V LJUBLJANI — Sedaj začenjajo gradnjo diagnostičnoterapevtskega in servisnega objekta, ki ga vidimo na maketi kot podaljšek z obeh strani velikega bolnišničnega bloka. Načrti so pripravljeni, delo bo gladko steklo Gradnja kliničnega centra v Ljubljani — Delo poteka brez vsakih zastojev S potekom gradbenih del za nov klinični center v Ljubljani smo lahko zadovoljni. Dela na velikem bloku, v katerem bodo ležali bolniki, tečejo brez vsakršnih zastojev ter so pri izvedbah kompliciranih notranjih del celo nekoliko naprej od načrtovanih časovnih rokov. V nekaj dneh pa bodo sedaj tudi začeli graditi diagnostičnoterapevtski in servisni objekt, s čimer smo sicer v časovni zakasnitvi, vendar pa lahko rečemo, da ta čas, ki je bil potreben že za končno revizijo načrtov, ni bil porabljen zaman. Objekt, v katerem bodo vsi prostori za diagnostiko, ugotavljanje bolezni pri bolniku ter operacijske dvorane in drugi prostori za zdravljenje pa tudi prostori za tehnično servisno službo, ta objekt bo s svojimi tremi etažami, od katerih ho ena pod zemljo, pc dolžno speljan z obeh strani bolnišničnega bloka. Pri- druženi so prostori za sprejem bolnikov in predavalnice. Namen sedanje končne revizije načrtov je bil, doseči v gradbeni iz\ edbi čimbolj smotrne' razporeditev prostorov in dejansko so objekt pro-stominsko precej zmanjšali, ne da hi kakorkoli okrnili njegovo funkcionalno namem- bnost. Drugi cilj pa je bil, doseči že z zasnovo objekta čimbolj racionalno tehniko pri bodočem poslovanju in s tem zmanjšati obratne stroške potem, ko bo bolnišnica vseljena in bo začela delo. Po tako obširnih pripravah bo sedaj, ko bodo začeli gradbena dela na tem objektu, Libijski minister v Zagrebu ZAGREB, 4. jun. (Tanjug) — Libijski minister za zdravstvo Omar Juad je preživel današnji dan na obisku v Zagrebu. Ogledal si je tovarno zdravil- »Plivo« in obiskal mestno skupščino ter imunološki zavod. Nov val v naši prehrani Samopostrežne restavracije so uspešno opravile izpit — Topel obrok že marsikje nepogrešljiv — Trgovina in gostinstvo delata z roko v roki Pri nas je družbena prehrana ubrala novo logično pot, kot terjajo današnje spremenjene razmere in življenjski standard. Koncentracija abonentov v velikih klasičnih menzah se več ne obnese, vse bolj pa se uveljavlja topel obrok in malice na delovnem mestu, čim bliže delovnemu človeku. Zdaleč ni več veeno, kakšna sta kvaliteta in izbor hrane, ker je konkurenca vsak dan večja. Svoj ekonomski poslovni interes uveljavljajo živilska industrija, trgovina in gostinstvo. Bije se bitka za odjemalce. Samopostrežni tip restavracij se je pri nas močno uveljavil m pokriva enodnevni obrok in tudi sicer močno narašča ponudba toplih in hladnih jedil. Industrija je priskočila na pomoč s pripravljeno in pol pripravljeno hrano, ki zelo skrajšuje čas pripravljanja dnevnih obrokov. Gostinstvo in trgovina si v sedanjem času nič več ljubosumno in strogo ne delita svojih interesnih sfer, temveč delata z roko v roki, da bi razširila krog odjemalcev. Ce je bila do nedavnega še problem prehrana druge in tretje izmene v industriji, pa je sedaj vse bolj poskrbljeno tudi za to. Ob reformi podjetja niso pretirano iskala skritih rezerv prav v družbeni prehrani, niso je ukinjala. NI pa seveda rečeno, da je na področju družbenena prehrane že vse v redu in prav, da ni več nikakršnih vrzeli in problemov. Nasprotno, so, vendar ne kričeči, da bi bilo treba biti plat zvona, da bi bil hud pritisk s terena in da bi moral sindikat priganjati pristojne činltelje v delovnih organizacijah in občinah. Tako okvirno podobo oziroma oceno o stanju družbene prehran« smo dobili pri republiških sindikatih, ki pa se ne razlikuje bistveno od ugotovitev pri mestnem sindikalnem svetu Ljubljana in občinskih svetih in drugih organih v Celju in Kranju Družbena prehrana ima več skupnega v vseh treh mestih. predvsem pa povsod poudarjajo velik pomen močno razširjenega toplega obroka. — Ni in ne more biti govora, da ga ne bi več bilo, je dejala predsednica občinske skupščine Celje Olga Vrabič. Nihče se posebej ne zavzema, da mora biti, vendar je v vseh večjih in srednjih delovnih organizacijah in tudi v ustanovah se je družbena prehrana premaknila, za kar gre, po mnenju predsednice, del zasluge tudi uvedbi tolikanj kritiziranega novega delovnega časa. V Celju imajo vsi gostinski obrati uveden abonentski sistem, prodajo hrane s popustom, ker gostinstvo vse bolj ugotavlja, da so dohodki od prodaje hrane pomembna postavka v strukturi dohodka. Na občinskem sindikatu ocenjujejo, da v delovnih organizacijah uživa topli obrok okrog 90 odstotkov članov kolektivov. Vendar sindikat opozarja, da preti nevarnost, da bi za nekatere postal tovarniški topli obrok edini in glavni oBFok. V Celju družbena prehrana ni kritična, nezadovoljni pa so s samopostrežno restavracijo v Gaberju.'Sedaj ugotavljajo, da ni najbolj posrečeno locirana, čeprav je bila ustanovljena zaradi tovarn. Ima kapaciteto za pripravo 10.000 obrokov dnevno, vendar jih pripravlja le kakih 3000. Nekaj torej ni v redu. Slišali smo, da celjsko samopostrežnico rešujejo v glavnem sezonski gradbeni de- lavci, sicer pa si išče prostor pod soncem: v teku so resni dogovori o združitvi z žalskim kmetijskim kombinatom, ki naj bi samopostrežno restavracijo saniral in ji vrnil ugled. Obstaja pa še kombinacija, da bi samopostrežna restavracija pripravljala hrano tudi za šolske otroke. Prehrana šolarjev je v Celju najmanj urejena. 2e deset let razpravljajo o gradnji centralne šolske kuhinje, vendar sedaj resno tehtajo, ali naj bi ta objekt za otroke hrano tudi pripravljal ali samo de- Povečani življenjski stroški Podatki republiškega zavoda za statistiko Po podatkih republiškega zavoda za statistiko so bile maloprodajne cene v letošnjem maju za 8,4 % nad ravnijo cen v istem mesecu minulega leta. Indeksi cen živ-ljenjskih stroškov za štiričlansko družino pa kažejo, da je prišlo v minulem mesecu do izrazitejšega povečanja. Cene življenjskih potrebščin so bile namreč za 10,8 o višje od tistih v lanskem maju. Cene življenjskih potrebščin v letošnjem aprilu so bile za 8,6% višje, v marcu za 8,7% in v februarju za 8,8% višje od cen v istih mesecih minulega leta. Da je v maju toliko porastel indeks cen življenjskih potrebščin, so ob drugih v manjši meri . spremenjenih cenah očitno najbolj vplivale cene živil, ki so bile še v aprilu za 5,3% višje od tistih pred enim letom, v maju pa za 10,% višje kot v maju 1968,- leta. J. lil in da bi šli v povezavo s samopostrežno restavracijo, od koder bi hrano dovažali. Seveda posebej mislijo na pripravo za otroke ustrezne hrane. V mestu opažajo, da je prehrana otrok preveč enolična, medtem ko je v šolski prehrani okoliških šol predvsem premalo kalorij. V Celju ima veliko zaslug za boljšo prehrano tudi trgovina. Ce nosi v Ljubljani zastavo Prehrana z zelo dostopnimi cenami, pa pripada v Celju primat Merxu. Podobno kot v Celju je z družbeno prehrano tudi v Kranju. Delovni kolektivi ji posvečajo veliko pozornost, kranjska samopostrežna restavracija pripravlja hrano za manjše kolektive in je na razpolago vsem Kranjčanom. Družbena prehrana v Kranju ni kritična, pač pa opozarjajo na občinskem sindikalnem svetu, da bi kazalo razmisliti, ali je močno razdrobljeno pripravljanje hrane tudi najbolj racionalno. Tudi Kranj teži pomanjkljivo urejena otroška prehrana, ker so zmogljivosti obstoječih kuhinj pre-pičle, in tudi poskus, da bi prišli na zelenč vejo s pripravljanjem hrane za otroke v porodnišnični in dijaški-kuhinji je padel v vodo. Položaj se bo izboljšal šele z dograditvijo otroškega vrtca, ki ga že grade — ta bo imel tudi centralno kuhinjo, dovolj veliko za pripravljanje hrane za vse kranjske vrtce, in jedilnico za šolarje. Skrb za družbeno prehrano je vlaganje v zdravje delovnega človeka in v večjo produktivnost. Na splošno velja, če podjetje posluje ekonomično, je urejena tudi prebrana, ki jo sofinancirajo iz skladov skupne porabe. V Celju so na sindikatu zastavili vprašanje: v čigavo korist, oziroma škodo gre potemtakem obdavčitev sklada skupne porabe? MARIJA BOBEK možno pohiteti, tako da začete zakasnitve ne bi bistveno vplivale na dokončno dograditev prve etape izgradnje kliničnega centra v Ljubljani. MARIJA NAMORŠ Hitrejši prevoz blaga Tovorni vlaki s hitrostjo 100 kilometrov na uro Z novim voznim redom se poleg novosti v potniškem prometu, s katerimi naj bi zaivrli migracijo potnikov z .železnic na ceste, tudi gospodarstvu nudi hitrejši prevoz. Brze in ekspresne tovorne vlake so uvedli na progah Beograd — Zagreb, Zagreb — Reka, Zagreb — Split in Zagreb — Osijek. Vsi ti vlaki bodo vozili dvakrat dnevno v obe smeri. Vlak »Merkur-ekspres« bo vozil iz Beograda do Zagreba približno aevet ur. Kot sezonske tovorne vlake so v novem voznem redu uvedli vlake na progah Djevdjelija — Skopje — Niš — Zemun — Zagreb — Ljubljana, namenjene za prevoz sadja in zelenjave. Vlak bo porabil za pot od Djevdje-lije do zagreba 27 ur, od Djevdjelije do Ljubljane pa 30 pr. Vagonska pošiljka o-ročenega in hitrega prevoza ter vagonske pošiljke živine in hitro pokvarljivega blaga bodo pošiljali po magistralnih progah s tovornimi brzimi »B« vlaki, posamezne pošiljke pa z brzimi manipulativnimi vlaki, ki jih imenujejo »lastovka«. Brzi »B« vlaki vozijo na progah Vinkovci — Sarajevo — Plo-če, Vinkovci — Sarajevo, Beo-ograd — Zagreb — Ljubljana, Beograd — Skopje, Ljubljana — Sežana, Maribor — Zagreb, Ljubljana — Maribor in Leskov ac — Ljubljana. Po novem voznem redu bo tudi v mednarodnem prometu prevoz pokvarljivega blaga bolj hiter. Uvedeni so tako imenovani TM vlaki, ki bodo dosegli kar 100 km hitrosti na uro. Taki vlaki bodo vozili na progah Zemun — Jesenice — Miinchen Solun — Djevdjelija — Jesenice — Miinchen in Dra-goman — Dimitrovgrad — Subotica — Budimpešta. »TM vlak« od Soluna do MUn-chena bo vozil 43 uro, od Zemuna do Mtinchena 25 ur, z Jesenic v Miinchen pa bo blago prispelo v 11 urah. S. S OGLAŠUJTE V DELU Slab temelj za konkurenco ‘Analiza zaključnih računov za preteklo teto opozarja tudi na veliko izrabljenost osnovnih sredstev v našem gospodarstvu. Konec leta 1967 so bila osnovna sredstva odpisana z 42,8 odstotka, konec leta 1968 pa z 42,7 odstotka. Posebno kočljiva je visoka odpisanost delovnih priprav, ki je konec lanskega leta znašala .. 56,5 odstotka, čeprav se je celo za malenkost znižala. V industriji in rudarstvu so delovne priprave odpisane celo s 57,6 odstotka. Dve tretjini industrijskih panog dela z delovnimi pripravami, ki so amortizirane že prek 50 odstotkov. Tako stanje delovnih priprav je seveda kaj slab temelj za uspešno konkurenco, posebno še na mednarodnem trgu. Izhod je potemtakem edino v hitrejši modernizaciji. J. Poročanje »Borba« poroča 4. junija o plenarni seji CK ZKS: »Centralni komite je na osnovi uvodne razprave Vlada Janžiča in diskusije pozitivno ocenil politično aktivnost komunistov na zadnjih skupščinskih volitvah ...« »Delo« poroča 4. junija o isti seji: «... Nato so sejo prekinili. Prihodnji petek bodo najprej sprejeli zaključke današnje razprave, potem pa nadaljevali s tretjo točko: Ocena aktivnosti članov ZK med zadnjimi volitvami. Uvodni referat bo imel Vlado Janžič.« Prav imajo Angleži, ko prebirajo več časopisov dnevno ... C. K. Beg iz gospodarstva šesti plenum GK ZKS je v torek razpravljal o samoupravljanju in organizaciji dela v delovnih organizacijah. Bogdan Birsa se je v svoji razpravi dotaknil tudi kadrovske problematike in dejal, da strokovni kadri vse bolj bežijo iz gospodarstva v negospodarstvo ... v banke in trgovino ... I. V. Avtomobili »Litostroj« je dobil dovoljenje za montažo renaultov, »Zastava« pa je, kot poroča naš posebni dopisnik Ante Mahkota, glavni urednik »Avta«, podpisala novo dolgoročno pogodbo s »Fiatom« in bo izdelovala »nacionalno vozilo«. Novomeščani pa pripravljajo novost v IMV. Zvedeli smo, da tovarna za montažo osebnih avtomobilov (menda 35.000 prvo leto) že stoji na svojih temeljih. Seveda je stvar za zdaj, kljub govoricam, hudo zaupna ... i. v. Goljufivi lastniki traktorjev Lastniki traktorjev trdijo, da je registracija traktorjev in njihovih prikolic za vožnjo po cestah višjega reda predraga. Za traktor s tritonsko prikolico velja kar 1030 din. Mnogi kmetje pa uporabljajo svoje traktorje le za kmetijska tifela. Ceste, namenjene za širši promet, navadno le prečkajo, po njih pa vozijo zelo malo. Zakaj naj torej plačajo ob registraciji toliko kot lastniki tovornjakov enake nosilnosti, ki vozijo v glavnem po prometnih cestah? Lastniki traktorjev bi bili pripravljeni nekaj prispevati za ceste medkrajevnega prometa. Toliko, kot zahtevajo od njih po sedanjih predpisih, pa nočejo. Zato raje goljufajo in plačujejo kazni, kadar jih dobijo. Traktorja in prikolice ne registrirajo, če jih dobi prometni miličnik, pa plačajo za vsak prekršek 50 din kazni. Večina jih meni, da take kazni ne bodo nanesle v enem letu toliko, kot bi morali plačati ob registraciji traktorja in prikolice. Predpisi, ki spodbujajo lastnike traktorjev k takim prekrškom, gotovo ne ustrezajo. Ce bi jih prilagodili, bi več koristili družbi oziroma cestnim podjetjem in kmetom kot zdaj. V okolici Murske Soboti se je razširila anekdota na račun sedanjih predpisov. Kmet je peljal na traktorski prikolici gnoj na njivo. Moral pa bi prečkati asfaltno cesto. Na cesti je opazil miličnika. Kakih sto metrov pred tisto cesto je ustavil in začel pregledovati traktor, ko da se mu je pokvaril. Ker miličnik ni hotel naprej, je pustil traktor na vaški cesti in se napotil peš nazaj v vas. Miličnik se je odpeljal, kmet pa je s svojim traktorjem zapeljal čez cesto brez kazni. Zgubil je sicer nekaj časa, obvaroval pa je 50 J. Demografska komponenta Predsednik izvršnega sveta SR Makedonije dr. Ksen-te Bogoev je v nedavnem razgovoru z novinarji »Pri-vrednega pregleda« poudaril, da bo v obdobju prihodnjega srednjeročnega plana tako imenovana demografska komponenta pri izbiri odnosno opredeljevanju razvojnih smeri imela centralno vlogo, že pri izdelavi sedanjega srednjeročnega plana bi morali z mnogo večjo skrbjo obdelati demografsko komponento v razvojnih projekcijah. Toda že tedaj so bila nasprotna mišljenja o tem, kako reševati problem zaposlenosti. Pri analizi možnih stopenj rasti in s tem v zvezi pričakovanega gibanja zaposlenosti so planerji opozarjali na dejstvo, da ni mogoče zaposliti vsega za delo sposobnega prebivalstva, kolikor ne bi zagotovili večjih investicijskih sredstev in kolikor pri izboru razvojne strukture ne bi večje pozornosti posvetili panogam, ki so sposobne zaposliti več delovnih moči. Eno izmed variant usmerjanja 'razvoja s tega zor-nega kota vidi Bogoev v tem, da bi v strukturi investicij dali prednost panogam, ki omogočajo večjo zaposlenost. Po njegovem mnenju je to mogoče glede na tehnično materialno fazo razvoja, v kateri je sedaj SR Makedonija. Tudi posojilo, ki. so ga v tej republiki razpisali za odpiranje novih delovnih mest, naj bi bilo namenjeno predvsem za terciarne dejavnosti in za tiste panoge industrije in področja gospodarstva, kjer je z majhnimi investicijami mogoče povečati’ proizvodnjo. j iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii, INDOS INDUSTRIJA TRANSPORTNIH IN HIDRAVLIČNIH STROJEV Ljubi jana-Moste razglaša prosto delovno mesto REFERENTA ZA UVOZ-IZVOZ pogoj: višja ali srednja strokovna izobrazba, aktivno znanje nemškega jezika, nekajletna praksa v zunanji trgovini, zaželena zunanjetrgovinska registracija DIPLOMIRANEGA STROJNEGA INŽENIRJA PRIPRAVNIKA okop Hall-stetnove doktrine pa bo treba najbrž počakati, da minejo volitve. B. PAHOR Bumerang Komandosi Ljudske fronte ra osvoboditev Palestine (FPLPj delujejo v svojem boju proti Izraelu po načelu: udariti cioniste kjerkoli in kadarkoli. Rezultat take taktike je bila ugrabitev izraelskega letala 23. julija lani. napad na letalo El Al 26. decembra v Atenah, napad na letalo iste druZbe 18. februarja v Zurichu in zdaj sabotaža na naftovodu ameriške druZbe Topline, ki pelje od Sau-dore Arabije do libanonske luke Saida preko Golanskega višavja. Ob tem dejanju je bolj kot kdajkoli doslej očitno, da je taka taktika pljuvanje v lastno skledo, da komandosi Ljudske fronte s tem škodujejo najbolj Arabcem. Palestincem in naposled samim sebi Ljudska fronta utemeljuje to dejanje s tem. da je hotela prizadeti ZDA in Izrael, češ da so mislili, da se bo nafta razlila v Galilejsko jezero in onesnažila vodo. * katero namakajo obdelani del puščave Negev. Nič takega se ni zgodilo Pač pa bodo imele od tega veliko škodo tri arabske dr-žare. ki po njihovem ozemlju teče naftovod. Jordanija Sirija in Libanon dobivajo od tega naftovoda po pe* milijonov dolarjev na leto. Razen lega pa delajo ob tem naftovodu arabski delavci v Saudski Arabiji in Libanonu. Veliko teh delavcev bo ob zaslužek. dokler bo naftovod zaprt. S tem bodo oškodovani oni. pa tudi orgcnizaciie palestinskih komandnser. saj je tudi med temi delavci nedvomno veliko takih, ki sami plačujejo prispevke za komandose. Ostale organizacije palestinskih komandosov — Ljudska fronta je po moči šele tretja in daleč zaostaja, na primer. za el Fatahom — se s takimi metodami boia ns strinjajo. kar so že večkrat javno povedale. Toda razumljivo je. da Ljudski fronti tega početja ne morejo ne prepovedati ne preprečiti, ne le ralo. » — ta organizacija ni ne član Palestinske osvobodilne organizacije niti skupnega vojaškega poveljstva, marveč .udi zato. ker bi spopadi m-:a samimi Palestinci škodovali njihovi stvari še huje kot atentati Ljudske fronta. Zato je upati le. da bo m voditelic Ljudske fronte streznilno vplivalo negodovanje arabske javnosti. ki je tokrat prvič jav-ro in ostro obsodila tmzo dejanje Ljudske fronte A. NOVAK HICKS ŽALUJOČI OSTALI »Samo za pokop se še ne moremo odločiti...« »Die Welt«, Hamburg Kleč agonije na Haitiju Ameriška ocena: »Resna kriza Duvalierovega režima« — Meščanska opozicija zahteva, naj OAD »zruši Duvaliera in zaduši osvobodilno gibanje« Agencija Tass je 4. aprila objavila kratko vest, da sta se dve haitski levičarski skupim združili s haitsko komunistično partijo v združeno partijo haitskih komunistov. Direktor haitskega vladnega časopisa »Le Nouveau Monde« Gerard de Catalogne je na stolpcih svojega lista pojasnil, da gre za stranko ljudskega sporazuma (PET*) in za združeno stranko haitskih demokratov (PUDA), ki sta se združili s KP Haitija v združeno partijo haitskih komunistov (PUCH) . Do združitve je prišlo 1. aprila: iz San Dominga in iz Mexica so začele prihajati tudi vesti o atentatih in uporih proti Duvalierovi vladi: dominikanska vlada je celo poslala okrepitve na haitsko mejo, češ da se je na severu države uprl oddelek haitske vojske. »Papa Doc«, haitski diktator, ki je po ustavi, ki jo je sam napisal, »doživ-ljenjski predsednik republike«, je 26. aprila podpisal zakon. po katerem je »pripadnost mednarodni komunistični organizaciji zločin proti državi, kazniv s smrtjo«. Diktatorjeva osebna garda in politična policija sta aretirala vee deset oseb. osumljenih, da so člani ali simpatizerji prepovedane združene partije haitskih komunistov. Vendar atentati s temi aretacijami niso prenehali; to navaja na misel, da tokrat predsedniku iz Port-au Princea ni uspelo, s klasičnimi metodami obvladati odpora, ki tli na Haitiju, odkar je diktatorski zdravnik vsilil svojo vladavino tej črnski republiki na Karibih. Pozornost je vzbudila izjava, ki jo je v drugi polovici maja dal nek ameriški diplomat. akreditiran v Port-au-Princeu: »Prvikrat v svoji dr-j žavniški karieri je predsed- • nik Duvalier resno ogrožen«. ' je rekel. Poročila iz Havane pa so javljala, da eskadra ameriških vojnih ladij križari v bližini haitskih obal. Njegovo oceno o »resnosti položaja« na otoški republiki sta potrdili dve novici. Prva je iz Port-au-Princea in posreduje uradno sporočilo haitske vlade, v katerem je rečeno. da je predsednikova garda v odkritem oboroženem spo- FRANCOIS DUVALIER, imenovan »Papa Doc( teur)« padu uničila vodstvo združene partije haitskih komunistov; ubitih, da je bilo 22 oseb. ki so nudile oborožen odpor, dve ženski pa, da so zajeli živi. Druga, celo za južnoameriške razmere nenavadna vest pa je iz Merica: vse osebje haitskega veleposlaništva je tretjega junija čez noč »izginilo neznano kam«. Predstavnik mehiškega zunanjega mi- nistrstva je izrazil domnevo, da so se haitski veleposlanik Rudolf Babum, prvi sekretar Vilain, člani njunih družin in drugo osebje haitskega veleposlaništva umaknili »na varno«, kjer nameravajo počakati na razplet dogodkov v domovini; ob tej priložnosti je omenil krizo, ki »resno ogroža režim predsednika Duvaliera«. V mehiški prestolnici pa krožijo glasovi, da je haitski diktator že umrl. Vest so v Port-au-Princeu sicer demantirali, toda Duvalier se v podkrepitev tega demantija ni pojavil v javnosti, pač pa so objavili sporočilo o »uničenju kominističnega štaba«-. Kriza v deželi, kjer je imela politična policija navado, raztopiti trupla svojih žrtev v solni kislini, ne bi vzbujala tolikšne pozornosti, če ne bi dajala povoda za zaplete mednarodnega značaja. Medtem ko so bili v preteklosti nosilci aktivnega odpora proti diktaturi »papa Doca« predvsem meščanski opozicionalci, je tokrat jedro odpora proti Duvalierovi diktaturi levica s komunisti na čelu. Vlada v Port-au-Princeu, ki je v Združenih državah vse prej kot priljubljena, se je obrnila na Washington z dokaj nedvoumno poslanico: »Dokler bo vladal predsednik Duvalier, Haiti ne bo postal ost komunističnega kopja, nastavljenega na srce Združenih držav ...«, je zapisal v uvodniku vladnega lista Ge- rard de Catalogne. Namig, naj Nbcon pomaga preprečiti, da bi Haiti postal »druga Kuba«, je očiten. Po drugi strani pa je meščanska opozicija s Haitija, ki živi v ZDA, Mehiki in Dominikanski republiki, prestrašena spričo možnosti, da bi Duvaliera strmoglavila levica in glasno zahteva, naj bi »ZDA in Organizacija ameriških držav (OAD) posredovale in zrušile diktaturo na otoku«. Nekdanji haitski veleposlanik v Mehiki, ki žiyi sedaj v izgnanstvu, je celo odkrito zapisal: »Na Haitiju bo nastala klavnica, če Organizacija ameriških držav ne bo takoj zasedla dežele, likvidirala Duvaliera in zaustavila osvobodilnega gibanja...« Kriza diktatorskega režima na Haitiju utegne torej kaj lahko postati povod in opravičilo za akcijo, ki bi izhajala iz ameriške inačice teorije o »omejeni suverenosti«. M. ŠUŠTAR V Seulu bo tovarna ameriških pušk SEUL. — ZDA in Južna Koreja nameravata v Seulu zgraditi tovarno pušk »M-16«, ki jih Američani in njihovi zavezniki uporabljajo v vietnamski vojni kot standardno orožje. V skupnem sporočilu o teh pogovorih med ameriškim podsekretarjem za obrambo Davidom Packardom in južnokorejskim obrambnim ministrom Cungom Sikom Je rečeno, da so razpravljali o tem, kako okrepiti obrambo Južne Koreje pred vse večjo infiltracijo iz Severne Koreje. Drezanje v nemški kliše Ni še jasno, zakaj je VVIadislav Gomulka spremenil stališče do ZRN Prejšnji mesec je Gomulka na zboru volivcev v Varšavi pripravil presenečenje, ki zdaj polni stolpce časopisov po vsem svetu. Predlagal je Zahodni Nemčiji sklenitev državnega sporazuma o dokončnem priznanju meje na Odri in Nisi. V istem govoru je poljski šef ugotovil, da so zahodnonemški socialni demokrati glede poljskih meja napravili korak naprej v primerjavi s stališči vseh zahodnonemšlrih vlad. In še je ugotovil, da v Zahodni Nemčiji obstoje nekatere realistične sile. Pustimo zaenkrat ob strani odmev na Gomulkov govor na Zahodu in zlasti v Zahodni Nemčiji. V zvezi s tem se itak veliko piše in špekulira. Vsa stvar pa ima še drugo plat, ki je tudi zanimiva in zbuja celo vrsto misli. Namreč: zakaj je Gomulka nenadoma odkril realistične elemente v Zahodni Nemčiji in zakaj je v poljsko stališče do ZRN, ki je bUo vsa leta nespremenljivo in togo krt deset božjih zapovedi, vnesel nove tone? Isti Wladislaw Gomulka je še lani novembra odločno trdil, da je celotna zahodr onem-ška politika revanšistična in da miroljubnih izjav Bonna »ni mogoče ocenjevati drugače kot taktične poteze«. Poljska uradna politika je dolga leta tratila velikanske napore, da bi zahodnonemško politiko narisala kar najbolj črno in da bi slehernega Poljaka prepričala, kako je neposredno ogrožen od nemškega re-vanšizma in kako ga pred njim varuje samo sovjetska moč. Jasno je, da realistične sile v Zahodni Nemčiji ne obstajajo šele od 17. maja. Del zahodnega tiska je uporabil dokaj neprepričljivo razlago, češ da je Gomulka hotel vplivati na jesenske voli-litve v ZR Nemčiji. Upoštevati moramo, da je nemški bar-bav v pc-ijski politiki tako važen temeljni kamen, da je komaj verjetno, da bi ga šel Gomulka majati zaradi dvomljivega vplivanja na zahodno-nemške volivce, še tako neznatna revizija ocene nemške nevarnosti, bi pri velikem Ste. rilu Poljakov nujno zbudila celo vrsto vprašanj, med njimi tudi vprašanja, od katerega je odvisna vsa zgradba Gomulkove politike: ali je za poljske nacionalne interese tako enostranska naslonitev na ZSSR res edina alternativa? Komaj verjetno je tudi, da gre samo za propagandno akcijo. V propagandne namene je mogoče predlagati celo vrsto nadvse miroljubnih predlogov, opremljenih s prav tako dolgo vrsto pogojev in raznih »če«. Toda doslej še nikoli- noben odtenek v poljski politiki — ne propaganden ne drugačen — ni vseboval ničesar, kar bi domači javnosti utegnilo razbiti enostransko črno sliko Zahodne Nemčije. Glede na pomen nemškega kompleksa v poljski politiki je treba iskati boli tehtne razloge. Poljska je lani doživela močan šok. ko so se zamajali vsi temelji Gomulkove politike. Z manevriranjem in s silo je partija vsaj na videz spet uravnotežila položaj. Na novemberskem kongresu je ponudila jasen, čeprav nepopularen recept: čim tesnejša vojaška, gospodarska, politična in ideološka integracija z vzhodnoevropskimi socialističnimi 'državami na čelu s Soivjetsko zvezo. Recept ni naletel na navdušen aplavz, toda vseeno so ga mnogi sprejeli, ker je v okvirih napovedane integracije obljubljal rešitev nekaterih zelo perečih gospodarskih in socialnih problemov. Ideja intergacije, za katero se je poljska partija tako vneto zavzela, je bila videti zlasti vitalna in edino možna v luči kolektivne okupacije češkoslovaške. Toda pri presajanju na tla gospodarsih odnosov je pokazala veliko manj vitalnosti. Kaže, da je po a-prilskem vrhu SEV v Moskvi postale' dokončno jasno, da je ta ideja neuresničljiva. Od moskovskega vrha opažamo v poljski politiki zanimive nove tone. V predvolilni kompanji smo slišali člana politbiroja Jose- fa Teičhmo, ki se je zavzel za poglobitev mednarodnega sodelovanja »toda ne samo v okviru SEV«. Novo zveni tudi njegova ugotovitev, da se mora Poljska naslanjati predvsem na lastne možnosti. Smernice nedavno sprejetega novega plana dajejo prednost razvoju tistih industrijskih vej, ki lahko prodro na trg (ne samo socialistični!). Poljski tisk je opazno utišal prepričevanje javnosti o nujnosti vsestranske integracije s Sovjetsko zvezo in posveča več pozornosti sodelovanju s širokim krogom držav, ne le s socialističnim i. Zadnje tedne je poljska diplomacija precej oživela in stiki z zahodnoevropskimi vladami so postali pogostejši. Varšava je napravila nekaj značilnih potez dobre volje celo v odnosu do ZDA, kot je na primer Gomulkovo priznanje, da so Nbconcvi predlogi pomembni kot osnova za po- Le „volilni golaž" Splošne izjave o slovenski manjšini na kongresu koroške ljudske stranke v Celovcu OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA CELOVEC. Kongres koroške ljudske stranke, ki je bil konec minulega tedna v Celovcu, je izzvenel predvsem v znamenju priprav na prihodnje deželne volitve, ki bodo spomladi leta 1970. Ta vtis še potrjuje dejstvo, da je avstrijski zvezni kancler in predsednik OVP dr. Klaus izrabil celovški kongres za velik programski govor. 9 V političnih krogih na Ko- | pa stališče, naj oi narodni roškem so pred kongresom pričakovali, da bo ljudska stranka na njem zavzela tudi določeno stališče do slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem oziroma, da bo precizirala svojo manjšinsko politiko. To zaradi tega. ker Narodni svet koroških Slovencev. ki je bil še do pred kratkim kompaktno odločen podpirati ljudsko stranko, v tem stališču zaradi qjene dosedanje politike ni več tako enoten. Na drugi strani pa so socialisti predvsem v zadnjem času pokazali določeno iniciativo pri reševanju manj sirijskih vprašanj, ki je naletela na priznanje tudi ob nedavnem obisku predsednika izvr-nega sveta Staneta Kavčiča na Koroškem, čeprav je ta nedvoumno opozoril tudi na še nerešena vprašanja. Ne gre pa tudi pozabiti, da je OVP na Koroškem lahko doslej računala na okrog štiri do pet tisoč slovenskih glasov, od njih pa bi bila lahko odvisna tudi pridobitev ali izguba e-nega mandata v deželnem parlamentu. Kljub temu pa je to, kar je bilo na kongresu rečeno o slovenski manjšini, razmeroma malo oziroma je — vsaj po tem. kar smo lahko izvedeli — dokaj nejasno. Na kon gresu je sicer govoril bivši predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko, vendar je bi! njegov govor bolj vdanostni izjava ljudski stranki kot kaj drugega, ni pa tudi jasno, v kakšnem svojstvu je na kongresu nastopil. Ker ni več član izvršnega odbora narodnega sveta, najbrž ni govoril v njegovem imenu, posebno še, ker je znano, da so se v narodnem svetu, kar zadeva odnos do ljudske stranke, formirale tri skupnie: prya je slej ko prej za sodelovanje z ljudsko stranko; druga zasto- V kolesju praškega procesa (38) Artur London: Priznanje Referenti hočejo sprevreči napake in zmote iz prvega časa okupacije v Franciji, na primer poskus, da bi dobili dovoljenje za legalno izdajanje »Humaniteja«, v premišljeno sodelovanje tedanjih voditeljev z nacisti. Nora zgodba! Toda ti norci so se spravili name in me trpinčijo z najhujšim nasiljem! Ta načelni napad zoper francosko komunistično partijo in njene voditelje se nadaljuje maja in junija. Po vsej sili hočejo, naj »priznam«. da je svak moje žene, Rajmond Gujrot agent Intel-ligence Servicea. Trdijo, da so ga s pomočjo te organizacije spustili med nemško okupacijo s padalom v Francijo; da ve vse o trockistični dejavnosti in da jo je prekrival in podpiral; da je vodja vohunske mreže za Evropo. Major Smola, ki vodi ta zasliševanja na svoj najbolj brutalni način, trdi. da »imajo naši sovjetski prjatelji ves material o teh dejstvih, kajti njihova obveščevalna služba je razkrila vse.« Dela se kot da ukrepa v njihovem imenu. Med drugim mi pokaže »priznanja« nekaterih soobtožencev zoper Rajmonda Gujrot a in Jacquesa Duclosa, speljanih v smer teh obtožb in mi mimo izjavi: »Le počakajte, da se v Franciji spremeni režim, pa boste videli, kaj bodo naredili z vašim svakom in njemu po- dobnimi!« Se danes ne razumem, v čem je bil smisel in cilj teh napadov na komunistično partijo Francije. Njihovi navdi-hovalci prav gotovo niso bili ljudje iz Ruzyna, pa tudi skriti režiserji ne. Iniciativa je prišla prav gotovo z veliko višjega mesta, naravnost od Berije. Dokaz je mogoče najti v dejstvu, da so sovjetski svetovalci hkrati, ko so ukazali referentom, naj obtožujejo voditelje komunistične partije Francije izdajstva, naročili tudi, naj to smer zasliševanja speljejo tudi na dejavnost Desidera Frieda. Konec dvajsetih let je bil le-ta MAURICE THOREZ med voditelji mladine in član vodstva češkoslovaške partije. Zelo sem začuden, ko me sprašujejo o njem. Hočejo, naj priznam, da izvirajo moja zločinska politična stran-pota — anarhizem, trockizem. antisovjetizem — iz škodljivega vpliva Friedovih političnih stališč name. Hočejo, naj izjavim, da so ga odstranili leta 1929 iz vodstva partije zaradi hudih političnih zablod in protipartijske-ga stališča. Smešno. Ko je zapustil Prago in odšel v Moskvo, kjer je postal inštruktor Kominterne za Francijo pod psevdonimom element, sem bil star štirinajst let. Osebno ga skoraj nisem poznal, morebiti, da sem ga dvakrat ali trikrat srečal v Moskvi leta 1935, v letu sedmega kongresa Kominterne. Pač pa mi je takrat prvič pripovedoval o njem — »tvoj rojak«, je dejal — Mamice Thorez in to s precejšnjo naklonjenostjo in spoštovanjem. Po rehabilitaciji, ko sem se februarja leta 1964 zdravil v južni Franclji, je Thorez pred menoj obujal in to dokaj čustveno spomine nanj. Govoril je o njem kot o bratu. Dejal je, da zasluži Clšment hvaležnost in priznanje francoskega delavskega gibanja za vlogo, ki jo je fenel pri načrtovanju politike povezave, široke politike, ki je omogočila komunistični partiji Francije, da je postala velika politična formacija v na- cionalnem merilu, ki je imela prvorazredno vlogo v Franciji. Cernu ta zasliševanja oFri-edu? S Češkoslovaškega je odšel pred več kot dvajsetimi leti. Osem let je že, kar so ga Ubili v Belgiji med o-kupacijo v. okoliščinah, ki so ostale zame skrivnost. Napadi nanj, obtožbe zoper njega — mrtvega — ki jih izsi-lujejo od obtožencev, nimajo nobene zveze z ruzjmsko konstrukcijo, zadevajo Češkoslovaško. Ker v deželi skoraj nihče ne ve nič, kaj se je zgodilo z njim, njegovo zasramovanje na procesu torej ne more imeti drugega cilja kot napad na samo francosko partijo in na voditelje, ki so delali v tesni povezavi z njim ... Poglejmo, kaj so spravili o Friedu iz dveh obtožencev na našem procesu. Najprej Geminder: Tožilec: »Tudi vi ste se torej pridružili tem sovražnim elementom na protipartijski liniji?« Geminder: »Da. S temi ljudmi, obteženimi z buržoazno preteklostjo, sem se povezal in sem začel z njimi tesno sodelovati. Leta 1925 sem se povezal z Aloisom Neurathom, ki je bil razkrinkan kot trockist in izključen iz partije.' Potem sem leta 1927 spoznal Desidera Frieda in se povezal z tem človekom, ki je bil leta 1929 odstranjen iz vodstva KP Ceikoslonške Zaradi hudih političnih zablod in svojega antipartijakega stališča.« Tožilec: »Torej vam vaša kapitalistično-buržoazna preteklost in veto zveze s sovražnimi elementi v KP Češkoslovaške niso dopuščali, da bi postali pravi komunist?« Geminder »Tako je ...« Drugi obtoženec, ki je so- svet na prihodnjih deželnih volitvah nastopal z lastno tisto; tretja pa je ostala nevtralna. Edino važnejšo izjavo v zvezi s koroškimi Slovenci je mogoče zaslediti v govoru po-slovodečega predsednika ljudske stranke Bacherja, ki je dejal, da ne zadostujejo več samo lepe besede o toleranci, ampak, da bi bilo treba z dejanji pokazati razumevanje d:-manjšine. Glede na to, da je OVP pokazala doslej do koroških Slovencev v glavnem nestrpnost in ker ostaja ta izjava v povsem splošnem o kviru, pa jo je mogoče razumeti le kot »volilni golaž«. ZVONE ZORKO gajanja o Vietnamu. Sprejeli so nekaj olajšav za ameriške diplomate v Varšavi, pristali na razširitev kulturne izmenjave in povečali uvoz iz ZDA. Vse to so morda malenkosti, toda ameriški veleposlanik v Varšavi je te dni le lahko izjavil: »Na splošno gre za izboljšanje. Videti je, kct da je to del splošne atmosfere«. Zaenkrat je to vse skupaj precej neznatno. Toda če u-poštevamo ves sklop odnosov na Vzhodu, za katere je značilno, da kljub tolikemu j govorjenju o kolektivnosti; in integraciji, v bistvu vendarle vsak po svoje išče rešitev za lastne probleme, se moramo vendarle vprašati ali ti signali ne napovedujejo, da je tudi poljsko vodstvo spoznalo, -da integracijski recept ni nič več kot blažev žegen. Zdi se, da je v takih okvirih še najlaže poiskati stvaren odgovor na vprašanje, zakaj je Gomulka nenadoma spremenil dolgoletni kliše gle. de Zahodne Nemčije. Teda če iščemo odgovor v teh okvirih, se moramo tudi zavedati tveganja, da morda precenjujemo pomen Gomulkc vih izjav. Vsekakor drži, da je integracijski rpcept doživel neuspeh in da poljska partija spet nima jasne in trdne osnove svoje politike. Jasno je, da že najmanj dve leti mrzlično išče take- osnovo. Ali pa je tisto, s čimer je Gomulka presenetil tujo in domačo javnost, napoved resnejšega iskanja novih poti, tipanje v temo ali samo banalna slučajnost — to je zaenkrat še velika uganka. JANEZ STANIČ General Gobbi o manevrih NATO v Grčiji ATENE. — Poveljnik kopenskih sil NATO na manevrih »Olimpic Expres« v Severni Grčiji, italijanski gene-ral Alberto Gobbi je v oddaji grške televizije izjavil, da bi sile NATO v primeru napada na severne grške meje pomagale v 48 urah. General je tako izjavil po uspešno končani prvi fazi manevrov, v kateri sodelujejo kopenske sile, padalci ter topniške in motorizirane enote Belgije, ZRN, ZDA, Velike Britanije. Italije in Grčije. voril o Friedu, je Reicin: Predsednik: »V čem se je torej kazala vaša škodljiva dejavnost v partiji?« Reicin: »Jeseni leta 1929 sem se z drugimi člani centralnega komiteja Komsomo-la pridruži: frakcionaškemu stališču Friedove skrajno levičarske trockistične skupine, ki se ni strinjala z linijo novega gottwaldovskega vodstva centralnega komiteja • - •« Z ženo sva imela v Franciji veliko prijateljev. Kadar je kdo prišel v Prago, naju je rad obiskal. Skoraj vsak teden sva imela kakega gosta. Zaman razlagam, da so bili vsi ti obiskovalci člani centralnega komiteja komunistične partije ali aktivisti množičnih organizacij, referenti vztrajajo, da je moja hiša v Pragi zbirališče trockistov in vohunov Deuxieme Bureauja. Ženo obtožujejo, da jim- je služila kot agent za zvezo z menoj. Zdaj mi skoraj vsak dan grozijo, da bodo zaprli ženo, če se ne odločim za priznanje. Major Smola se trudi, da bi verjel, da jo utegnejo vsak hip zapreti. Nekega dne mi celo sporoči, da se je že zgodilo. Zdi se mi, da je Državna varnost nekaj časa zares skušala dobiti od vodstva komunistične partije Češkoslovaške dovoljenje za aretacijo moje žene. Referenti so se razdivjali nad njo in jo cefrajo na kosce. Izprašuje-je me o njenih tovariših v službi, ki jih sploh n» po-aiam. Zasipajo me z neznanimi imeni ljudi, za katere mislijo, da Imajo zveze z njo. Med zasliševanji, ki so v majhnih sobah in kjer nisem preveč oddaljen od referentove mize. uspem narobe prebrati nekaj vrst s papirjev, razloženih po mizi. Ugotovim, da gre za poročila o mbji ženi in da prihajajo z ministrstva za državno varnost. Potemtakem jo ves čas nadzorujejo. Kažejo mi tudi izjave zoper njo, izsiljene od nekaterih soobtožencev. Obtožujejo jo, da je imela aktivno vlogo v naši »trocki stični« skupini in pri drugih antipartijskih dejavnostih. Kažejo mi tudi zapisnike, ki jo blatijo. Eden mojih tovarišev je »priznal«, da je bil njen ljubimec. Ko sem ga pozneje srečal v Leopoldovu, mi je razložil nastanek tega priznanja. Ko so ga zasliševali o moji ženi, je povedal, da jo je spoznal v Parizu. Lise ga je med bivanjem v Pragi leta 1948 obiskala v njegovi pisarni na sedežu Centralnega komiteja partije. Bilo je ravno v trenutku, ko je bila objavljena resolucija Informbiroj.a o Jugoslaviji. Zena se je naslonila mojemu prijatelju na ramo in ga poslušala, ko ji je prevajal besedilo. V tem trenutku so se odprla vrata In vstopil je uslužbenec Centralnega komiteja, ki je prinesel neke papirje. Prijatelj mu je predstavil Lise. Na podlagi ovadbe tega človeka so referenti zastavili vprašanje takole: »Ce se je naslanjala na vašo ramo, ste imeli torej z njo intimne odnose. — Ne, ne intimnih, pač pa zelo prijateljske. — Ali se je naslanjala na vašo ramo ali se ni? — Da. — To torej dokazuje, da so bili odnosi Intimni. To je ustrezna beseda v slovarju. — Prav, pa naj bodo intimni!« Po naslednjem izmaličenju Je iz tega prišlo v zapisnik, da je »bila njegova priležni-ca«. Trdijo, da Je Švab baje izjavil, da Je bila Geminderje-va ljubica... (Se nadaljuje) STARŠI POZOR! Želite nagraditi svojega otroka za uspešno končano šolsko leto? Najlepše darilo - 3 DNEVNI IZLET v Italijo: San Marino, Rimini, Benetke. Z Edvinom Fliserjem, Alenko Pinterič ter Mojco in Kekcem 23., 24. in 25. v organizaciji in strokovnim vodstvom Zvitorepca in Kompasa za reklamno ceno 34 din. Prijave sprejemajo uredništvo Zvitorepca in vse poslovalnice Kompasa najkasneje DO 12. VI. 191 J\ovice LJUBLJANA: o prostorskih determinantah adravstve-arga turizma — V okviru znanstvene sekcije Geografskega društva Slovenije bo razprava o geografskih determinantah. ki vplivajo na razvoj zdravstvenega turizma. Profesorica Vera Kokole, sodelavka Urbanističnega inštituta SRS. je za pričujočo razpravo, ki jo bo tudi vodila, pripravila nekatere teze o tistih prostorskih aspektih, ki so že bili upoštevani ali pa še niso bili upoštevani in izrabljeni v dosedanjem razvoju te zvrsti turizma pri nas. Pogovor bo nocoj v predavalnici Oddelka za geografijo Filozofske fakultete, Aškrčeva 12-11. LJUBLJANA: nastop mladega skladatelja — Danes se bo v viteški dvorani Križank na samostojnem koncertu s svojimi komornimi skladbami predstavil mladi skladatelj Z. Ballata, slušatelj podiplomskega študija kompozicijskega oddelka Akademije za glasbo pri prof. L M. Škerjancu. S svojimi skladateljskimi prvenci je že zgodaj stopil v javnost, sodeloval je na festivalih glasbenih akademij v Sarajevu in Beogradu ter na Jugoslovanski glasbeni tribuni leta 1968 v Opatiji. Za ljubljanski in prišrinski radio je posnel več svojih komornih skladb in zborov. Doslej je prejel tudi že več nagrad: Prešernovo na Akademiji za glasbo, dve nagradi Pokrajinskega glasbenega društva in Decembrsko nagrado v Prištini. (Na sliki: Z. Ballata) BLED: prva razstava »Grupe 69« — V vili »Bled« bo danes. 5. junija, med 5. in 6. uro popoldne otvoritev prve razstave »Grupe 69«. To skupino likovnikov sestavljajo Janez Bernik. Jože Ciuha. Riko Debenjak. Dževad Hozo. Andrej Jemec. Meško Kair. Adriana Maraž, France Rotar, Gabrijel Stupica. Marko Šuštaršič. Slavko Tihec in Drago Tršar. Kot gostje sodelujejo na razstavi: Jagoda Bujič, Radomir Damjanovič. Dušan Džamonja. Miroslav Sutej in Vladimir Veličkovič. CELJE: razstava vedut — Pokrajinski muzej in Studijska knjižnica sta pripravila razstavo vedut krajev celjskega območja v 19. stoletju. Razstavo, za katero sta mimo prirediteljev prispevala gradivo tudi ljubljanski Narodni muzej in mariborska Studijska knjižnica, bodo odprli danes popoldne, obiskovalci pa si jo bodo lahko i gledali vsak dan. razen ob nedeljah. KRANJ: stoletnica Jenkove smrti — V Podreči pri Kranju bodo v nedeljo proslavili stoletnico smrti slovenskega pesnika Simona Jenka. Na slovesnosti bosta govorila dr. France Bernik in France Bevk. V kulturnem programu bodo sodelovali recitatorji in pevski zbori. V Mavčičah in Podreči so se na to praznovanje marljivo pripravljali. Med drugim so obnovili 40 let star pesnikov spomenik pred njegovo rojstne hišo. NOVO MESTO: nova halštatska gomila — Prejšnji 'eden so na Znančevih njivah pri Novem mestu, kjer izkopavajo pod vodstvom kustosa Dolenjskega muzeja Toneta Kneza, odkrili novo bogato halštatsko gomilo. Gre za gomilo kneginje, kar se da razbrati iz najdenih predmetov: bogatega bronastega okrasja, steklenih bise- rov in jantarnih jagod, dobro ohranjenih glinastih posod in glinastih vijčkov. ki so jih ženske uporabljale kot obtežila pri statvah. Na sliki: tako odkrivajo ped za pedio s pomočjo žlice in čopiča zemljo potem, ko se v gomili pokažejo obrisi kakšnega predmeta. loma iz skladov, sec začeli graditi novo tovar- ' najetimi posojili. ’ pime preje zelo primanjkuje tudi na tujem trgu, je za gradnjo novega obrata vodstvu BETI uspelo zainteresirati znano francosko tovarno ARCT (Ateliers Roannais de Constructions Textiles>. Ta tovarna bo dobavila za novi obrat najsodobnejšo opremo, nekaj dinarskih sredstev pa bo BETI prispevala sama, de-deloma z no, v kateri bodo iz osnovnih niti umetnih vlaken delali elastično krepimo nit, ki je vsestransko uporabna. Iz nje lahko delajo tkanine, pletivo, nogavice itd. Ker kre- Odgovor na članek »Maribor, novi stolčki?' Piše predsednik sveta za komunalno gospodarstvo občinske skupščine Maribor Dejavnost sveta skupščine občine Maribor za komunalno gospodarstvo in oddelka za gradbene, komunalne m premoženjsko pravne zadeve skupščine občine Maribor sta izpostavljeni močni kritiki občanov in to na eni strani zaradi velkih potreb po graditvi, razširitvi ter vzdrževanju komunalnih objektov in naprav, na drugi strani pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za njihovo izvedbo. Že večkrat so bili v našem časopisju objavljeni članki, ki so kritično obravnavali delo navedenega sveta in oddelka ter prizadetih komunalnih delovnih organizacij. Zaradi težko rešljivih problemov omenjena organa in organizacije niso dajali odgovore na polemične članke v časopisju, temveč so se omejili le na potrebna pojasnila. Svet in oddelek sta delala po zakonitih predpisih in smernicah ter sklepih občinske skupščine. Namen tega sestavka ni odgovarjati Jožetu Petku za njegove navedbe v članku »Maribor. novi stolčki?«, ker so netočne in nepreverjene, ampak prikazati dejansko stanje. Komunalno podjetje Mariborski vodovod je po sklepu občinske skupščine zaradi kritičnega pomanjkanja vode pričelo z gradnjo novih vodnjakov in z razširitvijo primarnih cevovodov. Podjetje izvaja zate- investicijska dela v znatno večjem obsegu kakor redna vzdrževalna dela na obstoječih napravah. Razširitev vodovodnih objektov in naprav obremenjuje uporabnike vode. s tem pa se pt veča tudi odgovornost Mariborskega vodovoda kot investitorja. Glede na navedeno je Mariborski vodovod dolžan, okre- piti strokovni kader in sistemizirati nova delovna mesta, po potrebi pa tudi strokovno zasesti obstoječa dekvna mesta. Na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skup. nosti. 2H0-1967, je občinska skupščina ugotovila, da ima vsaj polovica podjetij na cb-močju občine Maribor neprimerno kadrovsko strukturo m zasedbo. Zato je naročila pristojnim občinskim organom. naj prouče zasedbo vodilnega kadra v delovnih organizacijah glede strokovne kvalifikacije, ker bo občinska skupščina v konkretnih primerih predlagala določene kadre vske spremembe. Za podjetja, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, pa daje občinska skupščina so- glasje k imenovanjem in razrešitvam direktorjev teh podjetij pr r.-tkonu o komunalnih delovnih organizacijah, ki o-pruvljaio komunalno dejavnost poseonega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 15-120 67) in statutu občine Maribor Med te organizacije pa spada tudi Mariborski vodovod. Zato je svet za komunalno gospidaistvo po naročilu občinske skupščine obravnaval tudi kadrrvsko zasedbo pri Mariborskem vodovodu in ugotovil, ar. je pomanjkljiva. Mariborski vodovod je že večkrat javno objavil razpise prostih delanih mest, da bi dobil višje m visoko kvalificirane sodelavce, vendar nanje ni bilo ustreznega odziva. Ker jc dejavnost Maribor- skega vodovoda znatno razširjena in stroke Trno zahtevnejša, jo upravni odbor Komunalnega sklada Maribor naročil Mariborskemu vodovodu, naj njegova programsko-projektna služba tesneje sodeluje z birojem za komunalno hidrotehniko pri zavodu zi urbanizem Maribor. Vendar so pri tem sodelovanju nastale določene težave. Kljub vsestranskemu prizadevanju je ostalo nerešeno vprašanje zagotot Hve kontinuiranega desetletnega financiranja investicijskih del Mariborskega vodovoda po sprejetem in od občinske skupščine odobrenem investicijskem pregramu v vrednosti 55,424,000 dinarjev. Zaradi reševanja nastale problematike, predvsem vprašanja financiranja nadaljnjih investirat je nujno, da delovno mesto direktorja Mariborskega vodvoda zasede oseba z ekonomske- izobrazbo. Dosedanji direktor Je dvajset let uspešno vodil podjetje ter pokazal, da ima potrebno tehnično znanje in da pozna problematike- podjetja. Zato bo lahko ob strani strokovnjaka ekonomista, ki bo vodil investicijsko politiko ped-jetja vodi! tehnične posle Ma. nborskega vodovoda. Po 1. odstavku 11. člena zgoraj citiranega zakona e- komu-naliiih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomene, določajo komunalne delovne organizacije cene oziroma tarife za kcmunalne ston*ve in proizvode samo s soglasjem občinske skupščine. Tako je tudi k sedaj veljavni cem vode na predlog sveta za komunalno gospodarstvo, po predhodni temeljiti proučitvi ustrezne dokumentacije in predlogu Mariborskega vodovoda, dala soglasje občinska skupščina na seji dne 8/7-1968, toda s pogojem. da se sme vsa razlika v zvišanju cen .uporabiti samo za financiranje investicijske gradnje. Direktor podjetja Mariborski vodovod torej ne more neposredno vplivati na povišanje cene vode, lab ko pa vpliva na samo realizacijo investicijskega programa, perspektivno investicijsko poiitiko ter smotrno gospodarjenje, ki bo koristilo občini t Maribor, njenim fbča-nom m pedjetju. Predsednik sveta občinske skupščine Maribor za komunalno gospodarstvo JANEZ VARL ATRAKTIVNI IZLET S HIDROGLISERJEM RIMINI — SAN MARINO za dvodnevni izlet samo 260 din JUNIJ: 14.-15.. 21.-22., 28.-29. INFORMACIJE IN PRIJAVE: PRITLIČJE od 730—21. ure telefon: 3104(55 int 268 in 26» Novi obrat bo imel 6.200 m2 površine in bo maja prihodnje leto že začel obratovati. Naložba v ta obrat -je 25 milijonov dinarjev. Edini pogoj tujih investitorjev je, da bo BETI v naslednjih petih letih dobavila za 20 milijonov dolarjev blaga. Zahtevo so radi sprejeli, saj jim hkrati zagotavlja velik izvoz na konvertibilno področje. Ze v letu 1970 bodo v novem obratu naredili 570 ton krepirne preje. Za vso Belo krajino je pomembno tc, da bo BETI lahko zaposlila 400 novih delavcev in delavk. V novem obratu ne bo dosti zaposlenih, ker bo proizvodnja zelo mehanizirana in bo zahtevala le nekaj strokovnjakov, kise bodo usposobili v Franciji. V dosedanji proizvodnji, ki se bo po rekonstrukciji enkrat povečala, pa bodo potrebovali veliko novih delavk, vendar bo zaposlovanje postopno, kakor bodo prihajali stroji iz uvoza. Tovarna BETI bo z uresničenjem teh načrtov postala prva v naši državi, ki bo lahko predelovala sintetična umetna in naravna vlakna. RIA BACER SLOVENSKA BISTRICA: Pedagoški večeri v Mariboru Prireditve ob 100-letnici iolske obveznosti ne Slovenskem Občinski, odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti je skupaj s Pedagoškim društvom v Mariboru pripravil- žeto pester hi kvaliteten spored prireditev ob 100-letndci uvedbe osemletne šolske obveznosti na Slovenskem. Nekatere izmed prireditev že gredo h koncu. Tako so v Studijski knjižnici zaprli razstavo o deležu šolnikov severovzhodne Slovenije v slovenski pedagogiki od leta 1869 do 1960. Do 5. junija pa bodo zaključeni tudi pedagoški večeri, s katerimi so začeli 20. maja. Na njih se je in se še bo zvrstilo več zelo zanimivih predavanj znanih slovenskih, zlasti pa mariborskih prosvetnih delavcev. Tako so že predavali R. Lešnik, J. Bau-kart. B. Hartman, V. Žnidar. R. Kladnik. A. žerjav, J. Kariin. J. Novak. M. Zgonik, T. Hojam, na vrsti pa še bodo P. Ostanek, ki bo 3. junija govoril o deležu šolske družbe Cirila in Metoda v boju za slovensko šolo, V. Vrbnjak o šolskih kronikah, M. Kavčič (oba 4. junija) o risanju nekdaj in o današnji likovni vzgon, F. Roš iz Celja bo govoril o učiteljskih društvih v boju za napredek slovenskega šolstva, S. Terčak (oba 5. junija) pa o partizanskem šolstvu na zasedenem slovenskem štajerskem. To predavanje bo opremljeno z magnetofonskimi posnetki. Vsa predavanja so v Klubu prosvetnih delavcev v Orožnovi ulici v Mariboru, začenjajo pa se ob 17. uri. V soboto, 7. junija, bo dan prosvetnih delavcev. V dvorani kina Union bo dopoldne zborovanje, na katerem bo govoril dr. Miro Bračič, član Izvršnega sveta SR Slovenije, prof. Bogo Teply pa bo predaval o političnih razmerah v 60 letih in o ljud-skošolskem zakonu iz leta 1868. Kulturni spored bo izpolnil mladinski pevski zbor iz Maribora pod vodstvom prof. Branka Rajšter.ja. Po slavnostnem zborovanju bo posebna delegacija položila vence pred spomenike talcev, borcev za severno mejo ter H. Schreinerja. Zvečer tega dne bo v hotelu Slavija družabni večer prosvetnih delavcev, s čimer se bo tudi sklenil tritedenski spored prireditev ob 100-let-nici uvedbe osemletne šolske obveznosti na Slovenskem. ki jih prireja/o v Mariboru. Obsojeni vlomilec Z. Nedižavec je v raznih krajih neumorno kradel, MARIBOR, 4. jun. — Včeraj se - je pred mariborskim/ okrožnim sodiščem zagovarjal 27-letni Zdravko Nedižavec iz Cerknega, kmečki delavec brez zaposlitve. Sodišče ga je spoznalo za krivega šestih vlomov in treh majhnih tatvin in ga obsodilo na enotno kazen dveh let strogega zapora. V marcu in aprilu letos je vlomil na raznih krajih, da bi prišel do denarja. Tako je v . čolnarni UJV Maribor v Laznici vzel na škodo Martina Menharta razna oblačila, brivski aparat, verižico in razne druge predmete v skupni vrednosti 1105 dinarjev. V gostilni Jožeta Klančka v Limbušu je vzel 280 dinarjev, pet zavojčkov cigaret in popil dve kokti. Vlomil je tudi oljnih Padla na madežih MARIBOR, 4. jun. — Včeraj se je na križišču Sveto-zarevske ulice in Ulice kneza Koclja pri domu JLA pripetila nesreča, v kateri je motorist Jože Bajc padel na oljnem madežu. Pri padcu se je hudo poškodovala sopotnica Marija Bajc, medtem ko je motorist odnesel lažje poškodbe. n. S. Trčenje na ovinku PREVALJE, 4. jun. — Včeraj ob 15.05 uri sta pri srečanju na nepreglednem ovinku na cesti drugega reda v Dobji vasi trčila voznik osebnega avtomobila Slavko šu-ler iz Raven in voznik tovornjaka Franc Svenšek iz Oti-škega vrha 42. V nesreči sta se hudo poškodovala Slavko Svenšek in njegov brat Srečko. škodo na vozilih cenijo na 11.000 dinarjev. N. S. PTUJ F. Š. Zakaj tako? Bo dovolj sredstev za gradnjo stanovanj borcev V torek se je zbral v Slovenski Bistrici občinski odbor ZZB NOV. Na njem so se dogovorili o kriterijih, ki jih bodo predlagali občinski skupščini za dodeljevanje kreditov borcem, da si tako rešijo svoj stanovanjski problem. Po ključu, ki ga je sprejela republiška skupščina, bo dobila bistriška občina nekaj nad 950.000 dinarjev. Do sedaj je zbranih že 110 prošenj v bistriški občini s skupnim zahtevkom za adaptai-cije, dograjevanje in gradnjo novih stanovanj v vrednosti 1,93 milijona dinarjev. Razprava je- pokazala, da bo imela komisija za dodeljevanje kreditov precej dela. Več prosilcev je kredite že dobilo v prejšnjih letih. Spet drugi pa si želijo postaviti svoje hiše, čeprav že imajo stanovanja. H. B. Doklej tovornjaki pod okni V Kersnikovi ulici (ožji mariborski stanovanjski predel) je v neki stanovanjski hiši pisarna transportnega podjetja Intereuropa iz Kopra. V njej se redno vsak dan oglašajo njihovi in drugi vozniki težkih tovornjakov prikoli-čarjev, tovornjake pa parkirajo kar v tej in drugih bližnjih ulicah. Tako se skoraj vsak dan zvrsti tik ob oknih pritličnih stanovanj tudi po troje ali več tovornjakov s prikolicami. Parkirajo tudi na obeh straneh, čeprav je to z znakom prepovedano. Ker sta tu osnovna šola in nabavno središče z malo tržnico, kamor prav tako zahajajo otroci, je neposredna nevarnost nenehno navzoča. Treba je dodati še to. da samo na dvorišču vogalnega stanovanjskega bloka garaži-ra okoli 50 avtomobilov (nekaj pa še po sosednih) in ti večkrat nimajo pregleda nad ulico, ko zapeljejo vanjo, včasih je pa še dovoz zastavljen. Dne 22. maja je med 6.30 in 7.30 pripeljalo kar šest pri-količarjev Interevrope in Avta Kočevje in povrh še cisterna s prikolico (te prav tako parkirajo sredi mesta tik stanovanjskih hiš, kar je bilo pozimi redno vsak dan!). In da je nevednost še večja: do tovornega parkirišča je le kakih 300 do 400 metrov, a se ga ti vozniki ne poslužujejo Na parkirišče ne zapeljejo niti ob sobotah, ko v o ure in ure čakajo zaradi prepovedi tovornega prometa na nočno vožnjo. človek se ne more znebiti vtisa, da velja tih dogovor med prevozniki, carino, prevozniškim uradom in morda celo prometnim nadzorstvom, da kljub šoli. stanovanjski okolici in dovoljenju samo za parkiranje na eni strani ceste. ničesar učinkovitega ne ukrenejo. Drugod morajo tovornjaki stanovanjske četrti obiti, v Mariboru pa celo ure in ure v kolonah lahko parkirajo ob oknih stanovanj. Kjer so znaki prepovedi parkiranja tovornjakov, jih navadno sploh ne upoštevajo, v Kersnikovi pa takega znaka niti ni. JANEZ ROTAR Odkrili bodo doprsni kip D. Kvedra Občinska skupščina Ptuj pripravlja skupaj s Pokrajinskim muzejem za letošnji občinski praznik, ki ga bodo proslavljali 8. avgusta, lepo oddolži te v • ptujskemu rojaku in znanemu družbeno DOlitič-nemu delavcu in nekdanjemu 'komandantu Glavnega štaba NOV in PO Slovenije, na-rodnemu heroju Dušanu Kvedru. Tega dne bodo ored Kvedrovim razstavnim paviljonom v Ptuju odkrili doprsni kip D. Kvedra v bronu. Poorsje je umetniško delo Ptujčana, študenta na Akademiji za likovno umetonost v Ljubljani, Viktorja Gojkoviča, ki je za svoje umetniško delo že prejel nagrado Prešernovega sklada. Poprs.ie D. Kvedra je že odlito v bron (delo livarne F. Marolt iz Dola pri Ljubljani) in predstavlja Kvedra kot vojaka, vendar je uniforma le nakazana, medtem ko je poudarek na likovnem izrazu in obdelavi glave. Po mnenju ljudi, ki so poznali umrlega Kvedra, je mladi umetnik dobro zadel Kvedrovo zunanjost (četudi ga osebno ni poznal in je delal po fotografijah), nakazal pa je tudi Kvedrovo osebnost intelektualca. Kvedrovo poprsje bo stalo na podstavku iz kamna. Z odkritjem Kvedrovega spomenika se bo Ptuj oddolžil spominu človeka, ki je preživel svojo mladost v Ptuju, kjer je obiskoval tudi tamkajšnjo gimnazijo in začel svojo pot revolucionarja-borca. F. š. v bife na Glavnem trgu t Mariboru in vzel 50 dinarjev, ki jih je našel in nekaj jestvin. Nekajkrat je vlomil tudi v kiosk mariborske mlekarne na Vodnikovem trgu in si prisvojil razne jestvine in pijače. Drugič je imel smolo in so ga miličniki zalotili pri dejanju in odpeljali v zapor. Sodišče ga je spoznalo za krivega tudi za majhne tatvine na škodo zasebnikov v Rušah, Limbušu in Selnici ob Dravi. Bil je že kaznovan in je prišel iz zapora šele 12. marca letos, čez štiri dni pa je že storil prvo kaznivo dejanje, ko je Antonu Strašku v Rušah odnesel živila iz shrambe. N. S. Zgorela v avtomobilu REKA, 4. jun. (Tanjug). -— V prometni nesreči, ki se ja sinoči zgodila pred Novim Vi-nodolskim, je zgorela v avtomobilu zahodnonemška državljanka Regine Kessler. Avtomobil simca RI 239-64, ki ga je vozil Ante Brnič iz Sila na otoku Krku, je skrenil z jadranske magistrale, po vsej verjetnosti zaradi eksplozije prednje gume, treščil v varovalni zid in se vnel. Napori ljudi, ki so pritekli na pomoč, so bili zaman. Regina je zgorela v avtomobilu, voznik pa je hudo ranjen umrl v re-ški bolnišnici kljub takojšnji zdravniški pomoči. Goljuf na delu MARIBOR, 4. jun. — Ant Ambrož iz Rogoznice je prijavila, da je prišel k njej neznanec in ji izvabil 200 dinarjev pod pretvezo, da potrebuje denar za popravilo avtomobila. Potem je izginil in denarja ni vrnil. Ivan Purgaj iz Dragučove je prijavil, da je 3. junija prišel k njemu neznanec jn ga ogoljufal za 200 dinarjev. Natvezil mu je, da je v službi na prometnem odseku in da mu lahko priskrbi vozniško dovoljenje brez izpita. Z denarjem je izginil. N. S. Ponesrečila se je pri delu ORMOŽ, 4. jun. — Včeraj ob 15.30 uri se je pri gradbenem podjetju Ograd v Ormožu poškodovala delavka Danica Siviloti iz Ormoža, Opekarniška 1. Na traktorsko prikolico je nakladala opeko. Prikolica se je zaradi teže nagnila. Sivilotijeva se je ustrašila in skočila s prikolice. Padla je tako nesrečno, da si je zlomila nogo, poškodovala kolk in hrbtenico. Prepeljali so jo v ptujsko bolnišnico. N. S. Motorist zakrivil nesrečo VUHRED, 4. jun. — Včeraj ob 19.30 uri se je motorist Vinko Hartman na cesti tretjega reda na mostu v Vuhredu zaletel v Zofijo Klajnšek Ido Peruš, ki sta šli po mostu. Ugotovili so, da je motorist vozil vinjen in precej hitro. Peruševa je izgubila zavest. Ponesrečenki so odpeljali v bolnišnico. N. S. EDEIMSK A TRIBUN BRATSKE republike imajo več strokovnjakov Slovenci pa drvimo v Butale Nekaj ocvirkov s kmečke ohceti Koliko zaslužijo naši ministri Nataša Košir o sebi Z avtom v Grčijo SKANDINAVSKA KRIŽANKA Savinja Kje je kaj in po čem je kaj? Med hoteli in zasebniki v Logarski dolini ni velikih razlik Ljubno Stotndeset sob z 230 posteljami pn zasebnikih in v gostinstvu. Se?"de>**‘ postelj v kurjenih sobah. Cena (sanic prenočišče); 10.00 Ndin; penzion: 36.n0 Ndin. — Turistična taksa posebej! — Informacije in rezervacije: Turistično društvo Ljubno (Hotel Planika). 0 Izleti iz Ljubnega £> Andrejev dom na Smrekovca. Prijetna planinska postojanka s prenočišči in kuhinjo. Lepa gozdnata okolica, štiri ure hoda, z avtomobilom pa po gozdni cesti. > Raztokr. Zaselek, gostilna. prenočišč ni. dostop z avtomobilom (7 km*. > Sv. Primož. Z avtom ali peš Zanimiva cerkev. Pri kmetih se dobi hrana. Savinjski želodec in sadjevec. LUČE Okrog 300 postelj pri zasebnikih (Ete Vrntnšek. Umika »-lišnik. Peter Jež. gostilna -Planinka« in drugi*. Cena (samo prenočišče i: 6.00 do 8.00 Ndin: pension: 26.00 Ndin. — Turistična taksa posebej. — Informacije: Turistično društvo Ikiče. 0 Izleti iz Luč > Jezerce pri Jezernikovi domačiji 2 km. > Planinska koča na Loki ood Raduho (prenočišča in irana*. Tri ure hoda ali z av-':im po gozdni cesti, od koder je do koče še pol ure hoda. > Dolina Lučnice z naseljem Podvolovljek. Ribogojnica. > Robanov kot je narodni park v ledeniški dolini, ki se odpre pri Rogovilcu. Z avtomobili le do table. Pri Robanu hrana in prenočišča. Skozi dolino vodi planinska pot na Korošico, še o ur hoda. Solčava > Hotel Rinka ima 13 sob s 27 posteljami s centralno kurjavo. Telefon. Cena: penzion 30.00 do 35,00 Ndin. > Gostišče Zadružnik ima 13 sob z 22 posteljami. Cena: penzion 28.00 do 35,00 Ndin. > Gostišče Rogovile inia 13 postelj v 5 sobah (poleti nekaj več prostora). Telefon. Cena (samo prenočišče): 13.00 Ndin; penzion 28,00 do 32.00 Ndin. 0 Izleti iz Solčave > Na Strelovec. Planinska tura. 4 ure hoda. ^ Do tri tisoč let stare tise je 20 minut hoda ^ Planinska koča pod Olševo. 2 uri hoda. > Do Potočke zijalke. kjer so odkrili orodje ledenodobnega človeka in kosti jam-skJi medvedov: 3 in pol ure hoje. 0 Logarska dolina [> Gostišče sester Logar. 24 postelj v osmih sobah. Cena: prenočišče 10.00 Ndin; penzion 28.00 do 35.00 Ndin. ^ Planinski dom. Od maja do oktobra 80 postelj, pozimi le 42. Centralna kurjava, v sobah (mrzla) voda. Cena: prenočišče 8.00 Ndin (na skupnem ležišču* do 16.00 Ndin: penzion v sezoni 35,90, izven sezone 30.00 Ndin. ^ Penzion Plesnik. Sedemnajst postelj v osmih sobah. Tudi topla voda. Cena: penzion 23.30 do 35,00 Ndin. ^ Okrepčevalnica Matkov kot. Štirinajst postelj v počitniških hišicah. V hišicah tekoča (mrzla * voda. Odprto od maja do oktobra. Cena: prenočišče 10,00 Ndin; penzion 26.00 Ndin. > Zasebniki: Prenočišče po 7.00 do 10.00 Ndin. — Turistična taksa ni vračunana. — Informacije: Turistično j društvo Solčava ali neposredno na hotel ali gostišče. 0 Izleti iz Logarske doline [> Jezersko. Planinska tura, dolga kar 7 ur in pol. £> Frischaufov dom na O-krešlju 2 uri hoda (brez planinske opreme >. • > Kamniško sedlo. koča. še uro in pol planinske ture z Okrešlja. ^ Do Rinke (slap* uro in četrt peš ali z avtom po cesti. > Matkov kot (20 minut). Naprej na Pavličevo sedlo, do kamor vodi z naše strani cesta. Na Pavličevem sedlu bodo menda že letos odprli mejni prehod, ki bo le za pešce, ker z avstrijske strani še ne bo ceste. Ob cesti je okrepčevalnica »Matkov kot«, poleg Da še naselje počitniških hišic IDILIKA DO KDAJ Zatišje v: -.'ZF .»345 A.: : Logarska dolina čaka na asralt iz celjske smeri in na mejni prehod s koroške strani. Foto: J. Zrnec Od Ljubnega do Okrešlja V Zgornji Savinjski dolini je vsako leto več možnosti za lep dopust Savinja je ostala sama in mirna, nič več se na njej ne pozibavajo splavi, od njenih bregov ne odmevajo več klici splavarjev, ki so nekoč pluli do Save in naprej na Hrvaško. Le še enkrat na leto oživi stara tradicija (prvo nedeljo v avgustu). Iz Ljubnega, kjer je flosarski bal odrinejo po reki turistični splavi. »Pri nas se vedno dobi prostor.« so dejali na turističnem društvu v Ljubnem, ki ima svoj urad v gostišču Planinka. Bencinska črpalka bo začela obratovati s prvim avgustom. Prva v Logarski dolini! Potrebna je bila. saj na vodo, ki je je v tej dolini na pretek. noben motor še ne deluje. Da bi se gosti res počutili kot doma .četud: so brez lastnega voza, prireja turistično društvo v sodelovanju z zasebnimi gostilničarji izlete s kombiji. Kamorkoli si izletniki zaželijo, tja se lahko peljejo. Seveda, če do tja sega cesta. bi več kopali Da se ne v Lučnici Deset kilometrov proti Logarski dolini, že stisnjeni med gore, stoje Luče. kraj z približno 400 prebivalci. Glavni vir dohodka sta gozdarstvo, živinoreja in — turizem. Poslovalnica turističnega društva deluje menda kar štiriindvajset ur na dan, tako da je vsakdo, pa četudi pride ob najbolj nemogočem času, sprejet. Imajo 300 ležišč. »Da bi bilo čimveč lepega vremena, čimveč gostov in da bi asfaltirali cesto še na- Dopusti Vodice in njihov otok Po invaziji Vodic se dopustniki selijo še na otok Prvič Deset kilometrov preden Jadranska magistrala skoči čez novi most v Šibenik, leži ob morju mestece Vodice, kjer je poleti opaziti veliko avtomobilov s slovenskimi registracijami. Kakor smo obveščeni, je Vodiški hotel »Punta« za letošnjo glavno sezono že zaseden, je pa še dovolj prostora pri zasebnikih (domala 3000 postelj). v sobah z več Cene ležišč posteljami: C> V juliju in avgustu: 6.00 do 12.00 Ndin. > V ostalih mesecih: 5.00 do 10.00 Ndin. (Cena ležišča je odvisna od kategorije sobe.) Pomožna ležišča v sobah so za 25 odstotkov cenejša, ležišča v enoposteljnih sobah so za 3.00 Ndin dražja. Za otroke do 10 let. če spe > starši. se plača 25 odstotkov manj. Hranite se lahko v restavracijah Koza ra. Borik In Pla- društvo Vodice. Rezervirajo le. če pošljete predplačilo 50.00 Ndin. Vedno več zanimanja je tudi za počitnice na otočku Prvič nedaleč od Vodic. Na Pr vicu. ki je manj kakor kilometer oddaljen od celine sta dve naselji: Sepurine (650 prebivalcev* jn Luka GOO preb.). Otok meri komaj 2.37 kvadratnih kilometrov; na njem uspeva trta. smokve in olive. Prebivalci tudi pridno ribarilo * možnost ribiških izletov do Komatskega otočja!). V Luki imajo pri zasebnikih Pri zasebnikih imajo za o-troke do 7 let 50 odstotkov popusta, (če spe s starši). Pomožna ležišča so 25 odstotkov cenejša. Turistična taksa (s kopalno) je 0.80 Ndin. Ce rezervirate, pišite na naslov: Turistički savez Šibenik (priložite 50.00 Ndin predplačila. ■ Ladijske zveze z otokom: petkrat na dan odplove ladja do otoka iz Šibenika, štirikrat na dan pa iz Vodic. Ob nedeljah je manj zvez. va plaža: dnevna oskrba jej 160 postelj, v Sepurinah pa 60. 22.00 do 24.00 Ndin, otroci 1-majo 25 odst. popusta Hrana se dobi tudi v zasebnih gostilnah ali pa pri zasebnikih, kjer bi stanovali: dnevna o-skrlia od 20.00 do 30.00 Ndin. Turistična in kopalna taksa znaša skupaj 1.00 Ndin na dan. za otroke pa 0.80 Ndin. Ce želite rezervirati, potem pišite na naslov: Turističko V Luki je tudi penzion Prvič (36 postelj) z restavracijo. . Penzion v Prviču: O junij in september: 32,00 (samo hrana: 25.00) Ndin > julij in avgust: 34.00 (samo hrana: 27.00) Ndin . penzion pri zasebnikih 32.00—34.00 (samo postelja 8.00* Ndin Predvsem za študente Pod naslovom »poceni počitnice za dijake in študente« reklamira in posreduje beograjski Putnik (ljubljanska poslovalnica) naslednje usluge: 0 V hotelu (A kategorija!) v Baškem polju (Makarska riviera) -z penzion po 29.00 din (ne v juliju in avgustu!) • V hotelu (B kategorija) v Kuparih pri Dubrovniku — penzion po 30 Ndin (ne v avgustu in juliju!). • V mladinskem hotelu v Splitu — penzion po 21.00 Ndin • Pri zasebnikih v Ku-kljici na otoku 1'gljann pri Zadru — penziop po 24.00 do 26.00 Ndin. Tudi v juliju in avgustu! liju na Dugem otoku — penzion po 24.00 do 26.00 Ndin • V hotelu (»Gruž«) in v počitniških hišicah v Dubrovniku — penzion 26.00 do 30.00 Ndin. [> Putniku za posredovanje je treba plačati 15 Ndin Vizumi Jugoslovani lahko brez vizumov, le z veljavnim petnim listom, potujejo v naslednje evropske drža ve: — V Italijo, Avstrijo, na Madžarsko, v Romunijo, v Bolgarijo in Turčijo. — Na Češkoslovaško, Poljsko in v Sovjetsko zvezo (le službena potovanja! ). — V Zahodno Nemčijo. Švico. Francijo in Veliko Britanijo. — V Skandinavijo (Danska, Švedska. Norveška in Finska* ter na Island. — Tudi še v Monaco, Lichtenstein in San Marino, ne pa v Luksemburg in Andorro. — Brez večjih težav lahko dobite vizume za Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg ter menda za Vzhodno Nemčijo. prej, da se ne bi za vsakim vozilom kadilo,« to so povedali lučenski »turisti« v prvi sapi. Nato pa še o gradnji bazena, da se Lučanom pa seveda tudi gostom ne bi bilo treba kepati v mrzlih tolmunih Lučnice. Asfalta je potem kmalu konec. Ozka makadamska cesta se zagrize po soteski in se preriva s komaj rojeno Savinjo. Marsikje je cesta tako ozka, da mora pešec, ki se sreča z avtobusom, stopiti z nje. Sicer pa so urejena izo-gibališča, pa ne prepogosto, zato glejte — če greste peš —, da se ne boste srečavali tam. kjer je prostora le za cesto, da niti trava nima kje rasti. Zato je gostišče Rogovile potisnjeno v breg, okrepčevalnica pri studenčku Igli pa stoji na pomolu v okljuku rečice. Kdaj bo asfaltiran ‘udi te kos ceste. Morda bodo začeli delati jeseni, ko bo Konec sezone, da se bomo prihodnje leto že lahko pripeljali v Logarsko dolino po asfaltu. Ko bo odprt mejni prehod ... Solčava je vasica, kier je ravnine še bolj malo, ima le okrog 330 prebivalcev. Pozimi samevajo, v sezoni pa se jim pridruži mnogo letoviščarjev. V večini teh krajev so letoviščarji stalni, vsako leto se vračajo isti, tako so se jim kraji priljubili. Prihajajo tudi domačini, največ pa je tujcev iz Avstrije. Za Solčavo pa — kot bi prišli v drug svet! Dolina se odpre, širi se tja pod gore. Logarska dolina je zapisano na tabli ob cesti. Ta raztresena vas, ki se imenuje Logarska dolina, ima nekaj čez sto prebivalcev, ki živijo kilometre drug do drugega. Gozdovi jih preživljajo, blagoslov pa daje turizem, ki marsikje že izpodriva druge dejavnosti. Znano je gostišče sester Lo. garjevih. Sestre so štiri, peta je umrla med vojno. Sestre ne jemljejo turizma amatersko, zato so se zanj že pred vojno usposobile. Dva kilometra naprej je največja hiša v dolini: Planinski dom. Je vedno dobro obiskan, menda celo najbolj od vseh planinskih domov pri nas. Poleg vsega, kar si srce poželi, imajo vsak dan na jedilniku tudi sveže postrvi. Izpred doma je videti slap. Da ga ne bi kdo zamenjal z Rinko, ki je še pet kilometrov dalje po cesti! Dvesto metrov naprej ob makadamski cesti je zasebno Iz Ljubljane: 85 km Iz Kranja: 85 km Iz Kopra: 200 km Iz Novega mesta 154 km Iz Maribora 132 km Iz Murske Sobote 192 km gostišče Plesnik. Tako je znano. da se velja za sobo dogovoriti precej vnaprej. Razen prenočišč je na voljo tudi dobra domača kuhinja, za veselo vzdušje pa skrbi najmlajši — Plesnikov vnuček. In dolina? Spodaj cvete sadno drevje, v ozadju pa se blestijo snežene konice savinjskih vrhov. Kdor je spočit in navajen hoje, se bo podal nanje. kdor pa .rad ustvarjalno lenari, bo lahko poležaval na livadah ali za kakih plotom. Logarska dolina nudi vsakemu svoje. Tudi tisti ne-mimeži, ki morajo ves čas stikati okrog, bodo prišli na svoj račun. Stranske dolinice ob šumečih potočkih in s smrekovimi gozdovi jih bodo zaposlile od zore do mraka. JANEZ ZRNEC Metropole Praga sploh ni daleč! Katera cestna smer do Prage je najkrajša in najboljša? Najbližja pot iz Ljubljane v naj in ne skozi Salzburg, Linzu in dalje. Iz Ljubljane preko Ljubelja v Celovec in potem skozi St. Veit, Friesach in Neumarkt do vasice St. Georgen (15 km pred Judenburgom!). Tu zavijemo na levo čez Muro in železniško progo v smeri Tri-eben in Liezen. Nato iz Liez-na čez prelaz Pyhm (945 m) v Windischgarsten ter dalje do avtomobilske ceste Salzburg—Dunaj, po kateri se peljemo dobrih šitrideset kilometrov do Linza, kjer so že smerokazi za Prago. Iz Maribora pa najprej, v G raz, dalje v Bruck, potem na levo do Leobna in naravnost skozi Eisenerz in Stejrr v Linz. ^ Razdalje: Ljubljana—Praga: 599 km Maribor—Praga: 544 km Prago ne pelje skozi Du-temveč naravnost proti Pišite nam! Vprašujte! Kam na dopust? Po čem na morje in v gore? Kam na dober zrak? Kje so najboljše plaže aa otroke. Kje so idilične lokacije za intimne piknike. Kje ao kamplngl na otokih? Kako fes Alpe? Kateri trajekti v Hkandlna-rijo ao cene JU. Kdaj leti prvo letalo aa Honotula. Rezervacija motela na Luni itd. itd. NASLOV: »DELO«, LJUBLJANA. »Turizem« UEZE! MARIBOR LJUBLJANA NAGRADE NAGRADE NAGRADE Izbiramo turistično najbolj prizadeven kraj v Sloveniji! • VSAK ČETRTEK V DELU: - opis treh krajev, ki jih je obiskala strokovna komisija. - zemljevid obiskanega področja: na njem pa vrisani trije kraji, a brez imen • UGANITE katere kraje smo obiskali in opisali! - vpišite imena treh krajev na nagradni kupon. - nalepite izpolnjen nagradni kupon na dopisnico - nemudoma pošljite dopisnico na naš naslov: »Delo«, NAGRADNI RAZPIS • NAGRAJUJE tovarna gospodinjske opreme - — štiri superavtomatski pralni stroji, štiri hladilniki (75 litrov) in štiri kombinirani štedilniki (elektrika-plin). — nagrade vsak mesec sproti! — kdor bo pošiljal izpolnjene kupone sproti - vsak teden - bo imel več priložnosti, saj bo imel v bobnu vedno po štiri glasovnice. - zadnje žrebanje bo 10. septembra, ko boste skušali uganiti kateri kraji so dobili najboljše ocene in kateri bo izbran za turistično najbolj prizadeven kraj v Sloveniji. - Majhen (600 prebival-1 cev) in slikovit kraj; naslonjen ob hrib; ob sotočju dveh potokov. Vsenaokrog košati gozdovi; pravi raj za lovce. Sredi kraja stoji grad iz sedemnajstega stoletja, okrog gradu park, v parku lep baročni vodnjak. Tri gostilne; dobre, urejene in domačne. Nimajo prenočišč, a vedno toplo in mrzlo hrano. Izletniki radi prihajajo v ta kraj in v naravo okrog njega. Cesta ponesnažena, ker ni denarja za cestarja. Vaški vrtovi in pročelja hiš so lepo vzdrževani, ne pa tudi ograje. Grajski park prosi za skrbnej-šo roko. V okolici je precej letoviških hišic. _ »Dolga vas« med gozd-2 natimi griči. Hotel majhen, a še kar skrbno urejen; ima pa znamenit bife, ki je odprt celih štiriindvajset ur. Gostilne niso najboljše, razen v središču; ne ponašajo se s snažnimi stranišči, so dokaj zanemarjena, isto velja za stranišče na železniški postaji! Imajo dvoje kopališč in troje smuških skakalnic; kopališči nista kaj prida, skakalnice in vlečnica privabijo pozimi precej izletnikov. Ceste so sicer asfaltirane, a robovi niso; zato je prahu kar dovolj. Na rimske čase spominjajo ostanki utrdb, a ni kažipotov k njim. Grad je urejen, a ne za turiste, temveč za vzgojno ustanovo. O o. IME: ____ PRIIMEK: NASLOV: 1. ______ 3. ______ 2. ______ Razpotegnjena vas na 3 visoki planoti sredi gostih gozdov, v katerih najdemo celo jelene in medvede. V vasi ena sama gostilna in ena sama trgovina; gostilna nima parkirišča, ima pa vedno toplo hrano. Imajo tudi avtobusno postajo, ki pa že dolgo ni čutila metle; smeti in nesnage je precej na zalogi. V vasi se je najprej nekoč naselilo mladinsko klimatsko zdravilišče. sedaj pa mnogi Ljubljančani postavljajo tam svoje počitniške hišice. Ob vasi je umetno jezerce, v poletnem času kar primerno za kopanje. Ob jezercu bife, v slikoviti leseni koči; odprt pa je le poleti. Pozimi je okrog vasi precej smučarjev, imajo celo dve vlečnici. Prebivalci ne kažejo veliko veselja do turizma; pravijo, da izletniki vse prinesejo s seboj. Hiše in n j ib okolica niso vzorno urejeni, je marsikje še precej nesnage. UGANITE Trajekti Vedno hitreje na Cres Luka Brestova — veliko upanje za Cres in Lošinj Letos je trajektov nekaj več, tako prog kakor tudi plovil. Posebno pomembna bo. trajektna proga iz zaliva Brestove (pri Plominu) na Cres v Porozino. Napovedali so, da naj bi začela obratovati 1. junija. Pristan za trajekt so v zalivu Brestova začeli graditi šele lansko jesen. Največ dela so imeli s speljavo ceste po precej strmem pobočju navzdol. Reka—Porozina—Reka Odhodi z Reke: Odhodi iz Porozine: 7,00* 8,30 10,00* 11,30* 13,15 14,30* 16,00* 17,30 Vozi samo od 1. junija do 14. septembra Brestova — Porodna — Brestova Odhodi iz Brestova Odhodi iz Porozine 7,15* 6,30 8,45 8,00* 10,15*** 9,30 11,45 11,00*** 13,15** 12,30 14,45 14,00** 16,15*** 15,30 17,45 17,00*** 19,15* 18,30* *Voai le od I. Junija do 30. septembra **Vosi le od 14. junija do 14. septembra ***Vozi le od 14. julija do 31. avgusta Kakor kaže, trajekt iz Rab-ca do Porozine ne bo več vozil, če bo v zalivu Brestova toliko avtomobilov, da Jih ne bodo mogli hkrati naložiti na trajekt, bo ta vozil ves čas, dokler bodo avtomobili še čakaH na obali. Dopust po italijansko Počitnice na italijanski jadranski rivieri, nedaleč od slavnega Riminija! Mestece. kjer je turistična agencija »Ljubljana transport« za jugoslovanske turiste našla razmeroma cenen penzion se imenuje Cattolica, ki je ribiško pristanišče in ima okrog 9000 prebivalcev. • letovanje stane 530,00 Ndin. V to vsoto je všteto: E> Sedemdnevni penzion v hotelčku »Villa Pia«. [> prevoz z avtobusom iz Ljubljane do tja in nazaj, C> turistične takse in uporabe kabine na plaži. V načrtu imajo, da bi letovale v Cattolici štiri skupine. Dve v juniju (14. do 22. in 21. do 29.) ter dve v septembru (1. do 9. in 8. do 16.) ---j TELESNA KULTUBA ZA VSAKOGAR |- Sklonjeni k zemlji Tokrat je naša misel namenjena tistim, ki obdelujejo zemljo Začeli so zgodaj spomladi s plugom in brano ter nadaljevali potem dan za dnem: z motiko, lopato, koso. grabljami. Kmalu bo na vrsti srp, nato pa spet plug. motilca, kosa. grablje itd. Ljudje delajo stoji v nekaki delovni preti. Kdaj pa kdaj jih zaboli v kriku. Takrat čutijo potrebo, da bi se vzravnali To so trenutki, ko se obdelovalci zemlje spon-tano pretegnejo m globoko vdihnejo, nato pa se spet sklonijo k zemlji in nadaljujejo delo. Njih oči so uprte ure in ure v bilke. poganjke, grmiče, cvetove in plodove. Kakor mako fizično delo tako ima tudi obdelovanje zemlje svojo zakonitost, stoj ritem. Telo delavca je sklonjeno stoje, čepe. ali kleče, v enakomernem ritmu ponavlja iste delovne gibe ure in ure. Nedvomno ima delo na svetem zraku pomembne prvine telesnega utrjevanja, z vidika oblikovanja človeškega organizma pa bi bilo le bolj koristno, če bi si delovni človek večkrat privoščil vzravnano in če bi načrtno delal kaj takega, kar učinkuje proti sktjučenosti in proti bolečinam v križu. Kakšna gimnastika je primerna za tiste, ki z rokami obdelujejo zemljo, ki orjejo, sejejo, kojAje jo. zalivajo, kosijo, grabijo, žanjejo nakladajo itd? Prvi, ki se je kot telovadec ukvarjal s tem vprašanjem, je bil danski samouk Xiels Bukh. Izdelal je privlačno metodo gimnastičnih vaj za kmečke fante z namenom, da bi postali bolj gibčni in da bi skrbeli za vzravnano držo telesa. Dejansko gre za izpopolnjeno švedsko gimnastiko s posebnim poudarkom na iaje za raztezanje mišic in povečanje gibljivosti c sklepih. V teku let je dobil Niels Bukh toliko pristašev, da je lahko s prostovoljnimi prispevki in z vstopnino na javnih telovadnih prireditvah (s svojimi gojenci je gostoval tudi v ZDA in na Japonskem) zgradil v Ollerupu nekako ljudsko univerzo za telovadbo podeželske mladine. Ko omenjamo Niels Bukha tn njegovo metodo, želimo samo opozoriti tu problem, ki je prisoten tudi pri nas: vsi tisti, ki obdelujejo zemljo, ki delajo na njivah, vrtovih. vinogradih in travnikih, bi morali imeti tudi kaj znanja o oblikovanju telesa z delom in gimnastiko. Res je, da kmečki ljudje ne potrebujejo toliko vaj za mišično moč, tudi je res. da so kolikor toliko vzdržljivi. prav pa bi bilo. da bi jih v društvih za telesno vzgojo in rekreacijo seznanjali tudi s posebnimi vajami za sprostitev, pretegovanje, rzravnavo in pravilno držo telesa. Pri vsaki kmečki hiši bi si lahko omislili lesen telovadni drog, da bi imela mladina priložnost za visenje, pretegovanje in kolebanje. Lahke vaje v visenju tu rokah priporočamo vsem tistim, ki so potrebni pretegovanja in vzravnane. D. U. Planinc: Matanovič 1:0 2. kolo Vidmarjevega spominskega šahovskega turnirja LJUBLJANA, 3. junija — Drugo kolo mednarodnega šahovskega turnirja »Vidmarjev memorial« je bilo v primerjavi s prvim precej bolj razburljivo. Ne le, da so se do prekinitve tri partije končale z zmago, marveč so bili tudi vsi remiji zelo borbeni. Rezultati: Trin-gov : Damjanovič 1:0 (Sicilijanka, 41), Gligorič : Ro-batsch remi (Damin gambiti 21), Planinc : Matanovič 1:0 (Kraljevi gambit, 28), Parma : Bajec remi (Španka, 25), Puc : Musil remi (Damin gambit, 15), Forintos : Barcza 0:1 (Retijeva, 28) Byme : Stupica 1:0 (Španka, 42), Unzicker : Gheorghiu remi (Sicilijanka, 25). Organizatorji turnirja so se otresli še zadnje skrbi, ki jih je težila po prvem kolu. Iz Iraela je namreč prispel velemojster Damjanovič, tako da je seznam udeležencev zdaj popoln. Zaostalo partijo iz prvega kola bo Zagrebčan odigral na prvi prosti dan. 6. t. m. Po včerajšnji lepi zmagi nad Stupico, se je največ gledalcev kajpak zbralo ob mizi, kjer sta se srečala Planinc in Matanovič. Zanimanje je bilo tolikanj večje, ker je Planinc v zadnji njuni medsebojni partiji na državnem prvenstvu zmagal in je imel Matanovič priložnost, da stare račune poravna. Za nameček pa je bil Planinčev nasprotnik letošnji državni prvak (lanskega je ugnal v prvem kolu). 2e prvi dve potezi sta napovedali, da bo to boj brez milosti. Planinc se je odločil za svoje priljubljeno orožje kraljevi gambit, s katerim je dosegel že vrsto pomembnih zmag. Matanovič se je na to otvoritev očitno pripravil, kljub temu pa sta na- sprotnika po štirih potezah porabila že celo uro časa. Mladi slovenski mojster je že v otvoritvi sijajno razmestil svoje figure, medtem ko Je bil položaj črnega precej pasiven. Gledalci so vsak hip pričakovali kdaj bo treščilo, toda velemojster se je navidezno otrese! pritiska in poenostavil pozicijo. Tedaj pa sta se v nasrotnikov tabor zagnala bela konja, proti katerima šampion ni našel pravega orožja. Z začasno žrtvijo dame je Planinc razbil položaj okoli črnega kralja, potem pa je spletel neubranljivo matno mrežo. Po dveh kolih je primoral na kolena oba zadnja jugoslovanska prvaka in tako potrdil, da je najresnejši kandidat za naslov mednarodnega mojstra. Slovenska derbija Parma : Bajec in Puc : Musil sta bila ves čas v vodah remija in po treh urah igranja sta bila tudi sklenjena več ali manj pričakovana remija. Stupica je proti velemojstru Byr-neu izbral isto varianto, ki jo je Gligorič uporabil v prvem kolu proti Matanoviču. V španski otvoritvi je črni žrtvoval kvaliteto za kmeta, vendar pa je ameriški velemojster, potem ko Stupica ni izkoristil taktičnih možnosti, uveljavil odprte linije in prekinil v dobljenem položaju. V nadaljevanju sta nasprotnika potegnila le po eno potezo in Stupica se je drugič na tem turnirju vdal. Tringov je Damjanoviča ujel v novo varianto sicilijanske obrambe, tako so bili vsi napori Damjanoviča, da bi le vzpostavil ravnotežje zaman. V madžarskem obračunu pa se je Barcza oddolžil Forintosu za poraz na letošnjem prvenstvu Madžarske. V nasprotnikovi časovni stiski je Barcza žrtvoval kvaliteto, ki jo je beli sprejel, potem pa ni mogel preprečiti številnih pretenj, tako da ga je starejši rojak na koncu celo mati ral. Vrstni red: Planinc 2, Tringov in Byme 1,5, Barcza 1 (1), Gligorič, Parma. Bajec, Musil, Puc, Unzicker. Gheorghiu, Robatsch 1, Matanovič in Forintos 1, Dam. janovič 0 (1) Stupica 0. B. KUTIN Zadnja vest Spasski spet zmagal MOSKVA, 4. jun. — 19. partija dvoboja za svetovno šahovsko prvenstvo med Petrosjanom in Spas-skim se je končalo z zmago Spas-skega v 24. potezi. Rezultat je zdaj 10,5:8,5 za Spasskega. PLANINE IN LJUDJE Izlet na Kepo Otvoritev planinske koce ped Kep) inad Arihovo pečjo na Bleščeči poljani v Avstriji), ki je bila predvidena že lani novembra, bo v nedeljo 8. t. m. Naša planinska društva bodo organizirala 13 avtobusnih izletov, in sicer iz: Mojstrane. Jesenu:. Javornika. Radovljice. Gorij. Kranja. Škofje Loke. Ljubljane. Celja in Maribora. Za bdet je veliko zanimanje. :ako da jih bo moralo precej potovati tudi s osebnimi avtomobili. Prva slovesnost ob številni udeležbi naših planincev, domačinov Iz Celovca in okolice ter Trsta, je bila že preteklo nedeljo. Razstava PD Maribor — matica V štud.tski knjižnici — Maribor Partizanska cesta, fe bila pred dnevi odprta planinska razstava PD Maribor Matica, ki le*os praznuje 5. ju* lija seminar ra vodje planinskih Sol in inštruktorje na tečajih za mladinske vodnike. Kandidat: morajo biti stari najmanj 20 let. imeti morajo več letne gorniške izkušnje in vsaj dve leti aktivnega deia pr. planinski vzgoji. Razen tega morajo imeti željo in sposobnost za nadaljnjo vzgojo planinskega naraščaja, naveza:: pa se morajo da .se bodo vsako leto udeleževali izpopolnjevanja, ki za bo organizirala MK PZS in da bodo v svojstvu inštruktorjev delava!: najmanj dve leti. Kandidati se bodo lahko spe-rialhčrali za posamezne interesne skupine. Pr.jave potrdi t’0 PD. dokončni izbor pa bo opravil sekretariat MK po zaključku prijav flO. VI.> in o sklepih obve s>n vse zainteresirane. Prispevek udeleženca ali matičnega PD je 30.— din. Letni natečaj za mladinske vodnike V «kladu * programom deia razpihuje MK PZS tudi lerni tečaj za mladinske vodnike, ki bo v dveh izmenah od 3. do 13 VII. od 1«. do 26 VII.) v Slajmer-Cena tečaja prijave pa in jevi vili v Vratih, re 80.— din. rok za lO. t. m. Na tečaj naj PD pošljejo tiste mlade planince, ki kažejo posebno veselje za delo z mladino, ki ii I so resn: varnost let. in imajo čut ter so starejši odg o. kot 16 Seminar za vodje skupin na šolah Za poživitev dela s šolsko mladino in r pomoč prosvetnim delavcem. ki se ukvarjajo z vodstvom planinskih skupin na šolah. razpisuje MK PZS tudi šemi. nar za vodje pionirskih m mladinskih planinskih skupin na šolah. Pogoj za udeležbo je. da je kandidat prosvetni delavec z veseljem za delo a planinsko mladino. ter da se obveže, da bo vsaj dve leti aktivno deloval v okviru planinske organizacije. Seminar bo od 5. do 15. VII. e Vratih, program in vse gradivo za seminar pa bodo udeleženci dobili naknadno. Stroški oskrbe in organizacije seminarja gredo v breme MK PZS. prevozni stroški in prispevek 80.— din pa v brv me udeležencev, oz. njih planinskih društev. Ustanovitev MO PD MTT Na pooudo predsedstva ZMS v tovarni MTT Maribor so na Toj-ziovem vrhu ustanovili mladinski odsek pri PD MTT. Ker so tudi mladi planinci že prej delovali v okviru tega društva, bo ob podpori starejših delo sedaj prav gotovo še bolj zaživelo Odprte planinske postojanke V nedeljo so odprl: dom na Uršlji gori. V soboto 14. t. m. bodo odprl: dom »Klementa Juga« e Lepeni in dom »Zorka Jelinčiča« na C mi prsti, v nedeljo 15. t. m. pa planinski dom na Ratitovcu. Gomlščkovo zavetišče na Krnu bo letos odprto od 27. t. m. do 15. septembra. Sestanek koordinacijskega odbora V Beltincih J« bil -sestanek ko-oraiiucijskega odbor« MO za Štajersko bi Prekmurje. Pogovorili so se o delu. zastopnikih ▼ mladinski komisiji in so sprejeli program skupnih akcij. Obenem je bo organizirano tudi srečanje mladih prekmurskih planincev, prehodil! pa so tudi del »Prekmurske poti«. Občinska zveza MO PD Matica je imelo posvet predsednikov PD in načelnikov MO občine Maribor. Njihov najvažnejši sklep je bil. da ustanove občinsko zvezo mladinskih odsekov. ki naj bi koordinirala plodno in bogato delo mladih planincev. Izlet na Dobrčo Akademsko planinsko društvo organizira v soboto za pionirje in mladince izlet na Dobrčo. Odhod bo v soboto z avtobusom do Tržiča. Prijave in druge informacije dobite v društveni pisarni — Trg revolucije 1/56 v četrtek med 18. in 20. uro. Pohod »bratstva in enotnosti« Pohoda »bratstvo in enotnost« iz Prijepolja (Srbija) do Plevi ja (Cnu gora), ob otvoritvi transverzale »Boško Buha* se je udeležilo tudi 47 slovenskih mladih planincev pod vodstvom načelnika MK PZS Gregorja Rupnika. LETALSTVO Jadralci iz Lesc v Ptuju LESCE — Večja skupina jadra !-nili letalcev, ki so v zadnjih dveh tednih dosegli višinske pogoje za »zlate in diamantne C« mačke. naj. višje športne dosežke v jadralnem letalstvu, je odpotovala v Ptuj. kjer so meteorologi za prihodnje štiri dni napovedali odlične pogoje za daljinske polete. Piloti bodo skušali letet: 300 in 500 km v vzhodno in jugovzhodno smer naše države. Pilote vodi upravnik letalske šole France Mimik iz Lesc. T P. | AVTO-MOTO Lep uspeh Slovencev na rallyju LJUBLJANA — Na tretjem jugoslovanskem rallvju je sodelovalo pet parov iz Slovenije, katerim je uspela dobra uvrstitev. To je vsekakor lep uspeh, saj je izmed 102 tekmovalca, ki so star-tali na zelo težavni 2344 km dolgi progi, na cilj v Vmjački Banji prispelo le 52. V kategoriji do 780 ccm (nacionalni razred) sta se brata Ba-barja z vozilom Zastava 750 uvrstila na 8. mesto. Prav gotovo pa bi bila uvrstitev tik pod vrhom, če ne bi zaradi kvara izgubila dragocenih minut. Z enakim vozilom sta v tej kategoriji nastopila Vidic in Ivačič, ki sta se zaradi manjšega karam bola uvrstila na 14. mesto. Pušnik in Turel sta tekmovala v avtomobilu renaul-gordini in v kategoriji od 1000 do 1300 ccm zasedla peto mesto. Prav tako sta osvojila peto mesto tudi v generalnem plasmaju. Odlično se je uvrsil par JeniČ, Hojan. V kategoriji 1300 do 1600 ccm sta z avtomobilom BMW 1600 TI osvojila drugo, v generalni uvrstitvi pa 8. mesto. V isti kategoriji je bila dvojica Krašna-Tomič četrta na avtomobilu saab. Jugoslovanski rally je prvi iz-Kmed petih, ki štejejo za državno prvenstvo. Slovenski tekmovalci imajo lepe možnosti, da se na državnem prvenstvu dobro uvrstijo. to pa samo s pogojem, da jim bodo pomagali odgovorni forumi. D. KLARIČ CELJE — Tekmovanje v I. razredu občinske sindikalne nogometne lige se bliža zak'jučku. Po VII. kolu je v vodstvu EMO z 12 točkami. J. k. Kadri in ne samo skakalnica S posveta zastopnikov področnih planiških šol na Joštu lin (predsednik), prof. Ivo Cernilec (tehnični vodja), člani pa so še KRANJ — Planiški komite je pred dobrimi štirimi leti sprejel tudi nalogo, da bo skrbel oziroma finančno podpiral vzgojo mladega skakalnega naraščaja. Vloženi denar v gradnjo velikanke pod Poncami bi bila kaj slaba investicija ža naš skakalni šport, če bi na taki napravi tekmovali morda le dva ali trije jugoslovanski skakalci. Usmeritev planiškega komiteja je bila zato pred le' i povsem pravilna in to se sedaj kaže v množičnosti in kvaliteti mladih. Najboljši dokaz za to so republiška pionirska prvenstva, kjer od leta do leta nastopa več kvalitetnih skakalcev. V primerjavi z lanskim letom jih je na letošnjem prvenstvu nastopilo še enkrat več. V Sloveniji uspešno deluje 12 planiških skakalnih šol s središči v Mojstrani. 2irovnici, Kranju, Poljanah nad Škofjo Loko, Šentvidu, Ljubljani, Logatcu, 2ireh, Ihanu, Kamniku, Velenju in črni na Koroškem. v prihodnje pa sta predvideni tudi šoli v Mariboru in Dupljah. Od vseh teh šol sta še vedno najkvalitetnejši logaška in kranjska, kjer vzgajajo naraščaj dokaj je pokazalo tudi v rezultatih letošnjih najpomembnejših domačih tekmovanj. Pohvaliti pa velja še šoli v Poljanah in 2irovnici, ki sta v minuli sezoni od vseh najbolj napredovali. Ce bi izlušči!i bistvene ugotovitve s posveta zastopnikov področnih planiških šol na Joštu, bi lahko dejali, da so se vse šole v minuli sezoni organizacijsko utrdile in zaradi prizadevanj posameznikov’ sorazmerno lepo napredovale. Vse šole sicer ne delajo v enakih možnostih (nekatere imajo večje težave z objekti, druge s' kadri), povsod pa je čutiti še veliko pomanjkanje finančnih sredstev. Planiški komite sicer delno podpira to dejavnost, vendar so vse te šole vezane še na denar, ki ga morajo zbrati na svojem področju. Bolj bodo morale pomagati tudi občinske zveze za telesno kulturo, ki žal zvečine ne kažejo razumevanja za razvoj skakalnega športa v Sloveniji. Ker v teh središčih še ve- dno ni dovolj kvalificiranih kadrov, so sklenili, da morajo vsi, ki še nimajo potrebnih kvalifikacij^ opraviti izpit za trenerja še Iz razprave je bilo razvidno, da bo treba v najmočnejših središčih (n. pr. Logatcu, Kranju) nastaviti profesionalne trenerje. To vprašanje imajo sedaj že rešeno nekateri klubi v alpskih disciplinah. Ne-dnvomno bi bil to zelo pomemben korak v razširitvi in kvalitetnem dvigu skakalnega športa. Menili so, da bi bili taki trenerji v najmočnejših središčih bolj potrebni kot pomočnih zveznega trenerja. Najboljši trenerji iz posameznih središč bi bili namreč lahko ob določenem času na voljo članskemu ali mladinskemu zveznemu trenerju. Zborovalci so razpravljali tudi o smučarskih šolah v drugih republikah (Delnice, Travnik, Mavrovo), kjer kažejo precej razumevanja za to disciplino. V vseh teh krajih imajo zelo dobre možnosti za razvoj. nimajo pa strokovnjakov Zato so se zastopniki planiških * skakalnih šol odločili, da bi za začetek poslali v te šole naše starejše kvalitetne tekmovalce, ki bi lahko mladini praktično prikazali tehniko skakanja. Na posvetu so dali vse priznanje planiškemu komiteju za pomoč, ki pa bo v prihodnje, ko bodo poravnane vse obveznosti, ki izvirajo iz gradnje nove velikanke pod Poncami — kot upajo — še večja. Pohvalno je, da so se prvič udeležili letnega posveta zastopniki vseh 12 slovenskih planiških skakalnih šol. Posvet je bil koristen, sprejeli pa so tudi vrsto pomembnih sklepov, ki bodo osnova za še boljše delo v prihodnje. V novi sezoni bodo v vodstvu centralne planiške šole delali: dr. Franjo Pav- Zoran Mrak (Logatec), Dejan Šink (Kranj) in Vlado Braz (Ljubljana). J. JAVORNIK Pravočasne priprave Logatčanov LOGATEC — Na rednem občnem zboru so gojenci področne planiške skakalne šole pregledali delo v preteklem letu in ugotovili lep napredek. Logaška šola ima sedaj že 26 perspektivnih mladih skakalcev pionirjev in mladincev, kar štirje njihovi tekmovalci pa so uvrščeni v centralno planiško skupino, v kateri je 12 kandidatov. V letošnji sezoni so Logatčani zbrali na republiškem in državnem prvenstvu 2.705 točk in se tako z veliko prednostjo uvrstili na prvo mesto pred Kranjem — 2.269,3 in Jesenicami — 969,3 točke. Na republiških in državnih pionirskih in mladinskih prvenstvih so osvojili kar dve zlati in tri srebrne kolajne. Smučarski skakalci, ki so pridobili osnove skakalnega športa prav v Logatcu, že uspešno nastopajo kot člani državne reprezentance. Tako so bili uspešni na EP, na tekmovanju za pokal Kongsberg in številnih drugih mednarodnih tekmovanjih v Avstriji, CSSR, Bolgariji, Romuniji in drugje. Tako uspešen razvoj je žal prehitro zaustavila težka finančna kriza, ki je prisilila šolo, da opusti vsa tekmovanja marca in aprila. Denar, ki je bil namenjen za izvedbo programa, so mimo njihove volje porabili za druge potrebe. Takšen položaj je prisilil članstvo, da skliče občili »bor in sprejme program dela že za novo pripravljalno in tekmovalno obdobje. Člani planiške skakalne šole se ponašajo z lastno smučarsko skakalnico prevlečeno z umetno snovjo, z jasnimi cilji in lastnimi strokovnimi ter organizacijskimi kadri. Na koncu uspešnega občnega zbora so izvolili nov odbor, ki je takoj začel delo in izvajanje sklepov, tako da bi bilo do 15. t. m. pripravljeno vse potrebno za nemoten začetek rednega dela. Z. MRAK Slovo od Korača BEOGRAD, 4. jun. Več kot 10.000 Beograjčanov se je poslovila od slovitega športnika velikana ju-. goslovanske košarke Radi-voza Korača, ki so ga pokopali na novem beograjskem pokopališču. Pogreba so se udeležili predsednik skupščine mesta Beograd Branko Pešič. sekretar mestnega komiteja ZK Beograda Sima Zatezalo, mnogi javni dru-žbeno-politični ter športni delavci glavnega mesta, prijatelji in številni športniki. Poslednja častna straža ob Koračevi krsti je pripadla članom državne košarkarske reprezentance in članom olimpijskega komiteja. Na poslednjo pot so pokojnika odnesli njegovi najboljši tovariši, s katerimi je širom po svetu prinašal slavo modrega dresa. V imenu skupščine Beograda m vseh občanov, dobitnikov oktobrske nagrade Beograda, se je pred kapelico poslovil podpredsednik skupščine Miladin šakič. »Poslednja ti hvala,« je s presunljivimi besedami dejal predsednik JO ZTK Miroslav Prelič. Nt stotine vencev in šopkov rdečih nageljnov je bilo posutih na krsti pokojnika. od katerega sta se poslovila med drugim njegova najboljša prijatelja Pazmaj in Djurič, tovariša z otroških let, kakor tudi drugi člani državne reprezentance. Kapetan re-perzentance Ivo Daneu je, do solz presunjen, zmogel izreči samo »hvala!«. Ob zvokih posmrtnega marša so nato položili v grob posmrtne ostanke mladega in zmeraj nasmejanega Radivoja Korača. košarkarja in človeka. Sožalja ob Koračevi smrti BEOGRAD, 4. junija — Ob tragični smrti velikega jugoslovanskega športnika, košarkarskega reprezentanta Radivoja Korača je KZJ prejela številne brzojavke, v katerih družbeno-politični delavci, športne in druge organizacije, delovni kolektivi in posamezniki izražajo sožalje. Med prvimi so brzojavke poslali: predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič, predsednik zvezne komisije za telesno kulturo Danilo Kneževič, podpredsednik izvršnega sveta Srbije Aleksander Bakočevič, košarkarske federacije SZ, Italije, Poljske, ČSSR, Grčije in Francije, košarkarski klubi Reyer iz Benetk, madridski Real, milanski Simen-thal in Padova iz Petrarce. Komemoracija v Ljubljani LJUBLJANA, 4. jun. — Organizacijski komite za Svetovno prvenstvo v košarki 1970 je imel danes komemorativno sejo ob smrti reprezentanta Radivoja Korača. I PO DOMAČIH KRAJIH DRAVOGRAD — V II. kolu občinske lige v malem nogometu so bili doseženi naslednji rezultati: O. S. Dravograd — Via*2:5, Dravograd — Ojstrica 3:2, sčntjanž — DEUTSCHE KAMERA - und 0RW0 - Film-Export GmbH prikazuje program kombinata VEB Pentacon Dresden in VEB Filmfabrik VVolfen — Nemška demokratična republika c OR WO 949-1969 FOTO-KINO RAZSTAVA Hotel SLON LJUBLJANA .od 3.-«. VI. 1969 Gradb. podj. Dravograd 3:0 b. b., Čemeče — Meža 3:3, železničar — Libeliče 1:3. --- RAVNE NA KOROŠKEM Pred dnevi je bilo pionirsko občinsko prvenstvo v odbojki, kjer so sodelovale ekipe z Raven, Prevalj in Mežice. Rezultati finalnih tekem: Mežica I. — Prevalje 2:0, Rame I. — Mežica II. 2:0, Ravne II. — Prevalje TI. 2:0. Končni vrstni red: 1. Mežica I., 2. Prevalje I., 3. Ravne I., 4. Mežica II., 5. Ravne II.. 6. Prevalje II. I. P. NOVO MESTO — Začel se je športni program desetega jubilej, nega zleta »bratstva in enotnosti« v Bihaču. Sodelujejo tudi dolenjski športniki. S. D Štorjani pod vrhom V nedeljskem kolu CNP so v I. razredu Radečani presenetljivo izgubili srečanje na Ljubnem, štorjani pa so se jim z zmago v Brežicah približali vsega s točko razlike, vendar imajo tekmo manj. Tako se bosta v zadnjih kolih spoprijela za naslov prvaka Papir-ničar iz Radeč in Partizan — Kovinar iz štor. V tem kolu sta bila dosežena tudi dva dvoštevilčna rezultata, kar kaže na izredno slabo kvaliteto nekaterih moštev. Rezultati: niimn 2. štore — 21 (tekma manj). 3. Brežice — 19, 4. Senovo — 18,5, Vojnik — 17, 6. Ljubno — 11, 7. Olimp — 12, 8. Šoštanj — 9. 9. Boč — 8 in 10. Polzela — 5 točk. Mladinska liga — Štore : Celje— Kladivar 2:4, Olimp : Dravinja — I. P. 2:3 pionirska liga — štore : Žalec { — 0:1, Vojnik : Olimp — 1:4, Celje—Kladivar B : Celje—Kladivar A — 2:6. V mladinski in pionirski ligi je v vodstvu Celje—Kladivar. K. JUG . Pušča Olimp : Polzela — . Petišovci 10:0, Senovo : Boč — 10:0, Ljubno f Bogojina : Papimičar — 4:2, Šoštanj ; Voj- Tišink nik — 1:0 in Brežice : štore — 0:1. Tekma Brežice : štore je bila zaradi pretepa sodnika prekinjena v 74. minuti. Vrstni red ekip: 1. Papimičar 22, Pomurska nogometna liga V 24. kolu pomurske nogometne lige preseneča zmaga Vrelca iz Moravec nad Brazdo v Dobrovniku ter neodločen rezultat Bogojine z Veržejem. Ostali izidi so bili več ali manj pričakovani. Rezultati: Bogojina : Veržej 3:3, Petišovci : Mura B 3:0, Dokležovje : Puconci 5:2, Turnišče : Grad 8:0, Tišina : Pušča 3:0, Beltinci : Radgona 3:0 in Brazda : Vrelec 1:3. Rakičan je bil prost. LESTVICA Dokležovje 22 16 4 2 83:34 36 Rakičan 20 13 5 2 70:32 31 Beltinci 21 14 3 4 66:30 31 Veržej Turnišče Vrelec Brazda Puconci Radgona Grad Izven konkurence: Mura B 22 16 2 83:34 70:32 66:30 74:36 66-40 49:46 40:48 41:60 84:55 55:49 39:77 35:70 35:63 49:96 IVER DNEVA Peter Šubic: »Judo« Slovenski športniki nimajo na voljo mnogo domače strokovne literature, zato so tembolj veseli, kadar izide dobra strokovna knjiga. Judoiste je te dni razveselil znani judoist in trener ljubljanske Olimpije Peter Šubic, ki je v okviru zbirke »Mala športna knjižica« šolskega centra za telesno vzgojo v ljubljani izdal knjigo pod naslovom »Judo«. Avtor je v predgovoru te knjige, ki je prva te vrste pri nas, zapisal, da želi z njo pomagati svojim športnim prijateljem. Avtor je glavni del knjige posvetil metodiki in teoriji treniranja, v poglavju o tehniki pa je opisal le omejeno število tehnik, predvsem izrazito šolske in borilne mete. Ker je knjiga, ki je tudi pestro ilustrirana, zares dober pripomoček, bodo judoisti prav gotovo radi segli po njej. UTRINKI 103:49 34 F. M. CASLAVSKA V HOLL Y W OOD ? Znamenita češkoslovaška telovadka Vera Caslavska, ki zdaj pričakuje otroka in piše knjigo o svoji športni karieri, je dobila ponudbo, da bi po porodu posnela film v Holly woodu. PRENOSI IZ MEHIKE — Evro. vizija in mehiška televizijska mreža Telesistema Mexicano sta sporočili hkrati, da sta se uspešno pogajali v zvezi s televizijskimi repor. tažami s svetovnega nogometnega prvenstva 1970 v Mehiki. Evrovizi-ja bo prenos dobila prek satelita. Z ZASTAVO V ROKAH — Eden izmed nizozemskih ljubiteljev nogometa je med finalno tekmo za pokal šampionov med Ajaxom in Milanom v Madridu umrl za srčno kapjo. 66-letnega Antoniusa Cro-nelisa van den Muyserberga je obšla slabost, ko je Prati dosegel drugi gol. Zena je takoj poklicala pomoč, toda nesrečnik je izdihnil na nosilih. V roki je še držal zastavo Ajaxa . . . !zživljenja najboljših šolskih športnih društev Vsa igrišča so zgradili sami Lepi tekmovalni dosežki ŠŠD »Mladi kovinar« pri ŠC TAM MARIBOR — šolsko Športno društvo »Mladi kovinar« pri šolskem centru TAM v Mariboru je bilo ustanovljeno šele lani (9. decembra), ko je bilo prvo republiško tekmovanje ŠŠD na šolah II. stopnje, ki ga je razpisala ZMS, že sredi razmaha. Ze poprej pa je mladina tega centra pod vodstvom prizadevnih mentorjev, profesorjev telesne vzgoje Zlatka Kaiserja in Franca Sinlča razvila pestro športno dejavnost. »V prvem polletju tega koristnega tekmovanja smo si predvsem zgradili igrišča. Sedaj imamo lepo betonsko igrišče za rokomet in košarko. Predračun gradbenega podjetja je bil kar 40.000 din; za našo blagajno je bilo to preveč. Igrišči smo zgradili za 10.000 din; denar smo morali odšteti pravzaprav samo za material, več ko 3.000 delovnih ur pa smo opravili s prostovolj- nim delom. Sredi gozda, kjer imamo tudi igrišče za odbojko, ob šoli, gradimo tudi nogometno igrišče normalnih dimenzij,« je dejal Franc Sinic. Vseh učenk in učencev Je na šoli približno 900, v ŠŠD pa jih je vključenih 498. Odbor, ki ga vodi predsednik, dijak II. letnika Josip Kefelja, si je sprva prizadeval, da je društvo utrdil po organizacijski plati, v prihodnje Pa bo težil, da bo za delo v društvu pridobil še učence, ki še niso vključeni v ŠŠD. Na medrazrednih tekmovanjih — najbolj priljubljene zvrsti so nogomet, namizni tenis, odbojka, košarka, atletika, rokomet, streljanje, smučanje, šah itd. — ne smejo nastopiti učenci, ki imajo eno negativno oceno ali več. Slabši učenci so se zato potrudili, da so čimprej popravili negativne ocene. Lepe vzgojne re- »LETEČA SEJA« Funkcionarji ŠŠD »Mladi kovinar« Cmrlec, Bačelič, mentor Sinič, Popovič, mentor Kaiser in Pšeničnik. * Foto: tibeleis zultate so v ŠC TAM dosegli tudi na področju fair-playa: na vseh internih in drugih tekmah je bil izključen samo 1 igralec! Mladi kovinarji so precej tekmovali: med najuspešnejša tek- movanja lahko uvrstimo medraz-redno prvenstvo v nogometu, na katerem je v 42 ekipah nastopilo 420 igralcev; vseh tekem je bilo 45, sodili pa so jih sodniki III. kategorije iz vrst ŠŠD (16), ki so poprej opravili tečaj in izpit pod strokovnim okriljem NPZ. »Profesorski zbor tesno sodeluje s ŠŠD. Tekmovanja mladih so profesorje celo tako navdušila, da se tudi sami kdaj pa kdaj pomerijo na igrišču, denimo teoretiki proti praktikom,« je dejal mentor ŠŠD Zlatko Kaiser. »Mladina pa je dosegla tudi lepe rezultate na kvalitetnih tekmovanjih. Na prvenstvu Maribora za poklicne šole so ekipe »Mladega kovinarja« zmagale v nogometu, košarki in odbojki, rokometaši pa so bili tretji. V Mariborski namiznoteniški mladinski ligi je »Mladi kovinar« z dvema ekipama na 4. in 5. mestu. Mladinci so v strelski ligi zasedli III. mesto, mladinke pa so bile prve v svoji skupini. Na tekmovanjih, ki smo jih priredili za dan mladosti, so zmagale vse naše ekipe. Društvene vrsto so že tako izpolnile znanje, da nam že primanjkuje ustrezne konkurence; pogrešamo srednješolske prireditve.« ŠŠD »Mladi kovinar« si zelo želi, da bi čimprej dobilo rekreacijski ceter, za katerega je UO TAM že prispeval 30.000 din. »Pozimi lahko gojimo samo smučanje, streljanje, šah in namizni tenis, ker nimamo telovadnice, vroče pa si želimo tudi bazen,« je dejal vodja košarkarske sekcije, učenec Novica Popovič. Po vseh lepih uspehih se je ŠsM »Mladi kovinar« ŠC TAM uveljavilo v svojem kraju. Po delu in uspehih med prvimi ŠŠD Enotnost na gimnaziji v Murski Soboti aktivno vse leto MURSKA SOBOTA — člani in članice šolskega športnega društva »Enotnost« na gimnaziji v Murski Soboti so se oklenili gesla »Združevati umetnost, delo, znanost in šport«. Po tem vodilu so se ravnali vsa leta, odkar so se združili; to je bilo že leta 1953 in po pravici lahko zapišemo, da so med najstarejšimi šolskimi športnimi društvi sploh, če ne sploh prvo. Med prvimi — in spet velja: če ne prav prvi — so soboški gimnazijci in gimnazijke tudi po pestri, zares raznovrstni dejavosti in uspehih sploh, ki so teso povezani z imenom neumornega mentorja tega kolektiva, to je profesorjem telesne vzgoje Evgenom Titanom. Načelo, da morajo biti dobri športniki tudi dobri dijaki, se je na soboški gimnaziji uveljavilo v praksi. Mnogi se uspešno udejstvujejo tudi na likovnem, literarnem in znanst veno-raziskoval nem področju. Mladih k delu ni treba priganjati, sami se dogovorijo za razveseljive akcije in jih potem tudi sami izpeljejo do konca. Samoupravljanje v športu — in delitev dela sploh — se je v ŠŠD Enotnost v Murski Soboti uveljavilo bolj kot v marsikaterem drugem športnem kolektivu. To je temeljita šola mladih za poznejše življenje. »Pri svojem udejstvovanju v športu pa iščemo tudi kvaliteto, čeprav smo predvsem pristaši množičnosti,« zagotavlja prof. Titan, ki ga vzgojni uspehi zmeraj znova spodbujajo k novim, še lepšim načrtom. V SSD Enotnost so včlanjeni vsi dijaki in dijaki- nje soboške gimnazije (370) pa tudi profesorji, bivši dijaki in oelo starši . . . Društvo je svojo dejavnost razmahnilo v 14 sekci-jah, ki imajo svoje načelnike, predsednik društva pa je dijak Zvonko Horvat. Športno dejav-nost organizirajo zvečine dijaki in dijakinje, ki so oproščeni telesne vzgoje! Začetek so bili šport-ni dnevi. Atletiki posvečajo naj-veSjo pozornost; srednješolsko atletsko prvenstvo Pomurja so na (*rlmer. v glavnem z opro- ščenimi dijaki, za katere pa so su^r razpisali tudi posebna, manj zahtevna tekmovanja, n. pr. me-k<* ir 13 položajev, streljanje sedemmetrovk, po- b£y« iŠlW- ™iMie P® “ člani SSD ““****tseiveda ogrevajo tudi za košarko, trt ovadbo, odbojko, na-streljanje, Sah, badminton hokej na travi, plavanje smuSfnje, Planinstvo itd pS!®.' mezrriM tekmujejo v trobrviiT rekorde^ ta najboljših, iz-Kt - V košar- vsa^T^ki^L U g* B ta c. prišteti^pa “e raftanje na koš. Večje množičnosti sd skorai ni m°8Qče zamisliti; zato tudi ne oš! Ptauie-dd?2iri0 f™**!’0 skrbno za-nimajo samo knjiži- ce £a športno značko in knjižice za telesno vzgojo, ki spremlja njihov razvoj, marveč izdajajo tudi številne biltene, ki so tako skrbno urejeni, da bi se z' njimi lahko ponašalo marsikatero športno društvo. ŠŠD »Enotnost« je za svoje uspehe v letu 1968 dobilo Bloudkovo plaketo in zlato plaketo ObZTK Murska Sobota. MENTOR — Prof. Evgen Titan z mladimi sodniki. Foto: Z. Gerenčer DELO stran 9 KAJ JE REKEL BRAT MIKLAVŽ GORBIČ - IZTOK ŠUŠTERŠIČ HELEN EEILLV Stopnišče 4 27. nadaljevanje__________ »Ha!« je zmagoslavno vzkliknil Dwyer. »Zato, ker je prebrisana. Zato, ker je ve- Nato je jeznoriti okrožni tožilec oddirjal a svojim spremstvom in Škot se je na Mnum pogovoril s Gabrielle. Toda škoda je bila že povzročena. Dwyerjevi udarci s kladivom so dosegli svoj učinek. Ni več ^ai.pMitt policajem. McKee je poskušal, a brez uspeha. »Ali mislite, gospodična Conant, da je yiWi v San Franciscu in mostom čez reko Mackir.ac (1158 m» v Michiganu. NEW YORK — Na težavno pot skoz: Mato Grosso je bil odšel newyorški ornitolog dr. Wood. da bi tam napravil magnetofonske posnetke ptičev zelo redke vrste. Ni imel sreče. Ko se je vračal, mu je povedal poklicni kolega. s katerim sta se srečala po naključju, da sta dva ptiča tiste vrste v newyorškem živalskem vrtu. i KOBENHAVN — Na tisoče otrok in staršev z obeh ■ strani danske meje se je oddahnilo: Legoland se je po dolgih mesecih zbudil iz zimskega spanja in odprl ! vrata. Pravzaprav ni bilo zimsko spanje, kajti v i mrzlem letnem času se je otroški raj razširil, ljudje j so izpopolnili razne naprave v njem. Ze takoj prve dni 'j so se spet začele zgrinjati množice, šolski razredi in otroci v spremstvu mamic množično prihajajo na 1 ogled naselja pritlikavcev. Legoland je pri Billundu. kraju med danskima mestoma Vejle in Esbjerg. Od njega živi malone vse prebivalstvo Billunda. ki je bil med dvema rodovoma znan kveč-i jemu kot poštna postaja za ' zamenjavo konj. Zdaj živi ‘am 2500 '.rudi. izmed katerih | jih osemsto dela v bližnji i tovarni. Raziskava je poka-, zala. da se 60 odstotkov za-| hodnoevropskih otrok do 15 let najraje igra z billundski-mi kockami in da do 30 milijonov otrok po vsem svetu sestavlja iz billundskih proizvodov hiše. stolpe, mostove, železnice, letala, avtomobilčke. mline na veter in še vrsto drugih reči. Neke vrste duhovno središče vseh teh otrok — seveda pa nimajo samo otroci veselja s k-jckami — je lani ustanovljeni Legoland pri Življenje v vesolju Mnenje Jastrovva na podlagi slik z Lune LONDON — Kakor je izjavil ameriški znanstvenik dr. Robert Jastrow, so temeljiti pregledi najnovejših posnetkov Luninega površja raziskovalce okrepili v prepričanju, da obstaja življenje tudi na drugih planetih našega osončja. Dr. Jastrow je predstojnik Go-dardovega inštituta za vesoljske raziskave s sedežem v Netv Yorku. Na tiskovni konferenc: v Undonj je dr. Jastroiv izjavil. da kažejo slike, posnete med pripravami na pristanek človeka na Lun: — to naj bi julija opravila dva izmed treh članov posadke v vesoljski ladji »Apollo 11« — da so n-i Luni pojavi, ki spominjajo na »izsušene rečne struge, spričo česar so mnog: znanstveniki še bolj prepričani, da Zemlja ni edini planet z življenjem v našem osončju«. V pogovoru s sodelavcem londonskega »Timesa« je ameriški znanstvenik dejal, da bo šele na podlagi vzorcev skalovja m drugih snovi mogoče točneje ugotoviti starost zemeljskega naravnega satelita. »Ce se pokaže, da je katera koli plast skalovja stara nad 4.5 milijarde let.«" je rekel Jastroiv. »bomo imeli dragocen podatek o prejšnjih obdobjih planetov v našem osončju. Znanstveniki bodo lahko sklepali o razmerah. kakršne so bile na Zemlji. ko se je razvilo prvo življenje. Luna nam edina daje priložnost, da proučimo. kakšen je bil naš planet. še preden je življenje nastalo na njegovem površju.« Dr. Jastrow je član skupine ameriških znanstvenikov, ki so prevzeti nalogo, da bodo pregledali vzorce skalov- ja in drugih snovi, k: jih bo prinesla posadka vesoljske ladje »Apollo 11« Billundu. Na površini 40.000 kvadratnih metrov je zraslo v letu dni iz šestih milijonov kock in drugih delov okoli 600 majhnih stavb, tako različnih, kakor so bile v srednjeveškem danskem mestu. Zraven njih je v naselju prihodnosti »Futura« trideset, poslopij, ki sodijo zdaj še v svet domišljije, ob koncu stoletja pa bodo sestavni del podobe modemih mest. Pred majhnim pristaniščem plovejo ladje, v bližini je značilna danska vas z vsem. kar sodi zraven: s kovačnico in z vaškim vodnjakom, z mlekarno in železniško postajo. Legolandsko naselje zavzema površino 3000 kvadratnih metrov, stoji pa v lepem parku, kjer ne manjka je-zerc. gozdičkov in cvetličnih gred. . Majhne st.i vbe im.ijo 30.000 okenc, mnoga izmed njih so zvečer osvetljena z drobnimi žarnicami. Tista, ki jim je vse to premalo, imajo še druge možnosti za razvedrilo. Majhne deklice pridejo na svoj račun. Zanje pa za mamice in očete so organizatorji Legolanda uredili zbirko nad tristo punčk v izvirnih nošah ter s stanovanjsko opremo iz obdobja od 16. do 19. stoletja. Po svetu bi težko našli kaj podobnega. v indijansko vas, kjer si otroci sami pečejo klobase na žaru in posedajo ob tabornem ognju, preden se odpravijo v lutkovno gledališče. Seveda so tudi parkirni prostori (za 2000 avtomobilov) in restavracija, v kateri se gostje krepčajo s specialitetami danske kuhinje. Obiskovalcev ne manjka, v šestih mesecih lanskega leta jih je prišlo nad 600.000, in sicer ne le domačih in iz sosednjih dežel, temveč tudi iz Švice in Italije pa celo iz Amerike in z Japonskega. Otroški raj Legoland se je uveljavil hitreje, kot so pričakovali organizatorji zamisli. O vzroku nezavesti Medicinski strokovnjaki so ugotovili, zakaj se noseče ženske včasih onesvestijo, če ležejo na hrbet. V takem primeru pritiska razvijajoči se otrok s svojo težo na spodnjo do vodnico in na trebušno arterijo. Prekinjen je tok krvi iz nog k srcu, hkrati pa je delno ali povsem onemogočena preskrba nog s svežo krvjo. Kakor je ugotovil ginekolog dr. Bieniartz iz neke chicaške bolnišnice. Kdor ne hodi rad peš po 1 lahko pride do nezavesti, miniaturnem naselju, se lahko pelje z eno izmed obeh majhnih železnic, na primer vendar se stanje popravi, brž ko bodoča mamica leže na bok. MESTO PRIHODNOSTI — Velikemu drevesu iz jekla in betona podobni stanovanjski stolp bo čez nekaj let udobno bivališče do 4000 ljudi. Nenavadna stavba v Stuttgartu naj bi prispevala k ohranitvi čistega zraka v mestu. Ce bi na pobočjih gradili takšne stolpe, bi se pod njimi ohranili gozdovi, iz katerih bi j prihajal sveži zrak vse do mestnega središča. Križanka 1 2 3 4 5 I | s 7 • 9 K ■ 12 13 ■PL 15 is | 17 m 11 ■ ” 20 21 1 n ■ 125 2S ■ 21 n r I3” 1 1 h VODORAVNO: 1. žensk« ime. E. reka v severozahodni SZ. pritok IImenske*a jeezra, 10. okrogla naselbina Kafrov v Južni Afriki. 11. ogljikova spojina, 13. osebno dvigalo. 14. otirača, 13. koralni otok v tihomorskem otočju Tuamotu, 10. ime bivšega norveškega premier« Cerhardsena, I«. popularna ameriška filmska igralka in pevka (Doris). 18. pasma lovskega psa, 19. otok v srednjem Jadranu, 22. televizijski zaslon. 24. otroška zabava, 25. priletna gospa, 21. utežna enota, 28. nakodrano sukno, 29. manjša stoječa voda, 39. sodobni slovenski skladatelj (tJroft), 31. prvi sekretar CK madžarske socialistične delavske part je (Janos). NAVPIČNO: 1. fond, 2. ime ruske atletinje Press, 3. največja pariška veleblagovnica. 4. sanitetna potrebščina, 5. kemični znak za aluminij, 0. moabitski kralj, čigar spomenik Je najstarejšl dokument stare hebrejske pisave, 1. pristaniško mesto na severni obali otoka Hvara, 8. navihanec, prekanjenec, 9. krilo rimske legije, II. tuje žensko ime (roman francoskega pisatelja Aneta), 12. svetla kovina. 14. prejšnje ime črnogorskega mesta Ivangrada. 18. zlitina zv zvonove. 20. tatinska ptica. 21. pastirska staja po planinah, 23. glasen vzklik, 24. šivanka. 23. potemnitev nebesnega telesa, 28. orel v germanski mitologiji, 29. kratica slovenske knjttne zaloftbe. RKsITKV PREJŠNJE KRIŽAN KK VODORAVNO: 1. hosta. 8. škrat. II. Modrej. 12. koala. 13. Aland, 14. Tajsko. 15. alka. 1«. sonata. 17. sy. 18. smrt, 19. 10, 21. Magner, 24. smod. 28. Sotlar. 27. Atair. 28. porok, 2». Standa, 38. Adige, 51. Nenni. Slepi potnik se je vrnil Mama ga je pohvalila RIO DE JANEIRO — Trinajstletni brazilski čistilec čevljev Mario de Lima Ina-cio, ki se je bil kot slepi potnik vrihotapil na italijansko potniško ladjo »Enrico«, je takile potožil po vrnitvi z evropskega potovanj« v Rio de Janeiro: »V Braziliji ravnajo s slepilni potniki kakor s princi, v Evropi pa ne smeš niti na sprehod po mestu.« Mario je bil črtal o sprejemu dveh fantov, ki sta se pripeljala iz Evrope in so ju v Riu de Janeiru res lepo pozdravili. Takrat se je odločil, da bo tudi on potoval, in sicer "krivaj in seve v nasprotno smer kakor tista fanta. Vtihotapil se je na ladjo »Enrico«, odkrili so ga šest ur potem, ko je potniška velikanka zapustila brazilsko pristamšče. Na krovu je ostal 26 dni. Kadar je ladja pristala nijkakem evropskem pr: sta,niši.t.. so ga zaprli v kabino. *r pa je bil ljubljenec posadke. Sodeloval je pri igri s kartami, kepal se je v plavalnem bazenu, se učil italijanščine in gledal krmarja pri delu. Vsaj finančno se mu je izlet izplačal. Fant se je vrnil v domovmo z 230 cru-zeiri (okoli 650 dinarjev). Bil je »bogat mož«, zakaj toliko denarja v tem času nikakor ne bi zaslužil 9 čiščenjem čevljev. Dali so mu ga ootrrki. Ko je mati. ki je prihitela v pristanišče, .izvedela za s;novo »bogastvo«, ie vzkliknila: »Imen'tei fant. vso druž'no podpira!« Spor za srce Razprave med Angleži LONDON — V Veliki Britaniji so se razvnele razprave o presajanju srca, potem ko je prišlo v javnost, da je srce darovalke pri zadnji operaciji te vrste še utripalo in da so ga »odstavili«, ko so se odločili za presaditev. To je bila tretja presaditev srca v Veliki Britaniji. Charles Hendrick je dobil srce medicinske sestre, ki se je ponesrečila z mopedom. * Po ugotovitvah zdravnikov so bile njene poškodbe po glavi tako hude, da ni bilo upanja na rešitev, zato so z aparati ohranjali utrip njenega srca. Zaradi brezupnega stanja so opustili umetno oživljanje, srce s pljuči je nehalo delovati dve minuti po odklopu aparature. Presadi-"tev srca so izvedli ob pristanku pokojničinih sorodnikov. Profesor Roy Caine z univerze Cambridge, eden najbolj znanih britanskih kirurgov, je dodatno podžgal razpravo. Po njegovem mnenju bi morali doteri zdravniki načelno pooblastilo, da bi smeli vsakega pokojnika uporabiti kot darovalca organov. torej ne da bi jim bilo treba svojce vpraševati za pristanek. Kirurg Caine pravi. da je zadevni pomenek s svojci, ki so že tako potrti. samo dodatna in nepotrebna obremenitev tako nfh kakor zdravstvene službe. Kostni porcelan 2e dvesto let iadeluje porcelan leningrajska tovarna Lomonosova. Običajnim surovinam se zadnje čase pridružuje tako imenovani kostni pepel, ki daje porcelanastim izdelkom prozornost in bleščeč 1 belino. Letos se bo začela serijska proizvodnja kostnega porcelana. stvo zadeve. Dokler ne bomo odkrili, zakaj je hotel Mark Middleton imeti gotovino za svoje vrednostne papirje, zakaj jih je prodal, da bi dobil gotovino, ne bomo prišli naprej. Ali ste vedeli,« ga je vprašal McKee, »da je nekdo skuša! umoriti Gabrielle Conant ta teden? Poskušal jo je poriniti pod vlak podzemne železnice.« Opisal mu je dogodek, ki ga je videl Todhunter. Dwyer se je. namrdnil. »Tod-hunter je samo mislil, da jo je nekod porinil. Bil je precej oddaljen in se mu je samo dozdevalo. Z ničimer ne more tega podkrepiti. Prav z ničimer.« McKee ni vztrajal. »Morda ne. Kaj se je zgodilo tukaj? Kako ste odkrili bankovce?« je vrnila s hišne zabave pri Amoryjevih. Spričo tistega, kar se je pozneje zgodilo, je začel obisk pri Jordonsu dobivati nove, odtenke. Vzorec je bil star in dobro znan. Ni bilo v načrtu, da bi Gabrielle srečala neznanega gospoda X, s katerim naj hi se sestala. Pač pa bi srečala znanca, prijatelja. Kakšno presenečenje! »Kaj delaš tukaj, Gabrielle? Ali so tudi tebe poklicali po tlefonu?« Nato odhod na ulico. Potem razburjeno: »Brž — tvoj okrogli mož. Pravkar jo je pobrisal v avtomobilu. Sledila mu bova. Avto imam tukaj.« V avtomobilu, v katerega hi Gabrielle Conant nič hudega sluteč stopila, hi dobila tak udarec po glavi, da bi je zmanjkalo, ne da bi vedela, kaj se dogaja. Po tem »Na žici od svetilke v dnevni, sobi je pri- udarcu se ne bi najbrž nikoli več zbudila, šlo do kratkega stika. Začelo je goreti. Nekaj je prekrižalo ta načrt, morda kaka I Eden izmed stanovalcev v spodnjem nadstropju je poklical gasilce. Tista svetilka tam se je prevrnila, veter jo je prevrnil, ker je bilo okno odprto. Podstavek od svetilke je votel in na dnu je odprtina. V njej so bili bankovci. Eden izmed mož s policijske postaje, ki je prvi prišel na kraj požara, je prepoznal številke na bankovcih. Povedali so mi, da so okrožnico s številkami razposlali včeraj popoldne. Brž ko so pie nujno obvestili, sem prišel. Potem se je pojavilo dekle.« McKee je počasi dejal: »Ce se je nekdo skušal — znebiti Gabrielle Conant, je podtaknil bankovce in namenoma povzročil požar, da bi se zgodilo natanko tako, kakor se je.« »Ce!« Dwyer je kar pihal od jeze. Toda vedel je, da je poražen. Ostal je še prav tako trdno prepričan, da je Gabrielle kriva. Toda iz McKeejevih besed in ugovorov je sklepal, da nima dovolj dokazov, da bi jo obtožil. »Toda zapomnite si,« je s težkim glasom dejal po petih minutah prepiranja, »če boste pustili to dekle na svobodi, boste doživeli še en umor.« »Tega, je tiho dejal McKee, »se bo- tretja oseba na prizorišču, ki je dekle ni opazilo... McKee je s pogledom "ošinil koledar na pisalni mizi in obvisel na datumu: dvanajsti november. Dvanajstega novembra je smrt dvakrat poskušala dohiteti Gabrielle Conant, prvič na peronu podzemne železnice in drugič na temni ulici na zahodni strani proti polnoči ... Zjutraj dvanajstega novembra se je John Muir, prijatelj Gabrielle Conant in Marka Middletona, vrnil iz Južne Amerike v New York. Med Middletonovo smrtjo in vrnitvijo Johna Muira ni nihče poskušal storiti nič žalega dekletu. Prav nihče. McKee se je nagnil naprej, pritisnil prst na brenčalo in ga ni domaknil. Ko je Gabrielle po inšpektorjevem odhodu ostala sama v stanovanju, je začela pospravljati po razdejani dnevni sohi. Ta napad je bil najhujši. Imela je občutek, da je umazana, nečista od prepira z javnim tožilcem. Smola, da je izvrtal tistih njenih sedem tisoč dolarjev, ki jih je dala Tonyju Van Nessu pred šestimi meseci. Ko mu jih ne bi dala, bi bil šel Tony v p jim.« zapor. Bila je žalostna in obupna zadeva. q Grajski strah zastonj Domislice lastnikov starih gradov v Veliki Britaniji GLASGOW — Mnogi domovi britanskega podeželskega plemstva bi počasi razpadli, če bi ne bilo vsako leto 18 milijonov radovednežev, ki želijo proti plačilu videti m vedeti, kako živijo ljudje, katerih predniki so kaj pomenili v zgodovini. V vseh grofijah po deželi od juga do hladnega škotskega severa vabijo lastniki obiskovalce, kajti vstopnino potrebujejo za nujna popravila v starih stavbah. Razlog denarne stiske lordov je med drugim davek na dediščino, ki utegne znašati tudi štiri petine vrednosti. Davka ni, če je bil lastnik tako velikodušen, da je razdelil svoje imetje dedičem že pet let pred smrtjo. Zares smolo je imel devonshirski vojvoda, čigar oče je umrl štiri mesece pred omenjenim rokom: davek na dediščino je znašal skoraj tri milijone funtov. Mnogi lastniki starih gradov skušajo z različnimi domislicami privabiti kar največ obiskovalcev, ki plačajo vstopnino. Vsi niso tako uspešni kakor trinajsti bed-fordski vojvoda, čigar grad si ogleda do 100.000 ljudi na leto. Njegov ded si je za razvedrilo omislil čredi bizonov in posebnih jelenov. Zdaj so te živali poglavitna privlačnost za obiskovalce velikega posestva, ki je postalo neke vrste zabaviščni park z otroškimi gugalnica-mi in s prodajalnimi spominkov, razen tega pa si lahko ljudje ogledajo bogato zbirko umetniških slik. V tej ali oni obliki so zamisel prevzeli številni drugi lastniki britanskih gradov. Po parku enega izmed gradov se lahko obiskovalci vozijo z avtomobili in skozi šipe opazujejo leve. Kdor nima denarja za take reči, si skuša pomagati drugače. Lord Chichester na primer pobira vstopnino pri vhodu v grad, nato pa pose-sej za ogled modelne železnice in muzeja kočij. Plačati mora, kdor bi se rad z najlepšo kočijo peljal po grajskih stezah, kdor bi si rad ogledal grajske sobane ali taboril v parku, ki meri petnajst hektarov. Tako se naberejo čedne vsotice, ki sčasoma zadoščajo za davek na dediščino. Druge rodbine sicer nimajo posebnih domislic, zato Pa ponujajo lep razgled in — grajske strahove. Le-ti so zastonj, ker nihče vnaprej ne ve, kdaj se bodo prikazali. škotski grad Dunvegan se ponaša s skrajno severno in z najbolj romantično lego na britanskem otočju, ima pa tudi dokaze o krvavi preteklosti. Zaradi vsega tega pride ne glede na vreme povprečno po štiristo obiskovalcev dnevno. Za obhod z vodnikom je treba odriniti precejšnjo vstopnino, vendar družina McCloed po potrebi v naglici pospravi za kosilo pogrnjeno mizo, da lahko prepusti grajsko jedilnico . obiskovalcem, ki čakajo pri vhodu. Warwick Castle je ena naj. večjih srednjeveških trdnjav v Veliki Britaniji, zato po ustnem izročilu tam straši že nekaj stoletij. Stavba razpada, na stenah s preperelimi svilenimi tapetami pa še vedno visijo med drugim tudi Rubensove in Rembrandtove slike. Mnogostranski sesalnik Na ameriškem trgu se že nekaj časa dobi sesalnik za prah, ki ga je mogoče uporabiti tudi kot fen za lase. Japonci pa so šli še korak dalje. Z najnovejšim sesalnikom, ki ga je dal patentno zaščititi neki tokijski inženir, je megoče razprševati barvo po stenah, kovinah idr. Človek vpliva na psa če se domača žival, zlasti pes, navzame nevsakdanjih navad, je tega v večini primerov kriv njegov gospodar, čigar vedenje in duševno stanje vplivata na psa. Tako pripovedujejo o škotskem ovčarju, ki je nenadoma začel vleči nego za seboj, potem ko si je bil njegov gospodar zlomil nogo in je šepal. Britanski izvedenci za psihologijo Živah priporočajo, naj ljudje, ki imajo psa, upoštevalo posnemovalni nagon živali. Za dobro voljo _ m *■". * — »Ali je res, da napravijo divji prašiči v gozdu največ Škode?« — »Zdaj menda verjamete, da gre res za okvaro!« ČETRTEK, 5. junija 1969 Gledališče DRAMA SNG Četrtek. 5. junija, ob 2U. uri — Heinrtch von Ktebt: PRINC HOMBURSKI. (Natalija — Ben-kova.) Abonma E in izven. Vstopnice so tudi v prodaj.. Petek. 6. junija, ob 15.30 — He:n-rich von Kieist: PRINC HOM-BURSKI, f Natalija — Ribičeva.) ; Abonma Popoldan-ki in izven. — Vstopnice so tudi v prodaji. Petek. 6. junija, ob 20. uri — i Heinr.ch von K’.ei«t: PRINC HOMBURSKI. INatalija - Ben-kova.) Abonma ZsJ in izven. Vstopnice so rudi v prodaji. Sobota. 7. junija, ob 20. uri — Tankred Dorst: ZENA PRED OB. ZIDJFM. — Jean Genet: SLUŽKINJI Uprizoritev Akademij« za gledališče. radio, film in televi- ; z*jo v Ljubljani, jod vodstvom izred. prof. Vide Juvanove. Vstopnice so v prodati — dijaki in študentje z dijaško knjižico oz. , indeksom, imajo 50 odstotkov . popusta. OPERA IN. BALET SNG Petek. 6. junija, ob 16. ur: — Foerster: GORENJSKI SLAVČEK. Zaključena predstava za Združeno podjetje Iskra. Kranj. Sobota. 7. junija, ob 20. uri — Švara: OCEAN. Abonma red P in izven. Zadnjikrat v sezoni. I Vstopnice so tudi v prodaji. Nedelja. 3. junija, ob 15. uri — Adam: GISELLE. Abonma red N in izven. Romantični balet v dveh dejanjih. Vstopnice vseh vrst so še na voljo. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža Četrtek. 5. junija ob 20. uri: A. Avckboum. POLOVIČNE RES-. NICE. — Abonma Četrtek A in izven. Vstopnice so v prodaji, ob 20. uri: G. Farquhar REKRUTI IN LJUBEZEN. IKomedija). Gostovanje v Kočevju. (Vstopnice so v prodaji). Petek. 6. junija ob 20. uri: G. Farquhar REKRUTI IN LJUBEZEN. (Komedija). Abonma Petek in izven. (Vstopnice so v prodaji). ob 20. uri: A. Avckboum POLO- I VICNE RESNICE, t Komedija). LUTKOVNO LJUBLJANA Ročne lutke. Realjeva e. M Četrtek. 5. junija ob 10. uri: H. Janusaeurska TIGRČEK PETEK. — Osnovna Sola Gorenja vas. m Pionirski P dom trt Vil kon rma ZKJ I Gostovanje v Kamniku. (Vstop- nice tudi v prodaji). ob 19.30: A. Miller CENA. Go- ; stovanje v Celja. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM Četrtek. 5. junija, ob 17. uri — Petrovič: VOZEL, veseloigra. Red G in izven. Petek. 6. junija, ob 20. uri — Jurčič — Pogorelc: .SOSEDOV SIN. ljudska igra. Gostovanje v Sevnici. Sobota. 7. junija, ob 20. url — Petrovič: VOZEL, veseloigra. Red Rezervacije po telefonu 312-860. S .n izven. ODDELEK ZA GLEDALIŠKO VZGOJO 5. 6.. ob 18. uri: OTROCI IGRAJO — nastopajo gojenci otroških dram-kih krožkov pod režijsko-pedagoškim vodstvom Drage Aha. Čič — v mali dvorani Pionirskega doma (zadnji vhod II. nadstropje). Mladinski center Tivoli Danes ples z ansamblom SINOVI v prostorih Mladinskega kluba STOP pri Hali Tivoli odpade, ker bo v njem ob jTibližno 21. uri JAM SESSION. Sodelovali bodo nastopajoči z JAZZ FESTIVALA 69 v Ljubljani. Mladina vabljena! — Vstopnina 4 NE*. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Maribor Četrtek. 5. junija ob 15. uri: Machiavelli: MANDRAGOLA — za avtomehansko in elektrogospodarsko šolo. ob 20. uri: Puccini: TOSCA — za red Beli SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Četrtek, 5. junija, ob 10.45: Shakespeare: VESELE WINDSCR- CANKE. Zaključena predstava za šolski center Borisa Kidriča — Celje. Koncert NA VEČERU KOMORNIH DEL ZEQIRJA BALLATE. absolventa podiplomskega študija Akademije za glasbo bodo danes ob 20.15 v Križankah nastopili: Tatjana Bučar — klavir, Olga Jež — sopran, Boris Čampa — flavta. Ljubljanski pihalni trio in avtor Zeqirja Ballata — klavir. Vstopnine ni. Vljudno vabljeni. POMAGAJ Sl SAM •n UNIOR Tl BO POMAGAL RTV Ljubljana M1IRKI) /.A ČETRTEK 4.30—8 m) Dobro jutro! ZM Operna matineja: 8.55 Radijska i šola za višjo stopnjo (ponovitev*; ' 9.25 Iz zakladnice resne gla- oe 10.15 ! do 12.00 Pri vas doma — vmes ob ll.0O-ll.2o Poročila — Turistični napotki za ruje go~?e: 12.10 Ivan Zajc: dva odlomka iz .»pere »Niku- 1 la Šubic Znnski«: 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Miiatg Jarbec: Fo- ( liarao gnojenje v sadovnjakih: 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru: 13.15 Obvestila in zabavna giasba; 13.30 Pr.pornčajo vam. . 14.05 »Mladina poje«; 14.25 Oferetne melodije; 14.45 »Mehurčki«; 14.55 Kreditne banke m hranilnice — Slovenije; 15.20 Gla-- I i»eni intermezzo: 15.40 Majhen reci- : tal violinista Tomaža Lorenza; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Četrtkov simfonični koncert; 18.00 Poročila — Aktualnosti doma in j po svetu: 18.15 Iz na*ih »-rudiov; f 18.45 Kultura: gloiru-: 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila: 19.15 Minute s pevcem Stanetom Manci- j tujem: 19.25 Pet minut za EP; 19.30 ; Večerni radijski dnevnik; 20.00 Ce- i trikov večer domačih pesmi in na- j pevov; 21.00 Večer s slovenskim ; pisateljem Andrejem Hiengom; : 21.45 Glasbeni nokturno: 22.15 Ko- : murno-glasbeni večer pri skladate- : 1 ju Jakobu Ježu: 23.05 Literarni ; nokturno: 23.15 Lahko noč z jugo- i slovanskimi pevci zabavne glasbe; 24.00 Poročila in konec oddaje. TELEVIZIJA 9.35 TV V SOLI: Nastanek moderne družbe — Estetika filma — Likovni pouk — Drama. koncert, opera, ples — Književnost (Zagreb» 14.45 TV V SOLI — ponovitev (Zagreb ) 16.10 GIRO DITALIA (Trento — Marmolata) — posnetek (do 16.55) (Zagreb) 17.45 TIKTAK: Deček Jarbol (Ljub. Ijana) 13.00 ZAPOJTE Z NAMI: Felix Mendelssohn (Ljubljana) 18.15 PO SLOVENIJI (Ljubljana) 18 45 KRATKI FILMI PROIZVOD- NJE »ZAGREB FILM« (Ljub-Ijana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 A. Marodič: MOC REKLAME — oddaja iz cikla Mali oglasi (Ljubljana) 21.15 PRED VHI. GRAFIČNIM BIENALOM — oddaja iz cikla Kulturne diagonala (Ljubljana) 22.00 WOJECK — serijski film — (Ljubljana) 22.30 POROČILA (Ljubljana) 22.55 EVROPSKO PRVENSTVO V BOKSU — posnetek iz Bukarešte (Beograd) Drugi spored: 17.30 KRONIKA (ZagTeb) 17.45 TIKTAK (Ljubljana) 18.00 ZAPOJTE Z NAMI (Ljubljana) 18.15 NARODNA GLASBA (Zagreb) 18.45 FILMSKI OMNIBUS — (Beograd) 19.45 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 II. SPORED ITALIJANSKE TV Druge oddaje na kanalu 9: 16.55 POROČILA (Zagreb) 17.00 NARODNA OBRAMBA (Beograd) 20.30 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 20.35 AKTUALNI RAZGOVORI — (Beograd) STOP (Zagreb) 21.35 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 21.40 SERIJSKI FILM (Beograd) 22.30 INFORMATIVNI ODDAJI — (Zagreb) Jlelsad Kino »l-ORCIt 7.\ < FTRTI.K LETNI KINO KRIŽANKE: ob 20 311 »nslc-tlc iiim BANDA AL CAFONEA. Režija: Phil Kari-»on — imajo: Robert Stack, Barbara Nichola. Keenan Wyr.n V napeto kriminalko porezana itvljenKka zgodba kralja ehika-ikesa podzemlja Ata Caponea. -Predprodaja vstopnic uro pred prodajo. LETNI KINO DOM JL\. Miklošičeva cr*ta: ameriški oarrnt we-tem l:lm — »SEJN«. Glavne vloge: Aten Led. Začetek prrdvtave ob 20.30 Prodaja vstopnic od 19 30 dalje. KINOTEK \ — Miklošičeva c 28: ob 26.. 18. m 20. uri amer. barv. film SMESNI OBRAZ. Režita: Stanlev Donen. Glav. vi.: Audrtv Hepburn. Fred am»ire. Robert Fetninr. Sužv Parker. Prodaja vstoj n:c od 13.30 datje KINO INION: raški barv. CS {tim VOJNA IX MIR — n. del (1812). Letošnji ovčar »Sleherni kader tega pran* dioznepa filma izziva vizualno ob. Ctidovanje Film. o katerem bo* mo govorili Se dolga leta« f.Le Figaro«. Pariš). Režija: Sergej Bondarfuk. Igrajo: NataSo — Ljudmila Savel jeva. Kleno — Irt-na Skobcera. Bolkon-kega — A jačeslav Tihonov. Picrra Bezu. bova— S. Bonda n'uk- FN št. 21. Predstavi ob 16. in 19.30 Zaradi dolžine li ma cene zvišane Zaradi termin, omejitev bo ji. de’ S® "n sporedu. I. : NC lS*VA-raIXA IX MTW v KI' MaUneje ob 10. uri ne bo žara. dl šolske predstave! KINO KUMINA: angleška kora. DEKLE GEORGI z Lynn Redzrave v naslovni vlo. gt. Režija: S. Narisano. Igrata Se i James Mason in A lian Bates. I Predstave ob 15., 17.. 19. in 21. ! uri. KINO BUm. v premiera zahodno nem. barv. fil- , mi NA SVIDENJE NA SINJEM | MORJU. Režija: Hellmut Welss. | Igrajo: smučarski as Toni Sailer. Hannelore Kremmer. Ewa Aster. I Predstave ob 15.. 17., 19. in 21. j uri. KINO VIC; amer. barv. CS vestem film RE- , VOLVERAS Z RDEČE REKE (ponovitev na ž?ljo obiskovalcev). Režija: J. Thorpe. Igrajo: Glcnn Ford. A. Dickinson. C. Everett. FN št. 20. Predstave ob 16. 18.15 in 20.30. KINO slsK.\: premiera franc.-rom. barv, total-'■c-ope pust. filma SEDEM FANTOV IN ENO DEKLE. Režija: Bernard Borderie. Igrajo: Jean Marais. Sidney Chaplin, Marilu Tolo. Predstave ob 16.. 18.15 in 20.30. KINO SAVA: I. del ruskega barv. CS filma VOJNA IN MIR (1805). Letošnji Oscar! Predstavi ob 17. in 20. uri. Zaradi dolžine filma cene zvišane. Film bo na sporedu le se par dni. zato ne zamudite! LETNI KINO BEŽIGRAD: amer. barv. W kom. • mušica 1) RAJ PO HAVAJSKO. Režija: Michael Moore. V glavni vlogi — »kralj rock n rolla« Elvis Pre-slcy. Hrvatsko podnaslovi jen. — Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic v %-?*eh kinematografih od 14. ure dalje, v kinu SAV\ in BEŽIGRAD uro pred pričetkom. KINO TRIGLAV ob 16. 18 in 20. uri — ameriški barvni glasbeni zabavni cinema-scope film RAJ NA HAVAJSKI NAČIN. Režija: Michael Moore. Igra in poje Elvis Preš lev. Prodaja vstopnic od 15. ure' dalje. KINO VEVČE: ob 20. uri — ameriški barvni fantastični CS film FANTASTIČNO POTOVANJE. — Režija Richard Fleischer. Igrajo: Stephen Boyd, Raquel Welch in Edmond 0’Bri-en. angleški barv. CS film LIGEJIN GROB. ob 17. uri. Ameriški barv. film SAMA V TEMI. ob 20.15. KINO DOMŽALE: amer. CS film PLAČA ZA VRAGA. ob 18. in 20. uri. KINO RADOMLJE: fr.-it. barvni CS film FURIJA V BAIJI. ob 20 uri. KINO. MENGEŠ: angl.-nem. film SKRIVNOST RUMENIH NARCIS, ob 20. uri. KINO DUPLICA. KAMNIK: ameriški kriminalni film GOLA KONICA, ob 20. uri. KINO BLED: švedski barvni film — ljubavna drama LJUBEZEN ELVIRE MA-DIGAN. ob 18. in 20.30. KINO RADOVLJICA: ameriški barvni vestern film HONDA IN APACI. ob 18. uri; italijanski barvni zabavni film MADE IN ITALV, ob 20. uri. KINO SORA. Škofja Loka: ameriški barvni CS film: POTOVANJE V DVOJE, ob 20. uri. KINO CENTER. Kranj: amer. barv. CS komedija RUSI PRIHAJAJO. RUSI PRIHAJAJO. (vstopnina zvišana), ob 17. in 19.30. KINO STORŽIČ, Kranj: ital.-špan. barvni CS western film ADIO. TEKSAS, ob 17. KINO KRKA, Novo mesto: francoski film IN ŽENA JE USTVARILA LJUBEZEN. Ob 18. in 20. uri. KINO SVOBODA. Krško: nemški barvni CS film VELIKA KAČA. ob 19.30. KINO DELAVSKI DOM. Trbovlje: španski film LOS TARANTOS — ob 18. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: nemški barvni CS film LABIRINT »SMRTI, ob 17. in 20. uri. KINO SOČA, Nova Gorica: amer. barvni film SODOMA IN GOMORA, ob 18 in 20.30. KINO SVOBODA. Šempeter: franc. barv. film PREPOVEDANI VULKANI, ob 18.30 in 20.30 MARIBOR KINO UNION: ob 15.30 in 17.45 Italijanski barvni kinoskopski spektakel ROMUL IN REM. Zadnjič! Ob 20. uri: italijanski barvni kinoskopski westem ADIOS GRIN-GO (repriza). V glavnih vlogah: Giuliano Gemma, Evelyn Ste-wart. KINO PARTIZAN: ob 15.30 in 17.45 ameriška barvna kinoskopska vojna komedija TAJNA VOJNA HARRYJA FRIGGA. Ob 20. uri premiera jugoslovanskega barvnega vistlvision vojnega filma NE |0MENJATI VZROKA SMRTI, fhžiser: Jo- van Živanovic. Igrici: Bekim Fehmiu, Bata ŽivojMovid, Olivera Vudo, Oleg Vidbv, Pavle Vujisic, Branka Vukašinovic. KINO UDARNIK: ob 15.30 in 17.45 ameriška barvna kinoskopska grozljivka PROPAD HIŠE USHER. Zadnjič! Ob 20. uri premiera francoskega barvnega kinoskopskega pustolovskega filma ANGELIKA IN SULTAN — V. del. Režiser: Bernard Brodeire. Igralci: Michele Mercier. Robert Hossein, Jean-Claude Pascal. KINO POBREŽJE: ob 17. uri slovenski barvni vojni film SEDMINA. LETNI KINO ŠOLA: ob 20.15 ameriška barvna kinoskopska komedija SOS — ZAKONOLOM. KOMPAS — 20. 6. PO NAJLEPŠIH ALPSKIH PREDELIH. 11 tbli; — 21. 6. RIM — NEAPELJ — CA- PRI. 8 dni: — 28.6. ČRNO MORJE — CARI- GRAD. 10 dni; — 28. 6. ROMUNIJA — BOLGARI- JA. 10 dni; — 28.6. PO JUŽNI FRANCIJI. 12 dni; — 28. 6 LONDON — BRUNELLES. 8 dni: — 1.7. BASEL. V. GIMNAESTRA- DA. 8 dni: 1— 1.7. PARIZ, pnk Italije m Švice. 9 dni: — 3- 7. PARIZ, z vlakom. 8 dni; — 4.7. NEMČIJA, z ladjo po re- ki Ren. 7 dni: — 5.7. STOCKHOLM — OSLO. 13 dni: — 9. 7. DORTMUND. vrtnarska ražstava EUROFLOR. 6 dni; — 12.7. DOPUST NA AŽURNI OBALI. 8 dm: MTEEKEND IZLETI: — 7.6. VERONA — GARDA — BPvrncr — 14. 6. VISARJE — GOSPA SVE- TA — CELOVEC — 14.6. BENETKE — SAN MA- RINO — 21. S. GROSSCLOCKNER — CORTINA — 26. 6. DUNAJ — PRAGA — 4. 7. VERONA — VICENZA — PADOVA — BENETKE EVROPSKO PRVENSTVO FRIZERJEV V M AORI IH ! 12-dnevno potovanje 'kozi najlep-še predele Italije in Francije ter s 7-dnevntm bivanjem v Španiji. 9. septembra: INTERPLVS 69 LONDON 7-dnevno potovanje za obi-.it mednarodne razstave, kjer boste 'poznali najnovejše materiale, tehni- ko in uporabo plastičnih mas. v času od 18. do 27. junija. EVROPSKA RAZSTAVA STROJEV IN ORODJA PARIZ 7-dnevno potovanje z obiskom nega muzeja v Munehnu. OBIŠČITE KOMPAS GARNI HOTEL BLED. RESTAVRACIJO IN HOTEL NA LJUBELJU Z AVTOMATSKIM KEGLJIŠČEM. MOTEL V KRANJSKI GORI IN HOTEL KOMPAS. A. KATEGORIJE V DUBROVNIKU. O Toplo se zahvaljujem dr. Mušiču. dr. Kastelicu, dr. Čuku. dr. Sadarju in dr. Lamutu za uspešno opravljeno operacijo in zdravljenje. Lepa hvala za nego sestri , Lojzki in strežnemu osebju ginekološkega oddelka bolnišnice Tr-' bovlje ter vsem krvodajalcem. — Fani Lukančič. Trbovlje. 1181-0 Obvestila MATURANTJE VIII. a razreda VII. gimnazije v Ljubljani, letnik 1948-49. se zberemo v restavraciji hotela »Beflevue« v soboto, dne 7. junija 1969. ob 20. uri. Pridite zanesljivo, prolesorji vabljeni O Upokojenci šLškr! Podružnica Društva upokojencev šiška ima v soboto. 7. junija 1.1. ob 17. uri v dvorani Sercerjevega doma v Drenikovi ulici člansko konferenco. Obravnavani bodo predlogi za novi pokojninski sistem in stanovanjsko vprašanje upokojencev. — Vabljeni vsi upokojenci Šiške. — Odbor. 13235-0 OBVESTILO POTNIKOM! Obveščamo cenjene potnike, da zaradi zapore premeta na Hradec-kega cesti preusmerjamo progo XIII. Ljubljana—Sostro za nedoločen čas prek mostu v Fužinah. Preusmeritev bo potekala z Ambroževega trga po Zaloški cesti preko Fužin na Litijsko cesto. Zaradi nujnosti del prične veljati preusmeritev že s 5. junijem 1969 od 10. ure dalje. Vodstvo mestnega prometa 4987-0 »UTENSILIA« LJUBLJANA, Dolenjska ces.ta 83 proda rabljen AVTO KOMBI IMV letnik 1964, vozen KOTEL TRIKA za centralno kurjavo 80.000 kcal Prodaja bo na licitaciji dne 9. junija 1969 ob 12. uri v prostorih podjetja. 4976 Dežurne službe Nočna zdravniška dežurna služba je za nujne primere na domu od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan v naslednjih enotah: Bežigrad: Kržičeva ulica 10, telefon 310-533 Center: Miklošičeva cesta 24, telefon 313-063 Moste: Prvomajska ulica 5, telefon 314-527 šiška-šentvid: Derčeva ulica (za občinsko stavbo), telefon štev. 55-644. 55-221 Vič: Postojnska ulica 24, telefon 61-121 Služba stalne pripravljenosti je na območju Grosuplja. Ivančne Gorice, Medvod in Velikih Lašč. Nočna nedeljska in praznična dežurna zobna ambulanta je v »Nebotičniku« II. nadstropje, soba 5. LJUBLJANA Lekarna Miklošič. MARIBOR »Pri Gradu«. Partizanska c. 1. tovarna baterij ljubljana ZMAJ 1 trajnost, čistost, mod -'odlike ZLATE BATERIJE ZANIMIVA IN POCENI POTOVANJA V SOVJETSKO ZVEZO MOSKVA (8 dni) odhod 18. junija, cena 670 din KIJEV (6 dni) odhod 23. junija, cena 400 din : m m m m m ..BILJANA PERE IN NAGRAJUJE"! POTROŠNIKI DETERGENTA ,,BILJANA-! Z ENO IZMED NAGRAD VELIKE NAGRADNE MOŽNOST IMATE. DA BOSTE BREZPLAČNO NAGRAJENI IGRE »BILJANA PERE IN NAGRAJUJE«: PET VOZIL »ZASTAVA 750«, ŠTIRIDESET POTOVANJ NA RELACIJI ITALIJA-FRANCIJA-ŠPANIJA 400 PREDMETOV IZDELANIH IZ AKRILNEGA VLAKNA MALON, 200 PAROV ČEVLJEV - IZDELEK »GAZELE« IZ SKOPJA IN DRUGO. PRAVICO DO SODELOVANJA V NAGRADNI IGRI IMAJO .VSI DRŽAVLJANI SFRJ, KI BODO POSLALI 10 ?AR¥kKoVo°MSSL^EPPN^^SaS. ■.z2VNAAGRAADA.ON,JA'' ' SKT°" ŽREBANJE BO JAVNO 27. SEPTEMBRA 1969 V SKOPJU. IZIDI ŽREBANJA BODO OBJAVLJENI V DNEVNEM TISKU 6. X. 1969. ,’v! .v. |: :| iv! .*!*! .v! !;! !;! ;X\ !v!\ POTOVANJ V ITALIJO, FRANCIJO IN ŠPANIJO vozil ZASTAVA 750 ■«30 gg predmetov gg izdelanih iz igŠ akrilnega vlakna n ul (o n parov čevlje*' izdelek f-ke GAZELA SKOPJE IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO. LJUBLJANA, TOMŠIČEVA I - TELEFONI 23-522 DO 23-526 - OGLASNA SLU2BA LJUBLJANA, ŠUBIČEVA I, TELEFON 21-896 - ODDELEK 7a i mm - i UUBU,ANA - 2IRO rai SLU2B’ — telefon dežurnega urednika 20-646 Važno obvestilo kupcem superavtomatiinih strojev CASTOR-KONČAR I Cenjeni potrošniki! • .. ŽELIMO VAM SPOROČITI, DA SE ZGLASITE ODSLEJ DALJE GLEDE SERVISNIH DEL ZA SUPER AVTOMATIČNE PRALNE STROJE CASTOR - KONČAR PRI NAŠI STALNI SERVISNI SLUŽBI, KI JE ORGANIZIRANA SKUPAJ S TOVARNO »VLADO BAGAT« IZ ZADRA. ZA KATEROKOLI OKVARO NA SVOJEM STROJU SE OBRNITE NA NAJBLIŽJO SERVISNO POSLOVALNICO POPIS SERVISNIH POSLOVALNIC 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 1. Ljubljana - Gosposvetska 8, tel. 317*712 2. Maribor - Partizanska cesta 6, tel. 22-096 Celje - Čuprijska 19, tel. 28-97 Novo mesto - Prešernov trg 15 Koper - čevljarska 29 Zagreb - Trg Drage Iblera 2, tel. 412-091 Osijek - A. Cesarca 11 Bjelovar - M. Tita 12 Virovitica - M. Gupca 2 Slavonska Požega — S. Radiča 18 11. Slavonski Brod — Omladinska 23 12. Vinkovci - JNA 16 13. Rijeka - N. Revolucije 35, tel. 25-650 Rijeka - R. Končara 5 Karlovac - Gunduličeva 6. tel. 32*66 Sisak - Trg Slobode 4 Pula - Prvomajska 25 Zadar - Put plovanije bb., tel. 39-40 Šibenik - Višičeva 3 Split - Cirila i Metoda 2. tel. 23-33, 44-133 Sinj - Trg oslobodenja 2 21. Knin - M. Tita 59 22. Dubrovnik - Puca bb. Titograd - Trg Slobode 15 Nikšič — Njegoševa 1 Sarajevo - M. Tita, 56 tel. 39-485 Banja Luka - M. Bursača 1 Tuzla - M. Tita 68a, tel. 33-744 Zenica — Radičeva 22 Jajce - M. Tita 55 Doboj - M. Tita bb. 31. Travnik - M. Tita bb. 32. Prijedor - M. Tita 52 33. Mostar - M. Tita 85 34. Bosanski Šamac - M. Tita 36 35. Novi Sad, Dunavska 6, tel. 44-956 36. Zrenjanin - S. Mihalja 6 37. Subotica — 10 Oktobra 4 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. »Servis Bagat-Končar« »Servis Bagat-Končar« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonlca Bagat« »Servis Bagat-Končar« »Servis Bagat-Končar« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Servis Bagat-Končar« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« ■Servis Bagat-Končar« »Prodavaonica Bagat« »Servis Bagat-Končar« »Prodavaonica Bagat« ■Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« ■Servis Bagat-Končar« ■Prodavaonica Bagat« ■Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« ■Prodavaonica Bagat« ■Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Servis Bagat-Končar« »Prodavaonica Bagat« ■Prodavaonica Bagat« 38. Sombor — L. Košiča 3 39. Ruma - Željeznička 6 40. Kikinda - 7. juli 9 41. Vršac - Sterijina 41 42. Senta — N. Revolucije 1 43. Bačka Palanka - V. Masleše 3 44. Beograd - Balkanska 49, tel. 643-982 45. Niš - Pobjede 30, tel. 24-145 46. Kraljevo - Omladinska 3 47. Kruševac - Oktobarske revolucije 20 48. Kragujevac - M. Tita 5 49. Mladenovac — V. Putnika, 7 tel. 82-216 50. Novi Pazar - 28. novembra 121 51. Požarevac - M. Tita 61 52. Šabac — Jerkovičeva 19 53. Leskovac - 11.Oktobra 1 54. Paračin - M. Tita 70 55. Vranje - M. Tita 170 56. Kosovska Mitroviča - M. Tita bb. »D-2« 57. Zemun — Karadordev trg 1 58. Priština - N. Tesle 34 tel. 24-90 59. Svetozarevo - Skver NO 4 60. Za ječar - Trg oslobodenja 1 61. Valjevo - Ž. Jovanoviča 1/3 62. Aleksinac M. Tita 57 63. Prizren - M. Tita 53 64. Skopje - Bulevar JNA, 66 tel. 32-182 Skopje - Ive Lole Ribara 46 65. Bitola - M. Tita 103, tel. 22-986 66. Tetovo - Pindurova 41 67. Prilep — 13. Televski 33 68. Kumanovo - ll.Oktobar 32 69. Strumica - Kula Tržnica '70. Kavadarci - llindenska 46 71. Kočani - R. Končara 21 »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Servis Bagat-Končar« »Servis Bagat-Končar« »Servis Bagat-Končar« »Servis Bagat-Končar« »Servis Bagat-Končar« »Servis Bagat-Končar« »Servis Bagat-Končar« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Servis Bagat-Končar« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« »Prodavaonica Bagat« RADE KONČAR — Sektor gospodinjskih aparatov ZAGREB Iliča i TELEFON ŠTEV. 419-814, POZIVNI ZNAK ZAGREB JE 041. Delovna skupnost podjetja »Slikoplesk - termoplast« LJUBLJANA. Gornji trg 4 razglaša prosto delovno me.-to za nedoločen čas DELOVODJE za enoto Slikoplesk Pogoji: za delovno mesto delovodje se zahteva gradbena delovodska šola s prakso na tem ali podobnem delovnem mestu, ali kvalificiran delavec — so-oopleskar s prakso na delovnem mestu delovodje, ali podobnem delovnem mestu. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe v upravi podjetja »Slikoplesk - Termoplast«. Ljubljana. Gornji trg 4. Ponudba naj vsebuje kratek življenjepis, dokazila o šolski izobrazbi ter opis dosedanje zaposlitve. Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. 4943 LJUBLJANA. PREŠERNOVA CESTA 40 razglaša prosto delovno mesto < samostojnega referenta uvoza in zastopniških poslov visoka šolska izobrazba strojno-tebnične ali ekonomske smeri z najmanj triletno prakso, od tega enoletno prakso v zunanji trgovini. Prednost imajo prosilci s prakso v avtostroki; sposobnost komercialne uporabe v govoru in pisavi italijanskega in nemškega jezika. Poskusno delo 2 meseca. Stanovanje ni na razpolago. Interesenti naj pošljejo svoje por.-udbe s kratkim življenjepisom, podatki o dosedanjih zaposlitvah in dokazili o šolski izobrazbi do 20. junija 1969 splošnemu sektorju podjetja SLOVENIJA AVTO, Ljubljana. Prešernova cesta 40. 4969 METALNA TOVARNA ZA INVESTICIJSKO OPREMO IN IZVAJANJE INŽENIRINGA MARIBOR razpisuje za šolsko leto 1969-10 naslednja ŠTIPENDIJE za študij na takultetah: ZA STROJNIŠTVO 3. in 4. letnik tehnološka aaser 3. In 4. letnik energetska amer ZA GRADBENIŠTVO 3. in 4. letnik visoke gradnje ZA ELEKTROTEHNIKO 3. in 4. letnik jaki tok NA EKONOMSKI FAKULTETI 3. in 4. letnik splošna komerciala 3. in 4. letnik finančna smer Višina štipendije znaša za 3. letnik 450,00 din in 500,00 din sa 4. letnik ter dodatek k doseženemu uspehu. V podjetju je po končanem študiju obvezno pripravništvo, ki traja 1 leto. Po enem letu zaposlitve lahko dobi pripravnik stanovanje. Podjetje ima svoj projektivni biro tudi v Ljubljani in Ja dana motnost za zaposlitev v tem biroju. Prosilci naj k prošnji priložijo še naslednje dokumente: kratek življenjepis. potrdilo o opravljenih izpitih. potrdilo o premoženjskem stanju staršev. Prošnje naslovite 'na center za izobraževanje METALNA, najkasneje do 7. julija 1969. 4928 Natečajna komisija za izvajanje natečaja za vodilna delovna mesta Medicinskega centra Knin razpisuje: NATEČAJ za izpopolnitev delovnega mesta ŠEFA RENTGENSKEGA KABINETA Udeleženci natečaja morajo biti specialisti iz ustrezne panoge specialnosti, prijavi morajo zato priložiti potrjen prepis ustreznega, dokumenta. Rok za prijave Je 30 dni od dneva objave. Prijavo za sodelovanje na natečaju z navedenimi dokumenti o izpolnjevanju predpisanih pogojev pošljite v zaprti ovojnici na naslov: Medicinski centar Knin z oznako »za natečaj za izpopolnitev delovnega mesta šefa rentgenskega kabineta.« Prijave po navedenem roku in prijave brez ustreznih dokazil ne bodo upoštevali. O izidu natečaja bodo udeležence obvestili v 15 dneh od dneva izbire. — Osebni dohodek Je določen s splošnim aktom o razdelitvi osebnih dohodkov. Zagotovljeno je dvosobno komfortno stanovanje in takoj vseljivo. 4984 Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE GROSUPUE razpisuje prosto delovno mesto ravnatelja osnovne šole Grosuplje Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: da imajo visoko, višjo ali srednjo izobrazbo, 10-letno vzgojno izobraževalno prakso, organizacijske sposobnosti in da so družbeno aktivni Prednost imajo kandidati z visoko ali višjo izobrazbo pedagoške smeri. ki. bi bivali v kraju, kjer je na razpolago tudi stanovanje. Kandidata bomo sprejeli v službo s 1. septembrom 1969. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj katifti-didati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za volitve Ib imenovanja skupščine občine Grosuplje. 4926 Kadrovska komisija TOVARNE PLETENIN »ANGORA« LJUBLJANA, EMONSKA CESTA 2 i razglaša ŠTIRI prosta delovna mesta strojnih ključavničarjev POGOJI: kvalificiran strojni ključavničar a najmanj 2-letno prakso. Pismene prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in življenjepisom pošljite na naslov podjetja najkasneje do 19. S. 1969. Nastop službe po dogovoru. IIIIIIHIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllimillllllllllllllHIIIIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIIIIHimillllllMHI Komisija za delovna razmerja »KOVINARSKE« VRHNIKA razpisuje po določilih Pravilnika o delovnih razmerjih ter Statutu podjetja naslednja prosta delovna mesta: računovodje pogoj: ekonomska srednja šola z najmanj 7 leti prakse v komercialno-računovodski stroki vodje tehničnega sektorja pogoj: strojni tehnik z najmanj 8 leti prakse na delovnem mestu strojnega tehnika v gospodarskih organizacijah kovinske stroke več KV ključavničarjev z znanjem elektrovarjenja več KV avtokleparjev Prednost zaposlitve imajo kandidati z lastnini stanovanjem na Vrhniki. Poskusni rok 2 meseca za vsa razpisana prosta de lovna niesta. Osebni dohodek po pravilniku. Prijave pošljite v 15 dneh od dneva objave tega oglasa skupno z dokazili o strokovnosti na naslov: »KOVINARSKA« — Komisija za delovna razmerja VRHNIKA. 4908 IIIIMIIIIIIIIIIIII.. Komisija za razpis delovnih mest LEKARNE KAMNIK razpisuje sledeča prosta delovna mesta: 1. upravnika za DE Lekarne Litija 2. farmacevta za DE Lekarno Litija 3. farmacevta za DE Lekarno Domžale POGOJI: ■ * pod 1.: diplomiran farmaceut z opravljenim strokovnim izpitom in pet let delovne dobe pod 2. in 3.: farmaceutska fakulteta z opravljenim stažem. Ponudbe sprejema komisija do 15 dni po objavi. _________________________ - 4975 illlllllllilllllllll|l|||||||||||||l!l||||||||||!||||||||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||]||{||||||||||||||||j||||||||||||||||| RAZPIS ŠTIPENDIJ PODJETJE ELEKTRO CELJE POSLOVNA ENOTA CELJE CELJE. MARIBORSKA CESTA 2 razpisuje za šolsko leto 1969/70 štipendije: 1. za 7 učencev — štipendistov elektromonter.jev za jaki tok 2. za 2 dijaka tehniške srednje šole, oddelek za jaki tok Prošnje vložite najkasneje do 18. 6. 1969. Pod točko 1. so učenci-štipendisti, ki se šolajo za potrebe našega podjetja v Elektrogospodarskem šolskem centru v Mariboru. 4974 iHmiiHiiiiniimiiuiniiinniiiuiim)iiii[nifiinniiHiimmiHMiininiiniiiiiimiimiiii:iiiiiini!:iiiiHmiiiuniiiiiainuinHinumuiOHUuniiiiimHnmniUHiHmiiii!i TRGOVSKO GOSTINSKO PODJETJE »ŠKOCJAN« RAKEK v razpisuje za šolsko leto 1969/70 VEČ ŠTIPENDIJ za šolanje na naslednjih poklicnih šolah: 1. NA GOSTINSKI SOLI V LJUBLJANI ZA POKLIC NATAKAR IN GOSTINSKI TEHNIK za Hotel RAKOV ŠKOCJAN — v izgradnji: a) 20 štipendij za I. letnik šole za poklic natakar — v višini 180.— Ndin mesečno b) 20 štipendij za III. letnik šole za poklic natakar — v višini 350.— Ndin c) 3 štipendije za 1. letnik šole za poklic gostinski tehnik — v višini 450.— Ndin d) štipendijo za II. letnik šole za poklic gostinski tehnik — v višini 550.— Ndin 2. NA ŠOLI ZA BLAGOVNI PROMET V LJUBLJANI ZA POKLIC PRODAJALEC a) 4 štipendije za I. letnik šole za poklic prodajalec — v višini 120.— Ndin 3. NA ŽIVILSKI ŠOLI V MARIBORU ZA POKLIC PEK IN PEK-SLAŠCICAR a) 2 štipendiji za poklic pek in pek-slaščičar — v višini 150.— Ndin Za poklic pod 1. a) in b) pride v poštev 10 moških in 10 žensk ter za poklic pod 2. a) 2 moška in 2 ženski, za ostale poklice samo moški. Na razpis se za poklice: pod 1. a), 2. a) in 3. a) lahko prijavijo učenci, ki so končali osemletko z dobrim uspehom; pod 1. b> lahko prijavijo učenci gostinskih šol, ki so uspešno končalj šolanje za I. in II. letnik gostinske šole; Pod 1. e) lahko prijavijo gostinski delavci s poklicno šolo in najmanj 1-letno prakso v poklicu; pda L d) lahko prijavijo absolventi I. letnika šole sa poklic gostinski tehnik. Prošpje z opisom dosedanjega šolanja in priloženim zadnjim šolskim spričevalom sprejema splošni sektor delovne organizacije do 30. junija 1969. Kandidate bomo obvestili o Izidih razpisa do 30. ju-nija 1969.__________________________ 4951 Šolstvo STROKOVNA ŠOLA ZA NOTRANJE ZADEVE bo sprejea v šolskem letu 1969;1970 150 učenoer v odsek za miličnike — kadete. Pouk v šoli traja tri leta in daje srednjo izobrazbo. Sprejeti bodo moški do 17. leta starosti, ki so uspešno končali osemletko in so duševno ter telesno zdravi. Kandidati, ki uspešno konča još olo. so oproščeni služenja vojaškega roka. Podrobne informacije dobijo kandidati na vseh postajah ali oddelkih milice ali v strokovni šoli za notranje zadeve v Ljubljani, štev. telefona 51-337 ali 212-237. 4S5S-& PEDAGOŠKA AKADEMIJA V IJIBUANI Stari trg M razpisuje na podlagi 27. čl. zakona o visokem šolstvu redni in izredni vpis v 1. letnik študijskega leta 1969 70. Kandidati se lahko vpišejo na naslednje predmetne skupine: A. Oddelek za razredni pouk B. Oddelki za predmetni pouk — slovenski jezik — srbski in hrvatski jezik. — angleški jezik — slovenski jezik. — nemški jezik — slovenski jezik. — angleški jezik — nemški jezik. — slovenski jezik — zgodovina. — knjižničarstvo in eden od navedenih skupin. — zgodovina — zemljepis, — biologija — kemija. — matematika — fizika. — likovna vzgoja z zgodovino ali enim od jezikov. — glasbena vzgoja — enopred-metna ah dvopredmetna z zgodovino ali enim od jezikov. — tehnična vzgoja — fizika. — tehnična vzgoja — kemija. C. Oddelek za specialne pedagoge — ortopedagogika za duševno prizadete otroke. — ortopedagogika za mladino z motnjami vedenja in o-sebnosti. — logopedija C. Oddelek za izobraževanje učiteljev poklicnih šol ko vzgajal lice i socialna delavka Vš St-ni Pr-5 1 a gora i vzgojiteljica Vš St-ni Pr-5 1 i medicinska sestra Vš St-ni Pr-5 1 t otroška negovalka Ss St-s Pr-3 1 > t*rensilija« Ljubljana. i strojni tehnik — 1 iluanik 24 i vodja odd. ustroj ekonomist — vodja Ss St-ni Pr-2 1 izvozno uvoznega odd., znanje dveh svetov, jezikov Vis St-ni Pr-2 1 2 NK delavca za priučitev I v kov. stroki NK St-ni Pr-0 I 2 delavca za priučitev v lesni stroki - I (voj. prosti) NK St-ni Pr« i Klinične bolnice v Ljubljani Dermatovenerološka lcllnika 1 medicinska sestra Vs St-ni Pr« I 1 zdravstvena administratorka — znanje strojepisja Ss St-ni Pr« I Interna klinika 1 strežnica NK St-ni Pr« 1 Kirurgična klinika 3 medicinske Vš I sestre ali Ss St-ni Pr« g i strežnica NK St-ni Pr« 1 »Vega« Ljubljana. 2 dipl. strojna Viš I Kotnikova 18 inženirja ali Vš St-ni Pr-1 I 2 ekonomski tehnici Ss St-m Pr« g 1 elektromonter Pš St-ni Pr-0—1 S i klepar Pš St-ni Pr-2 g i strugar Pš St-ni Pr-2 1 40 delavcev za priučitev v optiki (za moške odslužen voj. rok) NK St-ni Pr« 1 NOVA GORICA - »Gosiol« Nova Gorica 3 strojne ključavničarje Pš St-ni PrO 1 o elektrorarilca Pš St-ni Pr« 3 2 strojna tehnika — pripravnika Ss St-ni Pr« I 2 dipl. strojna inženir- I ja — pripravnika Vs St-ni Pr« I Podjetje za popravljanje 6 priučenih pleskarskih I voz in strojev delavcev P St-ni Pr-1 I Nova Gorica 2 strojna mizarja Pš St-ni Pr« I 10 strojnih ključavničarjev Pi St-ni Pr« I Konfekcija »Ideal« 1 ekonomski tehnik — I Nova Gorica 1 pripravnik ekonomist — Ss St-ni Pr« I pripravnik Viš St-ni Pr« j 1 konfekcijski inženir ali konfekcijski tehnik — pripravnik Ss St-ni Pr« I Kmetijska zadruga Gorica sempeter pri Gorici 1 prodajalec (poslov, trg. Sadja in zelenjava v Dol. Logatcu) Pi St-ni Pr« 1 NOVO MESTO I Industrija obutve Novo mesto 1 ekonomist ali Viž St-ni Pr-3 I ekonomski tehnik Ss Pr-5 I 1 finomebanlk (za čevljar, str.) Pš St-ni Pr-1 1 Kazensko poboljševalni dom Dob pri Mimi 1 vzgojitelj Ss St-dr Pr-3 I 1 administrator PS St-ni Pr-2 I 1 VK mesar Pi St-dr Pr-1 1 1 VK kalupar — livar (kontrolor) Pi St-ni Pr« ! »Belt« Črnomelj 3 livarje Pi St-ni Pr« 1 3 orodjarje Pi St-ni Pr« I 3 rezkale# Pš St-ni Pr« 1 3 ključavničarje Pš St-ni Pr« I 10 strugarjev Pi St-ni Pr« | 10 stroj, ključev. • 1 • (odsL kadrovski rok) Pi st-m Pr« J CELJE I železarna Store 1 vodja ekonomskega biroja Vs St-ni Fr-10 i 1 ekonomist — analitik Vs st-m Pr-3 1 več livarjev — kaluparjev Fi St-sam Pr« | več ključavničarjev — St-sam Pr« 1 več žerjovovocUj — St-sam Pr« i 1 natakarica za počitniški dom Svetina St-sam »•« . I 1 soberica sa počitniški dom na Raba — St-sam Pr« reč modelnih minerjev M St-sam Pr-3 i strugar Pš St-sam Pr« i pleskar Pl St-ni PrO Šolski center aa blagovni i prof. nem--«ngl. j. Va promet Celja i dipl. ekonomist organizacijske smeri Vs St-ni pr« Oprema, Celje. Babno 3 več mizarjev PS St-ni Pr-eaš. ved parketarjev Pi St-ni Pr-zaž. Cinkarna Celje' 1 koreepoodent aa fran-jeelk SR St-ni Pral. 2 dipl. ekonom tata Va St-ni Praš. 2 ekonomista Viš St-ni Pr-zaž. 1 daktllograf a snanjem nemščine PS Stni Pr-zaž. Ceste-kanelizacija Celje 1 d. m. vodje Viš obrata aliSs St-ni Pr« 1 gradbeni tehnik Sa St-ni Pr« 1 geodetski tehnik — geometer Ss St-ni Pr-3 Libela Celje 2 KV strugarja Pš St-ni Pr« 1 KV elektrikarja Pš St-ni Fr« Šolski industrijsko kovinarski center Store 2 učitelja strokovne Viš St-sam teorije ali Vs Pr« 1 učitelja matematike Vs St-druž Pr« Alpos Šentjur več strojnih ključavničarjev Pš St-sam Pr-zaž. SIP Šempeter l d. m. vodje oddelka — kovinopleskar Pš St-sam Fr-zaš. 3 avtomehanike — odslužen voj. rok Pi St-ni Pr-zaž. Vzgojni poboljševalni eavod Radeče. 2 vzgojitelja — moška pedagog Viš ali defektolog ali Va St-je Pr-zaž. 1 uč. praktičnega pouka a a strok, izpitom Ss St-ni Pr-zaž. 1 VK avtomehanik Pš St-ni Pr« 1 ekonomski tehnik Ss St-ni Pr« Osn. šola Dušana Jereba Slov. Konjice 1 uč. tehničnega pouka Viš St-sam Pr« 1 predm. uč. glasbenega pouka in likovnega Viš pouka aILSs St-sam Pr« »Etol« Celje 1 aaldokontist Ss St-ni Pr« 1 vknjiževalec Ss St-ni Pr« »Zarja« Žalec 1 elektrotehnik za jaki tok — pripravnik Ss St-ni Pr« 1 strojni tehnik — pripravnik Ss St-ni Pr« 1 lesni ing. — pripr. Viš St-ni Pr« 3 lewiR tehniki —-pripravnika Ss St-ni Pr« 2 tekstilna tehnika — 1 pripravnika ekonomski tehnik — Ss St-ni Pr« •i •* . > pripravnik a? .* Ss St-ni Pr« J-Z9 KRANJ ob * . ** \ »Jelovica« — lesna industrija ■ \«y* a Škofja Loka več lesnih tehnikov Sš St-ni Pr-zaž. več mizarjev Pi St-ni Pr« ved delavcev NP St-ni Pr« Kovinoservis — Jesenice Frizerski salon 5 ključavničarjev Pi St-s Pr-zaž. Koprivec Marija — Kranjska gora 1 frizerka Pi St-s Pr-zaž. Zdravstveni dom Jesenice — • . „ ■ - >. za zdravstveno enoto Jesenice 1 patronažna sestra Viš St-ni Pr-zaž. Tovarna pletenin »Almira« 1 delavec NP St-ni Pr« Radovljica 1 (odsl. vojaški rok) uslužbenec — tekstilni tehnik (moški — skladiščnik) Sš St-ni Pr« SGP »Gorenje« — Radovljica 1 kuharica, za menzo Bled P St-s Pr-zaž. (zaposlitev za nedoločen čas!) Tovarna verig — Lesce 10 delavcev • (nad 18 let) P St-ni Pr« 2 ključavničarja Pš St-ni Pr-5 2 strugarja Pš St-ni PM 3 delavke (nad 18 let) (za določen čas) NP St-ni Pr« Počitniški dom »Slavko Slandere — Radovljica 1 servirka (za določen čas) P St-s Pr« Rmvtar Srečko, tapetnik — Lesce 1 vajenec — tapetnik — Gostišče Milno — Bled dekorater St-s Pr— 1 servirka Pš St-s Pr« (za določen čas) ali P VELENJE »Elkroje proizvodnj* 1 * modna konfekcije 1 pravnega svetovalca Viš St-po Pr-5 MOZIRJE dog. *. Rudniki svinca in topilnica 30 delavcev NP St-s Pr« Tovarna usnja Šoštanj 3 obratne električarje Pl st-ni Pi« Carinarnice Dravograd S dipl. ekonomiste . - . • ' ali pravnike Vis St-ni Pr« 2 ekonomista aU pravnika Viš St-ni Pr« 1 ekonomski tehnik ali maturant gimnazije Sš Strni Pr« Splošno gradbeno podjetja 2 dipl. ekonomista Via St-po Praž. »Vegrada Velenja dog. 1 dipl. pravnik Via St-po Pr-zaž. 1 dipl. strojni ing. Vis St-po Pr-zaž. ali strojni tehnik s več let prakse aa d. m. stroj, invent. ali Si dog. - - •. • i •- ptrki reč tftpL gradb. Inženirjev aa gradbeno opa ▼ Velenju s 9 reč ključavničarje Pi n Rudnik lignit« . Volan)« v vnanjo, onjo. Zagreta Id Kulovcu F* 1 tabor PD C električarjev PS • ključavničarjev Pi « vodovodno inštalaterje ps St-po dog. 8U at« st« St-po dog. st-s st-a st« Prad. Praž. Pr« PrO Pr« V fi VataRl« 2 za d. m. pred ia&al * Vii St-po IM dog. 2 strojna inšmtrja > . aa d. m. predavatelja Vi« St-po Pr« i v \ , dog. 2 vzgojita ja 1 Vil St-po Pr« 1 prgfeaor matematika Vis St-po ta« dog. ' • , • elektrikarjev Pš St« Pr« * 1 orodjarjev Pi St-s pr« , ■ 3 raskalni Pš St-s Pr« - 3 strojni ključev. Pi Ste ta« 28 kopačev Pi Ste ta« marmor ; ■ »BodoCnooU. Maribor ” 1 konfeta, tehnika Sš St-ni Pr-3 3 tiskarje aa knjižni tisk Pš St-ni »« »Ferromoto«, Maribor 1 dipL stroji ing. — (šef odd. v komete.) Vis St-ni Pr-5—id »Gradlas«, Maribor več teracesjev Pš St-ni Praž. VRČ kenmičarjev Pš St-ni Praž. - ' ' ‘ ' VRČ mizarjev Pš St-ni Praski. ■ : VRČ soboeL-plesk. Pš St-ni Pr-zaž. »Grafičar«, Maribor i stroj, stavca Pš St-ni Pr« »Klepovod«, Maribor VRČ VK kleparjev Pš St-ni Pr« VRČ kleparjev Pš St-ni, Pr« »Košaki« tovarna mesnih izdelkov, Maribor »Kovinar« Maribor Mariborska livarna Maribor Mariborska tekstilna tovarna Maribor »Metalna«, Maribor »Nigrad«, Maribor »Primat«, Maribor »Slog«, Maribor »TAM«, Maribor 15 1 1 1 1 II 1 1 več več 1 1 1 1 S 1 več 1 1 1 1 1 1 ključavničarja z izpitom za kurjača za meh, kurjenje parnih kotlov a mazutom Pš st-ni ključavničarjev Pš st-ni dipl. ekonomista — analitika Viš st-ni dipl. ekonomista ali dipl. stroj. ing. Vis st-ni dipl. ekonomista ali ekonomista Vis Tovarna dušika Ruše Turist Hotel — Maribor T2V — Boris Kidrič »Vrtnarstvo«, Maribor Zavod za spomen. varstvo Maribor Zvezda, podj. za izdel. vseh vrst podov, Maribor »Les«, Ptuj »Perutnina« Ptuj »Sigma«, Ptuj Kmetijski kombinat Ptu. Splošna bolnica Dr. Jožeta Potrča Ptuj Stanovanjsko podjetje Ptuj TGA Kidričevo več 1 4 2 1 1 1 več več več 1 za anallt.iko aliVš St-ni dipl. metal. ing. dipl. metal. ing. — Vis St-ni pripravnika Vis St-ni stroj. Ing. — energ. Vš St-ni tekstilnih tehnikov Sš St-ni strojni tehnik (odsL voj. rok) Sš St-ni ključavničarja (odsl. voj. rok) Pš St-ni rezkarja Pš St-ni dipl. gradb. ing. Vis St-ni dipl. ekonomistov dipl. gradb. ing. — Vis St-ni pripravnika gradb. tehnika Vis St-ni s pooblastilom Sš St-ni gradb. tehnika Sš St-ni gradb. delovodjo Pš St-ni stroj, ključavn. Pš St-ni ključavničarjev Pš St-ni rezkarja Pš St-ni mizarjev čuvaja z izpitom Pš St-ni za gasilca Pš St-ni dipl. ekonomista Vis St-us dipl. gradb. ing. Vis St-us vodjo revlz. odd. Vis St-us revizorja . dipl. elektro-ing. — Vis St-us šibki tok kontrolorja«. Vis St-us, (kval. kov. delavec) Pš St-s strugarjev Pš St-s (odsl. voj. rok) rezkarjev (odsl. voj. rok) Pš St-s brusilcev Pš St-s (odsl. voj. rok) avtokleparjev (odsl. voj. rok) dipL stroj. ing. Pš St-s tehnol. — priprav, dipl. ing. kemije — Vis St-ni pripravnika dipl. ekonomiste Vis St-ni pripravnike ekonomista — Vis St-ni pripravnika stroj. big. — Vš St-ni pripravnik* gradb. ing. — Vš St-ni pripravnika stroj, tehnika — Vš St-ni pripravnika elektrotehnika —■ Sš St-ni jaki tok — pripr. šefa strežbe (obvezno znanje Sš St-ni 2 tujih Jezikov) šefa kuhinje (obvezno znanje Pš St-ni nemškega jezika) receptorja — Pš St-ni obvezno znanje Vš 2 tujih jezikov aliPš St-ni ključavničarjev (odsl. voj. rok) Pš St-ni rezkarjev (odsl. voj. rok) Pš St-ni strugarjev (odsl. voj. rok) Pš St-ni pleskarjev (odsL voj. rok) (odsl. voj. rok) Pš St-ni mizarjev kmet. strojnika (za delo z vrtn. Pš St-ni stroji) dipl. arhitekt. Pš St-ni (odsl. voj. rok) Vis St-ni polagalce podov P St-ni parketarja P St-ni KV in VK prodajal. Pš St-ni elektromeb. za dvig. brusilca orodja Pš St-ni in rezil dipl. veterinarja — Pš St-ni pripravnika Vis St-ni Tovarna volnenih Izdelkov Majšperk Splošna bolnišnica Dr. Jošeta Potrča — Ptuj Oddelek Ormož dipl. ekonomista — pripravnika avtoelektričarjev avtomehanikov kovinostrugarjev ključavničarja z varilskim izpitom živinorejce (2 družini) zdravn. specialist, za rentgenologijo med, sestro za kir. mizar, mojstra — pripravnika metal, tehnikov — pripravnikov dipl. ing. kemije — pripravnika dipl. stroj. ing. — pripravnika dipl. ekonomista — pripravnika prot. matematike — pripravnika ključavničarja priuč. kemijskih del. lahko ključavnic, kuharic za počitn. dom v Crikvenici Mest. tehnika plemenitilsta smeri pripravnika medicinskega tehnika ali med. sestro Vis Pš Pš Pš Vis Sš Vis Pš S» St-ni St-ni St-pi St-ni St-ni St-d St-s St-ni St-ni St-s St-s St-s St« St-s St-ni St-ni St-ni St-s Pr-3 Br« Pr-2—4 Pr-2—4, Pr-2—4 Pr-2—4 Pr-0 Pr-4 Pr-zaž. Pr-0 Pr-2 Pr-2 Pr-zaž. Pr-zaž. Pr-5 Pr-2 Pr-2 Pr-5 Pr-2 Pr-2 Pr-0 Pr-zaž. Pr-zaž. Pr-7 Pr-8—10 Pr-a—10 Pr-5 Pr-zaž. Pr-zaž. Przaž. Pr-zaž. Pr-0 Pr« Pr-0 Pr-0 Pr« Pr-0 Pr« Pr-0 Pr5—8 Pr5—8 Pr-3—5 Pr-2 Pr-2 Pr-2 Pr-2 Pr-zaž. Pr« Pr-2 Pr-2 Pr-zaž. Pr-zaž. Pr-5 Pr-0 Pr-0 Pr-zaž. Pr-zaž. Pr-zaž. Pr-zaž. Pr-1 Pr-zaž. Pr-zaž. Pr« Pr« Pr« Pr-0 Pr« Pr« Pr-3 Pr-3 Pr« i KORAČEVA ZADNJA POT — Včeraj popoldne se je kakih desettisoč Beograjčanov na Novem pokopališču poslovilo od znanega košarkarskega reprezentanta Radivoja Korara, ki se je pred dnevi smrtno ponesrečil. Prisotni so bili tudi skoraj vsi njegovi športni tovariši. Na sliki: Ivo Daneu nosi pred krsto Koračeva odlikovanja in športne trofeje. Telefoto: Tanjug OBISK ITALIJANSKIH GOSPODARSTVENIKOV — Na neposrednih razgovorih s predstavniki naših gospodarskih organizacij, ki so bili včeraj na gospodarski zbornici v Ljubljani, so člani italijanske gospodarske delegacije razpravljali o možnostih za povečevanje medsebojne blagovne izmenjave. Na sliki: vodja italijanske delegacije prof. Mario Vaghi govori na zbornici. Foto: Busič AVTOVLAK — Včeraj ob 8. uri je na ljubljansko železniško postajo prvič zapeljal avtovlak. Iz Zahodne Nemčije je pripeljal 38 avtomobilov in dvoje čolnov. Ta znanilec začetka turistične sezone bo obiskal Ljubljano vsako sredo ne glede na število turistov, ki mu bodo zaupali svoje jeklene konjiče. Foto: E. Šelhaus /z včerajšnje zadnje izdaje Predsednik Tito sprejel člane gledališča iz Trsta Slovensko gledališče iz Trsta je včeraj s predstavo »Tri sestre« končalo tridnevno gostovanje v Beogradu BEOGRAD, 4. junija — Sinoči se je Slovensko gledališče iz Trsta po tridnevnem gostovanju poslovilo od beograjskega občinstva. Zadnjo predstavo so si prišli ogledat tudi predsednik Tito s soprogo Jovanko, predsednik ZIS Mitja Ribičič, predsednik skupščine Srbije Draža Markovič ter predsednik glavnega odbora SZDL Sloveni je Janez Vipotnik. Tržačani so nastopili z dramo A. P. Čehova »Tri sestre«. Polno zasedena dvorana, v kateri je bilo čutiti slovesno vzdušje, je najprej z aplavzom pozdravila predsednika Tita in druge osebnosti. Med občinstvom so bile znane osebnosti beograjskega kulturnega in drugega javnega življenja, pa tudi predstavniki diplomatskega zbora. Med odmorom je predsednik Tito sprejel vse člane tržaškega ansambla in se z njimi'prisrčno pogovarjal. Beograjčani so ansambel Slovenskega -gledališča iz Trsta nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Jugoslovansko dramsko gledališče je svoje kolege obdarilo s košaro rdečih nageljnov. Z bogatim šopkom rož jih je nagradil tudi predsednik Tito. Končno je stopil na oder tudi znani filmski in gledališki igralec Ljuba Tadič in izročil Radu Nakr-stu lovorov venec za spomin na lepo ln uspešno gostovanje Tržačanov v Beogradu. MARJANA KOZAR Laird proti zmanjšanju ameriških sil v Evropi Vplivati skuša na Kanado, da bi preklicala svoj sklep o odpoklicu svojih čet iz Evropa WASHINGTON, 3. jun. (AP). Ameriški obrambni minister Melvin Laird je izjavil, da bi odločitev Kanade, da zmanjša svoje sile, stacionirane v Evropi v okviru severnoatlantskega pakta, »lahko vplivale na stališče ZDA« tako, da bi prišlo v kongresu do zahtev za zmanjšanje ameriških sil v Evropi. O tem je govoril danes na tiskovni konferenci. Nadaljevanje s prve strani 0 Slovaški plenum Slovaškem boljši kot na Češkem. ker so desničarske in antisociaiistične sile v Slovaški imele manj možnosti delovanja. Vendar pa politične krize tudi Slovaški niso prizanesle. Desničarski oportunizem se kaže v tem. da so dopuščali antisovjetske izpade. pustili delovati antisocia-lističnim silam, niso izvajali partijskih sklepov, in priznavali vodilne vloge partije, ter so podcenjevali vlogo centra in funkcij socialistične države. Kakor je dejal Sadovsky. mora ideološka fronta ofenzivno razbijati desničarski oportunizem in braniti programske smernice KP Slovaške. Se pa zdaj še slabo čuti vpliv ideološke fronte, je dejal Sadovsky. Podobno kot Gustav Husak je tudi Sadovsky napovedal revizijo akcijskega programa KP Slovaške. Med drugim je zlasti kritiziral novinarje, češ da del novinarjev deluje v antipar-tijskem in antisocialističnem duhu. in je zahteval, da redakcije pokažejo vrata takim novinarjem. Tudi nekatere umetniške zveze so postale žarišče organiziranega političnega gibanja, pa' tudi med učitelji so taki. ki so še zapisani antisocializmu in anti-sovjetizmu. Odstop vseh članov predsedstva mestnega komiteja KPC v Pragi, med njimi tudi prvega sekretarja inž. Bohu-mila Simona, je presenetil javnost, čeprav so sicer pričakovali nekatere personalne spremembe tudi v tem komiteju. Mestni komite, katerega prvi sekretar je zdaj Oldfich Metjejka (dosedanji sekretar 9. praškega rajona >. bo šele prihodnji teden volil novo predsedstvo, sekretarje in člane sekretariata komiteja. Najvišje partijsko vodstvo je posvetilo veliko pozornost izredni seji komiteja. Na sestanku je bila nenavadno številna delegacija članov predsedstva CK KPC: Husak. Cer-nik. Strougal in Kempny. Schiller: revalvacija marke ne glede na izid volitev LONDON. 4. jun. (AP). — Zahodnonemški minister za ekonomijo Karl Schiller, ki je na obisku v Washingtonu, je v intervjuju z urednikom gospodarske rubrike londonskega »Timesa« in dopisnikom »Financial Timesa« izjavil. da bo Zahodna Nemčija jeseni letos vsekakor revaivi-rala marko, ne glede na to. katera stranka bo zmagala na jesenskih parlamentarnih volitvah. Prevrednotenje marke bo del splošne monetarne revizije, ki bi obsegala devalvacijo francoskega franka in morda britanskega funta kakor tudi spremembo paritete nizozemskega guldna in valut skandinavskih držav. V Kšnshasi je vojska ubila 12 študentov Študenti so zahtevali višje štipendije in denar za univerzo KINSHASA, 4. jun. — Kakor poročajo zahodne agencije. je kongovska vojska danes sredi Kinshase brutalno napadla študente in napravila med njimi pravi pokol. Po prvih vesteh je ubila 12 študentov. Veliko je ranjenih, precej pa so jih aretirali. študenti so zahtevali, da jim vlada zviša štipendije in da materialno pomoč njihovi univerzi. Z univerze »Luva-nium«, 10 kilometrov od Kinshase. so študentje danes zjutraj prišli v koloni v središče mesta« Vlada pa je takoj poslala nadnje čete, ki so obkolile študente. Ko so ukazali študentom, naj se razidejo, je nastalo prerivanje. Tedaj so vojaki začeli streljati v množico. Očividci pripovedujejo, da so se do zob oboroženi vojaki razpostavili vzdolž bulvarja »30. junij«, glavne ceste v Kinshasi. Predvsem so se vgnezdili okrog glavne pošte. Prav tam so obkolili študente in jih naskočili z orožjem. Sojenje v Skopju SKOPJE, 4. jim. (Tanjug). — Na okrožnem sodišču v Skopju se je danes nadaljevalo sojenje osebam albanske narodnosti, obtoženim zaradi združevanja proti ljudstvu in državi. Predsednik sodišča je med drugim prebral pismo, ki ga je Xhemail Mustafai poslal 5. avgusta lani Miftaru Zibe-riju. V njem so napisane besede Makedonija, zahodna Makedonija in naša Makedonija v navednicah. Mustafai je odgovoril, da je navednice napisal zato, ker Makedonija ni bila njegova niti od človeka. na katerega je bilo pismo naslovljeno, temveč od vseh. ki žive v njej. Na predsednikovo pripombo, zakaj je bila v pismu narisana mrtvaška glava, je obtoženi izjavil, da naj bi pomenila grožnjo Ziberiju, da ga čaka smrt, če ne bo diplomiral. V pismu je bilo narisano tudi okno zapora s sončnimi žarki in z vklenjenim Albancem. Obtoženi je dejal, da je to pomenilo prihod Skender Bega kot osvoboditelja. Xhemail Mustafai je študent filozofske fakultete v Beogradu. Slovesnost v tovarni EMO CELJE, 4. jim. — Popoldne je bila v tovarni EMO slavnostna seja delavskega sveta, posvečena praznovanju 75-letnice podjetja, ki so ji poleg najstarejših delavcev prisostvovali častni predsednik delavskega sveta Franc Leskošek-Luka, sekretar sekretariata CK ZKS Andrej Marinc, predsednik komisije za družbenoekonomske odnose pri CK ZKS Zvone Dragan, predsednica občinske skupščine Olga Vrabič in drugi. Kršitve »majhnih ustav" Z včerajšnje razprave na posvetovanju ustavnih sodišč v Zagrebu ZAGREB, 4. jun. (Tanjug). — Ustavno sodišče Jugoslavije in republiška ustavna sodišča ne bodo ravnodušna spričo mnogih kršitev ustavnosti v desettisoč aktih, sprejetih na temelju statutov občinskih skupščin, delovnih organizacij in poslovnih združenj. To je rezultat današnje razprave na posvetovanju ustavnih sodišč v Zagrebu. Rečeno je bilo, da pomeni kršenje ustavnosti v normativnih aktih v nekem smislu tudi kršenje demokracije, ki naj bi jo taki akti zagotovili. Na posvetovanju so ponovili mnenje, da pomeni statut neke delovne organizacije pravzaprav majhno ustavo, saj ureja odnose med ljudmi, torej najpomembnejše odnose v nekem družbenopolitičnem sistemu. Ce predpisi niso uskladeni s tako »majhno ustavo«, potem je jasno, da ne ustrezajo duhu zvezne ustave in jih je tako tudi treba presojati. O tem soglašajo vsi, ne pa tudi o tem, kdo naj varuje ustavnost v takih primerih. Nekateri sodijo, naj bi se ustavna sodišča ne vmešavala v pravilnost statutarnih samoupravnih aktov delovnih organizacij, še zlasti, če ne gre za kršitev enotnosti političnega, gospodarskega in pravnega sistema in za ogrožanje varnosti delavcev pri njihovih pravicah. Med več temami so sodniki ustavnih sodišč na posvetovanju sprožili tudi razpravo o posebno zapleteni ustavni pravici državljanov, njihovi pravici do svobodne izbire zdravnika in zdravniške pomoči. V vsakdanjem življenju to pravico precej očitno omejujejo. Državljan, ki išče zdravstveno pomoč zunaj svoje komune. je često ne more dobiti, ker njegova komunalna skupnost zavarovanja noče plačati zdravljenja z utemeljitvijo, da lahko dobi podobno zdravtsveno pomoč tudi doma. Docela tudi niso razčistili vprašanja, vsaj s formalnopravnega stališča ne, če pomeni napotnica za bolnišnico hkrati dokument za kritje tudi vseh stroškov zdravljenja. Ko je na planetu pristajala »Venera 6«, je njen oddajnik sporočil, da znaša temperatura na površini planeta 400 stopinj, pritisk pa 60 atmosfer. Druga vesoljska postaja pa je oddala na Zemljo sporočilo, da znaša temperatura v tistem pasu Venere, kjer je pristajala, 530 stopinj, pritisk pa je 140 atmosfer. Obe avtomatski postaji so v presledku nekaj dni poslali proti Veneri iz umetne- Laird je jasno povedal, da nasprotuje zmanjšanju ameriških sil v Evropi, dodal pa je, da bi kongres »lahko sprejel drugačen sklep«. Odkar je Kanada sporočila svoj sklep, se ameriški obrambni minister stalno prizadeva, da bi kanadska vlada odstopila od svojega namena, da umakne iz Evrope dve tretjini od skupno 10.000 svojih vojakov do 1972. leta. Laird, ki je proti vsakemu zmanjšanju konvencionalnih sil NATO, je opozoril na to, ga satelita, ko je krožil okoli Zemlje. Pri tem je bila potrebna največja natančnost. Ce bi se namreč pri izračunavanju hitrosti njunega poleta zmotilt le za meter v sekundi, M vesoljska postaji zgrešili cilj za 70.000 kilometrov. Preden so korigirati tir »Venere 5«, je ta vesoljska postaja zašla v odklon 25 tisoč km, »Venera 6« pa 150 tisoč kilometrov. . Laboratorija obril vesolj- da bi odločitev Kanade lahko vplivala na spremembo načrtov NATO v primeru »nekega sovjetskega napada«. Po sedanji politiki NATO, je dejal Laird, bi na tak napad odgovorili s konvencionalnim orožjem, dokler bi bilo to možno in preden bi uporabili jedrsko orožje. Kanadska akcija pa bi lahko imela za posledico, da bi taktično jedr-1 sko orožje uporabili prej v slučaju napada nasprotnika, I je dejal Laird in dodal, da I »ni čas za kazanje slabosti, | ko gre za vprašanje NATO«. skih postaj sta se ločila od svojih nosilnih delov, ko sta bili vesoljski postaji 37 oziroma 25.000 kilometrov daleč od atmosfere Venere. V atmosfero planeta sta laboratorija priletela s hitrostjo 11,18 km na sekundo. Med pristajanjem se je njuna hitrost ananjšala na 210 metrov v sekundi. Nad spuščajočim se laboratorijem se je potem odprlo padalo ln istočasno sta začela delati instrument za merjenje višine in radijski oddajnik. Med pristajanjem je temperatura v laboratorijih nihala med 13 in 28 stopinjami. »Venera 5« in »Venera 6« sta bili podobno konstruirani ln opremljeni. Sestavljeni sta bili podobno toonstruira-nosilnega dela in laboratorija. Tehtali sta po 1130 kilogramov. Laboratorija sta imela skoraj sferično obliko, v premeni sta merila en meter, težka sta bila po 405 kilogramov. Meir: Transarab-ski naftovod bo zaprt JERUZALEM, 3. jun. (UPI). Izraelski premier Golda Meir je danes izjavila, da bo Izrael imel zaprt tranarabski naftovod vse dotlej, dokler ne bo dobil jamstev, da Arabci ne bodo vršali sabotaž na tem objektu, ki pripada ameriški družbi. Poziv na splošno stavko JERUZALEM, 3. jun. (APP). V Jeruzalemu se je zvedelo, da so na okupiranem arabskem ožemi j zu delili letake, s katerimi so pozivali prebivalstvo, naj začne s splošno stavko v četrtek ob drugi obletnici šestdnevne vojne. Letake je podpisalo »Arabsko odporniško gibanje«. V -okupiranem delu Jeruzalema so aretirali več mladincev, ker so delili letake. Arefaciie sindikat* nih funkcionarjev v Buenos Airesu BUENOS AIRES, 3. jun. (AFP). Danes so aretirali generalnega sekretarja argentinske protivladne sindikalne organizacije Raimunda On gara, nadalje sekretarja za tisk tega sindikata Ricarda De Luša in bivšega predsednika sindikata železničarjev Antonia Scipiona. Funkcije članov sekretariata KPČ PRAGA, 3. jun. (AFP). Na današnji seji predsedstva CK KPC so določili delokrog dela članom sekretariata. Prvi sekretar Gustav Husak je šef organizacijskega oddelka in oddelka za vojaška vprašanja in varnost. Lubb-mir Strougal je postal namestnik prvega sekretarja, Alois Indra bo vodil oddelek za zveze z državno administracijo in družbenimi organizacijami, Vasil Bilak je postal šef oddelka za mednarodno politiko, Josef Lenart bo vodil oddelek za gospodarstvo, Josef Pene je zadolžen za delo partije v Industriji, transportu in telekomunikacijah, Jarolin Hetes je postal šef oddelka za kmetijsko politiko, Josef Kempny pa je zadolžen za ideološko delo in politiko partije na področju sredstev za informacije, prosvete, znanosti in kulture. Srečanje Petrovič-Šelieoin MOSKVA, 3. jan (Tanjug). Člani delegacije Zveze sindikatov Jugoslavije s predsednikom. sveta Dušanom Petro-vičem-šanetom na čelu, Id potuje na Japonsko, so se zadržali približno dve uri na moskovskem letal išu. Predstavnike Jugoslavije je sprejel predsednik vsezveznega centralnega sveta sovjetskih sindikatov Aleksander šel je pin in se zadržal z njimi v pogovoru. NOGOMET V HELSINKIH Finska : SFRJ 1:3 (prvi polčas) D. H. VIDMARJEV MEMORIAL Rezultati III. kola PARI Musil : Fortinos remi Bajec : Puc še igrata Gheorghiu : Parma če igrata Stupica : Unzicker ša igrata Matanovič : Byrne rami Robatsch : Planinc rami Damjanovič : Gligorič remi Barcza : Tringov še igrata Negostoljubna Venera Sovjetski postaji »Venera« 5 in 6 sta sporočili na Zemljo, da je na tem planetu izredno vroče in velik pritisk MOSKVA, 4. jun. (TASS). Avtomatski potsaji »Venera 5« in »Venera 6«, ki sta pristali na površini planeta Venere 16. in 17. prejšnjega meseca, sta poslali na Zemljo nadvse dragocene podatke o tem planetu. Podatke sta vesoljski postaji poslali na Zemljo med pristajanjem. Vesoljski postaji sta sporočili na Zemljo, da je na Veneri peklenska vročina, pritisk pa je nad stokrat večji kot na Zemlji. Koncentracija ogljikovega dioksida v atmosferi Venere znaša 93 do 97 odstotkov, dušika 2 do 5 odstotkov, medtem ko koncentracija kisika ne presega 0,4 odstotka. V višinah, kjer znaša pritisk 0,6 atmosfer, je vodne pare 4 do 11 miligramov na liter. To kaže, da visoke plasti atmosfere na Veneri niso zasičene z vodno paro. Telegrami V PRIČAKOVANJU ODGOVOROV — BEOGRAD. Brazilska vlada bo v nekaj dneh odgovorila na povabilo jugoslovanske vlade, naj pošlje svojega predstavnika na posvetovalni sestanek neuvrščenih držav v Beogradu. Uradno povabilo je zunanjemu ministru Magalhaesu Pintu izročil veleposlanik Bogoljub Stojanovič. V Sierri Leone je veleposlanik Hašimbegovič v isti misiji obiskal predsednika vlade Siene Leone Slaka Stevensa. V Keniji se je jugoslovanski odpravnik poslov Gojko Jovičič zglasil pri kenijskem zunanjem ministru Mbiju Koinangu. ABSTINENCA — PARIZ. Predsednik radikalne stranke Rene Billeres pravi, da bi abstinenca 15. junija pomenila isto kot glasovati za Pompidouja. Levica naj ostane v bitki in glasuje proti degolističnemu kandidatu in za Alaina Poherja. KRVAVI RASNI SPOPADI — SINGAPUR. Od minule sobote je bilo v spopadih v Singapuru ubitih sedem ljudi, več kot 40 pa ranjenih. Policija je zaslišala nad 300 ljudi, 14 pa jih je vtaknila v zapor. PROTEST — PEKING. Kitajska vlada je ostro protestirala pri bolgarski vladi, ker so na »svetovno medvladno konferenco o turizmu« v Sofiji povabili tudi Cang-kajškovo delegacijo, češ da je to »zelo hud politični incident«. BREZ SPORAZUMA — RIM. V Rimu so se končali pogovori italijansko-bolgar-ske komisije, ki naj bi pripravila nov sporazum o gospodarskem, tehničnem in industrijskem sodelovanju. Sporazuma niso dosegli. Komisija se bo pozneje ponovno sestala. EKSPLOZIJA — PARIZ. V pariški četrti »Etoile« je ponoči eksplozija močno poškodovala šestnadstropno poslopje nedaleč od prostorov, v katerih teko pogajanja o Vietnamu. ZANIKANA NOVICA — WASHINGTON. State Department je zanikal vest, da je predsednik Nixon sklenil, da bodo ZDA umaknile svojo atomsko orožje z Okinawe, češ da se o statusu tega otoka še niso dogovorili. Japonski zunanji minister Aiči in ameriški državni sekretar Rogers se sedaj pogajata o pogojih, pod katerimi bi ZDA vrnili Okinawo Japonski. S KAMENJEM NAD KONZULAT — SANTIAGO. Okrog 400 študentov je s kamenjem napadlo poslopje ameriškega konzulata v protest proti obisku Nixonovega odposlanca Rockefellerja. Policija je v spopadu ranila najmanj sedem študentov. ODLOŽENA RAZPRAVA — NEW YORK. Socialni odbor ekonomsko-socialnega sveta OZN je sklenil odložiti razpravo o resoluciji, ki poziva organe OZN, naj obsodijo Južno Afriko zaradi mučenja političnih zapornikov. NEREDI — HAJDERABAD V Hajdera-badu in sosednjem Sekunderabadu še niso ponehali neredi. Policija je včeraj streljala na demonstrante, ki so zahtevali ustanovitev samostojne indijske države Telenga-na. V zadnjih treh drieh je bilo v Hajdera-badu ubitih v neredih 20 ljudi. V mestu je uvedena policijska ura. SNEG NA TATRAH — VARŠAVA. V gorah Tater v južni Poljski je včeraj zapadel sneg, Id je pobelil vrhove. POŠKODOVANO LETALO — ŽENEVA. Letalo »DC—6« s tovoriom pomoči za žrtve vojne v Biafri je bilo zadeto in poškodovano med pristajanjem na letališču Uli, ki so ga napadli z raketami. IZPUŠČENI MORNARJI — LONDON. V Grčiji so izpustili tri britanske mornarje, ki so jih aretirali minulo soboto v Atenah, češ da so razpečevali letake proti grškemu režimu. NUJNA SEJA — JERUZALEM. Izraelska vlada je sklicala za danes izredno sejo zaradi stavke pismonoš. GOWONOVA POSLANICA — ADIS ABE-BA. Nigerijska vladna delegacija je prispela v Adis Abebo, da bi izročila cesarju Sela-siu posebno poslanico nigerijskega predsednika generala Gowona. NAVDUŠEN SPREJEM — HAVANA. Nad sto tisoč ljudi je predsinočnjim na Trgu revolucije v Havani navdušeno pozdravilo voditelja delegacije južnovietnamske FNO na pariških pogajanjih o Vietnamu Tran Bu Kiema. JUŽNA AFRIKA SE OBOEOZUJE — IK-RIZ. Južnoafriški obrambni minister Pieter Botha je prispel v Pariz na pogajanja o nakupu letal in vojaške opreme. MINIATUREN MAGNETOFON — TOKIO. Japonska firma »Olimpus Optical« je izdelala miniaturen magnetofon, ki je koma j nekaj večji od škatle cigaret. Dolg je 143 mm, širok 58 mm, visok pa 22 mm. Tehta komaj 380 gramov. Dela na baterijo in lahko snema ali reproducira 45 minut. Pa še to: REŠITEV — Avtomobilisti kmalu ne bodo imeli več težav s cesto med Zagrebom in Beogradom. Nihče pa naj si ne domišlja, da bo cesta popravljena, še dolgo ne! Rešitev so našle jugoslovanske železnice, ki uvajajo avtomobilske vlake. SONCE VREMENSKO POROČILO Prognostična karta za 5. VI. 1969 ob 1. uri vzide 4.13 zaide 19.48 LUNA vzide — zaide 9.31 ^ oblačno ^ del <$ nevihte sneg "Hr- megla ^ barja j“««> m topla fronta i hladna ▼ fronta •VIT okluzija C aredilče: cikloni lA anticiklona Vreme in temperature za 4. junij 1969 Napoved za danes kraji ob 7. uri vreme * C ob 13. uri vreme i» c Ljubljana Planica Brnik tCredarica Maribor Sl. Gradec Celje Novo mesto Koper Reka Pulj Hvar Dubrovnik Zagreb Beograd Sarajevo Titograd Skopje $tip Celovec Gradec Dunaj Benetke Milano Genova Mttnchen ZUricb Rim Pariz Berlin Stockholm Vfbskva dežuje dežuje dežuje sneži - dežuje dežuje dežuje oblačno dežuje dežuje dežuje poloblačno oblačno poloblačno oblačno dežuje, poloblačno nevihta oblačno oblačno dežuje dežuje-sončo oblačno dežuje dežuje oblačno sončno dežuje oblačno dežuje 11 8 10 1-2 12 10 10 11 14 15 . 14 16 12 14 11 15 14, - 13 11 12« 16 18 9 10 18 8 9 6 11 dežuje -oblačno dežuje sneži oblačno dežuje oblačno oblačno dežuje dežuje dežuje poloblačno oblačno oblačno oblačno poloblačno oblačno nevihta nevihta dežuje dežuje oblačno oblačno oblačno oblačno dežuje dežuje oblačno poloblačno oblačno oblačno 12 10 12 —1 15 12 14 17 16 17 14 23 19 18 22 17 18 20 17 13 13 t 16 16 . 21 20 7 9 19 12' 14 7 Temperatura morja (včeraj popoldne) aibenSTsi31' **** S*nJ- VU’ Lo*toJ Hvar 20, VREMENSKA SLIKA: Sredina a Evropa in Balkan sta v območju nizkega zračnega pritiska. Od severa prodira proti Alpam in v Sredozemlje hladnejši zrak, ki je povzročil poslabšanje vremena tudi pri nas. SLOVENIJA: Pretežno oblačno bo, predvsem ponoči in čez dan, sprva vmes še padavine. Najnižje nočne temperature bodo med 6 in 10, v Primorju 12, najvišje dnevne okoli 15, v Primorju 18 stopinj Celzija. V petek bo spremenljivo oblačno s plohami in še hladno. JUGOSLAVIJA: Pretežno oblačno bo s padavinami, v južnih in vzhodnih krajih države bo spremenljivo oblačno z nevihtami. V nekaj vatah VELENJE Ptti denar za investicije — Na posebnem računu za dnevno varstvo otrok pri Temeljni izobraževalni skupnosti Velenje bodo zbrali letos skoraj 650.000 dinarjev. Za plačilo lanskih obveznosti bodo porabili 100.000 dinarjev, vzgojno-varst venim ustanovam bodo dodelili pomoč 110.000 dinarjev, za ureditev šolske mlečne kuhinje v novi šoli v Šentilju pa 30.000 dinarjev. Pri Kreditni banki Celje bodo vezali 303.000 dinarjev, to pa je pravzaprav tudi začetek zbiranja denarja za nove investicije na področju dnevnega varstva otrok v Šaleški dolini. Komunalne naprave — Komunalni obrtni center Velenje bo porabil letos za investicije nekaj nad 2.200.000 dinarjev od denarja, ki ga bo zbral na račun vodarine in kanalščine. Največ denarja bodo porabili za gradnjo protipožarnega rezervoarja ter gradnjo poveznega voda med rezervoarji, sicer pa je v načrtu še dokončanje vodovoda Konovo. dokončanje zajetja v Paki. dokončna ureditev vodovoda Gorenje. nadaljevanje urejanja vodovoda in kanalizacije v naselju Selo II. kanalizcija v Gorenju ter ureditev vodovoda v naselju Pesje — zahod. Ekonomska srednja šola za odrasle — V sodelovaju z Ekonomsko srednjo šolo Slovenj Gradec je razpisala Delavska univerza Velenje vpis v prvi in drugi letnik ekonomske srednje šole — oddelek za odrasle. Pogoj za vpis v prvi letnik je končana osemletka in zaposlitev V stroki, za katero šola izobtažuje. Tisti, ki se želijo vpisati v drugi letnik. pa so morali obiskovati predavanja v prvem letniku. Vpis traja do 15 junija. ŠENTILJ PRI VELENJU Novo terensko vozilo — Prostovoljno gasilsko društvo v tem kraju je dokaj delavno: združuje 54 članov. Letos je društvo kupilo novo terensko vozilo, da bo še povečalo pripravljenost za primer nesreč. RIMSKE TOPLICE Seminar o dopustih — Celjska delavska univerza bo v soboto priredila seminar o dopustih, ki ga bo vodil tajnik republiškega vrhovnega sodišča Boris Strohsack. Seminar se bo začel dopoldne v restavraciji Pošta. Devalska univerza pripravlja izdajo knjige B. Strohsacka Letni dopusti in druge odsotnosti, ki bo izšla v začetku julija, ker je avtor upošteval vse spremembe zakona o delovnih razmerjih. CELJE Pogrebi danes: Ana 2nidar. 67 let. gospodinja. Nova tovarna v Metliki Tovarna BETI gradi s pomočjo francoskega kapitala nov, najbolj sodobno opremljen obrat za izdelovanje krepirne preje V 13 letih obstoja je mlada metliška trikotažam industrija nenehno stremela k napredku. Proizvodnjo so iz leta v leto povečevali, letošnja bo dosegla že vrednost 75 milijonov din. Po sedanji rekonstrukciji pa bo proizvodnja še enkrat večja. Letos se tovarna loteva uresničevanja novih, velikih načrtov, ki so zoreli že do-brt dve leti, a so jih zavoljo hude konkurence skrivali, dokler niso bile pogodbe podpisane. Sedanje proizvodne prostore konfekcijskega obrata, ple-tilnice m barvarne bodo povečali ter proizvodnjo opremili s 103 najsodobnejšimi stroji. Razen tega preurejajo še kotlarno in pripravljajo načrte za napeljavo vode iz Kolpe. Razen 'tega bodo že ta mesec začeli graditi novo tovarno, v kateri bodo iz osnovnih niti umetnih vlaken delali elastično krepimo nit, ki je vsestransko uporabna. Iz nje lahko delajo tkanine, pletivo, nogavice itd. Kerkre-pime preje zelo primanjkuje tudi na tujem trgu, je za gradnjo novega obrata vodstvu BETI uspelo zainteresirati znano francosko tovarno ARCT (Ateliers Roannais de Constructions Textiles>. Ta tovarna bo dobavila za novi obrat najsodobnejšo opremo, nekaj dinarskih sredstev pa bo BETI prispevala sama, deloma iz skladov, deloma z najetimi posojili. Novi obrat bo imel 6.200 m1 površine in bo maja prihodnje leto že začel obratovati. Naložba v ta obrat je 25 nfi-lijonov dinarjev. Edini pogoj tujih investitorjev je, da bo BETI v naslednjih petih letih dobavila za 20 milijonov dolarjev blaga. Zahtevo so radi sprejeli, saj jim hkrati zagotavlja velik izvoz na konvertibilno področje. 2e v letu 1970 bodo v novem obratu naredili 570 ton krepirne preje. Za vso Belo krajino je pomembno, tc, da bo BETI lahko zaposlila 400 novih delavcev in delavk. V novem obratu ne bo dosti zaposlenih. ker bo proizvodnja zelo mehanizirana in bo zahtevala le nekaj strokovnjakov, ki se bodo usposobili v Franciji. V dosedanji proizvodnji, ki Komunalno urejene parcele »Za kompleks LAVA S 1, kjer bo prostora za sto hiš, smo vložili 2,7 milijona dinarjev,« je dejal direktor sklada za komunalno urejanje mestnih zemljišč v Celju Celjani, predvsem še potencialni interesenti za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, imajo ob Cesti na Ostrožno prvikrat priložnost od blizu videti, kako v praši izgieda komunalno urejeno zemljišče. Kompleks LAVA S 1 je namreč prvi primer, da so za gradnjo odkupili ledino in jo v skladu z ureditvenim načrtom tudi komunalno opremili. Cez kakšnih 14 dni bo namreč že licitacija za prodajo gradbenih parcel v skupni površini pet hektarov, vtem ko sta nadaljnja dva hektara še predvidena za komunalno ureditev. Sklad za komunalno urejanje zemljišč se je namreč odločil, da slednjič le realizira zakonske določbe, v ka- miti, šele nato pa oddati kupcem. Doslej je bila povsod praksa povsem drugačna: najprej so zrasle hiše, potlej pa terih stoji, da je potrebno | se je začelo postopno ureje najprej gradbeno zemljišče j vati od primera do primera pripraviti in komunalno opre-1 komunalne naprave. Takšno Rakete tudi v Šmartnem Veliko zanimanje za novo dejavnost ob Paki Večkrat smo že poročali o uspešnem delu naše Ljudske tehnike. Lansko jesen pa so začeti v tem društvu še z eno dejavnostjo. Ustanovili so raketno sekcijo, katero z vso požrtvovalnostjo vodi Mirko Modrijan, ki že nekaj let proučuje raketno tehniko. Plan dela sekcije je precej ■ ljc obširen: spoznavanje raketne f Rakete o kar blizu izstrelišča. izdelujejo sami :n tehnike, zgodovina raketar j t»d« goriva pripravljajo sa stva in principi raketnih mo- . mi. ss: eda pod nadzorstvom torjev in temu podobno. Mia- ! starejših lovarisev. Veliki podi raketarji izdelujejc tudi j zora’ st- posvečajo varnosti maketo »Apolla 8«. zbirajo li- " pri .delavi in lansiranju ra-teraturo. katero uporaoljajo | ket v' kluou mladih rakeiar-za skupen študij. Uspešno so iev >e včlanjenih osem čla- že lansirali tri rakete. Komet-1 je poletela 21. aprila. Polet je uspel. Višina je bila sicer majhna, vendar sc vse naprave brezhibno delovale, saj se je raketa vrnila z odprtim padolom. n-, v. ki pa .ntenzivno delajo. Člani so študentje, dijaki. Ključavničarji in drugi. Na vsak start se skrbno pripravljajo in z nestrpnostjo čakajo na rezu*.at. Delo raketnega kluba pa Prvega maja so lansirali | spremljajo z velikim zanima-dve raket:, vendar se padali t njem tudi drugi prebivalci Šmartnega. 2e prvi start je nista odprli, a vseeno sta se vrnili na zemljo nekaj sto metrov id izstrelišča. Kljub temu so bili raketarji zadovoljni. saj je raketa Komet-2 dosegla višino 2000 metrov Pred dnevi so lansirali > izzval veliko zanimanje, predvsem pri moških in mladini. Vsakič je bijp več ljudi, ki so < pazovali start raket. Bili so prav zadovoljni. Seveda Da se vsakega uspešnega po- četrto raketo, ki je dosegla I leta najbolj razveselijo rake-višinc 100 metrov. Ta izstrelitev je bila zelo uspešna, saj se je padalo odprlo in je raketa priplavala nazaj na zem- tar ji sam:, saj je to skupen uspeh kluba in drugega članstva Ljudske tehniše v Šmartnem ob Pak:. J. K. delo. ne le da ni bilo sinhronizirano. pač pa je tudi motilo graditelje in je kajpada bilo razmeroma drago. Vmes so prišle tudi odškodnine za material, pridelke in podobno. Na kompleksu LAVA Siv Celju, kjer bo stalo skupno sto individualnih hiš, je sklad oddal komunalno ureditev najboljšemu ponudniku — komunalnemu podjetju Ceste in kanalizacija Celje. Tu so zdaj že v celoti speljane ceste. urejena cestna kanalizacija, nadalje javna kanalizacija. celotno vodovodno omrežje. električne napeljave in inštalacije za javno razsvetljavo. Ob koncu gradnje novega naselja bo potrebno samo še cestišča asfaltirati in postaviti drogove ter svetilke za javno razsvetljavo. Tako je komunalno urejenih že pet hektarov zemljišča. Gradbene parcele so že razmejene, vgrajeni betonski mejniki ter označene s številkami. Gradbeni interesenti si torej lahko že na terenu ogledajo lego in velikost parcele, kjer želijo postaviti hišo. Graditeljem so tod na voljo različno velike parcele: merijo od 350 do 1000 kvadratnih metrov, temu ustrezno pa so tudi izklicne cene za parcele. Gibljejo se med 25.000 do 35.000 dinarjev. Graditelj plača ob nakupu zemljišče in komunalno ureditev. Novost je tudi v tem. da mora ponudeni znesek takoj vplačati. Doslej je nam-reč veljalo, da je graditelj s pogodbo zagotovil, da bo plačal komunalni prispevek v določenem časovnem razma- ku, kakor so bila tudi dela na komunalijah postopno iz-vajana. »Za nakup zemljišč in komunalno ureditev kompleksa LAVA S 1 smo vložili doslej 2.7 milijona dinarjev,« je dejal v razgovoru direktor sklada dipl. ekonomist Jože Jakob. »Z razpoložljivimi parcelami bo vsekakor zadovoljeno letošnje povpraševanje. Nerodno je edino to. da so se zaradi zakasnele zime ureditvena dela nekoliko zavlekla. V dveh tednih bo vse na novem kompleksu že tolikanj urejeno, da bomo opravili javno licitacijo za prodajo gradbenih parcel. Po opravljenem natečaju bo moč še neprodane parcele dobiti po določeni ceni, predvideni glede na velikost.« Jože Jakob je v zvezi s prvim primerom prodaje komunalno urejenih gradbenih zemljišč poudaril, da so tOd kupci dejansko zaščiteni pred izkoriščanjem lastnikov gradbenih parcel, ki zahtevajo na periferiji mesta za kvadratni meter gradbene parcele od 40 do 50 dinarjev. Naj v zvezi s sosesko LAVA S1 omenimo še to. da so z ureditvenim načrtom predpisani tod samo določeni pogoji, ne pa tudi tipi individualnih hiš. Načrt si bo torej lahko graditelj oskrbel v skladu s svojim žepom. Seveda pa razpolaga Zavod za napredek gospodarstva v Celju tudi s takšnimi tipskimi načrti individualnih hiš. ki jih je možno postaviti na kompleksu LAVA S 1. Po zgledu prvega urejenega kompleksa bodo v prihodnje v Celju uredili še gradbena območja za organizirano gradnjo tudi drugje Celjski primer LAVA Š 1 je postal zanimiv tudi za druge. Z zanima njem so si ga prišli ogledovat strokovnjaki iz drugih središč. FRANJO KRIVEC se bo po rekonstrukciji enkrat povečala, pa bodo potrebovali veliko novih delavk, vendar bo zaposlovanje postopno, kakor bodo prihajali stroji iz uvoza. Tovarna BETI bo z uresničenjem teh načrtov postala prva v naši državi, ki bo lahko predelovala sintetična umetna in naravna vlakna. RIA BAGER Petnajst let polzelškega zbora Moški pevski zbor Svobode Polzela praznuje letos svojo 15-letnico. Zbor, ki ga sestavljajo v večini delavci in kmečki fantje, je ut-anovil Milan Gerrželj, ki je zaradi preobilice dela kot ravnatelj šole moral vodstvo zbora prepustiti pevovodji Vinku Rizmalu. Brez sodelovanja moškega pevskega zbora si ne bi mogli zamisliti niti ene proslave ali prireditve v bližnji ali daljnji okolici. Zbor sodeluje na vseh občinskih in medobčinskih revijah. Prav letos je bil na občinski reviji v Goto-vljah in medobčinski v Konjicah eden izmed najboljših. Poleg tega ga je že dvakrat snemala RTV Ljubljana. Prav v tem mesecu imajo v načrtu samostojno oddajo na televiziji. Zbor ima kolegij sedmih članov, ki vodi repertoarno politiko. Največ poje slovenske narodne in umetne pesmi, poleg tega pa še makedonske, dalmatinske in ruske zborovske pesmi. T. T. UREJENI NASADI — Hmeljišča v Savinjski dolini so vsa za ta letni čas in stopnjo vegetacije izredno dobro urejena. Dela niso nikjer v izostanku. Hmeljska rastlina ima dovolj vlage, zelo pa pospešuje rast in razvoj hmelja razmeroma toplo vreme. Posnetek hmeljišča je iz okolice Žalca. Foto: F. Krivec Strokovnjak svetuje KOMUNALNO UREJANJE ZEMLJIŠČA NOVE SOSESKE LAVA SIV CELJU. FOto: Franjo Krivec „Polži“— k desnemu robu V Ljubljani več motornih vozil, kot jih je bilo leta 1960 v vsej Sloveniji Ze sedaj je v mestih opaziti močan porast prometa motornih vozil vseh vrst. To da slutiti, da bo letos cestni promet še bolj gost kot lani. Prometne težave se Kopičijo druga za drugo. Pojavljajo se tudi nove, kakršnih prej še nismo poznali. Porast cestnega prometa pri nas dosega čedalje bolj kritične razmere. Danes je v Ljubljani več motornih vozil, kot jih je bilo leta 1960 registriranih v celi naši republiki. Posebno kritični čas pomenijo prometne konice, še posebno opoldanska, ko so ceste natrpane z motornimi vozili. Tempo hitrosti se tako manjša in manjša. Vozniki motornih vozil so se tako znašli v neobičajnih pogojih prometa, ki pa bodo postopoma postali običajni. Da pa bo promet le stekel kolikor je mogoče brez mo- i tenj in ovir in vendar v mejah varnosti, bo potrebno prav od voznikov mnogo več pazljivosti, veščine vožnje in potrpljenja. Hitrejšemu prometu bo pripomoglo mnogo, če se bodo vozniki izogibali raznih napak in nepravilnosti, ki že sedaj močno zadržujejo propustnost prometa DANES V CELJU KINO: Lnion: francoski barvni film LJUBEZEN MOJA. LJUBEZEN MOJA. Metropol: danski barvni film ODKRITJE LJUBEZNI. Dom: ameriški film TARZAN — GOSPODAR DŽUNGLE. GLEDALIŠČE: Ob 10.45 — VESELE WIND-SORCANKE; zaključena pred-stava za šolski center Borisa Kidriča. DEŽIRNA LEKARNA: Center, Vodnikova 1. RADIO CELJE: Poleg čestitk, kronike, globusa in obvestil še posebna oddaja in pesmi za naše poslu- MLZEJ REVOLUCIJE: Razstava »50 let revolucionar, nega dela in boja SSK«. GLASBA: V Evropi in Kopru NARODNI DOM: Ob 20. uri tekmovanje zabav, no glasbenih ansamblov. LIKOVNI SALON: Razstava olj in gravur Mihe Maieša. GOTOVLJE: Na reviji 500 pevcev Občinski svet ZKPOS v 2alcu je pripravil v Gotov-ljah občinsko revijo moških, ženskih in mešanih pevskih zborov. Nastopilo je devet zborov iz Gotovelj, Križ, žal-ca. Polzele, Tabora m Petrovč. Vsak zbor je zapel po štiri pesmi, med katerimi so prevladovale slovenske -narodne in umetne pesmi. Ob koncu so zapeli še združeni moški zbori. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je bilo z izvajanjem zborov zadovoljno. T. V. ATRAKTIVNI IZLET S HIDROGLISERJEM RIMINI - SAN MARINO za dvodnevni izlet samo 260 din / JUNIJ: 14.-15., 21.-22., 28.-29. INFORMACIJE IN PRIJAVE: 5LIPERMARKET PRITLIČJE od 7-30—21. ure telefon: 3104155 int. 268 in 269 Zakaj tako? Še en avtobus, ali kaj? Avtobusne zveze iz Slovenske Koroške in Velenja z Ljubljano vzdržuje v glavnem avtobusno in turistično podjetje »Ljubljana transport«. Vendar je mogoče ugotavljati, da imajo pri »Ljubljana transportu« premalo posluha za to, da bi ugodili željam potnikov. Avtobusi so nabito polni, vožnja v takem po vijugastih cestah m nič kaj prijetna, nemalokdaj se pa tudi zgodi, da ostanejo potniki na avtobusnih jx>sta-jah. Tako je bilo tudi v nedeljo 1. junija na avtobusni postaji v Velenju. Avtobus, ki vozi na progi Črna—Dravograd —Velenje—Ljubljana, je pripeljal na avtobusno postajo nekaj pred devetnajsto uro. Največkrat vozita ob nedeljah zvečer dva avtobusa, tokrat pa so jjoslali na progo avtobus vrste »Krpan«. V Velenje je čakalo precej potnikov, da bi se odpeljali proti Ljubljani. Potnikom pa sta sprevodnik in šofer povedala, da ne moreta sprejeti nikogar več. ker je avtobus že zadosti obremenjen. Seveda je bilo precej razburjenja in hude krvi, saj se je nekaterim mudilo v Ljubljano na delo. drugim spet v šolo (to je zadnja avtobusna zveza z LjubljanoJ, vendar pomoči ni bilo. Sprevodnik in šofer sta morala slišati marsikatero pikro na račun poslovanja »Ljubljana transporta«, pa čeprav sta bila najmanj kriva, da potniki niso mogli v Ljubljano. Nad tem. kako zadovoljiti javni potniški promet, bi se morali nedvomno bolj zamisliti. v upravi »Ljubljana transporta«. Čedalje več je potnikov, ki zlasti ob nedeljah obiščejo Velenje in Slovensko Koroško. In ne bi bilo napak, če bi ob praznikih, sobotah in nedeljah le avtobusne proge okrepili in poslali na vožnjo še več avtobusov. Treba bi bilo ugotoviti, kakšen je promet in potem storiti vse, da bi bili potniki zadovoljni. Pravijo, da ni bilo prvič, da so ostali potniki, ki so želeli z avtobusom v Ljubljano. v nedeljo zvečer na avtobusni postaji v Velenju. Prevladuje mnenje, da do tega verjetno ne bi prišlo, če bi bilo med avtobusnimi podjetji na tem območju več lojalne konkurence! MARIJAN LIPOVŠEK na glavnih cestah in na križiščih. Predvsem je važno, da vozniki vozijo vseskozi po ustreznem prometnem pasu, ki odgovarja njihovi smeri vožnje. Naj ne prihajajo po nepotrebnem iz enega prometnega pasu na drugega, ker to povzroča še večjo nepotrebno prometno zmešnjavo in nevarne situacije Močno zadržuje promet počasno, nesi-gurno izpeljavanje, bodisi v križišče ali kjerkoli se promet ustavi. Na štiripasovnicah naj se umaknejo na zunanji prometni pas vsi vozniki, ki zaradi kakršnegakoli vzroka vozijo počasneje. Nemogoče je, kar večkrat vidimo, da tovorni avtomobil vo- CELJE Kdo bo financiral razširitev pokopališča Celjsko mestno pokopališče je postalo premajhno. Predlogov za razširitev je več; najugodnejši je tisti, da bi pridobili prostor na vojaškem delu, padlim vojakom pa postavili skupen spomenik z gTobnico. Ne glede na pot, ki jo bo pogrebni zavod ubral, je nred kratkim zaprosil svet za terciarno gospodarstvo oziroma občinsko skupščino za dovoljenje o povišanju cen za nekatere storitve. Gre namreč za to. da kolektiv pogrebnega zavoda nima možnosti za formiranje kdo ve kako velikih lastnih skladov na osnovi sedanjih cen za posamezne storitve. Prav zaradi tega je predlagal zvišanje cen, da bi tako dobil okoli 170 tisoč dinarjev, kolikor bi potreboval za prvo fazo razširitve pokopališča. Četudi so člani sveta soglašali z nekaterimi popravki pri cenah, so v načelu odvrnili predlog, da naj bi kolektiv pogrebnega zavoda tako pridobil nujna sredstva za razširitev pokopališča. Menili so, da gre zato zagotoviti zavodu potrebna sredstva za razširitvena dela. Razen tega so predlagali, skupščini, naj bi vrtnarski obrat pri pokopališču, ki dela pod okriljem kmetijskega kombinata v Žalcu, pripojili pogrebnemu zavodu. Tako bi ta kolektiv tudi na račun vrb narskega urejevanja grobov ter prodaje vencev in rož ustvaril določena sredstva, ki bi jih lahko trošil za obnovo, vzdrževanje in razširitev pokopališča. To so seveda samo predlogi. Zadnjo besedo o morebiti novih cenah bo imela skup- i ščina, medtem ko se bo glede vrtnarije pogovoriti s prizadetim kolektivom in dokazati nujnost tor koristnost integracije. MILAN BOŽIC zi mnogo počasneje od nor malne hitrosti ostalega prometa po notranjem prometnem pasu.»S počasno vožnjo po tem pasu zadržujejo promet tudi mnogi vozniki osebnih avtomobilov. Vozniki, ki kjerkoli nameravajo zaviti v levo, naj z vozilom zavzamejo tak položaj na vozišču, da je mogoča vožnja mimo njih po desni strani ceste. Na semaforiziranih križiščih se morajo vozniki obvezno ustaviti pred rumeno oziroma rdečo lučjo in pustiti neovirano naprej vozila Iz odprte »zelene sme-• ri«. Tisti, ki ne upoštevajo tega, ne utegnejo pravočasno izprazniti križišča in tako nujno pride do zastojev. Ce smo se pač znašli za vozilom mestnega prometa, ki ustavi na postajališču, ne izsiljujmo vožnje na levi, sosednji prometni pas, če se po tem pasu pomika druga kolona vozil. Počakajmo za avtobusom in nadaljujmo vožnjo, ko bo ta odpeljal dalje. Pravočasno nakažemo vsako spremembo smeri vožnje: Vedno pazimo na vozila pred nami in vozimo za njimi v zadostni varnostni razdalji. MARJAN METUAK Nov gasilski dom v Šoštanju Gasilci iz Šaleške doline ob svoji 90- in slovenski 100-letnici gasilstva V Šoštanju mineva letos 90 let od ustanovitve gasilskega društva. Ob ustanovitvi je dobilo društvo malo zgradbo na sedanjem Trgu svobode v Šoštanju, kjer so imeli sprva samo orodišče, 1923. leta pa so začeli s širjenjem zgradbe in urejanjem doma. Pred časom so ugotovili, da bi bilo treba dom temeljito popraviti, če res hočejo, da služi svojemu namenu. Vendar so menili, da ne bi bilo prav, če bi kar 290.000 dinarjev porabili za adaptacijo doma. Termoelektrarna Šoštanj in občinska skupščina Velenje sta tedaj izrekli pripravljenost, da odstopita zemljišče za gradnjo novega gasilskega doma. Termoelektrarna Šoštanj pa je tudi naročila načrte za nov dom. Akcijo za gradnjo novega gasilskega doma v Šoštanju so podprli tudi mnogi drugi delovni kolektivi v šaleški dolini in občinska skupščina Velenje ter občinska gasilska zveza Velenje. Gradnja novega gasilskega doma v Šoštanju, izvajalec del je splošno gradbeno podjetje VEGRAD Velenje, bo stala okrog 400.000 dinarjev, v domu pa bodo tri garaže, skladišče, delavnica, dvorana za sestanke, društvena pisarna, sušilni stolp in stanovanje za hišnika. Gasilski dom bodo odprli 20. julija, ko bodo slavili tudi 90-letnico obstoja gasilskega društva Šoštanj. Hkrati bo to tudi osrednja proslava ob 100-letnici gasilstva na Slovenskem v šaleški dolini. MARIJAN LIPOVŠEK Celje: v dveh dneh 19 nesreč CELJE, 4. jun. — V ponedeljek in torek se je na cestah na širšem celjskem območju zgodilo 16 lažjih in tri hujše prometne nesreče. Materialne škode na prevoznih sredstvih je za nekaj manj kot 80.000 dinarjev. Večini nesreč je botrovala neprevidnost, površnost, prehitevanje ob nepravem času, vinjenost in drugo. Večina nesreč se je končala brez poškodb ali pa so potniki in pešci le laže poškodovani. Huje so bili poškodovani potniki in sope .liki samo v dveh nesrečah. Obe sta bili v okolici Krškega. V prv.i,,je bila huje poškodovana voz niča osebnega avtorflobila Jo-žida Smonkar, v drugi i>a voznica motorja Barbara Mrgole in sotponik Milivoj Domeniš. T. V. Zgorela v avtomobilu REKA, 4. jun. (Tanjugh — V prometni nesreči, ki se je sinoči zgodila pred Novim Vi-nodolskim. je zgorela v avtomobilu zahodnonemška državljanka Regine Kessler. Avtomobil simca RI 239-64, ki ga je vozil Ante Brnič iz Šila na otoku Krku, je skrenil z jadranske magistrale, po vsej verjetnosti zaradi eksplozije prednje gume, treščil v varovalni zid in se vnel. Napori ljudi, ki so pritekli na pomoč, so bili zaman. Regina je zgorela v avtomobilu, voznik pa je hudo ranjen umrl v re-ški bolnišnici kljub takojšnji zdravniški pomoči. VDEKlskA^S«. BRATSKE republike imajo več strokovnjakov Slovenci pa cfrvimo v Butale Nekaj ocvirkov s kmečke ohceti Koliko zaslužijo naši ministri Nataša Košir o sebi Z avtom v Grčijo SKANDINAVSKA KRIŽANKA P % V nekaj vrstah Strokovnjak svetuje KOPER 1800 novih mladincev — Ob dnevu mladosti so sprejeli v mladinsko organizacijo več kot 1800 pionirjev. Predsedstvo obalne konference ZM Koper je organiziralo v treh obalnih občinah 35 razgovorov za sprejete mladince V Kopru so sprejeli v ZMS 1.054 mladincev, v Izoli 306 in v Piranu 465. Stojnice za časopise — Študentski servis iz Ljubljane je te dni postavil na obalnem področju stojnice za prodaja-nje časopisov in razglednic PORTOROŽ Nedeljko Pečanac v »Hali galeriji« — Pretekli ponedeljek so v portoroški »Mali galeriji« odprli drugo razstavo v letošnji sezoni. Grafike in keramike razstavlja akademski slikar, grafik, keramik in restavrater iz Nove Gorice. Razstava bo odprta do 15. junija. Že tretja asfaltna oblaga — Podjetje »Slovenija ceste« te dni asfaltira koprsko cesto na odcepu Veleta—Portorož. Pred nekaj tedni so na tem odseku položili že dve odeji asfalta. VRSIC Kiosk — Prospekt — biro iz Neve Gorice je tukaj postavil kiosk za prodajanje razglednic ter turističnih spominkov. Kiosk bo odprt skozi vso sezono. Zagotovljeno je tudi vsakodnevno pobiranje poštnih pošiljk. . RENČE Preurejena kino dvorana — Novogoriško kinopodjetje je izročilo namenu popolnoma preurejeno kino dvorano. V njeno daptacijo je vložilo 80.000 dinarjev Dvorana ima 300 sedežev. AJDOVŠČINA Slavnost v Fructalu — V nedeljo bodo slavili v s&inoli-kerekem kombinatu Fructal pomembno delovno zmago. V obratovanje bodo izročili vrsto novih naprav za izdelovanje in polnjenje sadnih sokov. V nove naprave so vložili 30.OCO.000 dinarjev. Med 10. in 13. uro bodo imeli tovarno odprto tudi za javnost. SEŽANA Seminar — Občinski komite ZMS Sežana je priredil za predstavnike mladinskih aktivov in članov prc-isedstva te družbeno politične organizacije seminar, ki ga bodo priredili v soboto. 7. junija, v vasi Tatre. Do te brkinske vasi bodo šli mladinci v pohodu. Na seminarju se bodo seznanili z aktualnimi problemi z ekonomskega in družbeno političnega področja v sežanski občini ter z delom družbeno političnih organizacij. Na seminar bodo povabili ti»ii mladince. ki so pred kratkim postali člani ZK sklad — Lani so prispevale v sklad za pomoč družbenim organizacijam in društvom delovne organizacije Jadran. Kraški zidar. Kmetijska zadruga, trgovsko podjetje Preskiba in Stanovanjsko podjetje Sežana. Vsa ta podjetja so prispevala 9.700 -dinarjev, ki jih jje SZDL občine Sežana smotrno razdelila šolam, krajevnim organizacijam SZDL. *a-bomikom. študentskemu klubu, športnim društvom itd. Akcijo za zbiranje sredstev v ta sklad bodo izvedli tudi letos. Investicije — Kmetijska zadruga Kras v Sežani je vložila lani v investicije 1.080.311 dinarjev. Denar so dali predvsem za kmetijske in trgovske lokale, razen tega pa so v Sežani sezidali novo priročno klet. Letos 4200 bralnih značk V Ajdovščini je bila zaključna prireditev tekmovanja za bralno značko Gregorčiča AJDOVŠČINA. 4. jun. — V tukajšnjem domu kulture je bila dopoldne zaključna prireditev tekmovanja za bralno značko Simona Gregorčiča ter za bralno značko cicibanov. Tekmovalne pogoje je le- I tos uspešno izpolnilo 4300 učencev in učenk osnovnih šol. ki bodo za to prejeli posebne bralne značke. Zaključne prireditve se je udeležilo okoli tisoč šolarjev s področja ajdovske, novogori- | ške in tolminske občine. V j programu pa je sodelovalo kakih 50 učencev in učenk. Letošnje tekmovanje je bilo pod pokroviteljstvom novogoriškega zavoda za prosvetno pedagošk i službo že četrto po vrsti. V njem je pridobilo bralno značko Simona Gregorčiča 130U učencev m učenk višjih razredov osnovnih šol. Mnogi od njih 1 so osvojili značko že četrtič zapovrstjo in bodo zato prejeli tud: knjižne nagrade. Prvič pa so letos tekmovali za cicibanovo bralno značko tudi učenci prvih razredov osnovnih šol. Pogoje tekmo- vanja je izpolnilo kar 3000 teh učencev. Na zaključni slovesnosti v domu kulture je najprej pozdravil tekmovalce ravnatelj osnovne šole v Ajdovščini Milenko Vodopivec, spregovoril pa jim je tudi ajdovski i rojak, književnik dr. Danilo I Lokar. Slovesnosti so se med drugimi udeležili že književniki: Branka Jurca. Kristina Brenkova in Veno Pilon. Učenci osnovnih šol iz vseh • treh občin so se predstavili i s številnimi recitacijami, pevskim:, glasbenimi in plesnimi točkami. Danes so v prostorih doma kulture odprli tudi razstavo mladinskih knjig, v avli me-s; ne kino dvorane pa so predstavili dela likovnega pouka učencev v osnovnih šolah v Ajdovščini, na Coiu. v D »bravliah. Otlici. Vipavi in Vrhpolju. L. K. V PORTOROŽU JE ŽE PRAVO POLETJE — Gostje iz tujine, ki jih je letos za ta čas izjemno veliko, izkoristijo vsako priložnost, da bi jim sonce ogrelo telesa in obarvalo kožo. Foto: Just Ivanovič „Polži“— k desnemu robu V Ljubljani več motornih vozil, kot jih je bilo leta 1960 v vsej Sloveniji Že sedaj je v mestih opaziti močan porast prometa motornih vozil vseh vrst. To da slutiti, da bo letos cestni promet Se bolj gost kot lani. Prometne težave se kopičijo druga za drugo. Pojavljajo se tudi nove, kakršnih prej Se nismo poznali. Porast cestnega prometa pri nas dosega čedalje bolj kritične razmere. Danes je v Ljubljani več motornih vozil, kot jih je bilo leta 1960 registriranih v celi naši republiki. Posebno kritični čas pomenijo prometne konice, še posebno opoldanska, ko so ceste natrpane z motornimi vozili. Tempo hitrosti se tako manjša in manjša. Vozniki motornih vozil so se tako znašli v neobičajnih pogojih prometa, ki pa bodo postopoma postali običajni. Da pa bo promet le stekel kolikor je mogoče brez motenj in ovir in vendar v mejah varnosti, bo potrebno prav od voznikov mnogo več pazljivosti, veščine vožnje in potrpljenja. Hitrejšemu prometu bo pripomoglo mnogo, če se bodo vozniki izogibali raznih napak in nepravilnosti, ki že sedaj močno zadržujejo propustnost prometa na glavnih cestah in na križiščih. Predvsem je važno, da vozniki vozijo vseskozi po ustreznem prometnem pasu, ki odgovarja njihovi smeri vožnje. Naj ne prihajajo po nepotrebnem iz enega prometnega pasu na drugega, ker to povzroča še večjo nepotrebno prometno zmešnjavo in nevarne situacije. Močno zadržuje promet počasno, nesi-gumo izpeljavanje, bodisi v križišče ali kjerkoli se promet ustavi. Na štiripasovnicah naj se umaknejo na zunanji prometni pas vsi vozniki, ki zaradi kakršnegakoli vzroka vozijo počasneje. Nemogoče je, kar večkrat vidimo, da tovorni avtomobil vo- zi mnogo počasneje od normalne hitrosti ostalega prometa po notranjem prometnem pasu. S počasno vožnjo po tem pasu zadržujejo promet tudi mnogi vozniki osebnih avtomobilov. Vozniki, ki kjerkoli nameravajo zaviti v levo, naj z vozilom zavzamejo tak položaj na vozišču, da je mogoča vožnja mimo njih po desni strani ceste. Na semaforiziranih križiščih se morajo vozniki obvezno ustaviti pred rumeno oziroma rdečo lučjo in pustiti neovirano naprej vozila iz odprte »jelene smeri«. Tisti, ki ne upoštevajo tega, ne utegnejo pravočasno izprazniti križišča in taka nujno pride do zastojev. Ce smo se pač znašli za vozilom mestnega prometa, ki ustavi na postajališču, ne izsiljujmo vožnje na levi, sosednji -prometni pas, če še po tem pasu pomika druga kolona vozil. Počakajmo za avtobusom in nadaljujmo vožnjo, ko bo ta odpeljal dalje. Pravočasno nakažemo vsako spre- membo smeri vožnje. Vedno pazimo na vozila pred nami in vozimo za njimi v zadostni varnostni razdalji. MARJAN METLJAK PORTOROŽ Soline zasipavajo že pred leti so začeli z dovozom odpadnega gradiva in zemlje na zapuščene soline v Luciji pri Portorožu. Na tem področju leži sedaj gostišče »Taverna«. Ob njem so kasneje zgradili še čolnarno, ki so jo lani preuredili v moderno štiriste-zno avtomatsko kegljišče. Na zasutem področju, so zgradili tudi igrišče za mini golf. Zdaj pa zasipavajo zadnje zapuščene v na pred durmi, temveč, ker-bi radi čim prej dohiteli vse kar sc- zamudili pred leti, ko se dolgo časa niso in niso mogli premakniti z mesta. GUSTAV GUZEJ KOPER: Program otroškega varstva KOPER, 4. jun. — Svet za šolstvo pri občinski skupščini Koper je včeraj, potem ko se je konstituiral, obravnaval program razvoja otroškega varstva na Koprskem za obdobje 1969—73. Program predvideva gradnjo otroškega vrtca v Salari, ki bo lahko sprejel 100 otrok, gradnjo in opremo vrtca v mestnem naselju Semedela — dva, kjer bo prostora' za 160 predšolskih otrok ter dograditev vrtca v Semedeli — ena, kjer bi pridobili prostor za 30 dojenčkov. Poleg tega je v programu predvidena tudi adaptacija otroških vrtcev v Kopru, Cezarjih, Hrvatinih m škofijah,-Clani sveta so sklenili, da priporočijo občinski skupščini Koper, naj bi v program vnesli tudi gradnjo otroškega vrtca v naselju Olmo, ki se naglo širi. Potrebno pa bo tudi pospešiti gradnjo šol v Semedeli in Dekanih, ker bi tako lahko rešili vpra šanje celodnevnega varstva šolskih otrok. obrat najsodobnejšo opremo, nekaj dinarskih sredstev pa bo BETI prispevala sama, deloma iz skladov, deloma z najetimi posojili. Novi obrat bo imel 6.200 m' površine in bo maja prihodnje leto že začel obratovati. Naložba v ta obrat je 25 milijonov dinarjev. Edini po goj tujih investitorjev je, da bo BETI v naslednjih petih letih dobavila za 20 milijonov dolarjev blaga. Zahtevo Tolminske gimnazijke so zapele Čeprav je od koncerta tominskih gimnazijk minil že en teden, šs vedno tu m tam slišimo, da so poslušalcem pripravile nadvse prijeten večer, kakršnih si tisti, ki ljubijo pesem, želijo še več. Koncert sta naštudirala Makso Pimik, znani komponist in dolgoletni učitelj glasbe na nekdanjem tolminskem učiteljišču in sedaj na gimnaziji ter profesorica Vera elemente, ki tudi že nekaj let poučuje glasbo na tej šoli. j Program je bil razdeljen v dva dela: v prvem delu je nastopil dekliški komorni zbor četrtih razredov, ki ga vodi prof Pirnik. Zapeli so skladbe Gobca, Pahorja. Kalana, M-helčiča, Pimika, Matetič-Ronjgova in Papan-dopula. V drugem delu pa je nastopil dekliški zbor gimnazije z deli Pa'estr:na, Gallusa, Odaka, Mokranjca. Cvetka. Pirnika in Apiha. Za popestritev programa pa je bilo vmes nekaj samospevov in solo točk na klavirju in kitari. Poslušalci v dvorani so se lahko čudili, da sta koncert pripravila učitelja, ki sta kos svoji nalogi in ki ljubita pesem in mladino. Obeta se, da bodo pevke prihodnje dni zapele še v Kobaridu in v Bovcu. LOJZE KRUMBERGER so radi sprejeli, saj jim hkrati zagotavlja velik izvoz na konvertibilno področje. 2e v letu 1970 bodo v novem obratu naredili 570 ton krepirne preje. Za vso Belo krajino je pomembno to, da bo BETI lahko zaposlila 400 novih delavcev in delavk. V novem obratu ne bo dosti zaposlenih, ker bo proizvodnja zelo mehanizirana in bo zahtevala le nekaj strokovnjakov, ki se bodo usposobili v Franciji. V dosedanji proizvodnji, ki se bo po rekonstrukciji enkrat povečala, pa bodo potrebovali veliko novih delavk, vendar bo zaposlovanje postopno, kakor bodo prihajali stroji iz uvoza. Tovarna BETI bo z uresničenjem teh načrtov postala prva v naši državi, ki bo Lahko predelovala sintetična umetna in naravna vlakna. RIA BACER Mopedist v avto KOPER, 4. jun. — Včeraj nekaj po 14. uri je vozil 44-letni Alojz šuc iz Kopra osebni avto po šmartinski cesti. Ko je zavijal na Vanganelsko cesto, mu je nasproti pripeljal mopedist Roman Vižintin iz Kopra. Pri trčenju obeh vozil je mopedista vrglo čez osebni avto in je hudo poškodovan obležal na cesti. Odpeljali so ga v izolsko bolnišnico. ' G. G. Zgorela v avtomobilu REKA, 4. jun. (Tanjug). — V prometni nesreči, ki se je sinoči zgodila pred Novim Vi-nodolskim. je zgorela v avtomobilu zahodnonemška državljanka Regine Kessler. Avtomobil sinica R1 239-64, ki ga je vozil Ante Brnič iz šila na otoku Krku. je skrenil z jadranske magistrale, po vsej verjetnosti zaradi eksplozije prednje gume. treščil v varovalni zid in se vnel Napori ljudi, ki so pritekli na pomoč, so bili zaman. Regina je zgorela v avtomobilu, voznik pa je hudo ranjen umrl v re-ški bolnišnici kljub takojšnji zdravniški pomoči. BRATSKE republike imajo več strokovnjakov Slovenci pa drvimo v Butale Nekaj ocvirkov s kmečke ohceti Koliko zaslužijo naši ministri Nataša Košir o sebi Z avtom v Grčijo SKANDINAVSKA KRIŽANKA A. Z. B. T. C. stran — IV. ^ DELO DOLENJSKA IZDAJA Četrtek, 5. junija. 196S V nekaj vrstah BREŽICE Jubilej godbe na pihala — Brežiška godba na pihala bo letos praznovala KMetnico obstoja. Posebno v zadnjem času se je pihalni orkester spet razživel. Predstavnike družbeno političnih organizacij in druge občane so včeraj povabili na pomenek, v katerem so jih seznanili s pripravami na iO-ietnico. o finančnih virih in delovnem programu. ARTIČE Problemi šolstva — Osnovne šole Artiče, Globoko. Pišece in Sromlje so povabile na pogamr o problemih financiranja vzgoje m izobraževanja ter nasploh šolstva predsednika kultumoprcsvetnega zbora skupščine SRS Miloša Poljanška. TREBNJE 85 let gasilskega društva — V nedeljo bo prostovoljno gasilsko društvo v Trebnjem slavilo 85-letnieo obstoja. Prireditev bo obsegala slovesen mimohod gasilskih enot. branje kronike, kulturni program in gasilsko veselico, na kateri bodo igrali »Zapravljivčki«. Taborniki se pripravljajo — Taborniška četa »Sive jelše« iz Trebnjega ima za seboj že deset let uspešnega dela. Letos s bodo njeni člani udležili taborjenja na nenaseljenem otoku pri Šibeniku. Na pot bodo odšli predvidoma 5. julija. Ce bo dovolj prijavljencev. bodo taborili v dveh izmenah. sicer pa v eni. MIRNA Krajevni praznik — Mirenska krajevna skupnost bo imela 8. junija krajevni praznik. Najprej bo slovesna seja sveta krajevne skupnosti, nato bo žalna svečanost pri spomeniku NOB ter kulturni program in zabava pod mirenskim gradom. Podjetja pomagajo — Krajevni skupnosti se je posrečilo navezati tesno sodelovanje z delovnimi organizacijami, ki prispevajo v preračun krajevne skupnosti 0.4 odstotka svojega neto proizvoda. To je redek, če ne edinstven primer pri delu naše krajevne samouprave. S tem denarjem jn občinsko pomočjo krajevna skupnost razpolaga z 90 tisoč dinarji. Bazen hodu obložili — Lani zgrajeni ribnik, ki je hkrati tudi kopalni bazen, bodo še letos obložili po dnu in ob straneh z betonskimi ploščami, da kopalci ne bodo več kalili vode. Na spodnjem koncu bodo zgradil: tudi zapornice in poglobili del bazena, tako da bo mogoče na tem delu postaviti tudi skakalnico. Nova tovarna v Metliki Tovarna BETI gradi a pomočjo francoskega kapitala nov, najbolj sodobno opremljen obrat za izdelovanje krepirne preje V 13 letih obstoja je mlada metliška trikotažna industrija nenehno stremela k napredku. Proizvodnjo so iz leta v leto povečevali, letošnja bo dosegla že vrednost 73 milijonov din. Po sedanji rekonstrukciji pa bo proizvodnja še enkrat večja. Letos se tovarna loteva uresničevanja novih, velikih načrtov, ki so zoreli že dobri dve leti. a so jih zavoljo hude konkurence skrivali, dokler niso bile pogodbe podpisane. Sedanje proizvodne prostore konfekcijskega obrata, pleti lnice in barvarne bodo povečali ter proizvodnjo opremili s 103 najsodobnejšimi stroji. Razen tega preurejajo še kotlarno in pripravljajo načrte za napeljavo vode iz Kolpe. Razen tega bodo že ta mesec začeli graditi novo tovarno. v kateri bodo iz osnovnih niti umetnih vlaken delali elastično krepirno nit, ki je vsestransko uporabna. Iz nje lahko delajo tkanine, pletivo, nogavice itd. Ker krepi me preje zelo primanjkuje tudi na tujem trgu. je za gradnjo novega obrata vodstvu BETI uspelo zainteresirati znano francosko tovarno ARCT (Ateliers Roannais de Constructions Textiles). Ta tovarna bo dobavila za novi obrat najsodobnejšo opremo, nekaj dinarskih sredstev pa bo BETI prispevala sama, deloma iz skladov, deloma s najetimi posojili. Novi obrat bo imel 6.200 m1 površine in bo maja prihodnje leto že začel obratovati. Naložba v ta obrat je 25 milijonov dinarjev. Edini pogoj tujih investitorjev je, da bo BETI v naslednjih petih letih dobavila za 20 milijonov dolarjev blaga. Zahtevo so radi sprejeli, saj jim hkrati zagotavlja velik izvoz na konvertibilno področje. 2e v letu 1970 bodo v novem obratu naredili 570 ton krepirne preje. Za vso Belo krajino je pomembno tc, da bo BETI lahko zaposlila 400 novih delavcev in delavk. V novem obratu ne bo dosti zaposlenih, ker bo proizvodnja zelo mehanizirana in bo zahtevala le neka.) strokovnjakov, ki se bodo usposobili v Franciji. V dosedanji proizvodnji, ki se bo po rekonstrukciji enkrat povečala, pa bodo po- Vse več premoga iz Kanižarice V rudniku pri Črnomlju letos okoli 150.000 ton premoga Kamžarski rudarji močno presegajo letošnji plan. Vse j Uredili bodo zbirni bunker kaže. da bedo do konca leta nakopali 150.000 ton pre- ' P°d zemljo in zamenjali moga. Kolektiv se lahko pohvali tudi z rekordom pri I sk‘Pno posodo, s čemer bo aprila nakopali v jami na ™ijivost rudnika poveča- zaposlenega. storilnosti v jami. saj so dan 4,01 tone premoga na V rudniku rjavega premoga v Kanižarici pri Črnomlju je zaposlenih 306 ljudi. Medtem. ko so lani nakopali in prodali 131.000 ton premoga, so v letošnjem pianu predvideli 135.000 ton proizvodnje, vendar bodo plan močno presegli. V prvih štirih mesecih letošnjega leta so iz jame njega leta 1969 nakopanega vsaj 150.000 ton premoga. Aprila je bil v Kanižarici dosežen tudi državni rekord med rudniki rjavega premoga s tem. da so nakopali zaposleni v jami po 4.01 tone premoga na moža na dan. Rudnik, ki ima dovolj surovinskih zalog za nadalj- potegnil: že 53-900 ton pre-. kL? večKakot esoZaračunaif v"e s Prodajo. Prav zato. ker po-kaže. da bo do konca letoš OGLAŠUJTE V , zimi celo zmanjkuje premo-ga za stalne odjemalce, so se odločili čez poletje krepko delati in nakopati večje zaloge za zimski čas. Podjetje namerava letos z lastnimi sredstvi odpraviti ozko grlo v proizvodnji, to je izvoz premoga jz jame. na za najmanj 20 odstotkov. Pred kratkim so začeli graditi tudi nove kopalnice in čajno kuhinjo. Zdaj se vsaka izmena po 70 rudarjev stiska v ozkem in slabo zračenem prostoru ob pokvarjenih tuših. Zadnje čase so bili rudarji vse bolj glasni v zahtevi po boljših delovnih pogojih. zato z gradnjo kopalnic ni bilo mogoče odlašati. Na temeljih, ki so bili gradnji sanitarij namenjeni že pred več let, že raste nova stavba. Teh stroškov pa zaenkrat rudnik ne zmore, zato se potegujejo za 1.650.000 din posojila pri banki. Direktor rudnika, inž. Gido Rozman, je povedal, da imajo pripravljen tudi dolgoročni načrt razvoja podjetja. Dejal je, da bodo v Kaniža- rici čez pet let lahko nakopali 250.000 ton premoga na leto. RIA BACER Po partizanskih poteh na Gor. Laze V okviru proslavljanj ob 50-letnici ZKJ. SKOJ in sindikata je v nedeljo, 1. junija, mladina iz občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje, Kočevje in Ribnica priredila pohod na Gor. Laze. Več kot 200 mladih je bilo zbranih pri spomeniku, kjer sta prvoborca Niko Šilih in Franc Košir pripovedovala o pohodu belokranjske čete, ki se je na Gor. Lazah končal tragično. Po slavnosti na Lazah je mladina odšla še na Smuk, kjer so mladi preživeli prijetno popoldne ob partizanskem golažu in ršelodijah vojaškega jazz ansambla iz Novega mesta. R. B. RUDNIK KANIŽARICA — Separacija (na sliki) je del zunanjih rudniških objektov. jSfiSef' Foto: R. Bačer »Podpisani Janez Čuki iz Hude Drage prepovedujem pašo in hojo koketi in druge Urine po mojem gruntu. Posebno relja to za Toneta Brunka in Miho Škorca. Kdor ne bo tega upošteval. ga bom sodno preganja'.* Sosedske zdrahe •Na. p časopis nas je dal m nam javfio prejtoreduje. da bi naša živina stopi a na njegov svet*. Sosed Tone je s časopisom r roki. kjer je to črno na belem, stopil k sosedu Mihi in mu s prstom pokazat na zadnji strani napisani preklic Sosed Miha Škorec je poskočil, kot da bi ga pičil srien: »Tako torej! Mo- je kokoši ne smejo stopiti na njegovo zemljo. Prav! Pa se dajmo! Od danes dalje ne bo reč vozil čez moje dvorišče!* •Prav imaš.* ga je izpodbodel sosed Brunka. »Jaz bom jtričal. da nima pravice voziti čez trojo zemljo.« Janez Cukl je kot po navad- zapre-gel rola in hotel zajieljati tako kot te leta tik mimo Skorčeve drvarnice na glavno pot. Takrat je planil jrre-denj razjarjeni Škorec: »Tod ne boš več vozil! To je moj s Det in nimaš služnostne pravice!* Sosedje, ki so prihiteli na veliko vpitje pred Skorče-vo domačijo. so komaj preprečili, da ni nastal pretep. Niso pa preprečili začetka pravdanja na sodišču. Cukl dokazuje svojo pravico do proste u-porabe poti. seve s pričami. Škorec dokazuje obratno, kajpada, tudi s pričami. Med sosedi začeta sodna pravda pa je kot posekan topol. Na mah požene okoli štora polno mladih to- Taki smo jioičkov. Seme spora je vzklilo in čedalje bolj opleta vso vas. Sosedov ne dele več le plotovi iz prot ja in lat, temveč tudi sovraštvo in iz njega poro je no pravdarstvo. ki tre denaf in živce sjnrtih. Ce bi do korenin raziskali povod za začetek sovraštva med sosedi, bi gotovo prišli do majhne luknje v ograji med sosedoma, skozi katero so kokoši enega soseda hodile kljuvat solato na vrt drugega soseda. Zato, ker je jtrvi ograjo zanemaril in pustil kokošim, da delajo škodo sosedu. Bi lahko začetke takih skaljenih sosedskih odnosov vsaj zmanjšali? Vse-kakor. Tudi odpravili. Dovolj bi bilo. da nihče ne bi drugemu povzročil tega, česar sam ne teli doživeti. P. ROMANIC trebovali veliko novih delavk, vendar bo zaposlovanje postopno, kakor bodo prihajali stroji iz uvoza. Tovarna BETI bo z uresničenjem teh načrtov postala prva v naši državi, ki bo lahko predelovala sintetična umetna in naravna vlakna. RIA BACER Lutke naj bi živele Po krivici zanemarjeno lutkarstvo v Kočevju Za dan mladosti in rojstni dan maršala Tita so v Kočevju ljubitelji lutk naštudirali igrico »Rdeča kapica«. Pod vodstvom in režijo tov. Benčnikove so igrico pripravili osnovnošolski otroci. Tehnično delo, pripravo lutk in odra je oskrbel neumorni lutkar Matija Glad. Igrica je bila dobro pripravljena in so dvorano mladi gledalci kar dvakrat napolnili. 2al, da so lutkovne igrice v Kočevju samo občasne. Vsi tehnični pripomočki so urejeni. Na razpolago je dvorana, oder in lutke, za kar skrbi Matija Glad. Tudi ostali sodelavci so navdušeni in radi pomagajo. Za vse to pa ni prave organizacijske oblike in mentorja. Lutkovni krožek je delal v okviru Svobode—mesto. Ker pa je v tej organizaciji glede amaterstva gledaliških dejavnosti že več let mrtvilo, o čemer bi tukaj ne razpravljal, ni pa prav, da je zaradi tega prizadet tudi lutkovni oder, oz. krožek in s tem tudi naši najmlajši. Nujno bi bilo, da b: do jeseni našli za delo lutkovnega odra ustrezno rešitev v povezavi z osnovno šolo. Treba pa bi bilo, da bi imeli lutkarji na razpolago vsaj skromna sredstva. O vsem tem bi bilo prav, da bi se pogovorili čimprej, da bi bilo do jeseni vse nared. Za to bi se morala pozanimati ne le kulturna in prosvetna društva, temveč tudi tiste organizacije in ^društva, ki jim je poglavitna dejavnost skrb za mladino. ANDREJ ARKO ■ ■ Ml SPREJEM ZA KRVODAJALCE — Včeraj dopoldne je predstojnik novomeške bolnišnice prof. dr. Oton Bajc sprejel krvodajalce iz te zdravstvene ustanove. Ko se jim je zahvalil za sodelovanje, jih je povabil naj bi še naprej sodelovali v tej humani akciji in pritegnili v svoje vrste še druge. Prof. dr. Oton Bajc (na sliki), izroča krvodajalki značko in nagelj. Foto: S. Dokl Strokovnjak svetuje ,Polži"— k desnemu robu V Ljubljani več motornih vozil, kot jih je bilo leta 1960 v vsej Sloveniji Ze sedaj je v mestih opaziti močan porast prometa motornih vozil vseh vrst. To da slutiti, da bo letos cestni promet še bolj gost kot lani. Prometne težave se kopičijo druga za drugo. ^Pojavljajo se tudi nove, Kakršnih prej še nismo poznali. Porast cestnega prometa pri nas dosega čedalje bolj kritične razmere. Danes je v Ljubljani več motornih vozil, kot jih je bilo leta 1960 registriranih v celi naši republiki. Posebno kritični čas pomenijo prometne konice, še posebno opoldanska, ko so ceste natrpane z motornimi vozili. Tempo hitrosti se tako manjša in manjša. Vozniki motornih vozil so se tako znašli v neobičajnih pogojih prometa, ki pa bodo postopoma postali običajni. prav od voznikov mnogo več pazljivosti, veščine vožnje in potrpljenja. Hitrejšemu prometu bo pripomoglo mnogo, če se bodo vozniki izogibali raznih napak in nepravilnosti, ki že sedaj močno zadržujejo propustnost prometa na glavnih cestah in na križiščih. Predvsem je važno, da vozniki vozijo vseskozi po ustreznem prometnem pasu, ki odgovarja njihovi smeri vožnje. Naj ne prihajajo po nepotrebnem iz enega prometnega pa- Da pa bo promet le stekel j su na drugega, ker to pov-kolikor je mogoče brez mo- zroča še večjo nepotrebno tenj in ovir in vendar v mejah varnosti, bo potrebno prometno zmešnjavo in nevarne situacije Močno zadr- Naš pogovor Lepo pohištvo ni razkošje Jože Markovič, Mercator Novo mesto: »Kupcem radi svetujemo pri nakupu« Jože Markovič, oddelkovodja v blagovnici »Mercator« v Novem mestu, že leto dni prodaja in svetuje kupcem v salonu pohištva. Lepo urejena trgovina, v kateri si kupec lahho od blizu ogleda najnovejše pohištvo jugoslovanskih renomiranih tovarn, je privabila že številne kupce od blizu in daleč. Jože Mark j vič nam je takole povedal: »V zadnjem času je industrija pohištva naredila ve- Zakaj tako? Dva kriterija V Posavju sta dva domova počitka. Kljub skromnim denarjem se je posebno v domu počitka ha Impoljici posrečilo urediti kraj v prijetno bivališče in nič čudnega ni, če vseh starejših ali laže duševno prizadetih ljudi niti sprejeti ne morejo. Tudi v domu v Loki pri Zidanem mostu že pripravljajo obnovo v sodelovanju z občinami, ki imajo tam svoje občane. V obeh ustanovah pa je velik del varovancev potrebnih zdravniške oskrbe, nekateri med njimi so celo stalno priklenjeni na posteljo, zato si uprave prizadevajo, da bi povečale število bolniških sester. Pri vsem tem pa nečesa ni mogoče razumeti. ' Ce bolniška sestra skrbi za bolnika v bolnišnici, jjlača njeno delo zavod za zdravstveno zavarovanje, če pa dela zanj v domu počitka, jo mora plačevati iz svojih skromnih sredstev, zbranih po občinah, dom sam. V domovih se zato sprašujejo: zakaj tako mačehovski odnos do teh ustanov? Ali bi bilo bolje, če bi iz njih odpustili bolnike, ki bi potem Obremenili bolnišnice. Bi zavod potem lahko plačeval skrb za njihovo zdravje? MARJAN LEGAN ATRAKTIVNI IZLET S HIDROGLISERJEM RIMINI - SAN MARINO za dvodnevni izlet samo 260 din JUNIJ: 14.-15.. 21.-22., 28.-29. INFORMACIJE IN PRIJAVE: SUPERMARKET PRITLIČJE od 1.38 21 are telefon: 316-655 Int. 266 in 269 JOŽE MARKOVIČ lik korak naprej in spada po mojem mnen;.u med najboljše tovrstne industrije na svetu. To nam dokazujejo številni izdelki naših proizvajalcev, ki so tudi na tujem dobili nemalo priznanj. Ta viden napredek pa je tudi v nekaterih naših dumovih povzročil pravo revolucijo. Ljudie so prej leta in leta imeli staro pohištvo, zdaj pa so se nenadoma odločili, da nabavijo novega, boljšega.« »Kol'kšen je mesečni promet?« »V jesenskih mesecih smo na mesec zabeležili po 500 tisoč din prometa in še več. Cez zimo je nekoliko upadel in se je gibal od 200.000 do 300.000 din. Prepričan sem, da bo v naslednjih mesecih spet boljši, saj se ljudje navadno odločajo za preureditev stanovanj spomladi ali pa v poletnih mesecih.« »Kakšni kupci pritaji js| K vam?« »Nekateri imajo radi klasično pohištvo, druge pa navdušujejo najnovejši izdelki naših najboljših tovarn. Mnogi izbirajo lepo in praktično pohištvo, nekaj pa je tudi talcih, ki jim cena ni mar, čeprav njihova izbira ni najboljša.« »Kako ste uredili p-oda-jo?« »Pohištvo nabavljamo po lastni presoji, če pa kupec želi, mu določen izdelek naročimo. Mnogi prihajajo k nam samo s tlorisom svojega stanovanja in tajcim svetujemo in jim pomagamo, da praktično, lepo in poceni opremijo stanovanje. Ker je mnogo kupcev tudi od drugod, smo poskrbeli tudi za prevoz na dom. Kupcem iz Novega mesta ali okolice voz mo pohištvo brezplačno, tistim iz bolj oddaljenih krajev pa prevoz zaračunamo.« M. PADOVAN Novo mesto: konec pohodov za »Zlati čeveljček« V nedeljo, 1. junija, je 127 udeležencev iz novomeške občine opravilo pohod za značko »Zlati čeveljček«. Na zadnjem, četrtem, 40 kilometrov dolgem pohodu, so udeleženci hodili od Novega mesta do Smuka nad Semičem; vrnili pa so se z vlakom. Mimogrede so se ustavili še na Lazah, kjer so prisostvovali medobčinskemu srečanju mladine iz dolenjskih občin. Značke bodo na slovesni prireditvi verjetno podelili na Bazi 20 še ta mesec. Telesnovzgojni delavci, ki so organizirali ta koristni pohod, so ga ocenili za koristnega. Večina kandidatov je vztrajala do konca, kar kaže, da se je mladina navdušila za tovrstno rekreacijo. Zlasti pa zaslužijo jav-no pohvalo številni člani osnovne organizacije Zveze slepih iz Novega mesta, ki so se udeležili vseh letošnjih pohodov za značko »Zlati čeveljček«. s. D. SODRAŽICA Šestdesetletnica prve slovenske živinorejske zadruge V Sodražici je bila pred 60 leti ustanovljena prva slovenska živinorejska zadruga. To je bil za tiste čase velik dogodek. Zadruga je imela zelo velik pomen za razvoj živinoreje na sodraško-ribni-škem območju. Zato ni nič čudnega, da so ravno na tem območju vzgajali plemensko živino in da Je živinoreja v teh krajih zelo razvita. Kmetje rede predvsem sivorjavo dolenjsko pasmo. V počastitev 60-letnice bo v domu na Travni gori 5. junija slavnostna seja. Travna gora z bližnjimi pašniki je bila dolga leta kraj, kjer se je poleti pasla mlada živina. O. K. žuje promet počasno, nesi-gumo izpeljavanje, bodisi v križišče ali kjerkoli se promet ustavi. Na štiripasovnicah naj se umaknejo na zunanji prometni pas vsi vozniki, ki zaradi kakršnegakoli vzroka vozijo počasneje. Nemogoče je, kar večkrat vidimo, da tovorni avtomobil vozi mnogo počasneje od normalne hitrosti ostalega prometa po notranjem prometnem pasu. S počasno vožnjo Tri razstave v Sevnici Začele so se prireditve v čast stoletnice tabora SEVNICA, 4. jun. — V počastitev 10(l-letnce slovenskega tabora v Sevnici — glavna proslava bo v nedeljo, 8. junija, so danes odprli v sevniškem gasilskem domu gospodarsko razstavo, na kateri so razstavljeni izdelki samorasle sevniške industrije. V mali dvorani doma so odprli numizmatično razstavo primerkov iz izredno bogate zbirke Franca Pfeiferja iz Boštanja ter razstavo zi.amk sevniškega filatelističnega društva. V sevniškem gradu so odprli razstavo otroških likovnih izde kov, ki naj bi čez čas ostala stalna galerija slikarskih in kiparskih del u-čencev iz vse Slovenije. Razstavo je pripravil likovni pedagog Aleš Fenos v sodelovanju z vodstvi šol in drugih. Jutri in pojutrišnjem je na sporedu še več športnih prireditev, v soboto, ko bo tudi občinski praznik, pa bo tu gostovalo šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. M. L. po tem pasu zadržujejo promet tudi mnogi vozniki osebnih avtomobilov. Vozniki, ki kjerkoli nameravajo zaviti v levo, naj z vozilom zavzamejo tak položaj na vozišču, da je mogoča vožnja mimo njih po desni strani ceste. Na semaforiziranih križiščih se morajo vozniki obvezno ustaviti pred rumeno oziroma rdečo lučjo in pustiti neovirano naprej vozila iz odprte »zelene smeri«. Tisti, ki ne upoštevajo tega, ne utegnejo pravočasno izprazniti križišča in tako nujno pride do zastojev. Ce smo se pač znašli za vozilom mestnega prometa, ki ustavi na postajališču, ne izsiljujmo vožnje na levi, sosednji prometni pas, če se po tem pasu pomika druga kolona vozil. Počakajmo za avtobusom in nadaljujmo vožnjo, ko bo ta odpeljal dalje. Pravočasno nakažemo vsako spremembo smeri vožnje. Vedno pazimo na vozila pred nami in vozimo za njimi v zadostni varnostni razdalji. MARJAN METLJAK Zgorela v avtomobilu REKA, 4. jun. (Tanjug). — V prometni nesreči, ki se je sinoči zgodila pred Novim Vi-nodolskim, je zgorela v avtomobilu zahodnonemška državljanka Regine Kessler. Avtomobil simca RI 239-64, ki ga je vozil Ante Brnič iz šila na otoku Krku, je skrenil z jadranske magistrale, po vsej verjetnosti zaradi eksplozije prednje gume, treščil v varovalni zid in se vnel. Napori ljudi, ki so pritekli na pomoč, so bili zaman. Regina je zgorela v avtomobilu, voznik pa je hudo ranjen umrl v re-ški bolnišnici kljub takojšnji zdravniški pomoči. BRATSKE republike imajo več strokovnjakov Slovenci pa drvimo v Butale Nekaj ocvirkov s kmečke ohceti Koliko zaslužijo naši ministri Nataša Košir o sebi Z avtom v Grčijo SKANDINAVSKA KRIŽANKA V nekaj vrstah JESENICE Tečaj o negi bolnika — Na Soli za zdravstvene delavce na Jesenicah so končali prvi tečaj za predavatelje o domači negi bolnika. Tečaj so uspešno opravile absolventke leir-ega le-n.k.i s.-!e /a zdrav.--vene delavce, ki bodo tako v bodoče samostojno lahko vodile takšne tečaje. Omenjeni tečaj je trajal 18 dni. Zbirali so oblačila — Akcija Rdečega križa o zbiranju oblačil je tudi na Jesenicah dobro uspela. V mestu, pa tudi drugih krajih občine so aktivisti RK zbrali okoli 1400 kilogramov oblačil, perila ter 392 parov obutve. Večinoma je bilo vse dobro ohranjeno, skrbno pripravljeno in čisto. Denar za telesno kulturo — Sklad ZB telesno kulturo pri občinski skupščini Jesenice bo* imel v letošnjem letu 296.000 dinarjev sredstev iz proračuna in predvidoma 33.000 dinarjev od športne stave. Denar od te pa je mogoče uporabiti samo namensko, za gradnjo športnih objektov. Sklad bo obdržal približno 20.000 dinarjev za razne akcije, preostali denar pa bo med osnovne športne organizacije delila glede na dejavnost občinska zveza za telesno kulturo. KAMNIK Dom za upokojence — Kamniški upokojenci bodo gradili svoj dom. za katerega že pripravljajo načrte. Dom. ki bo zgrajen v Mekinjah blizu mestnega središča, bo imel okoli 100 postelj in i-se potrebne prostore. Ce bo šlo vse po sreči, ga bodo začeli graditi jeseni. Kopališče že odprto — Te dni so pod Starim gradom odprli kopališče sindikalnega športnega društva. Tako se je tudi v Kamniku začela kopalna sezona, obisk pa bo, kajpak. odvisen od vremena. Razprodaja v Prehrani — V samopostrežni trgovini Prehrane prodajajo po reklamnih cenah konservirane sardine, marmelado in goveji paprikaš. Takih in podobnih prodaj je v Kamniku malo. zato nizke cene privabljajo gospodinje. ki rade kupujejo konservirana živila. VRHNIKA Bife v »Starem malnu« zaprt? — Kopališče v »Starem ma!nu« nameravajo te dni očistiti nesnage, da bo čimprej na razpolago kopalcem, čeprav bo voda še hladna. Lani so si izletniki pogasili žejo z mrzlim pivom iz kleti bifeja pri kopališču. Letos pa bo ostala, kot kaže. klet verjetno prazna in bife zapri, ker ni nikogar, ki bi prevzel točenje pijač. Zaslužek je namreč premajhen, da bi se izplačalo točiti... TRBOVLJE Proizvodnja v maju — Zasavski premogovniki — Trbovlje so v maju proizvedli skupno 148.600 ton premoga vseh vrst. Vendar proizvodnega plana za ta mesec niso izpolnili za 13 odstotka. Vzrok /a to je v velikih težavah na odkupnih poljih v nekaterih jamah. Uradni vrstnik — Izšla je 9. številka Uradnega vestnika Zasavja. Občina Hrastnik je v njem objavila dva odloka, občina Trbovlje pa sedem odlokov in 9 sklepov. Odloki in sklepi se nanašajo na zaključne račune, občinske upravne takse, prispevek za uporabo mestnega zemljišča ter na imenovanje članov raznih svetov. POGREBI Hrastnik — Nada Jakopič, 1 mesec. Jesenice — Rudolf Zupan. 67 let. upokojenec. Strokovnjak svetuje EDENSK A TRIBUN „Polži“— k desnemu robu V Ljubljani več motornih vozil, kot jih je bilo leta 1960 v vsej Sloveniji 2e sedaj je ▼ mestih opaziti močan porast prometa motornih rosil vseh vrst. TO da slutiti, da bo letos cestni promet te bolj gost kot Isni. Prometne težave se kopičijo druga za drugo. Pojavljajo se tudi nove, kakršnih prej te nismo poanali. Porast cestnega prometa pri nas dosega čedalje bolj kritične rasnere. Danes je v Ljubljani več motornih vosil, kot jih je bilo lete 1960 registriranih v celi naši republiški. Posebno kritični čas pomenijo 'prometne konice. Se posebno opoldanska, ko so ceste natrpane z motornimi vozili. Tempo hitrosti se teko manjša in manjša. Vozniki motornih vozil so se teko znašli v neobičajnih pogojih prometa, ki pa bodo postopoma postali običajni. Da pa bo promet te stekel kolikor je mogoče brez mo- tenj in ovir in vendar v mejah varnosti, bo potrebno prav od voznikov mnogo več pazljivosti, veščine vožnje in potrpljenja. Hitrejšemu prometu bo pripomoglo mnogo, če se bodo vozniki izogibali raznih napak in nepravilnosti, ki Se sedaj močno zadržujejo propustnost prometa na glavnih cestah in na križiščih. . Predvsem js važno, da vozniki vozijo vseskozi po ustreznem prometnem pasu, ki odgovarja njihovi smeri vožnje. Naj ne prihajajo po nepotrebnem is enega prometnega pa- Eden zadnjih vasovalcev Zlata poroka Marijo jn Andreja Ziherl v Lipici V Lipici pri Škofji Loki sta te dni praznovala zlato poroko 73-letna Marija in Andrej Ziherl. Oba živita in delata na svoji kmetiji, ki je bila med vojno vselej odprta partizanom. Doma sta ostala sam$, ker sta hčeri odšli na svoje, sina pa že dolgo ni več med živimi. Vendar pa nista zapuščena, I so po nekem sovražnem na- saj jima pri delu pomaga vnuk pa tudi traktor in kosilnico večkrat vzamejo v najem. Kljub sedmim križem sta Ziherlova še §ila in vedra. Oče se tudi še vedno rad pošali, posebno kadar obuja spomine na svoja doživetja. »Bili smo zadnja generacija.« pravi, »ki smo še hodili pod okna vasovat. Danes je vse drugače; bolj preprosto in na hitro.« »Se spomnite kakega posebnega dogodka s teh vasovanj?« ga pobaramo. »Nekoč smo se fantje zmenili. da gremo zvečer v vas k dekletom. Sam se tega dogovora nisem držal in sem šel po svoje. Ko sem potem ponoči prikolovratil domov :n se utrujen vrgel na posteljo. se mi je nekaj zapičilo v lice in telo. Odgrnem rjuho in pod njo zagledam brano. obrnjeno s klini navzgor. Nastavili šo mi jo fantje, ker. nisem šel z njimi.« Sicer pa očetu Andreju sreča ni bila posebno naklonjena. saj se je usoda dvakrat poigrala celo z njegovim življenjem. Ko mu je bilo štiri leta, je strela ubila njegovo mamo in leto dni starega bratca. Tudi zanj, ki ga je le oplazila, so že mislili. da je mrtev, vendar so za le nekako »obudili«. Podobno je bilo v prvi svetovni vojni na soški fronti, kjer GORENJSKA PETDESET LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA — To je častitljiva doba. ki jo le malokdo dočaka. Zakonca Ziherl pa sta dočakala ta lepi jubilej, ki sta ga slavila minulo nedeljo. Foto: M. Kregar padu prav tako že delali križe čezenj, pa se je le izvlekel. Po vsem tem, kar je doživel, je vendarle dočakal že lepo starost in nič ni videti, da bi mu že kmalu zmanjkalo moči. LADO STRU2NIK LITIJA BRATSKE republike imajo več strokovnjakov Slovenci pa drvimo v Butale Nekaj ocvirkov s kmečke ohceti Koliko zaslužijo naši ministri Nataša Košir o sebi Z avtom v Grčijo SKANDINAVSKA KRIŽANKA Neurejena turistična taksa Na Gorenjskem pobiranje turistične takse nimajo enotno urejeno, pa tudi uporabljajo jo ta različne namene. Tako se v radvoljiiki občini taksa zbira pri občinski skupščini. ki jo razdeli krajevnim skupnostim. Od njihovega razumevanja je potem odvisno, če jo prenesejo naprej na proračun turističnih društev. Podobno je v jeseniški občini, kjer pa krajevne skupnosti takse ne odstopajo društvom. V Tržiču vsa turistična taksa ostane v občinskem proračunu. Le v kranjski in škofjeloški občini so jo v celoti prepustili turističnim društvom. Turistični delavci na Gorenjskem se ie nekaj časa zavzemajo za to, da bi turistično takso uredili enotno. Ločili naj bi jo od drugih taks in davščin in jo namenili le za potrebe turizma. Predvsem naj bi jo uporabljali za turistično propagando. za katero iz drugih virov skoraj ne morejo dobiti nobenega denarja. Ce bi jo prepustili turističnim društvom, bi bilo koristno tudi zato. ker bi jo zajeli več kot doslej. To velja še posebno za jeseniško občino, kjer turistična društva sedaj niso zainteresirana za pobiranje, zaradi česar se je precej izgubi. Del turistične takse pa ostane nepobran tudi zaradi neurejenega posredovanja zasebnih turističnih sob. Ponekod jih lastniki kar sami oddajajo brez posredovanja turističnih društev. Pri tem pa precej gostov prenoči na *čr-nos, e čimer se lastniki izognejo plačilu takse. Za rešitev tega problema bi bili potrebntn predpisi, ki bi enotno uredili oddajanje sob s točno evidenco in rednim pobiranjem takse. Prav tako bi morali s predpisi urediti prijavljanje gostov in pobiranje taks v počitniških hišicah, kjer je zmeda še večja. LADO STRUŽNI K su na drugega, ker to povzroča še večjo nepotrebno prometno zmešnjavo in nevarne situacije. Močno zadržuje promet počasno, nesi-gumo izpeljevanje, bodisi v križišče ali kjerkoli se promet ustavi. Na štiripasovnicah naj se umaknejo na zunanji prometni pas vsi vozniki, ki zaradi kakršnegakoli vzroka vozijo počasneje. Nemogoče je, kar večkrat vidimo, da tovorni avtomobil vozi mnogo počasneje od normalne hitrosti ostalega prometa po notranjem prometnem pasu. S počasno vožnjo po tem pasu zadržujejo promet tudi mnogi vozniki osebnih avtomobilov. Vozniki, ki kjerkoli nameravajo zaviti v levo, naj z vozilom zavzamejo tek položaj na vozišču, da je mogoča vožnja mimo njih po desni strani ceste. Na semaforiziranih križiščih se morajo vozniki obvezno ustaviti pred rumeno oziroma rdečo lučjo in pustiti neovirano naprej vozila iz odprte »zelene smeri«. Tisti, ki ne upoštevajo tega, ne utegnejo pravočasno Izprazniti križišča in teko nujno pride do zastojev. Ce smo se pač znašli za vozilom mestnega prometa, ki ustavi na postajališču, ne izsiljujmo vožnje na levi, sosednji prometni pas, če se po tem pasu pomika druga kolona vozil. Počakajmo za avtobusom in nadaljujmo vožnjo, ko bo te odpeljal dalje. Pravočasno nakažemo vsako spremembo smeri vožnje. Vedno pazimo na vozila pred nami in vozimo za njimi v zadostni varnostni raadaiji. MARJAN METLJAK Za vodovodom še kanalizacija V škofjeloški občini bodo tako rešili številne težave Na zadnji seji občinske skupščine v Škofji Loki je precej hude krvi povzročil prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Predsednik sveta za urbanizem tovariš Bernard je pojasnili, da pobirajo to davščino le od komunalno urejenega zemljišča, ki mora imeti vsaj vodovod, dostopne poti ter električno omrežje. Odborniki perifernih, zvečine kmečkih naselij so zahtevali, da se več sredstev vlaga prav v ureditev teh območij, vendar je bilo treba kloniti pred ugotovitvijo, da se od zasebnih gospodarstev na vsem mestnem področju zbere letno le 150.000 dinarjev. Čeprav dobi krajevna skupnost nazaj toliko, kolikor sredstev se je zbralo na njenem območju, bo treba v prihodnje ves denar usmeriti v teme'jito obnovo kanalizacije, ki pa bo zajela celotno mestno območje. S tem podvigom pa bodo rešeni mnogi komunalni'problemi v naseljih okrog mestnega jedra. A. I. Nova tovarna v Metliki N. / Tovarna BETI gradi s pomočjo francoskega kapitala nov, najbolj sodobno opremljen obrat za izdelovanje krepirne preje V 13 letih obstoja ja mlada metliška trikotažna industrija nenehno stremela k napredku. Proizvodnjo so iz leta v leto povečevali, letošnja bo dosegla že vrednost 75 milijonov din. Po sedanji rekonstrukciji pa bo proizvodnja že enkrat večja. ; Letos se tovarna loteva uresničevanja novih, velikih načrtov, la so zoreli že dobri dve ieti, a so jih zavoljo hude konkurence skrivali, dokler niso bile pogodbe podpisane. Sedanje proizvodne prostore konfekcijskega obrata, pletilni ce jn barvarne bodo povečali ter proizvodnjo opremili s 103 najsodobnejšimi stroji. Razen tega preurejajo še kotlarno in pripravljajo načrte za napeljavo vode iz Kolpe. Razen tega bodo že te mesec začeli graditi novo tovarno, v kateri bodo iz osnovnih niti umetnih vlaken delali elastično krepimo nit, ki je vsestransko uporabna. Iz nje lahko delajo tkanine, pletivo, nogavice itd. Ker krepilne preje zelo primanjkuje tudi na tujem trgu. je za gradnjo novega obrata vodstvu BETI uspelo zainteresirati znano francosko tovarno ARCT (Ateliers Roannais de Constructions Textiles). Ta tovarna bo dobavila za novi obrat najsodobnejšo opremo, nekaj dinarskih sredstev pa bo BETI prispevala sama, deloma iz skladov, deloma z najetimi posojili. Novi obrat bo imel 6.200 mJ površine in bo maja prihodnje leto že začel obratovati. Naložba v ta obrat je 25 milijonov dinarjev. Edini pogoj tujih investitorjev je, da bo BETI v naslednjih petih letih dobavila za 20 milijonov dolarjev blaga. Zahtevo so radi sprejeli, saj jim hkra- ti zagotavlja velik izvoz na konvertibilno področje. 2e v letu 1970 bodo v novem obratu naredili 570 ton krepirne preje. Za vso Belo krajino je pomembno to, da bo BETI lahko zaposlila 400 novih delavcev in delavk. V novem obratu ne bo dosti zaposlenih, ker bo proizvodnja zelo mehanizirana in bo zahtevala le nekaj strokovnjakov, ki se bodo usposobili v Franciji. V Kamniku danes ocena volitev KAMNIK, 4. jun. — Jutri popoldne bo seja občinske konference ZKS Kamnik, na kateri bodo razpravljali o volilni aktivnosti članov ZK in ocenili potek volitev v občini, volilni rezultati ob zadnjih volitvah so bili zelo dobri, saj je volilo kar 91,2 odstotka vseh občanov. V večini primerov je za eno odtoomi-ško ali poslansko mesto kandidiralo več kandidatov, kar so volivci ugodno sprejeli. Prav tako je bila zelo široka predvolilna aktivnost od evidentiranja kandidatov do potrditve kandidature. Na jutrišnji seji bodo tudi izvolili enega člana republiške konference ZKS, ki bo njen član dve leti. Med kandidati, ki jih predlaga občinski komite ZKS. so Srečko Rot, Vekoslav Frbežar in Iztok Jurančič. T. J. Priprave na 4. julij Občinska zveza ZZB NOV se pripravlja na 4. julij-praz-nik borca, ki ga bodo v Litiji letos počastili s srečanjem nekdanjih pripadnikov kamn iško-za savskega in dolenjskega partizanskega odreda Srečanje bd združeno z velikim partizanskim mitingom in nastopom nekaterih litijskih kulturnih skupin. Predvideno je, da bo miting na letnem igrišču v Litiji, kamor bodo prišle 4. julija zjutraj številne partizanske patrulje, ki bodo v dneh pred praznikom obšle številne znane partizanske kraje v bližnji in daljni okolici. Litijski odbor ZB bo na to srečanje povabil vse litijske občane in mladino, pa tudi nekdanje borcev NOV iz revirjev. Domžal in drugcd. Občintka Zveza združenj borcev NOV je imenovala nekaj odborov, ki bodo imeli na skrbi priprave in program tega pomembnega partizanskega srečanja nekdanjih članov in pripadnik-v obeh odredov NOV. M V. Uspel koncert Lire Kamniške pevce vabijo v ZR Nemčijo in Švico KAMNIK, 4. Jun. — Sinoči je imelo prvo slovensko pevsko društvo »Lira« v veliki dvorani kina Dom svoj redni letni koncert. Ker je zbor najkvalitetnejši kulturni ansambel v občini in slovi daleč zunaj meja naše domovine, je bilo za koncert ▼ Kamniku veliko zanimanje. Zbor, ki ga je dlje časa uspešno vodil prof. Samo Vremšak, je med drugim pel dela Gallusa, Mozarta. Mpkranjca, Gerbiča in priredbe narodnih pesmi. Posebno pozornost je pritegnila krstna izvedba zborovske pesmi Blaža Arniča »Man-zanšres«. Nedavno preminulega slovenskega zborovskega skladatelja in dolgoletnega dirigente »Ure« Cirila Vtemšaka pa so se spomnili z -njegovo priredbo slovenske narodne pesmi »Smukova«. Petje Urinega zbora se je odHkovato po ubranosti, nikakor pa ne smemo prezreti nekaj zelo dobrih solistov. Poslušalci, ki sp napolnili dvorano, so pevce nagradili s toplim aplavzom; nekatere pesmi so morali ponoviti. Včerajšnji žeto uspeli koncert je bil pravzaprav generalka pred gostovanjem kamniške SUre« v ZRN in Švici, kamor jo je po uspehu v Arsit povabila nemška pevska eveaa. Lap večer v Kamniku in to povabilo ste za zbor Imedno priznanje, posebno Se, ker bodo priredili koncerte tudi v dragih velikih kulturnih središčih. T.J. Jelka ni več naravni dežnik Jeseni bodo v Mostecu odprli novo, v gorenjskem slogu zgrajeno restavracijo — V njej dobrodošli tudi s praznimi denarnicami LJUBLJANA, 4. jun. — Ce bi napravili seznam mest, kjer naši občani najraje preživljajo nedeljske popoldneve, bi bil Mostec gotovo med prvimi. Ce pa bi upoštevali samo upokojence, bi bil gotovo na prvem mestu. Zato je hvalevreden program upravnega odbora Mosteca, ki vsebuje načrte za razvoj tega priljubljenega zatočišča številnih Ljubljančanov. Več o tem nam je povedal predsednik odbora, Ivan Rojc. »Odbor je bil ustanovljen na pobudo SZDL v Zg. Šiški. v njem pa so predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij s tega terena, razen tega pa je v njem tudi predstavnik mestnega sindikalnega sveta. Odbor deluje kot izvršni organ družbenopolitičnih organizacij, patronat nad izgradnjo Mosteca pa bo prevzela krajevna skupnost, seveda, če bo šišenska občinska skupščina ustregla želji odbora. Krajevna skupnost bi Sto radarjev v zdravilišča Zasavski premogovniki jim bodo omogočili brezplačno zdravljenje Revma, bolezni dihal, vnetja, izčrpanost, — to so večni sopotniki težkega dela v rudnikih. Prav spričo tega rudniški kolektivi, in to velja tudi za Zasavske premogovnike, namenijo iz leta v leto več denarja za preventivno zdravljenje rudarjev. Po podatkih bo letos na brezplačnem preventivnem zdravljenju po 21 dni sto rudarjev iz Zasavskih premogovnikov, medtem Ko jih je bilo leni 70. V te namene je kolektiv že zagotovil 125.000 din. Doslej so bili rudarji na zdravljenju predvsem v Bohinju in v Cateških Toplicah, letos pa bodo odšli, glede na odločitev zdravnika in bolezen, tudi v Slatino Radenci in Rogaško Slatino. Strokovne službe, predvsem socialna in kadrovska ter zdravstvena komisija, so izbrale izmed rudarjev tiste, ki so najbolj potrebni preventivnega zdravljenja. Vendar kljub dobri volji tudi letos ne bo moglo na zdravljenje več kot sto rudarjev. Pomembna je tudi pripravljenost in pomoč kolektiva zasavskih premogovnikov, da omogoči, prav tako preventivno zdravljenje, tudi otrokom rudarjev. Zasavski pre-mogovniki bodo prispevali letos 12.500 din za zdravljenje 41 otrok. P. BURKEUC lahko najela posojilo, ki ga odbor sam ne more dobiti.« • Omenili ste posojilo. Zakaj ga boste porabili? »Doslej so bili obiskovalci Mosteca odvisni predvsem od vremena. Smreke so bile edino zatočišče pred dežjem. Temu pa bo kmalu konec. Lani smo začeli graditi novo stavbo, v kateri bo restavracija s kuhinjo in sanitarijami, ki jih doslej v Mostecu ni bilo. Računamo, da bo otvoritev že jeseni. Hkrati s tem pa bo treba zgraditi še vodovod in kanalizacijo. Vsa de’.a bodo veljala okrog 5OO.00O dinarjev. Mestni sindikalni svet nam je odobril 100.000 dinarjev, šišenska občinska skupščina 40.000 din, nekaj so obljubili tudi na republiškem odboru upokojencev, nekaj imamo tudi lastnega denarja, drugo pa naj bi dobili s pomočjo posojila Omenim naj še, da mislimo na novo urediti tudi otroško igrišče, saj bodejstarši z otroki tako še raje zahajali k nam. Povem naj še, da kažeta občinska skupščina in mestni sindikalni svet za naše delo veliko razumevanja.« • Upokojenci so vaši najpogostejši obiskovalci. Ali ne bodo cene v novem lokalu prezahtevne za njihove tanke denarnice? Tudi na to smo mislili. Glede tega se ne bo nič spremenilo. Tudi v novem lokalu' bodo lahko sedeli ves dan, ne da bi kaHcoli naročili. Nikoli ne bomo stremeli za neko komercialnostjo, saj vemo, da bi s tem odbili upokojence. Mostec bo ostal tak kot je, le da bomo obiskovalcem nudili nekaj več.« BRANKO PODOBNIK V varstvu še denarne težave Priporočilo domžalske skupščine delovnim organizacijam bo premalo! DOMŽALE, 4. jun. — Težavam, s kakršnimi so se že leta nazaj srečevali na domžalskem vzgojnovarstvenem zavodu, so se letos pridružile še nove, čeprav prvi vtis kaže drugače. Dobili so namreč še nekaj novih varstvenih oddelkov — vzdrževati pa jih bodo morali s 390 tisočaki, kolikor je bilo lani namenjeno le za takratne varstvene ustanove. Bo šlo pomanjkanje denarja na račun dela v vrtcih? OGLAŠUJTE V DELU Denarne težave zavoda sicer niso nove, na dlani pa je, da so se s pridobitvijo novih oddelkov varstva le še povečale. 2e prej ponekod ni bilo mogoče ustreči republi- Mladinski partizanski tabor na Jelovici RADOVLJICA, 4. jun. — V nedeljo se je v gozdu pri Go-ški ravni na Jelovici končal dvodnevni mladinski partizanski tabor. Organizirali sta ga mestna organizacija ZZB NOV Radovljica in radovljiška mladinska konferenca ZMS. Udeležili so se ga učenci 7. in 8. razreda radovljiške osnovne šole. V nedeljo so ustanovili partizanski pionirski odred Staneta Perca; v dveh dneh so izvedli prehranjevalno akcijo, zasede in obrambo pred sovražnim napadom. Pokrovitelj tabora je bil narodni heroj Anton Dežma-Tonček. Udeleženci tabora so se dogovorili, da bodo za radovljiško mladino vsako leto pripravili mladinske partizanske tabore na Jelovici. Poglaviten namen takšnega tabora je vseljudska obramba, hkrati pa tudi, da se mladina vživlja v tradicije NOB. J. G. škim normam za tovrstne ustanove, in toliko manj bo to mogoče letos. Skupščina je namreč sprejela v proračunu za vse otroško varstvo v občini, tudi za novi vrtec v Preserjih ter za vrtec v Mengšu, ki ga bodo odprli junija ali julija, enak znesek kakor lani — 390.000 dinarjev. Le ena možnost je, da že postavljene stene sprejmejo v varstvo otroke: denar, potreben zanje, bo treba odtegniti že tako skopim proračunom starejših varstvenih ustanov. V vseh varstvenih ustanovah v občini je zdaj 238 otrok, še 21 pa se jih v njih le hrani. Novih prošenj zaradi prezasedenosti v večini vrtcev ni mogoče sprejemati, saj ima nekaj prostih mest te še januarja odprti varstveni zavod v Preserjih. Posebnih ukrepov je potreben položaj varstva dojenčkov. Anketa, ki jo je' zavod izvedel v nekaj vetjih tovarnah v občini, je pokazala veliko zanimanje prav za takšne oddelke, kjer bi starši lahko brez skrbi pustili svoje dojenčke za čas, ko so v službi: 22 otrok bi zaupali vrtcem samo tisti starši, ki so zaposleni v večjih tovarnah. Postavlja se vprašanje, kje dobiti potreben denar — ne za velike investicije ▼ nove varstvene ustanove, ampak za vzdrževanje že zgrajenih ustanov. Funkcionalni stroški namreč niso tako majhni. Ob enakem znesku, ki ga je varstvu namenila občinska skupščina, je za zavod edino, čeprav bomo upanje »priporočilo« skupščine delovnim organizacijam, da prispevajo za funkcionalne stroške varstva. Priporočilo pa problema ne bo rešilo, saj je praksa pokazala, da za varstvo prostovoljno prispeva le ma-lokatera delovna organizacija. BORUT CONTALA TRBOVLJE Podpora za počitnice otrok Centralni delavski svet Zasavskih premogovnikov je na minuli seji sklenil finančno podpreti akcijo za letovanje otrok v revirjih. V ta namen je samoupravni organ dodelil 12.500 din kot svoj prispevek za letovanje zdrav stveno ogroženih otrok članov kolektiva Zasavskih premogovnikov. Otroci bodo letovali v ši-ljevici :n nekaterih drugih počitniških in zdravstvenih kolonijah ob morju. Akcijo za letovanje otrok so že ali pa še bodo podprli tudi nekateri drygi trboveljski delovni kolektivi, medtem ko so v Hrasniku, kot vseslej doslej, tudi letos sklenili v nekaterih podjetjih prispevati nekaj denarja za počit-nce otrok socialno ogroženih staršev. Nekaj sredstev zsy letovanje bodo dali tudi socialno-skrbstveni organi zasavskih občinskih skupščin za otroke v rejništvu in druge. M. V. V dosedanji proizvodnji, ki se bo po rekonstrukciji enkrat povečala, pa bodo potrebovali veliko novih delavk, vendar bo zaposlovanje postopno, kakor bodo prihajali stroji iz uvoza. Tovarna BETI bo z uresničenjem teh načrtov postala prva v naši državi, ki bo lahko predelovala sintetična umetna in naravna vlakna. RIA BACER Zavozil v skupino otrok KRANJ, 4. jun. — Na Jezerski cesti v Kraju se je včeraj proti večeru pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 7-letni Stane Bregar z Jezerske ceste 85, devetletni Anton Kert z Jezerske ceste 88 pa je bil huje ranjen. Manjše poškodbe je dobil tudi voznik osebnega avtomobila 29-letni Jablan Milič iz Kranja. Milič je vozil avto iz Kranja proti Predosljam. Pri hiši št. 90 je zavozil v skupino štirih otrok, na levi strani ceste. Pri tem je enega stisnil ob železno ograjo, da je takoj umrl, medtem ko so drugega hudo ranjenega odpeljali v bolnišnico. Ficko je zdrsnil s ceste proti strugi potoka, kjer so ga zadržale veje. Vzroka nesreče še niso ugotovili. Voznik pravi, da so otroci nenadoma pritekli na cesto z njegove desne strani. Hotel se jim je umakniti, zato je zapeljal na levo in pri tem tudi zaviral. Vendar pa ni pomagalo. Izjave prič pa se precej razlikujejo od te razlage. Resnico bodo skušali ugotoviti s preiskavo, ki še traja. L. S. S »škodo« v betonski steber TRZIN, 4. jun. — Na cesti Trzin—Dobrava je voznica škode Vera Jerman včeraj ob 16.45 prehitevala tovornjak in ga že prehitela, ko je iz nasprotne smeri pripeljalo drugo osebno vozilo. Zaradi hitrosti je škodo začelo zanašati, potem pa je trčila v betonski steber ograje med cesto in železniško progo. Sopotnika Jureta Koviča in voznico je vrglo iz vozil^. Oba so odpeljali v bolnišnico, kjer so povedali, da* je Kovičevo "življenje v nevarnosti. B. C. Po spolzki cesti v drevo ŠENTJAKOB, 4. jun. — Neprimerna hitrost na spolz ki cesti od Šentjakoba prot Hrastju je bila danes neka, pred 6. uro kriva, da je za stavo 750, ki jo je vozil 27 letni zidar Peter Jerina, za čelo nevarno zanašati po ce sti. Prepozno je bilo, da bi voznik lahko preprečil trče nje v drevo ob levi strani ceste, od koder je ficka vrglo še v vogal bližnje hiše Hudo poškodovanega Jerino so odpeljali v bolnišnico Škode na vozilu je za okrog 3.000 dinarjev. B. C. Zgorela v avtomobilu REKA, 4. jun. (Tanjug). -V prometni nesreči, ki se je sinoči zgodila pred Novim Vi-nodolskim, je zgorela v avtomobilu zahodnonemška državljanka Regine Kessler. Avtomobil simca RI 239-64, ki ga je vozil Ante Brnič iz šila na otoku Krku, je skrenil z jadranske magistrale, po vsej verjetnosti zaradi eksplozije prednje gume, treščil v varovalni zid in se vnel Napori ljudi, ki so pritekli na pomoč. so bili zaman. Regina je zgorela v avtomobilu, voznik pa je hudo ranjen umrl v re-ški bolnišnici kljub takojšnji zdravniški pomoči. Goljuf na delu MARIBOR, 4. jun. — Ana Ambrož iz Rogoznice je prijavila, da je prišel k njej neznanec in ji izvabil 200 dinarjev pod pretvezo, da potrebuje denar za popravilo avtomobila. Potem je izginil in denarja ni vrnil. Ivan Purgaj iz Dragučove je prijavil, da je 3. junija prišel k njemu neznanec jn ga ogoljufal za 200 dinarjev. Natvezil mu je, da je v službi na prometnem odseku in da mu lahko priskrbi vozniško dovoljenje brez izpita. Z denarjem je izginil. " N. S. ATRAKTIVNI IZLET S HIDROGLISERJEM RIMINI - SAN MARINO za dvodnevni izlet samo 260 din JUNIJ: 14.-15., 21 «-22., 28.-29. 1NFURMAC1JE IN PRIJAVE: SUPERMARKET PRITLIČJE od 730—21. ure telefon: Sl 4459 trn ao m MO \ ---1 TELESNA KULTUBA ZA VSAKOGAR~|- Sklonjeni k zemlji Tokrat je naia misel namenjena tistim, ki obdelujejo zemljo. Začeli so zgodaj spomladi s plugom in brano ter nadaljevali potem dan za dnem: z motiko, lopato, koso. grabljami. Kmalu bo na vrsti srp, nato’ pa spet plug, motika, kosa. grablje itd. Ljudje delajo stoji p nekaki delovni preži. Kdaj pa kdaj jih zaboli v križu. Takrat čutijo potrebo, da bi se vzravnali, lo so trenutki, ko se obdelovalci zemlje spontano pretegnejo in globoko vdihnejo, nato pa se spet sklonijo k zemlji in nadaljujejo delo. K jih oči so uprte ure in ure v bilke, poganjke, grmiče, cvetove in plodove. Kakor vsako fizično delo tako ima tudi obdelovanje zemlje svojo zakonitost, svoj ritem. Telo delavca je sklonjeno stoje, čepe. ali kleči, p enakomernem ritmu ponavlja iste delovne gibe ure in ure. Nedvomno ima delo na svežem zraku pomembne prvine telesnega utrjevanja, z vidika oblikovanja človeškega organizma pa bi buo le bolj koristno, če bi si delovni človek večkrat privoščil vzravnano in če bi načrtno delal kaj takega, kar učinkuje proži sključenosti in proti bolečinam v križu. Kakšna gimnastika je primerna za tiste, ki z rokami obdelujejo zemljo, ki orjejo, sejejo, kopljejo, zalivajo, kosijo, grabijo, žanjejo nakladajo itd? Prvi, ki se je kot telovadec ukvarjal s tem vjrrašanjem. je bil danski samouk Niels Bukh. Izdelal je pri- vlačno metodo gimnastičnih vaj za kmečke fante z namenom, tla bi postali bolj gibčni in da bi skrbeli za vzravnajo držo telesa. Dejansko gre za izpopolnjeno Švedsko gimnastiko s posebnim poudarkom na vaje za raztezanje mišic in povečanje gibljivosti v sklepih. . V teku let je dobil tfiels Bukh toliko pristašev, da je lahko s prostovoljnimi prispevki in z vstopnino na javnih telovadnih prireditvah (s svojimi gojenci je gostoval tudi p ZDA in na Japonskem) zgradil v Ollerupu nekako ljudsko univerzo za telovadbo podeželske mladine. Ko omenjamo Niels Bukha in njegovo metodo, želimo samo opozoriti na problem, ki je prisoten tudi pri nas: vsi tisti, ki obdelujejo zemljo, ki delajo na njivah, vrtovih, vinogradih in travnikih, bi morali imeti tudi kaj znanja o oblikovanju telesa z delom in gimnastiko. Res je, da kmečki ljudje ne potrebujejo toliko vaj za mišično moč, tudi je res, da so kolikor toliko vzdržljivi, prav pa bi bilo, da bi jih v društvih za teiesno vzgojo in rekreacijo seznanjali tudi s posebnimi vajami za sprostitev, pretegovanje. vzravnano tn pravilno držo telesa. Pri vsaki kmečki hiši bi si lahko omislili lesen telovadni drog, da bi imela mladina priložnost za visenje, pretegovanje in kolebanje. Lahke vaje v visenju na rokah priporočamo vsem tistim, ki so potrebni pretegovanja in vzravnane. D. U. I PIANINE IN ULBJE I Izlet na Kepo Otvor.ler plmnraskc koce pod Kepo in r porr.o* de lave«, ki se uxva.-ja;o z vod. etrom planinskih skupin na šolah. razpisuje MK PZS tudi šemi. nar za vodje pionirskih in mladinskih planinskih skupin na šo. Uh. Pogoj za udeležbo je. da je kandidat prosvetni delavec z veseljem m delo s planinsko mladino. ter da ae obveže, da bo vsaj dve leti aktivno deloval v okviru planinske organizacij«. Seminar ho od 5. do 15 VU. e Vratih program in vse gradivo sa seminar pa bodo udeleženci dobili naknadno Straški oskrbe in orgamzar. je «m:nar;a gredo e breme MK PZS. prevosd stroški in prispevek 80.— din pa v breme udeležencev, oa. njih planinskih društev Odprte planinska postojanka V nedeljo so odprli dom na Uršlji gori. V soboto 14. t. m. bodo odprli d« »Klementa Juga« e Lepeni in d« »Zorka Jelinčiča« na Orni prsti, ▼ nedeljo 13. t. m. pa pianlfiirl dom na Ratitovcu. Gomiščkovo zavetišče na Krnu bo letoa odprto od 77. fc. m. do 15. IVER DNEVA Peter Šubic: »Judo« Slovenski športniki nimajo na voljo mnogo domače strokov-ye literature, zato so tembolj veseli, kadar izide dobra strokovna knjiga. Judoiste je te tat razveselil znani judoist in trener ljubljanske Olimpije Peter Šubic, ki je v okviru zbirke »Mala športna knjižica« šolskega centra za telesno vzgojo v IJubljanl izdal knjigo pod naslovom »Judo«. Avtor je v predgovoru te knjige, ki je prva te vrste pri nas. zapisal, da želi z njo pomagati svojim športnim prijateljem. Avtor Je glavni del knjige posvetil metodiki in teoriji treniranja, v poglavju o tehniki pa je opisal le ometeno število tehnik, predvsem izrazito šolske in borilne mete Ker je knjiga, ki je tudi pestro ilustrirana, zares dober Pripomoček, bodo judoisti prav gotovo radi segli po njej. PLAVANJE UTRINKI CASLAVSKA V HOLLYWOOD? Znamenita češkoslovaška telovadka Vera Ca>!avska. ki /d-tj prr« :t kuje otroka in piše knjigo o svoji športni karieri, je dobila ponudbo, da bi po porodu posnela film v Ho!lywoodu. PRENOSI IZ MEHIKE — Evro. vizija in mehiška televizijska mreža Telesistema Mexicano sta sporočili hkrati, da sta se uspešno po--gaial: v zvezi s televizijskimi rej or. tažami s svetovnega nogometnega prvenstva 1970 v Mehiki. Evrovizi-ja bo prenos dobila prek satelita. Z ZASTAVO V ROKAH — Eden izmed nizozemskih ljubiteljev nogometa je med finalno tekmo za pokal šampionov med Ajajcom in Milanom v Madridu umrl za srčno kapjo. 66-letnega Anton iusa Cro-nelisa van den Muyserberga je obšla slabost, ko je Prati dosegel dragi gol. 2ena je takoj poklicala pomoč, toda nesrečnik je izdihnil na nosilih V roki je še drt^l za. stavo A jaza ... Ljubljanski srednješolci tekmovali LJUELJANA — V vevškem bazenu je bilo prvenstvo ljubljanskih srednjih šol v plavanju, na katerem je nastopilo devet ekip s približno 100 plavalci in plavalkami. Pokrcvitelj prvenstva je btla mestna konferenca zveze mladine. REZULTATI: dijakinje — 50 m crawl: Herzog 32,4, Vesel (obe II. gim.) 33.5, Krtič (TS KMRLP) — 35,8; 50 m prsno: Funduk (TS zdravstvo) 41,1, Kuhar (gim. Šentvid) 41.9. Kržič (TS KMPRL) 44.0; 50 m hrbtno: Herzog (II. gim.) 37.6, Kuhar (gim. Sentv.) 41,3, Ve. sel (II. gim.) 42,3; 50 m delfin: Herzog 39.0. Vesel (obe II. gim.) 40.0, Funduk (TS zdr.) 42.3; ekipno: II. gimnazija 73 točk, TS KMRLP 32. Gimnazija Šentvid 21; dijaki — 50 m crawl: Klemenčič (TS zdr) 27.1. Potočnik (TS elek-tro) 27.9. Možina (II. gim) 29,1; 50 m prsno: Zlatič (TS KMRLP) 35.3, Dimic (TS zdr) 36.4, Robida (TS el) 37.2; 50 m hrbtno: Potočnik (TS el) 31.7, Možina (II. gim) 34.0 Jurman (gim. Moste) 34,5; 50 m delfin: Robida (TS d) 29.7. Andrič (ped. gim) 31.8. Potočnik (TS el) 32,3; ekipno: TS elektro 57 točk. II. gimnazija 26. TS zdravstvo 22. J. G. LJUBLJANA — Na prvenstvu VSTK v plavanju so poslali zmagovalci: moški — 100 m kravl — Lindič 1:09.5; 50 m kravl — Ambrož 30.4; 50 m delfin — Drvarič 36.0; 50 m prsno — Praper 34,3; 50 m hrbtno — Praper 40.8; 4 X 50 mešano — 3. letnik 2:25,4; 4 x 50 m kravl — 2. letnik 2:08,8; šenske — 50 m prsno —- Meljo 43.9; 50 m delfin — Vodišek 47,8; 50 m hrbtno — Vodišek 42.4; 50 m kravl — Meljo 35.4; 4 x 50 m kravl — 2. letnik 2:46.7. V. K- CELJE — Tekmovanje v I. razredu občinske sindikalne nogometne lige se bliža zak jučku. Po VII. kolu je v vodstvu EMO z 12 točkami. j. K. Nastop so vsi pohvalili V Trbovljah se je na stadionu zvrstilo 2500 mladih TRBOVLJE, 4. junija — Uspel nedeljski telovadni nastop v okviru proslav 50-Ietnice KPJ, SKOJ, sindikatov in občinskega praznika je te zmeraj v. spominu vseh, ki so mu prisostvovali. Občinska zveza za telesno kulturo, ki je bila prireditelj množičnega slavja na stadionu Rudarja, je deležna pohval s vseh strani. Organizatorji prireditve so zlasti zadovoljni, ker so nastop pohvalili tudi gostje, med katerima sta bila tudi član sveta federacije Miha Marinko in podpredsednik skupščine SRS Marjan Orožen, zelo pozitivna pa je tudi ocena strokovnjakov — avtorjev prostih vaj prof. Jelice Vazzaz in Borisa Gregorke. Za uspeh prireditve are zasluga tako telesno vzgojnim delavcem kot tudi šoUkim vodstvom. Na pomoč so priskočile tudi trboveljske go-spodarske organizacije, ki so omogočile ureditev stadiona. O velikem pomenu proslav Je nastopajočim po mimohodu spregovoril predsednik občinske skupščine Jote Lasnik. V 12 točkah sporeda je nastopilo 2460 cicibanov, učencev, dijakov in članov telesno vzgojnih organjaadj iz Trbovelj, med njimi pa tudi skupina pionirjev in pionirk iz Hrastnika ta Zagorja. Več kot 3000 gledalcev je toplo poadravilo pestre igre cicibanov z vetrnicami in balončki ter igre 600 mlajših pionirjev. 500 pionirjev je dobro izvedlo proste vaje. Za boljle ja taiomdUo 550 pionirk, ki ao ero je vaja učin- kovito zaključilo rdečimi trakovi. Člani in mladinci TV D .Partizan Trbovlje ao ueptno nastopoma bradlji, drogu in v akrobatiki. Gledalci ao viseti »plnekaH pionirju, ki je isvajal dme lev met« in prevrate. V poligonu ata tekmovali 10-članaki vrsti iaobračcvzlnrga centra Strojne tovarne trbovtj in SIC iz Zagorja. Zmazala Je trto-veljaki ekipa. Na sporedu sta bOa tudi Itafetna teka mladincev In mladink ie Tr-bovatj in Hrastnika tar tek Oa nov na 2000 metrov. točki je «30 dijakov trrbovei jakih srednjih ___-------—> s prostimi vajami, s kamrtmi bodo telovadci in telovadke Slovenije sodelovali na zletu »Bratstva in enotnosti« v Bihaču. Proste vaje so- brezhibno izvedli, ta kar so bili deležni navdušenega in zasluženega aplavza. J. SAVSEK V zaključni t in dijakinj tn šal nastopilo a Parma — praznih rok 3». kolo Vidmarjevega spominskega šahovskega turnirja LJUBLJANA, 4. junija — V 3. kolu mednarodnega šahovskega turnirja za Vidmarjev memorial so MU do prekinitve sklenjeni kar Štirje remiji, z snago pa se je končalo le eno srečanje. Kljub temu pa je bilo nocojšnje kolo bržčas na j borbenejše doslej. Rezultati: Musil: Forintos remi (sicilijanka, 16), Bajec : Puc prek. (be-noni, 43), Gheorghiu : Parma 1:0 (Tarrascheva obramba, 34), Stupica : Unzicker prek. (damin gambit, 42), Matanovič : Bjrrae remi (Španka, 19), Robatsch : Planinc remi (Španka, 20), Damjanovič : Gligorič remi (sicUijanka, 18), Barcza : Tringov prek. (kraljeva to-dijka, 42). Po dveh zaporednih zmagah in vodstvu so tako gledalci kot igralci — slednji še bolj — z velikim zanimanjem pričakali nastop Planinca proti drugemu velemojstru. In res je bilo nadvse zanimivo že po uvodnih potezah. V španski otvoritvi je Planinc presenetil avstrijskega velemojstra z manj znano varianto, v kateri je bil mojster na prvi pogled po mnenja večine gledalcev izgubljen. Toda Planinc je dobro vedel v kašne vode se je spustil in je v 15. potezi zavrnil ponujeno premirje. Vendar r« se je že čer pet potez prepričal, da kljub kmetu več njegova pozicija ni toliko boljša, da bi tvegal ingro na zmago. Ponudil je remi, ki ga je Robatsch takoj sprejel. Musil je že tretjič na tem turnirju izvrstno odigral otovritey, kar je pravzaprav malce presenetljivo. Mladi slovenski mednarodni mojster je namreč vskočil med udeleženca memoriala prav zadnji trenutek in se prav gotovo ni imel časa teoretično pripravljati. Dosegel je spet sila ugodno pozicijo, vendar pa se je na nasprotnikovo ponudbo spet .sprijaznil z remijem. Zanimiv je bil derbi dveh bivših svetovnih mladinskih prvakov Georghia in Parme. Romunski velemojster je izkoristil majhno netočnost, ki jo je Parma napravil v prehodu iz otvoritve, in dosegel pozicijsko prednost, ki jo je kasneje spremenil v višek kmeta. Slovenski velemojster v končnici dveh trdnjav bržkone ni igral najbolj natančno, kar je Romun izkoristil in zabeležil pomembno zma-Ro. Boj dveh kandidatov za mednarodni naslov Bajca in Puca je bil nepoustljiv od prve do zadnje poteze ob prikinitvi. Bajec ima do nadaljevanja sicer kvaliteto več, vendar je pozicija mednarodnega mojstra zelo čvrsta in za zdaj še ni gotovo, če bo Bajec lahko uveljavil materialno premoč. Stupica je v dvoboju z Unzicker- jem izkoristil prednosti uvodne poteze in imel ves čas pobudo. V srednji igri ao se figure slovenskega mojstra celo nevarno zgrnile okoli črnega kralja, vendar se iz obetajoče pozicije ni izcimilo nič ugodnega za belega. Takorekoč neopazno je prevzel igro Unzicker in do prekinitve močno poravil svojo pozicijo in potisnil Stupico v obrambo. Ob prekinitvi je material na šahovnici izenačen, vendar pa beli ne bo Mahka rešil remija. V nadaljevanju prekinjene partije 2. kola je Stupica proti Byme-ju potegnil samo kuvertirano pote. zo in se po dogovoru nasprotnika takoj vdal. VRSTNI RED: Planinc 2,5, Gheorghiu in Byme 2, Tringov in Barcza 1,5 (1), Musil, Robatsch, Gligorič 1,5, Puc. Bajec in Unzicker 1 (1), Parma, Matanovič in Forintos 1, Damjanovič 0,5 (1), Stupica 0 (1). V četrtkovem 4. kolu se bodo srečali tile pari: Puc : Gheorghiu, Musil : Bajec. Parma : Stupica, Unzicker : Matanovič, Byme : Robatsch, Planinc : Damjanovič, Gligorič : Barcza in Fomitos : Tringov. B. KUTIN Odločilna zmaga Spasskega? MOSKVA, 4. junija — 19. partiji dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka sta se nasprotnika spet vrnila k sicilijanski Obrambi. 2e začetek partije je obe-ial neizprosen boj, saj se oba nasprotnika nista izogibala zaple-om in ostrini. Po nasprotnih rokadah je nastala tipična pozicija me izmed najostrejših variant te 3tvoritve. 2e v 14. potezi je Španski žrtvoval kmeta in odprl g linijo za napad svojih težkih figur. Čeprav svetovni prvak še ni razvil vseh svojih figur, je bil prisiljen, da je že aktivne figure umaknil v Obrambo. Spasski je to izkoristil in aijajno žrtvoval še ■naga kmeta, a čimer je sklenil okoli črnega kralja že trden obroč. Poaicija Petrosjana je postajala nato od poteae do poteze slabia in v 24. poteši mu je izzivalec z novo, sicer začasno žrtvijo skakača zadal milostni udarec. Petrosjan je partijo predal in Spasski tako vodi 10,5:8,5 ter mora a naslov svetovnega prvaka v sadnjih petih partijah zbrati le še dve točki. Po formi, ki jo je izzivalec pokazal ▼ zadnjih treh nastopih, bres dvoma je 19. partija naj lepša in najboljša doslej, pa je malo verjetno, da bi šahovski Puškin tako visoko vodstvo lahko zapravil. SPASKI : PETROSJAN SicilljMilus 19. pftraiijt dvoboja, 1969 1. 04 c3, 2. Sf3 <36, 3. d4 cd4:, 4. Sd4: Sf6, 5. Sc3 a6, 6. Lg5 Sbd7, 7. Lo4 DeS, 9. Dd2 h6, 9. Lf6: Sf6:, 10. 0—0—0 «6, 11. Thel Le7, 12. f4 0-0, 13. Lb3 Te8, 14. Kbl Lf8, 15. g4 Sg4:, 16. Dg2 SIS, 17. Tgl Ld7, 18. f5 Kh8. 19. Tdfl Dd8, 20. fe6: fe6:, 21. «5 deS:, 22. Se4 Sh5, 23. Dg6 ed4:, 24. Sg5. Cmi se vda. | LETALSTVO Jadralci iz Lesc v Ptuju LESCE — Večja skupina jadralnih letalcev, ki so v zadnjih dveh tednih dosegli višinske pogoje za »zlate in diamantne C« značke, najvišje športne dosežke v jadralnem letalstvu, je odpotovala v Ptuj; kjer so meteorologi za prihodnje štiri dni napovedali odlične pogoje za daljinske polete. Piloti bodo skušali leteti 300 in 500 km v vzho-j dno in jugovzhodno smer naše države Pilote vodi upravnik letalske šo*.e France Mirnik iz Lesc T P. | BEOGRAD — V tretji etapi j mednarodne kolesarske dirke »Po Srbiji« je zmagal Kubiček (CSSR). Tretji je bil Pavlik, 6. Cubrič. 9. Kunaver. V generalnem plasmaju vodi Pavlik. DEUTSCHE KAMERA-und 0RW0 - Film-Export GmbH prikazuje program kombinata VEB Pentacon Dresden in VEB Filmfabrik VVolfen — Nemška demokratična republika OR wo FOTO-KINO RAZSTAVA Hotel SLON LJUBLJANA jod 3.-6. VI. 1969 Sestanek koordinacijske- V Beltincih j« tal »tanek ko •pdinad jakega odbora MO za Stajnko in Prekmurje. Pogovorili io a o delu. »a&topnikih v mla. dimku komisiji ta ro »prejeli program »kupnih akcij. Obenem je bilo organizirano tudi srečanje mladih prekmurskih planince«, pr »hodili pa so tudi del »Prek-mttadre pod«. Občinska zveza MO ro Ibtka je imelo pozvat pradsadnllme PT> in naMMkov MO občtae Maribor. Njihov naj-.»1.141 sklep ie bil. da uatanoza boe. ki naj M koordinirala plodno in bogato delo mladih pla- htot na Dobrčo Akadi zrcalno refleksne kamere objektivi pribor tubus kamere foto papir Filmi -neg/poz -črno/belo — kolor — rentgen - Slovo od Kora i BSOGRAD, 4. jun. Več kot lOJJOO Beograjčanov sa je poslovilo od slovitega športnika velikana ju- -goslovanske košarke Radi-voea Konča, ki so ga pokopan na novem beograjskem pokopališču. Pogreba so se udeležili predsednik skupščine mesta Beograd Branko Petič, sekretar mestnega komiteja SSK Beograda Sima Zatezalo, mnogi javnidru-žbeno-politični ter športni delavci glavnega mesta, prijatelji in številni športniki. Poslednja častna straža ob Koračevi krsti jč pripadla članom državne košarkarske reprezentance in članom Olimpijskega komiteja. Na poslednjo pot po pokojnika odnesli njegovi najboljši tovariši, s katerimi je širom po svetu prinašal slavo modrega dresa. V imenu skupščine Beograda tn vseh Občanov, dobitnikov oktobrske na-gradeh Beograda, *e je pred kapelico poslovil podpredsednik skupščine MUadžn Sakič. »Poslednja ti hvala,« ie s presunljivimi besedami dejal predsednik JO ZTK Miroslav Prelič. ■Nt stotine vencev in šopkov rdečih nageljnov je bilo posutih na krsti pokojnika, od katerega sta se poslovila med drugim njegova najboljša prijatelja Pazmaj in Djurič, tovariša z otroških let, kakor tudi drugi' člani državne reprezentance. Kapetan re-perzentance Ivo Daneu je, do solz presunjen,.zmogel izreči samo »hvala!«. Ob zvokih posmrtnega, marša so nato položili v grob posmrtne ostanke mladega in zmeraj nasmejanega Radivoja Kotača, košarkarja in človeka. [nogomet Sožalja ob Koračevi svnrti BEOGRAD, 4. junija - Ob tragični smrti velikega jugoslovanskega športnika, košarkarskega reprezentanta. Radivoja Kozača je KZJ prejela številne brzojavk«, v katerih družbeno-politični delavci, športne in druge organizacije, delovni kolektivi in posamezniki izražajo sožalje. Med prvimi so brzojavke poslali: predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič, predsednik zvezne komisije aa telesno kulturo Danilo Kneževič, podpredsednik izvršnega sveta Srbije Aleksander Bakočevič, košarkarske federacije SZ, Italije, Poljske, CSSR, Grčije in Francije, košarkarski klubi Reyer iz Benetk, madridski Real, milanski Simen-thal in Padova iz Petraroe. AVTO-MOTO Lep uspeh Slovencev na rallyju LJUBLJANA — Na tretjem jugoslovanskem rallyju je sodelovalo pet parov iz Slovenije, kate. rim je uspela dobra uvrstitev. To je vsekakor lep uspeh, saj je izmed 102 tekmovalca, ki so star-tali na zelo težavni 2244 km dolgi progi, na cilj v Vrnjački Banji prispelo le 52. V kategoriji do 780 ocm (nacionalni razred) sta se brata Ba-harja z vozilom Zastava 750 uvrstila na 8. mesto. Prav gotovo pa bi bila uvrstitev tik pod vrhom, če ne bi zaradi kvara izgubila dragocenih minut. Z enakim vozilom sta v tej kategoriji nastopila Vidic in Ivačič, ki sta se zaradi manjšega karambola uvrstila na 14. mesto Pušnik m Turel sta tekmovala v avtomobilu renaul-gordini in v kategoriji od 1000 . do 1300 ccm zasedla peto mesto. Prav tako sta osvojila -peto mesto tudi v generalnem plasmaju. Odlično se Je uvrsil par JeniČ, Hojan. V kategoriji 1300 do 1600 ccm sta z avtomobilom BMW 1600 TI osvojila drugo, v generalni uvrstitvi pa 8. mesto. V isti kategoriji je bila dvojica Krašna-Tomič četrta na avtomobilu saab. Jugoslovanski rally je prvi izmed petih, ki štejejo za državno prvenstvo. Slovenski tekmovalci imajo lepe možnosti, da se na državnem prvenstvu dobro u vrst L io, to pa samo s pogojem, da jim bodo pomagali odgovorni forumi. D. KLARIČ BUKAREŠTA — Poslednji jugoslovanski četrtfinalist na EP t boksu Veselinovič je bil izločen. Po točkah ga je premagal Bolgar Stojčev (welter). Komemoracija v Ljubljani LJUBLJANA, 4. jun. — Organizacijski komite za Svetovno prvenstvo v košarki 1970 je imel danes komemorativno sejo ob smrti reprezentanta Radivoja Konča. Finska 1 Jugoslavija 5 HELSINKI, 4. junija — Na povratni tekmi šeste skupine kvalifikacijskega tekmovanja za SP v Mehiki je Jugoslavija nocoj premagala Finsko 5:1 (3:1). Pred pri-bltžno 9000 gledalci je sodil Poljak Eckstein. Strelci: 0:1 — Džajic (14). 1:1 — Tolsa (20). 1:2 — Bukal (22). 1:3 — Piri« (40), 1:4 — Sprečo (60), 1:5 — Bukal (77). Finska: Naesman, Maekipae, Ki4-ponen, Kautonen, Haikonen, Toi-tronen, Feltonen, Meakelae, Andel-nin. Tolsa, Lindholm. Jugoslavija: Mutibarič, Gračanin, feftič, Pirič, Holzer, Pavlovič, Petkovič, Hlevnjak, Bukal, Sprečo, Džajič. Jugoslovani so na tej, pravzaprav prijateljski tekmi zaigrali lepo. Domačini so se uspešno postavili po robu le v začetku, pozneje pa je prihajala do veljave vse bolj terenska in tehnična premoč gostov. Naši napadalci so dobro streljali, obenem tudi zapravili več lepih priložnosti. Za zadetek, čeprav niso imeli proti sebi kdo ve, kako ostre domače obrambe. Izdatna zmaga pa Jugoslovanom ne koristi več, saj so si prvo ratni tekmi s Španijo v Barce-mesto dokončno zapravili na pov-loni. PARIZ — V četrtfinalu mednarodnega teniškega prvenstva Francije v parih so bili doseženi tile rezultati: Okker, Riesen: Hewitt, Mcmillan 7:5, 6:3, 7:5, Newcombe, Roche : Ashe, Pasarell 6:4, 6:4, 5:4, Emerson, Laver Bowrey, Ruffels 1:6, 6:3, 6:3, 6:2. Kadri in ne le skakalnica S posveta zastopnikov planiških šoi na Joštu KRANJ — Planiški komite je pred dobrimi štirimi leti sprejel tudi nalogo, da bo skrbel oziroma finančno podpiral vzgojo mladega skakalnega naraščaja. Vloženi denar v gradnjo velikanke pod Poncami bi bila kaj slaba investicija za naš skakalni šport, če bi na taki napravi tekmovali morda le dva ali trije jugoslovanski skakalci. Usmeritev planiškega komiteja je bila zato prpd leti povsem pravilna in to se sedaj kaže v množičnosti in kvaliteti mladih. Najboljši dokaz za to eo republiška pionirska prvenstva, kjer od leta do leta nastopa več kvalitetnih skakalcev. V primerjavi z lanskim letom jih je na letošnjem prvenstvu nastopilo še enkrat več. V Sloveniji uspešno deluje 12 planiških skakalnih šol s središči v Mojstrani, Žirovnici, Kranju, Poljanah nad Škofjo Loko, Šentvidu, Ljubljani, Logatcu, 2ireh, Ihanu, Kamniku, Velenju in Cmi na Koroškem, v prihodnje pa sta predvideni tudi šoli v Mariboru in Dupljah Od vseh teh šol sta še vedno najkvalitetnejši logaška in kranjska, kjer vzgajajo naraščaj dokaj je ^kazalo tudi v rezultatih letošnjih najpomembnejših domačih te. kmovanj. Pohvaliti pa velja še šoli v Poljanah in 2irovnicf; ki sta v minuli sezoni od vseh najbolj napredovali. Ce bi izluščili bistvene ugotovitve s posveta zastopnikov področnih planiških šol na Joštu, bi lahko dejali, da so ae vse šole v minuli sezoni organizacijsko utrdile in zaradi prizadevanj posameznikov sorazmerno lepo napredovale. Vse šole sicer ne delajo v enakih možnostih (nekatere imajo večje težave z objekti, druge š kadri), povsod pa je čutiti še veliko pomanjkanje finančnih sredstev. Planiški komite sicer delno podpira to dejavnost, vendar._so vse te šole vezane še na denar, ki ga morajo zbrati na svojem področju. Bolj bodo morale pomagati tudi občinske zveze za telesno kulturo, ki žal zvečine ne kažejo razumevanja za razvoj skakalnega športa v Sloveniji. Ker v teh središčih še vedno ni dovolj kvalificiranih kadrov, so sklenili, da morajo vsi, ki še nimajo potrebnih kvalifika- cij, opraviti izpit za trenerja še letos. Iz razprave je bilo razvidno, da bo treba v najmočnejših središčih (n. pr. Logatcu, Kranju) nastaviti profesionalne trenerje. To vprašanje imajo sedaj že rešeno nekateri klubi v alpskih disciplinah. Ne-dnvomno bi bil to zelo pomemben korak v razširitvi in kvalitetnem dvigu skakalnega športa. Menili so, da bi bili taki trenerji v najmočnejših središčih bolj potrebni kot pomočnih zveznega trenerja. Najboljši trenerji iz posameznih središč bi bili namreč lahko ob določenem času na voljo članskemu ali mladinskemu zveznemu trener, ju. Zborovalci so razpravljali tudi o smučarskih šolah v drugih republikah (Delnice, Travnik, Mavrovo k kjer kažejo precej razumevanja za to disciplino. V vseh teh krajin imajo zelo dobre možnosti za raz voj, nimajo pa strokovnjakov Zato so se zastopniki planiških skakalnih šol odločili, da bi za začetek poslali v te šole naše starejše kvalitetne tekmovalce, ki bi l*va.o mladini praktično prikazali tehniko skakanja. Na posvetu so dali vse priznanje planiškemu komiteju za pomoč, ki pa bo v prihodnje, ko bodo po ravnane vse obveznosti, ki izvirajo iz gradnje nove velikanke pod Poncami — kot upajo — še večja. Pohvalno je, da so se prvič udeležili letnega posveta zastopniki vseh 12 slovenskih planiških skakalnih šol. Posvet je bil koristen, sprejeli pa so tudi vrsto pomembnih sklepov, ki bodo osnova za še boljše delo v prihodnje. V novi sezoni bodo v vodstvu centralne planiške šole delali: dr. Franjo Pavlin (predsednik), prof. Ivo Cemilec (tehnični vodja), člani pa so še Zoran Mrak (Logatec), Dejan Šink (Kranj) in Vlado Braz (Ljubljana). J. JAVORNIK Iz življenja najboljših šolskih športnih društev Vsa igrišča so zgradili sami Lepi tekmovalni dosežki ŠŠD »Mladi kovinar« pri ŠC TAM MARIBOR — Šolsko športno društvo »Mladi kovinar« pri Šolskem centru TAM v Mariboru je bilo ustanovljeno šele lani (9. decembra), ko je bilo prvo republiško tekmovanje SSD na šolah II. stopnje, ki ga je razpisala ZMS, že sredi .razmaha. 2e poprej pa je mladina tega centra pod vodstvom prizadevnih mentorjev, profesorjev telesne vzgoje Zlatka Kaiserja in Franca Siniča razvila pestro športno dejavnost. »V prvem polletju tega koristnega tekmovanja smo si predvsem zgradili igrišča. Sedaj ima mo lepo betonsko igrišče za rokomet in košarko. Predračun gradbenega podjetja je bil kar 40.000 din; za našo blagajno je bilo to preveč. Igrišči smo zgradili za 10.000 din; denar smo morali odšteti pravzaprav samo za material, več ko 3.000 delovnih ur pa smo opravili s prostovoljnim delom. Sredi goOda, kjer imamo tudi igrišče za odbojko, ob šoli, gradimo tudi nogometno igrišče normalnih dimenzij,« je dejal Franc Sinič. Vseh učenk in učencev je na šoli približno 900, v SSD pa jih je vključenih 498. Odbor, ki ga vodi predsednik, dijak II. letni ka Josip Kefelja, si je sprva prizadeval, da je društvo utrdil po organizacijski plati, v prihodnje pa bo težil, da bo za delo v društvu pridobil še Učence, ka še niso vključeni v SSD. Na medrazrednih tekmovanjih —- najbolj priljubljene cvreti so nogomet, namizni tenis, odbojka, košarka, atletika, rokomet, streljanje, smučanje, šah itd. — ne smejo nastopiti učenci, ki imajo eno negativno oceno ali več. Slabši učenci so se zato potrudili, da so čimprej popravili negativne ocene. Lepe vzgojne rezultate so v SC TAM dosegli tudi na področju fair-playa: na vseh internih in dragih tekmah je bil izključen samo 1 igralec! Mladi kovinarji so precej tekmovali: med najuspešnejša tekmovanja lahko uvrstimo medraz-redno prvenstvo v nogometu, na katerem je v 42 ekipah nastopilo 420 igralcev; vseh tekem je bilo 45, sodili pa so jih sodniki III. kategorije ‘ iz vrst SSD (16), ki so poprej opravili tečaj in izpit pod strokovnim okriljem NPZ »Profesorski zbor tesno sodeluje s SSD. Tekmovanja mladih so profesorje celo tako navdušila, da se tudi sami kdaj pa kdaj pomerijo na igrišču, denimo teoretiki proti praktikom,« je dejal mentor SSD Zlatko Kaiser. »Mladina pa je dosegla tudi lepe rezultate na kvalitetnih tekmovanjih. Na prvenstvu Maribora za poklicne šole so ekipe »Mladega kovinarja« zmagale v nogometu, košarki in odbojka, rokometaši pa so bili tretji. V Mariborski namiznoteniški mladinski ligi je »Mladi kovinar« z dvema ekipama na 4. in 5. mestu. Mladinci so v strelski ligi zasedli III. mesto, mladinke pa so bile prve ▼ svoji skupini. Na tekmovanjih, ki smo jih priredili za dan mladosti, so zmagale vse naše ekipe. Društvene vrste so že tako izpolnile znapje, da nam že primanjkuje ustrezne konkurence; pogrešamo srednješolske prireditve.« ŠŠD »Mladi kovinar« si zelo želi, da bi čimprej dobilo rekreacijski ceter, za katerega je UO TAM že prispeval 30.000 din. »Pozimi lahko gojimo samo smučanje, streljanje, šah in namizni tenis, ker nimamo telovadnice, vroče pa si želimo tudi bazen,« je dejal vodja košarkarske sekcije, učenec Novica Popovič. Po vseh lepih uspehih se je ŠŠM »Mladi kovinar« SC TAM uveljavilo v svojem kraju. Po delu in uspehih med prvimi ŠŠD Enotnost na gimnaziji v Murski Soboti aktivno vse leto MURSKA SOBOTA — Člani ra članice šolskega športnega društva »Enotnost« na gimnaziji v Murski Soboti so se oklenili gesla »Združevati umetnost, delo. znanost in šport.. Po tem vodilu so se ravnali vsa leta, odkar ao se združili; to je bilo že leta 1953 in po pravici lahko zapišemo, da so med najstarejšimi šolskimi športnimi društvi sploh, če ne sploh prvo. Med prvimi — in spet velja: če ne prav prvi — ao soboški gimnazijci in gimnazijke tudi po peatri, zares raznovrstni dejavosti in uspehih aploh, ki ao 'teso povaaani s imenom nega mentorja taca kolektiva, tb Je profesorjem telesne vsgoje Evgenom Titanom. Načelo, da morajo biti dobri športniki tudi dobri dijaki, ae je na soboški gimnaziji uveljavilo v praksi. Mnog* ae uspešno udejstvujejo tudi na likovnem, literarnem in ananatveno-raafatovateem področju. Mladih k delu ni treba priganjati, sami aa dogovorijo aa razveseljive akcije ta Jih potem tudi sami tepeijejo do kcnca Samoupravljanje v športu — in de-Ktov dtea šoi — ae Je v SSD Enotnost v Murakt Soboti uveljavilo bolj kot v marsikaterem I drugem športnem kolektivu. To | je temeljita šola mladih za poznejše življenje. »Pri svojem udejstvovanju v športu pa iščemo tudi kvaliteto, čeprav smo predvsem pristaši mnašičnosti,« zagotavlja prof. Titan. ki ga vzgojni uspehi zmeraj mova spodbujajo k novim, še lepšim načrtom, v SSD Enotnost ao včlmjeni v« dijaki in dijakinje soboške gimnazije (370) Da tudi profaaorjl, bivši dijaki tn “to «*** • • nruštvo je svojo dejavnost rt* v 14 P imajo svoje načelnike, pmdsednik društva pa je dijak Zvonko Horvat. Športno dejavnost organizirajo^ zvečine dijaki ta dijakinje, ka so oproščeni te torne vzgoje! Začetek so bili šport-ni dnevi. Atletiki- posvečajo mI-večjo poaornoet; srednješolsko at-■M**© prvenstvo Pomurja »o na £2“**. v tfajnem z opro- Wenhni dijaki,, za katere pa 90 aieer raapisali tudi poeebna, manj iote na koi te 13 položa-JjVa »trrtjanje sedemmetrovk, po- bu2j«w itd**’ *»k®J4kih ^Raean atletike pa ae člani BSD Itootnoal seveda ogrevajo tudi aa druge Športne zvrsti: nogomet, košarko, telovadbo, odbojko, namizni tenis, streljanje, šah, badminton, hokej na travi, plavanje, smučanje, planinstvo itd. Posamezniki tekmujejo v troboju, društvo vodi svoje rekorderje in lestvice deseterice najboljših, izbira »športnika leta« ... V košarki tekmuje vseh 15 razredov — vsak z vsakim — kar v treh ligah A, B in C, prišteti pa j« treba že omenjeno metanje na koš. Večje množičnosti si skoraj ni mogoče zamisliti; zato tudi ne preseneča, da člani SSD Enotnost na svojih igriščih, ki so jih zgradili s prostovoljnim delom, in tekmovanjih drugod dosegajo odlične rezultate. Vse dosežke društvo skrbno zapisuje; dijaki nimajo samo knjižice za športno značko in knjižic« aa telesno vzgojo, ki spremlja nji-nov razvoj, marveč izdajajo tudi številne biltene, ki so tako skrbno urejeni, da bi se z njimi lahko ponašalo marsikatero športno društvo. 9®D »Enotnost« je za svoja uspehe v letu 1968 dobilo Bloudkovo^ plaketo in zlato plaketo ObZTK Murska Sobota. \ •.stran — VI. it DELO LJUBLJANSKA IZDAJA Ljubljanska kronika PREBIVALSTVO Rojstva — V torek je v obeh ljubljanskih porodnišnicah prvič zajokalo 11 deklic in 10 dečkov. Oba najtežja novorojenčka sta se rodila v klinični porodnišnici; punčka je tehtala 4,473 kilogramov, rekorder med fantki pp 4,100 kilogramov. Pogrebi — Danes ob 14.30 bodo svojci pospremili k zadnjemu počitku na ljubljansko pokopališče »žele« Antona Lesarja 65 let — upokojenca. REŠEVALCI Malo peikodb — Ljubljanski reševalci so odšli včeraj do 18. ure na vožnjo 178 krat. razen bolnikov pa so prepeljali tudi 11 poškodovanih oseb. HOTELI Gostov dovolj — Uprave ljubljanskih hotelov se te dni ne morejo pritoževati nad slabim obiskom. Povsod imajo zasedena vsa ležišča. V »Iliriji« bo nekaj mest na voljo žele 8. junija, sedaj pa je v tem hotelu največ italijanskih turistov. Sploh prevladujejo povsod tuji gostje, med katerimi je največ Italijanov. LETALIŠČE Živahno na Bmikih — Včerajšnje popoldne je bilo za uslužbence brniškega letališča kar naporno. Ob 16. uri je pristala na brniški pisti Caravella. ki je čes dve uri spet vzletela proti Pragi, odkoder se je vrnila ob 31. uri. Ob 18. uri je pristalo Jatovo letalo, ki je iz Amsterdama poneslo r rodno deželo skupino slovenskih izseljencev, ki so prišli iz ZDA k nam na obisk. Kot običajno je zvečer ob 21. uri pristalo na letališču še Jatovo potniško letalo iz Beograda. Najboljši v ČSSR in v Poreč Zaključek tekmovanja šišenskih šolarjev ob 50-letnici KPJ LJUBLJANA. 4. jun. — Medšolsko tekmovanje v poznavanju zgodovine Komunistične partije Jugoslavije — ob 50. obletnici sta ga priredila komisija za razvijanje tradicij in občinska konferenca SZDL občine Ljubljana-Siška — so končali z včerajšnjim tekmovanjem 12 šolskih ekip v šišenski kino dvorani. Tekmovalne ekipe, zelo dobro pripravljene, so poslali is vseh osnovnih šol in nekaterih strokovnih šol v občini. Po hudem boju znanja pa so se za najbolje pripravlje- Center tudi vrača takse Na zadnji seji občinske skupščine Center so sklenili. da bodo občanom vrnili komunalne takse. Tistim, ki so davek plačali minulo leto. bodo vrnil: denar po poštnih nakaznicah. Potrdilo o plačani taksi in prošnjo za vrnitev denarja pa bodo morali občini predložit: tisti, ki so davek plačali pri registraciji letos in lani. Potem jim bodo denar vrnili po pošti. Ce je kdo potrdilo izgubil. bodo njegov zahtevek na občini prej preverili. Vseh občanov, ki jim bodo denar vrnili, je v občini ckrog osem tisoč. P. A. ne izkazali učenci osnovnih šol Riharda Jakopiča, Zvonka Runka in Hinka Smrekarja. Tekmovalci prvih dveh šol so si priborili 3-tedensko potovati e po Češkoslovaški, učenci šole Hinka Smrekarja pa bodo za nagrado tri tedne letovali v Poreču. Med zastopniki strokovnih šol so se dobro izkazali dijaki industrijske So'e Litostroj in gojenci kadetske šole iz Tacna, ki so pustili daleč za seboj šentviške gimnazijce. Oboji so si priborili tritedensko letovanje v Poreču. Za zmagovalce dobro pripravljenega kviza, ki sta ga vodila radijska napovedovalca Nataša Dolenc in Borut Mencingef. so poskrbele tudi delovne organizacije v občini. Prvih pet ekip — štele so po tri člane — bo dobilo blago za obleke bombažne tkalnice v Vižmarjih. vse ostale šole pa gramofonske plošče s posnetki domoljubnih pesmi in knjige. Vsaka ekipa si je z uvrstitvijo v zaključno tekmovanje priborila tudi obširen zbornik fotografskih dokumentov o revolucijah med 1900 m 1945 Ratovi 1 revolucije«. BORUT CONTALA KONCERT V DOMU JLA — V okviru letošnjega tekmovanja vojaških godb je bil v vrtu doma JLA tudi uspel koncert, ki ga je izvedla godba na pihala ljubljanske garnizije, kot gostje pa so sodelovali še recitator Rudi Kosmač, solist na harmoniki Jože Kampič ter vokalni solisti Ladko Korošec, Marjana Deržaj, Vlasta Lampret, Simeon Gugulovski in ansambel Bele vra ne. Na silki: naš znani operni solist Ladko Korošec, ki je tudi tokrat požel največ aplavza. Foto: A. Kerševan Tesarska „vojna‘ Je pri nas odcepitev prepovedana? Triintrideset delavcev lesnega kombinata se ni oglasilo na novih delovnih mestih v obratu na Ižanski cesti — v Tesarstvu I Kaže. da bo trajal spor med lesnim kombinatom m Tesarstvom II, njegovim obratom na Linhartovi cesti, v nedogled. Včeraj bi se moralo triintrideset delavcev oglasiti na novih delovnih mestih v kombinatovem obratu na Ižanski cesti — v Tesarstvu I. Niti enega ni bilo tja. Sklep centralnega delavskega sveta o premestitvi in o odpravi obrata na Linhartovi cesti ni bil izpeljan. Ob tem pa je tudi začelo veljati tisto določilo premestitvene odločbe, ki pravi, da bo prenehal biti član kolektiva vsakdo, ki se ne bo pokoril odločitvi delavskega sveta. Danes v četrtek, bodo dobili tesarji ugotovitvene odločbe. P. tem bo začel veljati odpovedni rok. Ta se, upoštevajoč službena leta, razteza od 30 do 90 dni. Edino, kar lahko še zadrži ta postopek je. po besedah direktorja kombinata inž. Jožeta Kovača, pritožba na ustavno sodišče. Delavci iz Tesarstva II so seveda izrabili to možnost. Vozniki „na pamet"— pozor! Vrsta novih enosmernih ulic v novi prometni ureditvi Ljubljane LJUBLJANA, 4. jun — Mestni prometni zavod bo v kratkem začel uvajati spremembe v prometu, ki so jih pred letom napovedali. Najprej v starem delu mesta. zatem na zahodni strani mestnega središča so predvideli precej sprememb, ki bodo »na pamet vozeče« drago stale. Zato pozor — nove prometne znake bodo postavili že v nekaj dneh! Najprej enosmerne ceste po omenjenih spremembah: • promet po Cankarjevem nabrežju bo postal enosmeren proti Stritarjevi ulici, kjer bo treba obvezno zaviti v desno: • Dvomi trg bo enosmeren proti Filharmoniji; • Gosposka uica bo enosmerna do Novega trga: • Petkovškovo nabrežje bo enosmerno od Prešernovega trga do Resljeve ceste, tam bo obvezno zavijati desno: Petkovškovo nabrežje pa bo enosmerno še naprej do Vrazovega trga. • Trubarjeva cesta bo odslej enosmerna v drugo smer — od Zaloške ceste do Prešernovega trga. Precej sprememb se obeta tudi na zahodni strani mesta: 0 Beethovnova ulica bo enosmerna proti Kidričevi: • Tomšičeva in Valvazorjeva ulica bosta enosmerni do Prešernove oziroma Šubičeve ceste, iz Valvazorjeve pa bo prepovedano zavijati levo na Šubičevo: • Iz Prešernove ceste bo tudi poslej dovoljeno zavijati v Erjavčevo in Cankarjevo ulico, iz obeh na Prešernovo pa bodo vozniki lahko zavijali le na desno; • enosmerni promet bo potekal tudi po Dalmatinovi in Tavčarjevi, vendar bodo prej izboljšali semaforski sistem na Ajdovščini. Pred to spremembo bodo še uredili zavijanje iz Komenskega ulice mimo RTV po Tavčarjevi ulici. Se letos bodo opremili s semaforji tudi križišče Topniške in Linhartove ceste ter uredui ozko grlo s Trga mladinskih delovnih brigad na Tržaško cesto. Sprememb, tudi takšnih, ki bodo prve dni voznikom zelo nevarne, torej ne primanjkuje v novi ureditvi mestne ga prometa. Nove enosmerne ceste in križišč« bodo opremili z ustreznimi znaki že jutri ali pojutrišnjem. BORUT CONTALA To so torej zgoščena dejstva. Globino vse rtdeve pa moramo iskati drugje. Ena njena razsežnost je zazdaj nepreklicna želja in zahteva delavcev iz »bojujočega« se tesarskega obrata, da bi se ločili od kombinata in našli svoje novo delovno zatočišče pri bežigrajskem gradbenem podjetju Obnova. Druga njena razsežnost pa je neomajno vztrajanje lesnega kombinata na enem in istem stališču: Tesarskega obrata ne pustimo stran! P.znamo že naravo obeh pričujočih razsežnosti. Delavci Tesarstva II. katerih število se je po mnogome-sečni bitki že skrčilo od nekaj več kot sedemdeset na zdajšnjih triintrideset, sodijo, da bodo imeli v Obnovi-nib okvrjih boljše delovne razmere. S kombinatom pa je tako. Njegovo vodstvo sodi, da v sedanjem gospodarskem položaju odcepitev ni mog ča in ni dopustna. Sam direktor Jože Kovač je omenjal lansko izgubo 800 tisoč dinarjev mizarskega obrata na Parmovi cesti in izgubo pri izvozu obešalnikov. Je pa še tu čedna vsotica štirih milij nov obratnih sredstev. Približno toliko bi moral kombinat odšteti Tesarstvu II, če bi ga pustil j stran. Sem je treba kajpada prišteti še osnovna sredstva. In ta, vsaj po naše. nemara bolj kot vse drugo hranijo kombinatovo odločitev, naperjeno proti odcepitvi tesarskega obrata. Zemljišče z zgradbami vred so se dokončno namenili prodati grosupeljskemu gradbenemu podjetju. In ta namen se je rodil že davno prej, preden se je prižgal dandanašnji spor. Ampak tudi to še ni tisto pravo jedro stvari. Predvsem gre za vprašanje, ali je v našem gospodarstvu razdružitev zares prepovedana? Tak vtis se mora vsiliti človeku, če razčleni kombinatovo stališče. Tesarji so se odločili za odcepitev. S silo jih na kombinat očitno ni mogoče prikleniti. Tisti, ki nasprotuje usmeritvi tega razmišljanja, ima za zadnji napad še zelo močno orožje. Na svetlo lahko prinese samoupravno demokracijo* Reči utegne: »Saj je o odpravi drugega tesarskega obrata in o premestitvi njegovih delavcev na Ižansko cesto vendar odločil centralni delavski svet, ki je najvišji samoupravni organ v podjetju. Kaj je potem še tu govoriti? ...« Res je tako. Toda takoj. ko povemo, da šteje centralni delavski svet 39 članov in da sedijo v njem samo trije zastopniki iz Tesarstva II, dobi zadeva malce drugačno in ne tako prepričljivo naravo. Ti trije predstavniki so najmanjša manjšina. In če še tako vneto dvigujejo roke, kadar gre za poglavitne koristi in pravice njihovega obrata, jih ni težko preglasovati. Ali to ne odkriva pomanjkljivost: v notranji samo- upravljavski urerjitvi? Gre za življenjske koristi in odločitve tvojega obrata, ti pa ne moreš nič, ker si že tako in tako v manjš:ni. Zakaj pa ne bi v takih primerih veljala pravica veta? Ta bi varovala manjšega n šibkejšega. Up rabil pa bi jo lahko manjši samo takrat, kadar bi šlo, denimo, za tako pomembne reči, kot so ostati ali neostati integriran. Mestni sindikalni svet v spornem primeru skoraj ni ni niti mignil, če odštejemo, da je pred skoraj petimi meseci sklical dozdaj edini posvet za zastopnike obeh nasprotujočih se strani. Tudi bežigrajska občinska skupščina doslej pričujočega žgočega ■ vprašanja še ni vpisala v svoj sejni red. Mimogrede je prišlo na sejo samo kratko pismeno poročilo o odločitvi arbitražne komisije (v kombinatov prid) in od sile skop odgovor na odbor-niško vprašanje o sporu med Tesarstvom II in kombinatom.« PRIMOŽ ŽAGAR Jelka ni več naravni dežnik Jeseni bodo v Mostecu odprli novo, v gorenjskem slogu zgrajeno restavracijo — V njej dobrodošli tudi s praznimi denarnicami Za načrte ni šlo pol mošnje Štiri milijone dinarjev ta projekte kril republiški sklad LJUBLJANA. 4 lun Pred dnevi smo pod naslovom »Pol mošnje je šlo za načrte« objavili, da je polo-v ea denar o zbranega za gradnjo onkološkega inštituta. bilo porab jenega za načrte. To Je bilo izrečeno na aeji sveta za urbanizem in gradbene zadeve skupščine občine center. Izjava ni bila ne potrjena ne zanikana tn novinar, ki sledi uradni seji. zapiše, kar je bilo izrečene ga. Gre za to. da je za načrte res šlo 4 milijone dinarjev, kar bi bilo tudi polovica zbranega denarja za gradnjo inštituta, vendar pa na omenjeni seji nihče ni omenil, da je te štiri milijone kril še republiški sklad aa negospodarske investicije v letih 1964 in 1965. Tako šteje sklad za gradnjo onkološkega inštituta prav toliko, kolikor znašajo zbrani prispevki za inštitut — to je 8,237.156 dinarjev. ALBINA FODBEVSEK Jubilej Vekoslava Janka LJUBLJANA. 4. jun. — Na odru opere SNG je bila danes popoldne proslava ob 50-letnici umetniškega delovanja prvaka ljubljanske Opere, baritonista Vekoslava Janka. Ob tem veličastnem jubileju je Vekoslava Janka na pros'avi najprej v imenu uprave SNG pozdravil začasni upravnik SNG ing arh. Prane Ernest, potem pa je ravnatelj Opere Bogo Leskovic v kratkem govoru orisal umetniško pot in zasluge slavljenca za razvoj in popularizacijo operne umetnosti na Slovenskem. Jubilantu so čestitali in mu poki m'i cvetje :n darila tudi predstavniki posameznih delovnih enot ter samoupravne in sindikalne organizacije na-ooeme hiše. Svoje predstavnike so na proslavo poslala tudi ostala slovenska gledališča. V imenu kultumoprosvetnega zbora republiške skupščine sta jubilantu čestitala predsednik zbora Miloš Poljanšek in pomočnik sekretarja za kulturo bi prosveto Radko Polič. Slavljenec se je na koncu proslave vsem navzočim zahvalil za čestitke. Danes zvečer pa je bila v počastitev dolgoletnega umetniškega dela Vekoslava Janka v Operi predstava FoersterJe-vega Gorenjskega s'avčka. v kateri je vlogo Chan sonet ta pred skoraj polno dvorano zapel jubilant. M. 6. LJUBLJANA, 4. jun. — Ce bi napravili seznam mest, kjer naši občani najraje preživljajo nedeljske popoldneve, bi bil Mostec gotovo med prvimi. Ce pa bi upoštevali samo upokojence, bi bil gotovo na prvem mestu. Zato je hvalevreden program upravnega odbora Mosteca, ki vsebuje načrte za razvoj tega priljubljenega zatočišča številnih Ljubljančanov. Več o tem nam je povedal predsednik odbora. Ivan Rojc. »Odbor Je bil ustanovljen na pobudo SZDL v Zg. Šiški. v njem pa so predstavniki vseh družbenopolitičnih orga- nizacij s tega terena, razen tega pa je v njem tudi predstavnik mestnega sindikalnega sveta. Odbor deluje kot »Gorenjski slavček" za mlade Ljubljanski festival prireja teden mladih — Dvanajst brezplačnih predstav LJUBLJANA, 4. jun. — Za uvod v ljubljanske kulturne prireditve je ljubljanski festival letos pripravil presenečenje. To je teden mladine, ki se prične 9. junija in bo trajal do 27. tega meseca. Dvanajst brezplačnih predstav si bo ogledalo okrog 18.000 mladih z vseh koncev Slovenije. Program v tednu mladine bo doka j pester od folklornih prireditev do opere. Predstave pa bodo tako dopoldne kot zvečer. Pričakujejo, da si bi največ mladih hotelo ogledati »Gorenjskega slavčka«, zato bodo opero tudi dvakrat prikazali. Teden mladine je ljubljanski festival pripravil tudi ob pomoči mladinskih aktivov po Sloveniji, ki so pomagali nabirati obiskovalce. Na festivali/ namreč menijo, da je mladina sicer zelo zainteresirana za take predstave, ven- dar Jo je treba znati tudi pritegniti Na' današnji tiskovni konferenci je bilo rečeno, da pač nekatere šole nimajo za to posluha in so obisk enostavno zavrnile, »češ saj nas nihče ne more prisiliti, da bi šli na predstavo.« Zanimivo Je, da se je za obisk pred-stav v tednu mladine najbolj navdušila mladina na Dolenjskem, potem v Zasavju in Iz okolice Ljubljane, medtem ko je bil odziv zelo šibak Iz Gorenjske in Štajerske. izvršni organ družbenopolitičnih organizacij, patronat nad izgradnjo Mosteca pa bo prevzela krajevna skupnost, seveda, če bo šišenska občinska skupščina ustregla želji odbora. Krajevna skupnost bi lahko najela posojilo, ki ga odbor sam ne more dobiti.« 0 Omenili ste posojilo. Zakaj ga boste porabili?, »Doslej so bili obiskovalci Mosteca odvisni predvsem od vremena. Smreke so bile edino zatočišče pred dežjem. Temu pa bo kmalu konec. Lani smo začeli graditi novo stav« bo, v kateri bo restavracija s kuhinjo in sanitarijami, ki jih doslej v Mostecu ni bilo. Računamo, da bo otvoritev že jeseni. Hkrati s tem pa bo treba zgraditi še vodovod in kanalizacijo. Vsa dela 'bodo veljala okrog 500.000 dinarjev. Mestni sindikalni svet nam je odobril 100.000 dinarjev, šišenska občinska skupščina 40.000 din, nekaj so obljubili tudi na republiškem odboru upokojencev, nekaj imamo tudi lastnega denarja, drugo pa naj bi dobili s pomočjo posojila. Omenim naj še, da mislimo na novo urediti tudi otroško igrišče, saj bodof starši z otroki tako še raje zahajali k nam. Povem naj še, da kažeta občinska skupščina in mestni sindikalni svet za naše delo veliko razumevanja.« • Upokojena so vaši naj-pogostejši obiskovalci. Ali ne bodo cene v novem lokalu prezahtevne za njihove tanke denarnice? Tudi na to smo mislili. Glejte tega se ne bo nič spremenilo. Tudi v novem lokalu bodo lahko sedeli ves dan, ne da bi karkoli naročili Nikoli ne bomo stremeli za neko komercialnostjo, saj vemo, da bi s tem odbili upokojence. Mostec bo ostal tak kot je, le da bomo obiskovalcem nudili nekaj več.« BRANKO PODOBNIK »Container" Ta Švede Do konca leta jih bodo v »Avtomontaži« izdelali 200 LJUBLJANA, 4. jup. — V »Avtomontaži« so imeli v petek kar majhen praznik. Dokončno so izdelali prvi »Container«, ki so ga z vlakom odpeljali na švedsko. Slovesne sti se je udeležil tudi predstavnik LLOYDA, saj je ta hladilna naprava narejena po standardih LLOVDA in ISA. Hladilno napravo so izdelali v kooperaciji s »Termiko« in »LTH« Prve preizkušnje s con-tainerjem so opravili že strokovnjaki »Avtomontaže«, ki so izdelali zanj tudi načrte. Testirali pa ga bodo še Švedi na neki ladji. V »Avtomontaži« računajo, da bodo kmalu sklenili pogodbo za izdelovanje teh hladilnih naprav, seveda, če bodo Švedi s prvim containerjem zadovoljni. Niso nam pa povedali, s kom nameravajo skleniti pogodbo za prodajo 200 containerjev, ki naj bi jih izdelali še letos. Zaupali pa so nam, da jih bodo prodali na švedsko. Hladilna naprava — Container — je sila primerna za prevoz pokvarljivega b.aga. Največ jih uporabljajo na ladjah, kamor jih* vzgradijo tudi do 500. Uporablja pa se tudi za prevoz blaga na kamionih in vlakih. Pri zunanji temperaturi 40 stopinj C. znaša temperatura v notranjosti containerja —25 stopinj. Ce stroj ni priključen se otopli v 48 urah le za 18 stopinj celzija. B. P. Češenj je že poln trg LJUBLJANA, 4. jim. — Ljubitelji zgodnjega sadja so danes prišli na svoj račun, če so stopili na živilski trg. Tu je bilo že kmalu' po osmi uri veliko prodajalcev češenj, vrtnih rdečih jagod, pa tudi zgodnje spomladanske zelenjave. Največ češenj, večinoma zelo lepih in tudi »ta pravih«, ki niso več vodene, so prinesli na trg Primorci, s Koprskega in Goriških Brd Vmes pa so bile tudi češnie iz Makedonije. Cena češenj se je večinoma vrtela od 4 do 5 dinarjev kilogram, vrtne jagode so bile po 6, 7, pa tudi 8 dinarjev kilogram, medtem ko so bile rdeče gozdne jagode, ki so jih prenesle na trg večinoma kmetice z Dolenjskega, po 9 in 10 dinarjev liter. Med temi je bila tudi edina prodajalka lisičk, ki jih j'e prodajala kar po 10 dinarjev liter. Dolenjske kmetice so bile tudi dobro založene z arniko, smrekovimi vršički, herme-liko, kamelicami in drugimi zdravilnimi zelmi, za katere je prav zdaj čas, da jih namočimo v žganju ali špiritu za domače zdravilo. Z rožami vred povedo prodajalka rade-volje tudi recept. Zelo veliko je bilo danes domače solate, ledenke in mehke, pariške. Prodajali so jo od 4 do 6 dinarjev, veliko kolerabice so prinesli na trg domači prodajalci, predvsem Tmovčanke, pa tudi Dalmatinci. Prodajali so jo po 5, 6 in 7 dinarjev kilogram. Po 7 dinarjev je bila tudi mlada pesa., medtem ko so etikete — mlade bučke prodajali po 5 in 7 dinarjev kilo. Mlad krompir je bil danes vsevprek po 2,50 dinarja kilogram. Po tej ceni so prodajali tudi grah, ki ga je bilo veliko. Današnji trg je bil bogato založen in je nudil veliko izbiro, le da so cene še take, kot so ugotaljale kupovalke, da kar prehitro izpraznijo denarnico. V. K. Zgorela v avtomobilu REKA, 4. jun. (Tanjug). — V prometni nesreči, ki se je sinoči zgodila pred Novim Vi-nodolskim, je zgorela v avtomobilu zahodnonemška državljanka Regine Kessler. Avtomobil sinica RI 239-64, ki ga je vozil Ante Braič iz šila na otoku Krku, je skrenil z jadranske magistrale, po vsej verjetnosti zaradi eksplozije prednje gume, treščil v varovalni zid in se vnel Napori ljudi, ki so pritekli na pomoč, so bili zaman. Regina je zgorela v avtomobilu, voznik pa je hudo ranjen umrl v re-ški bolnišnici kljub takojšnji zdravniški pomoči. Občanov barometer Biti strpen, skromen.. Izpod neba se je vsipal vztrajen spomladanski dežek. In prav čudovito je, ako srečaš na mokri »barometerski« iskalni poti znanca. Ni ti treba kolovratiti po dežju in nemara še nekoga dolgo prepričevati, za »nastop« v barometru. S tridesetletnim študentom slavistike Stanetom Kolaričem sva pila kavo v Komunini okrepčevalnici. • Ali boste šli po študiju zatpedagoga? »Ne bi želel.« • Zakaj ne? »Zaradi splošne šolske politike « • Kaj je tu narobe? »Doživljamo nenehne relorme, nenehna spreminja nja. Dohodki za šolstvo na sploh so nizki. Družba slabo vrednoti pedagoško delo.« • Kakšen neposreden dokaz takega vrednotenja. »Samo delo na šoli kaže ogromno primerov. Pride ti, recimo, v šolo kaka napadalna gospodinja in se spra vi nad učitelja, kot da bi bil le-ta njen podložnik.« 0 Kje tiči po vašem vzrok slabega družbenega vied- ”°>>To je celovito vprašanje. V enem stavku se ga ne da opisati.« 0 Je vzrok v tem, da človečnost morda zlagoma izginja iz našega sveta? »Ne, ni tu vzroka.« 0 Ali je tako zato, ker drvi svet v ekonovnko in tehnicizem? »To je precej krivo.« 0 Kakšne škodljive posledice lahko povzroči tako vrednotenje? , . . . »Posledice se kažejo v naraščanju kriminala, to je eno.« 0 Kaj pa drugo? »Poplitvenje medsebojnih človeških odnosov.« 0 Kako bi vi, če bi imeli to moč, dosegli, da bi delo v šoli ustrezno vrednotili? »Pustimo to.« 0 Ali naj to pomeni, da gledate na svet otopelo in ravnodušno? »Ne. Samo zaenkrat ne vidim izhoda. Bilo je preveč poskusov...« 0 Ali tudi na splošno ne vidite izhoda, da bi bil svet boljši? »Ne, nisem pesimist.« 0 Pa ste že imeli vzrok za črnogledost? »Seveda so bili, osebni in drugi vzroki . . .« 0 Kako pa ste potem dosegli, da se niste prelevili v pojmlnega črnogleda? »Dosti dam na človeka posameznika. Vsak posamičen človek želi biti dober, če ni dober.« 0 Potem hotenje po dobrem preprečuje pesimizem? »V hotenju posameznikov . . . Skratka, mislim, da prevladuje v človeku dobro.« 0 Zakaj pa so potem nekateri ljudje vseeno pesimisti? V njih potem ni hotenja po dobrem? »To je stvar strpnosti in skromnosti. Ce nisi strpen, te lahko neuspeh kaj kmalu vrže v pesimizem.« 0 Potem ste vi strpni, mar ne? »Skušam biti, čimbolj.« 0 Vprašanje javnemu delavcu? »Zanima me, kaj so se predstavniki slovenske vlade zmenili, ko so bili prejšnji teden na Koroškem, v zvezi z izboljšanjem splošnega stanja koroških Slovencev? ♦ Stanetu Kolariču je odgovoril načelnik urada za zunanje zadeve pri IS skupščine SRS Dr. Ivo Murko takole: »O tem obisku je 28. in 29 maja v Delu obširno poročal dopisnik iz Celovca Zvone Zorko. Iz vsebine obeh dopisov je razvidno, da je bilo vprašanje koroških Slovencev na pogovorih med predstavniki izvršnega sveta in koroške deželne vlade obširno obrav navano. Deželni glavar Koroške Hans Sima je med drugim izjavil, da bo deželna vlada storila vse, kar je v njeni moči, da bi zagotovila obstoj, enkopravnost in možnosti za nadaljni razvoj Slovencev na Koroškem. PRIMOŽ ŽAGAR EDEIMSKATRIBUIM BRATSKE republike imajo več strokovnjakov Slovenci pa drvimo v Butale Nekaj ocvirkov s kmečke ohceti Koliko zaslužijo naši ministri Nataša Košir o sebi Z avtom v Grčijo SKANDINAVSKA KRIŽANKA ATRAKTIVNI IZLET S HIDROGLISERJEM RIMINI-SAN MARINO za dvodnevni izlet samo 260 din JUNIJ: 14.-15.. 21.-22., 28.-29. IN FORMACIJ E IN PRIJAVE: SUPERMARKET PRITLIČJE od 7.30—21 ure telefon: 310-R55 int 2«H in 269 P. A. ---1 TELESNA KULTUBA ZA VSAKOGAR~|-- Sklonjeni k zemlji Tokrat je naša misel namenjena tistim, ki obdelujejo zemljo. Začeli so zgodaj spomladi s plugom in brano ter nadaljevali potem dan za dnem: z motiko, lopato, koso, grabljami. Kmalu bo na vrsti srp, nato’ pa spet plug, motika, kosa, grablje itd. Ljudje delajo stoji v nekaki delovni preži. Kdaj pa kdaj jih zaboli v križu. Takrat čutijo potrebo, da bi se vzravnali. To so trenutki, ko se obdelovalci zemlje spontano pretegnejo in globoko vdihnejo, nato pa se spet sklonijo k zemlji in nadaljujejo delo. Njih oči so uprte ure in ure v bilke, poganjke, grmiče, cvetove in plodove. Kakor vsako fizično delo tako ima tudi obdelovanje zemlje svojo zakonitost, svoj ritem. Telo delavca je sklonjeno stoji, čepe. ali kleče, v enakomernem ritmu ponavlja iste delovne gibe ure in ure. Nedvomno ima delo na svežem zraku pomembne prvine telesnega utrjevanja, z vidika oblikovanja človeškega organizma pa bi bilo le bolj koristno, če bi si delovni človek večkrat privoščil vzravnano in če bi načrtno delal kaj takega, kar učinkuje proti sključenosti m proti bolečinam v križu. Kakšna gimnastika je primerna za tiste, ki z rokami Obdelujejo zemljo, ki orjejo, sejejo, kopljejo, zalivajo, kosijo, grabijo, žanjejo nakladajo itd? Prvi, ki se je kot telovadec ukvarjal s tem vprašanjem, je bil danski samouk Niels Bukh. Izdelal je pri- vlačno metodo gimnastičnih vaj za Jemečke fante z namenom, da bi postali bolj gibčni in da bi. skrbeli za vzravnano držo telesa. Dejansko gre za izpopolnjeno švedsko gimnastiko s posebnim poudarkom na vaje za raztezanje mišic in povečanje gibljivosti 9 sklepih. V teku let je dobil Niels Bukh toliko pristašev, da je lahko s prostovoljnimi prispevki in z vstopnino na javnih'telovadnih prireditvah (s svojimi gojenci je gostoval tudi v ZDA in na Japonskem) zgradil v Ollerupu nekako ljudsko univerzo za telovadbo podeželske mladine. Ko omenjamo Niels Bukha in njegovo metodo, želimo samo opozoriti■ na problem, ki je prisoten tudi pri nas: vsi tisti, ki obdelujejo zemljo, ki delajo na njivah, vrtovih, vinogradih in travnikih, bi morali imeti tudi kaj znanja o oblikovanju telesa z delom in gimnastiko. Res je, da kmečki ljudje ne potrebujejo toliko vaj za mišično moč, tudi je res, da so kolikor toliko vzdržljivi, prav pa bi bilo, da bi jih v društvih za telesno vzgojo in rekreacijo seznanjali tudi s posebnimi vajamt za sprostitev, pretegovanje, vzravnano in pravilno držo telesa. Pri vsaki kmečki hiši bi sj lahko omislili lesen telovadni drog, da bi imela mladina priložnost za visenje, pretegovanje In kolebanje. Lahke vaje v visenju na rokah priporočamo vsem tistim, ki so potrebni pretegovanja in vzravnave. D. V. | PIANINE IN LJURJE j Izlet na Kepo Otvoritev planutsice koče pod Kepo i nad Anhovo pečjo na Bleščeči poljan; v Arstriji). ki Je bila predvidena že lani novembra, bo v nedeljo 8. t. m. Naša planinska društva bodo organizirala la avtoousmh izletov, in sicer iz: Mojstrane. Jesenic. Javornika. Radovljice. Gonj. Kranja. Škofje Loke. Ljubljane, Celja in Maribo-ra. Za izlet je veliko zanimanje, tako da jih bo moralo precej po. ■ovati tudi z osebnimi avtomobili. Prva slovesno*.: ob Številni udeležbi naših planincev, domačinov iz Celovca tn okolice ter Trsta, je bila že preteklo nedeljo. Kdo Je odgovoren? V soboto so t Kamniško Bistrice prišli pod vodstvom učitelja na izlet tud: učenci osemletke Šmarje nad Koprom. Ker so se odločili prespat:, so jih nastanili ▼ depandansi planinskega doma. Nekateri med njimi so razgrajali poono v noč in s tem motil: druge obiskovalce. Seminar mladinske komisije PZS Mladinska komisija pri PZS bo priredila ▼ Vratih od 2. do 6. juti ja >em:nar /a vodje planinskih šol in inštruktorje na tečajih za mladinske vodnike. Kandidati morajo biti stari najmanj 20 let. imeti morajo večletne gorniške izkušnje m vsaj dve leti aktivnega dela pri planinski vzgoji. Razen tega morajo imeli željo in sposobnost ca nadaljnjo vzgojo planinskega naraščaja, obvezati pa ■e morajo da se bodo vsako leto udeleževali izpopolnjevanja, ki ga bo organizirala MK PZS in da bodo v svojstvu inštruktorjev delovali najmanj dve leti. Kandidati se bodo lahko specializirali za posamezne interesne skupine. Prijave potrdi UO FT7. dokončni izbor pa bo opravil sekretariat MK po zaključku prijav (10. VI.) in o sklepih obve stil vse zainteresirane. Prispevek ude^^nra ali matičnega PD je 30.— da. IVER DNEVA________________ Peter Šubic: »Judo« Slovenski športniki nimajo na voljo mnogo domače strokovne literature, zato so tembolj veseli, kadar izide dobra strokovna knjiga. Judoiste je te dni razveselil znani judoist in trener ljubljanske Olimpije Peter Šubic, ki je v okviru zbirke »Mala športna knjižica« šolskega centra za telesno vzgojo v ljubljani izdal knjigo pod naslovom »Judo«. Avtor je v predgovora te knjige, ki je prva te vrste pri nas. zapisal, da želi z njo pomagati svojim športnim prijateljem. Avtor je glavni del knjige posvetil metodiki in teoriji treniranja, v poglavju o tehniki pa je opisal le omejeno število tehnik, predvsem izrazito šolske in borilne mete Ker Je knjiga, ki je tudi pestro ilustrirana, zares dober pripomoček, bodo Judoisti prav gotovo radi segli po njej. UTRINKI CASLAVSKA V HOLLYWOOD? Znamenita češkoslovaška telovadka Vera Caslavska. ki zdaj pričakuje otroka in piše knjigo o svoji športni libri eri. je dobila ponudbo, da bi po porodu posnela film v Ho!lvwoodu. PRENOSI IZ MEHIKE — EvrO-vizija in mehiška televizijska mreža Telesistema Mezicano sta sporočili hkrati, da sta se uspešno pogajali v zvezi s televizijskimi reior. tažami s svetovnega nogometnega prvenstva 1970 v Mehiki. Evrovizi-?a bo prenos dobila prek satelita. Z ZASTAVO V ROKAH — Eden izmed nizozemskih ljubiteljev nogometa je med finalno tekmo za pokal šampionov med Ajaxom in Milanom v Madridu umrl za srčno kapjo. 66-letnega Antoniusa Cro-neli&a van den Muvserberga je obšla slabost, ko je Prati dosegel drugi gol. Zena je takoj poklicala pomoč, toda nesrečnik je izdihnil na nosilih. V roki je še držal zastavo Ajaza . .. | PLAVANJE | Ljubljanski srednješolci tekmovali LJUBLJANA — V vevškem bazenu je bilo prvenstvo ljubljanskih srednjih šol v plavanju, na katerem je nastopilo devet ekip s približno 100 plavalci in plavalkami. Pokrovitelj prvenstva je bila mestna konferenca zveze mladine. REZULTATI: dijakinje - 50 m crawl: Herzog 32,4. Vesel (obe II. gim.) 33,5, Kržič (TS KMRLP) — 35,8; 50 m prsno i Funduk (TS zdravstvo) 41,1, Kuhar (gim. Šentvid) 41,9. Kržič (TS KMPRL) 44,0; 50 m hrbtno: Herzog (II. gim.) 37.6, Kuhar (gim. Sentv.) 41,3, Vesel (II. gim.) 42,3; 50 m delfin: Herzog 39.0, Vesel (obe II. gim.) 40,0, Funduk (TS zdr.) 42.3; ekipno: II. gimnazija 73 točk, TS KMRLP 32. Gimnazija Šentvid 21; dijaki — 50 m crawl: Klemenčič (TS zdr) 27.1, Potočnik (TS elek-tro) 27.9. Možina (II. gim> 29.1; 50 m prsno: Zlatič (TS KMRLP) 35.3, Dimic (TS zdr) 36.4, Robida (TS el) 37,2; 50 m hrbtno: Potočnik (TS el) 31,7, Možina (II. gim) 34,0 Jurman (gim. Moste) 34,5; 50 BB drtflm Robida (TS el t 29.7, Andrič (red. gim) 31,8. Potočnik (TS el) 32,3; ekipno: TS elektro 57 točk. H. gimnazija 26. TS zdravstvo 22. J. G. LJUBLJANA — Na prvenstvu VSTK v plavanju so poslali zmagovalci: moški — 100 m kravl — Lindič 1:09,5; 50 m kravl — Ambrož 30,4; 50 m delfin — Drvarič 36,0; 50 m prsno — Praper 34,3; 50 m hrbtno — Praper 40.8; 4 X 50 mešano — 3. letnik 2:25,4; 4 x 50 m kravl — 2. letnik 2:08.8; ženske — 50 m prsno — Meljo 43.9; 50 m delfin — Vodišek 47.8; 50 m hrbtno — Vodišek 42.4; 50 m kravl — Meljo 35,4; 4 x 50 m kravl — 2. letnik 2:46,7. V. K. CELJE — Tekmovanje v I. razredu občinske sindikalne nogometne lige se bliža zaključku. Po VII. kolu je v vodstvu EMO z 12 točkami. J. K. Parma — praznih rok 3.. kolo Vidmarjevega spominskega šahovskega turnirja LJUBLJANA, 4. junija — V 3. kolu mednarodnega šahovskega turnirja za Vidmarjev memorial so bili do prekinitve sklenjeni kar štirje remiji, z zmago pa se je končalo le eno srečanje: Kljub temu pa je bilo nocojšnje kolo bržčas najborbenejše doslej. Rezultati: Musil: Forintos remi (sicilijanka, 16), Bajec : Puc prek. (be-noni, 43), Gheorghiu : Parma 1:0 (Tarrascheva obramba, 34), Stupica : Unzicke prek. (damin gambi$, 42), Matanovič : Byrae remi (Španka, 19), Robatsch : Planinc remi (Španka, 20), Damjanovič : Gligorič remi (sicilijanka, 18)t Barcza r Tringov prek. (kraljeva iri-dijka, 42). Po dveh zaporednih zmagah in vodstvu so tako gledalci kot igralci — slednji to bolj — z velikim zanimanjem pritekali nastop Planinca proti drugemu velemojstru. In res je bilo nadvse zanimivo te po uvodnih potezah. V Španski otvoritvi je Planinc presenetil avstrijskega velemojstra s manj znano varianto, v kateri je bil mojster na prvi pogled po mnenju večine gledalcev Izgubljen. Toda Planinc je dobro vedel v kašne vode se je spustu in je v 15. potezi zavrnil ponujeno premirje. Vendar pa se je te čez pet potez prepričal, da kljub kmetu več njegova pozicija ni toliko bolite, da bi tvegal igro na zmago. Ponudil je remi, ki ga Je Robatsch takoj sprejel. Musil Je že tretjič na tem turnirju izvrstno odigral otvoritev, kar je pravzaprav malce presenetljivo. Mladi slovenski mednarodni moj. ster je namreč vskočil med udeležence memoriala prav zadnji trenutek in se prav gotovo ni imel časa teoretično pripravljati. .Dosegel je spet sila ugodno pozicijo, vendar pa se je na nasprotnikovo ponudbo spet sprijaznil z remijem. Zanimiv je bU derbi dveh bivših svetovnih mladinskih prvakov Georghia in Parme. Romunski ve. lemojster je izkoristil majhno netočnost, ki jo je Parma napravil v prehodu iz otvoritve, in dosegel pozicijsko prednost, ki jo je kasneje spremenil v višek kmeta. Slovenski velemojster v končnici dveh trdnjav bržkone ni igral najbolj natančno, .kar je Romun izkoristil in zabeležil pomembno zmago. Boj dveh kandidatov za mednarodni naslov Bajca in Puca je bil nepoustljiv od prve do zadnje poteze ob prikinitvi. Bajec ima do nadaljevanja sicer kvaliteto več, vendar je pozicija mednarodnega mojstra zelo čvrsta in za zdaj še ni gotovo, če bo Bajec lahko uve. ljavll materialno premoč. Stupica je v dvoboju z Unzicker- jem izkoristU prednosti uvodne poteze In imel ves čas pobudo. V srednji igri so se figure slovenskega mojstra celo nevarno zgrnile okoli črnega kralja, vendar se iz obetajoče pozicije ni izetmUo nič ugodnega za belega. Tako rekoč neopazno Je prevzel igro Unzicker in do prekinitve močno popravil svojo pozicijo in potisnil Stupico v obrambo. Ob prekinitvi je material na šahovnici izenačen, vendar pa beli ne bo «ahka rešil remija. V nadaljevanju prekinjene partije 2. kola Je Stupica proti Bjrrae-ju potegnil samo kuvertlrano potezo in se po odgovoru nasprotnika takoj vdal. VRSTNI RED; Planinc 2,5, Gheorghiu in Byme 2, Tringov in Barcza 1,5 (1), Musil, Robatsch, Gligorič 1.5, Puc, Bajec in Unzicker 1 (1), Parma, Matanovič in Forintos 1, Damjanovič' 0,5 (1), Stupica 0 .<1)„ V četrtkovem 4. kolu se bodo srečali Ule pari: Puc : Gheorghiu, Musil : Bajec. Parma : Stupica. Unzicker : Matanovič, Byme : Robatsch, Planinc : Damjanovič, Gligorič : Barcza in Fomibos : Tringov. B. KUTIN Odločilna zmaga Spasskega? MOSKVA, 4. junija — 19. partiji dvoboja sa naslov svetovnega šahovskega prvaka sta se nasprotnika spet vrnila k sicilijanski obrambi. Že začetek partije je obetal neizprosen boj, saj se oba nasprotnika nista izogibala zapletom in ostrini. Po nasprotnih rokadah je nastala tipična pozicija me izmed najostrejših variant te Dtvoritve. 2e v 14. potezi je Spa-sski žrtvoval kmeta in odprl g linijo za napad svojih težkih figur. Čeprav svetovni prvak še ni razvil vseh svojih figur, je bil prisiljen* da je že aktivne figure umaknil v obrambo. Španki je to izkoristil in sijajno žrtvoval še snega kmeta, s čimer je sklenil okoli črnega kralje še trden obroč. pozicije Petrosjana je postajala nato od pot— do poten slabša in v 24. poteši mu )e ini-salec z novo, sicer Tačiiisn žrtvijo skakača zadal milostni udarec. Petrosjan je partijo predal in Spa-sski tako vodi'-10,5:8,5 ter mora za naslov svetovnega prvaka v zadnjih petih partijah 'abimti le Še dve točki. . Po formi, ki Jo je izzivalec pokazal v zadnjih treh nastopih, brez dvoma je 1$. partija najlepša in najboljša doslej, pa je malo verjetno, da bi šahovski Puškin tako visoko vodstvo lahko zapravil. SFASSKI : PETROSJAN Sicilijanka 19. pa. ti ja dvoboja, 1949 1. e4 c5, 2. 50 16, 3. d4 cd.4:, 4. Sd4: Sf 5. Sc3 a6, 6. leS Sbd7, 7. Lc4 Da5, 8. Bd2 h6, 9. Lf6: Sf6:, 10. 0—0—0 «6, 11. Tbel Us7, 12. 14 0-0, 13. Lb3 Ta8, 14. Kbl Lf8, 15. gt Si :, 16. Dg2 SIS, 17. Tgl Ld7, 18. 15 Kh8, 19. Tdfl Dd8, 20. fe6: fe6:, 21. e5 de5:, 22. Se4 Sh5, 23. Dg6 «d4:, 24. Sg5. Cmi se vda. | LETALSTVO 1 Jadralci iz Lesc v Ptuju ‘ LESCE — Večja skupina jadral, nih letalcev, ki so v zadnjih dveh tednik dosegli višinske pogoje za »zlate in diamantne C« značke, naj. višje Športne dosežke v jadralnem letalstvu, je odpotovala v Ptuj, kjer so meteorologi za prihodnje štiri dni napovedali odlične pogoje za daljinske polete. Piloti bodo skušali leteti 300 in 500 km v vzhodno in jugovzhodno smer naše države. Pilote vodi upravnik letalske šole France Mirnik iz Lesc. T P. BEOGRAD — V tretji etapi mednarodne kolesarske dirke »Po Srbiji« je zmagal Kubiček (CSSR). Tretji je bil Pavlik, 6. Cubrič. 9. Kunaver. V generalnem plasmaju vodi Pavlik. Nastop so vsi pohvalili V Trbovljah se je na stadionu zvrstilo 2500 mladih TRBOVLJE, 4. junija — Uspel nedeljski telovadni nastop v okviru proslav 50-letnice KPJ, SKOJ, sindikatov in občinskega praznika je še zmeraj ▼ spominu vseh, ki so mu prisostvovali. Občinska zveza za telesno kulturo, ki je bila prireditelj množičnega slavja na stadionu Rudarja, je deležna pohval z vseh strani. Organizatorji prireditve so zlasti zadovoljni, ker so nastop pohvalili tudi gostje, med katerima sta bila tudi član sveta federacije Miha Marinko in podpredsednik skupščine SRS Marjan Orožen, zelo pozitivna pa je tudi ocena strokovnjakov — avtorjev prostih vaj prof. Jelice Vazzaz in Borisa Gregorke. Za uspeh prireditve gre zasluga tako telesnovzRojnim delavcem kot tudi šolskim vodstvom. Na pomoč so priskočile tudi trboveljske gospodarske organizacije, ki so omogočile ureditev stadiona. O velikem pomenu proslav je nastopajočim po mimohodu spregovoril predsednik občinske skupščine Jože Laznik. V 12 točkah sporeda je nastopilo 2460 cicibanov, učencev, dijakov in članov telesno vzgojnih organizacij iz Trbovelj, med njimi pa tudi skupina pionirjev in pionirk iz Hrastnika in Zagorja. Več kot 3000 gledalcev je toplo pozdravilo pestre igre cicibanov z vetrnicami in balončki ter igre 600 mlajših pionir-jev. 500 pionirjev je dobro izvedlo i proste vaje, še boljše je telovadilo 550 pionirk, ki so svoje vaje učinkovito zaključilo z mahanjem z rdečimi trakovi. Člani in mladinci TVD Partizan Trbovlje so uspšno nastopili na bradlji, drogu in v akrobatiki. Gledalci so zlasti zaploskali pionirju, ki je izvajal drzne premete in prevrate. V poligonu sta tekmovali 10-članski vrsti izobraževalnega centra Strojne tovarne Trbovlje in SIC iz Zagorja. Zmagala je trboveljska ekipa. Na sporedu ata bila tudi štafetna teka mladincev in mladink iz Trbovelj in Hrastnika ter tek čla nov na 2000 metrov. V zaključni točki je 430 dijakov in dijakinj trrboveljskih srednjih šol nastopilo s prostimi vajami, s katerimi bodo telovadci in telovadke Slovenije sodelovali na zletu »Bratstva in enotnosti« v Bihaču. Proste vaje so brezhibno izvedli, za kar so bili deležni navdušenega in zasluženega aplavza. J. SAVSEK Letni natečaj za mladinske vodnike V »klatiti s programom dela razpisuje MK PZS tudi letni tečaj za mladinske vodnike, ki bo t dveh ianenah od 5. do 15. Vil. in od 16. do 36 VII.) v Šlajmer. Jeri rili r Vratih. Cena tečaja >e 80,— din, rok a prijave pa 10. t. m. Na tečaj naj PD po«jejo tiste mlade planince, ki kažejo posebno veselje a de!o z mladino, ki resni in imajo čut a odgovornost, ter so starejši kot 16 let. Seminar za vodje skupin na šolah Za poživitev dela s šolsko mladino in v pomoč prosvetnim delavcem. ki se ukvarjajo z vodstvom planinskih skupin na šolah. razpisuje MK PZS tudi seminar za vodje pionirskih in mladinskih planinskih skupin na šolah. Pogoj za udeležbo je. da je kandidat prosvetni delavec z veseljem za delo s planinsko mladino. ter da se obveže, da bo ▼saj dve leti aktivno deloval v okvira planinske organizacije. Seminar bc od 5. do 15. VII. v Vratih program m vse gradivo sa seminar pa bodo udeleženci dobili naknadno Stroški oskrbe in organizacije seminarja gredo v breme MK PZS. prevozni stroški in prispevek 80.— din pa v breme udeležencev, o«, njih planinskih društev Odprte planinske postojanke V nedeljo so odprl: dom na Uršlji gori. V soboto 14. t- m. bodo odprl: dom .Klementa Juga« v I.epen; m dom .Zorka Jelinčiča« ne Crai prsti. * nedeljo 13. t- m. pe plan inski dom na Ratitovcu Gomiščkovo zavetišče na Krnu bo r -r. odpr-o od 3T. • m do l ’ septembra. Sestanek koordinacijskega odbora V Beltincih je bil sestanek koordinacijskega odbora MO za Štajersko in Prekmurje. Pogovorili so »e o delu. zastopnikih v mladinski komisiji In so sprejeli program skupnih akcij. Obenem je bilo organizirano tudi srečanje mladih prekmurskih planincev, prehodili pa so tudi del »Prekmurske poti«. Občinska zveza MO PD Matica Je imelo posvet predsednikov PD in načelnikov MO občine Maribor. Njihov najvažnejši sklep ie bil. da ustanove občinsko zvezo mladinskih odsekov, ki naj bi koordinirala plodno in bogato delo mladih pla- Izlet na Dobrčo Akademsko planinsko društvo or-ganrrira ▼ soboto za pionirje in mladince izlet na Dobrčo. Odhod bo t soboto s avtobusom do Tržiča. Prijave bi druge informacije dobite v društveni pisarni — Trg revolucije 1/56 v četrtek med 19. in 30 uro. Pohod »bratstva in enotnosti« Pohoda .bratstvo in enotnost, te Prtjepolja (Srbija) do Flavija (Črna goni. ob otvoritvi trana-v male »Boško Buha« se je ude-leštlo tudi 47 slovenskih mladih planincev pod vodstvom načelnika MK PZS Gregorja Rtgpnika. DEUTSCHE KAMERA-und 0RW0- Film-Export GmbH prikazuje program kombinata VEB Pentacon Dresden in VEB Filmfabrik VVolfen — Nemška demokratična republika wo FOTO-KINO RAZSTAVA Hotni SLON LJUBLJANA od 3.-9. M. 1969 Slovo od Korača BEOGRAD, 4. jun. Več kot 101)00 Beograjčanov se je poslovilo od slovitega športnika velikana jugoslovanske košarke Radivoja Konča, ki so ga pokopali na novem beograjskem -pokopališču. Pogreba so se udeležili predsednik skupščine mesta Beograd Branko Pešič, sekretar mestnega komiteja ZK Beograda Sima Zatezalo, mnogi jarmi dru-žbeno-politični ter športni delavci glavnega mesta, prijatelji m številni športniki. Poslednja* častna straža ob Koračevi krsti je pripadla članom državne košarkarske reprezentance in članom olimpijskega komiteja. Na poslednjo pot so pokojnika odnesli nje-i govi najboljši tovariši, s katerimi je širom po svetu prinašal slavo modrega dresa. f V imenu skupščine Beograda ni vseh občanov, dobitnikov oktobrske nagrade Beograda, se je pred kapelico poslovil podpredsednik skupščine Miladin Sakič. sPoslednja ti hvala,« ie s presunljivimi besedami dejal predsednik JO ZTK Miroslav Prelič. Na stotine vencev in šopkov rdečih nageljnov je bilo posutih na krsti pokojnika, od katerega sta se poslovila med drugim njegova najboljša prijatelja Pazmanj in Djurič, tovariša z otroških let, kakor tudi drugi člani državne reprezentance. Kapetan re-perzentance Ivo Daneu je, do solz presunjen, zmogel izreči samo »hvala’«. Ob zvokih posmrtnega marša so nato položili v grob 'posmrtne ostanke mladega in zmeraj nasmejanega Radivoja Korača, košarkarja in'človeka. Sožalja ob Koračevi smrti BEOGRAD, 4. junija — Ob tragični smrti velikega jugoslovanskega športnika, košarkarskega reprezentanta Radivoja Korača je KZJ prejela številne brzojavke, v katerih družbeno-politični delavci, športne in druge organizacije, delovni kolektivi in posamezniki izražajo sožalje. Med prvimi so .brzojavke poslali: predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič, predsednik zvezne komisije za telesno kulturo Danilo Kneževlč, podpredsednik izvršnega sveta Srbije Aleksander Bakočevič, košarkarske federacije SZ, Italije, Poljske, CSSR, Grčije in Francije, košarkarski klubi Reyer iz Benetk, madridski Real, milanski Simen-thal in Padova iz Petrarce. | | AVTO-MOTO | Lep uspeh Slovencev na rallyju LJUBLJANA — Na tretjem jugoslovanskem rallyju je sodelovalo pet parov iz Slovenije, katerim je uspela dobra uvrstitev. To je vsekakor lep uspeh, saj je Izmed 102 tekmovalca, ki so star-tali na zelo težavni 2244 km dolgi progi, na cilj v Vrnjački Banji prispelo le 52. V kategoriji do 780 ccm (nacionalni razred) sta se brata Ba-harja z vozilom Zastava 750 uvrstila na 8. mesto. Prav gotovo pa bi bila uvrstitev tik pod vrhom, če ne bi zaradi kvara izgubila dragocenih minpt. Z enakim vozilom sta v tej kategoriji nastopila Vidic in Ivačič, ki sta se zaradi manjšega karambola uvrstila na 14. mesto. Pušnik in Turel sta tekmovala: v avtomobilu renaul-gordini in v kategoriji od 1000 do 1300 ccm zasedla peto mesto. Prav tako sta osvojila peto mesto tudi v generalnem plasmaju. Odlično se je uvrsil par Jenlč, Hojan. V kategoriji 1300 do 1600 ccm sta z avtomobilom BMW 1600 TI osvojila drugo, v generalni uvrstitvi pa 8. mesto. V isti kategoriji je bila dvojica Krašna-Tomič četrta na avtomobilu saab. Jugoslovanski rally je prvi izmed petih, ki štejejo za državno prvenstvo. Slovenski tekmovalci imajo lepe možnosti, da se na državnem prvenstvu dobro uvrstilo, to pa samo s pogojem, da jim bodo pomagali odgovorni forumi. D. KLARIČ BUKAREŠTA — Poslednji jugoslovanski četrtfinalist na EP v boksu Veselinovič je bil izločen. Po točkah ga je premagal Bolgar Stojčev (welter). Komemoracija v Ljubljani LJUBLJANA, 4. jun. — Organizacijski komite za Svetovno prvenstvo v košarki 1970 je imel danes komemorativno sejo ob smrti reprezentanta Radivoja Korača. | NOGOMET | Finska 1 Jugoslavija 5 HELSINKI. 4. junija — Na povratni tekmi šeste skupine kvalifikacijskega tekmovanja za SP v Mehiki je Jugoslavija nocoj premagala Finsko 5:1 (3:1). Pred približno 9000 gledalci je sodil Poljak Eckstein.' Strelci: 0:1 — Džajič (14), 1:1 — Tolsa (20), 1:2 — Bukal (22), 1:3 — Pirič (40), 1:4 — Sprečo (60), 1:5 — Bukal (77). Finska: Naesman, Maekipae, Kil-ponen, Kautonen, Haikonen, Toi-vonen, Feltonen, Meakelae, Andel-nin Tolsa, Lindholm. Jugoslavija: Mutibarič, Gračanin, feftič, Pirič, Holzer, Pavlovič, Pet-«ovič, Hlevnjak, Bukal, Sprečo, Džajič. Jugoslovani so na tej, pravzaprav prijateljski tekmi zaigrali lepo. Domačini so se uspešno postavili po robu le v začetku, pozneje pa ie prihajala do veljave vse bolj terenska in tehnična premoč gostov. Naši napadalci so dobro streljali, obenem tudi zapravili več lepih priložnosti. Za zadetek, čeprav niso imeli proti sebi kdo ve, kako o6tre domače obrambe. Izdatna zmaga pa Jugoslovanom ne koristi več, saj so si prvo mesto dokončno zapravili na povratni tekmi s Španijo v Barceloni. PARIZ — V četrtfinalu mednarodnega teniškega prvenstva Francije v parih so bili doseženi tile rezultati: Okker, Riesen: Hewitt. Mcmillan 7:5, 6:3, 7:5, Newcombe, Roche : Ashe, Pasarell 6:4, 6:4, 3:4, Emerson, Laver : Bowrey, Ruffels 1:6, 6:3, 6:3, 6:2. Kadri in ne le skakalnica S posveta zastopnikov planiških šol na Joštu KRANJ — Planiški komite je pred dobrimi štirimi leti sprejel tudi nalogo, da bo skrbel oziroma finančno podpiral vzgojo mladega skakalnega naraščaja. Vloženi denar v gradnjo velikanke pod Poncami bi bila kaj slaba investicija za naš skakalni šport, če bi na taki napravi tekmovali morda le dva ali trije jugoslovanski skakalci. Usmeritev planiškega komiteja je bila zato pred leti povsem pravilna in to se sedaj kaže v množičnosti in kvaliteti mladih. Najboljši dokaz za to so republiška pionirska prvenstva, kjer od leta do leta nastopa več kvalitetnih skakalcev. V primerjavi z lanskim letom jih je na letošnjem prvenstvu nastopilo še enkrat več. V Sloveniji uspešno deluje 12 planiških skakalnih šol s središči v Mojstrani, 2irovnici, Kranju, Poljanah nad Škofjo Loko, Šentvidu. Ljubljani, Logatcu, Zireh, Ihanu. Kamniku, Velenju in Črni na Ko roškem, v prihodnje pa sta pred-videni tudi šoli v Mariboru in Dupljah Od vseh teh šol sta še vedimo najkvalitetnejši logaška in kranjska, kjer vzgajajo naraščaj dokaj je pokazalo tudi v rezultatih letošnjih najpomembnejših domačih tekmovanj. Pohvaliti pa velja še šoli v Poljanah In Žirovnici, ki sta v minuli sezoni od vseh najbolj napredovali. Ce bi izluščili bistvene ugotovitve s posveta zastopnikov področnih planiških šol na Joštu, bi lahko dejali, da so se vse šole v minuli sezoni organizacijsko utrdile in zaradi prizadevanj posameznikov sorazmerno lepo napredovale. Vse šole sicer ne delajo v enakih možnostih (nekatere imajo večje težave z objekti, druge s kadri), povsod pa je čutita še veliko pomanjkanje finančnih sredstev. Planiški komite sicer delno podpira to dejavnost, vendar so vse te šole vezane še na denar, ki ga morajo zbrati na svojem področju. Bolj bodo morale pomagati tudi občinske zveze za telesno kulturo, ki žal zvečine ne kažejo razumevanja za razvoj skakalnega športa v Sloveniji. Ker v teh središčih še vedno ni dovolj kvalificiranih kadrov, so sklenili, da morajo vsi, ki še nimajo potrebnih kvalifika- cij, opraviti izpit za trenerja še letos. Iz razprave je bilo razvidno, da bo treba v najmočnejših središčih (n. pr. Logatcu, Kranju) nastaviti profesionalne trenerje To vprašanje imajo sedaj že rešeno nekateri klubi v alpskih disciplinah. Ne-diivcmno bi bil to zelo pomemben korak v razširitvi in kvalitetnem dvigu skaka'nega športa Menili so, da bi bili taki trenerji v najmočnejših središčih bolj potrebni kot pomočnih zveznega trenerja. Najboljši trenerji iz posameznih središč bi bili namreč lahko ob določenem času na voljo članskemu ali mladinskemu zveznemu trenerju. Zborovalci so razpravljali tudi o smučarskih šolah v drugih republikah (Delnice, Travnik, Mavrovo), kjer kažejo 'precej razumevanja za to disciplino. V vseh teh krajih imajo zelo dobre možnosti za razvoj, nimajo pa strokovnjakov Zato so se zastopniki planiških ska kalnih šol odločili,' da bi za zacr tek poslali v te šole naše starejše kvalitetne tekmovalce, ki bi lahito mladini praktično prikazali tehniko skakanja. Na posvetu so dali vse priznanje planiškemu komiteju za pomoč, ki pa bo v prihodnje, ko bodo poravnane vse obveznosti, ki izvirajo iz gradnje nove velikanke pod Policami — kot upajo — še večja. Pohvalno je, da so se prvič udeležili letnega posveta zastopniki vseh 12 slovenskih planiških skakalnih šol. Posvet je bil koristen, sprejeli pa so tudi vrsto pomembnih sklepov, ki bodo osnova za še boljše delo v prihodnje. V novi sezoni bodo v vodstvu centralne planiške šole delali: dr. Franjo Pavlin (predsednik), prof. Ivo Cernilec (tehnični vodja), člani pa so še Zoran Mrak (Logatec), Dejan Šink (Kranj) in Vlado Braz (Ljubljana). J. JAVORNIK h življenja najboljših šolskih športnih društev Vsa igrišča so zgradili sami Lepi tekmovalni dosežki ŠŠD »Mladi kovinar« pri ŠC TAM MARIBOR — Šolsko športno društvo »Mladi kovinar« pri šolskem centru TAM v Maribora je bilo ustanovljeno šele lani (9. decembra), ko je bilo prvo republiško tekmovanje SSD na. šolah II. stopnje, Id ga je razpisala ZMS, že sredi razmaha. 2e poprej pa je mladina tega centra pod vodstvom prizadevnih mentorjev, profesorjev telesne vzgoje Zlatka Kaiserja in Franca Siniča razvila pestro športno dejavnost. »V prvem polletju tega koristnega tekmovanja smo si predvsem zgradili igrišča. Sedaj imamo lepo betonsko igrišče za rokomet in košarko. Predračun gradbenega p>odjetja je bil kar 40.000 din; za našo blagajno je bilo to preveč. Igrišči smo zgradili za 10.000 din; denar smo morali odšteti pravzaprav samo za material, več ko 3.000 delovnih ur pa smo opravili s prostovoljnim delom. Sredi gozda, kjer imamo * tudi igrišče za odbojko, ob Šola, gradimo tudi nogometno igrišče normalnih dimenzij,« je dejal Franc Sinič. Vseh učenk in učencev je na ŠoU približno 900, v SSD pa jih je vključenih 498. Odbor, Id ga vodi predsednik, dijak II. letni- ka Josip Kefelja, si je sprva prizadeval, da je društvo utrdil po organizacijski plati, v prihodnje pa bo težil, da bo za delo v društvu pridobil še učence, ki še niso vključeni v SSD. Na medrazrednih tekmovanjih — najbolj priljubljene zvrsti so nogomet, namizni tenis, odbojka, košarka, atletika, rokomet, streljanje, smučanje, šah itd. — ne smejo nastopiti učenci, ki imajo eno negativno oceno ali več. Slabši učenci so se zato potrudili, da so čimprej popravili negativne ocene. Lepe vzgojne rezultate so v SC TAM dosegU tudi na področju fair-playa: na vseh internih in drugih tekmah je bil izključen samo 1 igralec! Mladi kovinarji so precej tekmovali: med najuspešnejša tek- movanja lahko uvrstimo medraz-redno prvenstvo v nogometu, na katerem je v 42 ekipah nastopilo 420 Igralcev; vseh tekem je bilo 45, sodili pa so jih sodniki III. kategorije iz vrst SSD (16), ki so poprej opravili tečaj in izpit pod strokovnim okriljem NPZ. »Profesorski zbor tesno sodeluje s ŠŠD. Tekmovanja mladih so profesorje celo tako navdušila, da se tudi sami kdaj pa kdaj pomerijo na igrišču, denimo teoretiki proti praktikom,« je dejal mentor ŠŠD Zlatko Kaiser. »Mladina pa je dosegla tudi lepe rezultate na kvalitetnih tekmovanjih. Na prvenstvu Maribora za poklicne šole so ekipe »Mladega kovinarja« zmagale v nogometu, košarki in odbojki, rokometaši pa so bili tretji. V Mariborski namiznoteniški mladinski ligi je »Mladi kovinar« z dvema ekipama na 4. in 5. mestu. Mladinci so v strelski ligi zasedli III. mesto, mladinke pa so bile prve v svoji 'skupini. Na tekmovanjih, ki smo jih priredili za dan mladosti, so zmagale vse naše ekipe. Društvene vrste so že tako izpolnile znanje, da nam že primanjkuje ustrezne konkurence; pogrešamo srednješolske prireditve.« ŠŠD »Mladi kovinar« si zelo želi, da bi čimprej dobilo rekreacijski ceter, za katerega je UO TAM že prispeval 30.000 din. »Pozimi lahko gojimo samo smučanje, streljanje, šah in namizni tenis, ker nimamo telovadnice, vroče pa si želimo tudi bazen,« je dejal vodja košarkarske sekcije, učenec Novica Popovič. Po vseh lepih uspehih se je ŠŠM »Mladi kovinar« SC TAM uveljavilo v svojem kraju. Po delu in uspehih med prvimi ŠŠD Enotnost na gimnaziji v Murski Soboti aktivno vse leto MURSKA SOBOTA — Člani n članice Šolskega športnega društva »Enotnost« na gimnaziji v Murski Soboti so se oklenili gesla »Združevati umetnost, delo, znanost in iport«. Po tem vodilu so se ravnali vsa leta, odkar so se združili; to je bilo te leta 1953 In po pravici lahko zapišemo, da so med najstarejšimi šolskimi športnimi društvi sploh, -de ne sploh prvo. Med prvimi — ki spet velja: če ne prav prvi — so soboški gimnazijci in gimnazijke tudi po pestri, zares raznovrstni dejavOstd in uspehih sploh, ki so teso povezani z imenom neumornega mentorja tega kolektiva, to je profesorjem telesne vzgoje Evgenom Titanom. Načelo, da morajo biti dobri športniki tudi dobri dijaki, as js na soboški gimnaziji uveljavilo v praksi. Mnogi se uspešno udejstvujejo tudi na likovnem, literarnem in manstveno-raziskovalhem področju. Mladih k delu ni trebe priganjati, sami se dogovorijo se razveseljive akcije in Jih potem tudi sami izpeljejo do konca. sA 'zvijanje v športu — in delitev dela sploh — m Js v SSD Enotnost v Murski Soboti uveljavilo bolj kot v marsikaterem drugem športnem kolektivu. To je temeljite šola mladih za poznejše življenje. »Pri svojem udejstvovanju v športu pa iščemo tudi kvaliteto, čeprav dno predvsem pristaši mnoNčnostl,« aagotavlja prof. Titan, M ga vzgojni uspehi zmeraj znova spodbujajo k novim, te lepšim načrtom. V SSD Enotnost so včlanjeni vsi dijaki tn dijakinje soboške gimnazije (370) pa tudi pročsaorjl, bivši dijaki in celo starši. .. Društvo je svojo dejavnost razmahnilo v 14 sekcijah, Id imajo svoje načelnike, predsednik društva pa je dijak Zvonko - Horvat. Športno dejavnost organizirajo Zvečine dijaki in dijakinje. W so oproščeni te-tesne vzgoje! Začetek m m šport-m dnevi. Atletiki posvečajo naj-večjo pozornost; srednješolsko atletsko prvenstvo Pomurja so na &‘»/zf*SS.8p?-S flfcor razpisali tudi poaeboa.manj ahtevna tekmovanja, n. pr. me- btlHJev itd. P* m’ 6tant ftftD ogrevajo tudi aa drage športne zvrsti: nogo: košarko, telovadbo, odbojko, mizni tenis, streljanje, šah, 1 minton, hokej na travi, plava smučanje, planinstvo itd. P mezniki tekmujejo v trob društvo vodi svoje rekorderje lestvice deseterice najboljših, bira »športnika leta« ... V kc ki tekmuje vseh 15 razredov vsak z vsakim — kar v treh gah A, B in C,, prišteti pa treba že omenjeno metanje koš. Večje množičnosti si sk ni mogoče zamisliti; zato tudi preseneča, da člani SSD Enot: rta svojih igriščih, ki so jih z dili ,s prostovoljnim delom, tekmovanjih, drugod dosegajo lične rezultate. v Vse dosežke društvo skrbno pisuje; dijaki nimajo samo kri ce za športno značko in knji za telesno vzgojo, ki spremlja hov razvoj, marveč izdajajo številne biltene, ki so tako a no urejeni, da ba se z njimi ko ponašalo marsikatero špoc društvo. SSD »Enotnost« je za s uspehe v letu 1968 dobilo Bl< kovo plaketo in zlato plai ObZTK Murska Sobota. KORA C EVA ZADNJA POT — Včeraj popoldne se je kakih desettisoč Beograjčanov na Novem pokopališču poslovilo od znanega košarkarskega reprezentanta Radivoja Korača, ki se je pred dnevi smrtno ponesrečil. Prisotni so bili tudi skoraj vsi njegovi športni tovariši. Na sliki: Ivo Daneu nosi pred krsto Koračeva odlikovanja in športne trofeje. Telefoto: Tanjug OBISK ITALIJANSKIH GOSPODARSTVENIKOV — Na neposrednih razgovorih s pred- stavniki naših gospodarskih organizacij, ki so bili včeraj na gospodarski zbornici v Ljubljani, so člani italijanske gospodarske delegacije razpravljali o možnostih za povečevanje medsebojne blagovne izmenjave. Na sliki: vodja italijanske delegacije prof. Mario Vaghi govori na zbornici. Foto: Busič AVTOVLAK — Včeraj ob 8. uri je na ljubljansko železniško postajo prvič zapeljal avtovlak. Iz Zahodne Nemčije je pripeljal 38 avtomobilov in dvoje čolnov. Ta znanilec začetka turistične sezone bo obiskal Ljubljano vsako sredo ne glede na število turistov, ki mu bodo zaupali svoje jeklene konjiče. Foto: E. šelhaus Nadaljevanje s prve strani Slovaški plenum Slovaškem boljši kot na Češkem, ker so desničarske in antisocialistične sile v Slovaški imele manj možnosti delovanja. Vendar pa politične krize tudi Slovaški niso prizanesle. Desničarski oportunizem se kaže v tem. da so dopuščali antisovjetske izpade. pustili delovati antisocia-lističmm silam, niso izvajali partijskih sklepov, in priznavali vodilne vloge partije, ter so podcenjevali vlogo centra in funkcij socialistične države. Kakor je dejal Sadovsky, mora ideološka fronta ofenzivno razbijati desničarski oportunizem in braniti programske smernice KP Slovaške. Se pa zdaj še slabo čuti vpliv ideološke fronte, je dejal Sadovsky. Podobno kot Gustav Husak je tudi Sadorskj napovedal revizijo akcijskega programa KP Slovaške. Med drugim je zlasti kritiziral novinarje, češ da del novinarjev deluje v antipar-tijskem in ant isocialist ičnem duhu. in je zahteval, da redakcije pokažejo vrata takim novinarjem. Tudi nekatere umetniške zveze so postale žarišče organiziranega političnega gibanja, pa tudi med učitelji so taki. ki so še zapisani antisocializmu in anti-sovjetizmu. Odstop vseh članov predsedstva mestnega komiteja KPC v Pragi, med njimi tudi prvega sekretarja inž. Bohu-mila Simona, je presenetil javnost, čeprav so sicer pričakovali nekatere personalne spremembe tudi v tem komiteju. Mestni komite, katerega prvi sekretar je zdaj Oldfich Metjejka < dosedanji sekretar 9. praškega rajona), bo šele prihodnji teden volil novo predsedstvo, sekretarje in člane sekretariata komiteja. Najvišje partijsko vodstvo je posvetilo veliko pozornost izredni seji komiteja. Na sestanku je bila nenavadno številna delegacija članov predsedstva CK KPC: Husak, Cer-nik, Strougal in Kempnjr. Schiller: revalvacija marke ne glede na izid volitev LONDON. 4. jun. (AP). — Zahodnonemški minister za ekonomijo Karl Schiller, ki je na obisku v Washingtonu, je v intervjuju z urednikom gospodarske rubrike londonskega »Timesa« in dopisnikom »Financial Timesa« izjavil. da bo Zahodna Nemčija jeseni letos vsekakor reralvi-rala marko, ne glede na to. katera stranka bo zmagala na jesenskih parlamentarnih volitvah. Prevrednotenje marke bo del splošne monetarne revizije, ki bi obsegala devalvacijo francoskega franka in morda britanskega funta kakor tudi spremembo paritete nizozemskega guldna in valut skandinavskih držav. I V Kinshasi je vojska ubila 12 študentov. Študenti so zahtevali višje štipendije in denar za univerzo KINSHASA, 4. jun. — Kakor poročajo zahodne agencije. je kongovska vojska danes sredi Kinsbase brutalno napadla študente in napravila med njimi pravi pokol. Po prvih vesteh je ubila 12 študentov. Veliko je ranjenih, precej pa so jih aretirali. Študenti so zahtevali, da jim vlada zviša štipendije in dš materialno pomoč njihovi univerzi. Z univerze »Luvatli um«, 10 kilometrov od Kin-shase, so študentje danes zjutraj prišli v koloni v središče mesta. Vlada pa je takoj poslala nadnje čete, ki so obkolile študente. Ko so ukazali študentom, naj se razidejo, je nastalo prerivanje. Tedaj so vojaki začeli streljati v množico. Očividci pripovedujejo, da so se do zob oboroženi vojaki razpostavili vzdolž bulvarja »30. junij«, glavne ceste v Kinshasi. Predvsem so se vgnezdili okrog glavne pošte. Prav tam so obkolili študente in jih naskočili z orožjem. Sojenje v Skopju SKOPJE. 4. jun. (Tanjug). — Na okrožnem sodišču v Skopju se je danes nadaljevalo sojenje osebam albanske narodnosti, obtoženim zaradi združevanja proti ljudstvu in državi. Predsednik sodišča je med drugim prebral pismo, ki ga je Xhemail Mustafai poslal 5. avgusta lani Miftaru Zibe-riju. V njem so napisane besede Makedonija, zahodna Makedonija in naša Makedonija v navednicah. Mustafai je odgovoril, da je navednice napisal zato, ker Makedonija ni bila njegova niti od človeka, na katerega je bilo pismo naslovljeno, temveč od vseh. ki žive v njej. Na predsednikovo pripombo, zakaj je bila v pismu narisana mrtvaška glava, je obtoženi izjavil, da naj bi pomenila grožnjo Ziberiju, da ga čaka smrt, če ne bo diplomiral. V pismu je bilo narisano tudi okno zapora s sončnimi žarki in z vklenjenim Albancem. Obtoženi je dejal, da je to pomenilo prihod Skender Bega kot osvoboditelja. Xhemail Mustafai je študent filozofske fakultete v Beogradu. Slovesnost v tovarni EMO CELJE. 4. jun. — Popoldne je bila v tovarni EMO slavnostna seja delavskega sveta, posvečena praznovanju 75-letnice podjetja, ki so ji poleg najstarejših delavcev prisostvovali častni predsednik delavskega sveta Franc Le-skošek-Luka. sekretar sekretariata CK ZKS Andrej Marinc, predsednik komisije za družbenoekonomske odnose pri CK ZKS Zvone Dragan. predsednica občinske skupščine Olga Vrabič in drugi. D. H. VIDMARJEV Rezultati lil. kola MEMORIAL PARI Musil : Fortinos remi Bajec : Puc prekinjano Gheorghiu : Parma 1:0 Stupica : Unzicker prekinjano Matanovič : Byrne . rami Robatsch : Planinc rami Damjanovič : Gtigorič rami Barcza : Tringov prekinjano Kršitve »majhnih ustav" Z včerajšnje razprave na posvetovanju ustavnih sodišč v Zagrebu ZAGREB, 4. jun. (Tanjug). — Ustavno sodišče Jugoslavije in republiška ustavna sodišča ne bodo ravnodušna spričo mnogih kršitev ustavnosti v desettisoč aktih, sprejetih na temelju statutov občinskih skupščin, delovnih organizacij in poslovnih združenj. To je rezultat današnje razprave na posvetovanju ustavnih sodišč v Zagrebu. Rečeno je bilo, da pomeni kršenje ustavnosti v normativnih aktih v nekem amislu tudi kršenje demokracije, ki naj bi jo taki akti zagotovili. Na posvetovanju so ponovili mnenje, da pomeni statut neke delovne organizacije pravzaprav majhno ustavo, saj ureja odnose med ljudmi, torej najpomembnejše odnose v nekem družbenopolitičnem sistemu. C* predpisi niso uskladeni s tako »majhno ustavo«, potem je jasno, da ne ustrezajo duhu zvezne ustave in jih je tako tudi treba presojati. O tem soglašajo vsi, ne pa tudi o tem, kdo naj varuje ustavnost v takih primerih. Nekateri sodijo, naj bi se ustavna sodišča ne vmešavala v pravilnost statutarnih samoupravnih aktov delovnih organizacij, še zlasti, če ne gre za kršitev enotnosti političnega, gospodarskega in pravnega sistema in za ogrožanje varnosti delavcev pri njihovih pravicah. Med več temami so sodniki ustavnih sodišč na posvetovanju sprožili tudi razpravo o posebno zapleteni ustavni pravici državljanov, njihovi pravici do svobodne izbire zdravnika in zdravniške pomoči- V vsakdanjem življenju to pravico precej očitno omejujejo. Državljan, ki išče zdravstveno pomoč zunaj svoje komune, je Cesto ne more dobiti, ker njegova komunalna skupnost zavarovanja noče plačati zdravljenja z utemeljitvijo, da lahko dobi podobno zdravtsveno pomoč tudi doma. Docela tudi niso razčistili vprašanja, vsaj s formalnopravnega stališča ne, če pomeni napotnica za bolnišnico hkrati dokument za britje tudi vseh stroškov zdravljenja. Zajlnje re-jf/ Krvavi spopadi in neredi v Indiji Indira Gandhi skuša preprečiti nadaljnje širjenje neredov HAIDERABAD, 4. jun. fAP). Indijski premier Indira Gadhi,je prispela nocoj v Haiderabad na jugu Indije, kjer bo poskusila preprečiti nadaljnje širjenje neredov. Demonstranti, ki zahtevajo avtonomno državo na jugu Indije, so napadli danes tri policijske postaje, dva vladna urada in dve električni centrali. Policija je danes štirinajst-krat odprla ogenj in ubila devet ljudi. Od ponedeljka je že bilo 20 mrtvih in najmanj 90 ranjenih. Sporočili so, da je 8 ljudi izgubilo življenje, 150 pa jih je bilo poškodovanih v dvodnevnih rasnih spopadih med Indusi in Muslimani. Do neredov je prišlo, ker so odložili tekmovanje rokoborcev. Policija je aretirala 550 ljudi, med žrtvami je tudi en policaj, 50 pa je poškodovanih. V to mesto centralne Indije je vkorakala vojska. Bombe na glavno mesto Haitija PORT-AN-PMNCE, 4. jun. (Reuter). Neznano letalo je vrglo zažigalne bombe na glavno mesto Haitija. Ena bomba je padla na dvorišče palače predsednika Francoisa Duvalierja. Protiletalsko topništvo je pregnalo leta/o. Do tega incidenta je prišlo po poročilih, da so vladne čete nedavno ubile 20 komunistov, vključujoč vodilne člane CK KP Haitija. partij, ki se bo začelo jutri v Moskvi. V sporočilu je rečeno, da je stališče KP Japonske nespremenjeno, ker smatra, da bo »sestanek v sedanjem času ustvaril nove težave ▼ mednarodnem delavskem gibanju, ki je že v veliki meri razdvojeno«. Sedanja nesoglasja med komunističnimi pairtijami pripisujejo sov j etsko-kitaj skemu sporu in vojaški intervenciji na Češkoslovaškem. Abu Isam: Ponovno bomo razstrelili naftovod AMAN, 4. jim. (AP). Eden od voditeljev palestinske osvobodilne fronte Abu Isam je izjavil, da bodo komandosi njegove organizacije ponovno razstrelili naftovod, ki pelje iz Saudske Arabije do libanonskih pristanišč. Po besedah Abu Isama ima napad na naftovod dva cilja: pov- zročiti škodo na ozemlju, ki je pod izraelsko okupacijo in ustvariti možnosti, da bi ponovno odprli Sueški prekop. Stiki OZN s Severnim Vietnamom NEW YORK, 4. jun. (Reuter). Tukaj se je zvedelo, da bodo OZN imele koncem meseca prve uradne stike s Severnim Vietnamom. Po sporočilu za tisk bo profesor Bo-guslav Kozusznik, šef poljske delegacije v izvršnem odboru UNICEF, odpotoval v Hanoi, kjer bo proučil možnosti za nudenje pomoči otrokom v Severnem Vietnamu. Izraelci demontirajo železniško proqo ■TKP.IT7.AT .IčilJ. 4. jun. (Rč-uter). Izraelski obrambni minister Moše Dajan je potrdil, da Izraelci demantirajo železniško progo na zahodni obali Jordana med Tulkar-mom in Nablusom. Predsednik Nixon proti izolacionistom v ZDA Obtožil jih je, da želijo ZDA enostransko razorožiti in umakniti iz raznih zvez v svetu Brežnjev bo odprl zasedanje MOSKVA, 4. jun. (Tanjug). Po dosedanjih uradnih sporočilih je v Moskvo prispelo nad 50 predstavnikov komunističnih in delavskih partij, ki se bodo udeležili mednarodnega posvetovanje. Kot se je zvedelo, se bo posvetovanje začelo okoli 15. ure po moskovskem času. Predvidevajo. da bo generalni sekretar CK KP SZ Leonid Brežnjev odprl zasedanje. KP Japonske ne gre v Moskvo TOKIO. 4. jun (UPI). KP Japonske je sporočila, da se ne bo udeležila posvetovanja komunističnih in delavskih COLORADO SPRINGS, 4. jun. (Reuter). Predsednik Richard Nixon je napadel danes »nove izolacioniste« in jih obtožil, da želijo ZDA enostransko razorožiti in da se morajo umakniti iz raznih zvez v svetu, kjer so za- radi varnosti. Nixon je dejal: »Ce bi Amerika obrnila hrbet svetu, bi na našem planetu nastala za-gluševalna oblika miru.« V govoru, ki ga je Bela hiša pripravila vnaprej za novinarje, je poudarjeno, da bd bil novi ameriški izolaciomzem »strahoten za ameriški narod in za svet.« Opaziti je, da je imel Nixon ta govor pred svojim sestankom s predsednikom Thieu-jem, ki bo prihodnji teden na otoku Midway. Kot kaže, je želel na ta način napovedati, da ne bo zadovoljil tiste, ki od njega zahtevajo, naj prisilijo predsednika Thieuja, da bi sprejel politične pogoje, ki so nesprejemljivi za Saigon in da bi tako plačal ceno za mir. Predsednik ZDA je poudaril, da mora Amerika »oživljati in ne zapuščati svojih zvez«. Mehiško letalo se je zrušilo Malo je upanja, da bi kdo od 72 potnikov preživel letalsko nesrečo Negostoljubna Venera Sovjetski postaji »Venera« 5 in 6 sta sporočili na Zemljo, da je na tem planetu izredno vroče in velik pritisk MOSKVA, 4. jun. (TASS). Avtomatski potsaji »Venera 5« in »Venera 6«, ki sta pristali na površini planeta Venere 16. in 17. prejšnjega meseca, sta poslali na Zemljo nadvse dragocene podatke o tem planetu. Podatke sta vesoljski postaji poslali na Zemljo med pristajanjem. Vesoljski postaji sta sporočili na Zemljo, da je na Veneri peklenska vročina, potisk pa je nad stokrat večji kot na Zemlji. Koncentracija ogljikovega dioksida v atmosferi Venere znaša 93 do 97 odstotkov, dušika 2 do 5 odstotkov, medtem ko koncentracija kisika ne presega 0,4 odstotka. V višinah, kjer znaša pritisk 0,6 atmosfer, je vodne pare 4 do 11 miligramov na Uter. To kaže, da visoke plasti atmosfere na Veneri niso zasičene z vodno paro. 'Ko je na planetu pristajala »Venera 6«, je njen oddajnik sporočil, da znaša temperatura na površini planeta 400 stopinj, pritisk pa 60 atmosfer. Druga vesoljska postaja pa je oddala na Zemljo sporočilo, dk maša temperatura v tistem pasu Venere, kjer Je pristajala, 530 stopinj, pritisk pa je 140 atmosfer. Obe avtomatski postaji so v presledku nekaj dni poslali proti Veneri iz umetne- ga satelita, ko je krožil okoli Zemlje. Pri tem je bila potrebna največja natančnost. Ce bi se namreč pri izračunavanju hitrosti njunega poleta anotili le za meter v sekundi, bi vesoljski postaji zgrešili cilj za 70.000 kilometrov. Preden so korigirali tir »Venere 5«. je ta vesoljska postaja zašla v odklon 25 tisoč km, »Venera 6« pa 150 tisoč kilometrov. Laboratorija obeh vesolj- skih postaj sta se ločila od svojih nosilnih delov, ko sta bdlt vesoljski postaji 37 oziroma 25.000 kilometrov daleč od atmosfere Venere. V atmosfero planeta sta laboratorija priletela ' s hitrostjo 11,18 km na sekundo. Med pristajanjem se je njuna hitrost zmanjšala na 210 metrov v sekundi. Nad spuščajočim se laboratorijem se Je potem odprlo padalo in istočasno sta začela delati instrument za merjenje višine in radijski oddajnik. Med pristajanjem je temperatura v laboratorijih nihala med 13 to 28 stopinjami. »Venera 5« to »Venera 6« sta bili podobno konstruirani to opremljeni. Sestavljeni sta bdi podobno konstruira-nostlnegm dela to laboratorija. Tehtali sta po 1130 kilogramov. Laboratorija sta imela skoraj sferičpo obliko. v premeru sta merila en meter, težka sta bila po 405 kilogramov. MEKICO, 4. jun. (Reuter). Mehiško letalo z 72 potniki se je danes združilo v severni Mehiki. Ministrstvo za promet Mehike je sporočilo, da je bil med potniki v letalu tudi znani teniški igralec Osu-na. V sporočilu ministrstva je rečeno, da je malo upanja, da je kdorkoli med potniki preživel nesrečo. Dopisnik AFP izgnan iz Konga-kincHasa KINSHASA, 4. jun. (UPI). Dopisnik francoske agencije »France Presse« mora v 24 urah zapustiti Kongo (Kinshasa) Gre za novinarja Pierra Riviera, ki mu očitajo, da je pretiraval v svojih poročnih o današnjih incidentih med študenti in kongovsko vojsko, ki Je streljala na študente. Stavkajoči zasedli postajo v Palermu RIM, 4. jun. (AFP). Več sto delavcev, ki stavkajo, je zasedlo danes v Palermu železniško postajo. Delavci so preprečili odhod vlakov iz tega sicilskega mesta. Delavci zahtevajo boljše plače. Incidentov ni bilo. \ Telegrami V PRIČAKOVANJU ODGOVOROV — BEOGRAD. Brazilska vlada bo v nekaj dneh odgovorila na povabilo jugoslovanske vlade, naj pošlje svojega predstavnika na posvetovalni sestanek neuvrščenih držav v Beogradu. Uradno povabilo je zunanjemu ministru Magalhaesu Pintu izročil veleposlanik Bogoljub Stojanovič. V Sierri Leone je veleposlanik Hašimbegovič v isti misiji obiskal predsednika vlade Sierre Leone Si-aka Stevenra. V Keniji se je jugoslovanski odpravnik poslov Gojko Jovičič zglasil pri kenijskem zunanjem ministru Mbiju Koinangu. ABSTINENCA — PARIZ. Predsednik radikalne stranke Rene Billeres pravi, da bi abstinenca 15. junija pomenila isto kot glasovati za Pompidouja. Levica naj ostane v bitki in glasuje proti degolističnemu kandidatu in za Alaina Poherja. KRVAVI RASNI SPOPADI — SINGAPUR. Od minule sobote je bilo v spopadih v Singapuru ubitih sedem ljudi, več kot 40 pa ranjenih. Policija je zaslišala nad 300 ljudi, 14 pa jih je vtaknila v zapor. PROTEST — PEKING. Kitajska vlada je ostro protestirala pri bolgarski vladi, ker so na »svetovno medvladno konferenco o turizmu« v Sofiji povabili tudi Cang-kajškovo delegacijo, češ da je to »zelo hud politični incident«. BREZ SPORAZUMA — RIM. V Rimu so se končali pogovori italijansko-bolgar-ske komisije, ki naj bi pripravila nov sporazum o gospodarskem, tehničnem in industrijskem sodelovanju. Sporazuma niso dosegli. Komisija se bo pozneje ponovno sestala. EKSPLOZIJA — PARIZ. V pariški četrti »Etoile« je ponoči eksplozija močno poškodovala šestnadstropno poslopje nedaleč od prostorov, v katerih teko pogajanja o Vietnamu. ZANIKANA NOVICA — WASHINGTON. State Department je zanikal vest, da je predsednik Nixon sklenil, da bodo ZDA umaknile svojo atomsko orožje z Okinawe, češ da se o statusu tega otoka še niso dogovorili. Japonski zunanji minister Aiči in ameriški državni sekretar Rogers se sedaj pogajata o pogojih, pod katerimi bi ZDA vrnili Okinawo Japonski. SNEG NA TATRAH — VARŠAVA. V gorah Tater v južni Poljski je včeraj zapadel sneg, ki je pobelil vrhove. S KAMENJEM NAD KONZULAT — SANTIAGO. Okrog 400 študentov je s kamenjem napadlo poslopje ameriškega konzulata v protest proti obisku Nixonovega odposlanca Rockefellerja. Policija je v spopadu ranila najmanj sedem študentov. ODLOŽENA RAZPRAVA — NEW YORK, Socialni odbor ekonomsko-socialnega sveta OZN je sklenil odložiti razpravo o resoluciji, ki poziva organe OZN, naj obsodijo Južno Afriko zaradi mučenja političnih zapornikov. POŠKODOVANO LETALO — ŽENEVA. Letalo »DC—6« s tovoriom pomoči za žrtve vojne v Biafri je bilo zadeto in poškodovano med pristajanjem na letališču Uli, ki so ga napadli z raketami. IZPUŠČENI MORNARJI — LONDON. V Grčiji so izpustili tri britanske mornarje, ki so jih aretirali minulo soboto v Atenah! češ da so razpečevali letake proti grškemu režimu. NAVDUŠEN SPREJEM — HAVANA. Nad sto tisoč ljudi je predsinočnjim na Trgu revolucije v Havani navdušeno pozdravilo voditelja delegacije južnovietnamske FNO na pariških pogajanjih o Vietnamu Tran Bu Kiema. JUŽNA AFRIKA SE OBOROŽUJE — PARIZ. Južnoafriški obrambni minister Pieter Botha je prispčl v Pariz na pogajanja o nakupu letal in vojaške opreme. MINIATUREN MAGNETOFON — TOKIO. Japonska firma »Olimpus Optical« ie izdelala miniaturen magnetofon, ki je komaj nekaj večji od škatle cigaret. Dolg je 141 mm, širok 58 mm, visok pa 22 mm. Tehta komaj 380 gramov. Dela na baterijo in lahko snema ali reproducira 45 minut. OPRAVIČILO KOLDERJU — PRAGA Prezidij komiteja KP mesta Havirova v severni Moravski je objavil resolucijo, s ka ro se opravičuje članu CK KPČ, Drahomi-.i Kolderju »zaradi nepremišljenih in neu mestnih izjav na račun njegove osebnost i ■. DELEGACIJA KP SZ V SIRIJI — DAMASK. Delegacija KP Sovjetske zveze ie prispela včeraj v Damask, kjer bo ostala 10 dni in se pogovarjala z voditelji stranke Baas. Pa še to: REŠITEV — Avtomobilisti kmalu ne bodo imeli več težav s cesto med Zagrebom in Beogradom. Nihče pa naj si ne domišlja, da bo cesta popravljena, še dolgo ne! Rešitev so našle jugoslovanske želez niče, ki uvajajo avtomobilske vlake. —— hladna ▼ fronta .. okluaija V aradiHe: olMona anticiklona Vreme in temperature za 4. junij 1969 Napoved za danes ob 7. ari vreme »J c ob 13. ari vreme «c Ljubljana Planica Brnik