Številka 259. Trst v četrtek 20. septembra 1906. Tečaj XXXI. gtj" Izhaja vsaki dan idi cb lEttiici in jiiazriKJli on 5. iri, cti poiedelliil ob 9. irl i]itra). Poaemične številke te prodajajo po 3 nvč (6 stotin t) 9 mnogih tobafearnsh v lr.>tu in okolici, Ljubljani, Gorici. Krarju, £t. Petru, Sežar.i. Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. t'cue o^latoT Ke računajo po vratah (Širok® 73 mm, viBoke J\t niiEl; za. trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; ta tcmrtnice. zrhvale. poslanice, oglase denarnih zavodov po stct. Za otrlase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-Jaljna vrsta K 2. STali oglu«i po 3 st. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Og!afce sprejema inseratni oddelek uprave Edinost". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Harofinlna snaia za vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moči nesece 6 K. — Na naroČbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vrsčiijo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: al. Glorglo Galattt 18. (Narodni do:n>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost '. — Natisnila tiskarna konsnrcija lista Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18. issssss PoStno-hranllnični račun St. 841.652. r^coc^ it.v. 1157. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". POLITIČNO DRUŠTU0,EDINOST' sklicuje za nedeljo 23 t. m. ob 10. uri predp. v veliko dvorano ..Narodnega doma'* javen sliod z nastopnim dnevnim redom : 1.) Volilna reforma in Koroška; 2.) sprememba volilnih okrajev in dve-tretjinska večina. ROJAKI ! Kdor čuti z našimi brati na Koroškem. katerim >e pripravlja po nameravani volilni reformi politična smrt: in kdor želi, da ta od vseli /.eijao pričakovana volilna reforma ne bo v nepopravljivo škodo za Slovanstvo v Avstriji, kdor je ža zares splošno, enako in pravično volilno pravico : ne >me zamuditi te^a shoda in naj stori svojo dolžnost, da pridruži svoj glas občnemu in energičnemu protestu proti nameravanim krivicam, oziroma pomanjkljivostim načrta volilne reforme. ODBOR. Dobre misli in stara zmota. u. V prvem članku pod tem naslovom (glej izdanje „Edinosti" od 2. septembra lf>»»6.) posvečenem izvajan jam socialističnega glasila -Lavoratore", smo pritrjali pametni misli tega lista, da le uvedenje popolne na c i j o-lialne avtomije more dovesti do pomirjenja med narodnostmi v A v s t r i j i. Pritrjali smo tudi zelo pametni in resnični misli, da spor med Italijani in Slovani ne more priti'do ugodne rešitve, dokler j bo kdo tretji posezal vmes. Spor med Italijani in Slovani morejo povoljno rešiti edino le — Italijani in Slovani med seboj. Pritrjali smo mnenju socialističnega glasila, da je nacijonalna avtonomija edina pot do miru zato. ker mir med narodi je možen le tedaj, ako je odtegnena vsaka možnost in prilika, da bi en narod tlačil d r u z e g a, oziroma, da bi mu kratil garancije za obstanek in sredstva za napredek! To razmerje čim bo sleherni narod mogel trebi in po svoji volji urejati razvoj in bo doseženo, po svoji po-izlasti svoje kulturelno življenje, ko bi sam imel — svoje -olstva v rokah. Veljavna je tudi karakteristika, ki jo je podal ..II Lavoratore" o sedanjih kontrover-zah v italijanskih novinah ozirom na vprašanje, kako naj bi avstrijski Italijani uredili za prihodnjost svoje razmerje do družil: narodnosti. Noč in »lan in na vseh koncih in krajih ugibljejo le o tem : s kom naj bi se vezali in proti komu ?! Na strani pa puščajo vprašanje : kako bi se pomirili s tem in onim ?! Posebno pri njih, ki ventilizirajo vprašanje zbližanja se Slovani je videti, kako jih ne vodi želja po miru z nami. ampak le egoizem. le zavratna misel na svojo korist. < >r.i govore za zbližanje, ker pričakujejo, da bo to koristno — za Italijane. In sicer le radi nemške nevarnosti ! Najbolji dokaz za to, da tudi v teh Italijanih. ki govore o spravi s Slovani, ne deluje iskrena želja po miru z nami, ampak le strah pred nemško nevarnostjo, je v karakteristični okolnosti, da pač govore o zbliža nju. ne pa o tem, da za tako zbližanje treba ustvar jati pogoje od obeh strani, torej tudi od italijanske. Kar nič ne moremo doznati o tem, kaj in koliko bi hoteli od italijanske strani položiti na oltar pomirjenja s Slovani. ..Lavoratore" je torej pravo zadel s svojo karakteristiko ~ek salti ranili italijanskih glav". Radovedni pa smo zelo, kako bi moglo socijalistično glasilo opravičiti svoje prizadevanje, da z označenjem italijanske narodne stranke hoče zadeti tudi slovensko narodno stranko, da razteza svojo sodbo o pni imenc-vani na vse narodne stranke (i partiti nazio-nalisti in Austria), —torej tudi na slovensko?! Očitanje, ki je naslovi)a na vse narodne -tranke, češ, da nastopajo kakor hraniteljice lastnega naroda, da pod to zastavo izvajajo svojo 1 a s t n o strankarsko k u p - č i j o. z a d e v 1 j e tudi n a s. Tako prihaja ; slovenski narod telesnega in duševnega gladu, „Lavoratore" do zakljčka. da so vse narodne samo da ie puškica nabasana in sabljica opa-stranke degenerirane in zaključuje, da malen- sana, pa mirna Bosna ! In ravno v tem je kostnosti nacijonalistov odgovarja proletarijat: kruto jedro našega militarizma! Spominjate-li „s svobodomiselnimi možmi vseh narodnosti se Napoleona ? Prišel je mlad pesnik in mo-proti izkoriščevalcem in reakcijonarcem lastne 1 ral bi se boriti za osvojitev Evrope. Napo-in drugih narodnosti ? 1 leon ga je videl pristopil in mu rekel : „Stoj, To, kar „Lavoratore" trdi. to so le — ■ moj pragi in odloži puško ! Toliko sveta ko-be^ede. V opravičenje teh insinuvacij bi tre- j likor ga osvajaš ti z duhom, ne osvoji legija balo. mislimo, tudi vsaj nekoliko konkretno-j mojih vojaščakov z ognjem in nečem ! Idi, sti. Predno „Lavoratore" postavlja analogijo; delaj ia prosvetljuj narod !..." To je usoda med aspiracijami Italijanov in onimi drugih naših pesnikov, da že v mladosti prestopajo narodov, torej tudi našimi, moral bi nam; prag večnosti. Jednega je zamoril glad ali dokazati, daje v narodnem in k u 1 - j jetika, druzega puškica nabasana, tretji tone t u r e 1 h e m pogledu naša n a r o d - j v alkoholu ! In tako se nam potapljajo oni, nost v isti meri saturirana k a-. ki bi se imeli speti v višine, kor italijanska. Razlika med položa-! živi pet decenijev. Je-li to jem našega in italijanskega naroda je velikan- j našega naroda?j... ska : z ene, italijanske strani, posezajo po j O prestolnici kraljevine sv. Štefana pa, tuji lasti, na drugi, na naši pa se le upira- žal, ne morem na široko razpisovati. A" noči mo tem ekspanzivnim napadom in se borimo; sem prišel, v noči odpotoval. Na beligrajski za ono. kar je naše. Med ofenzivo in.vlak se čaka eno uro na centralnem kolo-de fen živo pa ne more biti a na- dvoru. Budimpešta se je vzmogla do tega, logije. Dokler stoji takt, da Italijani j česar še nima cesarski Beč: ima svoj cen-— uživajoči vse svoje pravice v narodnem tralni kolodvor, kjer se stekajo in odhajajo pogledu — posezajo po našem, in dokler soj vsi vlaki- Ob desetih v noči sem odpotoval. Slovenci prisiljeni nastopiti v obrambo najpri-. Vlak je bil napolnjen do zadnjega kotička: mitivnejih pravic : dotlej ne more biti go- j sobota je in delavci, večinoma Srbi iz Bačke vora o analogiji v aspiracijah obeh na- in Banata, se vračajo domov. Le malokateri karakteri stikon rodnih strank! ! Res. publicistika italijanske socijalne demokracije je v zadnje čase čudna, ker čuditi se moramo, kako more glasilo, ki hoče braniti liberalna in demokratična na- Slučajno sem zabredel v damski kupe in niti vsemožnost kondukterjeva me ni spravila iz njega ker ni imel ne enega prostora za mene v moškem oddelku. Sicer pa ini ni bilo čela, biti tako — neliberalno, da stavlja v isto . bolje v damskem kupeju: poln Židovk in mater vrsto tlačitelje in tlačene. Obžalovati je res, [ z otroci. Utrujen in počitka potreben moral da v ,.Lavoratore*4 ne more in ne more pro- j sem ves čas stati. Z rudečelaso devojko sem dreti iz teorije v prakso spoznanje o tem,; se zapletel v pogovor. Začel sem z nemščino, kake so naše in kake so težnje italijanske j videči, da se dame-Židovke skoro izključno nacionalistične stranke ! poslužujejo nemškega jezika. Ni znala nemški Da zaključimo, nam je bilo, da se ie V veliko zadovoljstvo Lavoratore" tako bila je Srbkinja. V Pešti je bila pri sjrod-nikih na počitnicah in sedaj se vrača v Beo- rekla krepko zavzel za res jedino rešilno misel iz J grad.Tudi ona je bila Židovka in je narodnih sporov : za narodno a v t o n o-! da je „hebrejske vere". Zide udomačene na mijo. Živo pa obžaljujemo, da se socijalno-j Balkanu, v Srbiji, Bosni, Bolgariji, Turčiji demokratično glasilo tudi to pot ni moglo dr- j itd., imenujejo balkanski narodi „španjolske žati vseskozi na višini objektivnosti, marveč, da Žide". In s polnim pravom : naši avstrijski je tudi to pot padlo v staro zmoto, da namreč ne more pravično obsoditi Židje, (naj žive med katerim narodom koli) se po jeziku le malokdaj popolnoma aklima- n e d a b i ob enem slovenskega. a d e 1 o tudi }(a jugoslovanskem pijemonta. Popotni utrinki iz Srbije. Pi~e Fraujo Kraievec italijanskega nacijonalizma. tizujejo. Dunajski, češki, poljski Židje se raz- govarjajo med seboj nemški. Ako slišimo ! Madžara, da dobro govori nemški, znamo j takoj, da je to Žid. Balkanski Židje negujejo j torej španski jezik. Šele v K i s K o r d s sem dobil drug voz. Veselil sem se spanja, ali srbski momci, vračajoči se v Bačko in Banat, so prepevali vso pot svoje tužne melodije in me pripravili , . , . ob sladki sen. Za ranega jutra ob 4. uri smo Praga -Dunaj. — Slovanski otoki na Ne- . . ° ". židerskem, — Vožnja po Ogrskem. — bili v S o b o t i c i. Madžari so to lepo slo- V madjarski prestolnici. — Nočna vožnja vansk0 ime prekrstili v S z ab a d k a. Za preko Kis Koros, Sobotice. — Po podu-; . • - •» i- - c i navskjh planjavah. — Novi Sad. V Sremu. pet ur vožnje smo. dospeli v Novi Sad. j Sremski Karlovci. Indija. SkrCnost av- premodri madjarski krajepisci so temu knji-! strijske policije. — Na zemunski obmejni J J 1 J postaji. zevnemu centru srbstva nadeli „prelepo V bližini Nežiderskega jezera. Krajina ime Uj-Videk. So pač mojstri v pačenju je slovanska, ali vsaj slovanska otočja so tu, slovanskih imen kakor Italijani v našem Pri- ker dolgolasi, obriti seljaki, ki vstopajo na morju. )i.nmoi.iomn . n^ Moflnimn 1 j i 1 Novi Sad oplodil gredice naše jugoslavanske poezije ! Novi Sad leži sicer na ogrskem ozemlju, ali narod todi je čisto srbski. Prevozivši Dunav smo bili v Slavoniji. Z griča doli nas „prijazno pozdravljajo" topovi trdnjave Petrova r a dinske. Takoj za Petrova-dinom imam nemške kolonije: Ludwigstal. Maierhotel in Rochusthal. To imajo biti nekakšni stebri vsenemškega mostu na Balkan. Da so se mogli tu v Sremu, v tem Eldorada Slavonije naseliti Svabi, temu je par največ Jcriv antagonizem med Srbi in Hrvati, ki je prejšnja leta vladal po Slavoniji. Posledice temu antagonizmu so švabske kolonije v Sremu in po vsej Slavoniji! V krševiti Liki, tam se ni hotel naseliti objestni Švaba, ampak tu v raju jugoslovanskih zemlja. Sicer pa hočem o tej točki pozneje, o opisu Sreina. natančneje izpregovoriti. V bližini Petrovaradina, tik ob Dunavu je selo Kamenica. Tu je žil in tu je tudi umrl največji srbski pesnik Zmaj J o v a n J ova nović. — Smo v pravem jugoslovanskem ovzdušju. V sremskih Karlov-c i h pozdravljamo srbsko metropolijo. Vlak dirja dalje. Zaustavivši se v Indiji, važnem križišču železnic, smo hiteli preko plodnih slavonskih nižin. Komaj smo zapustili Indijo, že nas je prijazno pozdravljala simpatična postava — avstrijskega policaja. „Koji ide za Beograd molim pašuš!" je njegov mogočni ukaz. Ponižno sem oddal seveda svoj pašuš. Malce pred Zemunom, takorekoč ob vratih jugoslovanske prestolnice, imamo še švabsko naselbino Franzens-t h a 1. Kako to človeka boli, ko ima gledati tako žalostne posledice nekdanjemu srbo-hrvat-skemu sporu. Dal Bog, da bi hrvatsko-srbska koalicija se združenimi močmi delovala proti agresijam teh germanskih zajedcev !! Prsa se mi svestno širijo in srce se raduje razkošnega veselja, ker glej, izpolnjuje se vroča želja mladinstvenih dni : še pol ure in moje srce bo utripalo pod solncem jugoslovanske svobode! Kaka sreča, kak užitek za teptanega sinu slovenskega naroda! Pač mi je krepko udarjalo srce in mi je živo vrela kri, ko sem prvič zagledal stolpni venec zlate matičke Prage ! Ali ipak! Kakšna razlika ! Pod svinčeno težo nesvobodnega ozračja stopa človek v Pragi, v Beligrad pa človek hiti z dušo polno poletov in zanosa ! Zemun je poslednja postaja avstro-ogrskega imperija. V redarstveni pisarni so mi zopet vrnili moj „pašuš". Vlak stoji pol ure. Po peronu so med šetalci najbolj zastopani — policaji, ki skrbno pazijo, da ne bi kdo pobegnil brez pašuša tja v kraljevstvo belega orla. Formalitetam pašuša se moramo pokoriti, ali tega ne more zabraniti nikdo, da Slovenci stopamo v Beligrad z istimi čut-stvi kakor stopajo Avstrijci Stein, Wolf et consortes — v Berolin. Slovenci stopamo v prestolnico jugoslovanskega Pijemonta! Konečno so bili potni listi urejeni. Vsi so dobili pripombo : „Ispostava kr. pograničnog Redarstva" z datumom. Preko železnega savskega mostu smo in časo-! zaokrenili v srbsko metropolo ! vlak govore v lepi čakovščini. Premerjamo j Do nedavna je bil Novi Sad center velike ravnine. To so blagoslovljene ogrske' srbskega književnega delovanja. Prejšnje čase nižine. Gledamo z vlaka in £vi- je tu izhajalo največ srbskih knji< dimo, kako se tam na polju vzdiguje dim. pisov. Odkar je Beligrad proglašen kakor iz- ~ To so benzinove lokomobile in mlatilnice. ključna prestolnica srbska in srbski kraljevi Odsek Za VOllmO reformo. Žanjejo se stroji. Napredek madžarškega po- ne rezidujejo več v Nišu in Kragujevcu, je ,Brz- P°roc'jlo). ljedelstva ! G v o r ali Raab je industrijal- Novi Sad v književni tekmi zaostal za Beo- Dunaj 19. Odsek za volilno reformo je 110 mesto. Ob kolodvoru so velika žitna sida- gradom. Ali ipak je ostal središče Srbov ki j rešil danes § 4., potem ko je odklonil pred-dišča. V Komornu smo tik Dunava. j so pod 'avstrijsko-ogrsko vlado. Avstrijsko-; log posl. Wassilka glede reasumiranja glede Mesto neizmerno slikovite lege. Zemlja £ro- ogrskim Srbom je izdavanje knjig v Beo- ^ ter je pričel na to razpravljati o £ 5. dovitna in plodna. Vendar se poglabljam v'gradu precej otežkočeno, zato jih izdajajo vfPosl. Tollinger je predlagal, naj se razprava tužne spomine : tu je prinašal svoj krvavi j Novem Sadu. Tu izdaja davek „cesarju in domovini" naš slovenski j svoje publikacije, tu izhaja tudi pisatelj A n dr e j č k o v Jo ž e. V tem j beletrističen list srbski: „Brankovo mestu je nosil naš nadarjeni pisatelj „sabljico kol o", opasano in puškico nabasano." Ali ta sabljica opasana in ta puškica nabasana sta umorili tudi njegovo mlado življenje. Tu je dobil kal bolezni, ki ga je polegla v grob. Koliko koristnega bi mogel še napisati svojemu narodu ? ! Ali je jedna puškica nabasana in jedna sabljica opasana res več vredna, nego pa kulturni liasek vsega naroda? Po nazorih naše birokracije: d a! Naj umira --V-J . ^ » » - .Srbska Matica" | o tem paragrafu, z ozirom na naznanjeni pred-izvrsten. log o pluraliteti volilne pravice odloži, da ! se klub odloči o formalnih predlogih glede i uvedbe pluralitetnega zistema. Kaj mično izgleda se železnice novosad-j Predlog je bil vsprejet s 16 proti 1<> ska unijatska cerkev. Pri njej župnikuje eden j glasom. najboljših pesnikov in književnikov sodobne j Odsek je pričel potem razpravljati o 6, hrvatske literature Jovan H ran i 1 o vi ć. j ki govori o izvrševanju volilne pravice ter je Mnogo gorja in bridkosti je ta vredni sinji; po vladni predlogi vsprejel s spremembo, krvatske majke prebolel za paševanja hrvat- da se beseda „glavna nastanitev" po predlogu skega Nerona Kliuena. Vendar ti časi so, dr. Adlerja nadomesti z besedo „glavno bi-minuli — dal Bog za vedno! — pesniku1 vaiišče". Pri £ 7, ki izključuje aktivne čast- Hraniloviću pa z mnoirokatero iz dna srca cvetko svoje želimo, da bi Se j nike, aktivne vojake in voznike od aktivne in »je biserne muze pasivne volilne pravice in vojaške uradnike od Stran II. ►EDINOST« Štev. 259 V četrtek, dne 20. septembra 190'J pasivne volilne pravice, je minister za notra-uje stvari nasproti nekaterim prigovorom izjavil. naj se vojaškim gažistom, ki plačujejo davke, prizna tudi pasivna volilna pravica. Z ozirom na to, da ni bilo to doslej v navadi, in da ni škodno, da se vojaškim uradnikom prizna pasivno volilno pravico, sta poslanca Kramar in Gross izjavila, da je najprimerneje, da se vojaške uradnike osvobodi od davkov in da se jim odvzame pasivno in tudi aktivno volilno pravico. Nato je bil i? 7 vsprejet nespremenjen v obliki, predlagani od vlade. O i; H (Izključba od aktivne in pasivne volilne pravice) se je unela daljša debata. Paragraf je bil vsprejet. O odstavku a) [Razpis in priprava za volitve] razvila se je tudi daljša debata, katere so se udeležili poslanci Vogler, Zazvorka, Adler, Šusteršič, dr. Gross, Pastor. Wassilko in Abrahamovicz. Šusteršič je bil proti temu, da bi se volitve vršile na nedeljo. Minister Bienertk je naglašal, da je namen vlade. naj bi se volitve povsod vršile v enem dnevu, v kolikor je to možno tehniško izvršiti. Vlada pa danes nikakor ne more znati, ako bo to možno, izlasti, ker primanjkuje uradnikov, ki bodo opravljali službo volilnih komisarjev. Minister je prosil odsek, naj se odstopi od enotnega volilnega reda; volitve v posamičnih okrajih se bodo pa izvršile v enem dnevu. Konečno je bil £ 8 odstavka IX. vsprejet z dodatnim predlogom posl. Gros3a, po katerem naj minister za notranje stvari za vsa kraljestva in dežele določi enotni dan za pventuolne ožje volitve. Potem je bil vsprejet še £ 10 z dodatnim predlogom, da se imajo volitve razpisati v uradnih deželnih Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri. časnikih. sem našo tržaško narodno gibanje, smo se prepričidi, da je tržaško Slovenstvo zgrešilo ino- pot, ki ima voditi k probuji in blagostanju našega ljudstva. Nekdaj, ko nismo imeli nič, ko smo bili soproga in njegovi otroci odpotovali v ino- brez narodnih društev, brez narodnih denar-zemstvo in da se ne vrnejo v Rusijo, dokler nih zavodov in brez dnevnega glasila, nekdaj vzame general Orlov, ki je sedaj s carsko rodbino na križarenju po tinskem zalivu. Stolipinova rodbina odpotovala v zemstvo. Iz Petrograda javljajo, da so Stolipinova i Carinski spor med Avstrijo in Srbijo. Kakor javljajo z Dunaja, se bo tekom tega tedna vršila na Dunaju skupna konferenca za carinske in trgovinske dogovore. Povod sestanku je dala nota srbske vlade, da se pogajanja nadaljujejo. ne ponehajo nemiri. V Kronstadtu se pripravlja nov upor. Londonska „Tribune" poroča iz Petrograda, da se v Kronstadtu pripravlja nov upor. V mestu je veliko razburjenje. Oblast-nije so izdale potrebne odredbe. Varšavski industrijalci prodajajo svoje tovarne. Lvovski poljski listi javljajo iz Varšave, da je mnogo varšavskih industrijalnih podjetij na prodaj radi nevarnega položaja. Ustanovil se je konsorcij belgijskih, francoskih in angležkih kapitalistov, da nakupi omenjena važna podjetja. Drobne politične vesti. Nadškof Š t a d 1 e r je te dni dospel v Zagreb, od koder odpotuje v Rim in v Lourdes. Prva konfiskacija pod novo hrvatsko vlado se je izvršila minolo nedeljo dne 16. t. m. Konfiscirana je bila „Hrvatska" radi članka o bivanju prestolonaslednika v Dalmaciji. Novi viši komisar za Kreto. Iz Aten poročajo, da so velevlasti privolile v imenovanje Zaimisa višim komisarjem na Kreti. Hrvatski sabor bo r a z p u -š č e n ? Iz Zagreba poročajo, da se v tamošnjih političnih krogih govori, da bo hrvatski sabor razpuščen, ker ne bi v svoji sedanji sestavi mogel delovati. Na novih volitvah bi hotel ban dobiti večino, ki bi bila sposobna za delovanje. Domače vesti. Revizija ograko-hrvatske nagodbe. Hrvatski minister Geza Josipov ić je izjavil poročevalcu lista „Magvar Szo", da stoji razmerje med Ogrsko in Hrvatsko pred no- j Vaš cenj. dopis, v katerem nam vini preobratom, nekako tako, kakor pred i da priredite prihodnjo nedeljo v ogrfko-hrvatsko nagodbo leta 1868. Ves ob- manifestačni shod sežek mnogih državnopravnih vprašanj je možno rešiti le na temelju podrobne reforme nagodbe iz leta 1868. Dogodki na Reki. Italijanska vlada zahteva odškodnino. „('orriere della Sera" javlja, da je itali-minister vnanjili stvari zahteval od Avstro-Ogrske vlade 700.000 kron kakor odškodnino italijanskim podanikom za škodo, ki so i o imeli povodom zadnjih demonstracij. Reški „Novi List" dostavlja k temu poročilu „Corriera" : „700.000 kron ! Za deset razbitih oken, dve tabli in eno stekleno škat-Ijo za sladkor! Na Sušaku je neki Italijan prijavil, da je imel škode 5000 kron ! Ali ni dovolj, da se prijavi — treba je tudi dokazati. Ko je prišla komisija, je konstatirala škodo — desetih goldinarjev, ali je našla tudi to, da je bilo iz prodajalnice p o s k r i-t o v stanovanju razno b 1 a g o, k i je imelo figurirati kakor ru krade no". Ta Italijan, boječi se prestopka radi krivega pričanja, je brzo odšel v Italijo. Na temelju takih izvestij so skovane one grozne laži v italijanskih listih. Italijanski konzuli bi leznici poslužujejo slovenskega jezika le iz storili dolžnost resnice in poštenja, ko 1 i j formalnih ozirov, boječi se škandala in ener-svoji vladi poslali objektivneja izvestja, nego I gičuili reklamacij od naših strani. Da bi pa vprašali, da-li občinstvo, ki — moremo reči Za javni shod, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo v „Narodnem domu", je prejelo politično društvo „Edinost" od „Kat. pol. in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" nastopno pismo : „Z veseljem in hvaležnostjo smo sprejeli naznanjate, Trstu velik v prilog pravični razdelitvi volilnih okrajev na Koroškem. Za C e 1 ov-c e m, Mariborom, Gorico še — Trst — in govorile bodo vse slovanske obmejne pokrajine ! Dal Bog, da bi ne bilo zaman! — Naše politično društvo pride zastopat naš edini deželni poslanec Grafenauer. Bog in narod! Sramotenje našega jezika na državni železnici. Že oddavno nam je znano, da se na c. k. državni železnici zapostavlja naš jezik, in to morda v toliki meri, kakor na nijedni drugi državni javni upravi. Da dobijo čitatelji drastičen izgled, kako se postopa z našim jezikom, podajamo tu dobesedno izva-dek prometnega pravilnika, tiskanega na kartah za vstop na peron. Ta se glasi: „Kolodvorsko ustupice. Daje pravo na ustup u cekastnicatu ili na kolodvorskoj stezi i nedaje pravo na ustup v kolam." Vprašamo : ali ima to biti slovenski, ali hrvatski ? Nam se dozdeva, da je dotični uradnik hotel iz praktičnih razlogov spojiti v eno: slovensko, hrvatsko in češko. Ali naj to imenujemo : uradovati v deželnem jeziku ? Vse izgleda, da se gospoda na državni že- italijar.ski dopisniki, ki tako lažejo. Za 700 tisoč kron mogel bi se kupiti ves imetek vseh italijanskih podanikov, nastanjenih v mestu demonstracij. Madjarski glas o bojkotu Reke. Budimpeštanski list r Magvar Nemzet4* je priobčil članek o bojkotu italijanašev na Reki in pravi, da so sedaj Reki obrnili hrbet stari prijatelji mesta in luke. Primorci in Dalmatinci. ki bodo v bodoče svoje glavne in najveće potrebe dobivali raje iz Trsta in Pule. Ta bojkot je smatrati povsem resni m, ker se vidijo že posledice. Prvi udarec je zadel reške eksportne tvrdke z moko in sadjem. Oogodki na Ruskem. Naslednik Trepova. Iz Petrograda poročajo, da je general Djeuulin le začasno imenovan naslednikom Trepova in da poveljstvo carskih palač pre- mirnim srcem — tvori -/3 vsega prometa, ima pravico zahtevati, da umeje ono, kar je nanje naslovljeno: to je za gospodo zadnja stvar. Zahtevati, da naš kmet umeje takovo kolobocijo — to je res že preveč. Mi vemo, kaj se nam \ oreče : te vstopnice so stare in se ne morejo tiskati druge, dokler se prve ne porabijo. Mi vprašamo pa, ali ni slovenski jezik vreden, da se sedaj, ko se je pri novi instalaciji potrošilo toliko denarja, žrtvuje temu jeziku par kron in zadovolji s tem opravičenim zahtevam večine prebivalstva ? ! Še eno. Ali se slavno c. k. ravnateljstvo železnic ni še odločilo, da bi poleg nemških in laških napisov na kolodvoru v Trstu priredilo tudi slovenske napise?! Se samim „Gepitck" in „Bagagli" se mi ne zadovoljujemo in se ne zadovoljimo nikdar! Kam plovemo ?! Iz narodnih delavskih krogov smo prejeli: Opazuje nekaj let smo se zbirali, navduševali, vspodbujali — in ljubili med seboj. Danes, ko smo precej napredovali skoraj v vseh strokah in ko bi morali biti krepka skupna trdnjava proti navalom tujinstva, danes, se delimo na razne stranke in strančice! In mesto da bi delali složno — se složno sovražimo! Enim ne ugajajo naša delavska društva, drugim so naši vzorni denarni zavodi „manjadore", tretjim ne ugaja naš edini dnevnik, ker je preveč klerikalen, drugim pa, ker je preveč — liberalen!! Edni smo le v strogem in često nesmiselnem kritiko vanj u vsega, kar se je v teku mnogih let in z velikim naporom dogradilo ! Nekdaj smo čitali Edinost" enkrat, dvakrat na teden in še tedaj le o kakem vstoličenju, kaki procesiji, o kakem vladnem načrtu, a bili smo zadovoljni. Želeli smo si pač dnevnika, ali o notranji uredbi lista nismo razpravljali. Danes imamo dnevnik, ki res ni dovršen — kakor tudi ni možno ob danih sredstvih — a je tak, da bi ob sedanjih naših razmerah morali biti zadovoljni žnjim. Mesto pa, da bi „Edinost" imela tisoče čita-teljev in podpirateljev, ki bi jej pomogli do veče popolnosti, ima ta edini naš dnevnik skorai v vsakem tržaškem bolj zavednem Slovencu le kritika in zabavljača ! Oklenimo se naših društev in našega dnevnika in jih postavimo 11a trdnejšo podlago — potem še le, ako nam ne bo ugajalo, bomo smeli zahtevati, naj se preustroji to in ono. Dokler pa bomo le podirali in podcenjevali vse, kar je našega, dotlej se naša stvar ne opomore. Tu in tam smo res še nepopolni iu marsikaj bi se dalo se z d r u -ž e n i m i močmi izboljšati ; ali to se more zgoditi le z delo 111, ne pa s samim zabavljanjem. Mi vidimo med nami celo vrsto mladih moči, ki se natečaj o med sabo, kedo bo bolj udrihal po naših narodnih ustanovah in po naših zaslužnih možeh ! Ta mladina bi lahko mnogo koristila narodni stvari, ako bi (mesto. da le zabavlja) tudi — delala ! Nam. ki postajamo stari, bo v nedaljnji bodočnosti prepustiti narodno delo mlajšim močem. Te mlajše moči pa, ki si domišljajo, da so posrkale vso modrost va-se in ki menijo, da bodo delale čudeže, te moči se bodo prepričale kmalu, koliko ogromnega in nehvaležnega dela ima oni, ki „vodi", in da mu je plačilo za to delo le — nelivaležnost ! Še je čas, da se oprimemo vsi, vsi p 0-zitivnega dela in prepustimo podiranje zanamcem, ki bodo bolj srečni, ker bodo imeli več — za podiranje. Ne pluvajmo v sklede, iz katerih zajemamo in ne ometajmo z blatom vsega, kar bi nam moralo biti sveto. Le v složnem delu bo nam tržaškim Slovencem možno napredovati in dospeti tja, kjer bi morali biti že zdavnaj. Odpuščajmo si malenkonstne pregreške, podpirajmo se vsi kjer le možno in gotovi smemo biti, da nam zašije lepša bodočnost. Složni bomo imponirali 11a vse strani in si gotovo pridobimo ali izsilimo šole in drugo, česar krvavo potrebujemo in česar nam naši zatiralci ne dajo z lepa. To je srčna želja nas narodnih delavcev in menda tudi boljših res rodoljubnih slojev V! Iz Ročinja. Tri leta že počiva delo na cesti med Ročinjem in Kamreškim. Lepo svoto denarnih prispevkov žrtvovale sta občini Ročinj in Ajba za to prepotrebuo cesto. Tudi vlada in deželni zbor v Gorici sta zagotovila toliko podpore, da bi se bila ta cesta že lahko napravila. Ko je zgradbo te ceste prevzel cestni odbor kanalski, nadejali smo se, da bomo skoro rešeni kozjih poti, po katerih se že stoletja mučimo. Ali pre-varjena je bila naša nada. Kolesa na mlinu cestnega odbora se tako počasi obračajo, da se je bati, da mesto moke dobimo le otrobi. Mnogo orodja, ki je bilo pripravljenega za zgradbo te ceste, se je poizgubilo — raznesli so je delavci. Doznavši o razglasu, da so računi cestnega odbora skozi 14 dni razgrnjeni na ogled v občinski pisarni v Kanalu, — in sicer od 29. julija do 12. avgusta — sem vprašal dne 7. avgusta v rečeni pisarni navzočega tajnika, naj mi pokaže omenjene račune. Rad bi se bil informiral o neki stvari glede ceste od Ročinja proti Kamreškimu. Najprej me je skušal g. tajnik odpraviti na lepo. Ko pa je videl, da ne odneham od svoje zahteve, povedal mi je, da v občinski pisarni računov cestnega odbora — še ni ! Kakove razmere so tj? Zakaj se računi prikrivajo davkoplačevalcem ? Ali ostane tako za vedno ? Cas bi bil, da se razprši znana trojica. Ročinj c. C. k. pripravnica za učiteljišča v Kastvu. Vpisovanje v to pripravnico se bo vršilo dne 28. in 29. t. m. Učenci morajo prinesti seboj zadnje šolsko spričevalo, krstni list in spričevalo o cepljenju koz. Kdor hoče biti vpisan kakor reden učenec, treba, da ie dovršil 14, ali vsaj 13l/3 leta. Mlajši se vsprejmejo kakor slušatelji. Ravnateljstvo. Kanalcem In GorenjevašČanom. Pišejo nam : Vsakdanji neljubi pojavi na novi bohinjski železnici pričajo, da smo Slovenci sploh neprevidni in popustljivi, tudi če gre za naše najkoristnejše narodne in gospodarski' stvari. A"i, g. urednik, ste na novi progi že marsikaj iztaknili in obelodanili in le čudim se, da ste prezrli nepriličnost na postaji Kanal, oziroma, da Vam ni o tem še nikdo kaj poročal. Dovolite mi torej, da Vam jaz, kakor domačin, nekoliko označim stvar z namenom, da jo objavite v Vašem cenjenem listu. Ime „Canale-Kanal" ne odgovarja ni narodnemu momentu ni legi postaje. Graditelji železnice in tudi domačini so gotovo vedeli, da bistra Soča ločuje Gorenjovas od Kanala in da se železniška postaja nahaja na ozemlju prvega in ne drugega kraja ter bi biii morali postaviti saj napis Kanal-Gorenjava*. Le čuditi se je malomarnosti Gorenjevašča-nov, da se niso niti ganili v tem pogledu. Istotako je zanemarjena Gorenjavas glede komunikacij. Nova cesta od postaje v vas je v takem slabem stanju, da je pešec v nevarnosti, da 11111 obuvalo ostane v nasuti groblji : s težkim vozom pa gotovo ne pride do postaje ; izlasti po 11a onem delu, ki ga je železnica na novo napravila, ker so tu porabili del poljske poti. Ker so vseh teh nerednosti v prvi vrsti krivi občinski kolovodje, priporočal bi kakor sovaščan, da se ti kolovodje odstranijo ter nadomeste z možmi, ki bodo skrbeli za blagor in napredek občine. V svojo lastno sramoto moram še nekai omeniti, kar bi pa vsak lahko storil, ne da bi kedo drezal — od zunaj ! Želel seni kupiti Ciril-Metedijeve užiga-lice, ali nisem jih mogel najti in reklo se mi je, da jih v Kanalu nikdo ne prodaja! V Al; je to resnica (o čemer se nisem imel časa prepričati), je to naravnost škandalozno, ker priča, da je v Kanalu še veliko premalo narodne zavednosti in požrtvovalnosti. Po mojem menenju niso na tem krivi toliko trgovci, kolikor ljudstvo samo, ker ako bi le en del tega slovenskega ljudstva zahteval, bi trgovci gotovo naročili Ciril-Metodi-jevc užigalice. Malo manje veteranov, pa rajši več narodnjakov in slišala se bo tudi v cerkvi izključno slovenska pesem. Upam, da te moje opombe ne ostanejo brez vspeha ter da mi bo v prihodnje, ko obiščem svoj rojstni kraj, možno kaj ugod-nejega pisati o svojih sorojakih. C i r i 1 o v e c. Grom in strela. Iz Avberja nam pišejo : Dno 10. t. m. zjutraj je med silnim gromenjem in bliskanjem treščilo v tukajšnjo cerkev. Vžgalo je le nekaj cvetlic in eno cerkvenih zastav, ki je bila hranjena v zaboju na koru. Velika nevarnost jc bila, da pogori cerkev in zvonik. Da se pa to ni zgodilo, zahvaliti se imamo Alojziju Sanabor. ! ki je, čim je treščilo, zapazil to in pogasil :> j pomočjo cerkovnika v silnem dimu in velikim I naporom. Zaslužuje vsekako, da ga cerkveno joskrbništvo in županstvo primerno nagradita. Prihranil je občini marsikateri tis >čak. Škode bo do 600 K. Omeniti moram, da cerk v sploh ni bila zavarovana! Vsa čast cerkve-! nemu oskrbništvu! Kaj temu mari, tudi če pf>-' gori ! Čemu bi plačevali zavarovalnino, raje • naj se denar kopiči in nabira za kakšne mo-f rebitne „cerkvene namene". Jako dvomimo, da je le tu tak slučaj ' neprevidnih, zatorej nujno svetujem vsem žu-jpanstvom, da se ona malo pobrigajo ter pre-\ gledajo, če so cerkve in župnišča zavarovana. . Ako bi ista pogorela, plačevati bi morale le ■ občine. Iz Srednjih Škofij nam pišejo : N t e ' pevsko-bralno društvo „Slovenija" namerav;. prirediti 1. nedeljo oktobra t. 1. svojo drugo ; narodno veselico. Ker naše društvo po svojih skromnih in mladih močeh ne bi moglo dati veselici tiste vrednosti, kakor jo zahtevajo moment, kraj in tuk. razmere v korist narodni stvari ter v V četrtek, dne 20. septembra 1906 »EDINOST« štev. 259. Stran II probu j o še precej nezavednih prebivalcev bližnje naše okolice, prosimo bratska društva našega okraja ter posebej še ona iz Trsta in okolice tržaške, da bi nam blagohotno prihitela na pomoč. Ta naša prošnja ne izvira mord.i iz nepotrebnega slavohlepja ali domišljavo ti, ampak prosimo, ker ob danih okolnosti«! brez pomoči ne bi mogli doseči namena. Xe prosimo poveličevanja, ampak — pomoči. V ta apel nas vspodbuja tudi okolnost. da imamo jako ugodne komunikacije. Iz Trsta odhaja vlak ob 3*50 pop. in prihaja na Sp. Skoiije ob 4*40; odhod iz Sp. Škofije je pa ob 9'57 zvečer. Naša vas Srednje Škofije leži samo 5—10 min. na u/.no vshodni strani od železniškega postajališča. Izletniki pa, ki bi eventuelno radi prišli prt j, se lahko popeljejo s parnikom do Kopra in od tod se železnico na Škofije. — Viak odhaja iz Kopra ob 10*49 zj. in prihaja na Skorije ob 11*17; a nazaj gre ob s-19 zvečer. Ona bratska društva, ki bi se hotela rodoljubnu odzvati naši želji in prošnji, prosimo. da nam to izvolijo naznaniti čim prej. la s-' bomo znali ravnati. Železniško progo Tržič-Kranj prično l>a;> graditi že letos. Načelnik gradbenega vodstva nove železnice, viši stavbeni svetovalec ii. Schindler je že prišel r Kranj. Novo progo otvorijo 1. julija 1908. Veliki nalivi so bili v nedeljo popolu-iue ! '> Spodnjem Koroškem. Peš v Rim potujeta visokošolca Fran Valenčič in Ferdinand Kranjc iz Ilirske Bistrica. V postojnsko novo trirazredno meščansko >'o je ustopilo 35 učencev. Tržaška statistika. V minolem tednu - v tržaški občini poročilo 41 parov. Hodilo sc je 152 otrok, to je 82 moških in 70 žens'.ih (od teh l(j nezakonskih). Umrlo je *>9 osvb, •">! moških in 35 ženskih (od teh 24 izpod enega leta). Demonstracije. Predsinočnjim so patnjo:. • ZL-pet demonstrirali pred kavarno ,.A1 Municipio1"', metaje mej goste te kavarne polento kruh ter kričaje razne revvivau in ^abb;' so*4. Fnzite na otroke. 22 mesečno dete utor/lo. V liiši št. 292 v Hojami, pri Frlu-^i-:. n ujeta zakonska Viktorija in Anton i\: m 'j. imela sta (sedaj jo nimata več !) 22 mesc* » ličerko Krminijo. Včeraj predpohtdne ob 9. ari in pol je bila mati s hčerko doma. Mati ?<• imela opravila, a otrok si je igral z ustnlui orgeljcami. Igraje si. je šlo dete iz hi -". Preil hišo, prav poleg hišnih vrat. je Ai-.} >l.i.i. visok 4<> cm, v katerem je bilo ko-iaj 1 ! ciii vode. Ko je šlo dete igraje si z mimo škafa, so mu orgeljce padle -V . Nedolžni otrok se je sklonil nad skalom. da bi vzel orgeljce iz vode, a pri tem prekopicnil z glavo v škaf in tam ostal in • ••Hiii. ker si ni mogel nikakor pomagati; \x- I.t ni moglo dfte niti vpiti, ker je imelo in usteca v vodi. Kake tri minute jioteiii. k<; bilo šlo dekletce iz hiše, je šla mati /. t njim in je je našla utopljeno. Nesli • otroka takoj k zdravniku, a bilo je vse . ker je bil otrok že mrtev. Hotel je jesti kavijar, a bo jedel . r!Č2t \ Predsinočnjim ob 9. uri in pol je :■ iuviovitn 32-letni brusač Rajmonđ U. Kreto** n je bil pa na zahtevo trgovca z je-fvi:;, : i gospoda Lavrenčiča, ki ima svojo r/o\ ;;r~» v ulici delle Torri št. 2. Rajmond : : i 'iiireč v trgovini g. Lavrenčiča ukral vič ijara. A g. Lavrenčič je to videl ter ,m • vzel vrč a njega izročil redarjem, ki so Ivcdli v zapore, kjer bo mesto kavi-iara . • i -ričet". Policijski agent aretovan. Na zahtevo l:-.r -h nel'i je redarstveni nadzornik 'alii.LMri-i preuainočnjim ob 11. uri v ulici del Solit-iiio ; retoval — policijskega agenta Jo-si{ : t Ta poslednji je namreč na trgu sv. 'ak (i i vhodu v staro mesto) vstavil težaka .!<;sipa Fiiacha, ki prenočuje na Ijud-4;<* ivaočišču v ulici Gaspare Gozzi. Vstavi! ga iu mu rekel: „Vi ste tat in hodite vedno /. onimi...". Na to mu je Filach odgo-v. I, :.a; pazi na svoje besede, ker on — Fifi. '. — da ni eden onih". A. C. je na to ol - i i/ žepa revolver in pomeril ž njim ha teka. Ta se je umaknil in pobegnil. je za tem šel dalje po korzu. Fifach in Bambonelii — kateri poslednji je bil videl s ; i/,' r — sta mu pa od daleč sledila in k.0 -t.- -rečala nadzornika Calligarisa, sta dala ■Josipa « '. aretovati. Calligaris je policijskega gent;; >premii v ulico Tigor na ponočni policijski urad, kjer je bil C. vzet na zapisnik pot m poslan redarstvenemu poveljništvu, da ga izroči deželnemu sodišču. Konstatovano je, da je bil Č, precej pijan. Koledar la vreme. Danes: Ev»u>'jij, mu-ćenec; Kadobul; Prija. — Jutri: Mstej, apostol in evangelist; Blagoalav. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne -{- 18 5° Celsius. — Vreme: oblačno, deževno. Društvene vesli in zabave. Gg. odborniki društva „Narodni dom" so naprošeni, da pridejo v sejo, ki bo v petek dne 21. t. m. ob 9. uri zvečer v društveni sobi. Predsedništvo. Za inventar „Čitalnice" pri sv. Jakobu se je nabralo o priliki svobodne zabave v gostilni društva „Jadran", ulica San Marco 20 kron 10 stotink, za kar bodi tem potom vsem darovalcem izrečena srčna zahvala. „Čitalnica" naznanja ob jednem, da se prihodnji teden preseli v nove prostore v hišo rKonsumnega društva", Campo S. Giacomo ; ob tej priliki priredi veliko otvoritveno veselico. Več pravočasno. Zasedanje porotnega sodišča. Radi zločinov tatvine in goljufije. Včeraj se je vršila kazenska razprava ]>roti 40-letnemu Josipu Stark pokojnega Izaija Juda. Stark, ki je avstrijski podanik rojen v Solunu, je bil tožen: 1.) da je v prvi polovici meseca marca t. 1., na potovanju iz Carigrada v Solun na Llo.vdovem parniku „Castore" ukral Abrahamu llirscli Chaimo-vitseh Brodski H4 turških lir (= 1827 kron 84 stotink avstr. veljave) ; 2.) da je nekega dne meseca marca t. 1. v Carigradu osleparil gori imenovanega Abrahama za 12 turških lir (= 253 kron 12 stotink avstr. veljave), katero svoto je od Abrahama zahteval v svrho, da mu preskrbi turški potni list, do-čim je vedel, da ne bo za tak potni list trosil več, nego H kron, in 3.) da je osleparil istega Abrahama za nadaljnih 100 turških lir (= 2176 kron avstr. veljave), kateri denar si je pri Abrahamu izposodil proti zatrdila, da je on solventna oseba ter da ima nekoliko dneh dobiti tovor fižola in v ovsa. Predsedoval je razpravi sodni svetnik Crusiz, a votanta sta bila sodni svetnik Codrig in sodni tajnik Parisini. Državno pravdništvo je zastopal namestnik državnega pravdnika dr. Pangrazi, a branil je toženca od v. dr. Pincherle. Toženec se je na včerajšnji razpravi branil jako zvito. Z Abrahamom sta se bila spoznala na Llovdovem parniku „Bosnia" na potovanju iz Konštance v Carigrad. V Carigradu je Abraham potreboval turški potni list, on, Stark, se je ponudil, da mu poskrbi ta potni list. Na policiji v Carigradu je moral položiti v kavcijo 12 turških lir. katere mu je dal Abraham. To svoto je dobil tudi nazaj, a jo je tudi povrnil Abrahamu, še prej nego je ta vložil ovadbo proti njemu. Na potovanju iz Carigrada je bil Abraham izročil Starkovi ženi v shrambo ves svoj denar, ker mu je težil (v Carigradu je bil namreč ves denar zmenjal v turške lire). Starkova žena je bila Abrahamov demtr shranila v svoj kovček. Ko je on neki dan pozneje nujno potreboval denarja, je vzel iz kovčeka svoje žene 84 Abrahamovih turških lir, katero svoto je pa nameraval kar najprej povrniti. V Solunu mu je Abraham posodil oniii 100 turških lir, ker je hotel biti deležen na dobičku pri kupčiji s tovorom fižola in ovsa, katerega je Stark pričakoval. Nekoliko dni pozneje je Abraham prejel brzojavko iz Rusije, naj se nemudoma vrne domov. Abraham je na to zahteval od Starka, naj mu takoj povrne onih 100 posojenih, in onih 84 iz kovčeka vzetih turških lir. Ker ni mogel takoj vstreči tej zahtevi, je Stark dal Abrahamu na račun rcheque" za 299 piaster, hoteč mu vrniti ostalo pozneje. Abraham je pa šel na avstro-ogrski konzulat, ga tam ovadil in ga dal are-tovati. Pozneje, ko je bil on že aretovan, sta se pa poravnala : Stark je dal Abrahamu 103 turške lire in nekaj blaga, na kar je Abraham izjavil, da je plačan. Ta poravnava se je izvršila dne 2. aprila. To je povedal toženec Stark. A predsednik razprave je konstatoval mnogo netočnosti v tem izpo veda nju. Zastopnik državnega pravdništva, dr. Pangrazi, je povedal, da je toženec jako kompromitirana oseba, njegovo vedenje da je bilo vedno jako nemoralno, držal je tolerančne hiše, imel da je sedem ali osem žen. Branitelj je protestiral proti temu postopanju zastopnika državnega pravdništva. Prečitana je bila izjava oškodovanega Abrahama. Glavno v tej izjavi je, da on ni nameraval iti v Solun, ampak da ga je na to nagovoril Stark, Iz čitanja izjav družili prič je posneti, da je Stark sicer deloma povrnil Škodo Abrahamu, vendar ne vso. kakor je on trdil. Kakor priče sta bili zaslišani žena in tašča toženca. No, porotniki so toženca Starka proglasili z vsemi 12 glasovi nekrivim, a sodišče ! ga je na podlagi njih nravoreka oprostilo obtožbe. Josip Stark pokojnega Izaija Juda je na to spremljan od žene in tašče ponosno odšel iz dvorane. Gospodarstvo. Steklo se podraži. Češke steklarne so sklenile s 1. januva-| lijem 1907. povišati cene pri navadnem steklu za 5, pri barvanem za 1 o0/©. Brzojavne vesti. Minister Derschatta. DUNAJ 19. Minister za železnice dr. Derschatta je dospel iz Galicije. Nagodbeni komisiji. BUDIMPEŠTA 19. „Ogr. biro" poroča z Dunaja: Nagodbeni komisiji sta danes pred-poludne ob 4. uri nadeljevali svoja posvetovanja, ki bodo najbrž danes dokončana. V nedeljo predpoludne se podajo členi avstrijske nagodbene komisije v Budimpešto, da popoludne nadaljujejo posvetovanje s členi ogrske komisije. Taifun v Honkongu. MANILA 19. O upostošenju, ki ga je provzročil taifun v Honkongu, poročajo nadalje : Francoske Iadije so izgubile štiri častnike. Od vojnih ladij sta bili poškodovani dve an-gležki topničarki in ena torpedovka, ena an-gležka topničarka in ena francoska torpedovka sta se potopili. Dvajset ljudi je izgubilo življenje. Razbilo se je osemnajst parnikov, šest so jih valovi vrgli na kopno. Pristaniščni doki so polni kosov oceanskih parnikov. Džunke in čolni leže razbiti po ulicah ter ovirajo promet. Utonilo je mnogo domorodcev, katerih čolne je vihar razbil ob reki Pearl River. Tukaj je utonilo na stotine ljudi. Ni možno ceniti števila žrtev. Angležki parniki so šli takoj na delo. da pomagajo prebivalstvu, ki je ostalo brez strehe. Oblak se je utrgal. MADRID 19, Nad Barcelono se je utrgal oblak. Mnogo hiš je pod vodo, več se jih je pa zrušilo. Boj med rusko carinsko ladijo in japonskimi ribiči. LONDON 19. Listi so priobčili brzojavko iz New-Jorka, glasom katere je neka ruska i-arinska ladija presenetila kakih šest japonskih ladij, ki so protizakonito ribarile ob obali Kamčatke. Unel se je obupen boj, v katerem je bilo na obeh straneh več oseb ubitih oziroma ranjenih. Konečno so Japonci prišli do svojih ladij in zbežali. Skupno imajo Rusi 19 mrtvih, med temi je neki častnik. Japonci pa 12 mrtvih. J Avstr. investicijska renta 3, Ogrska renta ▼ zlatu 4°/, • n kronah , Akcije nacijonalna banka Kreditna akcij? London, 10 Lstr. 100 državnih mark: 20 mark 20 frankov 100 ital. lir Cesaraki cekini 88.90 88.90 112.55 112.55 94.75 94.50 84.35 84 25 1767.— 1768 — 668 50 663.50 239.95 117.45 23.43 19.10 95.35 11.31 240.— 117.42 23.43 19.10 95.30 11 31 R u s i j a. Parižka in londonska borza. Pariz: (Sklep.) — Francoska renta 96.77, italijanska renta —.—, Španski eiterieur 96.72. akcije otomanske banke 674 —. Menjice na London 251.95. (Dalje na 4. strani). Tujci v hotelu „BALKAN" Na novo so došli: Žagar A., zaseb., UUBLJANA; Smokivina V. trgovec, ItEKA ; Dur J., zasebnik, ZAGREB ; Riaa-ner M., viSji inšp., DUNAJ; Irimer J., trg., BLED; Stanič R., trgovec, GORICA ; Porges C., oticijal, PULA ; Geischeg F., trgovec, SUSSEtfHEIM; Pe-lun C., zasebnik, ZAGREB ; Hermann A., trgovec, BELJAK; Zoge pl. Manteuflel, zaseb., CA NT ANI A ; Juch P., trgovec, ZAGREB; Devescovi M., trgovec PULA; Urši n g C., inžener, PRAGA ; Zimmer H. asistent. HAIDA ; Boben F., znseb., SILBEREGG ; Rubin H., trgovec., PRAGA ; Kreinisch J., trgovec. LJUBLJANA; Meonese J., trgovec, ZATIČINA; Wild O., zasebnik. PREROV; Miiller A. restauran-teur. PREROV; Criera M., uradnik, TRŽIĆ;Belsky St, GORICA ; Kuhica J., zasebnik, ALTHOFEN ; Wittig M., zasebnik, DUNAJ ; Wachter, uradnik, DUNAJ; Kemperls F., zanebnik, ČESNMICA; Itebeb F., odvetnik, DUNAJ ; Podhajskv A.,ofic., DUNAJ : Haasfurter F., posest., MERAN ; Kuuej, F., St. PETER ; Herbat H., LJUBNO ; r učera J., uradnik. PRAGA; Lack B., zasebnik, DUNAJ ; Haaa V., inžener, DUNAJ ; Bamegg L., urainik, DUNAJ ; Puchleitner E , trgovec, GRADEC; Ruaica J., uradnik, GORICA ; Petrik J., inžener, PRAGA. Prodajalnicaizgotovijenih oblek = z lastno krojačnioo. — ELISA LEVI ulica Ponte della Fabbra šfe?. 2 in Trg Carlo Goldoni št. 7 Priporoča se cenjenim odjemalccm radi konkurenčnih cen in radi točno izvršenega --dela izkušenega krojača. HELSINGFORS 19. Carica se je s svojimi otroci izkrcala ter se je dve uri mudila na carskem posestvu Langencoski. Carska jahta ^Standart" je usidrana pri Kotki. MOHILEV 19. V noei od 15. na 16. t. m. je 30 maskiranih mož napadlo pisarno kronskega posestva Sten v mestu Gorki ter uropalo 7000 rubljev. VARŠAVA 19. Popoludne sta bili obe obrežji Visle. pri mestu, kjer gradijo novi most. zasedeni po vojakih, reko so pa zaprli vojne ladije. Po obsežnih preiskavah je bilo aretovanih 900 oseb, največ delavcev in inženirjev. Pozneje so zopet skoraj vse izpustili. HELSINGFORS 19. Danes zjutraj je bilo v zmislu obsodbe vojnega sodišča ustreljenih 17 mornarjev sveaborške pomorske stotnije. Od drugih obtožencev jih je bilo 80 obsojenih na prisilno delo različnega trajanja ter v uvrstitev disciplinarnega batalijona. Enajst obtožencev je bilo oproščenih. MOSKVA 19. Včeraj se je vršilo posve-j tovanje voditeljev „Zveze 30. oktobra" in voditeljev rStranke mirnega obnovljenja". Zdi se. da se obe stranki združita, ker sta v prepornih ! vprašanjih pripravljeni za kompromis. BEROLIN 19. „Berliner Zeitung" poroča iz Petrograda, da je imela revolucionarna zarota, ki so jo odkrili, namen, med & O o Koncesijonirana pisarna za trgovske informacije in iztirjevan]a ulica Vincenzo Bellini št. 13. Dopisniki vseh mestih sveta. 11. U. Dr. Ani Zahorsky * se je povrnil in prevzel svoj ambulatorij - ulica Torre Biauca gtev. 8 - Ordinuje od g-n predp., 2-4 ure pop Telefon stv. 1384. y JOSIP ROŽE mizarski mojster Trat, ulica Giulia štev. 8. Trst ulica Giulia štev. izvršuje vsakovrstna mizarska dela. pogrebom Trepova pognati v zrak dvorno cer- posebno j)a se priporoča slovenskim kev V Peterholu._ konsiimnim. posojilnim in drugim zi- j vodom po deželi za nove stavbe. I r— ovua. Borzna poročila dne 19. septembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.07--19.10--, ang-ežke lire S -- io — —. London kratek termin K 210 05—240.30 Francija K 95.32--95.55, Italija K 95.27--95.50— italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.45—117.70, nemški bankovci K —.—•— — avstrijska einotna renta K 93.90 — 99.20, ogrska kronska renta K 94.70—55.—, italijanska reata K —.— —.—, kreditne akcija K 6G7-50 — 669 50, iržavne železnice K 672.--674.— — Lomb^rdi S 168--170— Llovcove akcije £. 755— 76o — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkretlit 13=0 K 302.— 310.—. Bo-denkredit 1389 K 302,— 310.—. TurSko £ 160.— io 362.— Srbske —.— do — .— Dunajska borza ob • 5 S - ; o n o 11 o. i o»i o »i oiioiioiigiioiio) i S !?i----* ? i joj Tovarna pohištva t II i) ! p it Dr»arni dolg v papirju n «. ». srebru Avstrijska renta v zlatu v srnnaH * JL. pO!J. včeraj danes 100.05 100.— 100.05 99.95 116.70 116.70 99.2) 99.10 trii«* Tisa Stv. 52. A (lastna bi£a). ZALOGA: + mzm ROSP.RIO (Šolsko poilop}«>. Osno, tfa c« nI bati noben* konkureno*. | Sprejemajo se vsakovrstna dela t adi po j posebnih načrtih. xxcc30c33cc= j oeaik bre^I h5e© la firaako fj • oiiaiioiiciionoiioiionoiio-ioi TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5. KATALOGI 3REZPLAONO. me : preti uez. b u r g (rfklep pop.) Kava Santom good september 37'.'-, za deceoibrr '/it za , Stran IV.__ paijz: (.-kiep) Avstrijske državne železnic* __Lombai ie lS2.-~ unificirana turška renta . avstrijska zlata renta l< 0.05, ogrska 4% zlata renta !».V50, Lflnderbank 475.—, turške srečke Ul.oO. panika banka 15.74. italijsnske mcridijnnalne anCiK 8.01, akcije Rio Tinto 18.14 Vzdržana. London: (Sklep) Konsolidira dolz : s, frebro 31.'/s. Lombardi , Spanaka r>:nta 05-3 lijatfcka renta 10L3 , trfui diskont 4' „ men;,;ce n:. Duna u —.—. Mlačna. Tržna poročila 19. septembra. Budimpešta. P-en i ca za okt. i: 14.'Jl do K 14 06, rž za okt K 12 IS do 12-20, ove* za ok'. od K 13.lt; do 13.1S, koruza za sept. 11*86 do 11.»S. P?enka: ponudi e in j cvpračc*sre nje. — Frtdajt: 3C.0C0 met. stot., za •"> etmink Ližje mirno. Vreme: preti dež H a m b average za ----- - - marec 373„ za maj 3^.—. Stalno. — kava Lio navadna loco 37—40 navalna r.elna 41—42 navsdna dobra 43—4-J II a m b u r cr. (Skkp). — S?!adk->r za ppptember 19*50, za oktol*r 19.*j5, za november H*.0:>, za 057 L- 4 Kdor Izven TraU pismeno naroči kak „MALI OGLAS", naj Mčlje denar v naprej, kor drugače no bo njegov oglas objavljen č« p i oseba poznana Upravi lista. Tarifa Jo natisnjena na čelu „MALIH OGLASOV" In vsakdo I it: ko preračuni, koliko mu Je plačati s tem, da prestejo besedo Oglate treba nasloviti na „tMSERATNI 0D0£LEK" „Edinosti". Na vprašanja potom pisem bo dajal „IMSERATMI ODDELEK' iBforiraoije edino le, če bo pismu priložena znamka za odgovor Moli rltfnror v »korklji je na prodaj. Dvoma 11 UvUICIf rec ima v pritličju: 1 sobo, kuhinjo, iu5nico; v 1. nadstropju: 2 sobi in kuhinja; v II. nad*tr. tudi 2 tobi in kuhinja, vse urejeno na novo, elegantno. Okoli dvorca je zemljišče (vrt z vodnjakom). Radi preselitve se dvorec proda za nizko 5.»0 ceno. Lličira C80*** in kuhinja) je na prodaj na Opči-nlOlbct nah na cesti kraj Tramvaja. Kdor hoče Ishko kupi tudi zemljišče kraj hiše. Cena 3000 K. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti". 1000 Gospodska hiša lepim razgledom, ob glavni cesti, z vodo, zelo pripravna za gostilno ali diugo obrt se proda po ugodni ceni sli pa se zamenja b kako hišo v mestu ali z malim posestvom v bližini mesta. Pojasnila pri „Inseratnem oddelku Edinosti". H00 Sodi od 100, 700 do 5000 hektolitrov bo na prodaj v ulici Font&none it. 15. Išče gg služkinja ?a hiSna opravila. Imeti mora dobra spričevala. Plača po zmož noeti. VeČ se izve pri „Inseratnem oddelku Edinosti Poljski salami Zelje moravsko 100 klg- kron II. — Trgovci, naroČite pri Ivanu S u b a n, ulica Vincenzo Bellini, urad 3—7 pop. 1061 Nq nrnHsii j^ kmetijsko orodje kakor : vinske plllUOj posode, vozori in dr. Prodajalojse bo v uedeljo popoludne v Velikem Repnu, družina Kra«3nigg 5t. 19. 1059 Sveže čajno maslo JI" 1'lica Vincenzo Bellini 13. urad 3—7 pop. — Ivan S u b a n. 1060 Un nrnHsii so z ve^'kim vrtom, |il UUclJ hlevom, mnogo sadja, v večjem trgu — na ugodni pozicij' — pripraven za vsako oLrt, a'i pa za penzijonista — leži ob cesti. Cena K 20.110 — polovica labbo estane vknjižena. Sedanje prihodke pri ne celej oddaji K 1200. Ponudbe na „Inftrutni oddelek Edinosti" pod „Dve hiii". 955 Iščem 18 do 20 slovenskega, r.em'ktga in itaisjanskt-ga jezika. Fran Kocijančič, ulica Cainpatile 12. 1056 Posredovalnica za kupovanje in prodajanje hiš V. EISELT Ulica Torre Bianca št. 16, I. nadst. od 10.—12. predp. in od 4.—7. pop. Preskrbuje kupovanja, prodajanja in vknjižbe. — PrKole se p-vc vknjižbe tudi za okolica in zunaj. 6arlo Vitez Trst, Trg S. Carlo 2 — Uhod ul. del Arsenale AUTO RIZO V AK A mehanična delalnica za inštalacije plina, vodovodov in električne razsvetljave. Velika zaloga priprav za zame luči lia plin. TRŽAŠKA PRALNICA ulica Giovanni Boccaccio Ši. 4. Naznanjam slavnemu občinstvu, da oiv 27. avgusta t. 1. pod zgorsj cni-mjem » zavod za ifkai*je jui les:;. Ilitra postrežba, čista izvr^'tev. Cene, kakoršnjih v Trstu že nt l • li' ;inje 1 !=r«jit"........f 3 c o ii pranj« 1 er;tj.-e.....I^J ° o , orratnita........4 o in franjt ovratnika .... £> o „ para mat-Sct.......7 o M in praDjc nian'rt.....P c o ita;>riuik:l........IO " o likanj«- in pranje nfmftM 12 o Pripo-očaje se na številno naroć'so. spoštovanjem TRŽAŠKA PRALNIC ulicn. Giovanni Boecacoic ^estavpacija „&UR8RA'! Velik koncert originalno štajerske pevske, (jlesr.e in instrument, družbe „D9 Murtaler z9 GrazfiS Lic nekoliko dni. Ob 7. uri zvečer. V nedeljo koncert zjutraj Originalni glasbeni proizvodi. == ALBERT BROSCH Trst ul. Sv. Antona 9. Trst. Kožuhovinar in izdelovalec kap odlikovan na razstavi v Trstu leta 1382. Velita zaloga toManii in Kap za Tojaie ia civiliste Jzvrsuje poprave hitro in za nizke cene ; sprejema v shrambo zimske kožuliovine ter jamči za Škodo provzroČeno po moljih in po požaru. Josip Gorjanc krčmar v Gorici na Kornu št. 3 v ^ttemsovi palači toči briska in furlanska vina prve vrate in izvrstno pivo postreže ob vsaki uri z gorkimi in mrzlimi jedili "iM == ima sobe za prenočišča. = Vse po zmernih cenah. Priporoča s-rojo krčmo slavnemu občinstvu. Tri dni v Milanu, m Pot iz Trsta tja in nazaj omnibus s postaje in na postajo v Milanu. Stanovanje v velikih hotelih >PARIZ« in »BUENOS AYRES«. Popolna hrana, trikrat na dan z vinom vred. — Svoboden vstop na razstavo vse dni. — II. razred kron 66'— vse vračunjeno. III. razred kron ii5. Za nadaljno bivanje v Milanu kron 9 vsaki dan. Samo sobe v hotelih kron 2, 3, 4, 5 skupno s posteljo, postrežbo in razsvetljavo. Prijaviti seje TR1ESTE-0FFICE ulica San Giovani štev. 18 TEUBFON 1473 Mala družina POPOLNE TOVARNIŠKE NAPRAVE za kakoršno koli industrijo Zaloga sesaljk (pompe) in vsakovrstnih tehničnih preSmetov kakor Trinelie za stroje in kotle, Klingerit, Pecolit, Asbest, Flocken, Graphit, trazmisijonatna jermena itd. Tehnični urad CMuseppe Mo^taibetti Ulica Sanita 19. Cene zmerne Telefon 1396 Cene zmerne obetojeća iz treh oseb, i$če malo stanovanje z vrtom, | vodo, uko mogoče plin v ulicah Fabio Severo, ILo- j magta. Commerciale, ali v £korklji blizu meata. Pod-j pif-ula ti se pogodba za več let iu vzelo bi se tudi ■ stanovanja v podnajem. l'onudbe, pismene ali ustmene j prejme .;ln?eratni oddelek Edinosti" pod „M a 1 ai družina". 888 Iffir?9 ima na Frodaj dvorec, pripraven za sta-•»U«« lllld uo\anje treh rot. 3). Tovarna nclir . Olvl Ula sladčič, konfetur in kanditov. Zmerne cene. Po?iljatve na deželo. 361 Pnhlčivn svetI° ali temno, se prodaja; po-I UliloLVU polne sobe in posamezni komadi. Izbera stolic. Cene, da se ni bati tekmovanja. Ulica Torrente 34, A. G u 11 i c b. 451 Cr}rpi|Y»£H) lakoj za več rasa krojaškega po-r' CjlllOIII močnika v delo. Plača primerna in stalna. Fran Beučič, krojaški mojster, Kozina. Slovenci! Fodpirajmo „Dijaško podporno društvo" v Trstu Prvo primorsko podjetje za pre važanja pohištva in s policijsko no RUDOLF EXNER - TRST Tolofono it. 347. - Via deli C. Btazicne živ. 7. - Tolefoao 5t. S47 Filijaiko v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje jiohiStva na vso lira j 3 tu- In inozemstva v zaprtih patentnih vesovih sa pohištvo, dolgih S do S metrov. /PoSiiiojs predietoT, t\ se i-mijsio na relomis is rreTaianjs Um na ?se pnusJ ------ Sprejema se tudi pohištvo in dnjgs prcdir.ets v f.-irEnibo v testna za to pripravljena suha skladišča. Edini tržaški zavod za ČIŠČENJE in SHKANJEVANJE PEEPKOIf Točna postrežba in nizke cene. A Kleparska delavnico ARTURO PISCUK TRST - ulica del V Is t it uto št. 5 zvršuje vsakovrstno delo po nizkih 1 ne. kuhinjska oprsma 1 ttsitra, emžila, in litega želrga; vrči za mleko. Stavbena dela, kakor žlebi in ccvi. ' ' ™" urar TRST - nI. Fofiie ntinvc Ai. ^ priporoča velik' izbor ur: Orr?e^.\ £ Schafihause, Longincs, Tava;';«-; itd kakor tudi z!aie, crcfcrne in k i.irsk: ure za gospe. labor ur zjl Sprejema pepravijanja po nizkih :.c: . > operater kurjih ofes — Specijalist Ambulator — CORSO štev. 23. II. nadstr odprto od f.—12. in od 1.—7. pop. Zdravi hitro kur ' r.o .1 tudi zastarela po nrki p sebni metodi, ki '.<* |>rn-vzroča nikakih »ndeein. Zagotovlja ozdravljenje za raščenih nohtov t.:d' naj-Žih je za ozdravljenje, jednostavno brez ir-.va i- -i| Marljiva deainfekclja — Cene smerae Po zahtevi pride zdravit na dorn. Vsala cs*l-a dobila navodilo higigijenićnega ravnanja z r.uga " ° '----' !»- - ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvcaense. Trst - Carlo Goldonijev trg //. - Trst Zastopnik tovarne koles iu motob „Pach ' Napeljava iu zaloga električnih zvon-' - • . in prodaja gramofonov, zonofonov 111 f^r^ Zaloga priprav za točiti pivo. La-tna i:M\.rir:! • . delavnica za popravljanje šivalnih >trojev, motokoles itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniSkih cen;'-. TELEFOM Stev. 1734. i M KOLESA (BSOliC C eveland, Wesifie9, Colum^ia, \ svetovnoznanc znamke „VACU^-CLEANER". 1 i J r SI^ modeli 1905 Kolesa Courier najnoveji sistem 13 kg, najfineja oprava Pnfcaatik pr?e vrsie. jamči se za d?e leti. V. :: IrC Cene zmerne. FRRN-CESGO BEDNAR Trst, ulica Pontoroaso žt C. Velika zaloga koles (bicikHsv) Ge^rsianis in i&ios na Mm (motooi&lBt) RfiSSLEE h -A . pri kolesih in molocikletah potrebnih pri'.1':' t mshauičsa Selalnica -cs et kflhsarsi,- £s!: GIUSEPPE EGGER TRST — Piazza della Caserma Stev. 3 ! 0©00©©S@5©DC C 30 Ivanka Doreghin TRST. - Ul. r^acionnina štv. 8. VELIKA ZALOGA pohištva, iiiaiiufaktui', ur, sli zrcal i u tapetari j. j Popolne spalne in obedovalik1 Moške obleke na izbere. UGODNE CENE. Prodaja preti takojšnjemu plačilu in tiidi na obroke. oooooooooooooooo