Naročnina za državo SHS M^^r^^ W ^ TT-* t M * SSS mmajm^mJm^m wmm ^IBl ^^B ^ ^^B. ^^gr fl^V m ^MM? VDL ^ uredniucemdelu mriečno Din OflHhHM^ flsSMiHHBIB^^^r ^^^bsBB^^^ i nllcB 10 Du> FSrlSS" s tedensko prilogo »Iluslriranil Slovenec« dneva po prazniki. Uredništvo /e v KopUarievl ulici št. 6/III Rokopisi »e ne vračalo, nelranhlrana pisma se nc »prejemalo j- Uredništva telefon št. 20S0, upravnlštva št. 2328 Uprava Ic vKopltarfevl ul.il. 6 ^ Čekovni račun: Lfubl/ana štev. IO.OSO In 1049 ma Inaerate, Sarafevošt.7Sb3, Zagreb št. 39.011, Praga >n Ttunal šl. 24.797 Pšenica in tečaj vojne škode Zakaj je padla vojna škoda ? -- špekulacije bank z vojno škodo Slovenija ima največ vojne škode - Boj med zagrebškimi in bet- grajskimi bankami Belgrad, 18. jun. (Tel. .Slov.c) Zveza bank je imela v Zagrebu sejo. Pri tej priliki so zastopniki slovenskih bank povedali svoje stališče in razložili, da se "ikakor ne morejo tako udeležiti, kot bi sicer želele, vpisa delnic v Agrarno bnnko, ker so mnoge banke trpele pri padcu vojne škode. V Belgrad so tudi slovenske banke poslale brzojav, v katerem vlado naprošajo, da stabilizira državne papirje vojne škode. V tej zvezi se je Vaš dopisnik obrnil na merodajne belgrajske gospodarske kroge, ki so mu padec državnih papirjev vojne škode pojasnili tako-le: Faze tega razvoja so različne. Odstotno imata, v kolikor vojna škoda ni v špekulaciji, Slovenija in Dalmacija največ tega papirja. Prodale so pa belgrajske banke, ki so popolnoma pokupile vojno škodo po 100 do 150 Din in jo nadalje prodajale po 400 Din. Večina teh papirjev je lombardirana pri ljubljanskih oziroma sploh slovenskih bankah na bazi preko 400 Din. Sedaj so te banke prisiljene, da odpisujejo te kredite oziroma zahtevajo doplačilo, vračunajoč padec vojne škode. To so ljubljanske banke potrdile na seji v Zagrebu. V razvoju sedanje vrednosti vojne škode pa so se v Belgradu opazili ti-le momenti: V Belgradu jc ena skupina bank, ki ima na razpolago po več tisoč vagonov pšenice, cena pšenice pa je zelo padla. Banke so skušale to zgubo nadomestiti z manevriranjem z vojno škodo. Druga skupina pa nima mnogo pšenice in je bila prisiljena, kupiti jo v gotovi količini. Tudi ta je istočasno manevrirala z vojno škodo. Uplivalo je tudi to, da poštna hranilnica in Hipotekama banka nista dali loni-barda tem papirjem. Na belgrajski borzi se je opazil zanimiv boj med belgrajskimi in zagrebškimi bankami. Zagrebške banke imajo istotako precej vojne škode po visokem kurzu. Nekatere belgrajske banke jih hočejo prisiliti, da vržejo papir na belgrajsko borzo. Ta dvoboj je obče man in sedaj nastane le vprašanje, kdo bo vzdržal. Vojna škoda je torej v teh manevriranjih padla. Poštna hranilnica je začela z intervencijo in kurz se je začel dvigati. Če se bodo vladne intervencije nadaljevale, se bo dvig kurza vojne škode prav tako nadaljeval. Jasen odgovor naše vlade Krivda je na strani bolgarske vlade, ki ne izvaja pirotskega sporazuma Resnica prodira Pred tedni smo priobčili značilen in sijajno pisan »Obzorov« uvodnik o velikem nacionalnem pomenu in delu katoiiške cerkve za hrvaški narod. Sedaj moremo ofcjaviti drugo enako pomembno priznanje katoliški cerkvi s strani socialističnega teoretika in socialnega delavca, centralne ga tajnika Delavskih zbornic v naši državi, g. T o p a 1 o v i č a. G. Topa-lovič se je namreč udeležil zadružne ankete ljubljanske delavske zbornice in je poročal na tej anketi o zadružnem gibanju med Slovenci. V tem svojem poročilu je dejal g. Topa-lovič med drugim to-lc: »Problem narodne obrambe slovenstva jc bil postavljen tekom 19. stoletja. Prva slovenska inteligenca, ki je izšla iz katoliških šol, je postavila ta problem z mnogo večjo resnostjo, kakor je bil v kateremkoli drugem južnejšem delu naroda. Kje bi se mogla najti sila za obrambo? Konkurenca na izključno kulturnem polju z razvojem narodne književnosti bi bila čisto brezuspešna, čc bi germanizem gospodarsko osvojil Slovenijo. Zato jc bilo čisto logično, da sc jc morala narodna obramba organizirati tudi na gospodarskem polju. Nedvomna jc zasluga katoliške cerkve na polju tc narodne obrambe. Katoliška ccrkev je dala masi Slovcnccv svojo organiza-torično sposobnost in svoje socialno sočustvovanje. Ta dva elementa sta velike važnosti zlasti za podeželsko prebivalstvo, ki ni imelo prilike, da bi se po mestih od Ncmccv naučilo, kako sc treba organizirati.« Z zadoščenjem beležimo tc besede marksističnega teoretika, ker so nov dokaz, kako prodira resnica in kako se v jugoslovanski javnosti likvidira stara fraza, oziroma zgodovinska laž, da se je narodni preporod Slovencev in njihov veliki gospodarski napredek dosegel le v nasprotju s katoliško cerkvijo in njenim duhov-ništvom ter edino po zaslugi tako zvane »napredne inteligence«. Brez vsake podlage jc bila ta neresna trditev in vendar jc nad vse dolgo veljala za ljudi, ki so se prištevali med inteligenie, kot aksiom. Kakor vsaka neresnica, tako pa se je tudi ta začela podirati in nad vse značilno je, da so najbolj spoznali njeno neresničnost Hrvati in Srbi, ki pač niso imeli in ga tudi nimajo vzroka, da bi presojevali razvoj slovenskega naroda neobjektivno. Interes neobjektivne kritike so mogli imeti le zaslepljeni strankarji, fanatiki krivih nazorov ali pa celo od osebnih interesov prevzeti slovenski »inteligenti«, in zato tudi vidimo, da so samo ti širili krivo dogmo o anacionalnosti in celo o > protinacionalnosti slovenske duhovščine«. Naravnost žalostna značilnost te neresnice pa je v tem. da so njeni činitelji sami dan na dan videli na lastne oči, kakšno neresnico so širili. Če so le malo pogledali v slovensko zgodovino, potem so morali priznati, da bi nikdar ne doživel slovenski narod one veličastne dobe narodnega probuj-c-nja, če ne bi bil na velikih taborih med glavnimi govorniki in organizatorji tudi slovenski duhovnik. A prav tako so dobro vedeli, da je zadružništvo med Slovenci uspelo tako vzgledno le zato, ker so duhovniki udomačili zadružno misel in bili najcenejši in najbolj zvesti voditelji zadrug. Radi priznavamo, da je tudi del slovenske tako imenovane napredne inteligence storil svojo dolžnost. Večji del se je ponašal s tem, da je bil oster nasprotnik zadružnega dela, ker je pomenilo vsled sile razmer zadružništvo boj proti prvaštvu. Tega boja oni, ki so se trudili za zadružništvo, niso irkali, bil je pa potreben, da se je slovenski kmetski narod gospodarsko svobodi] od prva-štva, ki ga ye držalo v suženjski odvisnosti, in da se je povzdignila slovenska vas v to, kar je danes. Prvaštvo pa se je branilo s tem, da si je izmislilo pravljico o »anacionalnosti slovenske duhovščine« (boriti se proti prvakom, je pomenilo boriti se proti narodu!) in z njo umetno podaljševalo sebi vlogo v javnem življenju. Hrvatje in Srbi, ki jih ne zasleplja v tem pogledu nobena strankarska ali druga strast, \ diio danes in priznavajo zasluge katoliške cerkve in njene duhovščine za napredek slovenskega naroda. Pri njih j« resnica žc prodrla in pri njih ostane stara Iraza o anacionalnosti ali celo protinacionalnosti duhovščine za večno pokopana v ropotarnici. Treba je le še, da se v slovenskem narodu samem birez oslank« likvidirajo vt.e zgodovinske neresnice, predsodki in lažikulturna gesla ter na njih osnovana miselnost pa da se vsa slovenska inteligenca do zadnjega človeka oprosti starih Iraz. Polom te bo laliko ustvarila podlaga za harmoničen razvoj vsega naroda in se bo našlo torišč f /.a resnično narodno in gospodarsko del", pri katerem laliko sodelujejo vsi člani narod*. Belgrad, 18. jun. (Tel. »Slov.«) Bolgarska uradna agenca je raznesla vest, v kateri očita jugoslovanski vladi, da jc ona kriva obmejnih incidentov, ker ni izpolnila pirotskega sporazuma. Naša vlada je danes poudarila, da ni v pirotskem sporazumu sprejela nobenih obveznosti. Najpreje mora bolgarska vlada oživotvo-riti sredstva, da pride na obeh straneh do znosnega stanja. To obveznost jc bolgarska delegacija tudi sprejela. Bolgarska vlade pa dosedaj nobenega od teh sredstev ni izvedla. Zato se je čakalo tudi od naše strani. Trditev bolgarske vlade, da bi bila naša jugoslovanska vlada kriva obmejnih incidentov, je zato brez podlage. Nasprotno dokazuje ta trditev, da se hoče bolgarska vlada izogniti izvršitvi pirotskega sporazuma, ker ne kaže niti volje niti jamstva, da bi ta sporazum izvedla. Seja vlade Belgrad, 18. jun. (Tel. Slov. ) Po vrnitvi ministrov Drinkoviča, Frangeša, Mažuraniča in šverljugc v Belgrad so se vršile važne konferen-ce. Predsednik vlade dr. Zivkovič je imel važen sestanek z ministri dr. švcrljugo, dr. Drinkovi-čem in Srskičem. Po tem sestanku jc odšel predsednik vlade dr. Živkovič v dvor, kjer je bil sprejet v daljšo avdienco, na kateri je poročal o vladnem programu dela. Zvečer ob (> se je vršila seja vlade, na kateri so sc obravnavala aktualna vprašanja. Zanimivo je, da je neka švicarska skupina stavila vladi ponudbo, da plasira kapital za dograditev hotelov v Dalmaciji poti gotovimi pogoji V prvi vrsti pridejo v peštev Boka Kotorska, Bar, Ercegnovi, Dubrovnik itd. O teh pogojih vladi ee je vlada posvetovala n? današnji seji. Komunistične aretacije v Zagrebu Zagreb, 18. jun. (Tel. Slov.;) Policijsko ravnateljstvo je odredilo v Zagrebu obširno racijo proti osebam, na ka!ere je padel sum, da širijo proti državno in komunistično propagando. Pri tej priliki so bili aretirani: publicist Miroslav Krleža, publicist Galogaža in dva židovska zdravnika dr. Kalninoii Ler v in dr. Kiesbach. V teku dneva je polirijH Krležo izpustila. Drugi pa so obtoženi po zakonu o zaščiti države komunistične propagande. Ko so dr. Levyja pripeljali v sobo policijskega uradnika v zaslišanje, je Levy nenadoma pograbil nožiček, ki je ležal na mizi pred uradnikom. Proden ga je mogel stražnik j zagrabiti, se jo že z noži čem sunil v vrat. Stražnik ga je udaril ;x> roki, da bi preprečil, dr. bi so zabodel v vrat. Zdravnik dr. Ivko-viC je dr. Levyju obvezal rano na vratu, k" ni bila nevarna. Zato ga niso prepeljali v bolnico. marveč v ječo. Vsake manifestacije za 20, junij prepovedane Osijek, 18. jun. (Tel. >Slov.«) Policijsko ravnateljstvo je izdalo odlok, s katerim jrre-poveduje vsake manifestacije ob obletnici junijskih skupščinskih dogodkov. V proglasu pravi, da so dogodikj 20. junija 1928 odjeknili v srcu vsega naroda Srl>ov, Hrvatov in Slovencev. Zato bi se moglo posebno demonstrativno naglašanje obletnice tega dogodka, jto-leg loga, da bi žalilo stare rane in mane pokojnikov, zlorabiti po neodgovornih elementih. Zato se prepoveduje vsako zborovanje, sprevod, izvešanje zastav in zapiranje trgovin v zvezi z žalostnimi dogodki 20. junija. Proti ijopokornežem se bo najostrejše postopalo ter so bodo obtožili pri sodišču za zaščito države pr zakonu o javni varnosti in redu v državi. Belgrajske vesti Belgrad, 18. junija. (Tel. »Slov. ) Seja finančnega gospodarskega odbora se bo vršila jutri ob 7. Na dnevnem redu je razprava o tem, kako učinkovitejše izvesti javna dela v tako zvanih pasivnih krajih. Križevski škof dr. Njarady se danes mudi v Belgradu. Obiskal je razna ministrstva. Angleški publicist Seton Watson je v teku današnjega dne obiskal razne manjšinske ustanove. Dalj časa se je mudil s češkoslovaškim poslanikom v češki šoli in prisostvoval pouku. Poljski poslanik na našem dvoru Babinski jt danes dopoldne obiskal zunanjega ministra dr. Marinkoviča in mu izročil red Polonia rcsti-tuta z len to, s katerim redom jc predsednik poljske republike Mošmcki odlikoval našega zunanjega ministra. Zttdušnira po obeh Radičih in Basaričku 20. junija bo v katoliški cerkvi v Belgradu. V gradbenem ministrstvu se je danes v oddelku za pošte vršila konferenca med ministrom Savkovičem in ravnatelji poštnih in brzojavnih ravnateljstev v Ljubljani, Zagrebu, Novem Sadu, Sarajevu in Skoplju. Posvetoval se je z njimi o tem, kako praktično izvesti novo uredbo o orga nizaciji tega ministrstvi' V ministrstvu za javna dela «e pripravlja vse potrebno, da se bo na podlagi nove uredbe začela poštna služba. Določeni so novi načelniki, odredile »e bodo kompetence načelnikov, katerih ftevilo se bo zmanjšalo obene mpa se bo zmanjšalo tudi število poštnih direkcij. V kmetijskem ministrstvu se je vršila konferenca za dvig naše živinoreje Neko potniško letalo ie danes moralo prisilno pristati v bližini belgrajske tovarn'. Vaj fert. Živahna aktivnost male antante Posvetovanja diplomatov male antante v Belgradu, Pragi, Buka-rešti in Bndapesti — Italijanski poslanik pri Marinkoviču Belgrad, 18. jun. (Tel. »Slov.«) V zunanjem ministrstvu so se danes vršila važna politična posvetovanja. Zunanjega ministra dr. Marinkoviča sta obiskala romunski poslanik na našem doru F i 1 o d o r in češkoslovaški poslanik Š e b a. Vsi trije diplomati so obravnavali položaj male antante, v katerem se te zveza trenutno nahaja spričo madjarske propagande in Mac Donaldovega članka. Iz Bukarešta poročajo, da so sc tam sestali romunski zunanji minister, jugoslovanski in češkoslovaški poslanik na romunskem dvoru. Prav tako so se v Pragi sestali češkoslo- j Tarifna pogajanja z Grško Belgrad. 18. jun. (Tel. >Slov.<) Te dni sta ; se sestali grška in jugoslovanska delegacija, da bi napravili neposredni tarif za solunsko zono in Grško sploh. Imeli sta dve seji. Na prvi sta ugotovili program razprave, na drugi pa sta prešli na merituni stvari. Na teh konferencah je grška delegacija izrazila mnenje, da bi bilo v svrho točnega j>roučevanja stavljenih vprašanj potrebno, da bi se z jugoslovanske strani predložile pismene zahteve, kar se je tudi zgodilo. Naša delegacija sedaj čaka nt; odgovor grške delegacije na našo noto. ki ji je bila pred par dnevi izročena. Zunanji ministe* dir. Voja Marinko-v i č je dane? v 1ej zvezi sprejel odpravnika grškega poslaništva v Belgradu Agripopu-1 o s a. Njegov obisk je bil namenjen tolmačenju političnega sporazuma. Id je bil pred kratkim sklenjen v Belgradu med predsednikom Venizelosom in našimi zastopniki. Odpravnik poslov' je bil na stališču, da se vprašanje tarifov rešuje v duhu j>olitičnoga sporazuma med obema državama. Tako je prišlo do dveh načelnih stališč, ki jih je treba premostiti. Naše zunanje ministrstvo je nasprotno poudarjalo, da je tarifno vprašanje vprašanje zase in čisto strokovno, in naj se ta tarif izdela brez ozira na politično stran. Grška de- legacija se je uaVo jj.adBj.ie posvetovala na grškem poslaništvu. Računa se. da pride odgovor jutri in bi se popoldne eventuelno obe delegaciji sestali. vaški zunanji minister Beneš ter jugoslovanski in romunski poslanik. Razpravljali so o položaju male antante. V Budimpešti so se zbrali diplomatski zastopniki male antante. V tej zvezi je madjarski poslanik na našem 1 dvoru Forster obiskal zunanjega ministra Marinkoviča. Ta obisk je v zvezi s temi aktualnimi vprašanji madjarske iredente oziroma Mac Donaldovega stališča do manjšin v Evropi. Zelo je vzbudilo pozornost, da je bil ob eni ze temi prvimi diplomatskimi sprejemi sprejet j od zunanjega ministra Marinkoviča italijanski poslanik Galli. Živahno podpisovanje delnic Agrarne banke Belgrad, 18. jun (Tel. >Slov.<) Akcija za ■ vpis delnic v Agrarno banko je zelo živahna. Poštna hranilnica je izdala ta-le komunike Da bi se olajšal kmetijskim za.lrugam v celi državi vpis delnic v agrarno banko, .ie nadzorstveni odbor poštne hranilnico na seji 17. jen.ja sklenil, da lombardira zvezam kmetijskih zadrug in oblastnim zadrugam ter ravnateljstvu za kmetijski kredit deln;ee agrarne banke s 75% po obrestni meri 6r- na leto, jx>d pogojem, da plavajo dolg v dveh letih. Na podlagi tega sklepa bo poštna hranilnica na bazi začasnega potrdila o opravljenem vplačilu dala j>osojila (pozajmice) za izplačilo drugega, tretjega :n četrtega obroka. Predsednik francoske Sonete Financiere d' Orient je obvestil ravnatelja poštne hra-■ nilnice dr. Nodeljkoviča, da je upravni •jdltor te banke sklenil podpisati delnice agrarne i banke radi svojih simpatij do našega naroda. 1 Belgrajska Franco-Serbe l>anka je dobila iz Pariza pooblastilo, da lahko podpiše delnice. Uradnikom se daje možnost, da lahko vpišejo delnice. Od njih vpisane delnice se bodo odplačevale tako, da se jim od njih plače '»dteguje skozi dve leti. Čujemo, da se l»o vpis delnic najbrže podaljšal. Ruska vas Moskva, junija (A). ' Rusko kmetsko prebivalstvo živi v tisočih vaseh, ki so raztresene na tako ogromnem ozemlju, da bi bal potreben poseben političen teleskop, da bi se moglo zajeti in podati enotno, skupno sliko o današnjem življenju v ruski vasi. Obenem pa bi potrebovali še poseben političen mikroskop, da bi mogli opaziti včasih malenkostne in komaj vidne, zato pa važne pokretc med kmetskim prebivalstvom. Posamezniku, ki nima možnosti zajeti življenja in dogodkov cele države, se zdi, da med vaščani prevladuje odločno protikomunistično razpoloženje. Bilo pa bi pogrešno, če bi na podlagi takih posameznih opazovanj sklepali, da je kmetsko prebivalstvo združeno v skupni ironti proti sovjetskemu sistemu. Kmetsko ljudstvo se še niti najmanj nc zaveda svoje razredne moči. Zato se lahko upošteva sarno take pojave v življenju vasi, ki že danes imajo določeno obliko in smer in na katere se ozirajo v svoji politiki napram podeželju tudi komunisti. V siplošnem ruska vas itak nikdar ni imela »zvitega političnega življenja; ona tudi s.edaj prav gotovo nima vzroka žalovati nad uničenjem bivših političnih strank in drugih pred-srtaviteljstev javne oblasti. Svoječasna, predvojna zborovanja vaških staiešin se vršijo tudi sedaj. Komunisti jih tolerirajo, nimajo pa prav nobene pravne funkcije. Politično voljo pred-irtavljajo aaajes edinole vaški sovSlov. ) Socialistični »Populaire« omenja k MacDonaMovemu članku o narodnih manjšinah, da je bistveno, da današnja angle-ka vlada ne bo podpirala fašističnih diktatur, kakor je to storila Baldvvi-nova vlada. List ugotavlja z ozirom na MacDo-naidove izjave, da se njegovo naziranje strinja z doktrino mednarodnega socializma, ki zahteva, da se mora varstvo manjšin napravi:. učinkovitejše in da se mora posebno razširiti na nemške in slovenske manjšine v Italiju V Leningradu morajo delati delavci tudi v nedeljah Moskva. 18. jun. (Tel. »Slov.«) V mnogih tovarnah v Leningradu se bo od 1. julija dalje uvedel nepretrgani delovni teden. Odpadla bo nedelja. Ta poskus se v merodajnih sovjetskih krogih živahno pozdravlja in zahteva, da s«> lak red vpelje splošno. Po novem delovnem redu bodo imele posamezne delavske skupine vedno kak drug dan v tednu prost. (Samo da bo zmešnjava večja! Op. ured.) Veliki diplomatski ukaz podpisan Belgrad, 18. jun. (Tel. >Slov.«) Nj. Vel. kralj je podpisal velik diplomatski ukaz, s Katerim se postavljajo: Pelivanovio za odprav-i, k a podov v liigi, Gjorgje Anastasijevič za poslanika v Tirani, Radomir šaponjič za odpravnika poslov v Kairu. Nadalje vsebuje iihu/. imenovanja velikega števila generalnih k".'!«ulov, konzulov, poslaniških svetnikov in Utjd H (/v. >> < je podpisan ukaz, ki se nanaša n« •:•/;,< .••'••!.t«-v notranjega niinistr Iva. S tem -') oenovani šefi odsekov iu novi ciaikj v oi.nrbtmvu. Izzivalna izjava Bethlena Madžarski premier odkrito priznava svoje iredeniistične težnje, demarše male antanle pa noče razumni j -- Brezupno sladkan je Franciji, kakor da bi bila falzifihagorska afera ie pozabljena Budimpešta, 18. jun. (Tel. .»Slov,«) Mad-jarski ministrski predsednik grof Bethlen je po vrnitvi iz Madrida in Pariza izjavil zastopnikom listov o namenu svojega potovanja v Madrid sledeče: Pri Društvu narodov se je zanimal zu manjšinsko vprašanje, du bi potem ua podlagi madjarskoga memorandn eventualno sodeloval pri delu za izboljšanje manjšinskega postopka. Sklenila se je špansko-madjarska razso-diščna pogodba, nikakor pa ui res, da bi sc bil pogajal tudi za madjarsko inozemsko posojilo. O Rothermereovem apelu, da rtpj gj ma-djarska vlada čimprej poišče stikov z novo angleško vlado, je izjavil: Smatram za pravilno, da se sporazumen) z MacDonahlovo vlado, da pridobim njeno simpatijo in dobro oljo, MacDonalda poznani osebno, bil je že v Bu Hmpešti. Imel sem z njim osebne stike, ki jih ne bo težko obnoviti. Glede pariških pogajanj jo izjavil: Smatram za potrebno, stopiti v stike s francoskimi vodilnimi državniki in znova poudarjati, da med Madjarsko in Francijo ni nobenih direktnih nagprotstev. Storil sem vse, kar je bilo v moji moči, da se /.boljšajo medsebojni odnošaji med obema državama. Ta moj korak so sprejeli prijazno vsi francoski politiki brez izjeme, s katerimi sem govoril. Smatram, da sem pripomogel k temu, da bodo odnošaji med obema državama posebno na kulturnem in gospodarskem polju v bodoče postali še prijaznejši. Naravno je, da položaj v srednji Evrop: in posebno odnošaji z malo antant.o. ki niso bili vedno zadovoljivi in ki tudi sedaj delajo težkoče, predpisujejo Madjarski v marsikaterem pogledu zelo previdno politiko. Smatram pa, da se v francoskem javnem mnenju uveljavlja vedno večje razumevanje za Ma-djarsko(?) Po mojem mnenju se bo z dobrimi in primernimi informacijami lahko zvišal gospodarski interes Francije za Madjarsko. Glede demarže male antante je izjavil: Ne more biti govora o tem, da bi bilo zaradi odgovora Romuniji treba čakati na moj po-vratek. Zelo rad bi vedel, katere dele mojega govora pri odkritju spomenika neznanemu junaku bi bilo mogoče grajati. Niti ene črke mojega govora ni, cla je ne bi bil že davno izrekel. Da smatramo našo mirovno pogmUo za krivično? Nobena deniarša nas ne mora prisiliti, da bi to pogodbo smatrali ..a pravično. Ali pa se. morda graja to, cla nismo bili mi oni, ki so začeli vojno in il,a imamo občutek, da nismo krivi vojne? Nobena demarša nas ne more prisiliti, da bi se morali čutiti krive. Nikdar nismo skrivali tega, da želimo, da bi se krivice mirovne pogodbe popravile, ko pride čas, ki ga smatramo za pripravnega. Zahteva pravice, ki nam gre po členu 19. triatlonske pogodbe, ni sovražen korak. Ne vidim nobenega motiva in nobene svrhe teh ilentarš. V mojem govoru ni nobenega odstavka, katerega ne bi bil izrazil že v drugi obliki in pri drugi priliki, toda v istem smislu. Poveličeval sem samo v retorični obliki, slavno vlogo madjarskih junakov. Niti en stavek mojega govora ni bil naperjen proti kaki drugi državi. Protesta male antante torej ne razumem. (!?) Bukarešt, 18. jun. (Tel. >Slov.<) >Lupta< pozivlje Titulesca, naj opozori Društvo narodov na govor grofa Bethlena. Nobenega itah protesta proti Macdonaldov emu članka Milan, 18. jun. (Tel. >Slov.«) »Corriere i della Sera« doznava iz merodajnega rimske 1 ga vira, da MacDonaldov članek o manjšinah j ne bo imel v Londonu nobenih posledic s ; strani italijanske vlade. Po oficijoznem an-! gleškem obvestilu, s katerim se graja čas objave, je zadeva pojasnjena. Osebni nazori i MacDonalda niso merodajni, vendar želi list, da bi se MacDonald bolje poučil o diplomatski, pravni in historični predzgodovini manjšinskega problema. Italije se to vprašanje ne tiče, ker nima manjšin, temveč samo skromna tujejezična obmejna plemena, ki da so na potu hitre in mirne asimilacije. l/zimi na$Q Dr. Josip Vrtovec (Upravnik Zdravstvenega doma v Mariboru.) Med raznovrstne vzroke, ki vplivajo na blagostanje naroda, je treba šteti na odličnem mestu tudi njegovo zdravstveno stanje. Cim višje stoji kak narod v zdravstvenem oziru, tem višje stoji tudi v gospodarskem, seveda ceteris paribus. Ce je n. pr. narod postavljen v slabe terenske prilike, nikakor ne more biti gospodarsko boljše postavljen od onega, ki ima ugodnejšo lego (obmorski kraji, zvezani s tujimi deželami po trgovskih stikih — plodovite doline imajo prednost pred centralno* ležečimi pokrajinami v hribovitih, od prometnih sredstev odrezanih predelov) čeprav bi bile tu zdravstvene prilike boljše. Ugovor, da je zdravstveno stanje odvisno od gospodarskega, ima gotovo svojo podlago, toda nikakor ne ovrže dejstva, da ima zdravstvena vzgoja in potom nje doseženo zboljšanje zdravstvenega stanja svoj vpliv na gospodarske prilike. Isto velja za prometna sredstva. Običajno mislimo, da ima tista dežela najlepše ceste in najboljše železnice, ki je gospodarsko naj-jačja, kljub temu pa vemo, kako plodonosno vpliva na pasivne kraje, če se v njih zgrade železniške in cestne zveze. Ta dva problema, zdravstveni dvig in gradnja prometnih sredstev sta si v učinku glede zboljšanja gospodarskih prilik paralelna, čeprav se plus na narodnem gospodarstvu, ki prihaja od izboljšanja zdravstvenih prilik, ne vidi niti izdaleka lako kot oni iz povečanja in izboljšanja prometnih sredstev. To pa zato, ker da promet jasno viden direkten rezultat, medtem ko zdravstvo rodi svoj plus v obliki podaljšanja življenjske dobe, povečanja števila produktivnih delovnih dni, zmanjšanja stroškov za zdravnike in zdravila itd., kar vse ne pade primitivno kalkulirajočenui takoj v oči, dasirav-no ima velik in trajen vpliv na go.-.podarsko stanje naroda. Baš omenjeni vzrok našega siromaštva ima pa seveda nebroj svojih vzrokov. Predvsem je znanje o zdravstvu posebno po deželi zelo primitivno; nihče se ne zmeni, da bi se pri vzgoji mladine, ki ima pač namen, dn bi ' mladina na podlagi izobrazbe postala prido-! bitno sposobna, gledalo tudi v potrebni meri i na to, da ji damo še zdravstvene predpogoje ! za možnost prospeha. Občinske uprave se rav-| no tako niti zdaleka ne zavedajo, da opuščajo z malomarnostjo, ki jo kažejo napram vprašanju zdravstvenega povzdiga svoje občine, ^ enega najvažnejših faktorjev iz svojega gospo- darskega programa. Privatni zdravniki se le izjemoma udeležujejo sodelovanja na tem problemu. Seveda so za to panogo gospodarskega dviga potrebni prihranki, kateri bi se pa najugodnejše rentirali. Prihranke dobimo z omejitvijo izdatkov. Ti izdalki se delajo v postavki: zabava. Ne govorim o nepotrebnem luksu-su, ki je nedovoljeno razmetavanja kapitala, pač pa o zabavi, kolikor je vsakemu neobhodno po naravi potrebna. V tem oziru pa stojimo pred dejstvom, da je današnja zabava posebno po deželi predraga. Kakor sta mesto in dežela že v mnogih drugih ozirih zamenjala svoji vlogi (včasih je bilo zdravstveno stanje dežele boljše nego mesta, sedaj je obratno, včasih je bilo življenje na deželi cenejše kot v mestu, sedaj je v marsikaterem pogledu dražje), tako danes dežela tudi relativno več troši za zabavo, ker se izdajo ogromne vsote za alkohol in razen tega za neprimeren način oblačenja. Prihranki »so torej mogoči, ne da bi se bilo treba odreči vsakemu oddihu in zabavi, ki jo v izvestni meri vsakomur potrebna. Še kratek račun, ki naj osvetli predhodno : Ce umre danes na tifusu med 1000 prebivalci eden (1;, je jasno, da je bilo vseli obolelih na tej bolezni približno 10 in dalje tudi vemo, da je bil vsak od teh bolan in delane-zuiozou vsaj šest tednov, to je iib dni, skupno iiOU izgubljenih delovnih dni. Ce prištejemo zraven še vsaj 100 izgubljenih delovnih dni onih, ki so bolnikom stregli, izdatke za zdravnika, zdravila, poti, bolniško hrano, gre izguba narodnega premoženja v ogromne vsote. Kakor izgioda račun fantastičen in izumetničen je vendar prav realen, fantastično na tem je le lo, da nismo vajeni dajati si obračuna o izgubi narodnega premoženja po boleznih v tej obliki! Pri vsem pa še ni vračunana izguba, ki je nastala pri bolnikih s tem, da so postali, čeprav ozdravljeni, tudi za nadaljnje življenje manj odporni, da so postali nekateri izmed njih kliconosci še v nadaljnjo opasnost zu svojo okolico, da jim pogosto tudi posledice, ki so jih utrpeli po bolezni, zamo-rejo skrajšati* življenjsko dobo. In kljub temu, da vse to vemo, še vedno trpimo, da se muhe prosto pasejo po nezavarovanih Straniščih ter nam je vseeno, »ko pijemo dobro pitno vodo ali pa mešanico iz 50 odstol. HiO in 50 odstot. guojnih odpadkov. Tu je eden eniiiientno važnih vzrokov našega siromaštva na dlaui. Francija za ratifikacijo Voungovega načrta Pariš, 18. jun. >Tel. Slov.«) DanaSnji ministrski svet je po izčrpni razpravi soglasno odobril mnenje strokovnjakov in sklenjl, da se takoj začno z zavezniškimi vladami pogajanja ratifikacijo Voungovega načrta. Razen tega je Briand obširno poročal o razpravah v Madridu. Francoska vlada je stavila ratifikacijo Youngovega načrta na dnevni red pred pogodbo o medzavezniških dolgovih. Ta vrtilni red ratifikacije odgovarja francoski želji, da hi se napravila zveza meri reparacijami in medzarczniBklmi dn?govi. Francija se hoče na vsak način izogniti temu, da hi se vezala nasproti Združenim državam in Angliji glede plačila svojih dolgov, dokler ni na jasnem glede nemških plačil. Iz istega vzroka poskuša Francija ludi doseči odgoditev roka za plačilo 400,000.000 dolarjev za francoske trgovinske dolgove. S to odgoditvijo hoče pridobiti čas, da bo po ratifikaciji Youngovega načrta mogla v miru izvršiti ratifikacijo dogovora o medzavezniških dolgovih. erson priče! z delom London, 18. jun. (.Tel. ^Slov.,.) Daily Ileraldu« ni smatrali za resno vest, da bi Macdonald ali Henderson potoval v Pariš k sestanku Brianda in Stresemanna. MacdonaM za pomorski sporazum z Ameriko London, 18. jun. (Tel. >Slov.«) Angleško-ameriška pogajanja o pomorski razorožitvi, ki majo nalogo, pripraviti pogajanja za med-nar 'dno razorožitev, so se danes začela z govoroma generala Davvesa in MacO.inalrla. .MacDonald je izjavil tekom dneva, da je pripravljen, razpravljati v Ameriki s Hoovcrjeni o razorozitvenem proniemu. ki obsega ves svet. Njegovo plto vanje v Ameriko je ver-jciijo, samo čas po: i v arija še ni določen. Davves je izjavil, .tn se človeštvo z ruševin vojne dviga k so'ncni luči miru. V Kel-logoveni paktu se je napravil prvi poskus, da se cblikuje želja človeštva po miru v novi in ja:-ni obliki. S tem pa se svet noče zadovoljiti, temveč hoče iti dalje in ptoučevatl taktično postopanje, da se uresničijo cilji Kellogovega pakta. Povsod obstoja volja, da se Kellogova pogodba napravi za temelj ves svet obsegajoče dobe miru. Ta pripravljenost obvezuje vse prijatelje miru na vsem svetu, da korakajo skupno in storijo vse, da se doseže sporazum. Za mir na svetu ni nič usodnejšega, kakor če posamezne države store izoliranje akcije, ki ne morejo računati -na vsestranski pri stanek. Hertzog ima sam absolutno večino Lcndon, 18. jun. (Tel. »Slov.«) Končni rezultati volitev v Južni Afriki se prinesli stranki nacionalista Hertzoga 77 mandatov, južnoafriški stranki generala Smitha 61, delavski stranki 8, neodvisni stranki pa 1 mandat. Vcdja holand-skih kmetov Hertzog more torej vladati sam, brez pomoči socialistov. Verjetno pa jc, cla bo ostal z njimi v koaliciji. Drobne a>esSŽ Rim, IS. jun. (Tel. »SI.«) Apostolski upravnik iz Zadra Murzani je bil danes sprejet pri papežu v daljši privatni avdienci. Domneva se, da bo določen za prvega škofa v mestu Zadru, ki se ima v kratkem imenovati po določilih kon-kerdata z Italijo. S tem postane mesto Zadcr samostojna škofija, dočim bo škofija Zadcr-oko-lica podrejena jugoslovanskemu škofu. Newycrk, 18. jun. (Tel. »Si. ) Ovvcn Voung bo prihodnji četrtek skupno z Morganom in drugimi strokovnjaki poročal Hcoverju na večdnevni konferenci o vseli fazah pariških pogajanj. Bukarešt, 18. jun. (Tel. Slov. ) »Adeveru!« sporoča, da je francosko-romunska banka, ena izmed največjih bank v Romuniji, prosila za moratorij. Banka je sicer aktivna, toda imobilizi-rana. Glavnica znaša 120,000.000 lcjev, rezerve 25,000.000, vloge pa 800 000.000 lejev. Dunaj, 18. jun. (Tel. SI. ) Nestor krščnn-ske socialne stranke in eden izmed njenih voditeljev, bivši podkancler dr. Jošt Fink je v stai ;>-sti 77 let težko oboki na pljučnici. Ker je krepke telesne konstitucije, sc pričakuje, da bo bolezei' srečno prebil. Milan, 18. jun. (Tel. Slov. ) Italijanska telefonska uprava je clanes stavila v promet novi mednarodni kabel z direktnimi telefonskimi priključki z Dunajem, Amsterdamom, llambui-g< m, Frankfurtom a. M. in Londonom. Bukarešt, IS. jun. (Tel. »Slov.«) Berlinski romunski poslanik Conmene jc dospel v Bukarešt. Kakor sc čuje, se ne bo več vrnil na svoje berlinsko mesto. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno, zelo toplo, verjetno lokalne nevihte. / / aj/e novega Koledar Sreda, 19. junija. Julijana, Gervazij in Protazij. Izletnikom v Prago od 1. do 9. julija. 1. Zbrali se je treba v poned. 1. julija ob 16 uri pred glavnim kolodvorom v Ljubljani (razun enih izletnikov, ki vstopajo na vlak na progi Ljubljana—Maribor). 2. Na zbirališču dobite vse potrebne znake, izkaznice, knjižice, skodelico, paket z živili itd. Na željo se zameni tudi denar v avslr. in' čsl. »Izletniki, ki vstopijo v Lj. v posebni vlak, si kupijo sami četrtinsko karto do avstr. meje nad Mariborom (z železnico ni bilo mogoče drugače urediti). 4. Oni, ki bivajo od Lj. proti Mariboru, se morejo (s četrt, karto) peljati z rednim vlakom ali brzovlakoin, ki pred posebnim vlakom doseže Maribor; tam vstopijo v enega posebnih vlakov (ljublj. vlak se ne bo vstavljal med potjo); v Mariboru dobe vse stvari pod 2. 5. Pridite na potovanje dobro spočiti, naspani. Vežbajte se v češčini. 6. Zasledujte, pazno čitajte in shianite poročila »Slovenca* o izletu. 7. Vzemite seboj: v škatljici za vžigalice prsti domačega pokopališča (za vojne grobove naših v Olomucu in Judenburgu); tobaka za darilo prijateljem v Čsl.; jedilni pribor (žlico, nož, vilice) v vrečici; zelo priporočam tudi po 1 rjuho, lahno odejo, malo blazinico za glavo (30X 40 cm zadostuje); lahke copate. Obujte le komodne, že uno-šene, nekovane čevlje (nikakor novih, tesnih). Perila vsaj za eno izmeno, milo, svečo, gumbe, šivan-ko, britev, okrepčila, obvezo. 8. Potujemo v civilni obleki. Za prtljago je najboljši nahrbtnik. 9. Gg. duhovniki poskrbite pravočasno za namestnika in event. binacijsko dovoljenje. 10. Kdor je zadnji čas zadržan, naj skuša prodali svoj priglas drugemu, da ne bo škode vsled spremembe prijavljenega števila 11. Obleka bodi lahna, komodna; za dež ali nočni hlad pelerina. 12. Na Dunaju izstopimo in vstopimo na »Ost-bahnhof«; oni, ki žele obiskati Velehrad, v 2. vlak; oni, ki gredo direktno v Olomuc, v 1. vlak. F. Hafner, župnik. Petletni otrok zažgal in zgorel Šmartno pri Litiji, 18. jun. Včeraj se je v Mišjem dolu pod Primskovim zgodila strašna nesreča. Kmetje so v tem času največjega poljskega dela in košnji z doma na delu od 3 zjutraj do 9 zvečer. Doma puščajo le otroke, ki jim pri delu še pomagati ne morejo. Kmečko delo je trdo in zahteva vseh sil, kakor je potreba. Tako so odšli včeraj z doma tudi Kosmačarjevi iz Mišjega dola. Doma je ostal 5 letni sinček. Sicer so kmečki otroci mnogo bolj samostojni in previdnejši ko mestni, ampak otrok je pa le otrok, če je šele 5 let star. Mali Kosmačarjev fantek je nekje izstaknil vžigalice ter šel kurit — naravnost v senik za hišo. V hipu je zaplapolal ogenj, vnelo se je seno in gorelo kot suh smodnik. Za senikom se je vnela hiša in tudi pogorela. Kosmačar, piše se Alojzij Primožič, je bil strašno udarjen v nekaj trenutkih. Predno so pritekli odrasli s polja, je bilo že vse prepozno i za fantka i za domačijo. V seniku je zgorel tudi fantek. Ubogi starši! 40 letnica ženske obrtne šole v Ljubljani Dne 3. decembra 1928 je minilo 40 let, ko sta se v Ljubljani otvorili prvi dve državni strokovni šoli: Strokovna šola za lesno industrijo in Strokovna šola za umetno vezenje in šivanje čipk. S postopnim razširjevanjem in izpopolnjevanjem obeh strokovnih šol je nastala 1. 1901. »Umet-no-obrtna strokovna šolat, ki se je preustrojila leta 1911. v »Državno obrtno« in 1. 1917. v »Višjo obrtno«, sedanjo Tehniško srednjo šolo s tremi višjimi oddelki, takozvanimi odseki tehniške srednje šole, s štirimi delovodskimi in štirimi stro-kovno-obrtnimi šolami. Strokovna šola za lesno industrijo se je v pretekli dobi večkrat preosnovala in so se nekateri oddelki opustili, nekateri pa odvojili, oziroma razširili. Iz nje imamo danes tri šole: dveletno Mizarsko in strugarsko delovodsko šolo, triletno Kiparsko in rezbarsko šolo in triletno 1'letarsko šolo, oziroma učno delavnico za košarstvo. Ženska obrtna šola je bila vse preteklo dobo enotna šola, ki pa se je stalno izpopolnjevala, kakor so to prinašale nove dobe v razvoju ženskega strokovnega šolstva Prvotna »strokovna šola za umetno vezenje in šivanje čipk« je imela dva oddelka in po dva letnika. Ze s šolskim letom 1892-93. sta se oddelka razširila na tri letnike in se je novembra 1894 otvoril še atelje-letnik za absolventke. V šolskem letu 1895-96 se je otvoril še ^oddelek za pletenje (kleklanje) čipk« z dvema letnikoma in je šola dobila naslov »Šola za umetno vezenje in čipkarstvo«. Ko se je Umetno-obrtna strokovna šola v Ljubljani pretvorila v Drž. obrtno šolo, se je razširil tudi ženski oddelek: nastala je današnja Ženska obrtna šola s tremi strokovnimi oddelki: za šivanje perila za izdelovanje oblek in za vezenje. Začetkoma so imeli vsi trije oddelki po dva letnika in atelje-letnik za absolventke; oddelek za izdelovanje oblek, pa ima danes tri obvezne letnike in atelje-letnik za absolventke. Ob 40 letnici je minister za trgovino in industrijo postavil učiteljico šole za strokovno upravnico z dolžnostmi, kakor jih imajo šefi odsekov na tehniških srednjih šolah. Postavljenje strokovne upravnice je na predlog direktorja tehniške srednje šole imelo namen, da se ves šolski pouk v strokovnem pogledu spravi na vseh treh oddelkih v čim enotnejša in smotrenejša pota. Vsi odgovorni činitelji pa naj bi pretresali vprašanja, ali zadostuje v Ljubljani danes še ena sama ženska obrtna šola v samo tolikem obsegu, kakor je bilo to pred 18 leti? Dejstvo je, da je vodstvo šole zadnja leta moralo pri sprejemanju odklanjati polovico ali še več prijavljenih učenk, ker ni mogoče otvarjati paralelnih razredov. Mestno občino ljubljansko in zbornico za trgovino, obrt iu industrijo, ki so pred 50 leti in kasneje vztrajno delovali na ustanovitvi državnih strokovnih šol v Ljubljani in doprinašali mnogo žrtev, zlasti mestna občina ljubljanska z ustanovitvijo državne obrtne šole, čakajo nove naloge. Za proslavo svoje lOletnice priredi Ženska obrtna šola razstavo risb in ročnih del. Razstava bo otvorjena v soboto, dne 22. junija ob 11. z nagovorom direktorja tehniške srednje šole. Pri slabokrvnosti po Drestani težki bolezni uživajte samo CHINO-FERRIN. — Dobi se v vsaki lekarni. Slovenski Iarmar v Ameriki -žrtev roparjev Kako se godi slovenskim kmetom v Ameriki. V »Glasilu K. S. K. Jednote« poroča slovenski farmer Anton Slabe iz svoje naselbine Neelyvil-le, Mo. sledeče: Poročati imam žalostno novico iz naše sosedne farmarske naselbine 1'oplar Bluff o umoru rojaka John K rivca. Dne 15. maja sta prišla dva zlikovca že jionoči li omenjenemu farmarju pijana ter zahtevala pijače; ker seveda nista nič dobila, sta pričela razsajati. Pokojni John jo neljuba gosta miril, kolikor je mogel, ampak to jih je tako razburilo, da je eden potegnil revolver iz žepa. Ko je Krivec videl nevarnost, je skočil v drugo sobo in zaprl vrata. Lopov je streljal za njim, vendar ga ni pogodil. Nalo sta lopova pobegnila. Nesreča je pa hotela, da je Krivec šel za njima, misleč za njima zapreti zunanja vrata. Ko pa je hotel zapreti, je dobil od zunaj smrtno svinčenko skozi mrežna vrata. Prepeljali so ga v bolnišnico, pa ni bilo več pomoči; čez eno uro je izdihnil. Pogreb se je vršil 17. maja iz hiše žalosli v cerkev sv. Srca Jezusovega in po sveti maši na katoliško pokopališče. Pokojnik je bil vedno trdnega zdravja, vesel, pa tudi miroljuben, kar se je pokazalo posebno pri pogrebu, ker cerkev jo bila skoro polna. Pokojnik je bil 59 let star, rojen v Trebnjem pri Mirni peči na Dolenjskem. Tu zapušča jioleg žalujoče soproge dva sina in dve hčeri ter nekaj drugih sorodnikov. Naj v miru počiva. Žalujoči družini naše globoko sožalje. — Morilca so prijeli žo drugi dan ler čaka plačila v zaporih 1'oplar Bluff. O naših farmarskih razmerah nimam kaj posebno poročati. Eni pravijo, da je farmanje najslabše, drugi, da je v mestu veliko boljše, tretji, da se nn farmi sploh ne da živeti, četrti godrnjajo, da je preveč dela, mladina se pritožuje, da ni zadosti zabave, pa še kaj in marsikaj. Resnica je, da farmarjem ni vse z rožicami posuto, posebno začetniku ne. Ampak po svoji 17 letni izkušnji tukaj v Missouri lahko rečem: da slovenski farmar lahko živi lam, kjer drugi narodi ne morejo, in jc veliko lia boljšem, kakor delavec v mestu, ako prav v žepu ne zvenijo dolarji tako obilno. Imamo pa svoj dom. Parna piščal nas ne moti. brezposelnosti 6e ni bati, gladu pa tudi ne. Toča uničila pridelke v Kovorju Kranj, 18. junija. Neurje, ki je divjalo preteklo soboto, ni prizaneslo tudi občini Kovor. Dočim se je glavni val besnečega elementa omejil istega dne le na jugovzhodno stran gorenjske ravnine in dosegel svoj višek okoli 11 zvečer, ko so strele pogosto udar-i j::le in vžgale gospodarska poslopja Andr. Zorma-j na v Zg. Urnikih in Marije Osel v Vogljah, je nad Koroško občino že v soboto popoldne toča opravila svoje uničevalno delo. Med tretjo in četrto uro se je iz temnih oblakov vsula po polju in vrtovih debela toča. Žito, ki je letos obetalo še dosti dobro, je uničeno tako, da kmetovalci ne bodo pridelali niti toliko, kolikor so posejali, tudi sadna letina je skoraj popolnoma uničena. Najbolj so bile pri-nadete vasi Vadiče, Brdo in Visoče. Prebivalstvo prizadetih vasi je obupano in prosi nujne pomoči. Samoumor na železniškem tiru Dobova, 17. junija. Nocoj proti jutru je vlak, ki je vozil proli Zagrebu v neposredni bližini Dobove povozil pri mostu neznanega moškega. Vlak je glavo popolnoma odrezal in jo vrgel kakega pol metra proč. Za-trkljala se je in obstala na železniškem pragu med tračnicami lako pokonci, da je gledala proti vlakom, ki prihajajo iz Zagreba. Kakor se je dognalo, je nesrečni mrtvec strojarski pomočnik Štefan Kra-jačič iz Marije Gorice na Hrvatskem. Na listek je pred smrtjo napisal: »Delati ne moreni, spati ne morem, hoditi ne morem, tuberkuloza me muči. Zakaj neki živim? Zato grem v smrt, pa mi ne zamerite.« Dokler se ni ugotovil vzrok nesreče, so se ljudje precej razburjali češ da je zopet roparski napad ali kaj sličnega. Vendar je tudi ta ugotovitev zelo žalostna. Za nego Vaših zob more priti poleg Odol-a samo pasta Odol v poštev, ker je pasta Odol za zobe rezultat študija vede ter 30-letnih izkušenj. Pasta Odol za zobe Vam pomore ohraniti Vaše zobe, očisti jih temeljito ter učinkuje antiseptično. Ni je boljše paste za zobe kakor je pasta Odol. Pasja mesnica v Ljubljani? Ljubljana, 18. junija. Čudne vrste tatovi so se pojavili to dni v Ljubljani, predvsem v okolici mesta. V Mostah, v Šiški, tam okli Viča in tudi v mestu samem izginjajo psi. Posestniki psov so preplašeni, kajti kdo naj ve — morda izgine ponoči ravno njihov Hektor, Lord, Foks in kar je še takih reprezentan-tov žlahtne pasje pasme. Zgodilo se je že nekaj slučajev, da je gospodar zjutraj pogrešil, da je z verige izginil pes čuvaj. Mesto da bi pes čuval hišo in vrt pred tatovi, j>a pusti, da ukradejo njega samega. Že kar lepo število psov je izginilo. Najprej so tatovi pričeli v Mostah, potem so izginili prvi psi v Šiški in tako naprej, sedaj jia ni že noben pes več varen, da ga ne ukradejo. Ne izginjajo pa kaki klavrni, inršavi cucki, ne, sami najlepši psi, repo rejeni in zaliti, taki, ki jih gospodarji najbolj goje in najbolj cenijo Kdo bi kradel pse, to je še velika uganka iu niso še nobenega pasjega tatu dobili. Šc večja uganka pa je, kaj tatovi počno s psi. Prodajajo jih nc, to je gotovo, kdo pa bo kupil psa, za katerega je kar gotovo, da je kje ukraden in da bo ob prvi priliki pobegnil k svojemu pravemu gospodarju. Bo že najbrže držalo, da je kje na robu mesta, nemara prav v Mostah ali v šišk! ali pa kar sredi Ljubljane tajna pasja mesnica, kjer pse koljejo. Ker kradejo pse kar na debelo, predelujejo sočno pasje meso v najboljše klobase. Kdo te klobase je, je tudi težko povedati. Sicer pa: dober tek! Če potujete samo enkrat na leto si morate ohraniti spomin nato potovanje dvakrat tako dragoceno s fotografično kamero. Navodilu zu fotografiranje dobite pri nas ustmeno ali pismeno. Zahtevajte naš najnovejši cenik Mai 1929, l.umierc plošče, papirji in kemikalije so najboljše. Drogerija Gregorje, Ljubljana, Prešernova 5. Ivo Andrid: Most na Žepi V četrtem letu svojega vezirovanja je veliki vezir Jusuf napravil napako in kot žrtev nevarne intrige nagloma padel v nemilost. Prepir se je vlekel preko zime v pomlad. (Bila je neka zločesta in hladna pomlad, ki nikakor ni dala poletju, da se razbohoti.) V mesecu maju pride Jusuf iz zapora kot zmagovalec. In življenje teče naprej, svetlo, mirno, enolično. Ali iz onih zimskih mesecev, ko med življenjem in smrtjo in med slavo in padcem ni bilo niti za noževo ostrino, je ostalo v veziru zmagovalcu nekaj vležanega in zamišljenega. Ono neizrekljivo, kar izkušeni in iztrošeni ljadje hranijo v sebi kot skrito dobro in kar jim samo včasih nezavestno zašije v pogledu, kretnji in besedi. Ko je živel zaprt v samoti in nemilosti, se je vezir bolj živo spomnil svojega rodu in svoje zemlje. Zakaj razočaranje in bol silita misli v preteklost. Spomnil se je očeta in matere. (Oba sta umrla, ko je bil še skromen pomočnik paznika carskih hlevov in je dal njuna groba s kamenjem obrobiti in postaviti bela nagrobnika.) Domislil se je Bosne in vasi Žepe, iz katere so ga odpeljali, ko mu je bilo devet let. Bilo mu je v zadovoljstvo v nesreči misliti na daljno deželo in razmetano vas Zepo, kjer v vsaki hiši živi povest o njegovi slavi in uspehih v Carigradu, a kjer nihče ne pozna in ne sluti prave strani slave in cene, s katero se do uspeha dospe. Se istega poletja jc imel priliko govoriti z ljudmi, ki so prihajali iz Bosne. Povpraševal je in pripovedovali so mu. Za upori in vojskami so prišli nered, pomanjkanje, lakota in bolezni vseh vrst. Znatno pomoč nakaže vsem svojim, kolikor jih je še v Žepi in hkrati za-pove, da poizvedo. kakšna zgradba bi jim bila najbolj potrebna. Javili so mu, da stoje šo *tiri hiše Šetkičevih in da so najbogatejši v vasi, a da je vas in cela soseska obubožala, da jim se džamija ruši in da je pogorela, da jim je vodnjak usahnil; a najteže da jim je, ker nimajo mostu na Žepi. Vas sloni na obronku prav poleg otoka Žepe v Drino, a edina pot na Višegrad gre čez Zepo petdeset korakov nad ustjem. Vsak most iz tramov grajen jim voda odnese. Ker ali se naleti Žepa hitro in nepričakovano ko vsi gorski potoki pa spodje in odplavi brvi; ali pa pride Drina, pa zajezi in ustavi Žepo pri ustju, da naraste in ne pusti o mostu niti sledu. Pozimi zopet plohi poledene, pa pada živina in ljudje. Ce bi jim na tem mestu zidal most, bi jim najbolj ustregel. Šest preprog je vezir dal za džamijo in potrebnega denarja, da so postavili pred njo vodnjak s tremi pipami. Obenem se je odločil, da jim bo zgradil most. V Carigradu je takrat živel stavbenik Italijan, ki je v carigrajski okolici zgradil nekaj mostov in se proslavil ž njimi.. Njega je vezirov zakladnik najel in ga z dvema dvorjanoma poslal v Bosno. Se je ležal sneg, ko so prišli v Višegrad. Nekaj dni zaporedoma so Višegrajčani čudoma gledali stavbarja, kako zlomljen in siv, a rdeč in mladosten v lice, hodi okrog velikega katnenitetega mostu, kruši, med prsli drobi in na jeziku okuša malto iz sestavkov in kako korakoma meri oboke. Potem je nekaj dni hodil v Banjo, kjer so apnenik kopali in odkoder se je jemal kamen za višegrajski most. Pripeljal je težake in odkopal kamnolom, ki je bil skoraj ves z zemljo zasut in z grmovjem in nizkimi bori zarastel. Kopali so, dokler niso prišli do globoke in široke kameno žile, kjer je bil kamen jedrovitejši in bolj bel ko oni v višegrajskem mostu. Od tu se je spustil navzdol ob Drini vse do Žepe in izbral mesto, kjer bodo odri za prevoz kamenja. Takrat se je eden onih dveh dvorjanov vrnii v Carigrad z računom in načrti. Stavbar je ostal in čakal, ali ni hotel stanovati ne v Višegradu ne v kateri od krščan- skih hiš nad Zepo. Na vzpetosti, v onem oglu, ki ga delati Drina in Žepa, si je postavil leseno hišo — oni vezirov človek in eden od višegrajskih poverjenikov so mu bili tolmači — in je v njej stanoval. Kuhal si je sam. Od kmetov je kupoval jajca, smetano, čebulo in suho sadje. A mesa, pripovedujejo, da ni kupil nikoli. Vedno je nekaj tesal, risal, preiskoval vrste apnenca ali motril tok in smer Žepe. Med tem se je vrnil iz Carigrada oni uradnik z vezirovim dovoljenjem in s prvo tretjino potrebnega denarja. Začno z delom. Svet se ni mogel naču-diti nenavadni gradnji. Niti podobno ni bilo mostu, kar so delali. Prvo so všvic čez Zepo zabili v dno težke borove hlode in med njimi dve redi kolov, jih prepletli s protjem iti zatrpali z ilovico do okop. Tako so reko obrnili v drugo smer in korito je do polovice ostalo suho. Prav ko so končavali, se nekje v planini utrga oblak in Žepa naenkrat zamotni in naraste. Iste noči prebije že zgotovljen nasip čez sredo. Ko je sinil drugi dan, je voda že upadla, toda lese so bile predrte, koli po-puljeni, hlodi zveriženi. Med nadničarji in v narodu je ostala govorica, da Žepa noče mostu nad seboj. Ali že tri dni nato da stavbar zabiti nove kole še globlje ter obnoviti in izravnati neodnešene hlode. In zopet je globoko odmevalo kameno rečno korito od kladiv in vpitja delavcev in od udarcev v rilniu. Šele ko je bilo vse pripravljeno in do-gotovljeno in napeljan kamen iz Banje, so prišli kamnoseki in zidarji, Hercegovci in Dalmatinci. Lesene koče so jim zgradili in pred njimi so dolbli kamen, beli od kamenega prahu ko mlinarji. A stavbar je hodil okrog njih, se sklanjal nad njimi in neprestano nadzoroval posel z rumenim bakrenim trikotnikom in na zeleni niti obešenim svincem. Z ene in druge strani so že bili vdolbli kameni?! in strmi breg, ko je zmanjkalo denarja. Nezadovoljnost vrtane med delavci in mrmranje v narodu, da z mostom ne bo nič. Oni, ki so iz Carigrada prihajali, so pripovedovali, da se je baje vezir premislil. Nihče ne ve, kaj mu je; ali je bolan, ali ga skrbi more, toda vse bolj nepristopen postaja in v samem Carigradu započete gradnje opušča. Ali nekaj dni polem prispe vezirov človek z zaostalim denarjem in z mostom nadaljujejo. Petnajst dni pred Mitrovdnevom je svet, ki je preko brvi hodil čez Zepo malo nad moslom, prvič opazil, kako z obeh rečnih bregov, iz črnosivega škriljevca, vstaja bel, gladek zid iz tesanega kamna, od vseh strani z odri opleten ko s pajčevino. Od tedaj je rastel vsak dan. Ali med tem je prišel prvi mraz in z delom so prenehali. Zidarji so odšli doinov prezimovat, stavbenik pa je prebil zimo v svoji kolibi, naprej in naprej sklonjen nad svojimi načrti in računi in skoraj nikamor odhajal. I je gradnjo je pogosto ogledoval. Ko je na pomlad začel pokati led, je neprestano v skrbi hodil okrog odrov in nasipov. Včasih celo ponoči s fresko v roki. Še pred Durdevdnevom so se zidarji vrnili in zopet začeli z zidanjem. Ravno sredi poletja so bili gotovi. V zadovoljstvu so odre podirali in iz omrežja tramov in desk jc vstajal most, vitek in bel, v enem loku od stene do stene vzpet. Vse mogoče bi človek prej pričakoval ko lako čudovito zgradbo v divjem in pustem predelu. Kakor da sta bregova drug proti drugemu pognala po razpenjeni vodni curek in ta dva curka sta se zadela, se strnila v lok in za tienutek ostala tako, ko da visita nad prepadom. Pod lokom si mogel v dnu horiconta videti krpo plave Drine, a globoko pod njim je grgrala zapenjena in ukročena Žepa. Oči se dolgo niso mogle privaditi na ta lok s preračunanimi in tankimi linijami, ki je ko da jc samo v zaletu obvisel na tem ostrem, temnem skalovju, polnem leloha in ?robolja. in se bo v naslednjem trenutku še više pognal in izginil. (Konec prih.) Osebne vesti •k Promocija rojaka v Parizu. Za doktorja bogoslovja je bil v Parizu promoviran g.Jan, Jan-žekovič po šestletnem študiju na podlagi disertacije »Etika svetopisemskih psalmov«. G. dr. Jan-žekovič je duhovnik lavantinske škofije, doma iz Sv. Marjete uiže Ptuja. Živel je prej v zavodu Katoliškega instituta, zadnje leto pa je bil pomožni vikar župnije N. Damč de la Croix, ki šteje 70.000 duš, pa ima samo 8 dušnih pastirjev. ir V naše državljanstvo je sprejet Ivan Boječ, zvonar iz St. Vida. Ostale uesfi •k Smrtna kosa. Na Dobravi pri Kostanjevici je umrl v nedeljo zvečer g. Franc Globo čnik, gražčak in veleposestnik. Pokopali so ga včeraj. N. p. v m.! ir Smrtna kosa med ameriškim rojaki. V Cle-velandu je umrl Frank Zupančič. Pred leti se je ponesrečil z avtomobilom in je tedaj izgubila njegova žena življenje, on pa je od tedaj stalno bolehal. V Ameriki zapušča štiriletnega sina in dve sestri, v domovini pa mater. — V bolnišnici v Clevelandu je umrla Terezija Selišnik, doma iz vasi Sivec pri Nev-ljah. Umrla je za posledicami operacije. Zapušča moža in štiri male otroke ter štiri sestre. — V Clevelandu je umrl v starosti 55 ki John Petrovcic, eden prvih naših naseljencev v Ameriki. Rojen je bil v vasi Sabočevo pri Borovnici. V Ameriko je prišel pred 35 leti. * Meščanska šola v Slovenski Bistrici. Vpisovanje v prvi razred bo dne 29. in 30. junija od 8—12. Za vpis je potrebno izpričevalo o uspešno dovršenem 4. šolskem letu in krstni list. Pri vpisu je plačati 20 Din za fond za zdravstveno zaščito učencev. Kdor se izkaže s potrdilom davčne uprave, da njegovi starši ne plačajo 30 Din dir. davkov, je tega prispevka oproščen — Ista dneva bo tudi vpisovanje v višje razrede. . ir Vpisovanje v mesčansko šolo v Ljutomeru se bo vršilo v nedeljo dne 30. junija t. 1. ob pol 9. uri. Sprejmejo se učenci in učenke, ki so dovršili najmanj 4. razred oz. oddelek osnovne šole. Prinesti je zadnje šolsko spričevalo in krstni list. ir Razpisana služba sekundarija. Komisar obl. samouprave v Mariboru razpisuje: Razpisujem službo sekundarija v javni bolnici v Ptuju s prejemki I. kategorije in po dosedanjih službenih letih pripadajoče skupine položajne in stopnje osnovne plače s pripadajočo stanarino in draginsko doklado, kakor jih prejemajo državni uradniki. — Prosilci za to službo morajo doprinesti poleg dokazila splošnih predpogojev za sprejem v oblastno službo, predpisanih v S 4. uredbe glede službene pragmatike za nameščence mariborskega oblastnega odbora in zavodov, ki so v njegovi upravi z dne 21. julija 1927, Uradni list z dne 17. septembra 1927, Stev. 406/96, še dokaz o dovršenem stažu, ali pa da so bili staža oproščeni. — Pravilno kolkovane prošnje. opremljene s predpisanimi in zadostno kolko-vanimi prilogami, mi je predložiti tekom 4 tednov po razglasitvi tega razpisa. — Komisar oblastne samouprave mariborske oblasti, v Mariboru, dne tO. junija 1929. Dr. Josip Leskovar, 1. r. ir Varstvo javnih cest. V Službenih Novinah od 17. junija t. 1. je objavljena uredba o zaščiti javnih cest (komunikacij v splošnem) in varnostnega prometa na istih. . . ir Vreme. V ponedeljek je padlo v Ljubljani 2.6 mm dežja, v Belgradu 3 mm, v Skoplju pa 6 mm. Deževalo pa je tudi po drugih mestih. Barometer je včeraj dopoldne v Ljubljani kazal 766.6, toplomer pa 27° C. Najvišja temperatura je bila v Zagrebu in v Splitu (28° C), v Skoplju le 23" C, v Belgradu in Sarajevu 24° C, v Mariboru 25" C. * Dijaško letovanje v Martinščici poleg Sušaka se prične za prvo skupino 29. junija in traja do 28. julija, za drugo skupino pa 28. julija in traja do 27. avgusta 1929. — Vsi dijaki morajo določeni dan dospeti v Martinščico. Ravnatelji šol, ki pošljejo skupine dijakov, naj pravočasno javijo upravi letovišča čas prihoda. Cerkvena ljudska pesmarica. Priredil Stanko Premrl. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Partitura vez. Din 50.—. Glasovi po Din 24.—. Za razvoj in gojitev ljudskega petja, ki se že zelo goji in uvaja, je ta pesmarica najprimernejši pripomoček. Prirejena je za eno ali dvoglasno petje. Tudi za šolsko božjo službo je pesmarica zelo praktičua in nudi vsakovrstne in za vse cerkvene dobe primerne napeve. ir Koledarčke Kmečke zveze za leto 1929 ima prodajalna sv. Cirila na Aleksandrovi cesti 6 v Mariboru v večji zalogi. Prodaja jih za polovično ceno po Din 5.—. ir »Schulz Universal« tehtnica pospeši delo v obratih, zato je danes povsod neobhodno potrebna. Zahtevajte brezobvezno ponudbo ali poset zastopnika. JUGO SCHULZ d. z o. z. Ljubljana. ir Usnjatih predmetov, ki so se obdrgnili nočemo več rabiti, čeravno je usnje še dobro ohranjeno. Obstoji pa sredstvo za barvanje, s katerim se predmeti, ki so postali nerabni in dobili madeže, kakor n. pr. barvani damski čevlji, mape za spise, kovčegi, usnjate stolice i. dr. prenove — imenuje se »Vilbra*. Izjava •k Znani vojvodinski psychografolog Wln-terry je v Ljubljani in sprejema publiko v hotelu »Slon«. Analiza rokopisa, prognoza preteklosti, sedanjosti in prihodnjosti. Ostane samo še par dni tu. ir Doraščajoča mladina naj zavživa zjutraj kozarec naravne »Franz-Josel -grenčice, ki doseza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive vspehe pri deklicah in pri dečkih. Na otroških klinikah se vporablja »Franz-Joseft-voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih. Dobiva se v lekarnah, drogerijali in špecerijskih trgovinah. ir Umetnost v gospodinjstvu, brez tujo pomoči in brez velikega napora doseči blesteče belo perilo, pogodi vsaka gospodinja, katera se poslužuje samodelujočega, popolnoma neškodljivega pralnega sredstva -Persil . Že z enkratnim kuhanjem v raztopini Persila postane perilo blesteče belo in svežo dehteče, ravno tako kakor bi viselo ves dan na solncu in svežem zraku. ir 25 pisalnih strojev najboljših sistemov, velikih in malih so poceni na prodaj. Ant. Rud. Legat & Co, Maribor. Slovenska ulica štev. 7, telefon 100. ______ V nedeljo dne 23. junija ob pol osmih zvečer večer" Orla »Krakovo - Trnovo« na letnem telovadišču v Karunovi ulici štev. 14 združen s telovadno akademijo in komerzom pri pogrnjenih mizah. Ljubljana Nočna služba lekarn Nocojšnjo noč imata službo: 1. Piccolijeva lekarna na Dunajski cesti in 2. Bakarčičeva lekarna na Sv. Jakoba trgu. O Smrtna kosa. V ponedeljek je umrla v bolnici gospa Marija Z a v r š a n , soproga magistralnega ravnatelja v pokoju. Pokopali jo bodo danes popoldne ob 4 N p. v m.! O Izročitev odlikovanj. Včeraj cb 9 dop. se je vršila na velikem županstvu skromna, a lepa slovesnost Veliki župan dr. Franc Vodopivec je namreč izročil policijskim okrajnim nadzornikom gg. P o d r e b e r š k u , Močniku, Ž a j d e 1 i, Bariču, Lotriču in Grilu odlikovanje reda sv. Save V. razreda, okoliškemu nadzorniku gosp. Glihi in stražniku gosp. Zavodniku pa zlati medalji za državljanske zasluge. Gospod veliki župan je imei na odlikovance lep govor, v katerem jim je izrekel svoje čestitke. 3 Blagoslovitev nove brizgalne. Ljubljanski postovoljni gasilci se že dalj časa vesele svoje nove autometorne brizgalne s prenosljivim agregatom. Pri preizkušnji se je ta motorna brizgalna sijajno izkazala. Veljala je 230.000 Din, vendar pa še polovica ni plačana. Ljubljanski gasilci se sedaj obračajo na meščanstvo s prošnjami, naj nekoliko pomorejo društvu s podporami, da bo brizgalna poplačana. Vsaj v tem oziru naj bi se Ljubljančani nekoliko revanžirali za idealizem gasilcev. — Blagoslovitev nove automotorne brigalne se bo vršila na praznik Sv. Petra in Pavla pred Mestnim domom. Prireditev se bo vršila pod pokroviteljstvom častnega komiteja, ki ga tvorijo gg. veliki župan dr. Fr. Vodopivec, oblastni komisar dr. Marko Natlačen, divizionar general Sava Tripkovič, mestni župan dr. Dinko Puc, predsednik Zbornice TOI g. Ivan Jelačin, stolni kanonik univ. prof. dr. Mihael Opeka, mestni fizik dr. Mavricij Rus in občinski svetnik ter starosta Jugosl. gasilske zveze g. Josip Turk. Kumovala bosta gospa Olga Pucova, soproga mestnega župana ter podjetnik g. Jožko Hubad. Blagoslovitev bo izvršil gasilski kurat g. dr. Mihael Opeka. Z blagoslovitvijo je združen tudi zlel Ljubljanske gasilske župe. Prireditev se bo pričela v petek zvečer s podoknico kumici in kumu ter bakljado po mestu. Na praznik sam se bo zjutraj vršila najprej budnica, nato se bodo gasilci zbrali pred Mestnim domom, odkoder odkorakajo po mestu. Ob 10 se bo vršila sv. maža v cerkvi sv. Jožefa. Ob 11 se bo vršila pred Mestnim domom slovesna blagoslovitev. Popoldne Se bo vršila velika gasilska vaja na Kongresnem trgu, nato pa \eselica na Taboru. 0 Stanovanja v mestni hiši na Poljanski cesti. Stanovanjski odsek je dogotovll predlog za oddajo stanovanj in se je pri tem oziral v prvi vrsti na plačila zmožne in stanovanja potrebne prosilce. Radi tega niso mogle priti v predlog za ta stanovanja one stranke, ki so sicer stanovanja potrebne, a niso zmožne plačevati tako visokih najemnin. Občina mora vse anuitete za zgradbo te hiše po ministrski odredbi kriti s stanarinami in je zalo prisiljena določiti sledeče najemnine: enosobna stanovanja z vsemi modernimi pritikliuami: od 4800 do 6400 Din, dvosobna stanovanja od 8.400 do 11.700 dinarjev, trisobna stanovanja od 11.200 do 14.300 dinarjev, štirisobna stanovanja, od 15.500 do 16.300 dinarjev. To se razglaša s pripombo, da je vsaka nadaljna intervencija strank pri gospodih občinskih svetovalcih in ha magistratu za ta stanovanja brezuspešna in nepotrebna. Stranke, ki jim bo stanovanje na Poljanski cesti nakazano, bodo o tem še v teku tega meseca obveščene. O Javno kuhanje s plinom. Danes v sredo 19. t. m. priredi mestna plinarna javno kuhanje s plinom. Istočasno bo predavala gdč. Arnbeck iz Nemčije o pravilni kuhi na plinu. Vabljene so vse ljubljanske gospodinje, one lji kuhajo na plinu, kot tudi one, katere še nimajo plinskih kuhalnih naprav. Vstop je popolnoma prost. Predavanje se vrši ločno ob pol štirih iu sicer v jedilnici gospodinjske šole v Mladiki, vhod Šubičeva ulica. 0 Stalsta higfjenska razstava v Ljubljani Pod Tivoli br> do preklica odprta ob delavnikih od 14 do 18, ob nedeljah in praznikih pa od 8 do 12 in od 14 do 18. Ako poseti razstavo večja skupina oseb in to pravočasno javi Iligijenskemu zavodu v Ljubljani, tolmači razstavo zdravnik tega zavoda. — Razstava je kot stalna edina te vrste v državi in se redno izpopolnjuje. Za čas velesejma jo je obiskalo do 20.000 oseb, med njimi strokovnjaki, ki so izrazili željo ustanoviti tudi v svojih krajih ka.i sličnega. 0 Velika tatvina dragocenosti. Lep in dragocen plen je dobil neznan m drzen viomilec, ki je v nedeljo zvečer vlomil v stanovanje g. V. C. Pred Šokfijo št. 1. Odnesel je zlat prstan z velikim bri-ljantom, vdelanim v platino. Samo ta prstan je bil vreden 20.000 Din. Na notranji strafii je bilo gravirano ime »Helena 1907«. Dalje je vlomilec odnesel zlat, 500 Din vreden poročni prstan z gravuro »Helena, 5. 1. 1908«, naprsno iglo s kamnom akvama-rinom, vredno svojih 600 Din, samokres tipa Steyr in okrog 500 Din gotovine. Vlomilec, ki so mu bile kolikor toliko razmere znane, je vdrl v stanovanje s ponarejenim ključem. 0 Slaba gostoljubnost. Po ulicah hodi vsak dan na stotine revežev, katerim je vedno glavna skrb: »Kje bom spal zvečer?« Eden teh revežev se je zatekel v večji lilev sredi mesta in se tam vlegel v slamo. Toda imel je nesrečo. Pozno ponoči je pri-kolovratil v hlev hlapec, pijan kot mavra. Neusmiljeno je pograbil reveža in ga vrgel s slame. Nato pa ga je obdeloval s škornji, brcal, tepel in suval, da je revež postal ves črn. Hlapec je pri tem tako kričal in preklinjal, da se je prebudila vsa soseščina in poslušala škandal. Radi svoje surovosti bo imel negostoljubni hlapec še opravka s sodiščem. © Konj ugriznil kolesarja. Nenavadno nezgodo je doživel poštni uslužbenec Kari Kocjančič na Viču. Peljal se je s kolesom, pred gostilno pri »mo-stičku« pa se je hotel izogniti konju nekega prevoznika. Konj je popadel v istem trenutku kolesarja z zobmi za levi bok in ga močno ugriznil. Komaj se je Kocjančič z največjim naporom iztrgal krvoločnemu konju iz zob. Poleg velike rane, ki jo je pri tem dobil, si je raztrgal Kocjančič še hlače in srajco. O Padec s kolesa. Težja nesreča se je pripetila v ponedeljek zvečer 37 letnemu Henriku Pilerju. Peljal se je s kolesom po Potočnikovi ulici in tam gadel tako nesrečno, da se je resno pobil na obrazu. !er je v nevarnosti levo oko, so ga prepeljali v bolnišnico na okulistični oddelek. ni mogel Purgaj dobiti drugod stanovanje, se je zatekel z družino in pohištvom pod oboke ili ž. mosta nu desnem bregu. □ Ni se vrnil več s Pohorju. 24 letni žele-zostrugar Ferdinand Pcklar se je podal že v soboto na Pohorje, pu se odtlej ui več vrnil domov, dasi bi se po njegovem izrecnem zatrjevanju svoji liujemodujalki moral vrniti že v | nedeljo popoldne. S seboj je imel fotografski upu rut, večjo vsoto denarja in druge dragocenosti. Ker je bil soliden in trezen fant, obstoja domneva, da se mu je kaj pripetilo. □ Razstavo risb, vezenin, perila in oblek priredi dne 23. in 24 .t. ni. dekliški zavod »Vesna«. Razstava jc odprta od 9 do 12 in od 14 do 18. □ Z delovnega trga. Zaposlitev dobi preko tukajšnje Borze dela: 19 hlapcev, 1 vrtnar, 2 zidarja, 2 tesarja, 4 kovači (podkovski) 2 sobo-slikur.ju, 4 sodarji, 1 mizar, t klepar, 1 kolar, 1 elektroinontcr, 1 železostrugar, več vajencev (kl.jučuvničarske, kovaške, kolaiske, mizarske in sodarske obrti), 10 kmečkih dekel, 4 poljske delavke, I kmečka gospodinja, tO kuharic, 15 služkinj, 3 sobarice, 5 kuharic, 1 plačilna natakarica, t poslu žilico, 1 otroška vrtnarica, 2 vzgo-jiteljcii, 1 "varuška, 5 šivilj za perilo, 1 šivilja za obleko, 2 1'otogrnfinji ter 4 šiviljske vajeuke. — Dela pa je iskalo v času od 9. do 15. t. m. 146 oseb, praznih službenih mest je bilo 127, Izjavljam, da nisem nikdar dvomil o osebni nesebičnosti g. Ivana Hribarja. Svoje »Spomine« sem pisal bona fide. V kolikor je smatrala neinformirana javnost dotično vsebino moje knjige kot napad na osebo g. Ivana Hribarja, jo obžalujem, ker to ni bila tendenca moje knjige. Ugotavljam, da nisem v teku mojih poizvedb ničesar našel, kar bi me opravičevalo sumničiti g. Ivana Hribarja nečastnih dejanj, osobito glede njegovega javnega delovanja v lastnosti kot župan stolnega mesta Ljubljane ali kot kraljevi poslanik in minister v Pragi. Izjavljam, da svoje obdolžitve lojalno preklicujem. Fnmjo šuklje Z ozirom na gorenjo izjavo, s katero mi je dal gospod dvorni svetnik Franjo Šuklje popolno zadoščenje, izjavljam tudi s svoje strani, da je bil namen moje obdolžitve v »Narodnem dnevniku« edino le ta, da zavrnem njegove dejanske očitke kot neresnične. Ce pa smatra gospod dvorni svetnik Franjo Šuklje dotični moj odgovor za očitek lažnjivosti, ki ga pa nisem nameraval, izjavljam lojalno, da sem šel predaleč in da obžalujem. IvaQ Hribar. Maribor Popotnika dva Pismnrjem sreča laže... Od nekdaj jc bila tako v Slovencih in se je zlasti izpričalo oni dan, ko sta priroinala iz Ljubljane dva od družine slovenskih pismarjev: bledikav in ostro izdelanih potez prvi, pojoč od zdravja in dobre volje drugi. Pa ne da bi jo bila primahala v obdravsko prestolico radi zabave in oddiha. »Lepe bukelče imam; ravnokar so izšle. Kupite!« in sta pri tem |)omolela naprej drobno knjižico kakršnih sta imela celo zaloge pod pazduho. Pa dober nos sta itnela; koj sta po-gruntala jietične.jše in kulturnejše med Mariborčani. Nekaj kšefta je že bil oni skupička; čisto skopnela pa vendarle ni tista zaloga pod pazduho, ki se je od časa do časa kakor sama od sebe obnavljala. Takšna usoda je zapisana našim pisinarjem, da se je elementu literarne pvodukcije in samozaložbe pridružil še pojav literarnega krošnjarstva ... Nekaj dni sta stikala pismarja po Mariboru, nato sta jo pa od-kurilu drugam. Čudom so se čudili Mariborčani, ker niso mogli niti slutiti, 'da je usoda slovenskih pismnrjev tako mrka in težka: pa ue vedo Mariborčani, da prodaja naš Gliša po dnevi razne galanterijske drobnarije tam pri Zmajskem mostu in sc jieha za borni pismarski kruhek od zore do mraka; zvečer pa namoči pero in piše...; pa ne vedo Mariborčani, da je celo enemu izmed mariborskih pismarjev bilo dano skozi nekaj mesecev razpečavati sladkorja, čokolade, cigaret in slične robe. Pisma r ju sreča laže... * □ Nova maš« v Mariboru. Č. g. o. Konstantin Krakar, novomašnik-frančiškan, bo služil novo sv. mašo v baziliki Matere Milosti dne . 14. julija ob pol 10 dopoldne. Novomašnik je iz ugledne Krakarjeve družine v Mariboru. □ V Mariboru se mudi nn inšpekcijskem potovanju poveljnik porlravske divizijske oblasti div. general Sava Tripkovič. □ Poslovilni večer I. Rakuše v tukajšnjem Narodnem gledališču se vrši prihodnji torek; piedvaja se »Romeo in Julija«. To bo menda zndn.ju predstava v letošnji gledališki sezoni. □ Za duhovnega svetnika je bil imenovan ; o. Marko FiŠer pri Sv. Jožetu v Studencih pri Mariboru. □ Prijateljski večer je priredilo včeraj v restavraciji pri »Črnem Orlu« tukajšnje Zgodovinsko društvo svojemu odličnemu članu in sodrudniku vseučiliškemu profesorju dr. F. Kidriču. Ki Sc ffiutii te dni v Mariboru kot ministrov zastopnik pri zrelostnem izpitu na tukajšnji drž. gimnaziji. Onienjenegu večera, na katerem je bilo v razgovoru zlasti vprašanje poglobitve znunstvcno-kulturnegu delovanja v Mariboru, so se udeležili člani Zgodovinskega društva ter nekateri drugi odlični gostje. □ Ciril metodijsko proslavo združeno s sprejemom ter zaobljubo novih članov, priredi drevi ob 20 Akademska kongregacija. Zu sodale je udeležba obvezna. J □ Gladovno stavko je napovedala v policijskih zaporih Anka Adamič, ki je bila aretirana ter privedena v tukajšnje jiolicijske zapore. Pa si je čez dva dni jjremislila ter se sprijaznila z dobrotami jedilnega lista pri »Grafu«. Bog ji požegnaj kruhek, ričet in vodo. □ Pri delu. 30 letni delavec Ivan Bruiner, uslužben pri Splošni stavbeni družbi, je pri po-nvanju vagona na tezenskem postajališču prišel z levo nogo tako nesrečno pod kolesje, du mu je prste na omenjeni nogi čisto zmečkalo. □ Zopet roparski napad. 16 letno služkinjo Marijo Krajnc z Nove vasi so predvčerajšnjem okoli 23. ure napadli v bližini Lahove gostilne, ko se je nahajala nu potu domov, trije rvnnAniiJ f >i ntn lini din irnl i .'n n/lnn ,, strugar. □ Orlici! Da nes od 15. naprej je redna telovadba na letnem telovadišču na Livadi. □ Ustanovitev kra jevne organizacije Rdečega Križa v Krčevini pri Mariboru. Nu pobudo okrajnega glavarja zu Muribor-levi breg, vladnega svetniku dr. Ipavica se je vršil v ponedeljek nn osnovni šoli v Krčevini ustanovni občni zbor krajevne organizacije Rdečega Križa. Po pozdravnih besedah župana Peklarja je spregovoril v ladni svetnik dr. Ipavic, ki je zla-sti poudarjal vzvišeno dolžnost in cilje Rdečega Križu, ki že tudi širom naše države deluje za zdravje in blagostanje našega naroda. Priporočal je, da bi ta organizacija imela svoj delokrog v občinah Laiteršperg. Rošpoh in Tez-nica. Nato se je izvolil naslednji odbor: Predsednik, šolski upravitelj Franc Cvetko, prvi podpredsednik, posestnik Anton Inkret, drugi podpredsednik, župan Alojzij Peklar, tajnik Ivan Kondelka, blagajničarka gospa Terezija ocluvurz. V odbor prideta še gospa Viktorija Lichtenvvalder in stavbenik Alojzij Peklar ter zastopniki posameznih občin. Vladni svetnik dr. Ipavic je ob zaključku še izrazil zadovoljstvo nad tem, da je vzniknilu krajevna organizacija v Krčevini kot druga v Mariboru-levi breg. Obenem je izrazil željo, da bi vršil novoizvoljeni odbor svoje humano delovanje s kar najlepšimi uspehi. Nato je predsednik zaključil zborovanje. □ Primarij Dr. Černič se je vrnil s študijskega potovanja in zopet ordinira. Celje & Člani Vincencijeve konference sv. Da-niela v Celju naj se danes zanesl|ivo udeležijo rednega sestanka ob 8 zvečer v opatiji. & Povri i" pevke pevskega zbora Katoliškega prosvetnega društva se opozarjajo na važno pevsko vajo, ki se vrši drevi ob pol 9 v Orlovskem domu. & Sprememba pri Javnem skladišču in prevozni družbi. V časih, ko je bilo Celje toliko srečno, da je imelo svojo lastno carinarnico, je bila važna gospodarska postojanka Javno skladišče in prevozna družba d. d. v Celju. Z ukinitvijo carinarnice se je delokrog te družbe bistveno zmanjšal.^ Ker je družba zgradila na Savinjskem nabrežju lepo carinsko poslopje, je seveda vse j)od-vzela, da bi moglo poslopje še nadalje služiti svojemu pravemu namenu t. j. carinarstvu. Vsi koraki pa, ki jih je podvzela v tej smeri tako družba kot tudi drugi celjski gospodarski in avtonomni faktorji, so ostali brezuspešni. Radi tega je družba kot taka ustavila poslovanje, vodi pa na-daljne poslovanje samostojno večletni družbin poslovodja g. Rudolf Orel, ki je strankam, ki se pečajo z izvozom in uvozom, v carinskih stvareh brezplačno na razpolago za pojasnila. G. Orla, ki uživa v našem mestu splošne simpatije, gospodarskim krogom toplo priporočamo. & Kavarno Evropo renovirajo. Stalni gostje te edine večje celjske kavarne so bili v ponedeljek zjutraj pač presenečeni, ko so na oknu kavarne čitali, da je vhod iz Razlagove ulice, skozi okna pa videli v kavarni delavce in mnogo prahu. Presenečenje pa je bilo na splošno veselega značaja. ker je ta reprezentančna in družabna kavarna res že potrebovala nove obleke Tekom naslednjih dni dobi kavarna nov omet in tapete, opremljena bo pa tudi z novo razsvetljavo. Ves obrat se sedaj vrši na lepi kavarniški verandi. 0 Strela zapalita gospodarsko poslopje Ko smo včeraj poročali o neprestanih letošnjih nevihtah, so se zbirali nad Celjem že zopet grozeči ponočni fantalini, dva velike, eden pa manjše oblaki in okoli pol2 so sekali temno nebo silni nnotouo 1X1 o 17 • > I l I i c r* II o uhAim tm, .. ... i 1 • i • , . . . v . L bliski, spremljani od grozečega treskanja. Nekako ob isti uri je tudi že bila alarmirana celjska požarna braniba z vestjo, da je strela udarila in za-palila gospodarsko poslopje posestnika Rote na Lopati št 46. V najkrajšem času so bili na mestu gasilci iz Celja. Babnega in Levca, ki so uspešno lokalizirali požar, niso pa mogli več rešiti gospodarskega poslopja, kjer so vsi gorljivi deli in v poslopju spravljeni gospodarski• stroji postali žrtev ognjenega elementa. & Temeljito se ga je bil nasekal v nedeljo zvečer cinkarniški delavec Janez, star sicer šele 25 let. pa že kar nevaren ptič, če vidi pijačo. V neko gabersko gostilno je prišel, ko je policija že napovedala policijsko uro, in — čeprav temeljito •v r , • ,, Ar . .. ■ ,, .. c. ,, . natreskan — je hotel še pijače. Razumljivo, da mu Knafelc,? Hugon Majeric^ Martin Stefunciozu, | j0 gostilničarka ni liolela dati. Pa je Janez postal hud in se spravil nad gcstilničarko s kopo ne baš postave. Navalili so na ubogo revico ter ji za mašili usta. da ni mogla klicati na pomoč. Ko se je zavedla, je spoznala, da so ji neznani mo-žanci ukradli ves denar, ki ga je imela pri sebi; na spodnjem krilu pa je opazila krvave lise. V poslednjem času se slučaji ponočnih napadov na Radvaiijski cesti ter tam v okolju v sumljivi meri ponavljajo; priporočljivo bi bilo radi tega, da se varnostne straže tamkaj po-jačijo. □ K zrelostnim izpitom na tukajšnjem drž. moškem učiteljišču, o čemer smo včeraj poročali, smo prejeli obvestilo, du sta položila izpit razen navedenih še Jakob Meško in Adul-bert Slekovec. Razen tega se imajo pravilno glasiti posamezna imenu: Jakob Dernuč, Franc Franc Vrunč ter Anton Žafred. □ Iz beležnice pravd. Zadeva tožbe tukajšnjega odvetnika dr. Barleta proti odvetnikoma dr. Pernatu in dr. Bcrgoču je zbudila v Mariboru preccjšnjc zanimanje. Kakor znano sta dr. Pernat in dr. Bergoč rta podlagi raznih govori in drugih okolnosti predložila vso zadevo odvetniški zbornici, na podlagi katere ovadbe je nuto dr. Barle vložil proti občina tožbo pri tukajšnjem okrožnem sodišču. V ponedeljek popoldne bi se imelo vršiti nadaljevanje že dvakrat prekinjene razprave; ker sta pa obtoženca odklonila sodnika štukelja, češ. da io pristranski, se razprava ni mogla vršiti. Za omenjeno razpravo, ki sc ho predvidoma vršila prihodnji teden, vlada v tukajšnjih krogih precejšnje zanimanje. Dr. Barleta zastopa dr. Bučar. dr. Pernata dr. Reisman, dr. Bergoču pa dr. Fnninger. □ Pod oboki drž. mostu sc je nastanil s syojo tročluusko družino mizarski pomočnik Vincenc Purgaj. Najemodujalku. lastnica hišo štev. 18 v Taborski ulici, ga je deložirala, ker izbrani!) besed in hudih groženj, med dingim, da jo bo kar ubil, če mu ne ustreže s pijačo. Tako je bilo hudo, da je, morala gostilničarka zbežati v kuhinjo pred nasilnežem. Ko jo je pa Janez le preveč psoval, je prevzela oštirko sveta jeza, butnila je Janeza čez prag in tekla po policijo, ki je Janezu kmalu ohladila prevročo kri. Zagovarjal se ne bo le radi nasilstva, temveč tudi radi kaljenja nočnega miru. (3 Avtobus mesta Celje. Upravni odbor Avtobusa mesta Celje« razpisuje oddajo 3 mest šoferjev. Prosilci morajo: 1. Biti jugoslovanski državljani; 2. biti vojaščine prosti; 3. biti neoporečnega vedenja; 4. biti telesno in duševno sposobni; 5. biti morajo izučeni mehaniki in izprašani Šoferji; 6. imeti morajo najmanj 2 letno prakso. Plača po dogovoru. Prošnje, opremljene z dokazili za zahteve pod ! do 8 je vlagati do 24. t, m. pri upravnem odboru »Avtobusa mesta Celje« na mestnem magistratu celjskem. Celje, dne 17. junija 1929. Predsednik upr. odbora »Avtobusa mesta Celje«, v z. Posavec Andro s. r. Dopisi Trbovlje Osebna vest. Premeščen je orožniški podporočnik g. Spajič Milan v Benkovec pri Zadru v Dalmaciji. Kres na Mrzlici. Trboveljska podružnica S. P. D. prižge v nedeljo 23. t. m. zvečer velik kres na Mrzlici. Koča je vsako nedeljo in vsak praznik oskrbovana z življenjskimi potrebščinami ter tudi dobro posečana. Prošli teden se je koča pobelila in preuredila ter je sedaj notranjost koče prikupnejša. Pri malem sludenčku pod kočo se je zgradil cementni rezervar. Da pomagamo zgraditi novo kočo, gremo v nedeljo na kresovanje. Zagorje ob Savi Kopanje. V Kotredešci blizu apnenic g. VVe.in-bergerja jc prostor za kopanje v teh vročih dne, zlasii popoldne vedno ves živ živahnih kopalcev. Žal ta prostor niti oddaleč ne zadovolji potrebe, ker meri samo nekaj kvadratnih metrov. Poleg tega je okrog njega trava v najlepši rasli in trpi škodo od strani kopalcev. Za lak kraj kot je Zagorje pač res ne zadostuje rudniško kopališče, ki je itak le za uslužbence TPD, Sava pa pri Zagorju za kopanje ni primerna. Občinski očetje naj bi v aktih to vprašanje poiskali in o ugodni rešitvi razmišljali. Jožica pri Ljubljani Škropljenje Dunajske ceste skozi naše vasi je v teh mesecih kar nujno. Dnevno se podi skozi vasi vsa sila avtomobilov, ki dvigajo in razširjajo venomer cele oblake prahu skozi okna v obcestne hiše. Bilo bi zadoščeno najnujnejši higienski potrebi, ko bi se cesta parkrat dnevno škropila .Kakor smo informirani, bo la akcija s strani občine prav kmalu dozorela in se bo škropljenje začelo v kratkem. Škropilo se bo parkrat dnevno v lastni režiji občine. Tržič Na Alojzijevo nedeljo, dne 23. t. m. bo prvo sv. obhajilo otrok, katerih bo letos izredno visoko število. Popoldne bo, kakor čujemo, prirejena zanje posebna prireditev v »Našem Domu«, na katero starše že danes opozorimo Turistom, ki posegajo naše planine, sporočamo, da bo župni urad tržiški v poletnih mesecih preskrbel vsakih 14 dni za nedeljsko sv. mašo v kapeli na Kofcah. Začetek bo vedno ob 10, da bo tako ustreženo tudi tistim, ki se pripeljejo šele v nedeljo s turistovskim vlakom. Danes je sv. maša prvikrat lelos. Šoštanj Orlovski oder. V unionski dvorani je vprizoril Orel v nedeljo ob lepi udeležbi veseloigri »Carodej-na brivnica« in »Kaznovana ničemurnost«. Topot je nastopilo nekaj novih igralskih moči, ki pa so sc v splošnem dobro obnesle. Gostovanje mariborske Glasbene Matice. V soboto je priredila Glasbena Matica iz Maribora v dvorani Sok. doma koncert, ki je bil prav lepo obiskan. Gostje so izvajali narodne pesmi, skladbe Adamiča, Pavčiča, Deva itd., za katere so želi buren aplavz publike. Gasilska slavnost 28. in 29. junija se bo vršila po sledečem sporedu: Na Vidov dan ob 18 serenada ustanovnim članom društva in podoknica kumici prapora gasilnega društva Vosehnag. Ob pol 9 zvečer igra »Graničarji« v 7. dejanjih. Drugi dan na Petrovo sprejem gostov pri dopoldanskih vlakih, pozdrav pred' občinsko nišo, ob 11 slovesna služba božja ua Glavnem trgu in blagoslovitev prapora. Popoldan ob 2 slavnostna župna skupščina, nato se prične ljudska veselica s srečolovom. — Posetnikoni proslave je prometno ministrstvo dovolilo polovično vožnjo. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. LJUTOMER. Za naše gasilce. Dne 23. junija ob i popoldne se vrši v Stari-novivasi pri Ljutomeru velika gasilska prireditev, ki bo gotovo zanimala vsa gasilna društva v mariborski oblasti. Podstarosta tov. Vengust iz Celja bo predaval o važni gasilski zadevi, ob enem bo pa velika vaja gasilcev z motornimi brizgaltiami, katere pripelje g. Košir od tvrdke Rossenbauer. Te brizdalne so bile razstavljene na ljubljanskem velesejmu in so vzbujale med gasilci veliko pozornost, ker so res posebnost prve vrste. Gasilna društva, ki nameravajo kupiti take moderne brizgalne, naj se potrudijo ta dan v Sta-ro-novovas. Po predavanju in gasilskih vajah pa se vrši velika tombola. Prvi dobitek je Din 1500 Din v gotovini, drugi lep bicikelj, tretji reporeznica ,četrti vreča moke in šc 500 manjših dobitkov. Sledi vrtna veselica s sodelovanjem pevcev od Sv. Križa in nove. godbe na pihala (Radinsko-Vučenska). Gasilci v kroju in drugi gostje dobrodošli. Glasbena šola v Ljutomeru je imela pred kratkim svoj prvi javni nastop gojencev, ki se uče v šoli glasbe in petja. Nastopila je z 18 točkami, ki so pokazale stopnje usposobljenosti posameznih gojencev. Priznati moramo, da so se učenci v enem letu, kar obstoja šola mnogo naučili. Posebno pevske točke so bile prav dobro izvajane. V glasbeni šoli poduču-jejo: gosp. strokovni učitelj Josip Žagar uči gosli, gdč. Minka Zacherlova petje in klavir. Nadzorstvo v šoli pa ima g. Zacherl, naš stari ljutomerski glasbenik in pevovodja. Ob tej priliki izrekamo cenjenemu učiteljstvu glasbene šole iskreno zahvalo v imenu vseh staršev od gojencev. Ob enem priporočamo šolo vsem, ki se žele učiti petja in glasbe. Spori Iz SK Grafike. Za današnji treining tekmo, katera se vrši na igrišču SK Ilirije, se pozivajo sledeči igralci: Mihelič, Skalar, Pelicon, Kmetic. Ur-bančič, Zehman, Sterle, Valentinčič, Tršan, Kor-bar, Wolmuth. Zahvala športnemu klubu »Ilirija«. Odbor sveta slušateljev ljublj. univerze za proslavo desetletnice se zahvaljuje športnemu klubu »Ilirija--, ki je s polnim razumevanjem do akademske mladine pripomogel, da so se akademske jubilejne športne prireditve zamogle v redu izvršiti. ŠPORTNI DROBIŽ Dunajčani so dali Nemcem lekcijo v nogo metu; igrali so v Breslauu proti Jugovzhodni Nemčiji 7 :2. Tudi kluba Hakoah in llertha sta dobro odrezala, prvi v Bukarešti 3 : 2 in 2 : 0, drugi v Bratislavi 4 :1. Austrio pa kar nekako pomilu-jejo; poraz proti Sjjortklubu 1 : 4 je zanjo zelo nečasten. Močni francoski klub 01impique iz Mars.>ille je prišel v Nemčijo igrat, pa v prvih igrah m uspel; v Mttnchenu je igral 2.4, v Frankfurtu proti ta-mošnii Eintracht pa celo 0 ; ."i. Hungaria si je pri borila prvenstvo Ogrske; sledita ji Ferenc/.varos m UiPP8Cochet je bil »pet v Pragi; v zaključni igri premagal svojega rojaka Boussusa in z njim skupaj češki par Koželuh-Macenauer. Tilden je premagal Hunteivja, njiju ameriški rojaki pa Angleže 5:01 A to ni bilo v borbi za Davisov pokal. Še par drobtin iz lahke atletike. Nemec Ko-chermann je skočil na daljavo 7.36 m, Čeh Douda je sunil kroglo 14.13 m daleč, Čehtaja Vodickova ie zalučila diskos 34.8 m daleč; 400 m je pretekel Francoz Mulin v 48.8, 1500 m pa Francoz Ladou-megue v 3 : 56.2. Japonci neprestano vabijo evropske športnike, naj pridejo na Japonsko in se zdi, da se bodo Evropejci v precejšnjem številu vabilu odzvali. PO SVETU OKOLI Svet bo pel Koželuhovemu Karlu veliko slavo; kratko dobo samo je treniral angleške iglavce tenisa za Davisov pokal, in usposobili so se za zadnjo rundo v evropskem pasu. Premagali so sedaj tudi Ogne, 3:2, njih nasprotnik bo zmagovalec v boju Nemčija : Češkoslovaška. Nemcu Schmelingu se obeta v Ameriki lepo premoženje. V areni, kjer se bo boril proti Pao-jinu, je poleg drugih sedežev 7000 takšnih, da stanejo po 50 dolarjev. Ce bo Schmeling premagal Paolina, se ne bo boril proti Sharkeyu, kot je bilo prvotno določeno, temveč proti Dempseyu samemu. V Ameriki je res dosti denarja. Olimpijskemu odboru na primer je naklonila ameriška vlada 1 milijon dolarjev, da izvede priprave za dostojno prireditev olimpijskih iger v letu 1932. Zimske igre bodo stale 200.000 dolarjev, večina denarja gre pa za stadion v Los Angeles, ki bo imel prostora za 120.000 gledavcev. Iz Južne Amerike pa prihajajo poročila o novih uspehih plavača Zorilla: 100 ni prosto v 1:00.8, na hrbtu v 1:17.4, 400 m prosto v 5:18. Velike uspehe je imel na Finskem Nemec Hirschfeld. Pri lahkoatletskih tekmah v Helsinkih je sunil kroglo 15.97 m daleč, obojeročno pa 27.48 m. Kornig je tekel 100 m zopet enkrat v j 10.6, Larva 1500 m v 3:59.0, vrsta iz Charlotten- ; burga 4X100 m v 43.1, Tavernari 500 m v 1:02, Barsi v 1:03.4. Potrjen ie Neuenhpfenov rekord v dvigu z aeroplaiiem. Doseženo višino so določili na : 12,739 m. Leta 1909. se je dvignil Latham 155 m j visoko, za tiste čase ogromna višina. Višino so zboljšali 28 krat in so zapisali imena doličnikov za Lathainom v »zlato knjigo aviatike<.. Dvanajst ; je v knjigi zapisanih Francozov, štirinajst Ameri-kancev, 1 Italijan (1. 1916.), 1 Anglež (1. 1919.) in 1 Nemec (Neuenhofen I. 1929.). Pisali smo svojčas, ! kako je hoiel Callizo varati športno komisijo, in je navajal višino do 12.500 metrov. Razkrinkali so ga j in so črtali seveda ludi vse njegove prejšnje »re-korde«. Baron Coubertir. in Nobelova nagrada. Norveško športno časopisje je nekoč predlagalo, naj se podeli Nobelova mirovna nagrada enkrat tudi baronu Coubertinu, ki je z ustanovitvijo modernih j olimpijskih iger toliko dobrega napravil za spravo narodov in za njih medsebojno razumevanje. Onemu, ki je to misel sprožil, je pisal Coubertin sledeče zelo zanimivo pismo: - Zvedel sem o Vašem predlogu, naj se mi podeli Nobelova mirovna nagrada za moje delo glede obnovitve antičnega športa. Prepričan sem, da so Vaši razlogi za predlog kar najboljši, pa jim vseeno ne morem pritrditi. Preden ste kamen sprožili, bi bili morali preiskati, če je kaj upanja na uspeh. In videli bi bili, da more dobili mirovno Nobelovo darilo le oni, ki je politično deloval za stvar miru, dalje, da innra parlament njegove domače dežele vložili predlog. Sicer se pa popolnoma strinjam z Vašim naziranjem, da je olimpijsko gibanje več storilo za mir kot pa kongresi in veliki govori. Vaš predlog je prišel, kol se takšne stvari običajno dogajajo, v vse svetovno časopisje, a sčasoma tako, kot bi bil jaz Nobelovo nagrado že dobil. Dobival sem čestitke iz vseh kolov sveta, tudi uradno od vrste švicarskih in francoskih mest ali mestnih uprav, v enem slučaju tudi od neke vlade. Veliko jih je tudi, ki mislijo, da jaz sam stojim za omenjenim predlogom. A jaz se prav nič ne brigam za nagrado, darila, odlikovanja ild. Pač pa polagam veliko važnost na dejstvo, da je grška vlada med razvalinami stare Olimpije zgradila spomenik na čast delu, ki sem ga napravil. To je več kot Nobelova nagrada, lo je večja čast kot bi mi jo sicer mogli ljudje izkazati. Olimpijska misel je bila obnovljena brez ekonomskih doneskov od katerekoli strani. Jaz sam sem plačal kongres i. 1894. in prav tako kongrese v lelih 1904., 1906. in 1913. Upravo Mednarodnega olimpiiskega odbora sem v letih 1894. do 1919. plačeval popolnoma sam. O tem delu bom spisal sedaj knjigo; kajti veliko je posameznosti v delu odbora, ki so sedanji generaciji čisto neznane.« ŠPORT IN PRAZNOVERJE Praznoverju je športnik tem bolj dostopen, čiui več ovir je treba pri športnih tekmah premagati ali čim nevarnejši jc šport. Izrazo-vanje tega praznoverja je večinoma posebno-vrstno, večkrat rogajoče-veselo. To praznoverje pu ne temelji na bojazni iu tudi nc mara strašiti, temveč se opira na izkustvo. Večkratno izkustvo nas je prepričalo, da so nam uporabljena sredstvu pomagala, to se pravi, da so preprečila neuspehe ali nesrečo ter da so ugodno vplivala na zmago ali uspeli. Tudi takozvani najmodernejši športniki, aviatiki in avtomobilisti, so vdani takemu, recimo naivnemu, praznoverju. Splošno znano je, da je večina aviatikov pred vojsko vzela s seboj medveda ter videla v njem amulet, rudi žive živali so radi jemali s seboj v zračne višine. Proti temu živemu bitju naj bi se obrnila besnost demona, ki zmagovalcu nad naravnimi silami niso naklonjeni. Običajno je bilo tudi slikanje trupu aeroplanov; najrajši so naslikali na trup zmaje, ptice ujeelo itd., da so odgnali z njimi zračne duhove. V novejšem času prun. Lindbereha. Veliko teli stvari jo prevzel od uviatika avtomobilist. Tudi on vzainc na dirke razne živali s seboj. Zlasti o ameriških dirkačih vemo. cla vzamejo pse s seboj in cla nikdar brez njih ne startajo. Tudi avtomobilisti držijo mnoge na barve. Neki znan francoski dirkač je uporabljal zmeraj samo svetlorumene avtomobile; nekoč je vzel drugo barvo in se je — ponesrečil. Veliko bolj praznoverni so bili pa v vseli časi džokeji (jockeys). Prav oni so glede barv posebno izbirčni. Treh rdečkastih barv sploh ne marajo, in ni ga džokeja, ki bi oblekel lakšno barvo, razen če jc: prisiljen. Tudi amulete imajo radi. Še bolj so pa vdani veri, da nam prinesejo srečo in uspeh obleke in predmeti, ki sa jih nosili prej »veliki« džokeji pri njih zmagali. Za takšne predmete umrlih in ponesrečencev se zlasti v Angliji in v Ameriki strastno trgajo. Zelo priljubljena je tudi dlaka zmagovalnih konj; vpletejo jo v žimo konja dirkača iu upajo s tem na večjo verojetnost zmage. I a navada je doma zlasti v Arabiji in Ogrski. V deželah konjereje pa jo nahajamo tudi drugod r»r| ljudeh, ki "o v »sedlu doma«. ' Kolesarji, »vitezi stopalk«, so prav tako praznoverni kot drugi športniki. Barve trikota. /•m,- I i. kolesa, gotovi dnevi — vse lo una pu :t|ih velik pomen. Eden najboljših nemških dirkačev si izvojuje zuičraj zmago čc jc i/.pol- 'ospodarsfvo Slovenija in Agrarna banka Včeraj v torek dopoldne je prispel v Ljubljano komisar Agrarne banke (ir. V. Gjuričič, katerega so že na kolodvoru sprejeli odlični zastopniki oblaslov in predstavniki gospodarskih korporacij. Nato se je ob 10 vršila konferenca v zboro-valnl dvorani Zbornice za TOI, katere se jo udeležilo mnogo naših zadružnikov in gospodarjev. — Lepo število navzočih je dokaz, kako veliko je zanimanje za Agrarno banko v Sloveniji. Zborovanje je olvoril predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin ml., ki je po pozdravu gostov in vseli navzočih povdaril, da naj ta sestanek dokumentira važnost kmetijskega vprašanja v naši državi, katero razumeva tako industrija kakor tudi trgovina in obrl, saj ve, da je solidarnost v gospodarstvu nujno potrebna, posebno ko gre za tako močan stan kakor je ravno kmet; v,, pa čeprav so interesi marsikdaj različni in celo diametralno nasprotni. Sledil je referat komisarja Privil. Agrarne banke dr. V. Gjurifiča, ki je podal sliko predpogojev, ki so privedli do ustanovitve Agrarne banke kakor tudi pomen banke za celokupno naše gospodarstvo. Med drugim je izvajal naslednje: Kakor je videti po obisku, je tudi v Sloveniji, ki služi drugim pokrajinam naše države v marsikaterem oziru za vzor, zanimanje za Agrarno banko znatno, pa čeprav je denarni trg v Sloveniji tako organiziran v taki meri, da zadosti potrebam kredita po zmerni obrestni meri V ustanovitev \grarne banke je privedlo stalno poslabševanje položaja v kmetijstvu in vedno bolj občutna kmetijska kriza. Kako težak je položaj v kmetijstvu, se vidi iz dejstva, da je danes pšenica za 100 Din cenejša kakor ob istem času lani. Vzroke za kmetijsko krizo v Evropi je iskati v konkurenci Amerike, Kanade in drugih prekoniorskih držav, ki se vedno bolj pojavljajo na evropskem trgu. Na drugi strani pa je tendenca v vseh uvozuiških državah, da se čimprej oslobode agrarnega uvoza ; s povišanjem domače produkcije. V zadnjem času ! n. pr. imamo beležiti v veliki u vozniški državi Franciji povišanje carine na uvoz žita. Naš izvoz žitaric stagnira in je naravnost malenkosten. Vse : to seveda upliva na našo trgovinsko in potem tudi na plačilno bilanco, katere pasivnosi se je morala i paralizirati z finančnimi operacijami z inozemskim kapitalom. Dejstvo je, da Agrarna banka ne lio j odpravila krize našega kmetijstva, pač pa jo lahko j znatno ublaži. Prvi namen Agrarne banke je odpraviti in 1 preprečiti zelenaštvo, ki se tako bohotno razširja ! v nekaterih delih naše države in nadalje osvobo-| diti kmeta velikih bremen, ki si jih je nakopal s j prezadolžitvijo zaradi vedno slabših razmer. l)ru-i gi veliki cilj Agrarne banke je izboljšanje pro-I dukcije s pomočjo cenenega kredita, ker so drage ; investicije danes nedostopne. Banka ima vse predpogoje za uspešno delo. i Njen kapital bo zelo velik in bo dosegel verjetno i 400 milj. Din. Ravnateljstvo za kmetijski kredit jc j sicer prineslo nekaj koristi za našega kmeta, ven-1 dar ni bilo dovolj elastično in priti ji* morala i banka. Poleg interesa na domačem trgu je veliko zanimanje iz inozemstva. Tako nudijo velike banke vpis delnic, pa tudi velike kredite novi banki. Tudi vsi pomisleki, ki se goje v Sloveniji, \ so neosnovani. Kes .je, da kreditna organizacija v Sloveniji izborna, pa vendar bi se morala Slovenija interesirati za Agrarno banko. sa.i je predpogoj za uspevanje gospodarstva v Sloveniji uspe vanje v drugih krajih države. Glede na kritike, da bi mogel bili zakon o banki boljši, je odgovorili, : da se bo z dobro voljo in sodelovanjem vseh inte-i resentov dal zakon izboljšati, v kolikor rabi ko-; rektur. Ni umestno, da Slovenija izostane iz pokreta za Agrarno banko, pač pa je želja vseh, da dobi | v banki Slovenija odločilno mesto in sodelovanje I Slovencev se je želelo že v začetku, ko se je ban-! ka zamislila; nikakor naj ne pride Slovenija na zadnje mesto. Ustanovitelji Agrarne banke stoje ! na istem stališču kot predstavniki zadružništva z ministrom dr. Korošcem na čelu. Agrarna bankn naj stvori predpogoje za zunanjo varnost naše države, za gospodarski in kulturni napredek ter red in mir v državi. Splošna želja je, da se Slovenija pri tem važnem delu čim-! bolj afirmira- Zbornični predsednik Ivan Jelačin se Je nato zahvalil komisarju za izčrpno poročilo in informacije. Vzgledu dosedanjih podpisovalcev naj sigurno sledi,jo še drugi. Pokazalo se bo. da so gospodarski krogi pravilno računali: V blagostanju kmeta je tudi blagostanje vsega gospodarstva. Zato streme za odpravo zelenaštva in podpirajo akcije, ki gredo v korist kmetu, in s tem pokažejo razumevanje za pravilno gospodarsko politiko. Komisar dr. Gjuričic je zvečer odpotoval nazaj v Belgrad. Borza 18 junija 1929. DENAR Čvrstost na deviznem trgu traja še nadalje. Tudi danes so so učvrstilo vse devize, z izjemo Curiha, ki je ostal neizpremenjen. Promet je bil znaten. Narodna banka je intervenirala v vseh devizah z izjemo Trsta, kjer je bilo zaključeno privatno blago. Devizni tečaji na ljubljanski borzi l M. junija 1929. povpraš. pon. srednji sr. 17. VI Amsterdam _ 2288.- _ — Berlin 1357.50 1360.50 1359.— 1358.50 Bruselj — 790.90 — — Budimpešta — 993.48 — — Curih 1094.40 1097.41 1095.90 1095.91" Dunaj 798.72 801.72 HIJO.22 SCO.— London 275.79 276.20 — 276.19 Newyork — 56.87 — _ Pariz 221.85 220.85 222.85 — Praga 168.23 169.03 168.63 I68.6t Trst 297.-' 2a9.— 298— — Zagreli. Berlin 1857.50-1860, Curih 1094.41 do 1097.10, Dunaj 798.72—801.72, London 275.86 276.66, Ne\vyork 56.775—56.975, Pariz 221.85 de 223.85, Praga 168.28—169.03, Trst 297-299. Curih. Belgrad 9.12875, Berlin 124.05, Budim, pešta 90.625, Bukarešt 3.08875, Dunaj 73.03, London 25.20875, Madrid 73.65, Ne\vyor'k 520, Pari; 20.3425, Praga 15.385, Sofija 3.75, Trst 27.20375 Varšava 58.2775. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.493/s, v Londonu, Ne\vyorku in Pragi neizpreinenjeno. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kreditna 123 den., Praštediona 850 den.. Kred. zavod 170 den., Vevče 118 den., liuse 275- 285, Stavbna 50 den.. šešir 105 den. Zagreb Drž. pap.: vojna škoda ar. 400—402 (401, 404. 400), kasa 401-402, termini: (i. 401 — 402, 12. 420-424 (420), 7% inv. pos. 88,75—84.50 (84.50). agrari 50—51. — Bančni pap.: Ilipo 202— 203, Poljo 15.50—16. Kred. 03 den, Jugo 82.50 - 83 (83). Lj. Kr 123 den, Medjun. 55.50 den, Prašted. 852.50—857.50 (852.50), Srpska 150—151, Zem. 128—135. — Ind. pap.: Guttmann 205—207, Sla-vonia 195 b. Slaveks 105—110, Danica 180 b, Drava 410 b, Šečerana 430—485, Osj. ljev. 175-185, Brog. vag. 145—150 (150), Union 170—178, Isis 22 b, Hagusea 505 b, Trbovlje 475-500, Vevče 123 den. Mar šum. 25—35, Piv. Sar. 215 b, Jadr. plovitba 585—620. Dunaj. Don. sav. jadr. 81.00, Wiener Bank-verein 22.10, Bodencredit 100.25, Creditanstalt 53, Escoinptges. 21.30, Union 2-1.00. Aussiger Cheini-sche 248.75, Alpine 40.75. Trboveljska (11.50, Kranj. ind. 33.25, Levkam 6.82, Rima Murany 111.10. Žito Radi pokvarjenih telefonskih zvez z Novim Sadom in Somborom danes ni bilo mogoče dobili vesti o položaju na naših domačih žitnih tržiščih Omeniti pa je, da so včeraj na čikaški borzi notacije za pšenico nazadovale za 3 točke, tudi za vse ostale predmete so bili tečaji precej nižji. Pri naje kupčija skoraj popolnoma počivala. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Na ljubljanski borzi so bili zaključeni 3 vagoni pšenice. Tendenca neizpremenjena. Novi Sad. Pšenica gor. bč., pot. 210—215, bn. 207.50—212.50 sr. in bn. 210—212.50; koruza bč.. bn. 225—280; moka 0g 307.50—315, 2 287.50—295, 5 277.50—280, 6 272.50—275, 7 257.50- 265, 8 172.50—180; otrobi bn., bč. 135—145. Tendenca mirna. Promet 35 vag. pšenice, 25 koruze, 2 moke, 2 otrobov. Budimpešta. Tendenca oslabljena. Pšenica: okt. 21.24—21.16, zaklj. 21.16—21.17, marec 28.88 do 24.14. zaklj. 24.14—24.15; rž: okt. 17.95—17.83, zaklj. 17.82—17.83, marec 19.35-10.05, zaklj. 19.35 do 19.36; koruza: julij 24.10-23.92, zaklj. 23.85— 23.87, maj 18.80-18.39, zaklj. 18.38—18.3!) Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 10 vagonov bukovih drv, 5 vagonov hrastovih drv in ?. vagoni tramov, skupaj 18 vagonov. — Tendenca neizpremenjena. Povprašuje se za: 20.000 in* desk smreka-jelka, paral, ostror. očelj. L, -II. in III. angleške mere, fko vagon prihod Sušak pristanišče. njena cela vrsta ugodnih predpogojev; čc pa ni vse tako, kot bi moralo biti, tedaj ne zmaga. Resignira. Cestni dirkači stopijo večkrat s kolesa, če teče mačku čez cesto ali če gre stara ženska čez. Kakor lovci. Prej še. ko so vozili na visokih kolesih so obesili (u in lam amulete gor, cla so jili varovali pred padcem. Zastopniki lahke atletike vzamejo večkrat s seboj stvari, ki prinašajo srečo. Marsikdaj ti pomaga, če imaš kostanj v žepu. Itd. Glede nogometa smo že večkrat kaj napisali; spomnimo se na Zamora in na njegovo mačko. ,. . Sredstva, ki jili drugi uporabljajo v obrambo, so športnikom »seveda šc bolj dobrodošla«. Na primer »figa«, če stisnemo palec med ka;.alec in sredinec; to je najboljše obrambno sredstvo ua vsem svetu in ga porablja tudi svertnik. Vse to izražanje praznoverja je pač popolnoma razumljivo in je najbolje, če ga športniku pustimo brez kritiziranji. Sami po sebi vemo, če srečamo zjutraj najprvo staro žensko ali vrana ali mačko, da ismo na razne neprijetnost-: onega dne žc kar pripravljeni. Ali pa c> vidimo pajka zgodaj zjutraj: Die Spinne ain Morgen bringt Kuinmer und Sorgen. ln športnik, ki tekmuje, je za r*e to še čisto drugače dovzeten. Cerkveni vestnih Slovesnosti oh beatitiknriji Janeza Ro-oa Za maiokutero beatitikacijo jo vladalo toliko in tako splošno zanimanje, kakor za beatitikacijo ! Janeza Boscn, velikega vzgojitelja in u»ianovnika salezijanske družbe, ki se je izvršila v Rimu dno 2. junija. Za lo priliko je prišlo v Rim nad 40.000 romarjev iz najrazličnejših krajev Posebno številni so bili romarji iz južne Amerike. Še večje pa so bile slavnosti, ki so se vršile v Turinu naslednjo nedeljo, ko so slovesno prenesli zemeljske ostanke blaženega iz turinskega predmestja Val-saliče, kjer jc dotlej počival v lastni grobnici, v cerkev Marije Pomočnice, ki jo je bil on sani sezidal na čast svoji nebeški zaščltnici in vodnici. V nedeljo, dne 9. junija je bilo v Turinu — po časopisnih poročilih — nad 100.000 romarjev, ki so prihiteli od blizu in daleč, da poraste don Bos-ca, ki spada brezdvomno med največje može, kar jih je rodilo preteklo stoletje. Spored je bil pravi triumf. Udeležilo se ga je približno 70.000 ljudi, v prvi vrsti mladine, in je trajal 4 ure. Pred urno s truplom bi. Janeza Bosca je korakalo 64 škofov in 5 kardinalov. Nad 30 godb je ves čas sviralo hinino zloženo nalašč za to priložnost. V špalirju jo bilo — po časopisnih kalkulacijah od 300 do 400 tisoč ljudi. Mesto Turin je ob tc.i priliki ])o-kazalo, kako visoko stoji versko in kulturno, kajti pri vseh teh velikanskih množicah ni bilo opaziti najmanjšega neTcrla in je povsod vladala stroga discipliniranost. Zvečer je bila zunanjost cerkve Marije Poitiočnlce sijajno razsvetljena. Približno 12.000 žarnic je vlivalo v tiho noč bajno svetlobo. Naslednje Iri dni se je vršila običajna slovesna tridnevnica na čast blaženemu. Vsak dan je imel en kardinal pontifikRlno mašo, drugi kardinal pa slavnostni govor. Turinskih slavnosti se je udeležilo tudi osem sotrudnic iz Ljubljane. Kongregacija ia gospode pri sv. .ložofn Ima nocoj ob pol 8 zaključni shod. Duhovne vaje m nmfce so od 28. junija do 2. julija. Ker je še prostora, prosimo pravočasnega obvestila. Poizvedovanja Pos se ie zatekel V žnpnišfe na Ježici se je zatekel srednje velik pes bele barve z daljšo dlako, ki nosi na vratu marko: Ljubljana št. 1078. ✓ / P / / m vela uviMK9io vrmmt^ Tisočtetnica ob Labi Osuševanje jezera Nemi je toliko napredovalo, du jo ena ludju cesarja Kaligule že na suhem. Lesene dele ladje jc voda tekom 2000 let popolnoma razjedla, umetnino iz brona in marmorja so pa izredno dobro ohranjene, kakor nam kaže slika na desni, ki predstavlja levjo glavo iz bronu. umetni. .-. Na sliki je bilo napisano: »Slika gdč. llahele Devirys.< igralka o celi stvari ni nič vedela, dokler ni nekega dne slučajno šla sama mimo zobozdravnikove izložbe in se zaradi številnih gledalcev še santa radovedno ozrla vanjo. Skoro se je onesvestila, nato pa planila k zobozdravniku in viharno zahtevala, da nemudoma umakne sliko, češ: »Sramota, da zaradi reklame potvarjate dejstva in me izpostavljate zasmehu, Tu, poglejte — moji zobje so res moji in ne umetni!« Zobozdravnik se je izgovarjal, da mu je dal slike fotograf Henri v popolnoma svobodno uporabo. Umetnica toži sedaj fotografa na odškodnino pol milijona frankov. Pri vsem je pa cela zadeva najučinkovitejša reklama za igralko. Kako je Wygoda sedel radi razžaljenja veličanstva Neki poznanjski poljski list pripoveduje naslednjo veselo dogodbico: L. 1926., torej že osem let po ustanovitvi nove Poljske, so na policiji v Poznanju zopet enkrat brskali po sta- pom pajka tarantola. V petih slučajih je dosegel izrazite uspehe. Dr. Monaelesser bo v nekaj tednih odpotoval v Pariz, kjer bo na Pasteur-jevent zavodu s pomočjo prof. Calineta nadaljeval svoje poizkuse. Zdravnik je mnenja, da bo medicinska veda našla v kačjem strupu najbrže uspešno sredstvo proti marsikateri bolezni, za katero danes še nimamo zdravil. Smrtna hazen na Bolgarskem Od balkanskih držav je smrtno kazen odpravila samo Romunija, vse ostalo države so v svoji zakonodaji smrtno kazen ohranile. Na Bolgarskem se s smrtjo kaznuje izdajalstvo, umor, razbojništvo in požig, pa tudi zakon o zaščiti države določa za gotove slučaje smrtno kazen. Zanimiva je statistika po vojni na smrt obsojenih na Bolgarskem: L. 1920 2, 1921 0, 1922 2, L1923 14, 1924 5, 1925, ko je bil izvršen atentat v cerkvi sv. Nedelje, 68, 1926 5, 1927 37 in 1928 30. Ocl vseh teh so bile izvršene samo tri smrtne obsodbe leta 1925. in ena 1928. V sofijskem zaporu čaka 18, v drugih zaporih pa 30 oseb na potrditev smrtne kazni od strani kralja. Justifikacije so na Bolgarskem zelo redke, ker kralj Boris nerad potrdi smrtno kazen. Z umetnicami se ni igrati To dokazujeta dva procesa, ki se tačas vršita v Berlinu in Parizu. V Berlinu toži gledališka igralka Fritzi Massary založništvo Meyerjevega konverzacijskega leksikona, v ka-i terega najnovejši izdaji se nahajajo o umetni-| ci napačni podatki. Taiko poroča leksikon, da ie Ma?saryjeva rojena nekje na Češkem, do- Za Dawisov pokal. Odločilna tekma med Nemčijo in Češkoslovaško. Menzel, najboljši tenis igralec Češkoslovaške. Zaključna tekma evropskih držav za Dawisov pokal se od dne 19. do dne 21. junija v Pragi. Cehe bodo zastopali Menzel, Macenauer in Jan Koželuh, ki je bil dosedaj eden najboljših tenis igralcev vsega sveta. Nemški tenis bodo zastopali Moldenhauer, Prenn in dr. Landniann. Nemci zalagajo spet s knjigami Nemška knjiga v zadnjih letih zopet osvaja svet. Leta 1928. je izšlo v 24 deželah v 26 različnih jezikih 1648 prevodov iz nemške književnosti. Na prvem mestu stoji Rusija, ki z velikim borcem zajema nemško modrost, da izpopolni vrzeli v svoji lastni književnosti. Za njo prideta Amerika in Anglija, na tretjem mestu je Japonska, potem sc vrste nizozemsko-flamske dežele, Italija, Češkoslovaška; po dolgem presledku pride Ogrska, potem Španija in Bolgarija in za njime. še-le Francija. Zanimivo je ,kaj si izposojajo posamezne dežele od nemškega duha: Rusija predvsem tehniška in medicinska dela ter leposlovje, Italija in Španija filozofska in pedagoška dela, anglo-amcriške dežele zgodovino in politiko, Amerika in pa Ogrska versko-znanstvena dela, Japonska in Rusija državoznanska, Rusija in Nizozemska naravoznanska dela. Vrhu tega povsodi prevajajo nemške klasike in moderne pisatelje. Pri vaškem brivcu. »Hvala lepa — vi piju jete na čopič!« »To je samo za tujce. Domačinom pljujem naravnost na brado.« »Tri mesece ste bili v kopališču?« »Da, ostanek so mi zaradi lepega obnašanja odpustili.. , lo preprečila k — »To si lahko mislim — to bo moja žena!« ^aJufia tnsvee Poljska moderna Predsednik poljskega Pen-kluba, pisatelj Ferdinand Goetel, pripada najmlajši pisateljski generaciji. To moremo zapisati kljub temu, da je po letih že starejši, letos maja meseca jc namreč izpolnil že 39. lelo svojega življenja. A svojo prvo knjigo je izdal šele pred osmimi leti. Bili so to vtisi s potovanja »Skozi plameneči Vzhod«, katerim je čez dve leti sledila prva povest »Kar-Chat«. Danes se Goetlovo ime imenuje na prvem mestu v vrsti pisateljev povojne Poljske, a njegovt spisi so dosegli vseobce priznanje. Umetniško iti idejno je izrazito sodobno usmerjen in je lako ideološko in formalno eden najizrazitejših predstavnikov umetnostnih prizadevanj v novejši poljski književnosti. Fabula ga ne zanima, sploh mu ne gre za materialno, ampak za duhovno fiziognomijo ljudi in življenja. Poleg Julija Kadena-Bandronskcga, Zofije Nelkonske iu drugih je Goetel s svojimi spisi v največji meri obogatil novejšo poljsko prozo. On je danes najbolj občečloveški poljski pisatelj, zato mu je kakor malokomu odprta pot v svet. Njegovo delo spremlja veliko zanimanje domačega literarnega svela, poznajo pa ga tudi v inozemstvu n. pr. v Franciji, a pred par meseci je izšel nemški prevod njegovih novel z naslovom »Človeštvo«. Pravijo, da je pisatelju samemu la knjiga najbolj všeč. Gotovo je ena izmed najznačilnejših, pisateljeva osebnost si je našla v njej najvernejšega izraza. Ta knjiga je priča pisateljevega življcnskega optimizma, ki izvira iz njegove ljubezni do vsega, živega, iz njegove neomahljive in velike vere v človeka. Goetel je glasnik duhovno čistega, na osnovah etike zoper zlagane oblike življenja borečega sc človeka. Življenje mu je resno in sveto in v svojem umetniškem delu nam ga neprestano odgrinja v bistveni, prečiščeni notranji podobi. Človek in priroda živita v njegovem prikazovanju čudovito skladno in harmonično, veže ju iskrenost in svoboda prvotnega življenja. Isto preprosto in nepotrjeno iskrenost razodeva pisatelj sam, vsaj name je napravil tak vtis. Poleg že omenjenih stvari naj navedem še zvezek novel »Popotnik Karapeta«, povest »Iz dneva v dan«, izmed zanj značilnih potopisov pa »Otok na mračnem severu«, kjer opisuje svoj izlet na Islandijo. Pravkar izhaja v »Tygodniku Iluslrowanem« njegov roman »Sence ledenikov«, poleg tega se je v zadnjem času poizkusil v drami. Je to historična drama »Samuel Zborovvski«, za katero je dobil nagrado gledališča im. Slovvackega v Krakovu in ki je bila vso letošnjo zimo na repertoarju »Teatra Polskega« v Varšavi. Fr V. •»Ključ lajemnice« (založbe Jos. Mortkovvicza, Varšava, 1929) je naslov poslednji zbirki novel Andreja Struge, pisatelja nedvoumnega talenta, pripadajočega sicer v prvi vrsti predvojni generaciji poljske književnosti. V povojnem času pa avtor 111 samo nadaljeval svojega dela, ampak je celo največje vrline, razodel prav v delih, ki so nastala v tej dobi, tako da je tudi v okviru najnovejše poljske literature nepogrešljiv. Po krivici se je poudarjala njegova odvisnost od Žeromskega, tega romantika, v čigar delili se je zadnjikrat odzrcalila lepota in blesk zahajajočega svetu poljske šlahte, dočim je Struga učenec Prusov, pisatelj demokratičnega razreda, psiholog in historik proletarijata, delavskega in kmetijskega Pred njim ni tega sveta v takem obsegu risal nobeu poljski pisatelj. Ta ideološka usmerjenost je značilna zlasti za predvojna dela med, katerimi se nahajajo »Ljudje podzemni«, »Jutro«, v »V trdi službi« itd. Priznati pa je treba, da tendenca često prevladuje nad artistično stranjo. Tako idejni, celo polemični poudarki motijo umetniško izvedbo celote. Je pa dober psiholog, risar in sodnik svojega časa in pokolenja obenem. Vojna mu je razširila duševno obzorje, njegovo povojno delo »Grob neznanega vojaka«, kjer rise usodo žen in sirot legijonistov, mu je prineslo veliko slavo in se smalra za njegovo najboljše delo. V vrsto del, ki so nastala pod vplivom svetovne vojue, spada tudi zadnje že zgoraj omenjena zbirka novel »Ključ tajemnice«. Značilna zanjo je močna pacifistična tendenca. Je to klic do zavesti in vesli povojnega rodu, ki že pozablja na krivico in bedo vojne. Ta pa tu 111 prikazana toliko kot zunanje trpljenje, ampak je do strašnega dna odgrnjena apokaliptična groza, kakršno je izzvala v dušah našega rodu svetovna morija. Fr. V. * Angleški pacifistični priročnik. — Angleški mirovni kartel je izdal svoj letni mirovni priročnik: Peace Year Book 1929, National Conneil for Prevention of War, 39, Vietoria Street, London S. W. 1„ ki je poceni (Din 15.—). Knjižica je polna zanimivih informativnih člankov o pacifističnem pokretu. ina tudi prvo statisliko vseh svetovnih pacifističnih organizacij. ab—. * Za evropsko federacijo, - .Revne den Vi-vants*- razpisuje nagrado v znesku 10.000 trs za najboljši spis v sestavi bodoče evropske federacije Rokopisi morajo biti vloženi do 31. oktobra 1929. Žirijo za nagrado tvorijo: Paul-Boncoui. Jules Cam-bon, bivši veleposlanik v Berlinu, lord Cecil, Chri-slian Lange, Heinrich Munn, Momčilo Ninčič, bivši jugoslovanski zunanji minister, Nicola Politis, Mgr. Seipel, grof Sforza, Emil Vandervelde, Zuleski in Henry de Jouvenel. —ab. Zgodovina, židovskega narodu. Jtidischer Ver-lag v Berlinu je pravkar izdal deveti zvezek monu-menlalnega dela S. Dubiiova: Weltgeschichte des jiidisrhen Volkes, von seinen Uranfangeu bis zur Gegenvvart, ki ima obsegati vsega deset knjig. Najnovejši zvezek obravnava dobo od leta 1815. do 1881. pod naslovom: Das Zeitalter der ersten Re-aktion und der zvveiten Emanzipation. — Zgodovina svetopisemskega naroda it pelna zanimivosti in vredna podrobnejšega študija kajti židovski element se je pojavil prav pri slehernem evropskem narodu ter se v večji ali manjši meri pomešal z njim Usoda tega naroda je slehernemu nrijskemu plemenu do poslednjega časa tesno združena 111 človek se komaj zaveda pomena, ki ga je imelo židovstvo za razvoj Evrope, in Amerike tekom stoletij in kako važno vlogo igra semitstvo še dan današnji na svetu. Omenjena zgodovina je pisana seveda povsem v židovskem duhu, a bo prav zalo kritičnemu čitatclju posebno zanimiva. IVAN PREGELJ: Zbranih spisov t. zvezek. Štefan Golja in Njegovi Tolminske n o v e 1 e. Prvak slovenskih pisateljev liani je v Štefanu Golji podal edinstveno sliko trpljenja nušegu naroda v časih grujšcin-ske mogočnosti, ovekovečil slovenskega duhovnika tistega časa, ki da življenje zu svoje ovčice, in prepletel krepko stavbo svojega nedosež-nega romana s tragedijo lepe Tolminke. ki v svoji nežni izvedbi nima sebi enake — Tolminske novele vsebujejo med drugim originalni, že splošno zasloveli pridigi na Pust in »Pu Iver and B 1 e it ter biser naše novelistike: »Gospoda Matije zadnji gost.« (Cena broš. 45, vez. 60 Din.) Dobi se v »Jugoslovanski kujigarui« v Ljubljani. * IVAN PREGELJ: Zbranih spisov 2. zvezek. II o-govee Jernej, — Balade v prozi. V strašni borbi mesa / duhom nam pisatelj tu predočuje pre-dikanta, ki je zadnji propovedova-telj luteranstva nn Slovenskem. Z besedo, izostreno do zadnje izrazne možnosti, se dviga v »Pogovcu« pred nami ona divje strastna doba, skozi katero seva v vsej svoji trpki lepoti slovenska zemlja, ki je nepremagljiva. — Balade v prozi so mojstrovine, ki se bodo čitale kot vzor slovenskega jezika in zrcalo slovenske duše. (Cena broš. 45. vez. 60 Din.) Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. Ivan Pregelj, Izbrani spisi, "5. zvezek, Odisej iz Komende. Peter Pavel Glavar — Zapiski gospoda lunspreškega. 1029. — 5. zvezek Pregljevih spisov je pač vrhunec onega Picgljeve-ga ustvarjanja, ki sega v srce ljudstvu, ker je i/ njega vzeto. Zgodba moža, ki sc je kot nezakonski otrok povzpel iz največje siromaščine do uglednega duhovnika, in dobrotnika svojega ljudstvu, predstavlja živ kos slovenske zgodovine. Glavarjevi »Zapiski« so pa zakladnica življenjske modrosti, ^Regina, roža ajdovska, k; knjigo zaključuje v pripovedovanju Glavarja samega, je najlepši romantični pripovedni biser Pregljev. Knjiga se dobiva v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in stane broširana 45 Din, vezana 60 Din. Radio Anglija porabi vsako bto približno štiri milijone elektronk. Od teh je poldrugi milijon inozemskega, oslalo pa domačega izvora. Iz lega ogromnega .števila elektronk (žarnic) lahko sklepamo, kako zelo je pri Angležih radio udomačen. — Zanimivo bi bilo vedeti, koliko se jih porabi v naši državi. Italijanska radio-drutbii je vprašala svoje naročnike, ako bi bili zadovoljni, da vpelje znake za odmore. Odgovorili ho v veliki večini, da. Zato so v prejšnjem mesecu pričeti in sicer Neupel iu Milan z Morsejevimi znaki. Milan oddaja črto (črka t). Neapel pa piko (črko e). Znaki sledijo vsakih sedem sekund. Ako se bo lo obneslo, bodo tudi druge štiri italijanske oddajne postajo uvedle slične znake odmorov. V Ameriki ima vsako drugo stanovanje, radio sprejemni aparat. Po najnovejših ugotovitvah imajo namreč Združene države Severne Amerike nič manj kot 7 in pol milijona sprejemnih aparatov to je 49% ali skoraj polovico vseli družin. Na prvem mestu je Minnesota, kjer ima 69"^ družin aparate, najmanj pa v New Me.\ico, kjer jih je le fi%. Nevvvork izkazuje število 38%. V zahodni Kanadi je le malokaleri farmar brez sprejemnega aparata. Saj pa ludi ni mogoče drugače. Razdalje so tam ogromne, farmar do farmarja ima dostikrat po slo in več milj. Kje drugje naj zve za novice kol po radiu. Kar pa je zanj glavno, da zve vsak dan, kakšue so na svetovnem trgu cene za njegovo pšenico, živino itd. S tem, da zve vsak dan sproti, lahko uravna kupčijo ler se mu ni bali, da bi bil ogoljufan. Z eno besedo, radio je za farmarja neprecenljive vrednosti. Programi Madio-Ljjabljana: Sreda, 19. jun.: 12.30 Reproduciraim glasba — 18 časovna napoved, bozna poročila, reproducirana glasba — 18.30 Iz današnjih dnevnikov — 18 Otroški količek, pis. Milčinski — 18.30 Koncert Radio-orkestra: Sicde: Veselje je danes naše geslo; Ketras: Uredniške skrivnosti; Rossini: '1'aucred; llaydn: Andanto a. d. Syniph. Nr. 2; Dvofak: Serenada; Rublnsteln: Melodija — 19.30 Iz rastlinstva, g. dr. Piskernik — 20.00 Ob U) letnici obstoja slovenske univerze: 111. 0 medicinski fakulteti 20.30 Slovenske pesmi poje. zbor »Ljubljano« pod vodstvom dr. A. Dolinarja: Dr. Dolinar: Vencek narodnih, za mešani zbor; Narodna (Pavčič): Slovo; Tome: Zazibalka: Hajdrich: Sirota; Narodna (dr. Schvvab): Kukavica; dr. Dolinar: Deklo je na pragu stala; dr. Kimovec: Pozdravljam le, gorenjska stran — Sa-Slišala sem ptičko pet; Hochreiter: Jerica. — Samospevi g. Gostiča: Pavčič: Serenada; Savin: Ljubica zdaj je dan; Lajovic: O da deklič je dragi moj; Ravnik: Vasovalec; Hatze: Pij — 22.00 Časovna napoved in poročila Dragi programi t Belgrad: 12.45 Radijski kvartet — 20 Predavanje, dr. Dj. Stajica: - Varstvo živali — 20.25 Ci-tre, A. Skalar — 21 Večer židovskih pesmi: Sobotni spevi. Sodeluje: Višji kantoc Arn. GruOmami z zborom židovsko-eskenazijske občine. Orgle — 22.25 Dnevne vesti — 22.35 Recitacija slovenskih lirskih pesmi v srbskem prevodu s kratkim pregledom. G. Krklec — Zaqreb: 13.15 Ploščo — 20.30 Prenos iz Ljubljane — Praga: 11.30 Plošče — 12.20 Orkestralni koncert 13.15 Delovna godba — 19.05 Prenos iz Brna: Enodejaka od Averčenka — 19.40 Predavanje: D. Štaffova: Zveza slovanskih žen — 20.00 Ljudski koncert češke filharmonije — Stuttgart: 10.30 Plošče — 12 Promenadni koncert — 15 Ura za fleco _ 16.35 Prenos iz Frankfurta: Koncert — 19.45 Alfred Kerr, Berlin, čita iz svojih del — 20.30 lz-vol.jenka . Švabska narodna igra v 4 dej. (Paul Th. Streicher) — Katovice: 16 Plošče — 17.55 Prenos koncerta iz Varšave — 20.15 Večerni koncerl — 21.15 Literarna ura — Rim: 13.15 Trio — 17.30 Koncert — 21 Instrumentalni in vokalni koncert — Berlin: 16.30 Razgled zu prijatelje cvetlic in vrtov — 17 Ura za deco — 17.30 Zabavni koncerl ~ 18.45 Kam potujemo? Predava H. Merleker — 20.30 Koncerl Radio-orkestra Berlin: Skladbe W. Ketelbey — 21.15 Komorna glasba. Nato plesna godba do 0.30 — Dunaj: 11 Dopoldanska glasba — 16 Opoldanski koncert — 17.45 Pravljice za deco — 18.15 Predavanje o Semmeringu (75 let obstoja) — 19.30 Prenos iz dunajske drž. opere; lahka večerna glasba — Milan: 11.15 Plošče — 13.35 Jazz — 16.30 Otroško petje — 19 Jazz — 20.25 Lahka glasba — 21 Koncert kvinteta — 22.10 Glasba iz varieteja — Budapest: 9.15 Koncert — 12 Zvonenje — 12.05 Koncert tria — 17.40 Citraški koncert — 20 Koncert opernega orkestra, nato ciganski orkester. Češnje, arah ln drufio zelcnla. vo z na jboljšim uspehom ukuhate v VVECK-ovih čašah za ukuhavanje. Tovarniška zaloga WECK za celo kraljevino pri Iv. ..Pructus' ', Ljubljana, Krekov trg 10/1. - Maribor: čari Lotz in Pinter & Leuard. Celje: Josip Jagodic,. — Zahtevajte cenik _ Orel Orel Krakovo-Trnovo priredi v nedeljo, na Kresni večer, dne 23. junija 1929 ob pol 8 zvečer na letnem telovadišču v Kuruuovi ulici 14 telo- vadno akademijo združeno s komerzom. Na sporedu je poleg igralnih točk telovadne akademije tudi godbeni koncert, šaljiva pošta, tekma s cvetkami, bengalični in umetni ogenj, razsvetljava itd Vstopnina k celokupni prireditvi, ki se vrši na prostem pri pogrnjenih mizah ob zvokih 'godbe iz 1». M. v Polju iu pokanjem topičev, znaša 6 Din. Za jedačo in pijačo ter zabavo vsestransko preskrbljeno. Kdor se želi razveseliti in uavžiti lepote Kresne noči ler skupno s trnovskimi Orli in Orlicami proslaviti farnega patrona sv. Janezu Krstnlka, naj prlhiti v nedeljo zvečer v Trnovo in poseti lo našo prireditev. V slučaju slabega vremena pa so ista vrši v dvorani ist o tam. Prireditve in društvene vesti Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi na mesečno zborovanje v |>onedeljek, dne 24. juniju ob pol šestih nu kirurgiškem oddejku. Predava dr. O llaus: Kvalitativna diagnoza tuberkuloze. Javne produkcije gojencev Drž. kouservato-rija v Ljubljani. Koncem šol. lelu 1928/29 priredi ravnateljstvo Drž. konservatorija v Ljubljani s svojimi gojenci 4 javne produkcije. I. produkcija pod naslovom večer moderne glasbe se vrši v pe-tek, dne 21. t. m. oh 20 v Filharmonični dvorani. Nastopijo učenci klavirskega, violinskega, soio-pevskega oddelka in pu kompozicijske šole. Na klavirju igrajo: Krmpotič lvicu, Lipovšek Marijan, feivic Pavel, Novnkovič Božena, Na gosli: šiušterSič Vinko, daljo nastopi godalni kvartet, ki ga tvorijo gojenci: Stanič Franjo, 1'feifer Leon, SušterSič Vinko in l.eskovic Bogomir. I/. solopevukega <«l-delka nastopijo: Mleku! Marjela, Vedral Ljudmila in Arko llertu, ki poje 4 Siviceve samospeve za sopran s spromljevanjem komornih instrumentov: Flavte, oboo, 2 klarinetov, roga, violine, viole in violončela. Vstopnimi k produkciji je za sedeže 5 Din, za stojišča pa 2 Din. Vstopnice se dobivajo v Matični knjigami, rnvnotnm tinti j>odrobni sporedi. Ravnuteljstvo vubi starše gojencev in vse ono, ki se zanimajo zit glasbeno vzgojo naše mladine, k produkcijam. Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske vab? vse člane zbora, da se polnoštevilno vdeleže pogreba gospe Murije Završanove. soproge odličnega pevca g. Ivana Završana. Pogreb se vrši ob <1 po poldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice. Dr. Mova gospodinjska šola v Zgornji M\ pri LJubljani prične novo Šolsko leto I. oktobra 1920. Pouk tiaja do 30. junija 1930. Sprejemajo se notranje gojenke, ki plačajo za vso oskrbo 1000 Din mesečno; izjemoma se sprejemajo tudi zunanje, ki plačajo 650 Din mesečno. Prospekti na razpolago Vpisovanje se vrši 22., 23. in 24. junija 1929 ŠOLSKE SESTRE. vna zahvala Povodom ozdravljenja od 15 letne bolezni se najtopleje zahvaljujem g. prof. dr. Zalokarju za njegovo veliko požrtvovalnost, gg. doktorjem asistentom, kakor tudi časlitim sestram ženske bolnice v Ljubljani za vljudno postrežbo. Mici Anžur, izdelovanje pletenin — SELO 46 pri Ljubljani. Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc naš ljubljeni sin in brat, gospod Bogomil Černivec sin mesarja dne 18. junija po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb nepozabnega se bo vršil v četrtek 20. junija 1929 ob 4 popoldne izpred hiše žalosti, Kapiteljska ulica 11, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 18. junija 1929. Globoko žalujoči ostali. I N N Np- J » p «h.S " o .-j riog »Is Sq > sN* •5^3° g J i .K" I n a o " «CJQ gO.S so . •2cS^ ► t-J G) I »so o ja N t l " nri«11 "<>£ ,85 .»OSO-J 1 r, Vsaj upam tako,Stopati moramo lepo počasi^ in spotoma opletati po travi. Gotovo ne bo brez kač.* Ker niso imeli palic, vzorno seboj vesla ter stopajo polagoma skozi gosto, suho travo; pa če so v njej morda tudi bite kače. videli niso nobene. ' >Pod nami je sam kamen, reče profesor. Gotovo je to čisto pravilen nasip, sezidan v dneh, preden je voda zalila ta kraj in ga spremenila v močvirje. Držita sc robu in pazila, če bosta mogla koj takega odkriti, kar bi bilo podobno veliki cesti.« Zdi so, d« je čezinčez globoko blato, reče Greg. -Slišite, očka. če ne bomo mogli najti steze ali ceste, kaj bomo pa potem storili? »Morali bomo spet nazaj v čoln,* odvrne oče, »upam pa prav zatrdno, da nuiri tega ne bo treba . prav tak strah, kakor so ga opažali tedaj, ko je Zam- storiti.« Tudi jaz,« reče Jim. »Ti zadnji dnevi so bili naravnost neznosni.« Ploščada jc bila široka dobrih sto čevljev; nato pridejo do vogala ter se obrnejo na levo. S težavo so prodirali po tem robu sto čevljev daleč ali pa še dlje, pa čeprav so na vse strani iskali, niso dobili drugega ko visoko, ostro travo in globoko, smrdljivo blato. Očka, jaz vaše velike ceste nikjer ne vidim,: reče Greg, in vendar je tukaj konec ploščadi. Potem je pa morda na južnem koncu,c reče njegov oče. »Prav gotovo pa nekje mora biti! Naj je tukaj živel katerikoli narod, tega kamenja bi semkaj z gričev ne bil mogel spraviti drugače ko po trdni cesti. Slopajta počasi in preizkusita vsako stopnjo.« Storili so tako pa brez uspeha, zdaj so pn tudi videli, da so prehodili že vso ploščado, zato se vrnejo v tabor. »No, ste kaj dognali?« vpraša Sam. Prav ničy odvrne Jim potrto. Vse tako kaže, da bomo morali spet nazaj v čoln." To je pa slabo, reče Sam. Pa tudi Zambo je vos zmeden. Ne morem vsega razumeti, kar pravi, vendar pn se veri, da je v tej travi nekttj jako hudega in res je slišali nenavaden šum. naj že bo karkoli. Slišali je kakor bi nekaj v kotlu vrelo.« Tudi meni se je zdelo, da nekaj slišim, reče Jim itriio. tod« slišalo, se je bolj kakor dn kruli svinja. No pa saj je Zumbo že tu in profesor ga bo razumel.« Zambo je govoril profesorju kakor hudournik, na njegovem mahagonijevem licu pu se je zrcalil bo prvič uzrl unakondo. >Očka, kaj pa pravi? vpraša Greg. »0 dormideri,< reče njegov oče resno. »To ime prav tako doni kakor dremavica,« sc nasmehne Greg. Ta označba ni slaba, pravi profesor suho. — . Dormidera je veliki črni piton, zvan pod imenoir speča ali smrčeča kača, glas pa, ki gMANE od 550—850 v različnih vzorcih prvovrsten lasten izdelek vzorkovana plišasta pregrinjala za otomane a 600—la 750 salonske garniture divane modroce zanesljivo najboljše blago kupite pri ul Sever, tapetništvo Marijin trg 2 Fotografski atelje novo otvorjen; najmodernejši aparati, najnovejše svetlobne naorave. Foto Meyer, Maribor, Gosposka 39. Kupi se za žago rabljena, dobro ohranjena lokomobila 45—65 PS, ter istotak polnojarmenik, premer 60 cm, Ponudbe naj se pošljejo upravi pod značko »A. F. B.« Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi strokovnjak (strok, knjige!) dr. P e č n i k , zavod (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, železniška post. Rogaška Slatina. Pozor trgovci in gospodinje za ukuhavanje CELLOPHAN Higijenska prozorna opna, najboliši zapor za vse marmelade in želce, ne-propustljiva za vonj in bakterije. — Najsigurneje sredstvo za ohranitev sve-žosti, stalna kontrola vsebine. V vodi nerazstopljiva Absolutno sterilna. Najidealneje sredstvo za zapiranje steklenic mesto jiergamenta Dobiva se v vseh trgovinah Zastopstvo za SHS Braca Weiser Zagreb Marovska ulica 5. Mali novec oranžada, limonada na drobno na debelo Josip Vitek Ljubljana, Sv. Petra c. 13 Izdelujem po naročilu vsakovrstne kopalne obleke Cena od 70 Din naprej. Anžur Mici, izdelovanje pletenin, Selo št. 46 pri Ljubljani. Zgubil se je pes s črnimi in belimi lisami, sliši na ime »Bibi«, Kdo kaj ve, naj sporoči: Ra-dešček, Selo 48. močni in praktični, zelo lahni tek z ležišči 1111 vuljce O. & K. Enostavna in sigurna zaponka, korita in ostali poedini deli v celoli dovršeni. Stotisoče komadov v dolgoletnem prometu. ORENSTEiN I ŠČOPPEl S: Zagreb, Samostanska 2/11. - Telefon 50-64 najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vo zičkov od priprostega do najfinejšega in igračn vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev naj novejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko Prodaja na obroke. „Trlbuna" F. B. E., to varna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA Karlovska cesta št. 4. Tovarnarji sodavlre ln likerja Kakor (udi brezalkoholnih pijač nabavljajo svojo potrebe ctrn ln csenc pri DESTILERIJA D. D. Prva Jugoslavenika tovarna csenc. zn rum In likerje, eternegn olja In etera. Zanreb, B. cesto 33, poŠt, predal 143. Ceniki ln navodila brezplačno. Zdaj, v četrtem letu, je ta voz še prostornejši — še elegantnejši — še močnejši Ta novi model bo zanesljivo še povečal priljubljenost Pontiaca, ki je že danes čudovito popularen! Slabi zoble kvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh ust jo zoprn. Obe hibi odstranite z vporabo krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobjo dobijo krasen sijaj slonovine, posebno z vporabo zobčaste Chloro-dont-ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah ter od-stranjujo ostanke jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont-paste, ki stane Din. 8-—. Chlorodont ščetka za otroke, za damo (mehko ščetine), za gospode (trdo ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva so povsod. — Pošljito nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodeto brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvomico Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 3 Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. Zorman Stari trg 32, Ljubljana. T) ontiaC zavzema čisto posebno .mesto v avtomo-bilski industriji. On je tisti voz, za katciega so se ljudje brez pomišljanja odločili v tako velikem številu kakor še za nobeno drugo avtomobilsko novost. Šele štiri leta so mu, pa se že lahko ponaša s pol milijona zadovoljnih lastnikov! Tolikšno zanimanje, ki mu ni primere, je pokazala lavnost zato, ker ie vedela, da stoji za tem novim avtom ugled in izkustvo tvornice, ki izdeluje devet drugih tipov osebnih in tovornih avtomobilov — tvornice »General Motors«. Ta avtomobil, ki ]c za javnost »nov«, so preiz-kušcvali, delali zanj nove načrte in spet na novo preizkuševali leta iti leta, preden je na preizkuše-valnem terenu »General CHEVROLET - PONTIAC - OLDSMOB1LE — OAKLAND CADILLAC - CHEVROLET TOVORNI AVTOMOBILI FISCIIERJEVE Motors« dobil svojo končno obliko. Naslednji modeli so zaupanje publike še okrepili. Povsod na svetu avtomobilisti čedalje bolj kupujejo ta ceneni, a vendar elegantni in zanesljivi šcstcilindrski voz. In danes — danes jc novi Pontiac hitrejši in močnejši kot kdaj, ker ima doccla nov, izboljšan motor. Prostornejši je in prikupnejši — zakaj Kisher mu je bil napravil novo karoserijo po najmodernejših principih. Neizpremenjena jc ostala samo njegova zmerna ccna — zaradi navdušenega sprejema pri publiki jc bilo namreč moči povečati proizvodnjo Pon-tiacov, ne da bi narasli troški za posamezen voz. Stopite čiir prej k našemu zastopniku, da vam razkaže novi Pontiac. BUICK - VAUXHALL — LA SALLE O. M. C. TOVORNI AVTOMOBILI v inncrnm' PROIZVODI GENERAL MOTORS Drva za kurjavo (odpadki od žage) v vsaki množini, se dobe pri: IVAN ŠIŠKA, parna žaga in tovarna parketov, Ljubljana, Metelkova ulica 4. Sedaj najboljša priložnost, da lahko zaslužile mnogo denarja s prodajanjem našega gospodar, predmeta. Vprašati in priložiti 10 Din za vzorec in navodila. - Ro-Va, Maribor, poštni predal 2. Znojenje nog, trdo kožo, ozebline, svrab in pekoče podplate in kurje oči izleči v 2—3 dneh FEBRUUM APARAT patentiran v vseh kulturnih državah. Cena Din 50 po poštnem povzetju Din 56. Glavno skladišče za Jugoslavijo: Stara Salvator apoteka, Osijek I. kamor je treba tudi poslati naročila l m r VODKE TURBINE au lom. regulator je. za tvornice, opreme za žage in mlino izdeluje in dobavlja <3. F. SCHNESVER ŠKOFJA LOKA podietle za zgradbo vod. turbin ■ Hm Konkurenčne cene 1 Zahtevajte ponudbe 1 — Prvovrstne rcfercnce 1 V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena mama, stara mama, teta in tašča, gospa Antonija Felber vdova po železniškem uradniku v ponedeljek dne 17. junija, v Novem mestu, v 72. letu starosti, nenadoma preminula. Truplo nepozabne pokojnice se prepelje v Ljubljano in sc bo vršil pogreb v sredo dne 19. junija 1929 ob 6 popoldne iz pokopališke cerkvice pri Sv. Križu, na pokopališče istotam. Novo mesto - Ljubljana, dne 18. junija 1929. Žalujoče rodbine: Felber - Skobrtal. Ogrič. Jakovac in Hortner. Mestni pogrebni zavod t Ljubljani.