Listje in cvetje
Iz zaklada  naših  pregovorov.
50. Vsaka žival ima kako liso.
Lisa se pri živali imenuje večji ali manjši šopek cilake, ki je drugačne barve, kakor vsa druga. Da imajo živali čestokrat velike lise ali pa po več lis, nam svedoči to, da je pri čedah tako navadno ime: lisec in liska, Ako je lisa temnejša mirno druge dlake, se imenuje tudi maroga, ter tudi marogec ni tako redko živalsko ime. Pa četudi niso lise in maroge navadno tako velike ali mnogoštevilne, je vendar težko dobiti žival, ki bi bila po vsem životu popoinoma enake dlake.
Dasi lise in maroge pri živali niL ne škodujejo njeni koristi, n. pr. pri mesu, mleku, delu itd.; vendarie so za oko neka pomanjkljivost, kolikortoliko slaba lastnost.
S tem seni pa že tudi pojasnil potnen tega pregovora. Obrača se namreč na človeka, ki je sicer pošten in hvalevreden, pa ima vendar semtertje kako napako. In ker ni na svetu odraslega človeka, ki bi se ne bil še kar nič pregrešil, tudi v majhnih rečeh ne, iina pregovor pomen: Ni ga človeka brez napake! Žival imenuje, Cloveka pa misli. — Zlobneži radi najboljšim ljudem škodoželjno zabrusijo ta pregovor, ako so slučajno zvedeli kako ztnoto ali napako o njih. V ustih dobrohotnih Ijudi pa ima pregovor kaj lepo lice in se glasi pomilovalno in opravičevalno, češ: Olejte, kako velika je slabost človeška, še najboljši iahko kdaj kje napak stopi!
Šaljiva zastavica.
(Priobčil Cid Em Nafr.)
,Na Kranjskem hrib je občeznan, Kako se pravi mu, Piehan?" — nŽe vem!" oglasi se dečak. — ,No, dobro! — Zdaj pa ti Kozjak, Odreži prvi zlog besedi, Potem ostanek mi povedi!" • Je bil Kozjak nalogi kos? Iztaknil je — kaj misliš? — ,Noši*s.
(Rešitev in frnena rešllccv prfti.)
Za zbirko lepih misli.
Modrost, Nekdfo jc srečal jezdeca, ki je jahal konja brez uv.tle in vojke. Čudno se mu zdi in ga vpraša: ,Kam pa jahaš?" Jezdec od-govori: ,Sam ne vem; kamor tne konj po-nese." Lahko bi mu bil voščil srečno pot, rekoč: ,Norec, pa jahaj; tebi ni poraagati."
Nekdo drug pa je sreCal peš-potnika, ki je hitro korakal po Tržaški cesti, in ga tudi vprašal: ,Kam pa greš?" ,Na Dunaj!" se mu glasno odreže.•— ^Prijatelj!" ga zavrne, ?po tej poti se pride v Trst! Bodi pameten in hitro se obrni uprav na drugo stran -• po Dunajski cesti!" — Oba potnika sta ravnaia nespametno ali neumno: prvi zato, ker ni imel nikakršnega . natnena, drugi pa, ker ni rabil pravega sred-stva ali potnočka.
Zdaj pa obrni to oboje' in takoj izveš, kaj je modrost? Modrost je v tem, da človek ne dela brez namena ali celo iz sla-bega naraena, marveč da ima za svoje delo dofeer namen. Pa to je še-le polovica modro-sti; druga polovica je v tem: da rabi v do-sego svojih namenov tudi vselej primerne po-močke. In čim boljše in višje namene hoče kdo doseči in čim primernejša sredstva rabi, tera modrejši se sme zvati.
Kove knjige in listi.
Molitvenik in pouk o poboinosti presve-tega Srca Jezusovega. Izdal in založil dr. A n-ton Bonaveniura Jeglič, knezoškof Ijubljanski. V Ljubljani 1904. Tiskala Katoliška tiskarna. Cena: rdeča obreza K l'2O, zlata K l"60, mehko vezan z zlato obrezo 2 K. — Ta lična molitvena knjižica ima v prvetn delu precej obširen in popoln pouk o češčenju presv. Srca Jezusovega. V drugem delu pa so m o 1 i t v e: dvojna maša, dvojen križev pot in Cvetere litanije, molitve za spoved in sv. obhajilo. Posebej so še antifone in mo-litve za razne praznike. »Kratek poduk" (ofe-naš, češčenamarija, šest resnic itd.) bi se bil lahko izpustil v takem molitveniku, ki ni za male otroke, in naj bi se bilo raje pridejalo več molitev in pobožnosti posebej v žast in proslavo presv. Srca Jezusovega.
,,Vrtec" izhaja I. ini. vsaccga meseca in stoji s prilogo vred za vse leto 5 K 20 h, za pol leta 2 K 60 h — Uredništvo in upravništvosv. Petra cesta št. 78, v L j u b 1 j an i.
Izdaje društvo ,,Pripravnlškl dom". — Urejuje Ant. Kr«č; — Tiska Katoliika Tiakarna v Ljubljani.