PRIMORSKI DNEVNIK
PoStmna plačana v gotovini p_________________O C 1»
Abb postale I gruppo " LiCIlE OD llf
Leto XVUI. - St. 70 (5154)
TRST, petek 23. marca 1962
Močna koncentrirana ofenziva skupin OAS Danes prva seja nove vlade
proti francoskim varnostnim silam v Alžiru Na vrstl so tu 1 po ojnme
Izvršili so tri močne napade na bivšo vladno palačo in na druge objekte - Teroristična dejavnost OAS se nadaljuje z nezmanjšano silo - Seja alžirske vlade v Rabatu ob
udeležbi vseh ministrov - Danes seja francoske vlade
več policijskih agentov. Okoli 14. ure so fašisti streljali z avtomatičnim orožjem proti poslopju nove prefekture v Oranu v višini 16. nadstropja, kjer stanuje prefekt. Ni bilo žrtev.
Nekaj pred 18. uro je eksplodirala bomba na stopnicah prefekture v Alžiru in ranila neko uradnico, več uradnikov je dobilo manjše praske.
V Rabatu je bila danes prva delovna seja alžirske vlade, katere so se prvič udeležili vsi ministri, Začela se je ob 10. uri v palači Dar Es Salam ki jo je dal na razpo-
ALŽIR, 22. — OAS je nocoj Izvršila svoj najbolj koncentriran napad na varnostne sile v Alžiru. V središču mesta je prišlo do splošnega streljanja. Komandosi OAS so izvršili tri koordinirane napade z bazoo-kami, ročnimi bombami, minometi in strojnicami proti poletni palači (rezidenca bivšega generalnega rezidenta) in proti drugim točkam, ki jih stražijo varnostne sile. Streljanje so spremljale tudi številne eksplozije,
Streljanje se je slišalo tu- —--------------
di na področju, kjer so uradi generalne delegacije.
OAS je danes raztrosila letake, s katerimi poziva Francoze, naj demonstrirajo po ulicah, naj napadajo cestne bloke, naj mečejo bombe skozi okna proti varnostnim silam, in vse to ponoči.
Ko se je zmračilo, se je sli.
Šalo streljanje in pokanje po vsem mestu. Po 20.30 se je v središču mesta slišalo regljanje strojnic. Pozneje so se slišale tri močne eksplozije, katerim je sledila cela vrsta manjših eksplozij. Streljanje in eksplozije se nadaljujejo v poznih nočnih urah.
V večernih urah sta bila u-bita en Alžirec in en Francoz, medtem ko so bili ranjeni trije žandarji. Zdi se, da je do najhujših spopadov prišlo v četrti Clos Salembier. Nastalo je tudi več požarov, o katerih je neki častnik izjavil, da niso povzročili velike škode.
Streljanje je trajalo tudi po polnoči in do poznih ur ni znano število žrtev. Zdi. se, da varnostne sile niso do sedaj začele prave bitke in da samo odgovarjajo na streljanje.
Fašisti streljajo z oken, s streh in izza zidov. Z avtomatičnim orožjem so fašisti streljali tudi proti hotelu Aletti, kjer stanujejo tuji časnikarji.
V	Oranu je enajst oboroženih fašistov zasedlo sedež časopisa «L’Echo d’Oran», potem ko so razorožili policaje, ki so stražili. Ko so prišla ojače-nja, so se fašisti umaknili.
Danes je OAS odredila v Alžiru splošno stavko od 13. ure dalje, ker so v Bab ei Uedu aretirali več članov te organizacije. V Oranu pa oo organizirali protestno stavko od 17. do 19. ure v zvezi z včerajšnjim spopadom z varnostnimi silami.
Ze v zgodnjih jutranjih u-rah so padle prve žrtve oasov-cev V Bab el Uedu so fašisti ubili enega Alžirca, dva pa ranili. Druga dva so pozneje Ubili v francoskem delu mesta. V Bab el Uedu so danes aretirali deset oasovcev. V prvih popoldanskih urah so oa-sovci odnesli s pomola v alžirskem pristanišču 88 zabojev dinamita v skupni teži 22 stotov, kljub temu, da so zaboje stražili vojaki. V dopoldanskih urah so fašisti izvršili deset atentatov, pri katerih je bilo pet Alžircev ubitih, sedem pa ranjenih. Razen tega sta dva fašista razorožila v nekem komisariatu pet policijskih agentov ter odnesla orožje in strelivo.
V	Oranu so Francozi ubili dva Alžirca, blizu Philippevil-la druga dva. V Philippeviliu so francoski fašisti razdejali pisarno advokata Rogera Rotha, o katerem se govori, da bo postal član začasne izvršil, ne oblasti.
Prefektura v Oranu je sporočila, da so fašisti danes zjutraj bombardirali neko pred-mestje, pri čemer so ranili 22 Alžircev. Med ranjenimi je več žensk in otrok. Dalje Je neki fašist ubil enega Alžirca v predmestju Orana, skupina fašistov pa je ukradla kamion z živili in razorožila
lago maroški kralj. Seja se je končala v popoldanskih urah. Maroški kralj in nekateri maroški ministri so bili več ko eno uro navzoči pri zaključnem delu seje, ki je bila posvečena »skupnemu razmišljanju Magreba o zadnjih dogodkih in še posebej o francosko, alžirskih sporazumih«.
V	prvem delu seje je alžirska vlada proučila položaj, ki je nastal po podpisu sporazuma s Francijo, in ukrepe, ki so potrebni za izvedbo sporazuma.
Sporočili so, da se bo alžirska vlada še sestala v Rabatu, ni pa znano, koliko časa bodo alžirski ministri ostali v maroški prestolnici.
V	Parizu je predsednik vlade Debre sklical sejo nekaterih ministrov, da pripravi jutrišnjo sejo ministrskega sveta, na kateri bodo govorili o izvajanju evianskih sporazu-
Na današnjem sestanku so Debre ter ministri Joxe, Mess-mer, pravosodni minister Che-not, notranji minister Frey ter glavni ravnatelj policije pripravili določbe o amnestiji.
Zvedelo se je, da se amnestija tiče 3857 Alžircev, ki so bili obsojeni v Franciji in 11 tisoč 670 Alžircev, ki so bili obsojeni v Alžiriji. Prav tako bo, ne glede na dekret o amnestiji, izpuščenih 1500 Alžircev, ki so zaprti v Franciji in ki niso še prišli pred sodišče, ter 3500 Alžircev v Alžiriji, ki so v enakem položaju. Začeli so tudi priprave za izpustitev vseh Alžircev, ki so v koncentracijskih taboriščih.
Na jutrišnji seji bodo nedvomno razpravljali tudi o dekretih, ki se tičejo referenduma 8. aprila. Prav tako mora vlada imenovati novega vrhovnega poveljnika francoske vojske v Alžiriji. Verjetno bo generala Aillereta na-
sledil general Guillebon, ki bo moral skupno z visokim komisarjem Fouchetom organizirati krajevno silo. Fouchet, ki se je danes poslovil od danskega kralja kjer je zastopal Francijo od leta 1958, se bo jutri razgovarjal z Debrejem in bq verjetno odpotoval v soboto v Alžir. Na njegovem novem mestu mu bo pomagal Bernard Tricot kot tehnični svetovalec, ker se dobro razume na alžirske zadeve.
Zdi se, da jutri ne bodo govorili, o imenovanju francoskih članov začasnega izvršilnega sveta. Trije francoski člani bodo baje župan v Phi-lippevillu in golistični poslanec Roger Roth, župan v Saidi Koenig in predsednik kmetijske zbornice v Setifu Geor-ges Felix Gaumont.
Ministrski svet bo moral odobriti tudi dekret, ki določa katere stranke bodo dopuščene k volilni kampanji za
y	v
Živahna dejavnost izven Uradnih sej v Ženevi
Konferenca bo začela podrobno proučevati posamezne točke vseh dosedanjih predlogov
Nobenega napredka v pododboru za jedrsko razorožitev - Gromikova spomenica Rusku o Berlinu? - Gromikov razgovor z vzhodnonemškim zunanjim ministrom
V torek prvi sestanek o vesoljskem sodelovanju SZ-ZDA
ŽENEVA, 22. — Današnja seja razorožitvene konference je trajala okoli 40 minut. Govoril je samo mehiški delegat minister Manuel Tello.
V dejavnost današnjega -
dne spadajo tudi naslednji sestanki: Gromiko je sprejel na kosilu vzhodnonemškega zunanjega ministra Bolza, pozneje se je sestal z Deanom Ruskom, s katerim se je ponovno razgovarjal zvečer na sprejemu, ki ga je Rusk priredil voditeljem ostalih delegacij. Voditelj italijanske delegacije Russo se je popoldne sestal z etiopskim predstavnikom in z brazilskim zunanjim ministrom Dantasom.
Na plenarni seji je mehiški delegat nasprotoval določitvi področij brez atomskega orožja, češ da bi to dalo misliti, da prepoved jedrske oborožitve ni univerzalna. Ponudil je dobre usluge Mehike, da bi dosegli sporazum o splošni in popolni razorožitvi.
Italijanski delegat Russo je posegel danes na kratko v debato in podprl tezo angleškega zunanjega ministra, Tki je zahteval pospešitev dela. Izjavil je, da se je treba odločiti, a\i naj se skličejo ožje seje, tudi če se oba predsednika konference nista še sporazu. mela o načinu dela. Podprla sta ga tudi mehiški in indijski delegat, in sklenjeno je bilo, da bo tudi danes ožja seja.
Danes je prišel v Ženevo italijanski zunanji minister Segni, ki bo izkoristil to priložnost, da se znova sestane z zunanjimi ministri ostalih držav, ki sodelujejo na konferenci. Danes popoldne se je
..................................■••••••..............................................••»"im...........
DANES
Dva važna sestanka sta bila danes v Ženevi poleg seje razorožitvene konference, in po obeta so novinarjem izjavili: »Nobene spremembe, nobenega napredovanja.* Prvi Je bdi dve-urnt sestanek Gromika z Ruskom, drugi pa sestanek tristranskega pododbora za prekinitev Jedrskih poizkusov, ki se Je sestal včeraj ze drugič. Seveda niso nad takimi izjavami realistični opazovalci nič preveč presenečeni. Preveč lepo bi bilo, če bi po prvem ali drugem sestanku pogajalci ze dosegli napredek. Toda dejstvo Je da so vsi »veliki« morali Upoštevati pritisk svetovnega Javnega mnenja, ki ga tako dobro zastopajo izvenblokov-ske članice odbora sedemnajstih. Tudi glede Gromikove spomenice Rusku o Berlinu pravijo v zahodnih krogih, da ne pomeni nobenega koraka naprej.	.	.
Važen Je bil tudi sestanek vzhodnonemškega ministra Bolza z Gromikom, za katerega pravijo, da bo v kratkem pred. lotil nov načrt z» rešitev berlinskega vprašanja:	dostop v
Berlin nal bi jamčila Vzhodna Nemčija ob sodelovanju mednarodnega posvetovalnega organa.
Mnogo bolj ugodna novica o mednarodnem sodelovanju Pa je prišla Iz New Yorka: da se bosta namreč predstavnika ZDA in ZSSR sestala že v torek na prvi razgovor o sovjet
sko-ameriškem sodelovanju za raziskovanje vesolja. Gre vsekakor za dokaz, kako naglo da Je mogoče sodelovanje, če se odstrani nezaupanje, kakršno pa vlada, kot kaže, še vedno na ženevski konferenci.
V Alžiru pa se Je zgodilo včerai tisto, kar se je moralo zgoditi. Prišlo je do prvega večjega ostrega spopada med francosko vojsko in fašističnimi oasovci, ki so sinoči izvršili tri napade v Alžiru z ba-zookami, ročnimi bombami, minometalci in strojnicami pro. ti palači bivšega generalnega rezidenta in proti drugim točkam, ki so v rokah varnostnih sil. Kot vidimo, so oasovci v ofenzivi proti redni vojski in policiji, namesto da bi bilo narobe. Toda evianski sporazum se sicer kar dosledno izvaja, in včeraj sta predsednik in pravoslovni minister francoske vlade pripravila določbe o amnestiji, ki bo zajela — kot se je uradno zvedelo — 20.527 zaprtih Alžircev.
Ponovili so se fašistični napadli tudi - Oranu, kjer so zjutraj bombardirali neko predmestje. V Rabatu pa je bila prva seja alžirske vlade po sporazumu.
Včeraj zjutraj se Je začela razprava pred izraelskim prizivnim sodiščem v Jeruzalemu proti na smrt obsojenemu nacističnemu zločincu Eich-mamnu.
razgovarjal z angleškim zunanjim ministrom in z Deanom Ruskom. Udeležil se je tudi šprejfema, ki ga je priredil Dean Rusk voditeljem delega-cij. Jutri bo odpotoval v Rim.
Dean Rusk in Gromiko sta se sestala ob 15. uri v hotelu »Richemond«. Njun razgovor je trajal dve uri. Po razgovoru je Gromiko odgovoril na nekatera vprašanja časnikarjev: «0 katerih argumentih ste govorili?« Gromiko: «Govorili smo o nekaterih vprašanjih medsebojnega interesa.«	,	, „
«Ali se je kaj napredovalo?« Gromiko: «Nič ne bom izjavil glede bistva vprašanj, ki smo jih proučevali.«
«Ali je prišlo do kake spremembe v sovjetskem stališču?« Gromiko: «Naši predlogi so dobro znani.«
«Ali boste imeli še druge razgovore z Ruskom«? Groj»"U-ko: «Seveda je mogoče.«
«Koliko časa boste ostali v Ženevi?« Gromiko: ((Nisem še določil dneva svojega odhoda«.
Rusk pa je izjavil: «Nisem videl nobene spremembe. Gromiko je dobro povzel najin razgovorov, ko je izjavil, da sva govorila o vprašanjih skupnega interesa. Tudi jaz ne bom povedal nič več.«
Predstavnik ameriške delegacije je izjavil, da ministra nista govorila samo o Berlinu, temveč tudi o številnih drugih vprašanjih. Pripomnil pa je, da ni nobene spremembe in nobenega napredovanja. Predstavnik je tudi izrekel mnenje, da bo prišlo do novih sestankov, toda ne ve kdaj. Povedal je, da misij Rusk zapustiti Ženevo v ponedeljek ali torek.
Danes zjutraj je bila nova seja pododbora za jedrsko razorožitev, ki je trajala petinštirideset minut. Po seji je Ca-rapkin izjavil :«Prišli smo do mrtve točke. Ni nobenega napredka in nobene spremembe stališč.«
Tudi ameriški in britanski delegat sta izjavila, da se ni nič napredovalo. Jutri bodo delegati poročali na plenarni seji, in do sedaj ni bil določen datum za nov sestanek. Carapkin je danes ponovil, da Sovjetska zveza nasprotuje mednarodnemu nadzorstvu.
V	zvezi z Berlinom se zatrjuje, da namerava Gromiko predložiti načrt, na podlagi katerega bi dostop v Berlin jamčila Vzhodna Nemčija ob sodelovanju mednarodnega posvetovalnega organa. Kakor re. čeno, se je Gromiko sestaj danes z vzhodnonemškim zunanji mministrom Bolzom. Po razgovoru je ta izjavil, da bodo njegovi sestanki z Gromikom prispevali k rešitvi spora o Berlinu in Nemčiji. Dodal je, da bodo sestanki korist, nj tudi «za smotre zunanje politike nemške demokratične republike, jn je pripomnil, da je zelo zadovoljen s potekom razgovorov. Bolz je izjavil, da se bodo njegovi razgovori z Gromikom nadaljevali.
V	sovjetskih krogih so nocoj sporočili, da je Gromiko izročil Rusku spomenico o Berlinu. V teh krogih pravijo, da ta spomenica ne pomeni nobenega koraka naprej.
Iz Ottawe poročajo, da je kanadska vlada v svojem odgovoru tajniku OZN odklonila obveznost, da postane stalna članica neatomskega kluba.
razorožitve njen glavni smoter, vendar pa si mora pridržati pravico vse tistih ukrepov, ki bi bili potrebni za varnost Kanade v sedanjem mednarodnem položaju.
Dalje pravi odgovor, da je Kanada sicer zelo napredovala v tehniki jedrskega orožja, vendar ne misli izdelovati tega orožja. Dalje ne misli kupovati tega orožja od drugih držav, čeprav je začela korake, da si preskrbi moderne sisteme izstreljevanja in vežba-nja svojega vojaštva pri uporabljanju tega orožja.
Moskovski radio javlja, da je Mongolija pozitivno odgovorila na predlog U Tanta glede jedrskega orožja. Prav tako se Mongolija strinja s predlogom za ustanovitev neatomskega področja v Aziji in na Pacifiku.
V Londonu je skupina tridesetih laburističnih poslancev predložila v spodnji zbornici resolucijo, ki poziva vlado, naj da pobudo za ustanovitev ((neatomskega kluba«. Na podlagi sporazuma bi samo ZDA in SZ razpolagale z jedrskim orožjem. dokler ne bi sklenili mednarodnega sporazuma o razorožitvi.
Današnja ožja seja je bila do sedaj najdaljša. Kakor so sporočili pozneje, so govorili o predlogih posameznih delegacij za določitev delovnega posto-ka in za ustanovitev pododborov, ki naj proučujejo specifična vprašanja. V krogih konference menijo, da bo morda v nekaj dneh dosežen sporazum o ustanovitvi pododborov Zvedelo se je da so sklenili da bo konferenca začela proučevati posamezne točke sovjetskega načrta, ameriških predlogov m vseh drugih predlogov, ki bi sledili. Ta sklep, ki se tiče postopka, pa bosta morala odobriti oba predsednL ka konference, ki se bosta sestala jutri zjutraj. Ce ga bosta odobrila, bo konferenca lahko že na jutrišnji plenarni seji začela proučevanje omenjenih načrtov.
Iz New Yorka javljajo, da se bosta predstavnika ZDA in
vizum. Odslej se bo ta postopek posplošil in bo veljal tudi za Berlinčane, ki živijo stalno v tujini in ki želijo priti na obisk v zahodni Berlin.
Novo žtiižanje obrestne mere v Angliji
LONDON, 22. — Danes so uradno javili, da je bila o-brestna mera Angleške banke znižana od 5.5 odstotka na pet odstotkov. To je že drugič v 15 dneh, ko Velika Britanija zniža obrestno mero. Predstavnik banke je izjavil, da je novo znižanje odraz stalne krepitve šterlinga.
Vodstvo KPI pripravlja dokument o nacionalizaciji električne industrije Zaključeno zborovanje tajnikov federacij PSI
referendum. S tem v zvezi je komunistična stranka pozvala svoje pristaše naj pozitivno odgovorijo na referendum.
, ----------«»---
Rankovičcvc čestitke alžirski FLN
(Od nagega dopisnika)
BEOGRAD, 22. — Generalni tajnik Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Aleksander Rankovič je poslal danes vodstvu narodno-osvobo. dilne fronte Alžirije brzojavko, v kateri izraža iskrene čestitke o doseženem sporazumu za rešitev alžirskega vprašanja, ki je rezultat dolgotrajne junaške borbe ljudstva Alžirije za narodno neodvisnost in integriteto. Rankovič poudarja, da so narodi Jugoslavije od samega začetka podpirali pravično borbo alžirskega ljudstva, ker so v svoji hudi preteklosti sami vodili hude borbe za narodno osvoboditev, neodvisnost in socialni napredek. Rankovič poudarja važnost doseženega sporazuma za osvoboditev ostalih narodov Afrike izpod kolonializma in za uvedbo enakopravnih odnosov med narodi na svetu sploh.
B, B.
Predsednik Južne Koreje odstopil
SEUL, 22.	— Predsednik
Južne Koreje Po Sun Jun je odstopil. Objavil je izjavo, v kateri pravi, da odstopa zaradi tega, ker nasprotuje zakonu splošne politične epuracije, ki bo onemogočila skoraj vsem bivšim politikom politično u-dejstvovanje za več ko šest let. Izjavi] je, da se boji, da bo ta zakon škodoval enotnosti korejskega ljudstva. General Hee je zaman skušal v sredo prepričati predsednika, naj ne odstopi. 2f leta 1961 je predsednik ponudil odstop Zaradi protesta proti državnemu udaru, toda vojaška vlada ga je tedaj prepričala, naj ostane na svojem mestu.
Ze pred dnevi je časopis «Cho Sun Ilbo« pisal, da je predsednik Sklenil odstopiti iz protesta proti zakonu, ki prepoveduje civilistom, da kandidirajo na splošnih volitvah, ki bodo maja 1963. Po Sun Jun, ki ima 64 let, je postal predsednik avgusta 1960, ko je bil Singman Ri odstavljen.
(Od našega dopisnika)
RIM, 22. — Poslanska zbornica je danes nadaljevala razpravo o zakonskem predlogu, ki predvideva pravno zaščito trgovske in obrtne vpeljanosti in ustrezno odškodnino v primeru, da lastnik poslovnih prostorov odpove najemniku najemninsko pogodbo. Tudi med današnjo razpravo so govorniki soglašali z zakonskim predlogom, le monarhistični poslanci ga odklanjajo, češ da je v nasprotju z načelom zasebne lastnine. Ostali govorniki pa so branili predlagani osnutek in poudarjali, da pri tem ne gre za----------------—
imitiimtimiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiimmiiiiimiiiiitimi
Včeraj začetek razprave o Eiclimaimovem prizivu
Zagovornik Servatius je bral razloge priziva in ponovno pobijal pristojnost izraelskih sodišč
JERUZALEM, 22. — Davi se je pred prizivnim sodiščem začela razprava proti vojnemu zločincu Eichmannu. Kakor je znano, se je proces v prvi stopnji končal 14. avgusta, 11. decembra pa so sodniki izdali razsodbo, s katero so priznali Eichmanna za krivega, in čez nekaj dni je bila izdana razsodba, ki ga obsoja na smrt zaradi zločinov proti židovskemu ljudstvu, proti člo. veštvu in zaradi vojnih zlo-činov. Zagovornik Robert Servatius je takoj vložil priziv, o katerem je začelo danes razpravljati prizivno sodišče, sestavljeno iz petih sodnikov. Predseduje Isaac Olshan.
Sovjetske zveze sestala v torek j T .	.	„ 7aAeiirll ra7nrave
na prvi razgovor o sovjetsko-1 . Ta)$. V	Servatius
amprislrpm cr,H„lr,var» in nri ra7_ j® ^
ameriškem sodelovanju pri raziskovanju vesolja. Razgovori bodo v New Yorku. Ameriško vlado bo zastopal podravnatelj NASA Hugh Dryden, sovjetsko vlado pa sovjetski znanstvenik Blagonravov.
Sporazum o začetku razgovorov je bil dosežen med razgovorom ameriškega predstavnika OZN za vesolje Plimpto-nom s sovjetskim delegatom v istem odboru Morozovom.
Predsednik Kennedy je dovolil danes objavo tajnih informacij o rezervah dvanajstih vrst strateškega materiala. Bela hiša je javila, da bodo informacije objavili, ko bo posebna komisija senata končala proučevanje zadeve.
---«»---
Vizumi
za zahodne Berlinčane
BERLIN, 22. — Državni tajnik v vzhodnonemškem zunanjem ministrstvu Otto Win-zer je sporočil, da bodo morali Berlinčani, ki bivajo v zahodnem sektorju mesta, dobiti na svojem potnem listu tranzitni vizum vzhodnonemških oblasti. Winzer je dodal, da ta ukrep ni nov, ker ga je vzhodnonemška vlada objavila že septembra 1960, in od te-
Kanadska vlada pravi, da je | daj je 19.132 zahodnih Berlin-sporazum splošne in popolne čanov zaprosilo za tranzitni
brati razloge, zaradi katerih je vložil priziv. Med drugim je izjavil, da zahodnonemška vlada ni zahtevala od Izraela izročitve Eichmanna in da je zahodnonemško zunanje ministrstvo zavrnilo Eichmanno-vo zahtevo, naj posreduje zanj, da ga odtegne «nepri. stojnosti« izraelskega sodišča. Pripomnil je; »Vložili bomo priziv proti tej odklonitvi nemškega zunanjega ministrstva in priziv bo predložen pred nekim nemškim sodiščem. Ce ne bo priziv sprejet, se bo Eichmann obrnil na Združene narode na podlagi čl. 25 listine o človeških pravicah.«
Servatius je med drugim kritiziral izraelski zakon, ki omogoča, da se Eichmann sodi za zločine, ki jih je izvr. šii pred obstojem izraelske države in na ozemlju držav, ki niso bile Izrael. Servatius je ponavljal trditve, da je Eichmann samo izvrševal u-kaze. Dalje je trdil, da «v vseh državah pravo narekuje, da sodniki ne smejo soditi o primerih, ki se jih tičejo na en ali na drug način od blizu«. Trdil je, da jeruzalemski sodniki ne bi mogli biti nepristranski, ker so morda lahko zgubili svoje sorodnike med vojno. Zato bi morali obtoženca postaviti pred mednarodno sodišče. Pozval je vr-
hovno sodišče, naj izreče svo. jo nepristojnost.
Zatem je Servatius zahteval, naj pride pred sodišče načelnik Hitlerjevega urada v Nemčiji Hans Globke. Dejal je, da je Globke imel veliko vlogo pri zaplembi imetja Zidov in da bi lahko potrdil »minimalno odgovornost« Eichman. na. Trdil je tudi, da je bil Eichmann samo «majhno ko-lo» v velikem stroju nacistič-nega uničevanja. Ob 13. uri je bila razprava prekinjena in odložena na jutri.
pravo razlastitev nepremičninske lastnine, ampak da gre za to, da se vskladijo nasprotujoči si interesi ir, da bi preprečili, da bi neka pravica prevladala nad neko drugo pravico. Razprava o tem osnutku se bo zaključila prihodnjo sredo
V	senatu sta državna podtajnika za pravosodje in notranje zadeve odgovorila na nekatere interpelacije in vprašanja; tudi jutri so na dnevnem redu interpelacije in vprašanja.
Jutri bo seja vlade, na kateri bodo proučili tudi vprašanje zvišanja minimalnih pokojnin. Ustrezni ukrep je pripravil minister Bertinelli. Zakonski osnutek zadeva 4 milijone in 300.000 upokojencev, povišanje pokojnin pa bo znašalo 290 milijard lir; to breme bodo razdelili na državo, delodajalce in delavce v odstotnem, razmerju, ki ga bo določil ministrski svet na jutrišnji seji. Dosedanje minimalne pokojnine znašajo 6 tisoč 500 lir za one upokojence, ki še niso dosegli 65. leta starosti, in 9.500 lir za one, ki so že presegli to starost.
V	okviru priprav za jutrišnjo sejo ministrskega sveta se je Fanfani sestal z ministrom za državni proračun La Malfo, zakladnim ministrom Tremellonijem, finančnim ministrom Trabucchijem in ministrom za javna dela Sul-lom
Na zborovanju tajnikov federacij PSI so danes nadaljevali z diskusijo o poročilu namestnika tajnika De Martina, ki je govoril o nalogah socialistične stranke v sedanjem položaju v 'zvezi s programom vlade levega centra. V diskusijo so posr-gM Jtc*4W ni gffvorniki večine in manjšine, Predstavniki levice so zlasti poudarjali mejo politične operacije levega centra in potrebo po poživitvi odnosov med stranko in delavskimi množicami. Diskusijo je zaključil De Martino, ki je ponovno poudaril obvezo stranke za striktno uresničenje vladnega programa. Kar zadeva odnose med PSI in sindikati, je govornik dejal, da se PSI ne namerava postaviti nad sindikate, ki so povsem svobodni v svoji dejavnosti, hkrati pa je izrazil mnenje, da so sindikati sami uvideli pozitivno vrednost ukrepov in retorm, ki jih vsebuje vladni program. Na koncu je De Martino podčrtal enotnega duha, ki je preveval zborovanje in diskusijo, tudi kljub »raznim kritikam in zaskrbljenostim«, in pozval federalne tajnike, naj ne gledajo na politiko na statičen način, ampak v njenem razvoju, hkrati pa je izrazil gotovost v uspeh te politike, če se bodo socialisti temeljito zavzeli za njeno uveljavljenje. Za De Martinom je Nenni pozval tajnike federacij, naj bodo v svojih pokrajinah tolmači te volje PSI, da bi se «danes komaj na pol odprta vrata povsem odprla za najširše težnje delovnega ljudstva«.
Danes se je sestalo vodstvo PLI in liberalni parlamentarci; politično poročilo je imel tajnik Malagodi, ki je obrazložil glavne poteze svojega poročila za kongres stranke, ki se bo vršil 5. aprila. Poročilo temelji na treh glavnih točkah:	uspehi politike
»demokratičnega sodelovanja« pred sestavo vlade levega cen-
tra; veljavnost liberalne ideje v sodobnem svetu, in liberalni program ter način, kako ga PLI namerava uresničiti. Diskusije o poročilu Malago-dija so se udeležili vsi prisotni, Ferioli pa je pripomnil, da mora «liberalna alternativa« formuli levega centra poglobiti «socialno tematiko« onega «modernega liberalizma, katerega glasnik hoče biti v Italiji PLI«.
Na vprašanje novinarjev, je Malagodi izjavil, da vodstvo ni razpravljalo o znani pobudi monarhistov, ki predlagajo zavezništvo med vsemi desničarskimi strankami, vštevši
I fašiste, in dodal, da bodo o tej zadevi razpravljali «v primernem trenutku«. Vodstvo PLI se bo ponovno sestalo 4. aprila, na večer pred začetkom kongresa.
Danes je zasedalo tudi vodstvo KPI in proučilo vprašanje nacionalizacije električne industrije. Na koncu seje je Togliatti izjavil novinarjem: «Proučili smo zlasti vprašanje nacionalizacije električne industrije in načine njenega uresničenja. To vprašanje ni le sestavni del vladnega programa, ampak zanima zlasti ljudske množice; naš namen je, da bi sprejeta rešitev tega vprašanja predstavljala resničen udarec za velike monopolistične skupine«. Togliatti je hkrati izjavil, da bo KPI objavila v prihodnjih dneh dokument z rešitvijo tega vprašanja. Na seji so razpravljali tudi o notranjih organizacijskih vprašanjih. Sporočilo o seji vodstva bodo objavili v kratkem.
A. P.
iniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiHiHiiimNimiiiiiiiiiiimniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiH
Pred izvršnim svetom LRS
Zakonski osnutek o manjšinskih šolah
Jamstvo za nadaljnji razvoj manjšinskega šolstva v Sloveniji
LJUBLJANA, 22. — Izvršni svet Slovenije je sprejel danes zakonski osnutek o dvojezičnih in manjšinskih šolah v Sloveniji. Zakon ureja položaj tudi drugih vzgojnih ustanov, v katerih se šolajo pripadniki narodnih manjšin. Pri izdelavi zakonskega osnutka so sodelovali zastopniki zainteresiranih ustanov predvsem pa zastopniki narodnih manjšin. Z zakonskim predlogom se jamči nadaljnji razvoj manjšinskega šolstua ob uveljatiljenju načela dejanske enakopravnosti narodnih manj. šin. Pripadnikom vseh manjšin je zajamčena pravica svobode uporabe materinega je-
goslavija imela od zahodno-nemških turistov, in sicer milijardo 557 milijonov, od avstrijskih turistov pa milijardo 239 milijonov. Italijanski turisti so pustili v Jugoslaviji 433 milijonov deviznih dinarjev.
Avtomatično telefonsko omrežje v Sloveniji
LJUBLJANA, 22. — Konec aprila bodo v avtomatsko te-
zika. Dvojezične šole in manj- lefonsko omrežje Slovenije šinske šole so po predlogu za- poleg Ljubljane in Gorenjske
kona sestavni del splošnega šolskega sistema v Ljudski republiki Sloveniji.
---«»——
Vukmanovič v Gani
AKRA, 22. — Delegacija Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije pod vodstvom Svetozara Vukmanovi-ča je prispela danes v glavno mesto Gane. Takoj po prihodu je Vukmanoviča sprejel predsednik Gane Nkrumah, ki je istočasno generalni tajnik stranke Narodne konvencije. Ob tej priložnosti je Vukmanovič izročil predsedniku Nkrumahu osebno pismo predsednika Tita. Med razgovorom sta Nkrumah in Vukmanovič izmenjala poglede in izkušnje v graditvi družbeno-gospo-darskih odnosov in o vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja.
---«»---
Dohodek od turizma v Jugoslaviji
BEOGRAD. 22. — Po končnih podatkih turistične zveze Jugoslavije je Jugoslavija lansko leto imela od turističnega prometa okrog 6 milijard 43 milijonov deviznih dinarjev dohodka, t. j za okrog 42 odstotkov več kot leta 1960. Največ deviznega dohodka je Ju-
vključena tudi obalna področja Slovenije:	Koper, Izola,
Portorož, Šmarje in Škofije. Z zgraditvijo nove tranzitne avtomatične telefonske centrale v Ljubljani se bo avtomatsko telefonsko omrežje razširilo tudi na področje Nove Gorice, Novega mesta in Trbovelj.
----«»----
Stavke
•iiiiMiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii
Frondizi zavrnil ostavko vojaških ministrov
Nova koalicijska vlada bo prisegla v ponedeljek
Večina opozicijskih strank je odklonila ponudbo Frondizija • Neperonistični sindikati ne bodo sodelovali v splošni stavki
BUENOS AIRES, 22. - Frondizi je zavrnil ostavke treh vojaških ministrov; kar zadeva ostavke nevojaških ministrov, še niso sprejeli nobene odločitve, dokler so še v teku pogajanja med Frondizijem in ostalimi opozicijskimi strankami za sestavo vlade nacionalne enotnosti. Tako vlado pa bo Frondizi težko sestavil, ker do sedaj še ni dala nobena stranica svojega pristanka na tako vlado. Urad predsedstva republike sicer javlja, da bo nova vlada prisegla prihodnji ponedeljek in dodaja, da se bodo posvetovanja z ((verjetnimi« novimi člani vlade nadaljevala tudi v nedeljo, da bi se sporazumeli glede razdelitve resorov. \ novi vladi bi bili tudi nekateri ministri, ki so podali
ostavko. S tem v zvezi omenjajo imena prosvetnega ministra Luisa Mackaya, ministra za delo Bruna Quijana, ministra za kmetijstvo Cesarja Uriena in finančnega ministra Jorgeja Whebeja.
Vsekakor pa nova vlada ne bo vlada nacionalne enotnosti, ker je večina strank odklonila popudbo Frondizija. Novi zunanji minister bo verjetno sedanji argentinski veleposlanik v Braziliji Carlos Muniz.
Zdi se, da Splošna konfederacija dela in Neodvisni sin. dikat ne bosta sodelovala v splošni stavki, ki so jo organizirali peronistični sindikati. Voditelji neperonističnih sindi. katov so mnenja, da je treba počakati, da bi videli, kakšen uspeh bo imel Frondizijev poskus sestave koalicijske vlade.
Tudi sodelovanje sindikatov, ki jih vodijo komunisti, je le verjetno.
---««----
General Taylor v Bonnu
BONN, 22. — Davi je prišel iz Pariza v Bonn posebni pomočnik predsednika Kennedy-ja general Maxwell Taylor. V Bonnu bo imel Taylor razgovore z državnim tajnikom za obrambo, ki nadomešča bolnega ministra za obramoo Straussa, ter z inšpektorjem nemške vojske generala Foer-tschom. Zatem bo pregledal vojaške naprave nemških in zavezniških čet v Koblenzu, Wiesbadenu in na Bavarskem. Odšel bo nato v zahodni Berlin, kjer se bo sestal z gen. Clayem, in zatem bo odpotoval v London.
CAGLIARI, 22. — Okrog 8 tisoč rudarjev na Sardiniji bo stavkalo jutri in pojutrišnjem. Ustrezno odločitev so sprejele vse tri sindikalne organizacije, ker delodajalci niso pristali na zahtevo po znižanju delovnega urnika ob isti plačj :n še nekaterih drugih zahtev. Stavkali ne bodo rudarji in nameščenci Carbosarde, ker se bo v zvezi s tem sporom vršil 28. t. m. sestanek na ministrstvu za delo.
Splošna stavka upravnega in zdravstvenega osebja ENPAS se bo vršila jutrj tn pojutrišnjem ter 29., 30. in 31. t. m., ker ni nastopil noben nov moment, ki bi spremenil dosedanje negativno stališče uprave glede zahteve po mesečni dokladi periodičnega značaja od 16.000 do 45.000 lir
Tudi stavkovni odbor sindikata zdravnikov ENPAS je proglasil splošno stavko vsega zdravniškega in tehnično-zdravstvenega osebja za jutri, pojutrišnjem in 29., 30. in 31. t. m.
V tovarni »Michelin« se nadaljuje stavka okrog 2.000 delavcev. CGIL je sklenila nadaljevati stavko še nadaljnjih 48 ur, t. j. jutri in pojutrišnjem, če ne bi nastopili kaki novi momenti. \ ponedeljek bodo odločili o nadaljnjih ukrepih.
Vse tri sindikalne organizacije (CGIL. CISL in UIL) so proglasile vsedržavno 48-urno stavko delavcev v industriji cementnih izdelkov. Stavka se bo začela jutri in se bo zaklju. čila v soboto. Stavko so proglasili, ker so se razbila pogajanja za obnovo kolektivne pogodbe. Industrijci ponujajo le 4,50-odstotno povišanje mezd. kar delavci odklanjajo.
Eksplozija v rudniku 16 rudarjev ubitih
BURN1,EY, 22. — Davi j« nastala v rudniku premoga bli. zu Burnleya v Angliji eksplozija, pri kateri je zgubilo življenje 16 rudarjev, 30 pa Jih je bilo ranjenih. V rudniku dela običajno 450 rudarjev, toda v trenutku eksplozije niso bili vsi na delu. Predstavnik premogovne družbe je izjavil, da je na kraju, kjer je nastala eksplozija, sledil požar. V rovu je bilo na delu okoli dve sto rudarjev. Baje jih je več ostalo v rovih.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 7.5, najnižja 2.3, ob 19. uri 5.8; zračni tlak 999.1 raste, vlače 47 odst., veter 30 km jugov z hodnik, sunki burje 75 km, nebo po-oblačeno, morje razgibano, temperatura morja 6.6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 23. marca
Slava
Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 18.20. Dolžina dneva 12.16. Luna vzide ob 20.29 in zatone ob 7.17
Jutri, SOBOTA, 24. marca
Simon
V okviru vsedržavne sindikalne borbe FlOM
Stavka, zborovanje in povorka delavcev tržaških ladjedelnic
Neprepričljivi Izgovori Delavske zbornice CISL, ki noče sodelovati v borbi za uresničenje upravičenih delavskih zahtev
Včeraj ob 14. uri se je pri-1 čela v vseh tržaških ladjedelnicah stavka delavcev, ki jo je proglasila FIOM po vsej državi. Stavka se je končala danes zjutraj. Ob treh popoldne je bilo v Ljudskem domu v Ul. Ma-donnina sindikalno zborovanje, zatem pa, so šli delavci v povorki po mestnih u-licah do morja in nazaj ter nosili na čelu sprevoda transparente, na katerih so bile naznačene njihove zahteve. S povorko so hoteli opozoriti meščane na svojo borbo in na položaj v ladjedelnicah.
Na zborovanju je govoril o zahtevah delavcev ladjedelni-ške industrije tajnik Delavske zbornice Calabria ki je dejal, da so nastala v sporu nova dejstva1 odkar je bilo 8. marca v Rimu zasedanje o ladje-delstvu ki ga je sklicala FI OM. Na podlagi zaključkov zasedanja so obvestili ministra za mornarico in druge vladne predstavnike o zahtevah stroke in ti so morali priznati, da so vsaj nekatere zahteve upravičene. To je torej že en korak naprej. Pričakuje se tudi sestanek z ministroma za delo in za gospodarsko načrtovanje.
Nadalje sta tudi kovinarska «indi’... a UIL in CISL prisiljena, da se na kak način o-pravičita, ker se ne udeležujeta borbe in v zvezi s lem je bilo tudi v Trstu predavanje predstavnika UIL Della Mot-te. Končno je brodar Grimal-di prosil notranjo komisijo v Tržaškem arzenalu in v ladjedelnici Sv. Roka, naj bi izjemno delali, ker nujno potrebuje ladjo «Irpinia», ki je v popravilu, ker mu je tudi nasedla na sipini ladja Venezuela v Caenu. Seveda so mu delavci odgovorili, da gre za vsedržaven spor, ki se mora rešiti tudi v vsedržavnem merilu ter naj se obrne na delodajalce, da omogočijo sklenitev sporazuma.
Govornik je obširno obravnaval predavanje sindikalista Della Motte in dejal, da je služilo le kot mašilo, ker ni Delavska zbornica CISL sprejela debate s FIOM, ki so jo predlagali delavci Tržaškega arzenala. Vsekakor pa je to predavanje pokazalo, da so nastali med Člani Delavske zbornice CISL dvomi o utemeljenosti njenega ravnanja v tem sporu. Della Motta je predvsem trdil, da je treba počakati, da zapade delovna pogodba stroke, to je do oktobra, ter da se ne spoštuje sindikalno premirje. Toda po tej logiki ne bi bila smela sindikata CISL in UIL skleniti sporazuma niti za uradnike CRDA. Dejal je tudi, da zahtevajo pogodbo za sektor lad-jedelstva ter da dela FIOM velik hrup proti načrtu za preureditev ladjedelstva, češ da je ta hrup odveč, ker bo na primer ladjedelnica v Livornu imela dovolj dela do leta 1965. Pri tem pa je pozabil povedati, da so si naročila priborili z enotnim nastopom vsega mesta.
O zahtevah delavcev ladje-delske stroke smo že večkrat pisali zato se omejujemo na bistvene. Glavna zahteva je, da se zvišajo prejemki za 20 odstotkov, saj so plače v italijanskih ladjedelnicah najnižje od vseh ladjedelnic držav Skupnega evropskega tržišča. Nadalje zahtevajo zajamčeno mezdo za 44 ur na teden in skrčenje tedenskega delovnika od 48 ur na 44 s plačilom 48 ur. Poleg tega so postavili še vrsto drugih zahtev. Čeprav pa traja spor že štiri mesece, niso doslej delodajalci pokazali nobene volje za pogajanja.
' j
Povorka delavcev tržaških ladjedelnic po včerajšnjem zborovanju
Nov prispevek k medsebojnemu zbliževanju in spoznavanju
Otvoritev Tršar j e ve razstave
v umetnostni galeriji «La Cavana»
Otvoritvi so prisostvovali predstavniki oblasti, generalni konzul FLRJ v Trstu, gostje iz Ljubljane in vidni predstavniki tržaškega kulturnega in javnega življenja
VčerajSnja otvoritev razstave osmih skulptur slovenskega kiparja Draga Tršarja v galeriji «La Canona« je dobila za Trst izredno slovesno obeležje, Zadnja slovenska in hkrati jugoslovanska umetnika, ki sta razstavljala v Trstu, sta bila grafik Riko Debenjak in prezgodaj umrli kipar Karel Putrih, ki sta že pred dav. nimi enajstimi leti razstavljala v tedanji galeriji «Lo Scor-piones. Povsem razumljivo je zato, da je po tolikšnem presledku prvi obisk slovenskega umetnika v kaki tržaški galeriji zbudil veliko zanimanje, posebno še, ko se tokrat'predstavlja tržaškim ljubiteljem umetnosti kipar Drago Tršar, ki se je uveljavil že na celi vrsti razstav v Jugoslaviji in v tujini.
Lahko rečemo, da je včerajšnja otvoritev Tršarjeve razstave presegla okvir navadne otvoritve, saj je bila deležna nevsakdanje pozornosti predstavnikov javnega in kulturnega življenja. Tako je na otvoritev prišel zastopnik
generalnega vladnega komisariata v Trstu dr. Riccardi, medtem ko je občinsko upravo predstavljal občinski odbornik za kulturo in prosveto prof. Faraguna. Temu kulturnemu dogodku v Trstu je dala poseben poudarek tudi udeležba jugoslovanskih predstavnikov:	Borisa Kocjančiča in
Bena Zupančiča, predsednika in tajnika sveta za kulturo in prosveto pri izvršnem svetu LR Slovenije. Prav tako je bil na otvoritvi navzoč jugoslovanski generalni konzul dr. Žiga Vodušek ter konzul Oluič, pa tudi gospa Margherida Ne-gueira, konzul Brazilije v Trstu.
Na otvoritev Tršarjeve razstave je prišlo še mnogo likovnih umetnikov, književnikov, časnikarjev in drugih. Tako smo v galeriji videli gospo Aurelio Gruber-Benco, ravnatelja Moderne galerije v Ljubljani dr. Zorana Kržišnika, ravnatelja Stalnega gledališča Sergia D 'Osma, pianistko Mau-reen Jones in še toliko drugih,

Sinoči v kulturno-umetniskem krožku v Verdiju
Profesor Romano o «,Specifičnem in zgodovinskem značaju fašizma»
Tudi tokrat je bila dvorana popolnoma polna in mnogo ljudi ni moglo več vanjo
V sredo 21. t. m. je nenadoma preminil Ivan Lisjak, dosleden antifašist in zaveden Slovenec. Njegov lokal, ki ga je še do nedavno vodil v Ul. Cellini, je bil dolga leta shajališče številnih napredno usmerjenih klientov. V najhujših časih fašističnega terorja ni nikoli klonil ter vztrajno odklanjal vpis v fašistično stranko, čeprav je bilo v tistih časih za lastnike javnih lokalov to obvezno. Zaradi tena je bil mnogokrat. preganjan in nekoč so mu fašisti tudi vrgli bombo v njegovo gostilno, ki jo je takrat imel v Rojanu.
Iz rodne Branice na Vipavskem, kjer se je rodil 27. decembra 1898 je prišel kot 12-letni deček v Trst, kjer je dobil delo v trgovini Jaklič pri Sv. Ivanu. Pozneje je uo-dil gostilno pri Lenčku poleg openskega tramvaja, nato v Ul. Ginnastica, potem v Rojanu in končno zelo znan bar v Ul. Cellini. Kot brezkompromisen antifašist se je v zadnji vojni takoj ttključil v Osvobodilno fronto, za k ate-ro je deloval z vsemi svojimi družinskimi člani. Kot aktivist je zavzemal mesto tajnika partizanskih zadrug.
Sedaj se mu bo izpolnila zadnja želja, da bo počival med tržaškimi domačini na barkovljanskem pokopališču.
Neuklonljivemu Slovencu in vzornemu možu in očetu, naj bo lahka domača zemlja, katero je tako ljubil. Ohranili ga bomo v častnem spominu. Težko prizadeti soprogi in sinu naše globoko sožalje.
V Kulturno - umetniškem krožku je bilo sinoči drugo predavanje iz ciklusa «30 let italijanske zgodovine*. Predaval je tržaški univerzitetni profesor Salvatore Francesco Romano, ki je govoril o temi: • Specifični in zgodovinski značaj fašizma*.
Za ta predavanja, s katerimi hočejo prireditelji sezna-ti mladino, kako je v Italiji prišlo do fašizma, vlada veliko zanimanje predvsem med mladino. To je dokazalo tako prvo, kot tudi včerajšnje predavanje. Že več kot pol ure pred začetkom je bila mala dvorana Verdija polna občinstva, pred vhodom pa se je trlo še nekaj sto ljudi, ki niso mogli več v dvorano. Na oredavaoju sta bila včeraj poleg drugih 'osebnosti tudi župan dr. Franzil in predsednik pokrajine dr. Delise.
Prof. Romano je v dolgem uvodu govoril o tem, da je potrebno za pravilno razumevanje, kako je nastal fašizem Italiji in kako se je lahko dokopal do oblasi, postaviti dobo med 4. novembrom 1918 in januarjem 1925 v poseben
okvir, da se lahko jasneje vidijo dejanski vzroki nastanka fašizma.
Predavatelj je zlasti poudaril, da fašizem ni prišel na oblast šele januarja 1925, ko je Mussolini v svojem posebnem govoru sporočil, da se je Italija spremenila iz kostitu-zionalne v avtoritarno državo. To je bila samo še formalna deklaracija. V resnici so fašisti prevzeli oblast, ko so uspeli s svojimi škvadrami z nasiljem razbiti vrste svojih nasprotnikov, vsiliti ustavni oblasti svojo voljo in s silo nadzorovati vso izvršno oblast.
Pred tem je govornik tudi omenil, da so bile italijanske demokratične sile preveč razbite, da -bi se tem nasilnim škvadram uspešno, zoperstavile. Delavske sile niso bile, zlasti po velikih stavkah do leta 1920, dovolj enotne in organizirane, da bi se resno spoprijele s fašisti. Tisti pa, ki so bili tedaj na oblasti, niso hoteli uporabljati nasilja proti tem skupinam, češ da bi s tem zašli na pot, ki ni demokratično sredstvo v borbi za oblast.
Izjava sindikata trgovinskih uslužbencev CGIL
Izboljšanje položaja uslužbencev
ne bi spravilo Delavskih zadrug v težave
Sindikat zahteva ureditev službenih mest uslužbencev po njihovem delu in uveljavljenje nove vsedržavne pogodbe
Pokrajinski tajništvi Zveze trgovinskih uslužbencev CGIL in Italijanskega sindikata uslužbencev zadrug sta skupno proučili spor, ki se tiče ureditve službenih mest uslužbencev Delavskih zadrug.
Tajništvi odločno zanikata vesti, da bi hoteli s pravično ureditvijo položaja osebja povzročiti težkoče u-pravnikom. Poleg tega zanikata, da bi ureditev položaja osebja spravila Delavske zadruge v propast, tudi če bi povezali to vprašanje z uveljavljenjem vsedržavne kolektivne pogodbe in sektorske pogodbe, o kateri predsedstvo Delavskih zadrug trdi, da jo je pripravljeno takoj sprejeti.
Trditev, da bi ureditev položaja osebja pomenila več milijonov izdatka, ni resnična, ter teži le za tem, da bi se spor, ki traja že več mesecev in zaradi katerega je osebje stavkalo že sedem dni, zavlekel v nedogled. Po pooblastilu skupščine prizadetih delavcev poudarjata tajništvi:
1. Izboljšanja, ki izvirajo iz obnovljene vsedržavne kolektivne pogodbe, prinašajo uslužbencem znatne ugodnosti in precejšnja bremena zadrugam.
To se dogaja zato, ker je ves pogodbeni sektor v zadrugah precej v zamudi v primeri s
•iniiiiiiiiMfiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnuiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunii
Večstomilijonska škoda v predilnici podjetja
Gasilci v borbi s požarom v <Jutificio Triestino»
Otežkočeno gašenje zaradi gostega dima, ki ne dopušča dostopa do žarišča • Verjeten vzrok požara - kratek stik
Nekaj minut po polnoči Je v predilnici podjetja Jutificio triestino nastal požar, ki Je povzročil ogromno škodo, čeprav je nj moč še oceniti, saj so gasilci, ko pišemo te vrstice, še na delu s štirimi brizgalkami, da bi ga pogasili. Delo gasilcev je zelo otežkočeno zaradi gostega dima, in ker so brez mask. Domnevajo, da Je požar povzročil kratek stik pri nekem stroju v predilnici.
Ko so delavke in delavci nočne izmene v predilnici zapazili plamen, so takoj poskušali preprečiti požar z zasilnim protipožarnim aparatom, a jim to ni uspelo. Opozorili so vodstvo podjetja, zatulila je sirena in vsi delavci ter delavke (nekaj nad 100) so zapustili svoje stroje in se po. žrtvovalno ter krepko lotili
krepko
dela, da bi preprečili večjo škodo. Toda tudi to je bilo zaman. Medtem so poklicali gasilce. Spustili so toliko vode, da je bilo vse poplavljeno, vendar se je še vedno kadilo. Nikakor niso mogli ugotoviti, kje so žarišča požara in se niso mogli precej časa približati zaradi gostega dima in sopare.
Požar se je naglo razširil iz predilnice v skladišče ki je prav zraven. Zaradi tega je bil pač tudi tako gost dim, ker je tlelo pod kupi spredene jute.
Takoj ko so bili obveščeni o požaru, so prihiteli tudi lastniki podjetja in župan dr. Franzil, ki se je zanimal, kako poteka gašenje požara in kakšna je škoda. Kakor smo že omenili, je škoda ogromna, verjetno gre za več sto milijonov lir, ker so zelo poškodovani tudi razni stroji, ki so jih pred kratkim nabavili. Podjetje je zavarovano proti požaru.
Razen tega je treba tudi upoštevati, da bo prav gotovo za določen čas prekinjena proizvodnja, saj je predilnica, ki zaposluje 50 odst. delavcev, tudi prvi in glavni obrat, brez katerega tkalnica ne more na. daljevati proizvodnjo.
Sestanek komisije za prodajo zelenjave
Danes ob 17.30 se bo sestala
sadja in zelenjave na debelo ter bo razpravljala o sedanjem stanju prodaje. Včeraj pa je izvršni odbor Delavskih zadrug sklenil neposredno intervenirati na tržišču s sadjem in zelenjavo in bodo v ta namen uredili leteče stojnice s posebej urejenimi tovornimi avtomobili.
Sestanek odbora za tržaški turizem
Na občini se je sestaj odbor za tržaški turizem, kateremu je predsedoval župan Franzil, prisotni pa so bili med drugim predsednik pokrajine Delise, ravnatelj pokrajinske turistič. ne ustanove Rinaldinl In ravnatelj ustanove za turizem in prebivanje Quitan. Razpravlja, li so o zadnjih ministrskih u-krepih v korist turizma in predvsem o izkoriščanju gradu v turistične svrhe.
trgovino na sploh, saj se pogodba ni spremenila celih sedem let. Zato so tudi plače v zasebnih trgovinah boljše. Z novo pogodbeno ureditvijo pa bodo uslužbenci zadrug, kar se prejemkov tiče, na boljšem kot ostali uslužbenci"'V trgovini za kar se morajo zahvaliti borbi omenjenih dveh sindikatov. Zadruge namreč ne smejo s svojim delovanjem v korist potrošnikov oškodovati uslužbencev, saj ne bi na ta način opravljale svojih socialnih nalog.
2.	Obtožbi pokrajinskim sindikalnim organizacijam in notranji komisiji Delavskih zadrug, da hočeta naložiti podjetju breme več milijonov lir, da bi rešili spor glede ureditve položaja osebja, so nesmiselne in brez vsake podlage. V resnici bi sprejetje zahtev za ureditev položaja osebja in za pravično rešitev spora, ki ■traja že skoraj leto dni, stalo le nekaj sto tisoč, kar 'sindikalna organizacija lahko vedno dokaže.
3.	Skupščina delavcev in sindikalni tajništvi menita, da je predsedstvo zadrug naprtilo notranji komisiji in sindi-kalnima organizacijama delav. cev nesmiselne obtožbe samo zato, da bi prikrilo diskriminacijsko ravnanje proti notranji komisiji in proti posameznim delavcem, ki jim že več let oporekajo pravico, da bi pogodbeno uredili svoj položaj. Medtem ko nekateri upravitelji in voditelji z besedami trdijo, da so naklonjeni novim pogodbenim normam, v resnici nočejo priznati delu osebja niti prejšnjih pogodbenih norm. V tem okviru je treba opozoriti javnost na po manjkanje najosnovnejših sindikalnih svoboščin ter pravice do združevanja, propagande in stavkanja, kakor tudi na diskriminacije pri najemanju v službo in napredovanju. V interesu samega podjetja je ere ba napraviti konec takšnim sistemom, ki predstavljajo sramoto za upravo in za vodstvo
ki so se zadržali v galeriji čez osmo uro,
Tršarjeva razstava, ki pomeni nadaljnji prizvok k medsebojnemu zbliževanju in kulturnemu spoznavanju dveh sosednih narodov, bo trajala dva tedna in čitateljem lahko samo priporočamo ogled. (Galerija «La Cavanas se nahaja v Ul. Cavana 1).
V	občinski galeriji pa se je z osebno razstavo predstavil tržaškemu občinstvu po daljšem presledku slikar Nino Perizzi. Tudi na otvoritvi Pe-rizzijeve razstave je bilo veliko število prijateljev umetnosti.
Nekatere spremembe v občinskem odboru
Na zadnji seji tržaškega občinskega odbora je župan sporočil, da bodo izvedene nekatere spremembe med odborniki. Odbornik za policijo in prehrano Fantasia je sporočil, da se hoče sedaj bolj posvetiti vprašanjem odnosov z javnostjo in socialnemu skrbstvu. Zato je zaprosil, da ge razrešijo odborniškega mesta za po. ličijo in prehrano. Poleg tega pa je za svoje novo delo zaprosil za pomoč, ki naj mu bi jo nudil eden od namestnikov. Nato je župan določil dr. Verzo za odbornika za policijo in prehrano, njegov resor za davke in pristojbine pa je prevzel dr. Rocco ,ki že odgovarja za finančni resor. Namestnik Vascotto pa bo pomagal Fantasiji pri njegovem novem delu.
---«»---
Občinska seja na Repcntabru
Na sinočnji redni seji repen taborskega občinskega sveta so svetovalci med drugim odobrili letošnji občinski proračun. Zaradi pomanjkanja prostora bomo poročilo o seji objavili v naši jutrišnji številki.
---«»---
V nedeljo v Ljudskem domu
Področna konferenca komunističnih žena
V	nedeljo, 25. t. m. ob 15. uri bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 področna konferenca komunističnih žena. Marija Bernetičeva bo govorila o temi '(Komunistična partija za emancipacijo žena v borbi za dejansko preusmeritev na levo«. Po diskusiji bo povzela zaključke članica vsedržavne ženske komisije
zadružnega podjetja, ki se sklicuje na tradicije dolavsk] ga razreda. Zato vzbuja le z čudenje dejstvo, da so Dela ske zadruge zaradi nekateri voditeljev na repu priznanja sindikalnih pravic m svobp ščin, ki pa bi morale biti vzgled demokracije v odnosilh med vodstvom in osebjenk.
Takšno ravnanje in takšna miselnost so v nasprotju s tr, dicijami tržaškega delavske in zadružnega gibanja in jil je treba odpraviti.
Nezadovoljstvo med delavc ker se vprašanja ne rešujejc trajno in nesorazmerno obr(-menjevanje uslužbencev z n< vim delom, kar izvira iz p< manjkljivega števila uslužber cev v novih oddelkih in škoduje njihovemu zdravju, tet avtoritarne metode vodstva niso v prid sodelovanju z osebjem, ki je nujno za uspešno delovanje vsake zadružne u-stanove.
------«»-------:
Na ortopedski oddelek so včeraj dopoldne sprejeli s pridržano prognozo 79-letno Terezo Debeljak vd. Pistrin iz Ul. Solitario 6, ki je nerodno padla v svojem stanovanju in si zlomila levo nogo.
iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiHiiiiimimiiiiiiiii
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
V TRSTU
priredi v soboto 24. t.m. ob 21. uri tn v nedeljo 25. t.m. ob 17. uri
PREMIERO
Dario F6
ARHANGELI IN AVTOMATI
Komedija v treh dejanjih Prevedla: Lelja Rehar-Sancin Scenograf; Jože Cesar Kostumograf: Ružiča Fanelll Glasba: Fiorenzo Carpi Režiser: Anton Marti, k. gost OSEBE:	Julij (natakar, na-
rednik itd.) — Stanislav Starešinič, Anton (doktor, uradnik, psoderec, vlakovodja) — Edvard Martinuzzi, Peter (u-radnik, ravnatelj, župan) — Adrijan Rustja, Dolgin — Silvij Kobal, Marko (uradnik, karabinjer, veljak) — Alojz Milič, Lucijan (uradnik, karabinjer, veljak) — Livio Bogateč, Mihael (slaščičar, pop, gospod z brki, komisar, minister) — Jožko Lukeš, Angela — Zlata Rodošek, 1. Angelina prijateljica — Mira Sardoč, II. Angelina prijateljica — Miranda Caharija, III. Angelina prijateljica — Nora Jankovič (igr. s.), IV. Angelina prijateljica — Ina Piščanc.
Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni ter eno uro pred pričetkom predstave v baru Moscoiin (nasproti Avditorija).
V torek 27. marca ob 20.30 v kino dvorani v Skednju
Dario F6
ARHANGELI in AVTOMATI
Danes ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani (Ul. Geppa 9)
prof. dr. Josip Tavčar
predaval o komediji
ARHANGELI IN AVTOMATI
katero bo Slovensko gledališče uprizorilo v sobo. to v Avditoriju.
VERDI
Danes ob 20.30 za re,j B v parterju tn na balkonih ter za red A na galerijah in stojiščih tretja predstava Puccinijeve opere «Madame Rutterfly». Dirigira Glauco Curiel.
"Jutri prva predstava Donizettijeve opere «Don Pasquale» za red A v parterju In na balkonih ter za red B na galerijah in stojiščih. Opero bo dirigiral Francesco Molinarl Pradedi/ v glavnin vlogah pa bodo nastopili: Malo Tajo (protagonist), Ma-riella Adani, Luigi Pontiggla, Renato Cesari. Zborovodja Gior-gio Kirschner, režija Piocinato.
Pri gledališki blagajni s« nadaljuje prodaja vstopnic za obe predstavi.
TEATRO NUOVO
Danes ob 20.45 ponovitev na splošno zahtevo Squarzinove ko-
KPI in občinska svetovalka medije «Tri četrtine meseca«, v Rimu Maria Michetti.	1 Zadnji teden predstav.
Iz tržaških sodnih dvoran
Oproščeni vsi obtoženci nočnega pretepa v taksiju
Oproščena tudi voznika avtobusa, ki je do smrti po-vozil žensko pred begunskim taboriščem v Padričah
Kazensko sodišče je včeraj pod predsedstvom dr. Boschi-nija nadaljevalo razpravo proti štirim osebam, ki so bile obtožene, da so sodelovale pri nekem pretepu.
Na zatožni klopi so sedeli: 31-letni Ignazio Di Lernia iz Ul. delle Docce 30-letni Bruno Lestoni iz Ul. Luzzatto 4, 43-letni Lionello Dri iz Ulice Palestrina 3 ter 29-letni Guido Germani iz Ul. Grimani 5. Kot se naši čitatelji gotovo prav dobro spominjajo, pripadata prva dva obtoženca tihotapski skupini, kateri sta lani sodila kazensko in prizivno sodišče v zvezi s tihotapstvom s cigaretami na grljan-ski obali. Tretji obtoženec,
..................................................................... m i iiiii ii ■ ii i m n m m m n i ii i ..........................................................................
Prihodnji teden v Trstu
Sestanek trgovinskih zbornic iz A vstrije, Bavarske in Trsta
Razpravljali bodo: o vplivu SET, razvoju avtomobilskih cest in naftovodu Trst-Dunaj-Linz
EPrihodnji teden bo 27. in 28. marca sestanek posebnega stalnega odbora «Kontaktkomite», katerega sestavljajo predstavniki tržaške in avstrijskih trgovinskih zbornic. Tokrat bo iz Avstrije prispelo šest predstavnikov zvezne trgovinske zbornice in po en predstavnik trgovinskih zbornic Štajerske, Koroške in Salzburga. Poleg tega bo tokrat izjemoma prisoten tudi predstavnik trgovinske zbornice iz Mona-kovega (Zapadna Nemčija), ker bodo razpravljali o nekaterih vprašanjih, ki neposredno zanimajo tudi to področje.
Omenjeni stalni odbor se redno sestaja vsako leto in bo letos podrobneje razpravljal predvsem o gospodarskih spremembah in posledicah Skupnega evropskega tržišča. Znano je namreč, da ima tudi Avstrija resne težave v zvezi z razvojem SET in da proučujejo razne oblike vključitve
občinska komisija za prodajo l avstrijskega gospodarstva. V J od koder bo potekal naftovod
tem okviru pa se bo spremenil tudi tržaški položaj in vloga Trsta za obsežno področje, ki vključuje tudi predele Južne Nemčije.
V tej zvezi bodo tudi obširno govorili o cestnih zvezah in o gradnji nove avtomobilske ceste od Trbiža skozi Dunaj do Južne Nemčije. Pri podaljšanju ceste med Trbižem in Salzburgom bodo morali graditi obsežen tunel med Boecksteinom in Mallnitzom.
Končno bodo na avstrijski predlog razpravljali o gradnji naftovoda Trst - Dunaj - Linz. Vse potrebno za fo gradnjo je že zagotovljeno In predvsem finančna sredstva, ki jih bo prispevala avstrijska državna družba in ENI, kot tudi okvirni načrti. Gradnja takega naftovoda postaja vedno bolj nuj. na zaradi naglega razvoja motorizacije in odgovorni krogi zagotavljajo, da so dokončno izbrali Trst kot pristanišče,
Prav na prvi dan koledarske pomladi
Skoraj bi zmrznil v zapuščeni kleti
Reveža, ki sicer spi v ljudskem prenočišču, so prepeljali v bolnišnico v kritičnem stanju
V tesni in skoraj zapuščeni kleti v Ul. Molino a vapore 11 je predsinočnjim skoraj zmrznil 48-letni Giuseppe Grat-toni, ki sicer biva v ljudskem prenočišču v Ul. Pondares 5. Grattoni si je verjetno hotel prihraniti nekaj denarja, ali pa ga sploh ni imel, da bi lahko plačal skromno prenočišče v Ul. Pondares Zaradi tega je prišel zvečer v omenjeno klet, ki jo ima v najemu Vincenzo Pepe za skladišče raznega materiala in ni vedno zaprta. Vlegel se je in zaspal, ni pa imel tople odeje. Revež se ni mogel niti prebuditi; otopel je in skoraj zmrznil. Nekdo ga je včeraj dopoldne zapazil in nemudoma telefoniral na komisariat javne varnosti, ki je poskrbel, da so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu najprej nudili prvo zdravniško pomoč, nato pa sprejeli na IV. medicinski oddelek. Zdraviti se bo moral dva tedna.
Smrt s plinom
V svojem frizerskem salonu v Ul. San Nicolč 23 si je vzela življenje predsinočnjim 46-let-na Lida Bernardini por. Gu-glielmetti iz Ul. Piet& 31, ki se je zastrupila s plinom. Vzroki samomora niso še pojasnjeni.
Ko je včeraj dopoldne 23-letna Donata Santoianni, ki dela v omenjenem salonu, prišla na delo in je odprla vrata, jo je presenetil močan vonj po plinu. Pogledala je in zapazila že mrtvo gospodinjo na stolu.
Podlegel poškodbam
Na I. kirurškem oddelku je umrl 79-letni Rodolfo Lucche-si od Spodnje Magdalene 1040, ki ga je v noči med ponedeljkom in torkom na avto cesti pri Monlebellu povozil z avtom 23-letni Leoncino Battistin iz Drevoreda D’Annunzio 44.
Lionello Dri, je tudi znan iz sodnih kronik. Lani so mu namreč sodili porotniki zaradi umora mesarja Raimondija.
Dogodek, zaradi katerega so se morali obtoženci zagovarjati, se je odigral 21. maja 1960 pred nočnim lokalom «Troca-dero* v Ul. Sv. Frančiška. V nekem taksiju, ki ga je poklical neki klient, je prišlo do pretepa, pri katerem jo ie najhuje izkupil Germani. Policijski agenti so še isto noč našli Di Lernio in Lestonija. Naslednjega dne je Germani srečal Drija v nekem baru ter ga prosil naj pride pričat na policijo, da sta ga Di Lernia in Lestoni pretepla. Zgodilo pa' se je, da so policijski organi ugotovili tudi Drijevo krivdo pri pretepu. Zato so prijavili sodišču vse štiri.
Na prejšnji razpravi bi moral pričevati tudi neki Carlo Ban. Sodniki so odložili razpravo ter ukazali naj pripeljejo Bana s silo na sodišče. Policijskim oblastem pa se ni posrečilo da bi pričo izsledili. Zato so sodniki včeraj nadaljevali razpravo ter oprostili Di Lernio in Lestonija obtožbe telesnih poškodb, ker ju žrtev ni tožila. Di Lernio, Lestonija in Germanija pa so oprostili obtožbe pretepa, češ da inkriminirano dejanje ne obstoja, Drija so končno oprostili, ker ni zagrešil dejanj.
>8 # *
Pred istim sodiščem sta se zagovarjala tudi 51-letni Rudolf Caharija iz Nabrežine 184 ter 34-letni Ferruccio Pe-rossa z Opčin, ki sta bila obtožena, da sta nenamerno ubila Antonijo Micolaucich por. Brenči Bilo je 19. februarja 1960. ko je Caharija vozil avtobus po cesti Opčine-Bazovi-ca. Perossa pa je na istem avtobusu opravljal službo sprevodnika. Antonija Micolaucich, že priletna ženska, je na postajališču pri begunskem taborišču v Padričah hotela izstopiti Iz avtobusa. Sprevodnik je menda prehitro zaprl vrata, zaradi česar so ta zgrabila ženskin plašč. Micolauci-cheva je potem padla na cestišče in potem pod zadnja kolesa težkega vozila, ki se je medtem premaknilo naprej. Ker je na j-rvi obravnavi, ki
je bila pred dobrim mesecem, bila odsotna priča Bruna Pa-oletich, je tedaj sodišče odložilo razpravo. Paoleticheva je včeraj prišla na razpravo ter potrdila okoliščino, da je bila Micolaucicheva nekoliko vi njena.
Sodniki so oprostili oba obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov.
----«»----
Županstvo sporoča, da bodo na osnovi odloka, ki je bil objavljen 26. jan. letos, dodeljevali trajne žare za posmrtne ostanke pokojnikov na pokopališču pri Sv. Ani, samo ob torkih in petkih (razen ob praznikih) v uradih oddelka za pokopališča (nova občinska palača, V. nadstropje, soba 536).
Ponovno se .sporoča, da se za sedaj omenjeno dodeljevanje žar omejuje samo za pokoj nike, ki so bili pokopani \ letu 1959.
Nazionale 15.00 »Boccaccio 70». Sophia Loren, Anita Ekberg. Prepqvedano mladini.
Penice 15.00 «Senilnost» (Senlli-tži). Claudla Cardinale. Prepovedano mladini.
Excelsior 15.30 «Vrnl se, ljubezen« (Amore ritorna). Techni-color. Rock Hudson, Doris Day.
Grattacielo 16.00 «Angell s samokresom« (Angeli con la pištola). Technicolor. Glen Ford, Bette Davis, Hope Lange.
Arcobaleno 16.00 »Strastna želja« (La voglla rnatta). Ugo Tognaz-zl, Catherine Spaak. Gianni Garko.
Supercinema 16.00 «Tom in Jer-ry smrtna sovražnika« (Tom e Jerry nemici per la pelle). — Slikanice v technicolorju.
Alabarda 16.00 »Tropske noči« (Tropico di notte). Technicolor. Prepovedano mladini.
Aurora 15.30 «Moja gejša« (La mia ghelsha).
Cristallo 15.30 ((Zmagovalci In premaganci« (Vincitori e vlnti) Burt Lancaster, Montgomery Clift.
Garibaldi 16.00 «Polnoč v San Franciscu« (Mezzanotte a San Francisco). Tony Curtls, Mari-sa Pavan.
Capitol 16.30 «Baraba». Technicolor. Anthony Quinn, Silvana Mangano. Vittorio Gassman.
Impero 16.30 »Njegova ekscelenca se Je ustavila jesti« (Sua eceelenza sl č fermata a man-giare). Prepovedano mladini.
Italia 16.00 ((Neizprosno mesto« (La cittš spietata). Kirk Douglas. Prepovedano mladini.
Massimo 16.00 ((Bakanalije« (Le baecanti). Technicolor. Talna Elg, Pierre Priče.
Moderno 16.00 «11 federalen. Ugo Tognazzl. Luciano Salce.
Astoria 16.00 «Teror Tongsov« (II terrore dei Tongs). Technicolor
Astra 16.00 »Steza ljubimcev« — dl sentiero degli aniantl),
Vittorio Veneto 15.45 «SijaJ v travi« (Splendore nelFerba). Natalle VVood. Prepovedano mladini.
Ideale 16.00 »Pustolovščina« (La avventura) prepovedano mladini.
Marconi 15.30 «Nomadi». Technicolor. Deborah Kerr, Peter U-stinov.
Abbazia 16.00 «Tajnost Pollyan-ne» (II segreto di PollyanIia). Technicolor.
Odeon 16.00 «Larry, tajni agent« (Larry agente segreto).
0sO©S0
Slovenski akademski klub Jadran priredi 14. in 15. aprila izlet za študente v Maribor, na Pohorje in v Ptuj. Vpisovanje Je do 30. marca vsako sredo,- četrtek In petek od 19. do 20. ure v Ulici Geppa 9-1. nad
KšiSKsSEISffllS
Osnovne šole Iz Gropade, Pa-
drič, s Peska m iz Bazovice priredijo v nedeljo 25. marca ob 17. uri šolsko prireditev v dvorani v Bazovici. Na sporedu so recitacije, petje ln tri enodejanke.
Vljudno vabljeni!
Planinsko-orientacijski pohod
SPDT priredi v nedeljo dne 8. aprila v dopoldanskih urah planinsko-orientacijski pohod v ekipah. Vabljena društva in skupine.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 22. marca 1962 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo oa Je 20 oseb.
UMRT.I SO:	93-letna Alberta
Veit vd. Gembrini, 71-letna Arma Bettoso por. Degrassi, 71-letnt Domenico Bussani, 78-letni Euge-nio Bressani, 55-letnl Giuseppe Boslch, 60-letni Giovanni Catta-ruzza, 67-letnt Bortolomeo Cher-slcla, 43-letna Maria Comar. 82-letna Maria Budinich por. Do-brilovlch 78-letni Abramo Agi. 53-letnl Giuseppe Sasso, 80-letni Mattia Sirotti, 70-letni Francesco Gasparini, 73-letni Lulgt Cave-stro, Bl-ietna Amelia Laurlcb vd. Denardo, 78-letni Rodolfo Luc-chesl, 81-letni Giuseppe Marži, 75-letn! Domenico Fragiacomo, 64-letnj Caro Seceo, 73-letna Maria Degan vd Giorgi.
----«»—_
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Cipolla, Ul. Belpoggio 4: Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; A1 la Maddalena, Istrska ulica 43; Piz-zul-CIgnola, Korzo Italia 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26.
PHISPEV AJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1
■S1
21. t. m. je nennrt nna zapusti! svoje drage
IVAN LISIANI-LISJAK
Pogreb dragega pokojnika bo danes 23. marca ob 16.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče y Barkovljah.
Žalostno vest sporočajo globoko užaloščeni žena KRISTINA, sin MILAN in sorodniki.
Trst, 23. marca 1962.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega očeta
IVANA UKMARJA
Posebna zahvala gre darovalcem cvetja, organizacijam ZB, ZVI, NSZ, ZTT, uredništvu in upravi »Primorskega dnevnika« ter vsem onim, ki so na kateri koli način počasti pokojnikov spomin in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči hčere In sinovi z družinami ter ostalo sorodstvo
Trst, 23.3.1962,


OB SEDANJEM ZASEDANJU SEDEMNAJSTIH V ŽENEVI
Pregled naporov za razorožitev
skozi vsa dosedanja zasedanja
Vseh zasedati/ je bilo doslej šestnajst ■ Komisija se postopno širi in oži Na sedanjem, sedemnajstem zasedanju so prvič zastopane izvenblokovske dežele
V prvem času aktivnosti Združenih narodov glede načrta razorožitve od 1945. do 1953. leta so ta ključni svetovni problem tretirali v dveh različnih komisijah: v Komisiji za atomsko energijo in v Komisiji za klasično oborožitev.
Komisijo za atomsko energijo so ustanovil; januarja 1946. leta. Ustanovila jo je Generalna skupščina OZN, člani pa so Mie dežele, ki so bile tedaj v Varnostnem svetu in Kanada. Ta komisija je imela dolžnost, da hkrati obravnava kajpada tudi problem razorožitve in kontrolo atomske energije. Ko. misija je delala štiri leta, vendar ni dosegla nikakršnih pozitivnih rezultatov.
Bistveno težavo v delu komisije je predstavljalo diametralno nasprotje stališč ZDA in SZ, v katerih je bilo tedaj moč videti odnos moč; teh velesil in njun položaj glede oborožitve. ZDA so imele v tem času monopol nad atomsko e-nergijo, pa so si prizadevale, da bi s kontrolo ta monopol tudi ohranile. SZ pa je zahtevala prepoved atomskega orožja, kar bi ji omogočalo prednost v klasični oborožitvi. Zaradi teh nasprotij so na začetku 1950. leta komisijo razpustili. To je bil sklep Varnostnega sveta.
lutnih številkah. Glede kontrole pa so stališča ostala nespremenjena. Kmalu po tem, jeseni 1955. leta, so zahodni predstavniki izdelal; kompletni sistem kontrole pod naslovom ((Preliminarne mere«, 'ki je hote; omogočiti (pri tem pa ni preveč zmanjšal števila oboroženih sil) v nuklearni oborožitvi ustvaritev široke opazovalne mreže s pomočjo zračne fotografije, kontrole glavnih komunikacijskih središč, informacije o vojaških enotah in kontroli vojaških proračunov. Sovjetska zveza je zavrnila koncepcijo teh preliminarnih mer in predložila splošni sporazum, s katerim naj bi prepovedali nuklearno orožje, uresničili razorožitev po etapah, potem pa ustvarili kontrolni sistem.
Na XII. zasedanju Generalne skupščine so Komisijo za razorožitev razširili na 25 članov. Sovjetska zveza in vzhodnoevropske dežele so odbile, da bi sodelovale ^ delu te komisije. S tem je bilo delo prak. tično onemogočeno. Zategadelj je bila na XIII. zasedanju ena od najpomebnejših nalog: obnavljanje dela organa OZN za razorožitev.
Komisija za klasično oborožitev je začela delati prav tako januarja 1946. leta z namenom, da izdela praktične mere, kako b; uresničila resolucijo Generalne skupščine o ((formuliranju osnovnih prak. tičnih ukrepov za uresničitev splošne regulacije in zmanjsa-rja oborožitve in oboroženih sil».
To komisijo so po šestih letih dela razpustili januarja 1952. leta, kajti dosegla ni nikakršnih resnejših rezultatov. Glavna nasprotovanja so bila v tem, ker je Sovjetska zveza vztrajala na procentualnem zmanjšanju tako imenovane klasične oborožitve, medtem ko so zahodne sile zahtevale proporcionalno zmanjšanje in določitev maksimuma oboroženih sil in oborožitve velesil.
Na V. zasedanju je Generalna skupščina OZN pod pritiskom mednarodne javnosti in velikega števila manjših dežel izven blokov, ki so zahtevale, naj prenehajo strahovito dirko v oboroževanju, znova uvrstila na dnevni red probleme razorožitve v obliki sovjetskega predloga pod naslovom: ('.Deklaracija o preprečitvi nevarnosti pred novo svetovno vojno in o krepitvi miru in varnost; med narodi«. Rezultat tega je bil, da je Generalna skupščina 1950. leta ustanovila Komite dvanajstih, ki so ga sestavljali predstavniki članic Varnostnega sveta in Kanada. Ta komite je imel nalogo, da ugotovi, kako dela Komisija za atomsko energijo in Komisija za klasično oboroževanje ter o tem doseže določene sklepe.
Na podlagi sklepov Komiteja dvanajstih so na VI. zasedanju Generalne skupščine 11. januarja 1952. leta po dolgih razgovorih ustanovili v okviru Varnostnega sveta Komisijo za razorožitev. Vendar vse do VIII. zasedanja Generalne skupščine, to je do jeseni 1953. leta, Komisija za razorožitev ni dosegla nikakršnih rezultatov. V skladu z resolucijo Generalne skupščine 28. novembra 1953. leta je Komisija za ruzorožitev imenovala «Podko. mite posebno zainteresiranih sil«, ki je imel nalogo, do poskuša v razgovorih za zaprtimi vrati najti rešitev, ki bo sprejemljiva i za Vzhod i za Zahod. V tem podkomiteju so bili predstavniki SZ, ZDA,'Velike Britanije, Francije in Kanade. Francija in Britanija sta predložili načrt, ki je obsegal sprejemljive pogojne prepovedi uporabe atomskega orožja in načelo reševanja razorožitve po etapah. Sovjetska zveza pa je zahtevala brezpogojno prepoved uporabe nuklearnega orožja, zmanjšanje vojske za eno tretjino, ukinitev vojaških oporišč itd.
Na IX. zasedanju Generalne skupščine septembra 1954 je šef sovjetske delegacije Višinski predlagal resolucijo o sprejetju konvencije o zmanjšanju oborožitve in prepovedi atomskega, hidrogenskega ln drugega orožja za množično u-ničevanje. Čeprav so še ostale precejšnje razlike, se je stališče Sovjetske zveze s tem predlogom v nekaterih pomembnejših točkah približalo prejšnjemu zahodnemu predlogu.
Zahvaljuoč splošnemu izbol-'"anju mednarodnega položaja v prvih mesecih 1. 1956 je prišlo do nadaljnjega zbližanja stališč. Sovjetska zveza se je odrekla koncepciji o proporcionalnem zmanjšanju oboro. Ženih s;; velesil in sprejela zahodno stališče o določitvi maksimuma te moči v abso-
Zahvaljujoč v prvi vrsti naporom Jugoslavije in Indije, je Generalna skupščina potrdi, la ustanovitev Komisije za raz. orožitev, v kateri bi bile vse dežele članice OZN. Vendar tudi ta komisija ni uspela, da bi problem razorožitve krenil z mrtve točke.
XV. zasedanje Generalne skupščine je znova obravnavalo problem razorožitve in ob tej priložnosti je predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev predložil resolucijo, ki predvideva: razpustitev oboroženih sil in prepoved njihove obnovitve v' kakršnikol; obliki: u-ničenje vseh vrst vojne tehnike, orožij in municije; popolno prepoved nuklearnih orožij in uničenje njihovih zalog; popolno prekinitev proizvodnje in uničenje vseh vrst raketnega orožja: prepoved sredstev za kemijsko in bakteriološko vojno in uničenje zalog vsel) takšnih vrst orožij. Ta široki program razorožitve naj bi ■uresničili v treh letih in v štirih etapah.
Konec novembra 1959 je Generalna skupščina soglasno o-svojila imenovanje Specialnega komiteja desetorice (5 predstavnikov zahodnih in 5 predstavnikov vzhodnih dežel), ki je dobil nalogo, da pregleda vse dotedanje predloge za razorožitev. Ta komite se je sestal konec marca 1960 v Zene-v; in zelo hitro rešil nekatera vprašanja procedure. Brž ko pa je začel obravnavati konkretna vprašanja, se je znašel v slepi ulici. Vzhodne dežele so vztrajno zahtevale, da ob-rivnavajo predloge predsednika Hruščeva, zahodni predstavniki pa so vztrajali, da je
pomen kontrole najbolj bistven del razorožitve. Sovjetska zveza je v tem položaju junija 1960 objavila novi predlog, ki temelji na idejah, katere je predsednik Hruščev razložil v Generalni skupščini.
Mednarodno vzdušje, v katerem so dozoreli ti predlog; (se. slrelitev ameriškega letala U-2 nad ozemljem SZ in razpad konference na vrhu) ni nudilo nit; najmanjših realnih pogojev za pozitiven razgovor o tako daljnosežnih in obširnih predlogih. Vlade SZ, Bolgarije, CSSR, Romunije in Poljske so odpoklicale svoje predstavnike iz Specialnega komiteja, sovjetska vlada pa je od generalnega sekretarja OZN zahtevala, da vprašanje razorožitve obravnavajo pred Generalno skupščino na njenem izrednem (XV.) zasedanju. Vlada ZDA
je zahtevala sestanek Komisije za razorožitev, v kateri so vse dežele članice, vendar se sovjetska vlada ni strinjala s tem predlogom.
Julija 1961. leta sta vladi ZDA in Velike Britanije poslali generalnemu sekretarju OZN spomenico s predlogom načrta o razorožitvi, ki so ga skupaj z ostalimi načrti predložili na XVI. zasedanju Generalne skupščine OZN jeseni 1961. leta. Septemora je bilo v New Yorku objavljeno skupno ameriško-sovjetsko sporočilo o načelih za razgovore o razorožitvi, na zasedanju Generalne skupščine pa so izvolili novi organ — Komite 18 deže; za razorožitev, v katerega so prvikrat imenovali tudi predstavnike izvenblokovskih dežel. Ta komite se je prvikrat sestal 14. marca v Ženevi.
Dva intervjuja pred jutrišnjo premiero
Sedež nekdanjega Društva narodov v Ženevi, kjer zaseda sedaj konferenca sedemnajstih, ki že toliko let išče pot k tako potrebni in toliko zaželeni razorožitvi
(Foto M. Magajna)
«Ne, Foja ne bo kopiral» zatrjuje Silvij-Dolgin
Zlata pa prepričljivo «rehabilitira»
V pisarni Slovenskega gledališča zvem, da je vaja za novo premiero', za »Arhan-gele in avtomate}), ki jo bodo jutri zvečer uprizorili v Avditoriju, določena za 9. uro 30 minut na stadionu «Prvi maj)>. Grem tja gor, k Sv. Ivanu..
Točnost slovenska... Pn še praznem odru se sprehaja v črni obleki kot Hamletov duh samo igralec Silvii Kobal. Zatopljen v tekst se mi zdi, da se ukvarja kot njegov slavni prednik z velikim vprašanjem «Dolgin ali Kratkin?» V razgovoru sem zvedel, da je kocka padla na ((Dolgina«. Ne, niste razumeli metafore, ni ravno padla nanj, vendar je bil izbran za vlogo ((Dolgina« v Fojevih «Arhangelih».
S Kobalom sedeva nekoliko stran, da bi naju zamudniki ne motili. Na prvo vprašanje mi odgovarja tako:
»Studija te vloge sem se
IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllinillltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
KONEC OSEMSTOLETNEGA NASILJA IN PROTINA SILJA
Romantična revolucionarna armada
irskega ljudstva ■ IRA ■ razpuščena
Borci, ki so hoteli «ostati čisti za mater Irsko» - Fanatizem in junaštvo do konca - Marxova kritika neupoštevanja ekonomskih momentov - Pokoli upornikov
Ni dolgo tega, ko je vse sve. sredstvo v boju za dosego po-
tovno časopisje objavilo zanimivo vest, da je Irska revolucionarna armada, v mednarodni javnosti bolj znana pod s kraticami označenim imenom IRA, položila orožje, oziroma, natančneje povedano, prenehala z oboroženo borbo. In tako je praktično prenehala obstajati tajna teroristična organizacija, ki je skozi dolgo zgodovinsko dobo, ovita y romantično tenčico tajinstveno-sti in legende o neverjetnih junaštvih, bila nekakšen simbol uporništva in trdoživosti irskih ljudi, ki se niso hoteli sprijazniti z angleškim gospod-stvom in nadvlado.
V zgodovini je bilo malo narodov, ki bi morali pretrpeti toliko brezobzirnega tlačenja in prenesti toliko ponižanja od strani zavojevalca, kot so to morali Irci od strani Angležev. Pa tudi ni bilo v zgodovini mnogo narodov, ki bi se proti temu borili s tolikšno hrabrostjo in samoodpovedjo, čeprav je treba hkrati ugotoviti, da pa teror, ki so se ga v najširšem merilu izključno posluževale številne tajne organizacije, ki so v zgodovinskem razvoju v Irski rasle kot gobe PO dežju, ni mogel predstavljati najustreznejše
stavljenega smotra. To in pa njihov fatalizem jim je svoj čas očital tudi Marx, ki je obenem prav tako obsojal dej. stvo, da povsem zanemarjajo osnovna ekonomska vprašanja.
Pripadniki teh organizacij s i se v svojem fanatizmu odpovedali vsemu, družinskemu življenju, alkoholu, nedolžnim zabavam, ljubezni, da bi mogli, kot so govorili. «oslati čisti za mater Irsko*. Prežeti hkrati z mračnimi legendami in krvavo zgodovino svojega ljudstva, so s ponosom zatrjevali, da jim je «smrt edina ljubica*.
Borba na življenje ln smrt med Irci in Angleži je trajala celih osem sto let. In vso to dobo so Irci globoko obžalovali, da so enkrat o-krog polovice XII. stoletja, ko so bojevali hude boje proti Dancem, poklicali na pomoč Angleže. Od tega trenutka ti namreč niso več zapustili • smaragdnega otoka*, kot so imenovali Irsko. Po nekako tri sto letih vmešavanja v irske zadeve, se je britanska dinastija Tudor leta 1495 Irske tudi formalno polastila, in to na osnovi znanega *Poy-ning’s Acta*. In s tem so se tudi rodili trije osnovni na-
g
g v/s/s/M
^////////^/
ikmmfm
Petek, 23. marcu 19H2
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Vrtiljak; 12.30 Za vsakogar nekaj;
13.30 Glasba po željah; 17.00 Igra pianist Franco Russo;
17.20 Pesem in ples; 18.00 I-talijanščina po radiu; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Skladbe sodobnih italijanskih avtorjev; 19.15 Glasbeni kaleidoskop;
20.00	šport; 20.30 Gospodarstvo ;n delo; 20.45 The Three Suns in godalni orkester;
21.00	Koncert operne glasbe;
22.00	Novele 19. stoletja: Wil-helm Hauff: ((Zgodba o kalifu štorklji«; 22.25 Zafred: Tretja sonata za klavir; 22.40 Mojstri italijanskega jazza.
šola, nato nadaljevanje Omnibusa; 12.00 Najnovejše; 12.20 Glasbeni album; 15.30 Tečaj angleškega jezika; 15.55 Vreme na ital. morjih; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 N. Rotondo in njegov orkester; 16.45 Mednarodna univerza
((Marconi«; 17.20 Baročna glas ba; 17.50 Svet v jazzu; 18.30
Enotni razred; 19.00 Oddaja za delavce; 19.30 Filmske in
gledališke novosti; 20.00 Glasbeni album; 21.00 Simfonični koncert; 23.00 Marino Marini in njegov orkester.
10.00
11.00
delate;
12.25 Tretja stran; 14.20 Slavni procesi nekoč v Trstu; 15.25 Tartinijeve skladbe za godalni orkester; 15.45 Guido Cergoli ob klavirju.
II. program
9.00	Jutranje vesti; Varietejski program Glasba za vas, ki
14.00	Naši pevci; 14.40 Za prijatelje plošč; 15.00 Album pesmi; 16.00 Glasbeni karnet;
16.00	Program ob štirih; 17.00 Slavni valčki; 17.30 Plesni karnet; 20.30 Gran gala; 21.45 Dokumentarij «11 re di Pa-terno«; 22.15: Večerna glasba.
rinet, fagot; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.35 Sopranistka Eileen Farrell; 15.20 Vedr! zvoki; 15.45 Jezikovi pogovori; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Spominu Sergeja Djagileva; ,18.00 Aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Ženski vokalni kvartet; 18.25 Pesmi jugoslovanskih narodov; 18.45 Iz naših kolektivov; 19.00 Obvestila; 19.05 Zabavne melodije; 20.00 Zabavni orkester; 20.15 Zunanjepolitični pregled; 20.30 Novi posnetki; 21.00 Ham-mond orgle; 21.15 Oddaja o morju; 22.15 Iz opere «Rona» B. Papandopula; 22.35 Melodije za lahko noč; 22.50 Li-terarni nokturno; 23.05 Iz ustvarjanja naših skladateljev.
cionalni problemi Irske: nacionalna neodvisnost, vera in zemlja.
S polastitvijo Irske so Angleži začeli preganjati katoliško cerkev in favorizirati anglikansko. Ircem so začeli jemati najboljšo zemljo in jo dajati svojim plemičem. Tlačeni iu obubožani irski narod Da so čakale še hujše preizkušnje: v svojem namenu, da bi Kuredil« irske prilike, je diktator Oliver Croimvell za svojega vladanja izselil iz Inske na stotine in stotine tiso-čev irskih ljudi.
Irci so na to odgovorili z uoori. Kmalu po francoski revoluciji, je 1. 1798 izbruhnila vstaja, ki jo je organizirala tajna organizacija «Združeni Irci«. Zaradi izdajstva pa so Angleži bili o tem obveščeni in so upor zadušili v krvi, pobitih je bilo nad 30 tisoč ljudi.
Ital. televizija
Koper
III. program
6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Tečaj italijanskega jezika; 8.00 Prenos RL; 12.00 Glasba po željah;
12.40	Lahka glasba; 12.45 Glasba po željah, II. del;
13.40	Zbor JLA iz Beograda;
14.00	Vedro in popularno;
14.30	Iz dunajskih operet;
15.30	Domače aktualnosti;
15.40	Glasbena medigra; 16.00 Glasovi in orkestri; 16.30 Današnje teme; 16.40 Bethovno-ve skladbe; 17.40 Na programu Čajkovski, Prokofjev in Gershwin; 18.00 Prenos RL;
19.00	Juke box; 19.30 Prenos RL; 22.15 Conte Candoli igra za vas; 22.35 Koncert večerne komorne glasbe; 23.00 Prenos RL.
17.00	Skladbe Igorja Stra-winskega; 18.00 Ring Lard-ner: ((Nekomu ugajajo hladne«; 18.30 Plošče; 19.00 Ital. zgodovina 1915-1945; 19.30 Na
8.30, 14.00 in 15.20 Šola;
17.30	Program za najmlajše;
18.30	Dnevnik 18.45 Nikoli ni
prepozno; 19.15 Simfonični koncert; 20.20 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.05 Lope de Vega:	((Vrtnarjev pes«; 23.40
Dnevnik.
II. kanal
programu skladbe Salviucci--n Rosatija; 20.00 Vsako-
ja tn
večerni koncert; 21.30 J. Au-diberti:	»Klasična omara«;
21.55 Pregled upodabljajoče umetnosti, 22.25 Na programu Weber, Mendelssohn, Bruckner in Schubert.
21.10 Detektivka: ((Zgodba Willa Mansona«; 22.00: Dnevnik; 23.00 Nando Gazzolo nam prikazuje Philippa Cla-ya; 22.40 Pogovor s Salva-torom Quasimodom.
Jug. televizija
Slovenija
5.00	Dobro jutro; 8.05 Oper-ni zbori; b.45 Sovjetska glas-ba;8.55 Pionirski tednik; 9.25 Za mlade ljubitelje glasbe: 10.15 Od tod in od ondod;
11.00	Vivaldi: Concerto gros-
Nacionalni program
so; 11.15 Naš podlistek; 11.35 Vesele melodije; 12.05 Trio
6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Omnibus; 10.30 Radijska
Modič; 12.15 Kmetijski nnsve. ti; 13.15 Obvestila; 13.30 Igra-mo za vas; 13.50 Flavta, kla-
RTV Zagreb 18.30 Mesečnik TV studia Sarajevo;; RTV Beograd 19-00 Tajni dnevnik dr. Hudsona, film; RTV Ljubljana 19.30 Doma in na tujem; RTV Beograd
19.30	Po muzejih in galerijah; JRT 20.00 TV dnevnik; RTV Ljubljana 20.20 Tribu-na — prenos iz Delavske u-niverze; 21.10 Orkester Man-tovani; RTV Beograd 20 2' TV o filmu; 21.00 Spored ju goslovanske kinoteke.
Po zatrt ju vstaje so Angleži sklenili, da Ircem odvzamejo še zadnji drobec svobode z razpustitvijo narodnega parlamenta. Ker pa je ta na prvem zasedanju sklenil, da ne bo glasoval o lastni -azpusti-tvi, so Britanci kasneje :o dosegli s pomočjo korupcije in nasilja. To se je zgodilo 1. 1800, ko je Irska politično postala sestavni del Angleške. hkrati pa je poslala 100 poslancev v Spodnji dom, drugih 28 pa v Dom lordov.
Toda, če so Angleži mislili. da je bila s tem zadeva rešena, je tajna organizacija «Združeni Irci« poskrbela, da so to svoje mnenje kmalu spremenili. Na čelu organizacije je bil dvajsetletni Robert Emmet. brat enega umorjenih junakov v uporu 1. 1798. Leta 1803 je zanetil novo vstajo, ki pa je bila takoj zatrta, on sam pa ujet in umorjen. Zatem je nastopilo krajše zatišje. Na čelo Ircev se je postavila umirjenejša struja, ki jo je vodil Daniel 0‘Connell. Svoj boj je oprl bolj na verske momente. Leta 1829 je bil izbran v Parlament, kjer je od Angležev izsilil znani (»Emancipation Act«, s katerim so bile zagotovljene enake pravice za vse konfesije. Zalagal se je za politični odpor Angležem in je odklanjal rabo sile. Vtem se je ustanovila nova tajna organizacija ((Mladi Irci«, ki mu je en čas tudi sledila, vendar je čedalje glasneje zahtevala neposredno akcijo. Pokol, ki ga je bil v tem času izvršil stari angleški maršal Wellington nad udeleženci nekega velikega irskega zborovanja, ki ga je bil sklical sam 0’Connell, proti kateremu pa ta ni hotel reagirati, je bil
obenem razlog za njegovo politično likvidacijo.
Z njegovim odhodom, je začela rasti moč ((Mladih Ir-cev«. Med njunimi najvidnejšimi voditelji sta bila John 0’Mahony in James Stephens, ki sta tudi prišla na misel, da mora organizacija ((Mladih Ircev« obstajati tako v domovini kot v Ameriki, kjer je živelo veliko število irskih izseljencev. Leta 1853 sta odšla v New York, kjer sta štiri leta delala za postavitev tajne organizacijske mreže. V tem času so se tudi pojavili fenijanci, oziroma je bilo u-stanovljeno tako imenovano Fenijansko društvo. Pripadniki te organizacije v ZDA so bili še bolj fanatični od onih v domovini, bolj hrabri in vztrajni. Poslali so v Anglijo skupino petdesetih izbranih teroristov, imenovano ((Nepremagljivi«, ci so tu kmalu postali oravi strah in trepet za oblasti n ceviliste. Fenijanci so ako prenesli borbo iz irske na angleška tla. Opravili so vrsto terorističnih dejanj, med katerimi je najbolj znan atentat na lorda Frederica Cavendisha, državnega sekretarja za Irsko, ki so ga sredi dne v Phoenix Parku zaklali z nožem.
Nekako v tej dobi se je v Irski pojavil pomemben politik:	Charles Parnell. Leta
1881 je zelo spretno izsilil od Angležev tako imenovani «Land Act«, ki se je na njegovi osnovi vsaj do neke mere ublažila težka situacija
stala na stališču, naj se borba nadaljuje s političnimi sredstvi in ne z nasiljem. Manjšina je bila proti. Kasneje je eden od nezadovoljnežev Collinsa ubil. Teroristi so sedaj vodili borbo i proti Angležem i proti novi irski vladi. Postopno pa je terorizem povsem izginil in se znova pojavil šele z nastopom druge svetovne vojne. Da pa ne bi zaradi tega Angleži ponovno okupirali Irsko, so na poziv De Valere položili orožje. Po končani vojni so samo med 1955. in 1957. letom izvršili nič manj kot 200 terorističnih dejanj. V kolikor pa so se pogoji menjali in tudi samo irsko ljudstvo ni vee odobravalo takih oblik boja, je število pripadnikov
lotil 2 velikim veseljem Sicer pa ti sam veš, da sem ljubitelj modernega teatra, da je ta primernejši za moj temperament, da se v takih delih čutim bolj sproščene-ga. «Arhangeli» pa so ia nekaj več kot moderna komedija.*
Zastavim sedaj svoje drugo vprašanje: «Kako ti je kaj pri srcu. ko misliš, da je to tvojo vlogo igral sam Dario Fo?«
Odgovor je bil kratek in jasen.
«Moram pripomniti, da ni bil moj namen kopirati igro Daria Foa. Ceprao je on napisal vlogo «DOlgina* zase, sem skušal s pomočjo režiserja le izluščiti avtorjeva hotenja».
»No Kobal, kaj misliš, kaj bi ti rekel Fo, če bi prišel " ~ vašo premiero?»
IRA skrčilo od nekaj tisoč na morda nekaj desetin. Danes se nahaja na svobodi kakih 60 članov, ostali so v raznih zaporih. Pred kratkim, ko so dokončno odložili orožje, so to bržčas storili s težkim srcem, obenem pa so izjavili, da ostanejo še vedno v pripravljenosti za primer, da bi se boj moral znova začeti.
«Verjetno bi me nagovoril kar z repliko iz »Arhan-gelov» —, Uh, che lungoll — mi je odvrnil Silvij.
«Pa da ni ta »Dolgin* pognal vate kakih višinskih manjvrednostnih kompleksov..»
«Se od daleč ne. Ta ape-lat iv bo v primerjavi z mojo postavo še trpkejši dokaz tragične usode tega »Rigo-letta revežev«, ki v službi brezskrbnih mladeničev skuša kot «prisklednik* preživljati svoje pasje življenje.«
»Kako pa misliš, da bo občinstvo sprejelo to vašo premiero?«
»Tekst da resnično veliko misliti, ne manjka pa tudi vedrega smeha. — Upam, da bo delo našim gledalcem u-gajalo.t
Drugih vprašanj nisem mogel zastaviti našemu priljubljenemu igralcu. Vaje so se pričele in Kobal je moral na sceno.
Glavno žensko interpret-kinjo »Arhangelov» Z lato Rodoškovo sem intervjuval — uganite kje — pri lasu-Ijarki! Kot Angela bo namreč plavolaska/ Gospodarju salona sem verjetno šel precej na živce. Kdo ve zakaj, me je že po hladnem sprejemu začel potiskati iz kota v kot. Med umivanjem las in sušenjem pa sem,Zlati le zastavil nekaj vprašanj.
Najprej, kaj mi lahko poveste o svoji vlogi?»
»Na kratko — kajti fen Sumi, da komaj slišim vprašanja... Všeč mi je, ker je spet nekaj novega. Lahkoten stil igre, sproščenost v govoru in kretnji ter improvizacija— skratka nekaj, kar je blizu commedii dell’arte. To so vse izkušnje, ki so mi v dosedanjem delu manjkale. Vesela bom, če mi bo uspelo doseči to, kar sta pisatelj in režiser od dela pričakovala)).
Lastnik salona mi je sedaj nejevoljno določil prazen sedež pri vratih. Pogovarjava se z Zlato kar od daleč.
»Zlata, vas je kaj stran premiere?«
»Strah, ne nasprotno. Veselim se je, ker upam, da bo publika poleg sijajne in o-stre satire uživala tudi dosti sproščenega smeha, kar si tako želi.«
Razmere, mislim na moje razmere v salonu, ko in-tervjuvam Zlato, gredo vedno na slabše. Mojster me potiska vedno dlje in dlje od mojega «objekta», od ((Angele«. Tako da Zlati že težko postavljam vprašanja. Pa naj bo, vsak poklic ima svoje tegobe.
»Zlata, — se ojunačim — v nekem smislu vi skušate »rehabilitirati« tako imenovane «nočne ptice«. S svojo vlogo, ali točneje v svoji vlogi mislim?«
»Menim,' da je tudi med temi ženskami, za katere se trdi, da so bolj prazne gla-
Ne, ni to Silvij-Dolgin, pač pa še vedno Dario Fo v isti vlogi. Toda Kobal Je rekel, da Foja ne bo kopiral...
ne in da imajo kaj malo izobrazbe, včasih veliko človeške topline. So morda sicer omejenega duha, toda dobrega srca. In zdi se mi, da imajo tudi te popolno v ravico do svojega koščka sreče, pa čeprav skromnega.))
Na moje zadnje vprašanje Angeli-Zlati Rodoskovi in sicer kakšne občutke bi imela, če bi jo med predstavo «Arhangelovy> gledala iz parterja avtorjeva žena Franca Rame, sem dobil le delen, morda celo izvijajoč odgovor. Med šumenjem fena in med drugim brnenjem v salonu sem slišal:
«Veliko zanimiveje bi bilo, če bi me med predstavo gledal na odru sam avtor dela, Dario Fon.
n. a.
iiiiiiliiiiiiiiiiiiiilliiiiiiliiimiiiiiiiitmtiiimmmiiiiiiiiiiiitmititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiimiHiiiiMiiin
irske vasi. Angleški premier Gladstone je celo prav resno vzel v poštev njegovo zahtevo po irskem parlamentu, toda v Domu lordov je bila zavrnjena. Kasneje pa je Parnell napravil samomor. Po njegovi smrti se je znova okrepila teroristična dejavnost skrajne nacionalistične organizacije Sinn Fein. Pod vodstvom Jamesa Conallyja je 1. 1916 izbruhnila nova vstaja, ki je bila, kot vse ostale, zatrta z najbolj brezobzirnim nasiljem.
Leta 1918 se je 73 izvoljenih poslancev stranke Sinn Fein sestalo v Dublinu in proglasilo samostojni irski parlament. V Irski se vžge državljanska vojna. Pod pritiskom mednarodnega javnega mnenja pa 1. 1921 Britanija prizna Irski status dominiona, torej praktično neodvisnost, toda samo za 26 katoliških pokrajin, vtem ko je 6 profe-stantskih imelo ostati v sestavi britanske države. In, čeprav se hi strinjala s takšno rešitvijo, je vendar večina irskih borcev in politikov, s slavnim komandantom Mi-phaelom Collinsom na čelu,
Rak na maternici ozdravljiv toda le v začetku obolenja
Rak na maternici je za želodčnim rakom in za rakom na dojki najbolj pogosta zlo-tvorna (maligna) novotorba. Maligne novotvorbe delimo z ozirom na tkivo, od koder izhajajo, na karcinome in sar-kome. Karcinom (Tak) je zlo-tvorni tumor, ki izhaja iz ma-terničine sluznice. Pojavi se lahko na sluznici, ki pokriva vaginalni del materničnega vratu; temu tumorju pravimo rak na materničnem vratu. Ce se pa novotvorba pojavi na materničnem telesu, govorimo o raku materničnega telesa. Sluznica materničnega telesa je sestavljena iz enega samega sloja valjastih celic, ki ponekod ustvarjajo žleze. Zaradi tega izgleda tak rak kot žle-zasio tkivo. Rakaste celice se od normalnih celic močno razlikujejo in se hitro delijo in nekontrolirano razmnožujejo. Poleg raka na vratu in telesu obstajajo še tudi razne druge oblike raka na maternici. Pri tem gre za tako imenovane prehodne oblike, ki pa so manj pomembne.
Rak na vratu maternice je zelo pogost. Za rakom na dojki je to najčešča oblika raka pri ženski. Pojavlja se pri relativno mlajših ženskah, povprečno najbolj pogosto pred klimaterijem. Ta rakasta obli-
ka je bolj maligna kot pa rak na telesu, ki je največkrat o-bolenje starejših žensk, takih, pri katerih je redno perilo prenehalo že pred desetimi leti. Za razliko od raka na vratu se rak na telesu le počasi razpase v najbližnje organe in po ostalem telesu, se pravi, da počasi metastazira. Rak na vratu se pa iz svojega prvotnega legla izredno hitro razširi v bližnje mezgovnice in sosedne organe, predvsem v sečni mehur in črevo. Po limfnih poteh se ta oblika raka naglo prenese tudi v oddaljenejše organe, kjer nastajajo nova samostojna rakasta žarišča. Prav v naglem metasta-ziranju (razpasenju) je bistvo zločestnosti raka na vratu maternice. Zaradi tega je izredno važno, da se ta rak čim prej odkrije in se zdravi, ko se še n. razširil po okolici.
V borbi proti raku na maternici je najvažnejša zgodnja diagnoza. Na bolezen je treba pomisliti na osnovi simptomov, ki jih zapazi bolnica, diagnoza se pa postavlja z ginekološkimi pregledi, ki se opirajo na mikroskopske preglede sumljivega tkiva. Osnovno pravilo pravočasnega in uspešnega zdravljenja raka na maternici mora temeljiti na stalnih zdravniških kontrolah žensk.

OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne zaupajte preveč prijetnim ponudbam. Za njimi bi se moglo marsikaj skrivati. Ne bodite preveč ljubosumni.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V poslovnih zadevah ne glejte le od dane* na jutri. Današnje žrtve bodo dale sadove šele pozneje. Zelo prijeten večer.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Danes morate biti skrajno previdni. Vsaka drznost bi vas lahko veliko stala. Novo prijateljstvo in sreča v ljubezni
rt'K (od 23. K do 22 7.)
so:- :	v:-m ie /.agutuvljen,
o > potre o.t! bost? vsu , ■ j• i «,iosobn m >n resnost.
Sli
V čustvenih zadevah poslušajte le svoje srce.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nekdo vam ponuja finančno sodelovanje. Proučite predlog in ustrezno ukrepajte, Z ljubljeno osebo boste delali načrte za bližnjo prihodnost.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V odnosih s predstojniki precejšnja napetost. Ne prevzemaj ie novih odgovornosti. Preveč ste ljubosumni.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Prenaglo se razjezite, kar vpliva na vaše poslovne odnose. Tudi v čustvenih odnosih ne bodite ihtavi. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.
11.	) Zaupajte v svoje sile in sposobnosti, toda tudi v nasvete prijateljev. Svojih čustev pa ne zaupajte nikomur.
STRELEC (od 23. 11. do 20.
12.	) V delovnem okolju ne-razpoloženje in zavist. Iz za-
gate se boste rešili z umerjenim tonom, ki ga boste morali ohraniti.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. X.) V dopoldanskih urah vam bo šlo nekaj narobe. Popoldne bo veliko bolje. Več objektivnosti, da ne boste kdaj razočarani.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Odličen dan, ki ga ne smete zapraviti. Na vidiku večji posli ali pošta. Razčistili boste družinski spor.
RIBI (od 21. 2. do 20. 3.) Napetost v odnosih s predstojniki ali delovnimi tovariši. Poslovno ne boste uspeli. V čustvenih odnosih ste hladni.








1|
v prvi vrsti tistih, ki so v letih, ki so nevarna za rak. Žal pa povzroča rak vprav v začetku tako neznatne težave, da jih ženske z lahkoto prezro.
Med zgodnjimi znaki, ki so sumljivi za rak, sta najbolj važna krvavitev iz maternice in sokrvičast bel tok. Za raka na vratu je značilna tako imenovana kontaktna krvavitev, se pravi krvavitev, ki se pojavlja po izpiranju nožnice ali pa po spolnem občevanju. Karakterističen znak raka v telesu maternice je krvavitev po meni, ko se je mesečno perilo že davno prenehalo. Poudariti pa moramo, da krvavitev izven mesečnega perila še ne pomeni v vsakem primeru raka. Je cela vrsta obolenj, kjer nastopajo krvavitve, vendar se je pa v takih primerih treba takoj posvetovati z zdravnikom, ki bo odkril vzrok in odredil zdravljenje. Pozni simptomi raka na maternici so bolečine v križu in spodnjem delu telesa. Na te ne smemo čakati, najvažnejše je, da raka že prej odkrijemo in ga zdravimo.
Rak vrata se pričenja z ranico na vratu. To ranico odkrije zdravnik pri pregledu. Vsaka ženska z ranico mora biti v stalnem stiku z zdravnikom, ki bo s čestimi pregledi ugotovil, ali gre za nedolžno erozijo (odrgnina) vratu ali za rak. V tem stadiju odkrit rak se relativno lahko in uspešno zdravi.
Rak na maternici se zdravi operativno in z obsevanjem. Pri operaciji se odstranijo obenem z obolelo maternico tudi jajčniki in jajcevodi ter bližnje vezivo in mezgovje, ki je po vsej verjetnosti rakasto spremenjeno. Za obsevanje u-porabljajo radij, rentgen in radioaktivne izotope nekaterih leemičnih elementov. Zadovolji-
ve uspehe da tudi kobaltova bomba, kj v glavnem nado-
mešča retgensko obsevanje.
Na koncu moramo poudarjati, da je rak maternice ozdravljiva bolezen, potrebno je pa, da jo čim prej odkrijemo.
Dr. S. a
Goriško-beneški dnevnik
Z včerajšnje seje občinskega sveta v Sorici
Soglasno odobren proračun občinskih podjeHj za 1962
Z dobičkom elektrarne bodo krili izgubo vodovoda, plinarna pa izkazuje uravnovešen proračun
Na včerajšnji seji občinskega sveta so soglasno odobrili proračun občinskih podjetij za 1962. Predsednikovo poročilo je prebral inž. Rigonat. Iz njega sledi, da ima plinarna uravnovešen proračun, elektrarna pa s svojimi dohodki krije primanjkljaj, ki nastaja z dostavljanjem vode potrošnikom. Podjetja si bodo prizadevala, da bi zgradila elektrarno v kraju Monte Fortin, ki bi dajala okoli 12 milijonov kWh. Elektrarna bo v prihodnjem letu prodala okoli 20.6 milijona kWh, kar bo 10 odst. več kot leta 1961. S 40 milijoni lir dohička bodo krili prav tolikšen deficit vodovoda. V prihodnjem letu bodo prejeli iz Jugoslavije 3.1 milijona kubičnih metrov vode, iz lastnih vodnjakov pa bodo načrpali še en milijon kubičnih metrov. Okoli 20 odst. načrpane vode, se pravi nekaj manj kot 1 milijon kubičnih metrov, ne bodo prodali, ker se bo izgubila v zemljo zaradi okvar na omrežju.
93 milijonov bodo investirali za nova dela. Okrepili bodo električno omrežje v Standrežu, podaljšali plinsko omrežje v Ul. Palladio, Nevada in Antonini ter v novi del Ul. Roma. Po vseh teh cestah bodo okrepili tudi vodovod.
K obravnavi poročila se je najprej priglasil odv. Sfiligoj, ki je vprašal, kako bi se dala odpraviti krivica, da morejo potrošniki elektrike plačevati primanjkljaj, ki nastaja pri vodovodu.
Dr. Battello je dejal, da bi morali pri izdelavi proračuna upoštevati vladno napoved o kanalizaciji virov električne energije. Obžaloval je, da se zaradi pogodbe z električnim monopolom SADE-SELVEG ne more povečati prodaja elektrike občinskim podjetjem in industrijskim obratom, ki spadajo pod monopolom v interesno področje.
Svetovalec Fantini (PSDI) je predlagal, da naj bi občin-
ska podjetja čimprej postala , ranje v mestu vedno bolj pe-
neodvisna od SELVEG, svetovalec Bergomas pa je predlagal nekatere izboljšave v podjetju v korist delavcev. Ker je premalo prostora za širjenje obrata, naj bi se zanj čimprej poiskal ustrezen prostor v okolici.
Svetovalec Viktor Vižentin je predlagal odpravo razlik, ki obstajajo med občani v plačevanju električnih tarif (eni namreč plačujejo občini, drugi pa SELVEG) ter vprašal, če investicije za nadaljnja dela predvidevajo razširitev vodovodnega omrežja v St. Mavru.
Na vprašanja svetovalcev je najprej odgovoril inž. Rigonat, ki je dejal, da bodo občinskemu svetu predložili v proučitev besedilo sporazuma, ki se sklepa med občinskimi podjetji in električnim monopolom SELVEG. Potem ko ie odgovoril na številna vprašanja svetovalcev, je posegel v diskusijo še upravni direktor dr. Chientarolli, ki je dejal, da sedanji proračun ne predvideva nobenega dela v St. Mavru. Nadaljnjo napeljavo vodovoda v tej vasi pa bodo izvršili s pomočjo prispevkov zakona za gorske kraje.
•iiiiiiitiimiuiiiiiiiiiiiimiimiiiiimiiiiimniiii
(
KINO
J
CORSO. 17.15: «Komanči», J. Wayne, I. Balin in B. Cabot.
A____til-! 1__..«1
Ameriški barvni film v cl-nemascopu.
VERDI. 16.30: «Prijetna je no» (Tenera č la notte), J. Jones in J. Fontaine. Ameriški barvni film v cinemascopu. VITTORIA. 17.15:	«Zgodba o
ljubezni in vojni* (Avventu-ra >d’amore e di guerra), T. Tryon in D. Hedison. Ameriški barvni film v cinemascopu.
CENTRALE. 16.30: »Banditi v Orgosola«. Crnobeli italijanski film režiserja Vittoria De Seta.
dežurna" lekarna
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFOLETTI, Travnik 14, tel. 29-72.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 8,4 stopinje ob 11.30, najniijo 2 stopinji nad ničlo ob 3. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 52 odst.
Avtomobili v Ul. Mameli
Po zaslugi cenejšega bencina proste cone se je število avtomobilov in drugih motornih vozil na Goriškem tako
reče. Da bi vsaj deloma opomogla temu pomanjkanju, je mestna uprava pripravila obsežna parkirna prostora na Trgu Battisti in na Travniku. Toda medtem ko je na obeh trgih vedno dovolj prostora, pa se grmadijo avtomobili po sosednih ulicah.
Tako je na primer v Ulici Mameli po več ur na dan cela vrsta avtomobilov na obeh straneh ceste, ki ovirajo promet drugih vozil, ki gredo tod skozi in ki jih ni malo. Ker že imamo parkirni prostor tik poleg na Travniku bi bilo prav če bi dovolili parkiranje v tej ulici samo na eni strani, da bi ostalo dovolj prostora za promet.
»roslava 8. marca
V nedeljo, 25. marca bo ob 16. uri v Prosvetni dvorani v Gorici
mednarodnega
praznika
žena
Na sporedu je govor o pomenu tega dneva, nastop instrumentalnega tria iz Doline ter moškega zbora prosvetnega društva »Danica« z Vrha.
Zbirali se bodo prostovoljni prispevki.
Deloval bo bife. Vabljeni!
IZ DOBERDOBA
Občni zbor kmečke blagajne
V nedeljo, 25. marca bo v Doberdobu redni letni občni zbor kmečke bolniške blagajne. Pričel se bo ob 11. uri. Na dnevnem redu sta poročilo upravnega odbora in obračun za leto 1961. Kmetovalci celotne doberdobske občine so vabljeni k udeležbi.
Kasno je, prepozno pa še ne
Štandrežci orjejo njive da bi posadili krompir
Navadno so z delom pričeli že pred Jožefovim
Ce vprašate štandreškega kmetovalca, kdaj sadijo krompir, tedaj bodo povedali, da opravljajo to delo okoli sv. Jožefa. Ce je kolikor toliko normalno vreme, se krompir posadi nekaj dni pred tem dnem ali nekaj dni po njem.
Letos pa je vreme tudi sajenje krompirja postavilo na glavo. Jožefovo je že mimo, toda le redkokateri kmet je zoral in pognojil njivo, da bi posadil. Krivda za zakasnitev je samo v vremenu, ki je bilo v prvi polovici marca nadvse mrzlo, se pravi, da je bilo nepripravno za sajenje krompirja. Seveda to še ne pomeni, da je vse zamujeno in da letos na štandreških njivah ne bo krompirja. Z nastopom toplejšega vremena bodo bolj poprijeli za delo in njive pripravili za sprejem
miiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiviiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiifiiiiimfiviniiMmiiiiiiiiiii
Izpred okrajnega sodišča
Vzei. te prstan na ogled in ga ni bilo več nazal
izposodil si je avto in ga «pozabil» vrniti ■ Zarubljeni radijski sprejemnik žene iz Standreža
Goriški okrajni sodnik dr. I oblasti niso našle, da bi ga Fabiani je imel včeraj celo | posadile na zatožno klop.
vrsto razprav, pri katerih pa so bili obtoženci v mnogih primerih odsotni. Tako je bilo tudi v zadevi ?7-letnega Sergija Gambinija, ki se je rodil v Vidmu, sedaj pa nima stalnega bivališča, ampak se klati
povečalo, da je postalo parki- okrog in zato ga tudi sodne

Voz za nabornike z Vrha
Vrhovska mladina se pripravlja na odhod treh vaških mladincev na nabor. Ze nekaj dni krasi voz na gumijastih kolesih, s katerim se bo v velikem številu odpeljala v Sovodnje, pozneje pa še v Go. rico. Na vozu bodo iz vej zgradili hišico, v kateri si bodo močili žejna grla, ker je že
v navadi, da se ob takšnih prilikah naborniki in njihovi spremljevalci dobro natreska-jo. Krasitev voza kar dobro napreduje. Kakor se vidi na sliki, so že postavili ogrodje, ki ga bodo obili z zelenjem. V torek, 27. marca bo voz nared, da bo razpoložene vr-hovske mladince odpeljal Gorico.
Bilo je 28. novembra lani, ko je prišel v Russianovo zlatarno v Gorici, Ul. Mazzini, neznanec v starosti okrog 25 let in izrazil željo, da bi kupil moški prstan. Zlatar mu je med drugim pokazal prstan smaragdnim vložkom, v vrednosti 15.000 lir. Možu je prstan ugajal in prosil je Rus-siana, naj mu dovoli, da ga pokaže svojim sorodnikom, ki da imajo vrtiljak v bližnji Ul. Crispi. Zlatar je sprva okleval, ker pa so ravno tiste dni prišle v mesto komedije za Andrejev sejem, je končno pristal.
Mož je odšel in Russian ga je zaman čakal, da se vrne. Cez dva dni se je zato odločil prijaviti zadevo na kvesturi, potem ko je prej tudi sam poizvedoval in od ljudi zvedel, da je tisti človek znan poha-jač in delomrznež in da ga poznajo pod imenom «Cecini». Kvesturi je pozneje uspelo dognati, da gre za 27-letnega Sergija Gambinija vendar pa ga tudi ona ni mogla iztakniti.
Pri včerajšnji razpravi je sodnik odsotnega Gambinija obsodil na 4 mesece zapora, plačilo 14.000 lir kazni in na plačilo sodnih stroškov. Bra. nil ga je uradno odv. Munafč. • * •
Odsoten je bil tudi 24-letni Germano Sartoretto, avtomobilist iz Valmareno pri Tre-visu.
Obtožnica pravi, da se je ta človek dne 17. oktobra lani pojavil pri izposojevalcu avtomobilov Ugu Muzzo v Gorici, kjer je spravil avto Fiat 1100, s katerim se je pripeljal. Dejal je, da je avto last podjetja OMP iz Trevisa, on
pa da je zastopnik tega podjetja. Obenem je prosil, naj mu Muzzo posodi drug avto, ker da se s svojim ne sme voziti po Goriškem. Muzzo mu je verjel in mu zaupal avto Fiat 1100/103, s katerim naj bi Sartoretto odšel v Palma-
prvega letošnjega semena.
Štandrežci pa vam lahko povedo še marsikaj drugega iz svojega dela. Predvsem se vam bodo potožili, da je z letošnjo zelenjavo velik križ, ker jo je mraz povsem pobral. Ce pa ni zelenjave, je tudi denarja bolj malo, in to ravno v času, ko ga bodo kar dosti potrebovali za nakup semen in drugih potrebščin, ki jih bodo potrebovali v bližnjih tednih.
Model Glennove kabine razstavljen v Gorici
Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici je župan poročal o razgovoru z ameriškim konzulom, s katerim je govoril o propagandni pobudi v zvezi z Glennovim vesoljskim poletom. Danes dopoldne bodo namreč v dvorani Pe-trarca ob Ljudskem vrtu predvajali dokumentarni film o vsemirskem poletu, pred dvorano pa bodo razstavili model kabine, s katero je Amerika-nec letel okoli Zemlje.
Samo še danes..
ŠPORTNO
ZDRUŽENJE BOR priredi v nedeljo ob priliki gostovanja moške odbojkarske ekipe v Gorici, kjer bo tekma tretjega kola C lige AGI-BOR, izlet za člane in prijatelje. Prijave za izlet sprejemajo samo še danes od 20. do 21. ure na stadionu «Prvi maju — Vrdel-ska cesta 7.
BOKS
Nagrada Caltex «Sportman leta»
Manfredini (Roma) v vodstvu pred Milanijem in Altafinijem
V B ligi vodi igralec Messine Ciccolo
MILAN, 22. — Vsaj trije i-gralci so štiri kola pred koncem nogometnega prvenstva A lige v borbi za končno zmago v lestvici najboljših strelcev za nagrado Caltex «Sportman leta». Manfredini, ki je bil
prejšnjo nedeljo ponovno uspešen, si je izboljšal položaj prvega toda takoj za njim sta z razliko štirih stotink Milani in tudi Altafini, ki sta v 29 tekmah dosegla 18 golov. Lestvica najboljših strelcev A lige
1.	Roma
2.	Fiorentina Milan
4.	Juventus
5.	Mantova
6.	Fiorentina
— Manfredini: količnik 0,66 (14 golov v 21 tek.)
Milani:
—	Altafini:
—	Sivori:
—	Sormanl:
—	Hamrin:
0,62 (18 0,62 (18 0,54 (13 0,53 (15 0,50 (15
» 29 » ) »29 » ) » 24 » ) »28 » ) » 30 » )
MILAN, 22. — Svetovni prvak welter-junior kategorije Duilio Loi bo v torek nastopil na ringu palače Lido Šport v Milanu proti Američanu Iri-shu Collinsu. Ker se Loi zaveda nevarnosti spopada z nevarnim predstavnikom ameriškega boksa, se je že pred dve. ma tednoma začel pripravljati na dvoboj. Loi, ki je v Come-riu, bo te dni zaključil trening.
Američan bo prispel v Italijo v soboto.
Spored boksarskega večera je precej pester in zanimiv,
‘ker bo poleg Loia nastopil tudi Giordano Campari, ki se bo spoprijel s Francozom Ro-gerjem Younaiem.
..............................................................................milil..I....
Položaj strelcev B lige je ostal praktično nespremenjen, ker od vodilne skupine ni bil nihče uspešen ali celo ni igral.
Zaradi tega je Messina s Cic-colom ohranila prvo mesto pred igralcem Genoe Firmani-jem. Položaj v lestvici B lige
1.	Messina
2.	Genoa
3.	Alessandr. Genoa Novara
6.	Lucchese
7.	Catanzaro
—	Ciccolo:
—	Firma.ni:
—	Cappellaro:
—	Bean:
—	Mentani;
—	Gratton:
—	Rambone:
količnik 0,59 (13 golov v 22 tek.)
0,53 (14 0,46 (12 0,46 (12 0,46 (12 0,40 ( 9 0,37 ( 9
»26 » ) »26 » ) » 26 » ) »26 » ) »22 » ) » 24 » )
Košarkarsko prvenstvo moške A lige
70 milijonov za ureditev potoka Koma
Muzzo pa je zaman čakal na njegov povratek in tako se je čez .dva dni odločil ter prijavil zadevo policiji. Tej se je posrečilo iztakniti njegov avto pri karabinjerjih v Su-segani in 24. oktobra so mu ga tudi vrnili. Ugotovili so tudi, da je bil avto, ki ga je Sartoretto pustil pri Muz-zu, last Ottavia Rossetta iz Susegane.
Na predlog odbornika za javna dela Lupierija bodo uredili kanalizacijo v Ul. Orzo-ni, Čampi, Antonini in še nekaterih drugih. 70 milijonov bodo potrošili za ureditev spodnjega toka potoka Korna. Odobrili so strošek za asfaltiranje ulic Čampi, Cipriani in Garzarolli, uredili pa bodo še Drevored 20. septembra ter posekali kostanje.
Sodnih je odsotnemu Sarto-rettiju prisodil 6 mesecev zapora, 20.000 lit1 globe in plačilo sodnih stroškov. Kazen je odložena za pet let. Obtoženca je branil odv. Munafč. «**
Pri tretji razpravi, ki je bila včeraj na vrsti, pa je bila prisotna tudi obtožena 52-let-na Karla Lenardi iz Standreža, Ul. sv. Mihaela 265.
V obtožnici je rečeno, da je žena odnesla radijski sprejemnik znamke Phonola, hi je bil zarubljen. Sprejemnih je bil hupljen pri podjetju Saccoma-ni v Gorje! in Dario Rigato, hi mu je bilo zaupano čuvanje zarubljenih predmetov, je izjavil, da mu je obtoženha povedala, da ga je zastavila v'gorišhi zastavljalnici.
Obtoženha je pri razpravi izjavila, da ni vedela, da je bil tudi radijski sprejemnih med zarubljenimi predmeti, ki ga je pozneje zopet vzela iz zastavljalnice ter ga ima sedaj doma. Dodala je, da je plačala na račun sprejemnika pri Saccomaniju 15.000 lir, kar je ta tudi potrdil.
Na podlagi vseh iteh podat-kot je sodnik odločil, da bo Lenardijeva morala plačati 7000 lir globe in sodne stroške. Branil jo je odv. Cossa.
Sodnik dr. Fabiani; zap. Smet.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
Philco in goriški Safog v borbi za častno mesto
Odlična igra in gladka zmaga petorke Don Bosca
NOGOMET
Položaj na čelu lestvice D skupine A lige se razpleta in istočasno zapleta. To zveni precej čudno, vendar ni zgolj besedna igra, temveč le odraz rezultatov. Lestvici načeluje Treviso, a le točko za njim je cela jata zasledovalcev.
Reyer, Udinese, Philco in
Safog se borijo za častno mesto in imajo istočasno še vse možnosti, da si zagotove tudi prvo mesto. Kljub enakim številom točk sta Reyer in Udinese nekoliko na boljšem, ker sta odigrali tekmo manj. Bolj jasen je položaj v srednjem delu lestvice, kjer Stamura, Fides in Don Bosco nimata no.
aiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinmiiiitiiimiiniiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii
Pod koši je tako v prvi kot A moški ligi vedno bolj živahno
benih skrb: več.
Najresnejša borba preteklega kola je bila na beneškem igrišču, kjer je gostoval tržaški Philco, ki je skušal z zadnjimi močmi obdržati tempo vodečega Trevisa. Tržačani so zaigrali ret dobro in učinkovito, vendar brez sreče. Ob koncu tekme sta samo dve točki razlike dosodili zmago domačinom, ki res niso zaslužili takega uspeha. V zadnjih sekundah igre so Tržačani imeli že zadnjo priložnost, da izenačijo. Toda Porcelli je zastre-ljal oba mu dosojena prosta meta in tako so se Tržačani morali odpovedati podaljšku igre in morda tudi zmagi.
Mnogo bolj uspešni pa so bili igralci drugega tržaškega moštva. Z Ajtnikom v odlični formi, sam je dosegel kar 33 točk, je Don Bosco z lahkoto razpolagal % nasprotniki, ki pa so kljub temu dobro zaigrali. Tekma je tako bila skozj in skozi zanimiva in številni gle-galcl so z užitkom sledili naglo sledečim si napadom.
Astronomski, ameriški rezul. tat so zabeležili v Gorici, kjer je domača Safog visoko porazila ekipo iz Camplija. 106 žog je pretreslo mrežo gostov, ki so se upirali z veliko vnemo in borbenostjo, vendar niso imeli v svojem tulju ustreznega orožja, da bi se uspešno branili in istočasno napadali bolj vigrane in tehnične goričke ekipe.
Stamura je brez posebne sla. ve zavzela teramsko igrišče in tako obsodila domači D’Ales-sandro na gotov izpad. Brezuspešno je bilo tudi gostovanje Soje iz Ravenne v Trevi-su, kjer so domačini že v prvih minutah jasno pokazali na. mene in v bliskovitih potezah nabrali dovolj točk prednosti, da so si zagotovili zmago in ohranili vodstvo na lestvici. Rezultati nedeljskega kola: Reyer — Philco	51:49
Stamura—D’Alessandro 50:46 Treviso — Soja	70:48
Don Bosco — Fides 87:65 Safog — Camplj	106:61
P.zio
FIRENZE, 22. — Italijanska juniorska nogometna repre. zentanca, ki se bo od 20. do 29. aprila udeležila 15. mednarodnega mladinskega turnirja UEFA v Romuniji, je danes popoldne imela pod vodstvom selektorja Galluzzija trening-tekmo.
Igralci, razdeljeni v dve e-najstorici, so zaigrali zelo borbeno, a kljub temu niso mogli priti do tehnično dobre igre. Ferroni, ki je igral v zelenem dresu, je dosegel edini gol dne. va, tako da se je srečanje med «zelenimi» in «sivimi» končalo z 1:0 (0:0).
* * *
BUDIMPEŠTA, 22. — Madžarska tiskovna agencija MTI je javila, da se bo madžarska nogometna reprezentanca na poti v Čile ustavila tudi V Italiji, kjer bo 12. maja nastce pila v Bariju proti italijanski reprezentanci.
* * *
MADRID, 22. — V prvi tekmi polfinala za pokal evropskih prvakov je Real Madrid premagal Standard iz Liegea s 4:0 (2:0). Povratna tekma bo 12. aprila v Liegeu.
TELOVADBA
RIM, 22. — Zadnjega tega meseca bo v rimski športni pa. lači mednarodni dvoboj V & rodni telovadbi med reprezentancama Italije in Švice. To bo praktično povratno srečanje obeh državnih moštev, ki sta se že srečali 31. oktobra 1959. leta v Rimu, ko je zmaga pripadla Italijanom v razmerju 279:274. V švicarski reprezentanci bodo številni olimpijski tekmovalci, med katerimi je najbolj znan lanskoletni držav, ni prvak m od 1958. leta član državne ekipe Fritz Feuz.
KOŠARKA
RIM, 22. — Drugega dela juniorskega prvenstva, na katerem bo nastopilo 32 ekip iz vseh italijanskih dežel, se bo udeležila tudi UG Goriziana -Zoppas. Ta ekipa bo edina predstavnica Julijske krajine v juniorskem prvenstvu, ki se bo začelo v nedeljo 1. aprila. * * *
RIM, 22. — Goffredo Sussl bo skupno s Cehoslovakom Kurtom Uberalom sodil košarkarsko srečanje za evropski pokal med Olympio in belgij^ skim prvakom Antwerpse, ki bo 11. aprila v Ljubljani.
BOKS
RIM, 22. — Italijanska boksarska zveza je odobrila rezultat dvoboja med Mazzolo in Cavicchijem ter je priznala zmagovalcu Cavicchiju naslov državnega prvaka težke kategorije.
Zveza je sklenila razpisati nov dvoboj za naslov prvaka med Cavicchijem in boksarju prve kategorije, ki bi to želel.
IVO ANDRIČ |
VWWUWUViA
Travniška kronika
vw*. 23. ivwwwwvwss KONZULSKI ČASI
»Čakaj, gospod. Ce je res, kar praviš, da so ti poslali ferman in berat, ju boš dobil. Ne more biti drugače. Zakaj, kar pošlje sultanov dvor, tudi pride. Kar lepo počakaj tukaj. Meni nisi v nadlego.*
In ko je to govoril, sta bila ferman in berat za gospoda Josepha von Mittererja, cesarsko-kraljevega generalnega konzula v Travniku, zavita v povoščeno platno in lepo zganjena, spravljena pod blazino, na kateri je sedel.
Polkovnik, zmeden in okupan, je spet pisaril nujna pisma na Dunaj in rotil, naj zahtevajo berat iz Carigrada, naj ga ne puščajo v takem položaju, saj to škoduje ugledu države katera ga pošilja, in že vnaprej podira njegovo delo v Travniku. Svoja pisma je zaključeval: »Pisano v trdnjavi Derventi, v mračni sobici, na tleh*. Hkrati je plačeval po-
. . .	.	•	•	___1.1..	nn&lin Karn 4 n 1i no
iebne hVtre' sle*Tpozivi vezirju, naj mu pošlje berat ali pa ............. -J— -- rn-"*"iik.
/saj dovoli, da gre brez njega v Travnik. Nail beg je za-irzeval polkovnikove kurirje, jim Jemal pisma kot sum-iiva in jih mirno zlagal pod blazino k fermanu in beratu.
Tako je preživel polkovnik v Derventi še štirinajst dni. dedtem ga je obiskal neki travniški Jud in mu ponudil svo-e usluge. Trdil je, da bo lahko špioniral pri francoskem kon-■ulu Polkovnik je bil nezaupljiv in vajen dela z ovaduhi, za-o ni hotel sprejeti sumljive ponudbe tega človeka, pač pa ga ie uporabil kot sla ter poslal po njem pismo za vezirja. Jud e sprejel nagrado, odnesel pismo v Travnik in ga izročil Dav-nu ki ga je bil plačal in poslal v Dervento, naj se na videz ponudi v službo avstrijskemu konzulu. Iz pisma je Daville spoznal v kako mučnem in smešnem položaju je njegov na-.protnik; zadovoljno Je bral njegove prošnje in žalostne pri-
tožbe, naslovljene vezirju. Pismo je ponovno zapečatil in poslal v Konak. Vezir je bil presenečen; ukazal je, naj se preišče in ugotovi, kaj se je zgodilo s fermanom in beratom, ki Ju Je že pred štirinajstimi dnevi poslal derventskemu stotniku Nail begu, da ju izroči novemu konzulu, kadar bo prišel v Dervento. Vezirjev arhivar je dvakrat, trikrat premetal ves svoj zaprašeni arhiv in si zaman belil glavo, kje bi mogla pošiljka obtičati. Tatar, ki je bil odnesel pismo v Dervento in se vrnil, je dokazal, da je vezirjevo pošto izročil stotniku. Vse je bilo v redu, le avstrijski konzul je sedel v Derventi in nepotrpežljivo in zaman čakal svoj berat.
Stvar je pa bila dejansko preprosta in jasna. Daville Je s pomočjo Davne in Juda podkupil derventskega stotnika, da je izročitev berata zavlekel, kar je največ mogel. Stotnik je zlahka privolil, da bo dvanajst dni sedel na blazini s ^rmanom in beratom pod sabo, da bo sleherni dan predrzno in hladnokrvno odgovarjal polkovniku, da še nima berata zanj, zato bo pa dobival po en zlatnik na dan. Stotniku tako nihče ni mogel do živega, saj že dolgo ni odgovarjal na pritožbe in pisma, ki mu niso ugajala. V Travnik pa sploh ni maral priti.
Naposled se je tudi to uredilo. Polkovnik je prejel vezirjevo pismo, v katerem mu je sporočal, da dokumente iščejo; povabil ga je, naj takoj, tudi brez berata, pride v Travnik. Polkovnik je še isti dan vesel zapustil Dervento in se napotil v Travnik, že naslednji dan je derventski poveljnik poslal vezirju konzulove dokumente ter se opravičeval, da so se bili nekam zamešali.
Tako je avstrijski generalni konzul doživel isto, kar skoraj redno doživi tujec, ki pride na Turško zaradi kakega posla s Turki. Takega človeka Turki nekoliko hote in zavestno, nekoliko pa tudi nehote, s pomočjo samih okolnosti že pri prvem koraku spravijo v slabo voljo, ga utrudijo in ponižajo, tako da se loti posla, zaradi katerega je dospel, že z manjšo silo in oslabljenim zaupanjem vase.
Res je pa tudi von Mitterer že v Brodu, ko je čakal na berat, naskrivaj odpiral pošto, ki je prihajala iz Ljubljane za francoskega konzula.
Prihod cesarsko-kraljevega generalnega konzula v Travnik
je potekel podobno kakor Davillov. Razlika je bila samo v tem, da se von Mittererju ni bilo treba ustaviti v judovski hiši, kajti katoliški meščani so zarojili kot panj in najboljše trgovske hiše so mu ponujale gostoljubje. Sprejem pri vezirju je bil, kot je zvedel Davna, nekoliko krajši in hladnejši kakor sprejem francoskega konzula. Toda domači turški prebivalci ga niso sprejeli ne bolje ne slabše. (»Oni je pes, ta pa njegov brat!*) Novega konzula so spremljale po ulicah psovke in grožnje žensk ih otrok, pljuvali so nanj z oken, možje v trgovinah ga pa še pogledali niso.
Novi avstrijski konzul je obiskal najprej dva najuglednejša bega in apostolskega vizitatorja, ki je tisti čas po naključju bival v samostanu na Guči gori, šele zatem svojega francoskega tovariša. Davnovi agenti so mu bili za petami pri vseh teh obiskih, javljali o njih vse, kar so zvedeli, pa si izmišljali in dodajali, česar niso mogli zvedeti. Iz vsega je pa bilo vendar jasno, da želi avstrijski konzul združiti vse, ki so proti francoskemu konzulu, seveda oprezno in ne da bi vzbujal pozornosti; ne sme reči niti besedice proti svojemu tovarišu in njegovemu delu, poslušati pa mora vse, kar mu drugi lahko povedo. Celo pomiloval ga je, ker mora predstavljati vlado, ki se je izcimila iz revolucije in je v bistvu brezverska. Tako je govoril katoličanom. Pri Turkih je spet pomiloval Davilla, češ da so mu naprtili nehvaležno nalogo: pripraviti postopno prodiranje francoskih čet iz Dalmacije v Turčijo in tako naprtiti mirni in lepi Bosni vse trpljenje in nevšečnosti, ki jih prinaša vojaštvo in vojska.
Neki torek, natanko opoldne, je von Mitterer naposled obiskal Davilla.
Zunaj je sijalo pozno jesensko sonce, toda velika soba v pritličju Davillove hiše je bila hladna, skoraj mrzla. Konzula sta se gledala iz oči v oči, se trudila, da bi razgovor ne bil prisiljen in da bi vsak čim naravneje povedal, kar Je že zdavnaj pripravil za to priložnost. Daville je pripovedoval o svojem bivanju v Rimu in je kakor mimogrede dodal, da je njegov suveren srečno zaključil revolucijo in vzpostavil v Franciji ne samo družbeni red, ampak tudi ugled vere. Kakor po naključju je našel na svoji mizi dekret d ustanovitvi novega,
cesarskega plemstva v Franciji in ga obširno pojasnjeval svojemu obiskovalcu. Von Mitterer je pa spet po ustaljenem pravilniku poudarjal modro politiko dunajskega dvora, ki si želi samo miru in mirnega sodelovanja, vendar mora imeti močno vojsko, ker to terja položaj Avstrije kot velesile na vzhodu Evrope.
Oba konzula sta prekipevala od dostojanstvenosti svojega poslanstva in od prve začetniške vneme. To ju je oviralo, da nista sprevidela, koliko je smešnega v vzvišenem tonu in svečanem vedenju tega snidenja, ni ju pa oviralo, da sta opazovala in presojala drug drugega.
Davillu se je zdel von Mitterer mnogo starejši, kot si ga je predstavljal po tistem, kar je o njem slišal. Tudi vse na njem — temnozelena vojaška uniforma, staromodna frizura in zavihani brki na rumenem obrazu — se mu je zdelo starinsko in mrtvo.
Von Mittererju je pa bil Daville spet premlad in premalo resen. V vsem njegovem govorjenju, v neurejenih rjavih brkih in samovoljnem kodru plavih las nad visokim čelom brez pudra in brez kit je videl polkovnik revolucionarni nered pa neprijetno prekipevanje fantazije in svobode.
Kdo ve, kdaj bi bila konzula prenehala z razpravljanjem o visokih namerah svojih dvorov, da ju ni prekinilo kričanje, vrišč in divje tekanje po dvorišču.
Kljub naj strožji prepovedi so se številni krščanski in judovski otroci zbrali na ulici in se obešali na ograjo, da pričakajo in vidijo konzula v njegovi sijajni uniformi. Ker v tem čakanju niso mogli mirovati, Je nekdo sunil najmanjšega med njimi, da mu je spodrsnilo in je telebnil z ograje na dvorišče, kjer so čakali Davillovi strežaji in von Mittererje-vo spremstvo. Drugi otroci so se razbežali ko vrabci. Judovski otrok, ki je padel na dvorišče, je začel po prvem presenečenju vpiti, kot da ga živega dero, njegova dva brata pa sta skakala onstran zaprte ograje pa glasno jokala in klicala. Joj in stok, ki sta ob tem nastala, sta speljala pogovor obeh konzulov tudi na družinske zadeve: konzula sta bila sedaj podobna vojakom, ko jim po kaki mučni vaji poveljujejo odmor.	(Nadaljevanje sledi)
Isiriurje^va	3-1," tetef^žl-OiJS^tekoč^račun ‘pri NOGLASl!3 CeU^og^sov* Za TukTm Turini' enega^olpcaj‘uBovsta 80, f.nanfino-upravnl 120, osmrtnic. 100 lir. - Mali oglasi 30 Ur beseda. - Vsi oglas, se narofiajo pri upravi.
Odgovora! urednik:	STANISLAV RENKO — izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst