IZ UVODNE BESEDE JOŽETA ŠLANDRA.
PODPREDSEDNIKA MK SZDL
Kritičen po!ožaj
•  Ocena gospodarskega položaja je krilična predvsem zalo, ker v letošnje lelo prenašamo vrsto zelo zaostrenih in nerešenih vprašanj in neugodnih trendov, med katerimi izsiopa negotova perspektivauvozain izvoza^največja inftacijskastopnja v Evro-pi, stagnatni trendi gospodarske rasti in realno upadanje akumu-lativne sposobnosti gospoarslva, ki ne zadošča nili za enostavno reprodukcijo.
9 Kerje nujno povečati izvoz in zaradi pričakovanja, da bo v naslednjem obdobju lepričelaprevladovati ekonomska trina lo-gika, kinagrajuje kvaliteto poslovanja, je logična usmeritev Ijub-Ijanskega gospodarstva, kot najrazvitejšega dela jugoslovanske-ga, v kvalitetno rast, v povečanje izvozne konkurenčnosli kot edinega realnega merila uspešnosti, v prestrukturiranje v smeri višje kvalitetn, razvojno in tehnološko intenzivnih proizvodenj, v boljšo organizacijo dela in inlenzivnejše uvajanje informatike v poslovanie in proizvodnjo.
•  Nekatere rešitye, ki so neživljenjske, vodijo v vedno vecje administriranje in množenje izjem. Od Ijubljanskega gospodar-stva ima očilno še največ koristi Adria Airways z zasedenimi le-lali v Beograd. Nov zunanjetrgovinski sistemje sprejel, vso ener-gijo moranto vlagati v nfegovo dograjevanje, spodbujanje kon-vertibilnega izvoza, v ukinitev odvečnega administriranja, v borbo proti temu, da bodo izjeme postale pravilo. Skupaj z izvozno usmerjenim gospodarstvom Jugoslavije ne smemo več popuščati pred pritiski detitvene in socialne logike, saj bomo v nasprojnem kmalu vsi socialni probtemi.
9 Že vrslo let ugotavijamo vedno večje in usodnejše zaosia-janje gospodarstva za dogajanji v razvitem svetu. Vdruibi, tudi slovenski, radi podpiramo in omogočamo velike projekte, ki niso vedno izvozno usmerjeni, katerih rentabilnost in donosnost siu včsšh vprašljiva.
Nadaljevanje lakšne prakse nsm zsgolavlja, da se obstoječih problemov ne bodo znebili niti naši potomci. Med ieii 1976 in I984 je bilo v SFRJ realiziranih devet velikih projeklov v vred-nosii nad milijardo dolarjev, od teh je uspešna le nukleama cen-trala Krškb pa že ta ima probleme z odplačevanjem tujih kredi-tov. Kot mnogo uspešnejše so se izkazale manjše nalozbe, kijih organizacijsko, tehnološko in kadrovsko laie obvladamo in so prilagodljivejše spreminjajočim razmeram.
•  Ob ogromni inflaciji, ki na tej stopnji postaja ie sama svoj generator, prihaja do velikanskega prettvanja dohodka (seveda mimo dela) med gospodarŠkimi subjekti, panogami in obmoiji. Inflacija izničuje vsa prizadevanja za kvalitetnejše delo, vse na-pore rezullaie inovativne dejavnosti, varčevanje z energijo itd., ker v primerjavi z enim samim sklepom lahko nekdo poveča do-hodek za 50 in več odstotkov. Priča smo hlastanju za vedno viš-jimi cenami, ko najbolje uspevajo ozdi z monopolnim položa-jem. /m kvalitetnejše gospodarjenje se odločajo predvsem tisie organizacije, kijih k lemu sili ostra mednarodna konkurenca, la pa je edina pol za naprej.
9 Zahievamo, da se odprepot za uspešne, da se razmere sla-bilizirajo, kar bo omogočilo kvalitetne spremembe. Obenempa prevzemamo obveznost, dapometamo ludipred svojimpragom, saj se, je tudi tu nabralo nekaj smeli. Naša merila uspešnosti v Ljubljani morajo biti oslrejši kot drugje — le to nas bo gnalo na-p™j, Nf sprejemamo enakosti v revščini, saj revščine nočemo, enakost pa ni spodbudna.