Pomurski MURSKA SOBOTA, 14. FEBRUARJA 1963 Leto XV. — Štev. 6 Cena 20 din POMURSKI VESTNIK IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK "LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA CA-SOPISNO-ZALO2NISKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — UREJA GA UREDNIŠKI ODBOR. DIREKTOR, GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK — JOŽE VILD. NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA UL. 2, TELEFON ST. 133 Na zboru občanov v Radencih so pretekli petek razpravljali o delu krajevnega in poravnalnega sveta; predlagali so kandidate za sodnike-porotnike okrajnega in okrožnega sodišča. Najbolj pa je zanimala občane razprava o občinskem statutu, predvsem tisti del, ki obravnava krajevne skupnosti. Na zboru so žad ugotovili, da nekateri-eri odborniki KO niso povsem zadovoljivo opravijali svojo dolžnost, zato je ostalo nekaj sredštev za vzdrževanje cest neizkoriščenih. V Hrast ju-Motd so popravili most, (ki vodi proti brodu. niso pa izkoristili sredlstev za ureditev cestne razsvetljave, ko so to storili v Sraitovcih. Izgloda, da bo letos za vzdrževanje cest bolj poskrbljeno, ker namerava ObfLO nabaviti kamion, ki ibo služil izključno za dovoz cesitnega materiala. V zvezi z delom krajevneag odlbora so obravnavali tudi delovni plan za to loto. Največ sredstev so namenili asanaciji vasi. 'Zanimivo je bilo tudi poročilo o delu poravnalnega sveta. Podal tki kažejo, da se Ijfudje teh kaj radi poslužuje- jo. Samo v preteklem letu je ta svet Obravnaval 70 raznih vlog, od katerih je bilo uspešno rešenih 70 odst. Od sprejetih predlogov je najpomembnejši predlog za dopolnitev tistega dela statuta, ki se nanaša na dodeljevanje sredstev krajev, skupnostim. Glede na posebnosti v razvoju kraja Radenec koit zdravilišča in turistične vocke so občani predlagali, naj bi v občanski, statut vnesli dva dodatna člena: 1. Člen: Ker ima krajevna skupnost v Radencih posebne naloge glede razvoja turistično-zdraviliške ga kraja in drugega območja te skupnosti pripada krajevni skupnosti Radenci 50 odst. vseh dohodkov, ki se stekajo iz tega kraja v občinski proračun. 2. člen: Sredstva, navedena v 1. členu, dodeljuje občina krajevni skupnosti Radenci, ta pa jih uporablja za razvoj in vzdrževanje komunalnih in turističnih objektov ter naprav po planu, ki ga pripravi komisija predstavnikov kra-jene skupnosti, turističnega društva in zdraviliškega kolektiva. Ika Pogled s petanjskega mostu na zamrznjeno Muro. Mlin na levi so z vode še pravočasno odstranili, sicer bi ga s snegom pomešana ledena gmota zdrobila na kose. (Foto I. Kovič) Sestali so se komunisti KG Radgona NAČRTNO IZOBRAŽEVANJE Najj nedavni letni konferenci vseh komunistovi KG Radgona je prisostvovalo tudi o-krog 20 drugih članov kolek- Na Kmetijskem gospodarstvu G. Radgona je zaposlenih 52 komunistov, ki so po obratih v Radgoni, Črncih in na Janževem vrhu vključeni v osnovne organizacije. Tisti komunisti pa, ki delajo na drugih deloviščih izven teh treh obratov - na primer Videm, Negova - so člani vaških osnovnih organizacij. Vendar ne glede na njihove osnovne organizacije imajo komunisti KG Radgona še 9-članski komite podjetja. Komite usmerja gospodarsko politiko podjetja, skrbi za koordinacijo dela komunistov in opravlja druge naloge. tiva, ki so po referatu sodelovali tudi v razpravi. Skrbno pripravljen referat sekretarja komiteja podjetja je bil, predvsem usmerjen k razvoju gospodarstva in jel nakazoval na-loge in vlogo, ki jo imajo ko-munisti pri nadaljnji gospodarski politiki podjetja. Poseb-no pozornost je sekretar komiteja posvetil povezanosti. KG s komuno medsebojnim odnosom in sodelovanju ‘ter enot- nemu nastopanju kmetijskega gospodarstva in kmetijske zadruge v kmetijski politiki. Posebna pozornost je bila posvet čena problemom izobraževanja kmetijskih delavcev. Zavzeli za to, da bi v okviru izobražejzainega centra na KG Radgona začeli z načrtnim i-zobraževanjem delavcev vseh kmetijskih organizacij v občini. V razpravi, v kateri je so- delovalo 221 ljudi, je bilo pred vsem govora o uspehih in pomanjkljivostih pri dosedanjem gospodarjenju! ter o nadaljnjem razvoju gospodarstva. Ko Je bilo govora o investicijah je bilo omenjeno, da bi ob takš nih velikih investicijskih vlaganjih, kakršna bodo v item letu — okrog milijardo din -morali vlagali tudi v družini standard. Ob tem ne gre prezreti podatka, da so na KG Radgona v zadnjih treh letih že zgradili 20 stanovanj za kar so porabili 58 milijonov din in da so si uredili tudi družbeno prehrano (Nadaljevanje na 5. strani) Pred obravnavo družbenega načrta V petek je bila v MurskiSoboti seja izvršnega odboraSZDL, na kateri so razpravlja- lil o formiranju komisij in pripravah za bližnjo sejo občinskega odbora SZDL, na kateri bodo obravnavali družbeni plan komune in analizirali de-lo nekaterih društev. V ta na- drovska in ideološka komisija pripravili podrobne analize o delovanju društev, ki jih bosta potem predložili občinskemu odlboru v obravnavo Na seja so še obravnavali program za seminarje, ki jih bo občinski odbor organiziral za vodstva krajevnih organizacij SZDL; na njih bodo obravnovali nekatera vprašanja iz kmetijske problematike in delo odborov krajevnih organizacij SZDL. SLABA POVEZAVA Z ZADRUGO Z uvajanjem novega načina kmetijske proizvodnje in sodelovanjem individualnih kmetijskih proizvajalcev s kmetijskimi zadrugami se je pojavilo vprašanje sodelovanja kooperantov raznih vrst pri odločanju o bodočnosti same zadruge in kooperativnih odnosov posebej. Na terenu namreč o-pažamo, da zadružni sveti pri pridruženju zadruge k večji enoti posvečajo premalo pozornosti sodelovanju pri odločanju o važnejših vprašanjih v ekonomskih enotah. Zdi se. da pri združevanju proizvajalnih sil premalo pazimo na demokratične osnove odločanja neposrednih proizvajalcev pri proizvodnih vprašanjih. S tem, da je na območjih kmetijskih zadrug dvojna kmetijska proizvodnja — v okviru kmetijskih gospodarstev in kmetijskih zadrug z njenimi kooperanti, prevzema kmetijska zadruga predvsem naloge v zvezi s sodelovanjem s kooperanti, čeprav to ne izključuje kmetijske proizvodnje v lastni režiji. Torej kmetijska zadruga po svojih poslovnih enotah dobavlja kooperantom reprodukcijski material, odkupuje viške pridelkov in jim posreduje tudi druge usluge. S širjenjem kooperativnih odnosov se individualni proizvajalci vedno boli vključujejo v družbeno proizvodnjo — postajajo proizvajalci družbenega sektorja. Skrajni čas je torej, da kmetijske zadruge organizirajo mnogo širše sodelovanje s svojimi kooperanti, tudi pri u-rejanju notranjih odnosov in splošnega upravljanja zadrug. Zadružnim svetom je treba dati širšo osnovo ali pa organizirati organe, ki bi se posebej bavili s vprašanjem sodelovanju zasebnih kmetijskih proizvajalcev z zadrugo. Vse delovne organizacije v industriji imajo delavsko samoupravi janie, ki daje vsakemu proizvajalcu možnosti za dajanje predlogov za izboljšanje proizvodnje in vrsto pravic do oblik upravljanja. Te pravice moramo torej dati na specifičen način tudi kmetijskim proizvajalcem, ki proizvajajo na osnovi kooperativnih odnosov. TUDI V VINOGRADNIŠKEM ŽIVINOREJSKEM KOMBINATU LJUTOMER UGOTAVLJAJO: BREZ INVESTICIJE NE GRE Vinogradniško-živinorejski kombinat v Ljutomeru predstavlja na svojem območju važen faktor v gospodarskem življenju. Na svojih ekonomskih enotah je razvil močno investicijsko dejavnost, kar ugodno vpliva na povečanje proizvodnje. V vinogradniških enotah Železne dveri in Nunska graba je mnogo sredstev vloženih v modernizacijo vinogradništva. Že okoli 100 ha vinogradov je urejenih1 na moderen terassati način, kjer je možna skoraj popolna strojna obdelava. Povečan pridelek grozdja bo zahteval hitrejšo in modernejšo predelavo. V ta namen je v gradnji nova klet, ki ima lepo središčno lego med vinogradniškimi proizvajalci. Posebnost kleti bo v tem, da ne bo grajena v običajni obliki valja, pač pa v lijakasti, ker teren ni dopuščal globoke gradnje zaradi talne vode. v kleti bodo najmodernejše naprave za stiskanje grozdja in kvalitetno šolanje tako da si bo Ljutomerčan še razširil sloves. Tega kvalitetnega vina sploh ne bodo več prodajali na trg v sodih, temveč v buteljkah in dvolitrskih steklenicah, kar bo seveda garancija, da bo do potrošnika prišlo tako, kot je šlo iz kleti. Ta nova klet bo pričela obratovati predvidoma 1965. leta. Na Moti bo vinogradniško-živinorejski kombinat zgradil popolnoma, mehaniziran živ- norejski obrat, v katerem bo 350 krav. Za molžo bodo uporabljali molzne stroje ipd. S strokovnimi nasveti jim pri tej in pri drugih akcijah pomaga Kmetijski inštitut iz Ljubljane. Krmno bazo za-fa obrat bodo dobili na novoodkupljenih zemljiščih individualnih kmečkih proizvajalcev. V tem letu bo tudi dokončno dograjena farma bekonov (Nadaljevanje na 6. strani) Vremenska napoved za čas od 14.24. februrja Sredi februarja ohladitev s pogostimi snežnimi padavinami. Nekako od 18. februarja dalje v splošnem pretežno jasno in mrzlo vreme, le okrog 21. februarja prehodno snežne padavine z burjo. Dr. V. M. Soboška Panonija letos prvič na tujem tržišču V DRUŽBI MOČNIH PARTNERJEV V soboški industriji kovinske galanteriji »Panonija« bi bili krepko za sedanjo stopnjo razvoja, če kolektiv v minulih letih ne bi povezoval svojih proizvodnih programov z raznimi oblikami pogodbenega sodelovanja z najmočnejšimi partnerji v mariborskem okraju. Še več: konjunkturni pogoji in točno izpolnjevanje obveznosti sta pripeljala našega zastopnika kovinske industrije tudi v doke naših ladjedelnic, ki zagotavljajo spričo velikega razmaha ladjedelstva pri nas tudi Panoniji stalna in terminsko neomejena naročila razne drobne ladijske opreme. so vagonski prtljažniki, vse vrste skrinjic za motoma vozila, deli za hladilnike itd. so postali pri pogodbenih sodelavcih že pojem dobre kvalitete. Žal pa se tudi v začetku letošnjega proizvodnega leta čestokrat krhajo prizadevanja kolektiva ob dokaj delikatni dobavi raznih surovin in medeninastih delov za vinogradniške škropilnice. Direkcija za surovine v Beogradu jih na primer oskrbuje po svojem od-premnem sodelavcu »Brodo-materialu« z znatnimi zamudami s kositrom, ki je še kako važna surovina, saj v Panoniji pretežen del svojih izdelkov drobne kovinske galanterije kositrijo. Podobno se je izneverilo točnim dobavam šu>bo-tiško podjetje »DES« z dobavo raizpršilnikov in drugih medeninastih delov za vinogradniške škropilnice. Ta okoliščina in hud mraz. ki je v dobršni meri paraliziral delo lakirnice, sta glavni vzrok, da so v Panoniji v prvem proizvodnem mesecu nekoliko zaostali za planskimi nalogami. V podje-(Nadaljevanje na 6. strani) Pomurje na filmu NEDAVNO JE POMURSKA TURISTIČNA ZVEZA SKLICALA POSVETOVANJE PREDSEDNIKOV OBČIN IN PREDSTAVNIKOV-ZDRAVILIŠČA SLATINA RADENCI. -NAMEN POSVETOVANJA JE BIL PROUČITI MOŽNOSTI KAR NAJVEC-JE AFIRMACIJE POMURSKEGA TURIZMA. namene najbolj učinkovit film. Zato so sklenili, tla se bodo povezali s Triglav, filmom, ka-teri naj bi posnel 16-minutni film o turističnih zanimivostih Pomurja. Film bo posnet v ko-lorju. Večjega povdarka pri filmu bo deležen, radenski turistični center. Po načrtih naj bi bil film sneman v štirih etapah, se pravi v vseh štirih letnih časih. Snemanje se bo začelo že pomladi, verjetno pa se bo k snemanju zimskih motivov pristopilo že sedaj. Ko bo načrt izveden bo Po-murje dobilo zares učinkovito propagandno sredstvo in je pričakovati, da se bo to tudi nekje ugodno odrazilo v na-daljnjem razvoju turizma v BR v delovnih prostorih Panonije Na uspelem zboru občanov v Radencih: Predlogi k občinskemu statutu V letošnji startni osnovi proizvodnega plana v znesku 380 milijonov dinarjev (lani 320 milijonov) je v dobršni meri zastopam tudi delež proizvodnje za mariborska podjetja TAM, za Elektroindustrijo in montažo Maribor, Tovarno železniških vozil Boris Kidrič« itd. Razna oprema, kot Nezavidljiv položaj gradnje v Puconcih Ali je to res začarani krog, ki se ga ne da prekoračiti Obrtno podjetje »Gradnja« v Puconcih je začelo poslovati že leta 1957 in to kot obrat KZ Puconci. Dve leti kasneje se je podjetje osamosvojilo. Poslovanje podjetja je bilo z izjemo nekaterih večjih gradenj osredotočeno na gradnje manjših objektov. To je tudi popolnoma razumljivo, saj o neki mehanizaciji v podjetju ni niti govora. Tudi delovna sila je maloštevilna, kar dokazuje dejstvo, da je podjetje zaposlovalo v konjukturnih poletnih mesecih le po 60 ljudi, čez zimo pa jih je zaposlenih le nekaj in to so člani uprave, delavskega sveta in upravnega odbora. Na prvi pogled imamo torej opravka z manjšim kolektivom pretežno sezonskega značaja. To nam seveda dosti ne pove. Zadnje čase pa se širijo govo- rice, katere bi nemara pokazale gradnjo v drugi luči. PROBLEM, ki se lahko razširi Lahko trdimo, da je mladina Pomurja delavna. To so dokazale tudi letošnje mladinska konferen ce, ki so bile skrbno pripravljene. Med številnimi problemi je naka rano tudi mladinsko sezonstvo. Problem je bil povsod ob- ravnavau kot problem prehodnega značaja, čeravno je celo SZDL mnenja, da lahko to vprašanje postane čez noč tejak in spotikajoč kamen go- spodarstva v Pomurju. Vsekakor nima samo mla- dinski karakter/ marveč ima družbeno-političen značaj. Številni mladinci odhajajo tako po končani osemletki na sezonsko delo v Slavonijo, Banat in druge kraje. Verjetno so pri tem mnogo krivi tudi vzgojo. Mladina ja odsotna ravno ta-krat ko bi jo doma najbolj potrebovali. S tem v zvezi je otežkočeno tudi delo mladin-skih vodstev. Ravno zaradi tega pa bi morale mladin. or- ganizacije posvetiti temu problemu večjo pozornost kot sr mu posvečale do sedaj. Mlade ljudi je treba navezati na domačo zemljo in jim pokazati široke možnosti zaposlitve doma. J. K. Prvi kamen spotike bi verjetno predstavljala, lanskoletna realizacija, katera naj bi znašala po uradno še nepotrjenih izjavah cca 57 milijonov dinarjev. Ta številka pa je nekoliko manjšali, kot je znašala realizacija v letu 1961. Za skrbnega gospodarja je to že po-memben faktor, ki kaže na to, da tukaj nekaj ne more biti v rodu. Vse kaže, da bo to tudi držalo saj vsi činitelji že sedaj kažejo na to, da bo zaključni račun pokazal negativno bilanco v lanskem poslovanju. Kdaj bo zaključni račun sestavljen, je še vprašanje, ker trenuto podjetje niti nima računovodje. Ta je bil namreč odstavi jen že julija lani v zvezi s fizičnim obračunom z ne- kim delavcem. Pri vsem tem se ponuja neko vprašanje mo od sebe. Čemu je potrebna relativno tako majhnemu podjetju upravna zgradba z nekaterimi prizidki v vrednosti 5 mili jonov din?: Cernu je tuka j ;motreben pihalni stroj v vred-nosti skoraj 500.000 din? Čemu je ... Če bi iskali še naprej bi naleteli verjetno še na več podobnih vprašanj. Pri takem poslovanju ni čudno, če se pojavlja vprašanje, odkod vzeti sredstva za pokritje investicijskih vlaganj. Čudno, da družbena kontrola že prej ni ukrepala v tem primeru. Delavski svet podjetja je 29. septembra p.l. sprejel sklep o pripojitvi "gradnje" k SGP "Pomurje" Murska Sobota. Seveda je "Gradnja" postavila tudi določene pogoje v primeru pripojitve in sicer, da pre- vzame "Pomurje" v primeru pripojitve v celoti vso aktivo in pasivo "Gradnje" z vsemi delavci in uslužbenci na obstoječih delovnih mestih, da ustanovi "Pomurje" na tem območju samostojno ekonomsko enoto s svojimi člani v centralnem delavskem svetu in komisiji za sprejem in odpust delavcev in da se pripojitev izvrši 1. Januarja 1963. 1. januar je prišel, do pri- pojitve pa še, razumljivo ni prišlo. SGP "Pomurje" pripo- jitve seveda ne more forsirati dokler "Gradnja" ne bo imela izdelanega zaključnega raču-na. Gradnja sama pa si v tej situaciji zopet ne more pomagati. ker nima računovodje. A je to res začarani krog ki se ga ne da prekoračiti Eno vsekakor drži: to je "balansiranje" z družbenimi sred stvi in zato bi se nekdo moral nafti, ki bi to zadevo razčistil in spravil na normalni tir. BR V Pomurju so doslej strokovnjaki zdravstvene ga centra iz Maribora cepili proti gripi že okrog 5 tisoč zaposlenih v delovnih organizacijah in ustanovah. Odziv prebivalstva je bil preti pričakovanju zelo ugoden, zato si lahko obetamo še širje zasnovano zdravstveno akcijo proti gripi tudi prihodnje leto. Od letošnje akcije, si obetamo tudi precejšnjo gospodarsko korist, saj se bo verjetno zelo zmanjšalo število tovrstnih obolenj, kar se bo poznalo tudi v proizvodnji. Delavci in uslužbenci so bili .cepljeni trikrat proti obema oblikama gripe. Cepljenje je brez vsakršnih bolečin. Na sliki: Iz tovarne Mura v Murski Soboti: pred cepljen jem. IZ DVEH MANJŠIH PODJETIJ — KOVINSKA INDUSTRIJA: Agrotehnika -Tehnostroj Razvoj ljutomerskega podjetja Agrotehnika se je s pridružitvijo podjetja Žica močno pospešil. Iz delavnice, ki je bila namenjena remontu kmetijskih strojev, se je razvilo kar majhno kovinsko industrijsko podjetje. S tem je tudi povezana sprememba naslova iz Agrotehnike v Tehnostroj. Lepe perspektive, ki jih ima delovna organizacija, temelje predvsem na uspehih v proiz vodnji v prejšnjih razdobjih Nekateri njihovi izdelki, pred- torej in kamione, so znani in iskani že daleč izven naših meja, predvsem v mladih azijskih in afriških državah. K tem uspehom je precej prispeval razvojni oddelek, ki je v stalnem stiku s proizvodnjo. V razvojnem oddelku pa je opazno močno pomanjkanje kadrov z visoko in višjo strokovno kvalifikacijo. Štipendistov imajo, sicar precej, a bo treba sodelovanje njimi izboljšati, da bodo prej končali študije in šli v proizvodnjo. Delavsko samouprav. je organizi-rano po ekonomskih enotah, vendar dosedanji način volitev v centralni delavski svet ni pokazal najboljših rezultatov Orgamizirame so namreč bile tako, da volivci včasih članov delavskega sveta sploh niso po-znali, ker sp bili iz drugih e-konomskih enot. Prešli bodo na delegatski sistem. Pripravljajo tudi statut delovne organizacije, ki bo predvidoma sprejet. Še ta mesec. V njem bodo seznanili kolekti v in javnost z osnovimi načeli proizvodnje organizacije organizacije, de-lavskega upravljanja, razdelitve in dolžnosti ekonomskih e- not, pravicami in dolžnostmi delavcev in drugimi statutarnimi določbami. Pobude KO SZDL pri Vidmu Na predavanjih Javne tribune, ki jih bo organiziral KO SZDL pri Vidmu ob Ščavnici, bodo razpravljali o mnogih zanimivih vprašanjih. Med drugim bodo razprav-lian o frizerskem salonu za katerega je prostor že pripravljen in je nujno potreben, ker- morajo Videmčani hoditi k frizerju v Ljutomer ali Radgono, kar je v zimskem času prav neprijetna zadeva Precej bo do morali razpravljati o sodelovanju kmetov s sodelovanju kmetov s kmetijsko zadrugo. Ekonomska enota Kmetijske zadruge ska enota Kmetijske zadruge Gornja Radgona pri Vidmu bi morala namreč bolje razviti sodelovanje neposrednih izvajalcev pri upravljanju ko se gre za njihove pravice in obveznosti. Tudi marsikateri komunalni problem bodo morali rešiti — od vodovoda do pokopališča. TA TEDEN POD ČRTO Dobičkarstvo ali kaj? Nekatere kmetijske zadruge so lansko leto dobile kredit zti odkup zemljišč od privatnih lastnikov. Na poziv zadrug so se k prodaji prijavili mnogi lastniki. Med njimi pa so bili tudi taki, ki 'so posedovali zemljo, dobljeno z agrarno reformo, pa je privatnikom niso u-pali ponuditi v prodajo, ker so se bali, da bi ti ponudbo zavrnili. Ta zemlja namreč Še ni rešena plačevanaj odškodnine. Do takšnih nepravilnosti , lahko pride, Če se zadruga ob nctkupu ne informira glede lastništva zemlje, ki jo kupuje, lepo kaže naslednji primer. Nekemu kmetovalcu je a-grarrna komisija dodelila 94 a travnika. Ta je zemljo uporabljal le nekaj let, nato pa je začel z dobičkarjenjem. Letno si je na ta način pridobil nad 20.000 dinarjev. Zadruga, ki se ni informirala, čigava je v resnici zemlja, jo je odkupila za 180.000 dinarjev. Tako je kmetovalec s tujo zemljo zaslužil v 16 letih, letno vzemimo po 20.000 dinarjev, 320 tisoč dinarjev, sedaj je dobil od zadruge 180.000 dinarjev, skupno torej nad pol milijona. Da je to očiten primer dobičkarstva na račun družbene lastnine in pohlepnosti, potrjuje še dejstvo, da ima ta kmetovalec še 150 arov lastne zemlje hišo s sadovnjakom, ki mu daje letno povprečno pol vagona sadja, in celo nad 30.00C dinarjev invalidskega dodatka. Tak kričeč primer velikega dobičkarjenja in pohlepa je sicer redek. Morda pa niso tako redki primeri, da zadruge ne preverijo lastništva odkupljene zemlje in tako omogočajo posameznikom velike, neupravičene dohodke Tri osnovna vprašanja na občnem zbora sindikalne podružnice ČZP "Pomurski tisk" statutT upravljanje IN NADALNJI RAZVOJ Na letnem občnem zboru sindikalne podružnice ČZP Pomurski tisk tso preteklo nedeljo kritično ocenili delovanje organov delavskega upravljanja v okviru podjetja im ekonomskih enct. Glavna ugotovitev tega uspelega, k notranjim vprašanjem usmerjenega razgovora je bila: osrednji organi upravljanja so se spričo že pridobljenih izkušenj dobro uveljavljali v preteklem letu, delavsko upravljanje v ekonomskih enotah pa je šele na začetni stopnji, zato bo sindikalna organizacija morala letos posvetiti mnogo več pozornosti krepitvi in utirjevanju neposrednega upravljanja po proizvajalcih. Aktuiakio je tudi izobraževanje upravijalcev, saj sodeluje v organih upravljanja že 137 delavcev, ali nad dve tretjin vseh zaposlenih. Letos nameravajo prirediti daljši seminar za upravljaIce. Pomemben korak naprej pri obveščanju kolektiva o od ločitvah organov upravljanja in dogajanju v podjetju so dosegli tudi z rednim mesečnim izdajanjem Našega informatorja, glasila kolektiva. Med najvažnejšimi proizvodnimi nalogami je vsekslkor borba za še večjo kakovost izdelkov in za odpravljanje notranjih rezerv Kaže, da bodo letos v tiskarskem obratu izdatno povečali aktiivnostno Okoriščanje tiskarskih strojev. Na spomlad nameravajo pričeti z izgradnjo novega obrata kartonaže, kar bo zahtevalo maksimalno krepitev skladov in solidarnost vseh ekonomskih enot pri uresničevanju te zahtevne naloge. Pričakujemo tudi ustrezno razumevanje komune, vsaj tolikšno, kot so jo v prejšnjih letih tudi sami iz kazovali do skupnih gospodarskih in drugih potreb komu-no. na tudi pobuda za izvolitev statutarne komisije, ki bo najprej analizirala obstoječo notranjo zakonodajno in pripravila vse potrebno za začetek razprave o statutu podjetja. Odločili so se tudi za prostovoljno idelo v korist počitniškega doma na Rabu in skle-nili, da bodo prihodu je leto ob 15-letnici izhajanja Pomurskega vestnika in 10-letnici obstoja podjetja prevzeli organizacijo letnih športnih iger delavcev tiska in papirja iz vse Slovenrijie v M. Soboti. MLADINA POBUDNIK KLUBSKEGA ŽIVLJENJA Pred dnevi je bil v Bogojini drugi sestanek vaškega aktiva ZMS. Na sestanku so razpravljali o važnih zadevah. Najprej so se seznanili s potekom in sklepi nedavnega mladinskega kongresa v Beogradu in pripravki program za Prešer-novo proslavo. V kraju bodo meli tudi maškerado. Najbolj-še maske nameravajo, nagraditi. Najpomiemibnejša odločitev pa je bila: začeli bode tudi s klubskim življenjem. Dva šaha in dva časopisa so že naročili, med seboj pa bodo izmenjavali tudi druge časopise-V svoj delovni program so tudi zapisali, da se bodo u-deležili prostovoljnega dela pri kopališču v Moravcih in doma uredili uredili igrišč TVD Par- Več bot samo tehnična vprašanja V skupščinskih prostorih je bila minule in bo naslednje dni razprava predvsem o dveh problemih z dveh področij, in sicer s področja investiranja ter zdravstvenega in socialnega zavarovanja. Odbornikom posameznih skupščinskih odborov (tistim, ki so o o-menjenih problemih razpravljali že minuli teden in tistim, ki bodo prišli na seje te dni) je bilo namreč predloženih več zakonskih predlogov. V razpravi je predlog zakona o graditvi investicijskih objektov skupaj z ustreznimi pravilniki in odlokom in v razpravi so zakon o zdravstvenem zavarovanju določene skupine oseb ter priporočilo o nalogah na področju socialnega zavarovanja ob prehodu na nov sistem financiranja ter ustrezni odloki v zvezi z izvajanjem novega sistema financiranja socialnega zavarovanja. Vsa ta materija je zelo pomembna in dokaj obsežna, zato se tokrat zaustavimo samo ob predlogu zakona o raditvi investicijskih objektov. V skupščinskih prostorih je bil predlog zakona o graditvi investicijskih objektov skupaj s tremi pravilniki in odlokom v najbolj zgoščenih besedah povedano, obrazložen tako, da ta dopolnjuje temeljno zakonodajo o graditvi investicijskih objektov. Predloženi predpisi, je bilo rečeno, ne obravnavajo politike invesitranja, temveč urejajo odnose med investitorji im izvajalci del, to je urejajo oredvsem tehnična vprašanja, kljub temu lahko pričakujemo, da bo razprava o omenjenem zakonskem predlogu nekolikanj širša in globlja, saj obravnava zakonski predlog o graditvi investicijskih objektov zadeve, ki niso samo tehničnega značaja. Najprej odgovor na vprašanje, zakaj kljub temeljnemu zakonu o graditvi investicijskih objektov, ki ga je leta 1961 sprejela zvezna skupščina, še republiški zakon s tega področja. V obrazložitvi omenjenega predloga zakona je rečeno, da je temeljni zakon skladno z današnjim razvojem gospodarskega sistema uredil investicijsko graditev na način, ki daje gospodarskim organizacijam in drugim investitorjem popolno samostojnost pri odločanju o investicijski graditvi, posebno poseganje upravnih organov v to področje pa je omejil na najmanjšo potrebno mero. Vloga državne uprave je sedaj le v tem, da intervenira samo glede varnosti in stabilnosti izgradnje investicijskih objektov in da nadzoruje ali se upoštevajo tehnični predpisal normativi in standardi. Med- tem ko temeljni zakon o graditvi sanje graditve investicij sikih ob-pušča republikam, da to graditev jektov pa v celoti izloča objekte družbenega standarda, komunalne objekte ter objekte posameznikov in civilnih pravnih oseb ter prepušča republikam, da to rgaditev uredijo s svojimi predpisi. Predlog zakona, ki je sedaj v razpravi, torej obravnava tista vprašanja, za katera so po zveznem zakonu pooblaščene ljudske republike. Določbe temeljnega zakona, je rečeno v obrazložitvi, dopolnjuje predlog zakona med drugim z zahtevo, da so investitorji dolžni v programu predvideti tudi naložbe, ki so potrebne z investicijskim objektom za zgraditev stanovanj in komunalnih objektov. Prav s tem določilom bo namreč zagotovljena kompleksna urbanistična rešitev, ki jo zahteva investicijski objekt. To smo doslej marsikdaj pogrešali. Investitorji so se takšnim, sicer povsem razumljivim ukrepom izogibali, češ k temu nas ne zavezuje noben zakonski predpis. Predlog tega zakona posebej obravnava izdelavo investicijske tehnične dokumentacije skupaj z graditvijo investicijskega objekta. To uvaja kot novost tudi temeljni zakon. Za tak način oddaje del mora investitor imeli investitorski program in zagotovljena finančna sredstva. Tudi na tem področju smo doslej opažali prenekatere slabosti. Marsikje in marsikdaj so začeli graditi objekte družbenega standarda ali podobno ob napol izdelanem investicijskem programu in celo tedaj, ko je bilo na razpolago le toliko sredstev, kolikor jih je potrebnih za dober temelj in nič več. Potlej, 'ko so bili temelji go-to-vi in ko je zmanjkalo denarja za nadaljnjo graditev, so ga prizadeti iskali povsod in na vsak način, da bi stojo zamisel do kon- ca uresničili. In predlog zakona zavezuje gospodarske organizacije, ki gradijo stanovanja za trg, da bodo dolžne zaprositi za tehnični pregled posameznih konstruktivnih elementov. Namen tega določila je, zagotoviti kvaliteto teh objektov, pri katerih investitor med gradnjo ne opravlja nadzorstva. Tudi na tem in podobnem področju smo lahko doslej opazili prenekatere slabosti. To je seveda le nekaj določil novega zakonskega predloga in zdi se, da so več kot samo tehnične narave ler da se bo ob njih in še drugih določilih razvila širša in poglobljena razprava. P. D. Na dnevnem redu sestanka upraviteljev šol v Beltincih Vzgoj no-izobraževalno delo na šolah v novem sistemu Minuli četrtek je bil v osnovni šoli Beltinci sestanek upraviteljev z območja bivše občine. Sestanek je bil zadnji v takšnem sestavu upraviteljev. Po razdelitvi dosedanjega občinskega območja bodo tudi upraviteljstva šol dodeljena k dvema občinama: tri upraviteljstva k občini Lendava in dve upraviteljstvi k občini Murska Sobota. Na sestanku so bili glavna točka razprave uspehi fin neuspehi pri izvajanju šolske reforme. Najbistvenejše poteze iz razprave povedo, da so se že pri vseh šolah, tudi pri podružničnih, močno uveljavili »olsld odbori, kljub objektivnim težavam. V svojem kraju pomenijo šolski odbori [močan in napreden družbeni činitelj. Sole so prešle z Zakonom o finansiranju šolstva iz leta 1960 v povsem samostojno družbeno ustanovo. Šolski odbori si na območju občine skupno z učiteljskimi zbori prizadevajo, da uspešno razvijajo ugled in organiziranost svoje šole. Zanimajo se in rešujejo poleg materialnih problemov tudi vzgojno-izo-braževalne lin na vso moč delajo pri vsklajevanju šolskih potreb s splošno družbenimi. S šolsko reformo smo dobili u-streznejše učne načrte, ki zagotavljajo boljše učne uspehe. Pred leti je znašal učni uspeh v 1. polletju komaj od 60 do 70 odst. in ne-koliko več, v zadnjih dveh letih pa se je učni uspeh v polletju povzpel nad 80 odst., saj znaša letošnji učni uspeh v občini Beltin- NAGRAJENA PRIZADEVNOST V Šulincih so že precej časi razpravljati, kako bi poživili življenje v svoji vasi, dokler niso prišli do zaključka da bi jim bil v ta namen tele-vizijski sprejemnik zelo dobrodošel. Kot izgledia, je bila pri tem mladina najibolj odločna. Sklenila so, da bodo organizirali nabiralno akcijo lesa; tega bodo prodali in za izkupiček kupili televizor. Desedaj imajo zbranih že okrog 20 kubičnih metrov lesa. Ker pa jim sredstev Še vedno primanjkuje, boido z akcijo nadaljevali, tipajo, da si bodo sprejemnik lahko v kratkem kupili; da pa bi bil kar najbolje izkoriščen bodo ob njem poizkušali organizirati tudi klubsko življenje ki bo še bolj razgibalo življenje v vasi. ci 84,16 odst. Tudi po posameznih upraviteljstvih v občini je polletni učni uspeh izenačen in beležimo razpon od 80.56 odst. do 89,65 odst. To je odraz prizadevanja učnih moči pri uresničevanju novega načina vzgoje in izobraževanja v šolah. V občini je bil domala v celoti odpravljen pouk v kombiniranih odelkih. Se pred leti je obiskovalo nad 20 odst. otrok kombinirani pouk. Letos obiskuje šole s kombiniranim poukom od skupno 2.622 šoloobveznih otrok samo 6,5 odst. Vsekakor je tudi to pomembno za doseganje vzgojnih in učnih smotrov. 2e v prihodnjem šolskem letu bodo imeli vsi otroci pouk v samostojnih oddelkih. Uresničevanje šolske reforme je prineslo to, da je iz leta v leto vse večji odstotek otrok končuje obvezno osemletno Šolsko obveznost. Povečuje se zanimanje staršev za učenčevo napredovanje in uspeh. Vsako leto je vse večje število otrok, ki želijo nadaljevati šolanje po končani osnovni šoli. Od 244 učencev, ki so lani uspešno zaključili osemletno šolsko obveznost, jih je ostalo doma 89. Vsi ostali so šli naprej v druge šole ali pa stopili v uk kot vajenci. Učenci, ki so bili iz katerihkoli razlogov odklonjeni, se nameravajo vključiti v šole ali v uk letos. Tako se bo zmanjšalo število onih otrok, ki so ostali doma. Ob zaključku te točke so upravitelji naglasili, da je za doseganje učiteljevega uspeha nujno potrebno izboljšanje meril za ocenjevanje dela, ki so nakazana v Pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov. Na sestanku so razpravljali tudi o šolskem omrežju in o delovnih planih. Poleg prikazanih uspehov imajo upravitelji s svojimi delovnimi kolektivi množico izkušenj za še u-spešnejše delo v prihodnje. H. S. ZA ČITALNICO V SOBOTI HI MESTA!? Ni čitalnice — je čitalnica — ni čitalnice ... Izgleda, da je s soboško čitalnico nekako tako, kot če bi nekdo prešteval gumbe na svojem suknjiču in s tem ugotavljal obstoj oziroma neobstoj čitalnice. Spomnimo se samo na oktober leta 1950, ko je začela v prostorih stajre osnovne šole na Titovi cesti poslovati čitalnica v okviru mestne ljudske knjižnice. Mladina je rada zahajala v njo, saj je v njej našla svojevrstno koristno razvedrilo. Čitalnica je v teh prostorih delovala vse do 1. 1957. ko se je skupaj z mestno ljud-sko knjižnico preselila v pro-store sedanjega kluba JLA. V novih prostorih je zaživelo prajto »čitalniško« življenje. Okrog 2000 dijaške in ostale mladi ne se je s pra vim navdušenjem posluževalo uslug, ki jih je nudila čitalnica. Na dan je obiskalo čitalnico po 200 ljudi; ne samo mladi, tudi Starejši so bili redni gostje čitalnice. Podi strokovnim vod- stvom je absolutno upravičila svoj obstoj. Do 1. julija 1962 je teklo vse kot po loju. Ko pa je Klub JLA kot lastnik zgradbe odpovedal uporabo prostorov ljudske in pionirske knjižnice ter čitalnice (rabili so jih za svoje potrebe), so se začele pojavljati težave. Obe knjižnici sta sicer še ostali do novembra v dotedanjih prostorih, čitalnica pa je bila začasno zaprta. Žal pa je ostala čitalnica »začasno« zaprta tudi potem, ko sta se obe knjižnici preselili v 'bivše prostore pošte. Vsekakor bi se v teh prostorih lahko našel primeren prostor tudi za čitalnico, saj sta bila na razpolago dva prostora (prostora, kjer so se iz- dajali paketi) — katera sta še danes prazna. Z ukinitvijo okraja, se je v prostore OLO vselil ObLO -in knjižnici sta se morali zopet seliti. Nove prostore sta dobili v gradu. Za čitalnico pa se zopet ni našlo prostora. Tako bo čitalnica še nadalje »za-Čaanp« zaprta. Naj se obrača ta pojem »začasno« tako ali tako, dejstvo pa je vendar to. da je Sobota čitalnico imela sedaj pa je nima. Mladina je za čitalnico zainteresirana in letijo zato na vse strani vprašanja, kdaj bo čitalnica, zopet odprta. Odgovora seveda ne more dobiti Vprašan je je. odprto. Nekdo sc bo pač moral najti in problem — pozitivno rešiti. BR Občinska zveza za telesno buturo temeljni nosilec telesnokulturne politike v občini DECENTRALIZACIJA V TELESNI KULTURI Po združitvi mariborske in soboške okrajne zveze za telesno kulturo v enotno okrajno zvezo, .je slednja spremenila tudi svoj značaj in vsebino dela. Ce je dio neke mere po svojih strokovnih odborih doslej tudi operativno posegla v delovna področja občinskih zvez, bo odsleij nova okrajna zveza obdržala le še instruktivno vlogo nasproti občinskim zvezam, jim pomagala pri vzgojii amaterskih kadrov in organizacijski utrditvi. Občinska zveza za telesno kulturo prevzema v novih pogojih nase odgovorne naloge. Postaja to, kar je bila v določenih ozirih o-krajna zveza doslej, do neke mere pa ima še težje naloge. Vse štiri nove pomurske občinske zveze se bodo še morale organizacijsko utrjevati, kljub temu, da so nekatere dosegle že doslej lep razvoj. Pritegniti bodo morale k sodelovanju vse strokovno in organizacijsko sposobne telesu o-kultume delavce in zlasti take, ki imajo veselje in voljo delovati v zvezi; omogočiti pa jim bo seveda treba tudi potreben čas za to In jih razbremenili vseh tistih nalog, katere lahko opravljajo tudi drugi. Sleherno društvo, klub In aktiv, razne sindikalne skupine, ki se priložnostno ukvarjajo s kako športno panogo, bodo morale i-meti tesne stike s svojo občinsko zvezo in obratno. Orgainzirana te-lesnokulturna dejavnost si bo marala utreti pot tudi v vsa večja podjetja. Dvomim, da bi občinske zveze v novih pogojih in ob novih nalogah lahko uspešno delovale brez profesionlaca. Dobro bi bilo, če bi bil ta vsaj amatersko usposobljen za določene šporbie nano-ge, izvajal pa bi lahko še organizacijske in administrativne nalore občinske zveze. Seveda bi bilo nafbolie, če bi občinska zveza labko imela vsa! enega profesionalnega strokovnjaka za telesno kulturo, verjetno bo to možno ele. ko bodo prišli prvi absolventi srednje šole za telesno vzgojo. Na občinske zveze je nreneše-na tudi vsa dejavnost, ki so jo doslej opravljali okrajni okrajni strokovni odbori za posamezne športe in zvrsti telesne vzgole. To pomeni, da bodo pri občinskih zvezah mo- rali zaživeti vsi strokovni odbori, katere občinska zveza potrebuje ob uveljavljanju raznih zvrsti športa v občini. Ustanavljanje oz. poživitev dela strokovnih odborov pri občinskih zvezah je neodložljiva naloga, kajti strokovni odbori, ki jih je imela dosedanja soboška okrajna zveza, bodo vodili le še tista liga tekmovanja, ki že potekajo in presegajo meje ene občinske zveze; pil občinskih zvezah pa bodo pomagali razviti tudi ustrezen strokovne odbore. Ti strokovni odbori pri občinskih zvezah bodo v občisnkih mejah v bodoče sami organizirali razna tekmovanja, ustanavljali občinske lige in širili tisto telesno-k ul turno dejavnost, ki je še šibka. Predvsem pa bodo morali prevzeti kot prvo nalogo usposabljanje vodniških, instruktorskih In sodniških kadrov, ker drugače tudi tekmovanj ne bodo mogli izvajati. Decentralizacija v telesni kulturi naših občinskih zvez ni zatekla neorganiziranih in nepripravljenih in so takorekoč vse brez večjih težav sposobne nadaljevati doslej že lep razvoj telesne kulture v Pomurju. I. Orešnik Eksplozija plina V ponedeljek se je pripetila v Lendavi težja nesreča. V Kolodvorski ulici je eksplodiral plin in porušil neko poslopje. Škode je za dva in pol milijona dinarjev. Vzroki nesreče še niso raziskani. Preiskava je v teku. Tovariško slovo med onimi, ki odhajajo na domove in tistimi, ki ostanejo... Tudi vojaško življenje stke mnogo tovariških vezi ŠOLANJE NA VOJNIH ŠOLAH V LETU 1963 Za vse vrste šol se lahko prijavijo vsi državljani FLRJ, kateri so rojeni leta 1947 ali kasneje. Pred dnevi je Državni sekretariat za narodno obrambo razpisal komkurz, po katerem bodo v letu 1963 sprejeta gojenci na vojnih podoficirskih šolah. Možnost izbire šolanja je velika, ker je po konkurzu predvideno šolanje na 16 različnih podoficirskih šolah, kot so recimo Pešadijska podoficirska šola, Vojno-pomorska šola itd. Vsak kandidat mora izpolnjevati seveda več pogojev, če hoče, da bo sprejet. Pogoji so: dokončana osemletka, zdravje fin sposobnost za vojno sulžbo, nekaznovanje, da se proti kandidatu ne vodi preiskovalni postopek in da niso oženjeni. V kolikor bi želel neki kandidat sodelovati na konkurzu, pa obiskuje še osmi razred osemletke, mu bo to omogočeno, če bo zraven naštetih pogojev izpolnjeval še pogoj, da ob polletju ne bo imel nobene negativne ocene. Zraven vsega naštetega, bo moral vsak kandidat (predložiti še pismeno odobritev staršev. Mladinec, ki se je odločil za šolanje, bo moral vložiti prošnjo taksirano s kolekom za 50 din, pri odseku za narodno obrambo pri pristojnem ,ObLO. K prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: izvod iz matične knjige, overjen prepis spričevala o dokončani osemletki (tisti, ki trenimo še obiskujejo šolo, pa morajo oddat! prepis polletnega spričevala in prepis o dokončanem 7. razredu). Vse stroške v zvezi z zdravstvenim pregledom kandidata (stroški prevoza, dnevnice, stroški pregleda itd.) nosi komanda vojnega odseka. Osebe, ki bodo sprejete za gojence šole, bodo pravočasno obveščene. Mladinci, ki ne bodo sprejeti, bodo tudi obveščeni, vrnjeni pa jim bodo še dokumenti. Šolanje traja v vseh šolah tri leta, razen v šoli za vojaške godbenike, kjer traja šolanje štiri leta. Med časom šolanja je gojencem preskrbljeno stanovanje, hrana, obleka in zdravljenje. Razen tega jim pripada 30-dnevni dopust in (15-dnevni semestralnl dopust, Stroške prevoza in hrane za časa prevoza na počitnice domov, krije Državni sekretariat za narodno obrambo. Med šolanjem pripadajo vsakemu gojencu denarni prejemki po pravilniku o denarnih prejemkih vojakov fin gojencev vojnih šol. Po uspešno dokončanem šolanju dobijo gojenci naziv vodnika roda službe, za katerega so se šolali. Ob koncu šolanja dobi vsak gojenec denarno nadomestilo za nabavo vojaške obleke. Napredovanje v čislih in položaju se vrši po Zakonu o JNA. Med prostim časom smejo podoficirji nositi tudi civilno obleko. Rok za vložitev prošenj je 31, marec 1963. Šolanje se začne 1. septembra 1963. Ivo Perinič SE VEDNO PREMALO ZDRAVSTVENIH DELAVCEV V ljutomerski občini še vedno primanjkuje visokokvalificiranega zdravstvenega kadra. Štipendistov je na fakultetah sicer 8. vendar se čutijo premalo navezani na štipenditorja ln se dostikrat zg o. tli, da po končani fakulteti vračajo štipendije in se zaposlijo kje drugje. Delen vzrok je v tem, da so pičle in nestimula-tivne. Pri štipendijah bi morali uvesti del in ustrezne štipendije povišali. Tu-di pogostejši stiki med štipenditorjem in študenti bi bil koristen. Mogoče bi bilo dobro ko bi na primer vsak mesec ali dva kdo šel na individualne pogovore s študenti, se zanimal za njihove težave, jim mogoče kdaj pomagal v okviru možnosti im se povezal z njihovo teritorialno študentovski organizittfijo (klubom). Verjetno bi se potem odnos študentov štipenditorja spremenil in ljutomerska občima bi hitro dobila potreben zdravstveni kadar. Problemi šolskih kuhinj Sredstva, s katerimi so dp-' sedaj delale šolske kuhinje, se iz leta v leto zmanjšujejo. Mednarodna organizacija UNICEF postopoma zmanjšuje svoja sredstva v ta namen, tako da so že letos nekatere šole ostale brez teh sredstev. Prispevki staršev se bodo s tem gotovo povečali, poiskati pa bo treba še druge vire, nikakor pa ne bt smeli dopustih ti, da bi kuhinje z delom prenehale. Klub ŠtudenTOV PREKMURJA vas vabi NA IGRAL BO ANSAMBEL GEZE BARANJA — KULTURNO-ZABAVNI PROGRAM — KLUB ŠTUDENTIOV PREKMURJA vas vabi na krst brucov — bar — presenečenje ob polnoči IX. ŠTUDENTOVSKI PLES Z BRUCOVANJEM ki bo pod pokroviteljstvom častnega klubskega člana — KOLEKTIVA ČZP POMURSKI TISK Vključiti VSO mladino Preteklo sredo je bil v Murski Soboti plenum občin, komiteja Zveze mladine Slovenije, kateremu so prisostvovali tudi predstavniki petrovskega in beltinskega mladinskega vodstva, saj so na tej seji razpravljali v glavnem o združitvi omenjenih treh mladinskih forumov in aktualnih nalogah. V razpravi so tudi ugotovi-li, da je v mladinsko oraniza-oi|jo vključene Še vedno premalo mladine, saj se giblje odstotek organizirane mladine na omenjenih območjih le neko-liko nad 50 odst. Sklenili so, da je potrebno temu vpraša nju posvetili več pozornosti in poiskati nove načine in obla-ke, kako v organizacijo vključiti tisto mladino, ki je sedaj razdrobljena po manj-ših vaseh in nima možnosti za ustanovitev lastnega aktiva. Na plenumu, ki sta mu prisostvovala tudi predsednik ln podpredsednik OK ZMS Maribor, so razrešili nekatere dosedanje člane soboškega mladinskega občinskega vodstva ki bodo prevzeli nove dolžnosti. Namesto njih so kooptirali nekaj novih tovarišev in tovarišic iz petrovskega in beltinskega območja. Za predsednika skupnega občinskega komiteja ZMS Murska Sobota je bil ponovno izvoljen Peter Gumilar. Tretješolci soboške Gimnazije so pod vodstvom prof. Vlada Sagadina naštudirali psihološko dramo Agathe Christie — Mišolovka - in z njo že trikrat nastopili v Murski Soboti — dvakrat za občinstvo in enkrat za gimnazijce. Danes imajo predstavo za ostale srednješolce v M. Soboti, jutri popoldne pa bodo nastopili V Radgoni. Na programu imajo še več gostobvanj, tudi V Večjih podeželskih krajih. Občinstvo je uprizoritev uprizoritev soboških gimnazijceh zelo toplo sprejelo, saj je tudi po mišljenju poznavalcem dramske umetnosti zelo dobro uspela. KRAJEVNI PABERKI IZ rogaŠovskega kota Na nedavnih sejah sedmih podružničnih odborov SZDL v rocjašavgRem kotu so obravnavali vrsto lokalnih, in drugih vprašanj. Po teh sestankih pa je imel že tretjo sejo tudf,krajevni odbor SZDL Rogašovci; obravnavali so predvsem sklepe podružničnih sestankov in delovanje Krajevne skupnosti in poravnalnega sveta. PRI JURIJU ugotavljajo, da so krajevne pota in jarki zelo zanemarjeni. Nihče ni prav skrbel zanje, niti za posek drevja ob cestah, zato je na teh vedno mnogo vode. Podobno je v NUSKOVI, kjer so člani SZDL menili, da bi kazalo sprejeti krajevni samoprispevek za uspešno urejevanje vaških vprašanj. Dokaj kritična je bila razprava v SERDICI, kjer gasilsko društvo še ni imelo občnega zbora zaradi neurejenih računov in drugih vaških zadev (elektrifikacija, prodaja gradbenega materi- ala, Borovo gostilvanje ipd.). Vaščani zahtevajo obračun. SOTIN-ČANI so lani dosegli lep uspeh. V surovem stanju so dogradili avtobusno garažo in obmejni slatinski vrelec. Predlagali so, da naj bi v bodoče krajevna skupnost dodeljevala sredstva posameznim vasem sorazmerno z njihovimi lastnimi prispevki. V OCINJU na- Zimski motiv meravajo urediti vaški dom in v njem tudi električno razsvetljavo. V KRAMAROVCIH so največ razpravljali o arondaciji zemljišč. Vaščani so kritizirali Kmetijsko gospodarstvo, ki vodi zasebne razgovore o arondaciji zemljišč in ne pokliče prizadetih kmetovalcev na sestanek, kjer bi se skupno pogovorili o tako važni zadevi. Kljub skromni udeležbi pa so bili najbolj zgovorni člani SZDL v ROGASOVCIH. Predlogov je bilo več: niso zadovoljni z električno servisno službo; posebno sedaj v zimskih mesecih nimajo potrošniki električne energije razsvetljave tudi po več dni, ponekod so po ves mesec nedotaknjene pretrgane električne žice Itd. Potrebna je tudi benzinska črpalka, zlasti zaradi vedno bolj naraščajočega motornega in maloobmejnega prometa. To zadevo bo potrebno urediti sporazumno s podjetjem Jugo-petrol. Večerni avtobus naj bi v prihodnje vozil do Rogašovec in ne do Kuzme, saj 'je na križišču v Pertoči vedno več potnikov za Roga sovce kot za Kuzmo. Ti potniki morajo potem pešačiti več kilometrov domov. Že sedaj je treba misliti na škropljenje sadnega drevja, iztrebiti bo potrebno tudi staro in neustrezno drevje. Za gradnjo mostu čez Ledavo nameravajo sprejeti krajevni samoprispevek. KRAJEVNA SKUPNOST V ROGASOVCIH je lani opravila precejšnje delo, čeprav sicer ni izkoristila vseh razpoložljivih sredstev. Prepozno dobljen denar pa zaradi slabega vremena tudi niso mogli izkoristiti. PORAVNALNI SVET je imel lani 44 obravnav, od teh so samo v šestih primerih dostavili gradivo naprej sodišču, ostali pa so se sporazumeli pred svetom. DOMAČE PROSVETNO DRUŠTVO še vedno ni pokazalo zadovoljive aktivnosti. Zdaj baje nekaj prinravljaio. Morda na se bo domačemu občinstvu predstavilo celo ČEBELARSKO DRUŠTVO s komedijo »Kadar se ženski preveč jezik suče«. V Rogašovcih pravijo, da bo to vzpodbudna konkurenca prosvetnemu društvu. GASILCI pa so bili bolj aktivni. Tako so si omislili nove uniforme in na letnih sektorskih vajah zajedli prvo mesto. To jim je pripadlo tudi na rednem pregledu društva. V kratkem bodo poslali enega člana na častniški tečaj v M. Soboto. V Rogašovcih gostujejo tudi letos nekatera sosednja društva z igrami. Pred kratkim je gostovala mladina IZ VADAREC s komedijo »En dan oddiha«. Kljub snežnemu vremenu so mladi Vadarčani prišli peš v Rogaš ovce, za nagrado pa so bili deležni toplega sprejema številnega občinstva, ki se je tokrat z veseljem ogledalo u-prizorjeno komedijo, še prav posebno skeč o kmetijski zadrugi. KRAJEVNA SKUPNOST V ROGASOVCIH si je že sestavila de- lovni program. Nad 1 in pol milijona din predvidenih sredstev nameravajo letos odriniti predvsem za zgraditev garaže v Sotini, za u-reditev in zunanjo fasado tamkajšnjega vaškega doma, ureditev mostov čez Ledavo pri Juriju in Serdici, analizo slatinskega vrelca v Nuskovi, krajevnih poti in pro-pustov itd. Koliko sredstev bodo posamezne vasi dobile, bo odivsno predvsem od vaščanov, koliko so namreč pripravljeni tudi sami prispevati. Letošnja dolga in ostra zima - dobrodošla sadovnjakih. Na sliki: Nasad v Ivanjkovcih (Foto: J. Olaj) Kratke iz Moščanec Polni delovnega poleta so občani v Moščaaicih zabeležili v lanski sezoni nekaj lepih uspehov. V okviru sedmih organizacij oz. društvih, ki delujejo na njihovem katere bo mladina zainteresirana, področju že vrsto let, so občani izrazili iniciativo pri reševanju problemov. OSNOVNA ORGANIZACIJA ZK se je tekom lanskega leta omejila na dejavnost, ki si jo je zadala v svojem delovnem programu. Člani so predvsem nastopali kot orga- nizatorji pri ostalih organizacijah. Premalo skrbi pa je bilo posvečeno kulturni dejavnost, kajti ta na tem področju najbolj zaostaja. NA VECIH RAZPRAVAH, ki jih je pripravila SZDL, so občani ugotavljali razne pomanjkljivosti. Tako so ugotovili, da je KZ v času največje setvene sezone zmanjkalo umetnih gnojil, nekatera so bila celo v strnjenem stanju in podobno. Posvetili so se tudi razpravi v zvezi z občinskim odlokom o agrotehničnem minimumu, o bolj racionalnem izkorišča- nju zemljišč itd. Organizacija SZDL bo v bodoče povečala prizadevnost za povečanje članstva, priredila več predavanj, organizirala šolo za starše in skušala urediti ustrezne prostore, kjer bo vodstvo krajevne organizacije SZ DL lahko posredovalo občanom svojo pomoč. KRAJEVNA SKUPNOST je letos prepozno dobila potrebna sredstva za komunalno dejavnost, zato jih ni mogla popolnoma izkoristiti. Vsled slabega vremena tudi niso mogli dograditi mostu in bodo k delu pristopili takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale. Nevšečnosti imajo tudi s cesta IV. reda, ki jo je lansko leto prevzel ObLO in je sedaj neurejena. DEJAVNOST MLADINSKEGA AKTIVA se v pretekli sezoni ni zadovoljivo odrazila. V aktivu so trikrat menjali vodstvo, stanje pa se bistveno ni spremenilo. Aktiv se je omejil le na enostransko delovanje kluba mladih proizvajalcev. Ta je sicer aktiven, medtem ko ostale oblike idejno-vzgojnega dela zaostajajo. Vodstvo naj bi v bodoče skrbelo za poživitev ostalih sekcij, ki so pred leti bile dokaj aktivne (folklora, dramska sekcija itd) in v večji meri skrbelo za pravilno usmerjanje mladih. Uvesti 'bo potrebno novejše oblike idejno-vzgojnega dela, za katere o mladina zainteresirana. Beležke iz KZ Puconci Poslovanje KZ Pucpnci stoji na trdnih tleh. Dobro organizirano delo v njej zajema številke veje kmetijske proizvodnje. Zadruga združuje 22 vasi, kar dokazuje razprostranost njenega delovnega področja. Sicer pa ima v lastnem upravljanju 131 ha zemlje, kar omenjeno še samo potrjuje. Kot je planirano bodo v letošnjem letu odkupili še nadaljnih 80ha zemljišča. Za odkup imajo že odobren kredit. Sam odkup pa je že v teku in se že sklepajo pogodbe. Planirana realizacija za l. 1962 je bila presežena za cca 12 milijonov dinarjev in je znašala tako dejanska realizacija 470 milijonov. Za leto 1963 je plan še širši, saj predvideva realizacijo v vrednosti pol milijarde dinarjev. V širšo akcijo se je zadruga podala pri jesenski setvi ob upoštevanju odloka o agro-minimumu. Po predvidevanjih (bi morala pogodbeno zajeti 300 ha obdelovalnih površin. Zajetih pa je bilo okrog 250 ha. Pogodbeno sodelovanje ie bilo v obliki: č — sodelovanje, kar pomeni, da bo zasebni proizvajalec plačeval vrednost vloženega dela (zadruge v pridelkih. Prav posebno pažnjo posveča zadruga spomladanski setvi, saj želi pogodbeno sodelovanje še bolj okrepiti. Poudarek naj bi bil predvsem na travništvu, koruzi in krompirju. Področje svojega dela ima zadruga razdeljeno na dva dela in sicer na 1. na gorički — sadjarski in 2. na nižinski — živinorejsko-poljedelski del. Delovno salo ima zadruga zaposleno stalno in ta je razdeljena v treh p »slonvih enotah in to v Puconcih, Mačkovcih in Puževcih. Vsaka od poslovnih enot je gospodarsko relativno močna, saj ima vsaka izmed njih v oskrbi med drugim tudi po en večji hlev za 100 glav živine. Produktivnost se je lani precej dvignila. Število zaposlenih se je v lanskem letu znižalo od 72 na 54, vrednost realizacije pa je bila znatno prekoračena od planirane. Temu primerno so se dvignili tudi osebni dohodki delavcev, ki znašajo povprečno na delavca okrog 25.000 dinarjev. Pri sedanji »mlekarski-« krizi odkup mleka v zadrugi ni padel, čeravno posvečajo zadnje čase zasebni proizvajalci vse večjo pozornost pitani živini. Zadruga vodi tudi primerno kadrovsko politiko, saj imajo trenutno na raznih kmetijskih šolah pet štipendistov. BR IZ BOGOJINE V nedeljo so imeli Bogojin-člnffl zelo uspelo proslavo ob obletnici smrti največjega slo-venskega pesnika F. Prešerna. Dvorana domačega prosveine-iga društva je bila napolnjena do zadnjega kotička. Poleg go-vorniku in mladih recitatorjev je nastopil tudi domači mešazapel je vrsto slovenskih pesmi, med njimi tudi nekaj prekmurskih. Gle-dalci so z veseljem zapuščata dvorano. -ca- GASILCI SO ZBOROVALI V Moščancih so na letno konferenco gasilskega društva povabili poleg članov društva in predstavnika občinske gasilske zveze še ostale občane. Konferenca je prikazala prizadevnost društva v preteklem letu in opozorila na potrebo po povečanju članstva predvsem iz vrst mladine. Največje težave so se pokazale s prevozom motorne brizgalne v primeru požara. Ta Je namreč prenosna in nimajo vedno na razpolago prevoznega sredstva. Zato bodo letos uvedli akcijo za prostovoljne prispevke lesa, za izkupiček pa bodo nabavili prikolico, ki bo primerna za konjsko vprego ali kot priključek k motornemu vozilu. Pristopili bodo tudi k dograditvi gasilskega doma. zboru so sklenili, da bodo letos nabavili motorno brizgalno. Razumljivo je, da se z ročno brizgalno ne more omejiti večjih požarov. Finančna sredstva si bodo zagotovili s samoprispevki In nabiralno akcijo. D. Obal Uspela predstava V Gornji Radgoni so v nedeljo prirediili Finžgarjevo igro Veriga. Poslušalci so dvorano popolnoma napolnili in izrazili željo, da naj bi igro ponovili. S to priljubljeno igro iz kmečkega življenja bodo gostovali tudi v Radgoni in po okdg^OTJ^^h.-SPODNJA STAVNICA Mladinski aktiv iz spodnje Ščevnice je spet poskrbel, da so dolgi zimski popoldnevi in večeri krajši. V nedeljo so priredili Veseli popoldan in pri- Občni zbor Gasilskega društva v Pečarovcih je proti pričakovanju dobro uspel. Prisostvovalo mu je okrog 40 članov. V živahni razpravi so obravnavali svoje probleme, sprejeli pa so tudi delovni program. V gasilskem domu je formirana pletarna, zato jim je onemogočeno prirejati razne prireditve. Problem bodo rešili v razgovoru s predstavniki pletarne. Dokončali nameravajo tudi gradnjo manjšega gasilskega doma, ki bo služil za shranjevanje ročne brizgalne. Na uspelem občnem zborni Gasilskega društva v Mačkov cih so poudarili predvsem gradnjo gasilskega stolpa in namestitev sirene. Sklenili so tudi, da bodo nabavili potrebno, gasilsko opremo. Letos pa nameravajo še izkoristiti priložnost in organizirati nabiralno akcijo za les, katerega je letošnja zima precej poškodovala. Pomagali bodo tudi pri dokončni u-reditvi servisnih prostorov za krojaški in brivski salon, katerega zaradi tehničnih ovir še nista odprta. Bokrači so sorazmerno majhna vas, imajo pa dokaj aktivno gasilsko društvo. Na svojem občnem ZIMA PRIZADELA DIVJAD Letošnja ostra zima je hudo prizadela tudi divjad. Gozdnim prebivalcem, uspe le z največjo težavo dobiti s kaj za pod zob. Pod silo težavnih razmer so postale živali drz-nejše in so se preselile v bližino naselij. Zgodi se celo, da pridejo fazani na dvorišče kake domačije in v družbi domačih kokoši pozaba jo obrok. no najkritičnejših trenutkih divji lovci, ki izkoriščajo to žalostno stanje in nastavljajo divjadi zanke. Tudi domačini niso sentimentalno razpoloženi do divjadi, ko jo srečajo na svojih dvoriščih. Velik sovražnik fazanov in jerebic so tudi. na vse omejeno bi morali lovci še bolj pogledati divjim lovcem na prste in v še večji meri pomagati sestra-dani divjadi -ar Kdo je kriv? Prav zanimivo in zapleteno je vprašanje ureditve sa-dovnjaka nad šolo v Kuzmi Leta 1981 je namreč sklenila KZ Kuzma, da bo uredila iz slabega gozda nad solo sodoben sadovnjak. V ta nam nj so predvideli sredstva v znesku 150.000 dinarjev. Z dopisom na OLO, Murska Sobota so dobili od pristojnega organa dovoljenje za poseko gozda. To zemljišče je spadalo v evidenco splošnodružbenega premoženja. Zanimivo bi bilo izvedeti, na kakšen način je bilo razdeljeno zemljišče. Zadruga je namreč obljubila vsakemu, ki bi krčil gozdi, ves les, kalikor ga je pač na določenem delu zemljišča bilo. To je prav edinstven primer poseke. Razdalje no je bilo zemljišče prav »objektivno«. KZ Kuzma se je spomlad, združila s KZ Grad in tako je zadeva s sadovnjakom zaspala. V kmetijski zadrug Grad so navsezadnje ugotovili, da teren za sadovnjak ni primeren. Jasno je, da pri tem nekaj ne more biti v redu. Sedaj se na tem terenu, bohoti akacija in izgledala, da ji teren prav prija. Na Spodnji manjšem delu so vzeli stvar v roke šolski organi in s pro- PROSLAVA V MORAVCIH Krajevni komite ZMS Martjanci je organiziral v Moravcih osredmio proslavo v počastitev obletnice Prešernove smrti. V dokaj napolnjeni dvo- rani je bilo prijetno vzdušje. Nastopili so govornik in mladi recitatorji. V programu so sodelovali vsi- vaški aktivi ZMS. Zdravstveni tečaj v Šalamencih no pripravlja za veseli večer, katerega mislijo prirediti v začetku prihodnjega meseca. V okviru veselega večera bo- do uprizorili več krajših eno- dejank in nekaj skečev. Kakot vsako leto, tako tudi letos mislijo na pustno maškerado misijo na pustno maškerado Najboljše maske bodo primerno nagradili. MLADINSKI AKTIV TUDI V ADRIJANCIH Na pobudo SZDL so v soboto 26. januarja tudi v Adrijancih ustanovili mladinski aktiv. V novo ustanovljeno mladinsko organizacijo so včlanili okrog trideset mladincev, ki so tudi prisostvovali ustanovnemu občnemu zboru. Sprejeli so tudi obširen delovni program, katerega so začeli že tudi že izvajati. Za pro- slavitev dneva žena bodo priredili krajšo proslavo, pripravljajo pa tudi maškerado Pričali so že tudi s študijem mladinskega statuta. V vaškem domu so dobili prostore za sestavljanje, kjer si bodo sku- šali urediti klubsko sobo. V svoj delovni program so vnesli tudi ureditev rokometnega igrišča v bližini vasi. Poleg drugih oblik idejno-vzgojnega dela bo aktiv skrbel tudi za kulturno izobraževa- nje mladine na tem področju. Na tihem pa upajo, da si bodo v bližnji prihodnosti nabavili še televizijski sprejemnik. -do- Od kod dobiti sredstva? Znano je, da je ljutomerski tesen za vse mla-de varovance, ki iščejo v njem prijetne ure igre in počitka; medtem ko so njihovi starši na delu. Dvoriščno stavbo bi bilo potrebno adaptirati in urediti v njej kuhinjo in jedilnico BUDINCI: KDO NAJ SKRBI V mnogih kra jih bi biili veseli, Če bi imeldi kak prostor, ki bi služil vaščanom vsaj za njihove osnovne potrebe, prostor, kjer bi se lahko sestajia-li, organizirali razne prireditve in podobno. A kot izgleda, temu v Budneih ni tako. Res je, da imajo zgradbo, v kateri je bila prej šola, res pa je tudi, da je ta kaj nesmotrno izkoriščena. Poleg tega pa je res tudi to. da zgradba verjetno ne najde pravega gospodarja, ki bo poskrbel vsaj za nujna vzdrževalna dela, kajti zob časa je že pošteno nagrizel poslopje, za katero je vprašanje, kako dolgo bo ob taki skrbi zaslužilo še to ime. GASILSKO DRUŠTVO je na lanskih sektorskih vajah o-svojilo prvo mesto, med prvimi pa so se pojavili tudi na požari-šču v Vaneči. Težave so v tem, da so v nekaterih področjih slabo urejene vodne razmere in hi v slučaju požara bilo težje omejiti požar. Prihodnje leto nameravajo k sedanjemu gasilskemu domu dograditi za kulturne prireditve še primemo dvorano. TVD PARTIZAN bo skušalo letos pritegniti še več mladine iz sosednjih vasi in tako povečati članstvo. V kratkem bodo prispeli naročeni rekviziti za zimsko športno dejavnost, v letni sezoni pa se bodo lotili še resnejšega deda v raznih športnih panogah. STRELSKA DRUŽINA »Dane Sumenjak« je med letom priredila več med družinskih tekmovanj, sedaj pa sodeluje primed-družinskem tekmovanju za »Zlato puščico«. Svojo dejavnost bodo skušali v bodoče še bolj popestriti. ORGANIZACIJA RK je na lanskoletnem občnem zboru sklenila, da bo uredila nekatere vodnjake, vendar zaradi pomanjkanja finančnih sredstev sklep ni bil realiziran. Letos bodo skušali organizirati tečaj za prvo pomoč in nekaj zdravstvenih predavanj. D, Obal V Šalamencih se je pred dnevi organiziral tamkajšnji mladinski aktiv. Tečaj bo predvidoma trajal enaindvajset dni v okviru katerega se bodo obiskovalke tečaja lahko nile z raznimi metodami dela iz področja gospodinjstva. Se- nimi koristnimi nasveti s pod- ročja zdravstva. Tečajnice po kuharica. Obiskuje ga okrog dvajset obiskovalk iz bližnnje IZ ŠALAMENEC V zadnjih dneh se mladimski aktiv v Šalamencih prid- Zakaj so demoralizirali Občinski odbor Rdečega križa je imel v Ljutomeru lansko leto dosti dela. Razen vsakoletnih akcij je organiziral tudi pomoč prizadetim zaradi toče. Pri tem so funkcionarji naleteli pri nekaterih prebivalcih na mnoge izpade sebičnosti. Dogajalo se je celo, da so šli ti napadi tako daleč, da je posredoval sodnik za prekrške. Nekateri ljudje niso mogli razumeta, da je sosed pomoč dobil, on sam pa ne. Pomoč so dobili pač najpotrebnejši in sredstev ni bilo toliko, da bi dobili vsi. Jasno je, da so se pri tako obširni akciji pripetile manjše napake, ki pa niso v nobenem razmerju s klevetami in napadi nekaterih ljudi. Občinski odbor RK je lani organiziral celo vrsto akcij in tudi za letos pripravlja razstavo in akademijo v počastitev stoletnice organizacije in obletnice krvodajalskih akcij, vrsto tečajev in predavanj o prvi pomoči za nekatera podjetja, vasi in tečaje za vodje skrinjic za prvo pomoč. NAČRTNO IZOBRAŽEVANJE (Nadaljevanje s 1. strani) Po ocenitvi delovan ja komunistov v raznih organizacijah in društvih so posvetili precejšen del razprave problemom delavskega samoupravljanja in pri tem ugotavljal aktivnost posameznih obratov in vlogo ekonomskih enot. Čutijo potrebo, da bi v podjetju u-vedli posebno službo, ki bi skrbela za medsebojno povezavo z vsemi samoupravnimi organi in tudi za boljše obveščanje članov kolektiva o posameznih sklepih teh organov. Konferenci, je prisostvoval tudi sekretar ObK ZKS Gornja Radgona Miro Zupančič. BRALCI-BRALCEM V PRESOJO „Ekspeditivnost”, pa taka Ali res lahko še kdo trdi, da se na svetu ne dogajajo nemogoče stvari? Ali ni prijetna zavest, da si danes kupil neko stvar, za katero imaš uradno označbo, da je izdelana — v tem primeru polnjena — šele po preteku nekaj prihodnjih (mesecev, tako da je svežina artikla neoporečena in zares zagotovljena. Če si dobro ogledate na fotografiji datum polnjenja te vrečke z rozinami, kupljene nekje v Murski Soboti, boste verjetno rekli, da gre za neljubo pomoto. Ali ni takih pomot mogoče še več? In kje imajo oči v naših trgovinah? Zaledenele ceste neposipane Je že pač tako, da ima zima trudi slabe strani. Ena od slabin strani zime so brez dvoma tudi zaledenele ceste. Te so čestokrat vzrok lažjim in težjim prometnim nesrečam. Nevarne pa so tudi za ko-lesarje in pešce, katerih je zaenkrat še vedno največ na naših cestah. Resda, da sedaj ni prave poledice, zdi pa se mi, da so take zasnežene in zglajene ceste kot jih Kaj je s cestarji? Resnično je, kot je bilo objavljeno v Pavlihi, da je ceneje po radiu objavljati slabo stanje cest, kot. pa plužiti sneg iz cest. Vzemimo samo za primer nekatere ceste v Murski Soboti. Sprašujem se, kje so naši odgovorni cestni delavci in cestarji, katerih ni skoraj nikjer najti, tu in tam pa vidiš le cestarsko tablico zapičeno v sneg, do čim pa se cestar nahaja, nekje v veseli družbi pri topli pe-či. Mar je njim, če se vozniki mučijo na neočiščenih cestah in uničujejo družbena sredstva (motorna vozila). O stanju nekaterih cest v Murski Soboti ni treba dajati nobenih komentarjev. Pri pluženju snega se dogaja tudi, da so traktoristi, ki vozijo plug, enako pijani kot cestarji. Zato pa sb ceste na nekaterih mestih tako slabo splužene, da ostane sneg na nekaterih mestih v sredini ceste, kar je Čestokrat vzrok, da se znajde voznik v jarku. Tudi odstopov za pešce nekateri cestarji ne napravijo. Tako mora pešec mnogokrat pred kakim motornim vozilom v tudi pol metra visok sneg. Kaj pravite vi k vsemu temu? H. S. Sonce, katero že vsi tako tež ko čakamo, bo verjetno za cestarje v tem primeru »rešilna bilka«. Pohvale vreden odnos Ko sem nekoliko bolehen in potreben zdravila, ki jih v M. Soboti nisem mogel dobiti, sem se odpravil z vlakom v Beltince, kjer sem potrebna zdravila v tamkajšnji lekarni tudi dobil. Ko sem se potem spet vračal na precej oddaljeno beltinsko železniško postajo, me je med potjo z avtomobilom dohitel tovariš iz lekarne, pri katerem sem dobil tudi zdravila. Prijazno me je povabil v avtomobil in me zapeljal v Mursko Soboto, kjer je imel slučajno opravke. Ker sem se mu utegnil le bežno zahvaliti, izkoriščam priložnost, da se mu še enkrat javno zahvalim za human odnos do starejšega in betežnega človeka. L. A. imamo sedaj ravno tako nevarne, kot če bi imeli opravka s pravo po ledioo. Zato me čudi, da v Soboti niso posipane ceste. Ce že vsepovsod niso posipane, bi pa morale biti posipane vsaj na važnejših in nevarnejših mestih. Včerajšnji prizor pred gasilskim domom, ko sem imel priložnost videti hkra ti na tleh dve osebi, samo potrjuje moje mišljenje, da je ta odsek Kidričeve utice še posebno nevaren in to vsled tega, ker je cesta zaradi ovinka močno nagnjena. Mislim, da je takih nevarnih odsekov na soboških uticah še več. Zakaj po vašem mišljenju uprava za ceste ne polaga zadostne paž-nje na tako nevarne cestne odseke? DR Zakaj ne polaga uprava za češite pažnje na nevarne cestne -odseke — ne vem, lahko pa Vam povem, da sem jaz že videl hkrati 3 osebe sedeč in ležeč na dobri stari zemlji — pred gasilskim domom. Ta ura ne predstavlja neke zgodovinske zanimivosti. Ne! To je navadna, vendar nova (na pogled), stenska ura, ki visi v čakalnici železniške postaje v Murski Soboti. Ob 14. uri — pred odhodom vlakov — kaže potnikom »točen« čas: 11.55. Tedenski koledar Petek, 15. febr. — Vesela Sobota, 16. febr. — Danilo Nedelja, 17. febr. — Silvin Ponedeljek, 18. febr. — Draga Torek, 19. febr. — Miro Sreda, 20. febr. — Leon Četrtek, 21. febr. — Irena Zdravstvena dežurna služba 15 .febr. — dr. Hajdinjak 16. febr. — dr. Sedlaček 17. febr. — dr. Sedlaček 18. febr. — dr. Anica Gregorc 19. febr. — dr. Hajdinjak 20. febr. — dr. Gruškovnjak 21. febr. — dr. Sedlaček KINO MURSKA SOBOTA — od 15.—17. italijanski barvni ltinemaskop-ski film: »Sedem izzivanj«, od 18.—19. febr. zahodnonemški film: »Niirnberški proces«, od 20.—21. febr. jugoslovanski film: »Igre na odru«. GORNJA RADGONA — 16. in 17. febr. ameriški barvni kinema-skopski film: »Nekateri so prihiteli«, 20. febr. francoski film: »Zakon je zakon«. LJUTOMER — 16 .in 17. febr. italijanski barvni kinemaskopslti film: »David in Goliat«, 20. in 21. febr. »Ljubezen na razpotju«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 16. in 17. febr. ameriški film: »Črna orhideja«. VIDEM OB ŠČAVNICI — 16. in 17. febr. jugoslovanski film »Kapo« VELIKA POLANA — 16. in 17. febr. ruski film: »Sonce sije vsem«. RAZPIS Upravni odbor Avto-moto društva »Stefan Kovače Murska Sobota, Noršinska c. 1 razpisuje delovno mesto finančnega knjigovodje Za to del Ano mesto je zahtevana sredn ja šolska izobrazba ali nižješolska izobrazba z več let prakse. Nastop službe možen takoj, plača po pravilniku. Prošnje vložite na UO, razpis pa velja do zasedbe. D-103 PREKLIC Podpisana Gizela Draškovič iz Renkovec št. 52, p. Turnišče preklicujem neresnične besede, katere sem govorila o Jožetu Magdiču iz Renkovec št. 26. D-95 Mali oglasi SROTAR na motorni pogon ugodno prodam. Frany Knaus, Nus-kova 51, p. Rogašovci. M-92 LESENO HIŠO, krito z opeko, prodam. Aleksander Kučan, Križevci v Prekmurju 76. M-93 GOSPODINJSKO POMOČNICO, staro od 40 do 50 let, iz kmečke družine, sprejmem. Možnost tudi za ženitev. Naslov v upravi lista. M-96 USNJENO ROKAVICO, desno, sem izgubil na cesti od M. Sobote do Gradišča. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne postaji LM M. Sobota. M-97 HIŠA, takoj vseljiva, z gospodarskimi poslopji in 6 ha vzorne zemlje z vsemi kulturami, lagodno prodam. Ivan Gole, Vodole 15, Maribor. M-99 SVINJSKI HLEV, nov, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-101 VEČJO KOLIČINO KRME prodam. Franc Mauko, Slatina Radenci. M-104 ČESTITKA Ob podelitvi PREŠERNOVE NAGRADE Štefki Bratuš-Klemenc i-skreno čestitamo. Kolektiv Zavoda za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota. ____________________D-94 PREKLIC Podpisani Koloman Dervarič iz Bodonec preklicujem vse neresnične izjave, katere sem širil o Gizeli Benkič Iz Bodonec. D-98 Avto-moto društvo »Štefan Kovač«, Murska Sobota, Noršinska c. 1 razpisuje javno licitacijo - prodajo naslednjih osnovnih sredstev; 1. dostavnega avtomobila Škoda 1201, registriranega za leto 1963; 2. motornega kolesa Panonija de Luxe 250 ccm; 3. dirkalnega motornega kolesa DUCATTI. Licitacija bo 18. febr. 1963 s pričetkom ob 9. uri dopoldne na dvorišču društva, Noršinska c. 1, bivši »Petrol«. Prednost pri nakupu ima so-c"alistični sektor. D-102 GRADBEN OPODJETJE »OBNOVA« Ljubljana, Vilharjeva c. 33 sprejme v začetku letošnje gradbene sezone za svoja gradbišča v Ljubljani, Smledniku, Ihanu, Škofji Loki in Poreču večje število kvalificiranih tesarjev, večje število kvalificiranih zidarjev, večje število kvalificiranih železokrivcev Prav tako sprejme večje število nekvalificiranih delavcev, ki imajo veselje za priučitev po hitri metodi za tesarski in zidarski poklic. Hrana in stanovanje za samske delavce preskrb-ljeno. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi i osebnega dohodka in po učinku. Pismene ali ustne ponudbe sprejema kadrovski oddelek podjetja. 0-106 Komisija za opravljanje pomočniških izpitov pri Šolskem izobraževalnem centru za razne stroke v Murski Soboti obvešča vse kandidate, katerim poteče učna doba, da morajo oddati prošnje do 23. februarja 1963. 2. marca 1963 ob 8. uri se je treba javiti na šoli zaradi prevzema naloge. Prošnja je treba priložiti: izpisek iz rojstne matične knjige, potrdilo o zaposlitvi, učno pogodbo in zadnje šolsko spričevalo. 0-105 Vsem članom in ostali javnosti sporočamo, da je umrla Helena Plodil bolničarka Naša požrtvovalna in dolgotrajna članica nam bo ostala v trajnem sipominu! M. Sobota 10. febr. 1963 Društvo bolničarjev LRS, podružnica Murska Sobota 0-100' ZAHVALA Ob bridki izgubi moje hčerke in sestre Helene Plochl se iskreno zahvaljujeve vsem, ki so nam bili ob strani, nas tolažili, jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in vence, z nami sočustvovali in nam izrazili ustno ali pismeno sožalje. Posebno se zahvaljujeve zdravnikom Splošne ambulante in sodelavcem, zdravnikom bolnišnice v Murski Soboti in strežnemu osebju, ki so ji pomagali ob vsaki uri njene bolezni. Govornikom ob odprtem grobu za iskrene poslovilne besede, sindikatu zdravstvenih delavcev in društvu bolničarjev, kolektivu. Tehnoprometa in vsem sosedom, prijateljem. sorodnikom in dobrim znancem, ki so jo spremljali k zadnjemu počitku, Še enkrat vsem iskrena hvala. Murska Sobota. 12. februarja 1963 Globoko žalujoči mati Marija in sestra Aranka. WHIT MASTERSON ŽENSKE v njegovem življenju (Nadaljevanje) dvakrat ne zadene.« »Draga moja, streli to ni potrebno, nekemu človeku pa mogoče je.« Pandrovo svarilo ji je zvenelo v mislih, ko se je peljala » taiksijem čez poslovni del mesta proti naslovu, ki je bil zapisan v telefonskem imeniku pri imenu John Lamarr. Igra, v katero se je spustila, utegne biti nevarna. Najbolje bi bilo, če bi upoštevala Pandrov nasvet in se previdno približala temu tujcu. Mogoče, je pomislila, mogoče... če bi se izdajala za reporterja kak«ga tednika... Ko se je Alexis pripeljala pred vrata, ki so imela preprost j napis John Lamarr & Družabniki, Svetovalci za reklamo in zveze s publilioi je imela tudi že spreten razlog, da se dokoplje do seznama z gosti zadnjega ponedeljskega banketa. A trud je bil zaman. Gospoda Lamarra ni bilo v uradu. Mogoče lahko počakam,« je predlagala uslužbencu v recepciji. »Tega vam ne bi svetoval. Gospoda Lamarra ni v mestu in ne vem, naj pričakujem njegovo vrnitev.« »Oho?« AIexis je potipala globlje. »Zdelo se mi je, da sem ga dopoldne videla v mestu.« »Ja že moral biti kdo drug. Odpotoval je z letalom že prejšnji ponedeljek. Ali bi vam mogel pomagati kateri od drugih predsednikov? « »Ne,« je rekla Alexis. »Opraviti bi imela samo z gospodom Lamarrom.« Iz neke telefonske govorilnice je telefonirala na letališče in se prepričala, da je uslužbenec govoril resnico. John Lamarr je bil kupij. vozovnico za New York komaj uro za letalom, ki jo bilo odpeljalo Levvisa Gilmora domov, Alexis je v vročičnem vznemirjenju odšla spet v hotel in telefonirala Meg domov v Gilmorovo podeželsko hišo. Po vrsti jii je povedala vse, kar je bila izvedela. »Alex, sijajno si delala,« je rekla Meg, ko je končno utihnila, da si je oddahnila. »Seveda je bilo to lahko samo naključje. Pozanimala se bom, kaj lahko odkrijem tokati«. »Si kaj slišala o Teresi?« »Niti besedice, a pričakujem, da se bo vsak čas kaj oglasila. Sedi za nekaj časa doma pa te bo ena od naju poklicala. Tebi gre hvala, da smo že na poti.« Ko je Alexis odložila slušalko, si 'je s toplim ponosom ponovila Megine besede. Tebi gre hvala, da smo že na poti. Ampak kaj naj zdaj stori? Kakor v odgovor na to je zazvonil telefon. Glais Haila Pamdra je zavzenel vznemirjeno. »Nekaj se je zgodilo, kar vam moram povedati. Pravkar sem se vrnil v urad. Gospa Stewart mi pravi, da je bil tokaj neki moški in ji postavljal neka dokaj čudna vprašanja o vas in o meni.« Alexis je zaskrbljeno vprašala: »Kdo je bil? Kaj je hotel?« »Ne vem za gotovo. Gospa Stewartova je rekla, da se ji je zdel malopriden. Čakajte.« Glas mu je postal pridušen, ko je spregovoril z nekom mimo slušalke. »Gospa Stewardova se je pravkar spomnila — možak je imel močno brazgotino na roki. Ali se vam zdi, da poznate koga takega?« »Hm, ne«, je začela Alexis, potem pa se je ustavila. Mož z mrkim obrazom, tisti iz restavracije - imel je brazgotino na roki... Počasi je rekla: »Morala bom premisliti. Hvala lepa, da ste me poklicali, gospod Pandro.« »Ne pozabite na strelo,« ji je še rekel Pandro. »Bodite previdni.« Alexis se je razburjeno vgriznila v ustnico. Zakaj se je mož z brazgotino na roki zanimal za njeno početje? Nato jo je obšla nova misel Mogoče ni bila opazovana ona, ampak Haile Pandro? Ce je tako, bi te pomenilo, da ji Pandro ni povedal resnice ali vsaj ne vse resnice. Meg jo je bila opomnila, naj sedi na mestu, A Alexis od I same radovednosti ni imela obstanka. Te nove poteze ni smela pustiti kar tako. Še enkrat si je oblekla plašč in odšla v avlo. Pila je skoraj prazna in čeprav je skrivaj pogledala vsak kot, ni mogla najti črnolasega mladega moža. Za nekaj časa je postajala okrog in se delala, kakor da se zanima za telefonski imenik, potem pa je rekla vratarju, da gre ven. Zda j je močneje deževalo, vendar se Alexis ni zmenila za čakajoče taksije. Namesto tega se je napotila dol po hribu z urnimi koraki, kakor da bi imela v mislih kak cilj. Tjavendan je zavijala okrog vogalov in se malo menila za smer. Kolikokrat si je upala, je pogledala nazaj v upanju, da bo odkrila kakega zasledovalca. Ali spričo sivega poševnega dežja se ni dalo nič reči. Dokaj dolgo je sklanjala glavo, da bi se izognila močnim pršečim kapljam, ko pa je po kakih dvajsetih minutah zastala, da bi ugotovila, kje pravzaprav je, je sprevidela’, da ne ve kam je prišla. Ne da bi se bila zavedela, je zapustila poslovni del mesta in valove pešcev. Zdaj je hodila po žalostni četrti skladi, kjer je bila sama na ulicah, le kdaj pa kdaj se je pripeljal mimo kak tovornjak. Zrak je težko zaudarjal po slani vodi in nedaleč stran je lahko opazila svinčeno vodovje zaliva. Bolje, da opustim nadaljnjo pot in se vrnem, se je odločila. A v kateri smeri je hotel? Z nevoljo se je zavedela, da se je izgulbila. Ni bilo vzroka za preplah; čisto lahko bo našla pot nazaj ... ampak... kaj pa je to? Od daleč je zaslišala glas korakov po pločniku. Slišalo se ni nič zloslutno, le za njene prenapete živce je bilo nekoliko prehudo. Hitro se je napotila1 proti zalivu; koraki za njo niso zaostajali. Alexis se ni mogla prisiliti, da bi se ozrla, ni hotela videti zasledovalca. Namesto tega je obupano gledala okrog, kam bi se lahko zatekla. Prišla je do vogala, zavila okrog in zagledala vabljiv začetek drevoreda. Samo za trenutek je bila pred zasledovalcem, a to je zadoščalo. Planila je v ozko pribežališče. A takoj je obupano zajela sapo. Drevored je bil — slepa ulica, ki se je deset metrov dalje končevala v nakladališče. Prišla je v past, ki si jo je bila sama nastavila. Na eni strani drevoreda je stalo nekaj sodov. Alexis je počepnila, zanje, ko so se koraki približevali. Srce ji je razbijalo upanju, da je ne bo oparil. In za trenutek je že mislila, da se ji je zvijača posrečila, zakaj koraki so utihnili. Previdno je pokukala izza sodov in ... oledenela od groze. Stal je pred drevoredom in jo gledal; njegova velika po-stava je drevoerd skoraj skoraj napolnila kakor zamašek vrat steklenice. Razdalja je bila prevelika, da bi lahko razločila brazgotino na roki, a Alexis si je bila dobro zapomnila mrke poteze njegovega obraza. Prepričala se je o stvari, o kateri se je mi- Počasi je začel stopati proti njej kot poosebljena zloba... Alexis je skoraj poblaznelo pogledala naokrog, kje je kaka rešitev, in našla jo je pri nogah: bila je samo prazna pivska steklenica, vendar jo je željno pograbila. Podržala jo je v roki kakor gorjačo, vstala izza soda in stekla proti sovražniku. To je vzdignil roko, da bi jo zadržal, a tisti trenutek je že zamahnila. - (Nadaljevanje prihodnjič) POMURSKI VESTNIK — List Izdaja ln tiska Časopisno ln založniško po ljetje Pomurski tisk- v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačila — Nenaročenih rokopisov no vračamo in ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 6, telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za Inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11 1-305 POMURSKI VESTNIK, 14. FEBR. 5 OBČNI ZBOR NOGOMETNEGA KLUBA SOBOTE V MLADIH JE MOČ V nedeljo je bil letni občni zbor NK Sobota, kateremu so poleg elanov in simpatizerjev prisostvovali še zastopnik okrajnega strokovnega odbora in podzveze nogometnih sodnikov Mur-ika Sobota. Občni zbor je pozdravil tudi zastopnik NK .Maribor. Iz poročila sekretarja tov. Cvetka in diskusije je razvidno, da je doseglo največ uspeha mladinsko moštvo v tekmovanju slovenske nogometne lige. Lani so dosegli četrto mesto, letos pa se prav tako nahajajo po jesenskem delu pr-vensva na četrtem mestu — z eno manj odigrano tekmo. Razveseljiva je ugotovitev, da je bilo mladinsko moštvo Sobote v letošnjem tekmovanju eno najbolj discipliniranih, za kar je prejelo tudi priznanje Komisije pri Liga odboru. Uspešno pa so začeli tekmovati tudi pionirji v pomurski pionirski ligi, kjer so premagali vse nasprotnike in si nabrali že 7 točk prednosti. Vendar to tekmovanje zaradi tehničnih o-vir ni bilo končano. Razočarali so le na lanskem tradicionalnem pionirskem nogometnem turnirju v Lendavi. Izkazalo se je tudi drugo moštvo v tekmovanju za jug. cup, saj je to že drugič osvojilo pokal strokovnega odbora za nogomet v Murski Soboti. Manj uspehov pa je zabeležilo prvo moštvo. V lanski tekmovalni sezoni se je precej časa borilo za obstanek v družbi najboljših slovenskih nogometašev. Uspeh je doseglo v zadnjih tekmah in tako po končanem prvenstvu zasedlo 8 mesto. Tudi v letošnji sezoni smo pričakovali več kot 9 mesto, saj vemo da bi z malo večjim prizadevanjem lahko dosegli mnogo več, posebj še, če pomislimo, da je razlika točk z ostalimi moštvi minimalna in da so bili tudi letošnji porazi minimalni. Nadalje so na občnem zboru veliko razpravljali o potrebi in do- graditvi novega nogometnega igrišča. Dejstvo je namreč, da sedanje igrišče ni več sposobno za prvenstvena srečanja, posebno ob slabem vremenu, po drugi strani pa bodo po predpisih NZS morala vsa moštva SNL v novi tekmovalni sezoni 1963-64 tekmoval na travnatih igriščih, kajti kdor ga ne bo imel, tudi ne bo smel tekmovala. Zato so sklenili, da si bodo prizadevali igrišče usposobiti do roka, seveda ob pomoči merodajnih forumov. Poleg tega pa že sam razvoj nogometa v Soboti zahteva še eno igrišče. Na občnem zboru so tudi ugotovili, da že nekaj let niso vključevali v klub novih članov in je sedanjih 435 članov vsekakor premalo. Zato so sklenili, da bodo letos temu vprašanju posvetili večjo skrb. Nadalje so še ugotovili, da so imeli dobre odnose s športnimi forumi in sosednjimi klubi, ki jih bodo še naprej razvijali. Naposled so na občnem zboru spregovorili tudi o disciplini gledalcev. Izvoljena sta bila 25-član-ski upravni in 3-članski nadzorni odbor. Še o lendavskih kegljačih V preteklem letu je klub, ki tekmuje v kegljaškem centru Čakovec, dosegel relativno dobre rezultate, saj se je KC Čakovec izmed 6 moštev po zanimivih borbah uveljavil na 3. mestu in se tako kvalificiral v moštveni del tekmovanja Varaždinske zveze, kjer je izmed 10 ekip zasedel 6. mesto. Le malo več sreče bi bilo še potrebno in moštvo bi se gladko lahko uveljavilo tudi v zaključnem delu tekmovanj za prvenstvo Hrvaške. V skupinskem tekmovanju 6 x 200 lučajev je ekipa zaradi nediscipliniranosti posameznikov sicer izpadla. Srečko Gerzej in Jože Keke pa sta se — prvi z 839 in drugi s 729 keglji — le plasirala v zaključni del tekmovanja za prvenstvo LRH. Klub je organiziral tudi več tekmovanj, med katerimi so najbolj uspela srečanja z Varteksom, Slobodo, Proleterjem, Partizanom iz Ljutomera in kegljaški turnir ob Dnevu borca, na katerem je sodelovalo 7 ekip in so domačini zasedli tretje mesto. Sedaj se člani kegljaškega kluba iz Lendave vestno pripravljajo za tekmovanja za hrvaško republiško prvenstvo. Nogometaši Maribora V MURSKI SOBOTI Nogometaši Maribora, člana II. zvezne nogometne lige bodo 26. tega meseca prispeli v Mursko Soboto na priprave za spomladanski del prvenstva v n. zvezni ligi. V tem času bodo tudi odigrali prijateljsko nogometno tekmo z domačo Soboto. Pomemben premik v IRAKU Na zunaj nepričakovan, pa vendar odraz notranjih družbenih razmer in usmeritve k še učinkovitejši arabski enotnosti je nedavni državni udar v Iraku, ko je bil strmoglavljen dosedanji režim, njegov glavni nosilec general Kasem, predsednik Iraka, s še nekaterimi vodilnimi državniki pa ustreljen. General Kasem je v zadnjem času očitno laviral med Zahtevami in težnjami posameznih strank in struj znotraj te arabske države in je bil tako tudi vedno bolj osamljen. Po državnem udarni, ki so ga izvedle padalske vojaške šale z bombardiranjem poslop-fcittSltorambnega ministrstva, V_ Bejrutu - v tem poslopju je bila tudi rezidenca generala Kasema — je prevzel oblast v deželi revolucionarni svet za predsednika republike pa so proglasili Abdela Salama Are-fa. Revolucionarni svet je takoj izjavil, da bo spoštoval vse obveznosti Iraka v mednarod- OHRABRUJOČA DOGODKA V OZN V New Yorku se je končalo prvo zasedanje pripravljalnega odbora svetovne konference za zunanjo trgovino in razvoj. Na zasedanju so določili profil bodoče svetovne konference, ki naj bi prispevala k razrešitvi najvažnejšega vprašananja sodobnega sveta. Sprejet je skupen predlog predlog, okvirnega dnevnega reda s sedmimi točkami. Kljub nekaterim težavam so tokrat v svojem prizadevanju spet odločno prodrle države v razvoju med njimi tudi Jugoslavija, ki so dale dragocen prispevek za uspešen konec prvega zasedanja pripravljalnega odbora - V Ženevi se je tokrat spet sestal odbor Organizacije združenih narodov za razorožitev. V odboru sodeluje 18 držav, med njemi tudi neangažirane neangažitrane. Če bo na ženevskem zasedanju izpolnjiena glavna zahteva Hlo-veštva f-A skupno sprejeta odločitev atomskih velesil velesili o stalni prekinitvi atomskih poskusov ki se je kljub dobrim obetom nesrečno zataknila v pogajanjih trojice »za atomsko mizo«, bosta oba dogodka prav gotovo prešla v odločilnega tajanja ledu v medblokovskih sferah S. K. KUBANSKI VOZEL, KI GA NI I Da je Kuba .pred Združenimi državami Amerike razkrita »kot razgaljena devica«, pričajo tudi podatki o tem, da so Američani Opravili od julija lani do danes že okrog 400 letalskih izvidniških poletov nad to malo južnoameriško državo, da bi v njej morebiti odkrili sovjetsko ali kubansko o-fenzinvo atomsko orožje. Toda to, kot kaže, najbolj agresivnim krogom in tudi nekaterim senatorjem v ZDA ni bilo dovolj, saj v zadnjem času vedno bolj glasno namigujejo, da ne verjamejo v »bajke« o odstranjeni nevarnosti »za svobodni svet« na Kubi. V val teh sumničenj se je moral spustiti sam ameriški predsednik Kennedy, ki se je na zadnji tiskovni konferenci prav dramatično postavil v obrambo karibskega sporazuma med ZDA in Sovjetsko zvezo, dokazujoč, da na Kubi ni več kubanskega in sovjetskega ofenzivnega orožja. Ob tej priložnosti je bilo objavljeno tudi obsežno gradivo s fotografskimi posnetki z izvidniškib poletov nad Kubo — nenavaden dokumentarni film, ki ga je režirala sama ameriška obveščevalna služba. Torej je nekim krogom v A-meriki še kako do tega, da bi iz Kube spet napravili mednarodni "bav-bav" in tako pahnili svet na rob atomske vojne, kjer se je bil že znašel v začetku znane karibske krize. Piih odnosih in v arabskem svatu še posebej, da bo zvest sprejetim načelom bandunške konference to da se bo v zu-nanjepolitični usmeritvi tudi vnaprej odločno uveljavljal kot neangažirana država, Za prve dni novega režima je značilna tudi izmenjava brzojavk s toplimi izrazi, solidarnosti čustev med Arefom na eni in predsednikom ZAR Naserjem in drugimi atrabski-mi voditelji na drugi strani. Novo vlado v Iraku so doslej priznale že številne arabske in druge države med njimi tudi tudi Jugoslavija. Najmočnejša-organizator v prihodnje V nedeljo je bila v Mariboru seja OZTK Maribor, katere so se udeležili člani izviršnega odbora murskosoboške in mariborske zveze. Seji je prisostvoval tudi predsednik Zveze za telesno kulturo Slovenije tov. Zemljarič. Na seji so razpravljali o bodočem delovanju okrajne in občinskih zvez za telesno kulturo in njenih strokovnih odborov ter sklenili, da vsi strokovni odbori okrajne zveze prenehajo delovati in da se funkcije teh prenesejo na občinske zveze za telesno kulturo. Nadalje so poudarili, da bi naj za posamezna področja prevzela vlogo organizatorja nadaljnjega razvoja telesne kulture najmočnejše občinske zveze za telesno kulturo. Tako bo za področje bivše okrajne zveze za telesno kulturo Murska Sobota začeto delo nadaljevala občinska zveza za telesno kulturo v Murski Soboti, ki je že tudi formirala vse strokovne odbore bivše okrajne zveze. S tem sklepom bodo seznanili tudi ostale občinske zveze za telesno kulturo v Pomurju. Dejstvo je namreč, da je občinska zveza za telesno kulturo v Murski Soboti ne samo najmočnejša, temveč ima tudi najboljše pogoje, da bo že začeto delo OZTK uspešno nadaljevala. ŠPORTNO ŽIVLJENJE NA TIŠINI Šolsko športno društvo na Tišini je po obstoju še zelo mlado. Lani si je na ustanovnem občnem zboru zastavilo dokaj obsežen program, ki so ga takoj pričeli realizirati. Ustanovljene so bile razne sekcije (rokometna, nogometna, lahkoatletska, namiznoteniška, strelska in šahovska). Nekatere sekcije delujejo tudi pozimi, saj jim je KZ Murska Sobota odstopila za zimske mesece dvorano v zadružnem domu. Tako je omogočena tudi redna šolska telovadba po predmetniku. Veliko razumevanje ie pokazalo šolsko vodstvo, ki je v zadnjem času dalo precej denarnih sredstev za nabavo športnih rekvizitov. Na spomlad bodo začeli graditi športni stadion. Zemljišče je že odkupljeno in delno splanirano. Z intenzivnim delom pa bodo začeli brž, ko bo skopnel sneg. Januarja so učenci osmih razredov v okviru športnega dneva izvedli tekmovanje v teku, smuku in slalomu. Tekmovanje je bilo na terenih v Mačkovcih. Glede na pogoje in opremo so biH rezultati zadovoljivi. Najbolj se je odlikoval Stefan Grabar, ki je osvojil prvo mesto v teku in slalomu. V smuku pa sta si delila prvo mesto Franc Sinic in Stefan Grabar. V prihodnjih dneh bo zopet športni dan: udeležili se ga bodo vsi učenci višjih razredov. Izvedli bodo tekmovanje za prvenstvo šole. Razgibati pa bo potrebno delovanje TVD Partizan, ki je v zadnjih letih nekoliko zamrlo. Bližnji občni zbor bo verjetno temu prelomnica. MURSKA SOBOTA Občinska zveza za telesno vzgojo v Murski Soboti se pripravlja na redno letno konferenco. V ta namen bo v kratkem posebna seja IO občinske zveze, na kateri bodo med drugim razpravljali tudi o združitvi občinskih zvez Beltinci, Petrovci in Sobote ter o predlogu letošnjega finančnega plana. Spet borbe za črno-bele kroge V začetku januarja so se spe; pričela tekmovanja v Pomurski strelski ligi; sodelujejo 4 strelske družine, vendar z območja Lendave in Petrovec ni prijavljene nobene ekipe, kljub temu, da so pravila in načrt tekmovanj vse strelske družine prejele pravočasno. Posredujemo vam nekaj podatkov, ki pa niso dokončni. Po tretjem kolu je stanje naslednje: I. skupina: Borec 4748 krogov, J. Jurkovič 4144, Rudar 2888, Pomurje 2174, Hovci 4309, Mura 4196 in Kovinar z 3629 krogi. n. skupina: Ljutomer 4677 krogov, J. Ciril 4562, Veržej 3993, Rakičan 3231, S. Kovač 2549 in Bogojina 2632 točke. IH. skupina: I. Kavčič 4195, Polet 4167, Sl. Radenci 2806, Graničar 2739, Goričko 2715, D. Šumenjak 4100 in Cven 2830 točke. IV. skupina: B. Kidrič 4723, Jeruzalem 4376, Efenko 3107, Mura 4402, Noršinci 2705, Gederovci 1424 in Iskra 2686 krogov. Vse ostale družine, ki niso o-menjane, so brez točk, ker niso tekmovale. V družbi močnih partnerjev (Nadaljevanje s 1. strani) tju si sicer obetajo nadomestiže v prvih spomladanskih mesecih, ko se jim obeta prvič od obstoja podjetja tudi možnost izvoza svojih izdelkov na tuje tuje tržišče. Medtem ko se v Egiptu zanimajo za uvoz pri-bližno 3000 komedov gospodinjskih ročnih strojčkov za pretlačevanje sočivja in zele- njave si obetajo v Panoniji letos tudi izvoz vinogradniških škropilnic v Urugvaj. Prvi uspehi na zunanjem tr-zisičui so nedvomno za kolektiv Panonije nadvse obetajoči, za. to bosta morala postati skrb za kvaliteto in konkurenčne cene delavcem v proizvodnji, najslavnejše vodilo. ZAČETNI SMUČARSKI TEČAJ NA KAPELI Telesno-vzgojno društvo Partizan Slatina Radenci je priredilo na Kapeli za pionirje in mladino 10-dnevni začetni smučarski tečaj. Udeležilo se ga je 18 pionirjev in mladincev, ki so predelali v tem času osnovno šolo smučanja. Teren na Kapeli je za tako začetno smučanje zelo pripraven. Tečajniki so si uredili tudi provizorično 10-metrsko skakalnico. Do prihodnje zime nameravajo teren na Kapeli dokončno urediti. Zgradili bodo skakalnico in vlečnico. Z njima bo postala Kapela privlačna točka za mlade smučarje. lka Brez investicij ne gre (Nadaljevanje s 1. strani) V Ljutomeru lahko dali na trg že okoli 9 tisoč bekonov. Manjjše investicija bodo rabili v klavnici St-mentaflka za Izpopolnitev teh- Mešalnica močnih krmil, ki je začela delati kancem lan-skega leta, opravičuje svoj obstoj. Kapacitete so polno izkoriščene in lahko preskrbi s svojimi izdelki vse svoje zaledje tudi s potencialnim prirastkom živine. Posebno zanimivo je sodelovanje vinogradniškega kombi- nata z individualnimi kmetijskimi proizvajalci, Z njimi sodeluje kombinat na vseh stop-njah kooperacije - od kla-sičnih načinov do odkupa zem-ljišča. Posebna skupina stro-kovnjakov se bavi s vprašanji kooperacije in odkupa zemljiždi Kmetovalci v nekaterih ZANIMIVOST IZ LONCAROVEC ZAGONETNA GOLOBA V preteklih dneh Sta priletela v Lonoarovce hiš. št. 39 k Zoltanu Koltaju dva zagonetna goloba, za katera, menijo, da sta verjetno pismonoše. Goloba, imata na levih nogah gumijaste obročke, na desnih pa aluminijaste z oznako D-V 02497-60-178. Sedanji gostitelj je pripravljen obe prikupni živalci takoj izročiti lastniku, brž ko se bo ta prijavil in dokazal svoje lastništvo. Goloba se pri Kol-taiju dobro počutita in sta tudi zelo krotka. Primerih izjavljajo, da je s kombinatom uspešnejše sodelovanje kot s kmetijsko zadrugo. Kombinar razpolaga tudi z voznim parkom, katerega v glavnem sam izkorišča. V ekonomskih enotah k ombi-nata je močno razvito delavsko samoupravljanje, posebno, ker ima domala vsak obrat svoje specifične težave in načine proizvodnje. PIONIRJI MNOŽIČNO NA SMUČEH V zimskih počitnicah in v o-kviru smučarskega tečaja PSD Mladost v Mačkovcih je bilo organizirano troje tekmovanj v smuku, dvoje tekmovanj v veleslalomu in kombinaciji in eno v skokih. Z obeh soboških osemletk se je tekmovanj udeležilo okoli 120 pionirjev, kar pomeni, da je v vsakem sodelovalo 21 udeležencev. Najboljši tekmovalci so: v smuku I. Sare, D. Roškar, P. Starc itd., v veleslalomu: Herlič, I. Starc, F. Starc itn., v kombinaciji: Herlič, I. Starc, Podlesek itn., v skokih pa: F. Starc, Herlič, F. Starc itd. Zima je spremenila tudi običajno podobo Mure ZIMA - AVTOBUS IN KLETVICE Kako lepa je zima. Vse je odeto v belo odejo, narava izgubi svoj običajni izgled — in tudi državljani, potniki izgube svoje navadno držanje. Da, tudi ljudje se spremene. Končno pa to niti ni tako važno, saj se domala vse nekako spremeni v tej ljubi zimi, ld pa je tako neizmerno lepa in ta-jinstvena. Kako čudovito je, če sedi človek v toplo zakurjeni kuhinji in strmi skozi rahlo orošeno šipo ven, kjer rohni (burja in sipa droban sneg, kateri si utre pot v še tako zadelano in skrito luknjico. Da, -zima je zares čudovita. Tudi avtobusi dobijo obeležje zime, saj jih človek včasih le tež- ko loči od pokrajine, ko pa so pokriti s tako lepo, belo snežno odejo. Ja, tudi avtobusi se spremenijo pozimi. Ta sprememba pa ni še nič v primeri z voznimi redi, kateri se še najbolj spremenijo. Letni vozni redi se v zimi spremenijo v zimske vozne rede, ki se kar za uro in še več podaljšajo od letinh. Gorje pa tistemu, ld teh sprememb ne upošteva. Zato pa ni čudno, če prinesejo potem časopisi senzacionalne vesti na prvih straneh o 27 mrtvih v tem in tem zimskem mesecu. Zima je res prelepa! Tudi jaz se rad vozim z avtobusi! Se pozimi me ne mine skomina po prekrasni vožnji z avto- busom. Sem izkušen potnik in zato redno upoštevam zimske vozne rede in zato bi kakšen dohtar le stežka našel na mojih nogah ozebline. Ravno pred kratkim je nanesel primer, da sem se zopet odločil za vožnjo z avobusom. Zakaj pa ne, če se tako rad vozim s tovrstnimi vozili. Kot stari potnik sem tudi sedaj upošteval zimski vozni red (ki pa žal ni nikjer objavljen) in prišel na avtobusno postajo pol ure za tem, ko bi avtobus moral že odpeljati. 2e ko sem se bližal postaji, sem videl, da se na postajališču sprehaja kar lepo število ljudi. Zimsko spreha- janje! Kako čudovito je to! Ko sem jih natančneje pogledal, se mi je zazdelo, da se ničkaj dobro ne počutijo. Obrazi se jim skorajda niso ločili, tako so bili maskirani v raznobarvne šale, rute in podobne proizvode tekstilne industrije. Med sabo se niso ničkaj dosti pogovarjali. Vsak je imel svoj sprehajalni tir in se je tega držal kot dobre službe. Reveži! Seveda so se držali mrko kot smrtni greh, ko pa so bili do kosti premraženi — niso namreč upoštevali zimskega voznega reda. To je zares hudo, zato sem jih na tihem pomiloval, mislil pa sem si svoje. Pravijo, da dela praksa mojstra. Zdi se mi, da se bodo tudi ostali potniki kmalu navadili na te vozne rede. Med takim in podobnim premišljevanjem sem ugotovil, da je začel mraz, oster kot nabrušen nož, delovati tudi name. Tudi jaz sem se začel sprehajati po svojem tiru. Kdaj pa kdaj mi je prišla do ušesa kakšna kletvica, katero je izpustil ta ali oni sprehajalec. Pol ure je minilo, avtobusa pa še od nikoder — kot ponekod trinajsta plača. Tudi iz mrene se je tu in tam utrgala kakšna kletvica. Zdelo se mi je, da smo vsi po vrsti pomilovali sami sebe in ostale čakajoče potnike po vsem svetu. Ne vem, kaj je največja sreča, zdi pa se mi, da je za nas predstavljal v tistem trenutku največjo srečo avtobus, kateri se je počasi in dostojanstveno prikazal lizza prvega ovinka. Od sreče smo se kar tajali, ko smo se udobno namestili na mehkih sedežih. Mrkost nam je na mah izginila iz obrazov. Nekoliko kasneje, ko smo se že dodobra odtajali, pa se mi je zazdelo, da slišim zopet neke kletvice. Seveda, Čisto sem pozabil! Sedaj so letele kletvice vse počez i— topot na račun avtobusov in voznih redov. Kako čudni in včasih nerazumljivi so ljudje. Nenadoma sem zagledal na ce- sti gručo ljudi, katera je korakala v smeri naše vožnje. Sli so počasi, saj so gazili še svež sneg. Snežilo je, zraven pa je pihal še močan veter. Ko nas je zadnji v vrsti zagledal, je začel na vse krip-Ije mahati šoferju, kmalu pa so se mu pridružili še drugi. — Kaj se bomo tu ustavljali? Saj tukaj ja vendar ni postaje. — — Saj res, čemu bi se tukaj u-stavljali? — Kdo le neki ima glavno besedo, sem si mislil in se obrnil, da bi pogledal govornika in pomagače, kateri so se očigledno nekaj razburjali. Ah, da, saj to so vendar moji kolegi iz sprehajališča na po- staji. Avtobus je ustavil in pobrali smo te potnike, premrzle do kosti. Zaman so čakali uro in pol na avtobus, zato so se odpravili peš. Zopet sem zaslišal tiho govorjenje (ušesa imam namreč izredno dobro razvita) — zopet so padale kletvice. Razumljivo, sedaj se je klelo čisto po tiho. In kaj je bila tarča teh tihih razgovorov? Nič drugega, kot ta nepredvideni postanek. Prej se mi je zdelo, da so ljudje čudni in nerazumljivi, sedaj pa sem prepričan, da so tudi pozabljivi. Zima je zares čudovita in nenavadna. BRER POMURSKI VESTNIK, 14. FEBR. 6 POLITIČNO OZADJE »ZADEVE POLARIS« V KANADI Parlamentarna »»revolucija« pa je zajela te dni najbližjo sosedo ZDA — Kanado, kjer je združena opozicija povzročila padec dosedanje vlade Johna Diefenbakerja. V i ozadju te odločitve kanadskega Kongresa pa je očino atomska oborožitev ali takoimenovana »zadeva Polaris«. (Polaris se imenuje raketa z atomskim nabojem.) Diefenbakerjevi progresivni konservativci, ki so bili dosedaj na vladi, so bili očitno bolj usmerjeni proti Veliki Britaniji, vodili so prožnejšo zunanjo politiko, v določenem smislu tudi dokaj neodvisno od vplivov ZDA, medtem ko je nasprotna stranka liberalcev vedno bolj težila k ZDA in je videla v navezavi pristnih stikov s svojo večjo sosedo tudi osnovo kanadske zunanje politike. »»Zadeva Polaris« je torej samo zunanja ma nifestacija globljih notranjih nasprotij v zunanjepolitični usmeritvi obeh vladajočih strank. Za sedaj je še težko napovedati, na katero stran se bodo bolj nagnili kanadski volivci, ko bodo glasovali za nove zastopnike v Senatu, katerega je tik po padcu svoje vlade razpustil Diefenbaker. Ali bo zmagala stranka s prožnejšo zunanjepolitično usmeritvijo ali pa stranka zagovornikov večje naslonitve na ZDA, vključno z a-tomsko oborožitvijo — to je vprašanje, ki trenutno tzatemnjuje horizont kanadskih notranjepoliič-nih razmer. Prizor z letnega občnega zbora Nogometnega kluba Sobota RADI0KLUB V M. SOBOTI va-bi svoje (člane in ljubitelje radiotehnike na svoj REDNI LETNI OBČNI ZBOR v nedeljo, dne 17, febr. ob 9. uri v dvorani na Tiitovi cesti 18.