V JTEDEIiJO 2. SEPTEMBRA 6. septembra bo minilo 21 let, odkar so počili v Bazovici fašistični streli, ki so utrnili borbeno življenje Štiri* naših junakov: BIDOVCA, MARUŠIČA, VALENČIČA, MILOŠA. Tudi letos se bomo poklonili njihovemu spominu 2. septembra na kraju ustrelitve v Bazovici, kjer bo popoldne spominska svečanost na ■ Gruntarjevem dvorišču. Na dan same obletnice 6. septembra pa bo komemoracija žrtev na »robu na pokopališču pri Sv. Anj, v Trstu. acheson ne omenja več TRISTRANSKE izjave o sto KAJ POREČEJO IREDENTISTI? Cma žalost in vedno večji strah, ki sta zajela tržaške italijanske iredentiste bosta danes prav gotovo za obilno stopinjo večja. Z izbuljenimi očmi bodo čitali poročilo o včerajšnji tiskovni konferenci a-merlškega zunanjega ministra Achesona glede stališča vlade ZDA o rešitvi tržaškega vprašanja. V Achesonovi izjavi bodo namreč iredentisti zastonj iskali že več kot tri leta ponavljajoči se refren o tristranski izjavi od 20. marca 1948, naj bi se Tržaško ozemlje ponovno zasužnilo v Italiji. Natančno bodo pogledali izvor vesti in ugotoviti bodo morali, da jo je 'objavila sama De Gasperijeva novinarska agencija ANSA katera prav gotovo ne bi v nobenem primeru izpustila tako važnih besed. Zato ne bodo — potem ko bodo neverujoč last. nim očem dva in trikrat vest prečitali — mogli dvomiti v njeno resničnost Nato se bodo spomnili vseh udarcev, ki jih je v zadnjih tednih doživel italijanski beraški imperializem. C e začnemo z datumgti začetka iredentistične kampanje okrog Trsta, bodo morali ugotoviti, da je bil De Gasperi prisiljen žrtvovati samega organizatorja te kampanje grofa Karlota Sforzo in ga povišati v podpredsednika vlade. Nato so zopet izsilili, da je neki britanski predstavnik angleškega zunanjega ministrstva izjavil, da je stališče angleške vlade glede tržaškega vprašanja isto kot tedaj ko sta bila De Gasperi in Sforza v Londonu, t. j. «tristranska izjava in sporazum med Italijo in Jugoslavijo». Izjava pa je bila tako kislo izrečena, da so iredentisti po časopisju začeli javno zahtevati od Angležev in Amen kancev, naj se ne bojijo odkrito povedati, da tristranska izjava ni več veljavna. Protislovje med sporazumom in tristransko izjavo je pač preočitno, da bi se moglo na njem vztrajati. Nato pa so se porazi italijanskega iredentizma začeli vrstiti z veliko naglico: odklonitev raztegnitve na Tržaško ozemlje zakona o «apparentamentu», odklonitev s strani g. WintertOna preložiti občinske volite na spomlad, neubogljivost iredentističnih strank na De Ga s perij ev sve- čani poziv o nujnosti enotne iredentistične liste v Trstu in vmes — za nameček — še francoski surcgat moralnega zadoščenja» namesto revizije mirovne pogodbe. In zdaj, joj in prejo), Achesonov a izjava o Trstu brez omembe tristranske note! Pri vsem tem nam se najbolj smili ubogi Dieg0 De Castro. Niti dvanajst ur ni minilo, odkar je v svojem včerajšnjem uvodniku oes zagrenjeni zmerjal Angleže. Pisal je: e...Velika Britanija je lahko slab sodnik pri odlokih in ne. srečni vodič pri vodenju razvoja našega vprašanja...». Zato je Diego hvalil Amerikance. Zanje je namreč zapisal: «...in zato moramg mi polagati mnogo bolj važnost na Amerikan-ce kat pa na Angleže. «In glej, prav ameriški zunanji minister postane nenadoma taka pozabljiv, da ti pozabi omeniti tristransko izjavo. Koliko bolj bi bil srečen De Castro če bi bil recimo angleški zunanji minister Morrison prvi, ki bi ga takšna prot'.iredentistična pozabljivost zadela. No, Če ni bil Morrison prvi, bo pač verjetno drugi — in Diego De Castro bo imel dušo na miru, a njegov preroški novinarski prestiž n€ bo preveč trpel. Pa pustimo Diega De Castra in njegovih deset in še več rešitev tržaškega jzpraša-nja, ki jih v svojem članku širokogrudno pndlaga zmedenim iredentistom, s ktiterimi je spoje zmedene čitatelje še bolj zmedel, čeprav je napisal Članek prav zato, da bi jim raizbistril možgane v teh težkih dneh in Tržačanom, za katere trdi. da nič ne razumejo, vtepel v glav,-, ekstrakt vse svoje nasledne obremhnje. nosti z dvatisočletno kulturo (pri tem je vključen tudi sam Machiavelli — ubogi Machiavelli!!! Vrnimo se rajši k tristranski izjavi kot takšni. V našem dnevniku smo nedavno zapisati, vaj avtorji tristranske izjave končno že jasno in odločno povejo iredentistom — ki so bili te besed,, tako željni — da je izjava preživeta zadeva, kajti časi so se spremenili, a protislovje je na dlani itd. To zahtevo našega dnevnika so takoj naslednje dni na široko prenesli vsi večji rimski čar sopisi. Iz njihovega poročanja pa je zvenel zgolj strah, da se bo zgodilo nekaj, kar bo vsaj podobno naši zahtevi. In sedaj se je zgodilo. Acheson sicer ni —i kot smo mi predlagali — odkrito in odločno povedal, da je izjava pokopana, vendar pa je na dobri poti, da bo to mor. da v kratkem storil. Kako bodo danes o tej zadevi pisali iredentistični listi, pa nam namiguje že Ansa sama, ki v poročilih o prvih komentarjih Achesonove tiskovne konference pravi dobesedno: «Nato je Acheson definiral stališče vlade ZDA glede tržaškega vprašanja, ki je bilo že povedano ob priliki britanske izjave, ko je dopotoval De Gašper i v Londonu. Pri tem hoče Ansa pomen Achesonove izjave zmanjšati s tem. da dodaja, da je govoril o Trstu le zato ker ga je o zadevi vprašal ne-ki novinar.. Kot da bi bile tiskovne konference zato, da na njih novinarji ne bi postavljali vprašanj... Kaj porečejo še poleg tega o Achesonovi pozabljivosti tre. dentisti. pa bomo čitali danes tn jutri. Odložena razprava o Sueškem prekopu FLUSHING MEADOVVS, 29. — Varnostni svet je danes popoldne nadaljeval razpravo o omejitvi plovbe v Sueškem pretkopu. Sovjetski delegat Ca-rapkin je izjavil, da ni še pripravljen za obrazložitev svojega stališča in je zaradi tega zahteval dvodnevno odložitev. Njegova zahteva je bita sprejeta z devet glasovi in dvema vzdržanima. Zato se bo razprava nadaljevala 1. septembra. TRST, 29. (AIS) — Nedavno podpisani ukaz Zavezniške vojaške uprave št. 141, ki bo objavljen v uradnem listu 1. septembra 1951, vsebuje določila za izvršitev in finansiranje splošnega' štetja prebivalstva in splošnega štetja industrije in trgovine. Štetje bo 4. in 5. novembra 1951. Italija po Montgomeryjevem obisku Stirinajstčlanski odbor ZN za skupne ukrepe proučuje poročilo svojega pododbora o splošnem načrtu za skupne gospodarske ukrepe, ki naj bi bil prožen tako, da odgovarja vsem primerom, ki se lahko pojavijo. Pododbor priporoča, da bi ustanovili poseben odbor za skupne gospodarske ukrepe, ki bi sklepal o teh gospodarskih ukrepih vsakikrat, ko bi Varnostni svet ali Glavna skupščina odredila gospodarske sankcije proti napadalcem, da bi na ta način u-ravnali ukrepe posameznih članic Združenih narodov in bi taki ukrepi bili učinkovitejši. NEW YORK, 29. — Dopisnik Tanjuga poroča, da časopis «New York fiepubl ic» ko men ti. ra položaj na Koreji in piše, da obstajajo znaki o naraščajočem, nesoglasju med Ljudsko republiko Kitajsko in Sovjetsko zvezo. «Večina Maocetungovih generalov obsoja dejstvo, da je bila Kitajska zapletena v vojno na Koreji in ker Sovjetska zveza ne nudlj obljubljene pomoči)). List piše, da je «Mao-cetung pristal na intervencijo na Koreji šele po dolgih in težavnih pogajanjih z Mdotovim v Moskvi in v Mukdenu. Mao- za Srednji vzhod WASHINGTON, 29. — Ameriški senat je danes začel razpravo o načrtu zakona za pomoč tujini. Senator Cor.nally je zahteval, naj se vladne zahteve odobrijo v celoti. Senator Moody je izjavil, da ZDA niso pripravljene voditi vojno na kopnem, na morju in v zraku v Evropi. Poteči bodo morala tri leta, preden bo Eisenhovver lahko razpolagal s silami, ki se bodo mogle zoperstaviti morebitnemu napadu. Nato je očital Italiji, Franciji in Zahodni Nemčiji, da upo. rabljajo rezervne fonde iz ameriške pomoči za graditev cest, železniških postaj in drugih naprav namesto za izdelovanje orožja in drugega strateškega materiala. Senatna komisija za zunanje zadeve in oborožene sile je sklenila, da se pod poglavje Srednji vzhod* določi 150 milijonov dolarjev, ki sp bili prvotno določeni Evropi, jn da se dodeli 40 milijonov Izrelu ter ravno toliko ostalim arabskim državem za rešitev begunskega vprašanja. Indijska bela knjiga o japonski mirovni pogodbi Odgovor na KritiKo ameriške vlade izročen v Washingtonu WASHlNGTON, 29. — ((Zadeva Oatis je zaključena*, je danes izjavil češkoslovaški poslanik v ZDA Prochazka na tiskovni konferenci, ki jo je priredil po svojem razgovoru z Deanom 'Achesonom. Kakor javlja državni depart man, je bil češkoslovaški poslanik povabljen na razgovor, da se razjasni zadeva Oatisi in o-stala vprašanja med ZDA in CSR, Acheson je izročil poslaniku prepis resolucije, ki jo je odobrila predstavniška zbornica 23. avgusta o zadevi Oatisa. Državni tajnik je izjavil, da je stališče češkoslovaške vlade v zadnjih mesecih nerazumljivo, In da se bo sedanja napetost med obema državama lahko Je povečala, če se ne bodo rešila sedanja vprašanja. Češkoslovaški poslanik je odgovoril, da bo Achesonove izjave sporočil gvo. ji vladi. PRIMORSKI DNEVNIH 2 — 30. avgusta 1® V' <*• - - TRŽAŠKI DNEVNIK t S 1 1-^ A mr. Četrtek 30. avgusta Is i ti #■“ 1 1 /V U Roža, Brcnislava f\ V, JI 1 1 J / \ f\ Sor.ce vzide ob 5.22, zatone ob ^ »i % 18 49 Dolžina dneva J3.27. Luna r> i a i / r- i j a > i . .. vzide ob 2.47, zatone ob 18.06. OBJAVE - MALI OGLASI Jutri, petek 31. avgusta Rajko, Milodrag Nauk Bazovice Šestega septembra poteka enaindvajset let, odkar so pod fašističnimi streli padli bazoviški junaki Bidovec, Marušič, Valenčič in Miloš. Kakor vsako leto se bomo tudi letos 2. septehibra na kraju ustrelitve Poklonili njihovemu spominu in jim izrazili vso svojo ljubezen in zvestobo, ki je enako globoka in sveža kot je bila v onih temnih dneh, ko jim je fašistična zver pretrgala nit Življenja. Njihova žrtev je danes prav tako živa kot je bila takrat. Narod časti svoje junake, ki ostajajo zapisani v zgodovini in se jih poznejši redovi s spo-števanjem spominjajo ter so jim svetel zgled. Čeprav je minulo že 21 let, čeprav so veliki in pomembni zgodovinski dogodki pretresli naše ljudstix> in ves svet, pa so nam bazoviški junaki več kot sam zgled, več kot spodbuda, več ket fpoštljiv spomin: njihova žrtev je tembolj živa zato, ker je njihova borba za svobodo, proti fašizmu, za združitev našega naroda še vedno naša vsakdanja, aktualna borba in isti naši sovražniki, ki so jih umorili, še danes strežejo po obstoju našega ljudstva, ga hočejo ponovno dobiti v svoje kremplje in za-sušnjiti. Iste sile, ki so porodile fašizem, vladajo še danes, fašisti sami pa zopet dvigajo glave in bi nam. radi zopet stopili za vrat. Morilci bazoviških žrtev še žive in slavijo svojo preteklost. Prav zato so nam bazoviški junaki še bližji, še tesneje pri srcu, so nam vzgled, spodbuda in bodrilo prav v tem času, ko ista pohlepna imperialistična pošast zopet brusi svoje kremplje, da bi segla po nas, nas zasužnjila, nas zapisala narodni smrti in dokončala delo fašizma, ki mu ni uspelo nas zatreti. Toda bazoviški junaki so nam že pred 21 leti pokazali pot, po kateri moramo hoditi. Pokazali so nam s svojo žrtvijo,dat je le z borbo mogoče doseči svobodo in napredek, da brez žrtev ni svobode. In kakor smo bili tedaj vsi enotni v mržnji proti zatiralcu, v borbi proti fašizmu, v odločnosti, da si priborimo svobodo, tako moramo biti enotni tudi danes in skupmo braniti svojo svobodo, svoj nacionalni obstej, svoje življenje. Nauk iz Bazovice, nauk borbe in žrtev Za svobodo, nauk enotnosti nam mora biti tudi danes, ko se sovražne Sile tako zaganjajo proti nam, vodilo vsega našega delovanja. Zgled bazoviških junakov naj nas združi vse, zvestobo njihovi žrtvi pokažimo z borbo nas vseh, ne izneverimo se njihovemu izročilu. In najlepšo bomo počastili sporrtin bazoviških junakov, če bomo v teh pogojih in okoliščinah, ki so tako podobne onim, v katerih so se berili, strnjeno nadaljevali njihovo borbo proti vsem našim sovražnikom, prot i italijanskim šovinistom, proti fašistom in proti vsem izdajalcem lastnega ljudstva. Prav zato bomo v nedeljo pohiteli vsi na proslavo bazoviških junakov, predhodnikov osvobodilne borbe, ki se je prav v teh dneh. spominjamo z razstavo, ki bo pokazala tudi veličastno žrtev bazoviških junakov; pokazala, kakD drži nepretrgana nit od njihove žrtve Pa do žrtev tisočev zvestih sinov naše zemlje in našega ljudstva, ki so šli po njihovi poti in nam s svojo žrtvijo •ustvarili svobodno matično dr-žavo, ki nam je porok, da se fašistično divjanje, da se zatiranje našega ljudstva ne bo moglo več ponmriti. In ravno v tem je glavna razlikacd onih temnih dni, ko je bilo naše ljudstvo prepuščeno samo sebi v svoji obupni borbi proti zatiralcem. Združeni v borbi in ob podpori močne matične domovine bomo udušili in zatrli že v kali vse osvajalne naklepe italijanskega imperializma po naši zemlji in se tako najlepše oddolžili spominu bazoviških junakov. n ra mm trato In Hiiroz M mm indstui zs svoDoda 2. septembra bo v prostorih stadiona «Pryi maj« otvorjena razstava, katere naslov je »Naša borba za svobodo«. Med mnogimi zanimivostmi bo gotovo privlačen tudi oni del razstave ki bo prikazal ilegalno literaturo m nekatere slike izpredl vojne dobe. Verjetno je prav ta> dtel razstave oni, ki zahteva največ dela in truda in ki bo mogel kljub prizadevanju organizatorjev prikazati le skromni del onega življenja in delovanja tržaških Slovencev, na katero smo danes lahko resnično ponosni. Zgodovina tržaških Slovencev pod fašistično Italijo je zgodovina, ki nima primere. Večina, ki pozna imena Bidovčevega in Tomažičevega procesa, ne pozna številnih imen tistih’Slovencev', ki so dali vse za svobodo in ki so trajno v naših vrstah od leta 1930 in še prej. Mnogo jih je. ki so padli na bojiščih in umrli po raznih fašističnih in nacističnih zaporih in ta,boriščih. To so oni tovariši, ki so delali iz gole ljubezni do svojega naroda in jim ni bilo nikdar do tega, da kdo govori o njihovem delu in zaslugah, nego edino to, 'da so nekaj naredili in da je njih delo res uspešno in koristno za obstoj in življenje tržaških Slovencev. Ako se ozremo v dobo let pod fašizmom, se v spominu številnih tržaških Slovencev pojavijo dogodki, ki so jih navdušili, privlačevali in dvigali v narodnem ponosu, ako bi jih pa danes kdo vprašal, kdo je organiziral med' tržaškimi Slovenci tedanje izlete, prireditve, športne tekme, ilegalno šolo, pevske nastope itd., bi mnogo-kateri ne vedeli prav jasnega odigovora. Da so pa bile šole, prireditve, nastopi, izleti itd., pa vedo vsi in se jih tudi zelo radi spominjajo. Tudi fašistična kvestura in policija ni tedaj znala stvari do dna in to je zasluga prav onih tovarišev, ki so znali pokazati vedno le delo in ne ljudi, ki so ga organizirali. Zal, da se zaradi posebnih razmer ni moglo ohraniti mnogo iz one dobe. Da damo samo enega najmanjših primerov zbiranja gradiva iz one dobe1, naj navedemo samo dejstvo, da se je ilegalni časopisi «Iskra». ki je bil toliko imenovan na Tomažičevem procesu, popolnoma izgubil in ni bilo za razstavo mogoče preskrbeti niti enega izvoda. Kolito,Jn toliko je bilo drugih plšnitnih' floka-zov o delovanju tržaških Slovencev. a vendar je od vsega tega ostalo le malo.' Med neštetimi preiskavami fašistične policije je polagoma marsikaj izginilo in naši terorizirani ljudje so večkrat tudi sami bili prisiljeni pod silo razmer uničiti in sežgati vse, kar bi jih lahko spravilo v neizprosne kremplje fašistične policije, ki je vsako š? tako malo slovensko misel ali dejanje skušala Kdor se proti enotnosti bo nosil odgovornost pred narodom in zgodovino Tovariši in tovarišice marljivo pripravljajo in zbirajo material za razstavo da je efenes pravi čudež, ako je organizatorjem razstave kljub vsem navedenim in nenavedenim težkečam uspelo rešiti popolne pozabe vsaj nlekaj iz one dobe. Verjetno se bo kdo med obiskovalci razstave spomnil, da ima. tudi on kak vreden prispevek za pisanje in prikaz zgodovine Slovencev iz predvojne dobe. Temu obiskovalcu priporočamo, naj dragoceno gradivo ohrani in o.b priliki naj ne štedi s svojim, prispevkom, ko bo v bodoče dobil dostojen prostor tudi naš muzej, ki bo hranil zgodovinske dragocenosti slovenskega naroda v Trstu, Čeprav nismo v teh vrstah mnogo -povedali o razstavi sa- mi, smatramo tudi to kot skromen prispevek k razlagi razstave. ki se mnogo razlikuje od dosedanjih. Ta je posvečena predvsem zgodovini tržaških Slovencev. O razstavi bomo še pisali in poročali in ni dvoma, da bodo čitatelji na razstavi sami dobili mnogo pojasnil in zanimivosti, ki so vsakemu tržaškemu Slovencu drage. Ker je predvideno, da bo razstava odprta več dni, bo tako dana možnost vsem kulturnim in demokratičnim Tržačanom, da si jo ogledajo. Privabila bo predvsem vse zavedne tržaške Slovence, ki gotovo ne bodo zamudili te izredne prilike, da si ogledajo svojo zgodovinsko razstavo. Pred dnevi smo se zglasili na tajništvu QF za nabrežinski okraj, da bi zvedeli, kako se tam pripravljajo na prihodnje občinske volitve. Zanimalo nas je predvsem, kakšni so izgledi za enotni nastop na volitvah. Tov. Colja si je kljub obilnemu delu odtrgal nekaj časa in nam odgovoril na stavljena vprašanja glede stvari, ki brez-dvomno zanima vse poštene Slovence ne samo y nabrežinski občini ampak po vseh občinah tega področja. Vprašali smo tov. Coljo: «Kako potekajo priprave za volitve v vašem okraju?« «Nobenih posebnih priprav še ni. Po vseh krajih pa smo že imeli predvolilne sestanke se pogovorili o domačih vprašanjih in o važnosti volitev ter po temeljitem pretresenju izbrali naše kandidate». «Kako pa je z enotnim nastopom na volitvah?« «Od naše strani smo vsi za enotnost Slovencev. Tega si želijo vsi pristaši. Osvobodilne fronte, to je želja ogromne večine našega ljudstva. Nihče ni proti enotnosti, ker vsakdo ve, da je le v slogi moč, zlasti pa v sedanjih razmerah». »Zakaj pa ste postavili vprašanje enotnega nastopa na volitvah? Kakšni so vzroki, ki vam to narekujejo?« »O potrebi enotnosti je bilo naše ljudstvo vedno prepričano, ker čuti dolžnost in potrebo da združi vse svoje sile. Enotnost je nujna, posebno v naši obči-. ni, ker preti nevarnost, da zgu-j bimp Slovenci nabrežinsko ob- 1ZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Nerazčiščen nočni napad Činsko upravo. K enotnosti nas sili dejstvo, da so se Italijani v nabrežinski občini združili vsi v svojo zvezo »UDI« in da so se povezali z njimi zdaj še kominformisti. Poleg tega višje oblasti naseljujejo v naši občini vedno večje število italijanskih beguncev, da bi sčasoma poitalijančili naše kraje, zlasti pa obalni pas». «Ste imeli razgovore s predstavniki drugih slovenskih skupin za enoten nastop?« ((Govorili smo predvsem s posamezniki, z raznimi predstavniki teh skupin po naših vaseh in tudi z občinskimi svetovalci. Razen malih izjem so se vsi strinjali, da moramo vsi Slovenci nastopiti z enotno listo. Ko pa so prišli na njihove sestanke neki ((Višjh voditelji iz Trsta in jim prinesli nasprotna navodila, so izjavili, da odklanjajo enotni nastop. Poudarjam, da je enotnost Slovencev, zlasti v nabrežinski občini, življenjske važnosti. Kdor jo je zavrgel, bo nosit odgovornost pred narodom in zgodovino za vse morebitne posledice)). «Iz kakšnih vzrokov so vendar odbili možpcst enotnega nastopa, saj so tudi njihovi pristaši po vaseh vsi za enotnost?« «Ne more biti drugega vzroka kot strankarski interes nekaterih posameznih «višjih voditeljev)), ki nočejo poslušati mnenja in želje svojih pripadnikov in so jim strankarski interesi bolj pri srcu kot obstoj slovenskega naroda na tem ozemlju. Ljudstvo je za enotnost, od zgoraj pa ukazujejo drugače proti interesom naroda. Seje volilnih komisij v IV. okraju IV. okraj. Danes 30. t. m. ob 20.30 uri bo na sedežu OF Skedenj, seja okrajne volilne komisije. Na Kolonkovcu bo seja volilne komisije na sedežu ob 20.30 uri. Sv. Ana. Seja sektorskega odbora in volilne komisije bo danes v četrtek 30. t. m. ob 20.30 uri na sedežu. Skedenj. Seja sektorskega odbora in volilne komisije bo v petek 31. t. m. ob 20.30 uri na sedežu. Ofrvestilo Openski okraj OF obvešča, da bo v nedeljo 2. septembra vozil avtobus na komemoracijo bazoviških žrtev v Bazovico od 13. do 15. ure začenši s Proseka na Križadi, na Opčinah pred kinodvorano nato preko Trebč in Padrič. OF Množične organizacije I. okra- ja organizirajo 3-dmevni izlet na ogled velesejma v Zagreb dne 22., 23. in 24. septembra. Vpisovanje se vrši dnevno od 17. do 19. ure na sedežu OF I. okraja v Ulici R. Manna 29 do vključno 13. septembra t. 1. V Barkovljah se vpisuje dnevno od 19. do 20. ure v prostorih P. D. «M. Matjašič« Ul. Bo-vedo 43. Podrobnejše informacije dobite na navedenih krajih vpisovanja. * # * Okrajni odbor OF za II. o-kraj obvešča svoje člane in prijatelje, da bo izlet r.-a zagrebški velesejem, zaradi tehničnih razlogov, le 22., 23. in 24. septembra. Vpisovanja se sprejemajo za sektorje Sv. Ivan, Skoljet, Kolqnja, VOM, Center mesta in Sv. Alojz dnevno na stadionu »Prvi maj« od 9. do 12. In od 16. do 20. ure. Za sektorje Sv. Vid in Sv. Just vsak torek, četrtek in soboto od 19. do 21. ure v Ulici S. lesejem 22., 23. in 24. septembra. Vpisovanje pri Cirilu, Ul. S. Marco 21, gostilna «La Spe-ranza« vsak dan od 18. do 20.30 ure. * * * . Vito 17 in za sektor Lonjer -Zavedati se moramo, da bodo I Katinara dnevno pri tov. Ma- Na stopnišču sy. Alojzija so 19. julija letos našli zgodaj zjutraj možakarja, ki je ležal tam, kakor da je pijan ali mrtev. Ljudje so mu pomagali na noge in zvedeli takoj zatem, da je bil letni kamnosek Stanislav Zidarič iz Nabrežine zaradi poštodi. be leve rame. Zidarič se je ponesrečil dan prej z motornim, kolesom na poti iz Saleža v Prečnik, Zdraviti se bo moral človek ponoči prav na tem, stop- . okrog 40 dni. niš u napaden in oropan in da 51-letni Giovanni Marši, staje ležal tam kakih šest ur na- nujoč pri SMM spodnji 459, je včeraj dopoldne zalotil v svo- pol, opiotjčen zaradi, udarca, ki ga je dobil po glavi. Tako je dogodek prikazal oro. pa n ec. državni upokojenec Giovanni Doliak ter poleg tega natančno opisal zunanjost enega izmed treh napadalcev. Na podlagi tega opisa je policija aretirala 21-letnega Nina Milje-vicha in 26-letnega Francesca Chertela, kasneje pa še invalida Ricarda Bertuzzija, o katerem je Doliak zatrjeval, da je pri napadu oprezoval kot stra- „ ____________ žar. Vsi trije naj bi bili ono popolnoma preprečiti in uni- no^ el?!,.ur8 počakali Doliaka čiti. Sledila so leta dogodkov, ki so zajela v vrtinec borbe ves slovenski narod. V zadnjih letih vojne so se uvrstili med naše vrste tudi oni, ki so prej le pasivno stali ob strani, ksr ni bilo od nikoder pravega upanja skorajšnje rešitve. Leta vojne so zasenčila vse one tihe borce predvojne dbbe in od njih je ostal le spomin na one, ki jih je sodilo posebno fašistično sodišče. Nagrmadilo se burnih vojnih dogodkov vsega naroda toliko, da skoraj ni ostalo med' spomini prostora za ono dobo. v kateri so se pripravljali in živeli ljudje, ki so medi prvimi, začeli antifašistično borbo za svobodo. Ako upoštevamo vse navedeno. ni čuda, dla je dlanes najtežji? dovršeno prikazati predvojno dobo. ki gre od’ leta 1918 do leta 1940. Vse to ie že tako daleč in v naslednjih letih je j bilo toliko velikih dogodkov, na stopnišču, ga pobili po tleh in mu pobrali več zlatih predmetov v skupni vrednosti pol milijona lir: zaponko z diamantom, uro, verižico, obesek itd. Kljub zatrjevanju, da bi vsaj enega izmed roparjev takoj spoznal, ga Doljak ni našel na 500 fotografijah, ki mu jih je predložila policija in tudi o treh osumljencih ni mogel tega z go. tovostjo trditi. Poleg tega oni večer Doiiak ni bil popolnoma trezen in je morde dogodek potekel docela drugače, kakor ga je sam opisal. Medtem ko je osumljeni Ber-tuzzi izpadel že med preiskavo, je ostala dva obtoženca sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Predsednik Ostoich, tožilec De Franco, zapisnikar Neri. Zagovornik od v. Poilucci. škodovati dolgoletnega življenj, skega druga. Policija se je dala prepričati in jo zjutraj poslala domov. Ovadena pa je bila zaradi sekirice, s, katero ni dovoljeno tekati po javnih ulicah. jem vrtu neznanega človeka in seveda zahteval, naj se takoj pobere. Toda neznanec se mu ie uprl s silo ira pobegnil šele potem, ko je udaril Marsija po obrazu. S poškodovano zgornjo ustnico se je Marši petem zglasil v b-olnici, kjer so ugotovili, da bo zdrav v 7 do 10 dneh. Ljubosumna ženska s sekiro v roki Nezgode in nesreče Včeraj ob 9 dopoldne se je sam javil v; splošni bolnici 38- Nekaj pred polnočjo je pred-sinočnjimalarmiralv Ul. Mazzini starejši meški, ki je v divjem diru klical na pomoč mimoidoče in policijo, češ da ga hoče nekdo sesekati na kose. Ta nek. do je bila 56-letna Caterina Tucci iz Ul. del Monte 9, ki je res zasledovala možakarja s ku. hinjsko sekirico v levici, medtem, ko je z desno roko vlekla za seboj prestrašenega otroka. Po posredovanju policije se ie izkazalo, da živita Tuccijeva m begunec, to je, 57-letni Guido Uemani že trinajst let skupaj, da pa je postala ženska zadnje čase ljubosumna in se znese z očitki nad Demanijem vsakokrat, ko se privleče pozno domov. Tako je bilo tudi ta večer. Komaj se je Demani pokazal na vratih, je razburljiva Caterina Planila proti njemu in na nesrečo s sekirico v roki, ker je ravno cepila drva. Izjavila je, da se v razburjenosti sploh ni spomnila, da bi odložila nevarni tomahavk in da ji še zdaleč ni prišlo na misel kakorkoli po- GORIŠKEGA ■Seja občinskega sVeta V JfteVerjanu OBČLNSKI URADNIKI morajo obvladati slovenščino tudi trg in cesto prevlekli še z enp plastjo katrana. Vendar pa bi pred tem najraje podrli tisti del Lutmanove hiše, ki V soboto se je sestal štever-janski občinski svet k svoji redni seji. Razpravljali sp o več vprašanjih, med katerimi je bilo najglavnejše to, da morajo vsi občinski uslužbenci obvladati oba tukajšnja jezika torej tudi slovenščino, da se bodo lahko sporazumeli s slovenskim ljudstvom, ki prihaja na občinp Po opravkih. Tudi v Steverjanu so razpravljali o živinozdravniškem konzorciju. Omenjeni konzor cij vključuje poleg Steverjana tudj Sovodnje in goriško občino ter prejema od vseh občin okoli 500.000 lir. Samo gtever-janska občina pa daje 80.000 lir. Posebno točko dnevnega reda je predstavljala razpravaopra-vilniku. ki določa stalno namestitev občinskih uslužbencev. Na podlagi tega pravilnika so odločili, da bodo stalno nameščeni občinski tajnik in sluga, občinski uradnik, ki bo vodil občinsko administracijo, in cestar. V nadaljevanju seje so prebrali pismo, ki so ga prejeli od sovodenjske občinske uprave, v kateri Sovodenjei. pred dnevi že pisali, predlagajo, naj bi se tudi doberdobska in števerj -nska občina združili s sovodenjsko v skupni konzorcij za pobiranje občinske trošarine, da bi se s pomočjo zadruge otresli prevelikih stroškov. Ker v pismu podrobnosti glede postopka niso bile po jasnjene. so sklenili, da se bo do s sovodenjsko občino o Podrobnostih še pomenili, vendar pa smatrajo ta predlog za koristen in sprejemljiv. Razpravljali so dalje o pristojbinah za pokopališče ter dodali nekatere popravke k obračunu. O zadnjih točkah dnevnega reda so razpravljali za zaprtimi vrati. Razpravljali so o županovi plači. Razstava proste cone zelo slabo kaže Po lanskem vzgledu goriški turistični krogi tudi letos organizirajo razstavo delavnosti proste cone. Ceprav je priredi-teljski odbor poslal vsem podjetjem in tvrdkam vabila, naj bi na tej razstavi prikazali svoje predmete, ki imajo kakršnokoli zvezo s prosto ceno in kažejo «na njen razvoj«, je bilo jasno, da število udeležen-kot smo | cev ne bo kdo ve kako veliko, in sicer iz enostavnega vzroka, ker so dohodki proste cone tako majhni( da niti zdaleč ne bi krili stroškov, ki bi jih imeli pri pripravah za razstavo. Delen neuspeh, ki se je po-1 rLa._Br°j*?ru’ ki ie. P° I?" v,, morali pri znati «1. n,- kateri časopisi. Tako je na primer včerajšnji «Gazzettino» priznal ta neuspeh s sledečimi besedami: «Pur oon essendovi stata una adesione plebiscita-ria...« (Cepra.. niso polnoštevilno pristopili...). Doslej se je priglasilo okoli deset podjetij, ki bodo razstavljala likerje in sladkarije. Razstavo bodo priredili v ljudskem vrtu na Korzu Verdi. Ot-vorili pa jo bodo v soboto, to je prvega septembra. Organizatorjem je priskočila na pomoč tudi občinska uprava. kj bo na kraj razstave napeljala električno napeljavo ter posodila zastave in druge predmete, ki so za okras potrebni. V štandrežu je zmanjkalo cementa Cčstna dela od trga v Stan-drežu proti Sovodnjam so kar lepo napredovala. Najprej so izkopali jarek ter vanj položili vodovodne cevi. Nato so pričeli urejati cestišče. Ob cesti so pričeli betonirati robnik, da bi se zemlja ne vsipala na cesto. Toda poslednjega dela niso zaključili. Nenadoma so delavci orodje pospravili in pustili delo »v kosih«. Ljudje so se zanimali zakaj niso robnika izgotovili, in so dobili odgovor, da nimajo cementa. Standrežcem se res čudno zdi, kako 1°. da podjetje, ki gradi cesto, nima še m kaj vreč cementa, da bi delo dovršilo. Pravijo, da bodo asfaltirali trebno, kajti sedanji vogel zapira pregled po cesti, potem bodo verjetno tudi sedanja dela zaključili. Prebivalstvo samo želi, da bi ne bilo treba tistega dne preveč čakati in je zaradi tolikega zavlačevanja cestnih del precej nejevoljno. Občinski upravni svet je razpravljal o zatiranju mišje zalege Prime tata in ga izroči policiji V osebnem vlaku, ki odhaja proti; Ljubljani, se je včer&j prislinil k 45-letnemu Cenetu Franku iz Ul. Milano U neznan moški ira mu hotel potegniti denarnico iz žepa. Toda prisebnega Ceneta še tako spreten žepar n® more iznenaditi int preden se je predrznež ovedel, ga ie Cene že zgrabil za vrat in dal poklicati policijo, kajti ne-marnež bi ga bil kmalu pripravil ob 200 lir gotovine, če ne računamo vrednosti denarnice in dokumentov. Nepošten jaka, ki se piš? Evgen Kariž, je policija aretirala in ga prijavila zavezniškemu sodišču. 62-letn,i Erminio Guibotti iz Ul. Palestriraa 8 je javil policiji, da so neznani tatovi odi februarja do avgusta letos odnesli iz skladišč gradbene tvrdke Bellini večjo količino^ železnih obročev v skupni vrednosti 300.000 lir. Policija je uvedla preiskavo. prihodnje volitve veljavne za štiri leta im v štirih letih, če bo šlo tako naprej, bo sovražnik napravil našemu narodu veliko škodo, če ne bomo združili vseh svojih sil. Mi imamo čisto vest. Dali smo vse iz sebe, da bi dosegli enotnost. Prenehali ne bomo; borimo se in se bomo še naprej za enotnost vseh Slovencev. Do tega mora priti, ker je življenjske važnosti in je to vroča želja vsega ljudstva. Borili se bomo, da niti ped naše zemlje ne pride več pod Italijo, da se ustvarijo trdinli pogoji za uresničenje zares svobodnega Tržaškega o-žemlj® in da se nam priznajo vse naše pravice, kulturna, narodna in gospodarska enako-, pravnost«. Lo- rici Cok - Gašparijevi njerju. Skupna cena vožje, h race in prenočišča za člane vseh masovnih organizacij 2.900 lir, za nečlane 3000 lir. Vpisovanje se zaključi 10. septembra. 4= * * OF III. okraja organizira 16. septembra 1951 enodnevn; izlet v ŠKRBINO pri Komnu. Vpisovanje od ponedeljka 27. t. m. pri Cirilu, Ul. S. Marca 21 (go. stilna «La Speranza«) vsak dan od, 19. do 21. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure in se zg-,ključi nepreklicno 5. septembra .zvečer. •St * * , Odbor OF III. okraja prire_di j-dnevni izlet na zagrebški ve- IV. okraj OF obvešča članstvo in simpatizerje, da bo izlet na velesejem v Zagreb prvič v dneh 22., 23. in 24. septembra, odhod z vlakom 22. septembra zjutraj, povratek 24. septembra ob 23. uri. Vpisovanje je na sedežu OF v Skednju in pri tovarišu Pre-garcu na Kolonkovcu. Vse potrebne informacije se dobe pri vpisu. * * * IV. okraj organizira za 9. september enodnevni izlet v SKO-CIJANŠKO JAMO. Vpisovanje in informacije na sedežu v Skednju in pri Pregarcu na Kolonkovcu do vključno 29. avgusta. 4! =K= * Okrajni odbor OF V. okraja sprejema vpisovanja za izlet na velesejem v Zagreb za 22., 23. in 24. septembra z vlakom in motocikli v sledečih krajih: v Dolini na sedežu (v Jercogovi dvorani) v Boljuncu pri tov. Sancinu Marjanu, v Borštu pri tov. Meri, v Ricmanjih pri tov. Kuretu Silvestru, v Domju pri tov. Sturmanu Josipu, v Prebenegu pri tov. Bandi Mirku, v Mač-kovljah pri tov. Slavcu Benjaminu št. 61, v Stramarju pri tov. Lazarju, v Škofijah pri tov. Sancinu Francu in v Pla-vjah pri tov. Jamšku Josipu. Vsa pojasnila dobite na navedenih mestih. 4c * 4« Vpisovanje za izlet v Komen, ki bo 8. septembra 1951 je na sedežu okrajnega odbora OF v Nabrežini, za Salež pri Miliču Milanu št. 32, za Gabro-vico pri Kralju Ivanu št. 51, za Sv. Križ pri Svab Marici št. 34. 4= * 4= SHPZ poziva vse pevske zbore, * se udeleže spominske sveis nosti za bazoviškimi žrtvami v Bazovici 2. septembra, Pripravijo naj pesmi, ki bodo na sporf11 pri popoldanski svečanosti- 1. Hej brigade. 2. M. Kozina: Naša vojski 3. Rado Simoniti: Le vkuP uboga gmajna. 4. Franc Venturini: V zarje. 5. M. Kozina: Partizanski 6. K. Pahor: Na juriš. 7. F. Venturini: BazoviS* ZDTV Openski okraj OF sprejema vpisovanje za drugi izlet na zagrebški velesejem, ki bo na 22., 23. in 24 septembra, dnevno od 16. dp 2Q. ure na sedežu OF na Opčinah do 10. septembra. Istočasno se sprejemajo vpisovanja n.a sedežu OF v Bazo-vicii dnevr.‘o od 20. do 22. ure, v Gropadi pri Milkovič Mariji na št. 5, v Padričah pri Grgič Cvetku na št. 52. v Trebčah pri Kralj Anici na št. 156, v Colu pri Guštin Albinu na št. 4 in v Velikem Repnu pri Škabar Karlu r.*a št. 5. Taborniki in brigadirji, pozor! Vse tabornike iz Ribna pri Bledu vabimo, da se udeležijo komemoracije bazoviških žrtev, ki bo v nedeljo 2. septembra 1, v Bazovici. Zberemo se na Ul. Fabio Se-vero št. 5 ob 9-30 uri. S seboj vzemite hrano za ves dan. Vodstvo Stab II. tržaške brigade vabi brigadirje, da se udeležijo spominske svečanosti za bazoviškimi junaki, ki bo v nedeljo 2. septembra v; Bazovici. Zborno mesto na stadionu «Prvi maj« ob 9. uri. Staib II. tržaške brigade Ludvik Švagelj nenadoma umrl Po kratkem edmoru se je pod predsedstvom župana dr. Bernardisa zopet vršila seja občinskega upravnega odbora. Na seji so obravnavali razna vprašanja navadnega upravnega značaja: potrošnja 1 milijona za brezplačno nabavo zdravil za mestne reveže v dvome-sečju maj-junij; nakup cementnih ploščic za popravilo mestnih pločnikov; nakup orod- Včeraj zjutraj je nenadoma umrl zadet od kapi Svagelj Ludvik, zaveden Slovenec in ljubitelj slovenske kulture. Rodil se je 13. avgusta 1889 v Trstu, bil sodni kanclist, se izselil v Ljubljano in Maribor, kjer se je Z vnemo posvečal gledišču. Leta 1942 so ga italijanske fašistične oblasti internirale na otok Tremiti. V poslednjem času se je močno prizadeval, da bi vsi S loven, ci enotno nastopili v zahtevi, da se nam vrne škoda za požgani Narodni dom ter da tudi usi prispevajo pri zidavi Kulturne-> ga doma. Naj mu bo ohranjen trajen spomin! ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29. avgusta 1951 se je v Trstu rodilo 6 otrok, poroke so bile tri in umrlo je 7 oseb. Cerkvene poroke: električar Tullio Fonda in šivilja Cateri- ... . na Devescovi, uradnik Elio Be- ja za snaženje v občinski klav- j nussl in gospodinja Pasqua nici; nakup oblačila za osebje, uslužbeno na glavnem pokopališču s pristankom dr. Levija. Odbor je nadalje pretresal možnost, kako bi popolnoma iztrebili mišjo zalego. Predlagali so poskus, naj bi se zaenkrat omejili le na določene dele predmestja. V zvezi s prihodnjim pedagoškim zasedanjem v Gorici dne 6. septembra so odborniki odstopili v ta namen dvorano deželnih stanov na gra. du. Nadalje so na seji razpravljali o športnih igriščih, posebno o stadionu v Ul. Baiamonti. Baldini, delavec Ennio Zoch in gospodinja Emanuela Maselli. Umrli so: 70-letna Antonija Gherghich por. Nabergoj, 84-letni Gipvanni Bilucaglia, 55-letni Pietro Zetto, 54-letni Car-lo Pieri, 60-letni Giovanni Sos-si, 56-letni Emilio Bas;a, 74-let-na Marina Graziussi. NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cedro. Trg Oberdan 2; Picciola, Ul. Oriani 2; Alla Sa-lute, Ul. Giulia 14; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Sked-nju; Zgoraj od leve na desno: SLAVA GRAHONJA in ANICA PAROVEL. — Spodaj od leve na desno: ANGELA BANDI, ELVIRA KOCJANCIC in MIRA BANDI. 29. avgusta 1944 je pod fašističnimi streli padlo na Opčinah 5 talk iz Prebenega. Ob obletnici njih največje žrtve se jih spominjamo med slavno vrsto onih, ki jim bo delovno ljudstvo ohranilo trajen spomin. Bliža se obletnica bazoviških žrtev 6. septembra bo minilo 21 let, odkar so počili v Bazovici sovražni streli, ki so utrnili borbeno življenje štirih junakov; Bidovca, Marušiča, Valenčiča in Miloša. Tudi letos se bomo poklonili njihovemu spominu, in sicer 2. septembra na kraju usmrtitve v Bazovici, kjer bo dopoldne ob II. uri komemoracija in polaganje vencev. Govorila bosta dr. Josip Kosovel in Boltar Edvard. Popoldanska svečanost bo ob 15. uri s kulturnim sporedom na Gruntar-jevem dvorišču. Govorila bosta dr. Jože Dekleva in Bortolo Petronio. Vsi atleti naj pospeši)0 niranje zaradi tekem s s ;Mr nami iz Domžal in Marib®8, V torek in četrtek bo 0 čajno treniranje na st «Prvi maj« od 15. ure Priporočamo številno udel«žt4 dali* Portorož IZLET ZA Veliko revijo ob morju 1. SEPTEMBRA 1951' na Pričetek ob 21. uri Trgu Svobode. 07, Začetek vpisovanja avgusta pri ((Adria-E* press». Zagrebški velesejem Izleti «Adex» z avtoP^ manom in vlakom 20. do 23. septenm"' IZLET v Maribor in 29. in 30. septembra z avtopulmanom, Pričetek vpisovanja avgusta. 2?- Planinsko društvo 9. septembra izlet r.-a Setlo Neveo z vzponom na Montaž, Viš in Kanin. Vpisovanje v Ul. Machiavelli 13 do 6. septembra. DAROVI IN PRISPEVKI adex-izleH Na zagrebšj! velesejej ki bo od 15. do 3®' septembra 1951* Vpisovanje p** Adria - Express 1. avgusta nap .rel* Namesto cvetja na grob pok. Milke Kariš daruje Valerija Sila 500 lir v prid Kulturnega doma. MALI OGLASI IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Obsodba goljufov Pred okrajnim ljudskim-sodiščem v Kopru so se danes zagovarjali za kazniva dejanja goljufije Hvala Ludvik, upravnik podružnice špedicijskega podjetja «Intereuropa» v Pulju, Božič Jožko, blagajnik istega podjetja in Ivančič Peter, zunanji uslužbenec podružnice. Okrajno ljudsko sodišče v Kopru je spoznalo obtožence za krive in obsodilo obtoženega Hvala Ludvika na 9 mesecev zapora in 4.000 dinarjev denarne kazni, obtoženega Božiča na 8 mesecev zapora in 3.000 dinarjev denarne kazni in obtoženega Ivančiča na 4 mesece zapora in 1.500 dinarjev denarne kazni. Cene na koprskem trgu Koprski živilski trg je kakor običajno dobro založen. V zadnjih dnevih se cene niso spremenile, nekoliko razlike je le med kvalitetno boljšim ali slabšim sadjem in zelenjavo. Včeraj so prodajali hruške po od 19 do 44 din za kg, fige po 20 do 28 din, grozdje po 40 din, slive po 26 do 28 din za kg. Med zelenjavo je imel najvišjo ceno radič, ki so ga prodajali po 44 din za kg, medtem ko je bil paradižnik po 15 din za kg, kumare po od 20 do 24 din, paprika od 25 do 32 din, me- lancanc od 14 do 18 din, krompir po 18 din in čebula po 36 din za kg. V mesnicah so prodajali goveje meso po običajni ceni 18Q din za kg, g ribarnici pa je bi- lo prece j sardel po 80 din, skuš po 130 din, asia po 160 din, me-nole so bile po 90 in suri po 67 din za kg. Tudi trgovine so zelo dobro založene in se y njih dobe vsa, nekdaj racionirana živila v prosti prodaji. Mast prodajajo po 230 din za kg. po isti ceni tudi olje in sladkor, testenine po 72 din, milo po 120 din, fižol po 50 din, kavo po 1400 din, sir po 430 din, marmelado po 120 din, paradižnikovo mezgo po 160 din. Zanimivo je, da prodajajo mortadelo po 600 din za kg, medtem ko je prekanjeno svinjsko meso ali um linica le Po 430 din kg. Nekoliko drag je riž, ki ga prodajajo po 200 din za kg, medtem ko je cena zdrobu 40 din za kg. Mleko je po 24 din liter. Tečaj za ribiče v Piranu V kratkem se bo v Piranu začel tečaj za ribiče, ki ga je organiziralo poverjeništov za ribolov zaradi pomanjkanja ribiškega kadra. Tečaj bo trajal 6 mesecev. V tem času bodo tečajniki vkrcani na ribiške ladje. tako da se bodo poleg teoretičnega seznanili takoj tudi s praktičnim delom. Tečajniki bodo stanovali y nekem zavodu v Piranu ter bodo imeli stanovanje in hrano brezplačno. Po končanem tečaju bodo vključeni v ribiške skupine z vsemi pravicami in dolžnostmi ostalih ribičev. Interesenti se lahko prijavijo pri poverjeništvih za ribolov ali Pa pri posameznih KLO. j STENODAKTILOGRAFKA s primerno šolsko izobrazbo, zna angleški, perfektno italijanski in slovenski jezik, sposobna uradniškega dela išče zaposlitev tudi poldnevno. Naslov na upravi lista. ADEX -I2LEJI 1 C Enodnevni iz 16. septembra Postojno Komen dvodnevni izlet _ 15. in 16. sept®® Ljubljano tridnevni izlet 15. 16. m 17. sept®® v Rovinj «A< Vpisovanje pri Express», Ul. F. >1’eV' 5b - tel. 29243 od 27-gusta do 1. septembr ' NOVE SLOVENSKE KNJI& LIKOVNI SVET, polusnje....................... Stankovič: NEČISTA KRI, piatno .' .' ! Bihalji Oto: OKTOBRA NASVIDENJE, pl. . TVto: GRADITEV NOVE JUGOSLAVIJE, III. del, polplatno . ■ JELENČEK ZLATOGOREC, broširano . . i . . . 4000-" 660.' 800.' DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V Tf{ IN GORICI .VELIKA REVIJA OB MORJU H SvoK ie dne 1. 9. 1951. ob 21. uri na trgu v Portorožu PROGRAM: Operne ari/e solistov ljubbfl, ske opere, balet, jazz, muzikalni plesni artisti Ježek Kum psi - Konterensira Božo Podkrajšek Iks« Po prireditvi prosta zabava v vseh hotelih V - -g. Vstopnina: Din 200.—, 150,— in 100.—; Lit 500.—. £ ta r’€ 200.—. Iz tehničnih razlogov parnik «Vida» iz T e b0 vozil. Prevoz se bo vršil z avtopulmani. PrlJ pid® predprodaja vstopnic: «Adria - Express», Trst " Portorož. ^morski dnevnik — 3 — ag. iggg jggg. OTVORITVIJO RAZSTAVE N Kraška vasica Štjak mo izmed partizanskih središč m- - n 'Uda torej, jaku r>ravp2t~ da je bilo v frvlieniopravcato partizansko °tonliu _f0t na osv°bojenem °bse»u a ,S,eveda v manjšem. S0VIaž% o J “Z prihrumel naše >iukt ° hltro 3e Parti>2Vo zbrisalo vsako ^ Sled pred Priho- fe, da si>fnika' ^azumljivo pa farti* ? M vselej posrečilo. Vrfieji it,1 S° se P°javljali na 19(1 rBh v dru§i polovici leta Imeli }„ Uaria leta 1942 smo lizatj in ■PrVe aret'rance. Pai-skimi spopad z Italijan. Griženad^( i-V bližin,‘ va,i Sft ; storJami. Po spopa-na par Boju°t0Se naši umaknili; -■ ,er ^ tam ni. Tt,i;. se tam mudili »ledile ,‘Jam So to zvohali in c s° aretacije. S pra«m 'jf9 1943 smo začeli 5)0 našit, ?rganizirar.-jem OF **"*!* oltAi'ora^h' V Štjak in 3aIi na s«! ? vasice so priha-betali v k??6 borci’ ki s0 se 8aaizirani ‘ Stomažev. Or-80 konju. ** 3e vršilo stro-'e italiianst n°' K13ub temu S,e^ Febri a- oblast prišla na sledile Vpx rw Ieta 1943 so cu nove nit aretacije, v maršalu nnem Pa š.e in še-a 1943 n a.retac.iii v marcu ^stojanfc Si tašlsti postavili ^S>g°šVolpStjaku- Bili sov ♦rali s tLl .30 se zabarika- S Vovv-, C beijo in a Hrano, mu- 'i|a vozit- ra§e Potrebščine so ^1 iz Sežan °V,°rnimi avtomo-ar-delu, e skozi Kobdil pri P^izanTn! 16' ma3a 1943- so !l ®ri Tabli fašiste v Ra- Cesta v Preden obrne Ie*' Preče- * ■' fašisti so utr- Mi 1 tMeh'1i,!,rt^V’ Portizani pa zgub. Fašisti so bili hiii° da^ Se je pripe" vse oni 10n irj avtomo-b^rel R°afašistov- Zažga- , ' oazadnjp avn-le. Potem Sela Gratiišče starHdlŠČe' RaVnie 1 na Sel,, do tal pogore- t^arstvi °s.ta,i samo dve li-f Bo drUBufPOŠkodovar‘i- Pa s ?* na Vrheh Vaseb in nase-Pustu; r, -° 'st* dan faši' “'Hie kult sv°3e dvati- ^ifc.tako na Raz- Vta- kier Pa ■ m druSih va-s^ P fiso zažgali celih \faiska n , Posamezr.-a go-. V Stja Poslopja, &i . lS0 »ti dan navse- cetkv^stvn Spravljali prepla- razkačeni. Kar div- V°'3lador 115 na trg pred h ■ otroci *’ 5taro’ možje’ “Hft su’rnVSe 56 moral° W» ko1 zn nacin so 3ih V“ d“ ^9lj SO - Zbran irj pb zasliševa-t(K'trinajst Množico so iz- Cai * na o>i in iih Tak so k pni avtomobil, Pts,6 s° nečf p.oslali domov, ka K-Bosobr,n°-eško mučili, še tanjšega110 Pa tovariša Hri-N ki J? ^ti^rja v Se- 8i da« kretnp]jih .vso noč v O, Pfava „ .lr' Je bil dru-ljajj' Tla okln ba <bu vrai i naša mladina, Pala6’ Pa je 3 a » italijanske voitu v „ mnozično pristo-isko, *ki k®tiaku 0‘alion p ustanovili Štjaku v j.nvotno pribLU- ^^dnoosvobodilno je bil na- ‘eiil^ bemšk’ Pozneje se je pa *4e. X Požgaa nevamosti pre-H ,Stel je vasico Gradi-k j n bork 2q 300 1iudi’ bor" V^adm tf’ septembra 1943 sir p^ftrNemci-V % Udj Veii u borcev, med -lojenih Rtrk; več 3ih je 0 Or; ii . ro istočasno >;nv. Pr* ribih deset ?i'u»tra*nPa ni klonilo SV bober 0- Z navduše-svojo «"1 P"1610"1 je °sVok ’ ov b ast: krajevne, " diinet°une narodno-je Urtdbore Mlado par- in v raz-ter po- je na S!,a,brigada na.od- SrS^in^^I^Je^tatoj VS So nJagrabil za delo. JeU- nabrali živež in Nl?sfala P?Va"ja' dekle-okv^ adeniči Pa so no službo »O; Ot, ' ,OjstlSetValn0 S|U. *»>«>.£ v“>' v«*;',” a k»* na svojem le O bilo ver, enotno ter th bk ZaK tat". Cv'thteva>a $>«' T zave o v zmago in Posebno ko je va lotevala Pa je bilo ia-so bile po- ljudrih člove-ških Pv* »tv-^e tež’ kmafu »»S *■ "* '»ki kraje J^uPator n. V u nap:!'. koro .J, napadal ■Sbahdpzdruž»!?dno so bili fan :*h. so bile zeni žrtv,i ‘Hr^o Pod k 't ‘Vr, ,.>bo hitelo »gube na Pfetn, emcl, so se 944 nili, trije so padli. Jeseni so naši napadli Nemce, ki so prenočevali v vasi. Celo noč je divjala borba. Nemcem je začelo primanjkovati municije in naši bi bili gotovo zmagali, če ne bi bili Nemci z raketami priklicali pomoč, Naši so imeli enega mrtvega in nekaj ranjenih !n so se umaknili. Truplo mrtvega tovariša so med borbo pred umikom skrili pred Nemci. Nemci sami so največkrat znali prav dobro prikriti lastne izgube. Novembra 1944. je nemški o-kupator iznenada obkolil Štjak. Bila je gosta megla. Zopet je padlo 6 naših borcev in teren-cev. Proti koncu zime 1944-45 so se pojavili pri nas četniki, ki so pustili kaj žalosten spomin. Ljudstvo se jih je bolj balo kakor Nemcev in Italijanov. Le-ti o izsiljevali, grozili in ropali. Skupno z njimi so hodili domobranci. Nekajkrat je bila borba med njimi in partizani. Vsakokrat so imeli žrtve. Po tak’h akcijah so se maščevali nad ci- vilnim prebivalstvom. Poropcli so, karkoli jim je prišlo pod roke. Nepozabna bo ostala Vrhovcem Velika noč 1945. Partizani so bili postrojeni z zastavo v cerkvi, ki je bila polna ljudi. Iznenada poči strel iz zvonika. Naša straža je dala znamenje, da se bliža sovražnik. Naši so takoj zapustili cerkev in šli na položaje. Zbegano ljudstvo se je razkropilo po hišah. Kmalu nato se je vnela borba, ki je trajala dlje časa. Četniki so imeli enega mrtvega, naši so se u-maknili. Vse so izropali, popili in pojedli. K sreči ni bilo človeških žrtev. Četniki so prihajali na Vrhe iz Podrage in Manč. Tu so izsledili arhive v bunkerjih, sledile so aretacije članov odbora in drugih naših aktivistov. Po nekaj dneh so jih izpustili. V nedeljo 1. maja 1945., ko so naši borci prihajali v Sežano s tanki, so bili četniki še v Štjaku. Po vseh hišah so iskali prenočišča. Poslušali so borbe v Se- žani; bili so dokaj klavrni. Noč jih je vzela. Ljudstvo se je oddahnilo. Ako bi čakali naši partizani le še nekaj dni, bi četniki poklali mnogo naših ljudi. O tem je bilo naše ljudstvo trdno prepričano, izdajalo jih je njih obnašanje. Dan po njih odhodu smo zjutraj oprezovali, kaj je s četniki. Polagoma se je razširila novica, da so odšli. Isti dan so se vrstile nove vesti, prinašale so zmago — osvoboditev. Noč in dan smo poslušali grmenje topov od Brkinov, Bazovice, Opčin. Končno se je bliskovito razširila novica: «Zmaga je naša! Osvobojeni smo!» Ljudstvo je od veselja rajalo. Udeleževalo se je zborovanj. Veliko zborovanje je bilo v Vipavi, kjer je govoril France Bevk. Kmalu nato je bila v Ajdovščini proglasitev naše prve vlade. Med ljudstvom je vladalo veliko navdušenje. F. S. Tudi to je Trst, toda to je staro mesto, kjer ni nikoli ni kakih slavnostnih otvoritev; tako v te predele mesta župana Bar-toSlja nikoli ne-zanese Kljub razmeroma dobremu poslovanju je ostalo še mnogo nerešenih vprašanj, katerih rešitev naraščajoče oboroževanje vedno bolj otežkoča Od veliloe krize v tridesetih letih se nahaja mehanizem msdharodnih plačil še vedino v krizi, kar dokazuje težavnost rešitve tega vprašanja. Upoštevati jč namreč treba, da se je med tem časom svetovna trgovina zopet znatno opomogla, kar naj bi govorilo tudii za izboljšanje na polju plačilnega prometa. Toda devizne omejitve trajajo še vedno in so veliko bolj trdovratno ,pri živL ljenju kot trgovinske omejitve. To je pripisovati predvsem; spremenjenim razmeram na področju mednarodnega pretakanja kapitala čez državne meje. Ta se je v tridesetih letih ustavil in ta zastoj povzroča največ motenj y mednarodnih plačilnih odnosih. Zato vidimo, d!a je vseskozi v večini evropskih držav prevladoval klirinški promet, to je promet brez uporabe zlata ali v zlato zamenljivih dleviz, kadar je šlo za plačilni promfcit preko meja države. Ta načini plačilnega prometa pa je imel in ima še mnogo pomanjkljivosti ter je v mnogočem ovira obnovi večjih trgovinskih in drugih stikov rhsd' posameznimi državami. Predvsem se klirinški promet omejuje samo na dve sopogodbeni državi na obseg prometa med njima. Heiligenblut in pod Velilclsmi Mnogi zelo obiskani planinski kraji so doživeli v zadnji zimi nenadejane, nikdar slutene strahote. Sr.ežni plazovi so uničili marsikatero skromno blagostanje, ki si ga je človek uredil daleč od sveta v soseščini večno snežnih in zaledenelih gora. Se zdaj v visokem poletju niso izginili v gorah sledovi divje zime. Tudi na nekdanji meji slovenske domačije, v osrčju visokih Tur. je nebrzdano divjal mogočni naravni element, ki mu nista bili kos vsa človeška pamet in iznajdljivost. Znamenita planinska vas Heiligenblut pod Velikim Klenom (Grossglockner) je bila tudi med mnogoštevilnimi žrtvami letošnje svojevrstne zime. Ogromne množine snega so skoraj zagrnile ljubko vasico. Porušenih je bilo mnogo stavb, še več težko poškodovanih. Potrebna je bila nujna pomoč. Prva se je zganila Zveza slovenske mladine na Koroškem. Predlagala skupno akcijo koroške mladine in povabila je tudi mladino sosednih držav. Takoj, in doslej edini, so se odzvali mladinci LR Slovenije. Poslali so pod Veliki Klek dve sktfjJiftt pV6?tbv6ljnih delavcev; Zahvalil se jim je osebno ko-rošhji wdsžf;ln.i. .glavar, .ko..,si -Je. prišel ogledat obnovitvena dela v Heiligenblutu. Heiligenblut je pravi biser planinskega naselja. Kdo bi se ne počutij ugodno sredi te vasice in njenih rjavih hiš, potemnelih od starosti? Višje hotelske stavbe so se ponekod vrinile mednje, vse pa se gnete okoli slikovite gotske cerkvice z znamenitim koničastim stolpom. Nič manj smelo in skoraj v istem kotu sili pod nebo Kot in za njim Veliki Klek. Slika Heiligenbluta z Velikim Klekom je znana daleč po svetu. okolica Klekom Mladina iz Slovenije je pomagala pri obnavljanju znamenite planinske vasi, ki je bila zaradi snežnih plazov preteklo zimo hudo prizadeta Ziv spomenik stare kulturne zgodovine je tamošnja cerkev. Castljive starosti so njeni zidovi. Eno leto pred odkritjem Amerike (1491) je bila posvečena, gradili pa so jo v presledkih polnih sedemdeset let. Glavni oltar je priča «zlatih dni v Turah«, kot še danes radi poudarjajo. Bogato je okrašen z zlatom in je med najpomembnejšimi deli poznogotske oltarne umetnosti v alpskih deželah. Krasne so cerkvene rezbarije in slike. Prijatelju stare umetnosti in vele-gorskih doživetij nudi Heiligenblut toliko posebnosti in znamenitosti, da za njih ogled en dan ne zadošča. Prvi vtis je v Heiligenblutu jnorda nekoliko tesen. Stisnje ra med gorske stene prav pod •nogami Velikega Kleka se zdi Vasica zaprta in odljudna. Pa ni tako. Izvrstno izpeljane poti in ceste vodijo v ključih vrh strmih čeri na eni in vrh zelenih pobočij na drugi strani, nudeč osuplemu očesu nepo zabne velealpinske razglede. Tu in tam se obešajo na strmino posamezne kočice. Sočne koše-nice se menjavajo z redkim temnim smrečjem, polagoma pa prehajajo skalovita pobočja in gozdnato Višavje v nebotične snežne vršace. Vas Heiligenblut ostaja vedno mikavna. Pravljično lep je pozimi pogled na tiho planinsko naselje. Ob božiču in okoli : Cesta na Veliki Klek (Grossglockner) Novega leta imajo tam še zanimive stare običaje. Spomladi, ko se dnevi spet daljšajo, nudi tamošnji svet prekrasne prilike za smučanje, nevarnost plazov pa je večen opomin na podvojeno pažnjo. Priljubljen je bir.-koštni »Klekov smuk«. Cesta je tedaj večinoma že očiščena. V dolini so se sredi zelenih trat pravkar odprle modre čaše encijana, pri Heiligenblutu in nad njim pa je še vedno trda zima. V višjih legah spremljajo cesto visoke snežne stene. Znamenita je gorska, najmodernejša velegorska cesta v Evropi. Iz Heiligenbluta (1294 m) je speljana skozi najlepše alpske predele z nepopisnimi razgledi na veličastne snežne velikane — vsi orjaki nad 3000 m — do na Veliki Klek ,(3798 m), najvišjo goro današnje Avstrije Cesta se dvigne na višino 2506 m, kjer zdrkne skozi 310 m dolgi Hochtorski predor iz Koroške na Solno-graški. Je to drugi najvišji cestni predor na evropski celini. Pozimi ga zapro. In na Hochtoru je še maja šest do osem metrov snega. Čiščenje ceste traja do junija. Avtoturizem je odprl svetu to cesto in njene čudovite pokrajine. Pet let so jo gradili. Zmagala je tehnika v hudi borbi z divjo naravo in njenimi silami. Bilo je to v avgustu 1935. leta. Tja do 11. stoletja so tudi te kraje naseljevali naši slovenski predniki. Ob rekah so prodirali proti zapadu, hoteč do njihovih izvirov. In tako so ob Dravi navzgor skozi Pusto dolino (Pustrica, Pustertal) in Dobrovje (Deffregenta) dosegli samo Toblaško polje. Zasedli so tudi stranske doline rek, ki se izlivajo v Dravo. Skozi Skalni dol (Kalsertal) in ob Beli (Moll) so rili v divji alpski svet r.otri pod Veliki Klek do Belinega izvira. Krajevna imena ter nazivi rek in gora pričajo o tem še danes. S tujimi oblastniki, svetnimi in duhovskimi, so prihajali v deželo novi naseljenci in ustanavljali nove nemške naselbine, v prvi vrsti po zahodnem in severnem Korotanu. Ponižni slovenski živelj se je umikal pred nemškim prodiranjem in odstopal tujcu košček za koščkom zemlje naših pradedov. Nekako dve sto metrov pod Heiligenblutom se razteza obsežni ledenik Pastirica (Paster-ze), največji v Vzhodnih Alpah. Podoben je silni sivi roki otrdeli med strmimi stenami. Mogočen skalni otok para njegov ledeni jezik. V dvoje ra-zoranih brazdah pada strmo v skalne globine. Iz velike ledene jame drvi hudournik Bela (Moll), hiteč v dolino. 1300 m nad Pastirico grize v oblake ostri zob Velikega Kleka. V prostranem loku se naslanjajo nanj mogočni gorski velikani, vsi zaledeneli in pobeljeni. Kot otok blaženih se kopljejo v jesenskem soncu nad meglenim morjem. Globoko pod nogami je vijugasta dolina reke Bele (Moll-tal). Z reko tekmuje v ljubkosti zavojev, barv in zelene okolice gramozna cesta, vidna več kilometrov daleč. Na dlani so strmi travniki in polja, kjer orjejo s sestavljenim škripčevjem in zavijajo žetev v rute. da jo rešijo s strmin. Tako po dolžini kot po širini je dolina reke Bele glavna dolina Zgornje Koroške. Od Pastirice do Belskega mostu (Mdllbriicken) meri 90 km. Ponekod se stene zbližajo in stisnejo dolino na pol kilometra, od Voglič iz Beograda, ki vsak ponedeljek opremi s točkami vsakega igralca lige moštev. Pri zadnji tekmi je Čajkovski l dobil oceno S (najvišja možna je 10). To pomeni, da je poškodbo dokončno prebolel Druga kritična točka je kondicija. Izkušnje so pokazale, da Jugoslavija v drugem polčasu vedno popusti. To je točno, vendar z eno veliko izjemo. Popusti samo v primeru, da ie nasprotnik tekmo izgubil že v rrr- ška). V. tem primeru naprezanje niti ni neobhodno potrebna stvar, človeška narava ima tako in tako lenobo v svojem bistvu, torej... Drugače je pri tekmah, kjer je v igri prestiž. Tam Jugoslavija ne popušča. Spomnimo se na London in Milan, da ne omenimo lanskoletnega svetovnega prvenstva. Švedska je za vsakogar trd Oreh. Generacijo za generacijo izgrajenih igralcev je prema milo italijansko sonce (prepro-zaično je govoriti o milijonih) prazna mesta pa mašijo mladeniči, vedno izvrstni. V finalni igri londonske o Um. piade so si Švedi z zmago nad Jugoslavijo priborili zmago. Povračilo je prišlo 1950. V Stockholmu so «plavi po dolgih letih prvi zapustili stadion kot zmagovalci. V nedeljo tretja tekma. Domačini so favoriti, a pričakujemo, kot smo že omenili, hudo borbo. AUSTRIA V BEOGRADU Premagala je strah BEOGRAD, 29. — Dunajska Austria je po dolgem odlašanju le pristala, da obišče Jugoslavijo. 4. septembra bo igrala proti Crveni zvezdi, dan kasneje pa proti Partizanu. Austria ni hotela v Jugoslavijo, ker se je bala, da bi obe tekmi izgubila, pri čemer bi trpel njen renome. S tem bi se zopet okoristil smrtni sovražnik Rapid, ki bi imel večjo možnost za izlet v Brazilijo, katerega si obe ena-jstorici želita. Poleg spremembe klime prinese takšno potovanje tudi denar. * * * BEOGRAD, 29. — V Opatiji sc je končalo zasedanje mednarodne federacije hokeja na ledu. Sklenili so, da bo prihodnjg svetovno prvenstvo leta 1953, v Švici (Zuerich, Basi). Prihodnje zasedanje kongresa pa bo februarja 1952 y Oslu. | Zakaj Joe dreza v panj? | NEW YORK, 29. — Ameriški boksarski strokovnjaki se spra- ; šujejo, zakaj je 36-letni Joe Louis pristal na dvoboj proti mlaaemu in izvrstnemu Rocky Marcianu? Odgovora sta dva: v prvi vrsti Joe obupuje, da bi lahko kdaj nastopil proti Walcottu za naslov. Poleg tega pa so odlični tudi finančni pogoji. Louis bo imel 45 odstotkov dobička, Marciano pa samo petnajst. Joe ima Rockya za povprečnega boksarja, ki so ga spravili na noge ie s pomočjo dobre reklame Priznanih 14 svetovnih plavalnih rekordov 1. SEPTEMBRA ITALIJANI V BEOGRADU Moštvu evropskih prvakov proti Jugoslaviji HELSINKI, 29. — Medna- rodna plavalna zveza je priznala osemnajst svetovnih rekordov in sprejela med članstvo Venezuelo, Bolivijo, Hong Kong, Indonezijo, Zahodno Indijo in Vzhodno Nemčijo. Ta sklep je bil sprejet po tro-dnevr-i diskusiji. Novi rekordi: 400 metrov: 4’26”9, J. B. Marshall (Avstralija). 440 yardov: 4’28”1, J. B. Marshall (Avstralija). 500 metrov: 5’43”7, J. B. Marshall (Avstralija), (3-3-51 v New Haven, ZDA). Štafeta 400 yardov: 3’21”6, Uiverza Yale (Thoman, Sheff, Farnsworth, Reid) 17-2-51 New Haverz Štafeta 800 yardov: 7’40”6, Univerza Yale (Moore, Mc Lane, Sheff, Farnsworth), 24-3-51 New Haven. Štafeta 800 metrov: Francija (Bernardo, Bliech, Boiteaux, Jany) 8’33’0 Marseille, 2-8-51. 100 metrov metuljček: 1’06”6, ske): 1’16”9, E. Novak (Madž.), Moskva 30-12-50. 200 metrov metuljček (ženske): 2’48”5, E. Novak (Madž.), Moskva 5-5-51. 150 yardov hrbtno (ženske): 1’40”4, G. Wielema (Olandska), Hilversum 11-4-51. Štafeta 300 yardov (ženske): 3’19”4, Rotterdamsche Dames Zwemclub (Var.' Der Horst, Carritsen, Schumacher), Wal-lazey 9-6-51. Štafeta 300 metrov (ženske): Holandija (Wielema, Carritsen, Schumacher), 3’35”9, Rotterdam 2-12-50. Sklenili so nadalje, da vključijo v olimpijski program prikazovanje umetnega plavanja, zelo razširjenega v nekaterih deželah. Vprašanje o delitvi klasičnega sloga prsnega plavanja od metuljčka so prenesli na mednarodni kongres. Sistem točkovanja skokov ostane nespremenjen. Vsaka država bo lahko poslala na olimpiado Pred vc-jno jugoslovanski boks ni mnogo veljal. Redki so bili dobri boksarji, še redkejša večja mednarodna tekmovanja. Kljub temu pa bo sebotni dvoboj med Jugoslavijo in Italijo že drugi med obema državama. 29. novembra 1937. so Italijani v Trevisu zmagali s 14:2. Rezultat je tedaj bil normalen in nihče ni pričakoval kaj boljšega. Italija je trenutno boksarska nacija št. 1 Evrope, vendar pesimizem ni več na mestu. Jugoslovanski boksarji so imeli po osvoboditvi precej priložnosti, da preizkušajo pesti sobotnih nasprotnikov in ti dvoboji nikakor niso izpadli nečastno za Jugoslavijo. Največ uspehov je žela beograjska reprezentanca, ki -je premagala najprej doma Rim kar z 11:5, na povratnem matchu v italijanski prestolnici pa boksala neodločeno 8:8. Ekipa Rima je bila zelo močan nasprotnik, saj jo uvrščajo med najboljša moštva, kar jih Italija lahko postavi v boj. Beograjčani so izgubili edinole z Neapljem s 7:9, a so tej zmagi Italijanov botrovali tudi sodniki, poleg tega pa so bili gostje tudi utrujeni. Pred nekaj tedni je nastopil v Jugoslaviji klub «Lom-bardia«. Govorili so o njem zelo lepe stvari, ki jih pa na kvadratu ni potrdil. Boksal je dvakrat s Partizanom in obakrat izgubil s 16:4. Ce omenimo še poraz zagreb-ške reprezentance (4:12) proti Rimu smo našteli vse možnosti, ki so jih imeli boksarji obeh držav, da se med seboj spoznajo. Pred dnevi smo objavili postavo Italije. Čeprav je še vedno polna državnih in celo ev- ka sila, kot bi si mislili. Lahko bi bil, a samo pod enim pogojem: da bi njegove umske sposobnosti bile vsaj za desetinko tako razvite, kot so telesne. Možen je vsakršen rezultat Prognoza je zelo tvegan posel, čeprav je treba priznati, da se tehtnica pod težo večje rutine, tehnične izoblikovanosti lahno nagiba na stran gostov. V primeru zmage pa bi Jugoslavija tudi v boksu lahko stopila v zaključeno družbo najboljših, kot pred dnevi jugoslovanski atleti «kraljice športa«. samo po dva tekmovalca ter eno rezervo za isto disciplino. I ropskih prvakov, vendar v njej Leonid Meškov (SZ), Moskva | -pa s^:ep je ni dokončen, ker1 ne najdemo nekaj prvorazred ( I —n.I- BUENOS AIRES, 29. — Nogometni klub Torino je kupil argentinskega srednjega napa- „ ____________________ ____ _ . _ ______„ _________ dalca Jose Floria za milijon { je zrasla proti njemu močna | nih moči, predvsem Di Segnija, pezosov (približno 25.000 ster-2C^, me*'rov metuljček: 2’27”3, j opozicija. evropskega prvaka težke kate- lin-gov). Florio je najdražji ar- 9-fi m lNemčiia)’ Muenchen 400 metri štafeta: 3’47"9, isto gorije, ki je brez posebnega gentinski igralec, kar jih je do-'' mn' — . , ... moštvo kot pri 400 yardih New razloga v Jugoslaviji najbolj i sedaj bilo na trgu. Za Torino e rov metuljček (zen-1 Haven 19 marca 1951. | poznan od vseh. Ni namreč ta. I bo nastopil šele sredi zime. Dl SEGNI bo vendarle nastopil? BEOGRAD, 29. — Pari za sobotni boksarski dvoboj Jugosla. vija - Italija: Paljič - Pczzali, Srdanovič - Veliiti, Redi - Gian-nini, Stefanovič . Visintin, Sov-ljanski - Pozzi, Koenig - Rugge-ri, Stojinov - Dal Piaz, Pivka -Sentimenti, Nikolič - Alfonsetti, Križmančič - Di Segni. Kaže, da bo Di Segni vendarle nastopil, kljub temu, da ga ni v; reprezentanci, ki jo je od komisije za sestavo dobila agencija ANSA. * * # RIM, 29. — Lazio je v prijateljski tekmi premagal Olimpi-que iz Nice z izidom 4-2 (2-2). V drugi prijateljski tekmi pa je Milan premagal na domačem igrišču Palermo pravtako 3 4-2 (2-2). Najdražji Argentinec tajfun <(Chairlie», ki je na Jamaiki m Mfehikl povzročil skupno nad 25o smrtnih žrtev. Število smrtnih žrtev zaradi poplav je še vedno neznano. Doslej so reke naplavile več kot 50 trupel, o 20 mrtvih poročajo iz mesta Mante, kakih 135 km severno od Tampica Najteže je prizadeta pokrajina med gorovjem Sierra Madre m Mehiškim zalivom in med Ta trapicam in Victario. Poplave so prekin%’ vse pr o. metne zveze; številni predeli so popolnama* odrezani od ostalega sveta. V teh krajih so izbruhnile hucL epidemije malarije in griže, ki se grozeče širijo prati Tampicu in Carde-nasu Pojavil se je tudi tifus. Zaradi prekinjenih prometnih zvez je pobijanj,' bolezni skoraj nemogoče. Iz San_ Diega v Kaliforniji pa poročajo, da se jsilovita tropska nevihta vali ob obali spodnje Kalifornije. Letala iz velikega oporišča v San Diegu so morali prestaviti v notranjost države. Računajo, da bo nevihta dosegla San Diego v jutranjih urah. Volitve v Jordaniji AMMAN, 29. — v Jordaniji so bile danes Volitve v parlament. Izvolili bedo 40 poslancev, po 20 na vsaki strani Jordana. Rezultati bodo znani verjetno že jutri. Razen nekaterih manjših incidentov je volilni dan v glavnem potekel dokaj mirno. Volitve so se vršile 24 ur po smrtni obsodbi nad 6 osebami, ki so bile obtožene sokrivde pri umoru kralja Abdulaha Ministrski predsednik Tevfik paša Abd el Huda, ki je obljubil svobodne volitve, je odredil izpustitev iz zaporov komunističnih kandidatov, ki so jih pred kratkim zaprli, in dveh nacionalističnih kandidatov. Velika ljubezen TOKIO, 29. — Sovjetski predstavnik v Tokiu, general Kistemko je danes prvič dovolil interview dopisniku japonske agencije KyodO, Kisienko je novina: ja zelo prijazno sprejel, se' pustil fotografirati, vendar ni hotel odgovorili na vprašanja o japonski mirovni pogodbi, Samo na vprašanje; ((Ljubite japonsko ljudstvo?« je Kisienko odgovoril: »Ljubim vse narode«______ Diplomatski tihotapci OSLO, 29. — Po poročilu nor. veškega vladnega lista «Arbei-derblade« so številni tuji diplomati v Oslu zapleteni v: tihotap. ske afero. Gre za tihotapljenje valute v vrednosti več milijonov norveških kron. Doslej sta bila aretirana dva Norvežana, verjetno člana mednarodne tihotapske družbe, ki je imela svoje organizacije v ZDA, na Danskem in Norveškem. Norveška Dolicija ni hotela dati nobenih pojasnil o poročilu lista, ker gre za precej visoke diplomatske funkcionarje. Aretacije v Libanonu BElRUT 29. — Po bombnih napadih, oboroženih demonstracijah in nasilnih dejanjih *n libanonske oblasti danes izvršile celo vrsto političnih aretacij. KINO v tkstu Excelsior. 16.30; «Nepu»0?a E. VVilliams. _ltakid| Nazionale. 17.00: <(DUaa«A,j gyeva» D. Lynn, G1; - Fenice. 17.00: »Detektiva ba» J. Scott, S. Arcobaleno. 16.00: «21** ^ ca« R. S. Robinsoa, , j.1, Astra Rojan. 17.00: Alabarda. 16.00: «NeWy°"%( niki« B. Stanwick, A Azzurro. 16.00 »SOS OT" Calhonn. Garibaldi. 15.00: «Vlju0®^ D. Brian, M. Reyn**L*if Ideale. 16.30: «Stirje^ Lupino, C. Wilde-Impero. 16.45: «Prostv ^ Croceolo, N. Taran»jp ' Viale. 16.00: «Most 10* R. Scott. Italia. 16.00: «Napoli, sem« F. Marži, A P1 Kino ob morju. 16.00! otok« H. Bogart. P Marconi. 16.00: «Teror ILfi peti« B. Stanvvlck, B-A*■ ji Massimo. 16.00: «Nek« r ladjica« Stan, OlUo- -p Novo Cine. 16.00: «Se V)” va» E. Flyrvn, A. Sher* Odeon. 16.00: «Na bom tvoja« S. Hennib A,j Radio. 16.00: Zvezda St Blair, D. Aroeche. Savona. 16.00: «Požar 7 T. Power, A. Faye. POLETNI KINO: , Javni vrt. 20.30: «Elietrl * bi žalovanje«. F. Severo. 20.30: «UPor?fJ/' Rojan. 19.45 in 21.45: ^ Brocchetta. 20,00: «Zž0™ rala Custerja«. Skoljet. 20.30: «Jetnlcaj* ^ Ginnastica. 20.30: Vittoria. 20 in 22: «upc Juga«. ra"di ;t in v Trstu " vcZ -jsA v tem mrazu ne ji> f vička prenašati .gt,: kah takšno dah ’ je j)y clte!..- nemara J tfldj čevati treba v je drag..- Pod ,/p£uJ> Tako je P1 goldinarji sl ne tu* .U * viti.» *- 'i g na glas. Tihi ra malo drugačen-tudi le dvajset / mi jih vendar e \j<>j najst čistih, ker pO ba ne voza ne nja.« / UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6, III. nad. — Telefon Stev, 93-808 In 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA I NAROČNINA’ Cona A mrsefn!, vat nnlietm I7nn reini,.t„ -onn >< ^ ” Letno l5° št. 20. - Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30 -12 In od 15.18. - Tei. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finantnS _, , . , „ ° ™ etna 3j°- četrtletna 90°- polletru 170°' poletna 3200 Ur. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: Izvod 6, mesecn tl upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm Širine l stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. I Postat tekoči račun za STO . ZVIJ: Založništvo tržaSkega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega tnozems v* Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battlstl 301a-I Tel. 70 “ “ «... Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaSkena tiska D.ZO-2-