Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: S4100 Trst. Ulica Valdirivo 36. telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni Čekovni račun Trst, 11/6164 Poštnina plačana v gotovini
tednik
Posamezna številka 500 lir
NAROČNINA
četrtletna lir 5.000 - polletna lir
10.000 - Letna 20.000 — Za inozemstvo: letna naročnina lir
25.000 — Oglasi po dogovoru Sped. in abb. post. I. gr. 70%
SETTIMANALE
ŠT. 1411
TRST, ČETRTEK 5. MAJA 1983
LET. XXXIII.
O etničnem stapljanju, razlikovanju in povezovanju
Nedavno izšla knjiga Tiha asimilacija, ki sta jo napisala sociolog Em.id.ij Su-sič in psiholog Danilo Sedmak, je v naši javnosti že vzbudila številne odmeve in pričakovati je, da bo v bodoče še spodbujala k poglabljanju in preverjanju bolj ali manj ustaljenih predstav o tem, kaj kot etnična skupnost smo in kaj bomo (ali hočemo biti). Stara, a vselej veljavna je namreč resnica, da so tako za posameznike kot za skupnosti velikega pomena, če ne celo usodne, predstave, ki jih imajo o sebi in o lastni vlogi (nalogi).
Med nami je precej ustaljena predstava, ki utegne imeti usoden pomen za našo narodno skupnost, češ da je vsaj v naši zgodovinski dobi asimilacija prevladujoč in tendencialno zmagovit proces na etničnem področju. Gre za gledanje, ki se je v bolj ali manj dovršeni obliki pojavilo že v prejšnjem stoletju in ki ga lahko strnemo v trditev, da so majhne (manjšinske) etnične skupnosti obsojene na izginotje v procesu uveljavljanja čedalje večjih etničnih skupin (narodov), ki bi sami morali v končni fazi odmreti, tako da bi celotna človeška skupnost nazadnje postala narodnostno povsem homogena, brez .etničnih diferenciacij. Skratka, zgodovinsko dobo, ki se je pričela, recimo, s pojavom kapitalizma, naj bi na etničnem področju opredeljevala vsesplošna asimilacija.
To gledanje je že po svojem izvoru tesno povezano s podobnimi ali, točneje, vzporednimi predstavami o tem, kakšna naj bi bila bodočnost človeštva tudi na drugih področjih. Gre za gledanja, ki napovedujejo npr. v gospodarstvu uveljavljanje vse večjih proizvajalno - razdeljevalnih struktur, v znanosti pojavljanje čedalje obsežnejših teorij ipd. Skratka, gledanje, češ da bo bodoče človeštvo vse bolj etnično homogeno, je le izraz splošnejšega stališča, ki napoveduje rastočo homogenost v vseh aspektih bodočega človeštva.
O navedenih nazorih lahko mirno in zanesljivo trdimo, da so zgrešeni ali vsaj j nedopustno enostranski. (Resnici na ljubo gre za nazore, ki'ohranjajo neko prepričljivost le, kolikor ostajajo nedorečeni, kar pa je zanje takorekoč značilno. Brž ko jih jasneje opredelimo, postane njihova enostranskost razvidna). Kar je resnično značilno za sodobno in bržkone tudi za prihodnje človeštvo, ni toliko rastoče po-istenje, temveč čedalje večja povezanost ali integracija, ki je sama po sebi usklad-
dalje na 2. strani D
Slovenska manjšina in bližnje volitve
Predsedniš republike Pertini se je odločil za razpust parlamenta, potem ko je predsednik senata Morlino, ki mu je bil poveril poizvedovalni mandat, ugotovil, da v sedanjem parlamentu ni možna nobena večina, kar bi bil pogoj za nadaljevanje zakonodajne dobe do njenega rednega izteka. Socialisti, ki so povzročili krizo Fan-fanijeve vlade s tem, da so prekinili neposredno sodelovanje v vladi sami, so tudi predsedniku senata, kot že prej državnemu poglavarju, sporočili, da so za razpis predčasnih državnozborskih volitev, češ da bo »kopel demokracije«, kot je dejal socialistični tajnik Craxi, blagodejno vplivala na splošni položaj v državi.
Politične volitve bodo torej v letošnjem juniju. Natančni datum bo določila vlada, vendar je zdaj še najbolj verjetno, da se bo vlada odločila za nedeljo, 26. junija* ker se s tem datumom strinja večina političnih strank. V naši deželi, se pravi v Furlaniji Julijski krajini, bodo ta dan deželne volitve, v goriški pokrajini pa tudi pokrajinske volitve. To pomeni, da čaka politične sile v deželi še posebna preizkušnja glede na dejstvo, da bodo volilci in volilke izbirali kandidate tako za rimski parlament kot za deželni svet in na Goriškem tudi za pokrajinski svet.
Kot pripadniki slovenske narodne manjšine v Italiji moramo žal ugotoviti, da tudi v zakonodajni dobi, ki se je pravkar iztekla, rimski parlament in osrednja vlada nista izpolnila obveznosti, ki so bile i
svečano sprejete tako z mednarodno pogodbo kot tudi s posebnimi resolucijami v obeh zakonodajnih zbornicah. Mislimo namreč na zakonske ukrepe, ki so potrebni za zaščito osnovnih pravic slovenske narodne manjšine in ki med drugim izhajajo iz osimskih sporazumov in bi bili v skladu z vsebino resolucij, odobrenih v obeh zakonodajnih zbornicah med razpravo o ratifikaciji že omenjenih mednarodnih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. Politične volitve v letošnjem juniju bodo že tretje po podpisu osimskih sporazumov, vendar je problematika slovenske narodne manjšine v Italiji ostala neurejena. V zadnji zakonodajni dobi smo zabeležili le to, da je zakonski predlog za zaščito slovenske manjšine vložila v parlamentu tudi Krščanska demokracija, se pravi stranka relativne večine. Z vsebino tega predloga se pripadniki manjšine sicer ne strinjajo, ker je hudo omejevalen, a so na splošno pozitivno ocenili že samo dejstvo, da je tudi ta stranka, ki ima tako pomembno vlogo v deželi in državi, končno smatrala za potrebno poseči na najbolj pristojnem mestu v razpravo o manjšinski problematiki in se tako pridružiti tistim političnim silam, ki so že prej bile vložile ustrezne zakonske predloge. Te sile so komunistična partija, socialistična stranka in Slovenska skupnost, za katero je v parlamentu nastopil senator Fontanari, izvoljen na listi Južnotirolske ljudske stranke.
dalje na 2. strani ■
le »Solidarnost« predstavlja delavce
Letošnji prvi maj, praznik dela, je na Poljskem potekal v znamenju hudih spopadov med množicami delavcev in posebnimi policijskimi enotami. Policijski agenti so z neverjetno surovostjo nastopali proti delavcem in delavkam, med katerimi so bili tudi starejši ljudje obeh spolov, ko so bili zbrani na kakem mestnem trgu ali skušali korakati v sprevodih po ulicah. V Novi huti pri Krakovu je zadet od policijske solzilne bombe umrl 28-letni moški.
Prvi maj leta 1983 je na Poljskem zelo zgovorno pokazal, da je sindikat Solidarnost izredno živa in življenjska stvarnost, čeprav ga je vojaški režim razpustil in prepovedal. Množice delavcev, ki so se na praznik dela zbrale takorekoč po vseh večjih in manjših krajih v državi, so jasno dokazale, da je njihova organizacija le
Solidarnost in da se režim more sklicevati in zanesti le na policijske gumijevke, sol-zilnc bombe in druga podobna policijska sredstva. Res žalostno za oblast, ki o sebi pravi, da predstavlja delavski razred, delavske množice itd.
Poljska je na mednarodni praznik dela znova postala predmet živahnega zanimanja mednarodne demokratične javnosti, saj se je ta tudi po filmskih posnetkih, ki jih je bilo lepo videti na televizijskih zaslonih, lahko prepričala, kakšno je resnično stanje v poljski državi, v koga zaupajo delavske množice in v koga ne zaupajo. Besno mahanje policijskih agentov s pendreki po delavcih, na dan njihovega največjega praznika gotovo ne more biti dokaz, da sedanji režim generala Jaruzel-
dalje na 2 strani ■
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 8. maja, ob: 8.00 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Mladinski oder:	»čurimurčki«; 11.00 Sestanek z...; 11.15 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila;; 14.10 Ne-diški zvon; 14.40 Beneški zvon — Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev; 19.00 Poročila.
■ PONEDELJEK, 9. maja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Trst in njegovo zaledje; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka; 12.00 Zvezde o nas; 13.00 Poročila; 13.20 Gospodarska problematika; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih: (u-metniško branje): Andrej Capuder: »Rapsodija 20«; 14.55 Naš jezik; 15.00 Veselo športno popoldne;
17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Letošnja revija »Primorska poje«; 18.00 Od Milj do Devina; 19.00 Poročila.
■ TOREK, 10. maja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Bratje in sestre, na zdar; 10.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka;
13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Mihail Šolohov: »Tihi Don«; 14.40 Ropotuljica; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Letošnja revija »Primorska poje«; 18.00 Pier Paolo Pasolini: »Ubesedovanje«; 19.00 Poročila.
■ SREDA, 11. maja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Beležka; 12.00 Pod Matajurjan, posebnosti in omika Nediških dolin; 12.30 Deželni zbori na letočnji reviji »Primorska poje«; 13.00 Poročila;
14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Mihail Šolohov: »Tihi Don«; 14.40 Evergreeni; 14.55 Naš jezik; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Miran Kante in Marko Jagodic z oddelka za trobento na šoli Glasbene matice v Trstu; 18.00 Na goriškem valu; 19.00 Poročila.
■ ČETRTEK, 12. maja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Ivan Trinko ob 120-letnici rojstva; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.00 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 Beležka; 12.30 Deželni zbori na letošnji reviji »Primorska poje«; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Mihail Šolohov: »Tihi Don«; 14.40 Otroški kotiček: »Sem in tja skozi čas«; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Violinist Tomaž Lorenz in orglar Hubert Bergant v goriški stolnici; 18.00 Četrtkova srečanja; 19.00 Poročila.
■ PETEK, 13. maja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.30 Beležka; 12.00 »Ena bolha me grize«;
13.00 Poročila; 13.20 Naša gruda; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Mihail Šolohov: »Tihi Don«; 14.55 Naš jezik; 15.00 Od ekrana do ekrana; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 »Naša pesem 1982«; 18.00 Kulturni dogodki; 18.40 Imena naših vasi; 19.00 Poročila.
■ SOBOTA, 14. maja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 9.00 Alpinizem: liki, dosežki, vrednote doma in v svetu;
10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana na »Praški pomladi 1982«; 11.30 Beležka; 12.00 »Glas od Rezije«; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Mihail Šolohov: »Tihi Don«; 14.40 Otroški kotiček: »Leteči zmaj«;
15.00 Iz studia neposredno; 16.25 Protagonisti jugoslovanskega popevkarskega sveta; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Slovenske ljudske pesmi in glasbila; 19.00 Poročila.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 — Odgovorni urednik; Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart. Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
Slovenska
O nadaljevanje s 1. strani
Z razpustom parlamenta so te za Slovence v Italiji pomembne listine izgubile vsako pravno veljavo in so brez vsakršnega učinka, zaradi česar jih bodo sestav-ljalci morali znova vložiti v parlamentu, če bodo hoteli začeti s postopkom za izglasovanje zakonskih ukrepov za zaščito slovenske narodne manjšine. Novi zakonodajalci bodo razpolagali le z gradivom, ki je bilo zbrano med dosedanjo razpravo o vloženih zakonskih predlogih. Znano je namreč, kako se je s to problematiko začela ukvarjati senatna komisija za ustavna vprašanja, ki je že bila sklenila obiskati deželi Furlanijo Julijsko krajino in zaslišati mnenje predstavnikov prizadete manjšine same in nekaterih izvoljenih predstavnikov, to je občinskih in pokrajinskih upraviteljev. Do tega obiska pa ni nikdar prišlo; zdaj je zbolel predsednik komisije, nato poročevalec in zatem so bili odločilni drugi razlogi, od katerih pa je prav gotovo bil glavni ta, da ni bilo prave volje pri političnih predstavnikih večinskega naroda, čemur je treba po našem še dodati politično šibkost manjšine same.
Vprašanja, ki so za obstoj in nadaljnji razvoj slovenske narodne manjšine v Italiji naravnost življenjske važnosti, so to-
Le »Solidarnost«...
■ nadaljevanje s 1. strani
skega izraz delavskih množic. Sedanje stanje očitno ne bo moglo trajati v nedogled, kajti na dlani je, da se Poljska ne more spremeniti v eno samo veliko koncentracijsko taborišče. Dogodki ob letošnjem prvem maju so predvsem dokazali, da je Solidarnost dejavnik, s katero bo Jaruzelski prej ali slej moral spet računati.
MITTERRAND NA KITAJSKEM
Na vabilo vlade je v torek prispel na petdnevni uradni obisk v Peking predsednik francoske republike Francois Mitter-rand. Predsednika Mitterranda spremlja pet ministrov, kar pomeni, da so v teku številni stvarni pogovori, ki se tičejo nadaljnjega sodelovanja med obema državama na mnogih področjih.
Italijanski zunanji minister Colombo, ki se je v sredo vrnil v Rim po diplomatskih srečanjih na Bližnjem vzhodu, je med razgovori s sirskim predsednikom Assa-dom in zunanjim ministrom Khaddamom v Damasku ugotovil, da za Sirijo še zdaleč ni gotovo, da bo sprejela morebitni dogovor med Izraelom in Libanonom.
Sirski voditelji so Colombu izjavili, da ne bodo sprejeli sporazuma o umiku svojih 40.000 vojakov iz Libanona, če ne bo izraelsko - libanonski sporazum tak, da se zajamči libanonska neodvisnost in suverenost, da Izraelci ne dosežejo novih ozemeljskih ali političnih ugodnosti in da se upoštevajo sirske zahteve po varnosti nje-
manjšina...
rej ostala nerešena. To moramo kot pripadniki manjšine predvsem ugotoviti ob koncu zakonodajne dobe, ne pa se spuščati v dolga in široka strankarsko - ideološka razglabljanja, oziroma kot papige ponavljati argumente, ki jih je za to priložnost skoval propagandni aparat te ali one vsedržavne stranke. Mislimo namreč, kako je napočil skrajni čas, da se Slovenci v Italiji v političnem pogledu povsem zbistrijo in da končno spoznajo, da morajo vsekakor nekaj spremeniti v svojem političnem prizadevanju glede na neuspeh dosedanjega boja. Državnozborske in deželne volitve pa nudijo za to naravnost odlično priložnost.
 O—
O etničnem...
■ nadaljevanje s 1. strani
Ijiva tako s pristenjem kot z razlikovanjem. Na znanstvenem področju se npr. čedalje bolj uveljavlja interdisciplinarnost, ki pa je, kot znano, vse prej kot nasprotje razlikovanja, specializacije. Prav tako je na dlani čedalje večja gospodarska soodvisnost celotnega človeštva, kar pa ne pomeni, da so v nastopajoči gospodarski resničnosti brezperspektivne majhne proizvajalne ali razdeljevalne enote, recimo obrtniške narave.
Zelo verjetno je mogoče zgornje ugotovitve prenesti tudi na etnično področje. Tipični bi v tem smislu utegnili biti pojavi, kot so npr. oblikovanje jugoslovanske etnične zavesti, nastajanje evropske etnične zavesti, ipd. Toda ta proces etničnega povezovanja ni istoveten z asimilacijo, ki je vsekakor tudi prisotna, in je celo usklad-Ijiv z nadaljnjim etničnim razlikovanjem. Značilen bi v tem smislu utegnil biti pravi preporod, ki ga danes doživljajo manjšinske etnične skupnosti ravno v Evropi, pa tudi v Jugoslaviji.
Med nami dokaj udomačena predstava, da je končna usoda vsakršne etnične manjšine asimilacija, je torej bržkone zgrešena. Veliko bolj osnovano je verjetno stališče, da je resnična usoda in še prej naloga majhnih pa tudi večjih etničnih skupnosti integracija, to je ustvarjalno povezovanje.	-nj
nih meja. Glede dosedanjih informacij o vsebini pogajanj, ki jih vodi ameriški zunanji minister, so Sirci zelo odklonilno razpoloženi. Predvsem nasprotujejo izraelskim predlogom, da bi imeli določeno vojaško nadzorstvo nad južnim libanonskim ozemljem.
Minister Colombo je zato namignil, da bi bila mogoča kompromisna rešitev, in sicer nastop mednarodnih mirovnih oddelkov na omenjenem področju. Osmega maja bo priložnost za razgovor o tem v Parizu, kjer bodo prisotni poleg Colomba še zunanji ministri Francije Cheysson, Velike Britanije Pym in pa ameriški zunanji minister Schultz.
Colombo je bil na Bližnjem vzhodu
Zakaj je vsedržavna zdravstvena služba v krizi?
V Trstu je bil te dni zavrnjen proračun krajevne zdravstvene enote. Deželna uprava je zdaj pred alternativo, da imenuje komisarja za proračun ali da poskrbi za novo vodstvo krajevne zdravstvene enote.
Tudi položaj v Trstu kaže težave, v katerih se je znašel novi vsedržavni zdravstveni sistem. Ministrstvo za javno zdravstvo vodi raziskave za reformo. Eno izmed teh raziskav je napravilo in objavilo Središče za raziskave in dokumentacije Luigi Einaudi v Turinu.
Komentatorji k tej raziskavi pravijo, da sta dva glavna vzroka za težave krajevnih zdravstvenih enot, to je lotizaciia političnih strank ter pomanjkljiva poklicna izobrazba v upravnih odborih.
V upravnih odborih krajevnih zdravstvenih enot v Italiji je okrog 11.000 ljudi. Od tega jih pripada krščanski demokraciji 39,6%, komunistični stranki 25,3%, socialistični stranki 19%, socialnim demokratom 7,7%, republikancem 4%, liberalcem poldrugi odstotek, misovcem 0,7%, PDUF 0,4%, proletarski demokraciji 0,2%, ne-odvisnežem 1,3% ter drugim strankam 0,3%.
društvo slovenskih
IZOBRAŽENCEV v Trstu
vabi na predavanje inž. Janeza Bizjaka »Grenlandija - nepozabno doživetje«
Predavanje z barvnimi diapozitivi bo v ponedeljek, 9. maja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani.
Lotizacije po političnih strankah nihče ne skriva ter zakoni nekaterih dežel o ureditvi krajevnih zdravstvenih enot podrobno določajo razdelitev mest v upravnih odborih med vladajočo večino in opozicijo.
Značilno je, da so stranke tako rekoč izočile ženske iz vodstev krajevnih zdravstvenih enot. Kar 97,4% predsednikov in podpredsednikov je moških.
Pa poglejmo zdaj izobrazbeno raven. Ta je razmeroma visoka, ker ima kar 75% upravnikov srednješolsko diplomo ali doktorat, čeprav so doktorati večinoma s filozofskih fakultet. Po poklicu je največ tako imenovanih vmesnih slojev, to je u-radnikov zasebnega sektorja ter javnih in strankarskih funkcionarjev. Sledijo šolniki, svobodni poklici in upokojenci ter v veliki razdalji drugi poklici. Med pripadniki svobodnih poklicev je zlasti malo — čeprav gre za zdravstvene enote — zdravnikov •n lekarnarjev.
Ce se omejimo na predsednike in podpredsednike upravnih odborov krajevnih zdravstvenih enot, pripada 15,7% ljudi s svobodnim poklicem, od česar odpade 1,9%
Poravnajte naročnino!
na zdravnike ter 1,1% na lekarnarje. 1,4 odstotka so podjetniki ter 3,2% funkcionarji podjetij. Šolnikov je 17,6%, od česar odpade 1,1% na vseučiliške profesorje ter 16 in pol odstotka na srednješolske profesorje in učitelje. Pripadnikov tako imenovanih vmesnih slojev je 41,1%, od tega 23,5% uradnikov, 14% funkcionarjev javnih ustanov ter 2,6% strankarskih funkcionarjev. Avtonomnih delavcev je 6,6%, delavcev 1,1%, upokojencev 12,4%, študentov pol odstotka ter drugih 2,1%.
Komentatorji k anketi Središča Luigija Einaudi dodajajo, da je določeno število oseb — katere so stranke predlagale v u-pravne odbore — dejansko sposobnih. Ker pa je število sposobnih upravnikov omejeno, so stranke ostala razpoložljiva mesta zasedle z ljudmi zgolj na podlagi politične lotizacije.
V Veliki Britaniji so izvedli reformo vsedržavne zdravstvene službe na ta način, da so razdelili vodstva zdravstvenih enot v dva dela: v predstavniški del ter v strokovni del. Podobno zdaj tudi v Italiji nekatere stranke govorijo, naj bi upravnim odborom dodali tehnične odbore strokovnjakov. Velike bolnišnice pa naj bi sploh ločili od krajevnih zdravstvenih enot ter naj bi zanje deželne uprave imenovale posebne strokovne odbore.
V nedeljo, 24. aprila, je bilo na Repen-tabru jurjevanje za naj mlaj še člane Slovenske zamejske skavtske organizacije — Trst. Tudi letos se je tega vsakoletnega skavtskega praznika udeležilo nad 90 skavtov in skavtinj, ki spadajo v vejo volčičev in veveric. Velja pripomniti, da je bilo kljub dobri udeležbi precej članov upravičeno odsotnih, ker so sodelovali pri nekaterih kulturnih prireditvah, kot na primer uspel nastop zbora »Vesela pomlad« v Rimu, pri katerem poje več naših volčičev in veveric.
Po maši v repentabrski cerkvi so se vsi skavti in skavtinje ter mnogi starši in vaščani napotili v vrsti s skavtskima zastavama na čelu proti bližnjemu travniku, kjer je sledil obred obljub. Ob tej priložnosti je spregovorila načelnica Eva Fičur o pomenu, ki ga ima skavtska obljuba. Nato je z načelnikom Vinkom Ozbičem sprejela 27 novih članic in članov.
Med obredom obljub se je 23 volčičev in veveric z Repentabra udeležilo spominske svečanosti ob spomeniku padlim v Rep-nu. Naši najmlajši člani so sodelovali v osnovnošolskem zboru, prisotni pa so bili tudi predstavniki repentabrskih izvidnikov in vodnic (to so nekoliko starejši skavti), ki so bili skupaj z nekaterimi taborniki na častni straži ob spomeniku.
Zgodaj popoldne je deževno vreme nekoliko prekrižalo načrte voditeljem, tako da niso mogli izpeljati do konca veliko
Potres v Kaliforniji
V Kaliforniji potrjujejo, da ni nihče izgubil življenja med hudim potresom, ki je v noči med ponedeljkom in torkom težko prizadejal mestece Coalinga. Škoda pa je zelo velika, saj se je veliko hiš porušilo, skoraj vse pa so vsaj delno poškodovane. Potres je povzročil tudi celo vrsto požarov, ki pa so jih gasilci kmalu ukrotili. Med drugim se je vnelo nekaj petrolejskih vrelcev v okolici.
Potresni sunek je imel jakost pol-sed-me stopnje na Richterjevi lestvici. Prvemu sunku je sledilo še kakih 40 lažjih. Ironija usode je hotela, da so imeli v mestecu za prihodnji mesec v načrtu vaje civilne zaščite za primer potresa. Nesreča je ta načrt prehitela in reševalci so se znašli sredi nujnosti, pri čemer pa so pokazali veliko požrtvovalnost in uspešnost.
ZAHODNA NEMČIJA IN ŠPANIJA
Španski ministrski predsednik Filipe Gonzales je bil na uradnem obisku v za-hodnonemški prestolnici Bonnu. Na tiskovni konferenci je njegov gostitelj kancler Kohl izjavil, da je med pogovorom z Gonzalesom poudaril, da bo Zahodna Nemčija naredila vse kar je v njeni moči, da se Španija čimprej priključi Evropski skupnosti. Kohl je pristavil, da Zahodna Nemčija ni nikdar imela pomislekov, pri tem pa je opozoril, kako Francija nasprotuje vstopu Španije v Evropsko skupnost iz bojazni za lastno gospodarstvo.
skavtsko-orientacijske igre. Na srečo pa se je vreme le izboljšalo in program se je lahko nadaljeval v naravi s skavtskimi igrami. Jurjevanje se je proti večeru zaključilo z veselim sporedom ob simboličnem tabornem ognju, kateremu so prisostvovali in sodelovali tudi starši. Volčiči in veverice so tako preživeli lep dan v naravi, ki jim bo s svojo slovesnostjo prav gotovo ostal v lepem spominu.
Vodstvo veje volčičev in veveric
STIKI MED MLADINO
V četrtek, 28. aprila, je bil na sedežu Slovenske skupnosti v Trstu delovni sestanek med predstavniki Zveze socialistične mladine Slovenije, Mladinskega odbora Slovensko kulturno-gospodarske zveze in pa mladinskih sekcij Slovenske skupnosti iz Gorice in Trsta.
Štiričlansko delegacijo mladih iz Ljubljane je vodil predsednik sveta za mednarodne odnose pri republiški konferenci ZSMS Ignac Krivec.
Na sestanku so udeleženci razpravljali o možnih oblikah sodelovanja med mladimi Slovenci na obeh straneh meje. Na dan so prišle nekatere konkretne pobude za boljše poznavanje manjšinske problematike.
V drugem delu seje se je razvil pogovor o stikih med mladinskima sekcijama Slovenske skupnosti v Trstu in Gorici ter mladinsko množično organizacijo v Sloveniji.
E. V.
PROSTOR MLADIH
Uspelo jurjevanje najmlajših skavtov
V nedeljo slovesno poimenovanje osnovne šole v Devinu
V Devinu so v teh dneh v teku še zadnje priprave na slovesno poimenovanje slovenske osnovne šoile, ki bo v nedeljo, 8. maja, ob 17. uri. Sola bo poimenovana po pisatelju Josipu Jurčiču. Pri pripravah in prireditvi pa so poleg učiteljic in učencev soudeleženi mnogi Devin-čani in starši otrok devinske šole. Spored prireditve, ki bo ob novem šolskem poslopju, predvideva nastop Dekliškega zbora Devin, pozdrave ravnatelja Škrinjarja, župana Škerka, pozdrav predstavnika občine Grosuplje, odkritje in blagoslov kipa, nastop otrok otroškega vrtca iz Devina, nastop recitatorja iz Grosup-lja in pred slavnostnim govorom še nastop osnovnošolskih otrok. Slavnostni govornik na nedeljski slovesnosti v Devinu bo pisatelj Boris Pahor, sledil pa bo nastop skavtskega voda iz Devina in nastop Fantov izpod Grmade. Po zadnji pesmi
Agencija TKB pri Domju
V novem Družbenem centru »Anton Ukmar - Miro« pri Domju so v soboto, 30. aprila, odprli poslovalnico Tržaške kreditne banke. Prva poslovalnica TKB je gotovo pomembna pridobitev za vse naše gospodarstvo, še posebej za področje dolinske in miljske občine. Kot je v pozdravnem govoru povedal predsednik Tržaške kreditne banke Polojac, je odprtje poslovalnice važen uspeh za banko, ki v našem mestu deluje že 25 let. Predsednik Polojac je tudi predstavil delovanje te nove poslovalnice, ki je urejena po najsodobnejših pravilih. Poslovala bo s polno učinkovitostjo, tako v zbiranju sredstev kot v vodenju vseh bančnih uslug in storitev. Novost za agencijo pri Domju je tudi tako imenovana avto-banka, ki omogoča bančne operacije, ne da bi stopili iz avtomobila. Novo agencijo pri Domju vodi Karlo Mezgec.
Na slovesnosti, ki se je odvijala v prisotnosti številnih vidnih osebnosti in oblasti, je nastopil tudi moški pevski zbor »Fran Venturini« iz Domja, ki ga vodi Ivan Tavčar. Dolinski župan Švab je v svojem govoru med drugim poudaril misel o veliki vlogi nove poslovalnice pri gospodarski obnovi treh občin — dolinske, tržaške in miljske, ki imajo pri Domju stičišče.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu je bil ponedeljkov večer, 2. t.m., posvečen 20-letnici drugega vatikanskega koncila. Problematiko je uvedel Tone Beden-čič, ki je poudaril dvojno nalogo in pomen koncila: notranjo poglobitev identitete Cerkve in še vlogo, ki jo ima Cerkev v sedanjem svetu. Med najvidnejšimi podobami koncila je Bedenčič omenil novost, ki jih je koncil prinesel na področju liturgije. Za njim je Ivan Buzečan podal strjen, a zani-
bo pozdrav predstavnice staršev, spored bo pa zaključil nastop ansambla dijakov srednje šole Igo Gruden iz Nabrežine.
Ob tej priložnosti je pripravljalni odbor za poimenovanje osnovne šole poskrbel tudi na natis 112 strani obsegajoče brošure, ki so ji dali naslov »Devin - dom Lepe Vide«. V njej je zbrana vrsta zgodovinskih in narodopisnih zanimivosti o Devinu in okolici.
Devinčani upajo, da bo slovesnost privabila v vas veliko ljudi, tako da bo ob poimenovanju res praznično in veselo.
PROF. PIRJEVEC O
FRANCESCU GIUNTI
Na povabilo Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje in Zveze vojnih invalidov NOB, je v petek,
29.	aprila, predaval v prostorih Odseka za zgodovino Narodne in študijske knjižnice v Trstu prof. Jože Pirjevec o Francescu Giunti in njegovem zločinskem delovanju v Trstu.
Po predavanju se je razvila zanimiva debata o sedanjem političnem stanju v mestu, o fašistični provokaciji — proslavljanju Giunte — in drugih vprašanjih naše manjšine v Italiji.
ZDRAVNIŠKO SREČANJE V GRLJANU
V Grljanu se je v torek, 3 .maja, zaključilo mednarodno zdravniško srečanje v okviru sodelovanja med članicami Alpe - A-dria. Zborovanje je bilo namenjeno proučevanju skleroznih obolenj. Poleg italijanskih zdravnikov iz 14 italijanskih mest so bili na zborovanju prisotni tudi zdravniki iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Bavarske in iz Mendisia v Švici. Posebno pozornost so zbrani zdravniki in specialisti posvetili pojavu skleroze v otroških letih.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
»PRAVLJICA ZA NAJMLAJŠE«
Pripoveduje Štefka Drolčeva
v soboto, 7. maja, ob 9. uri v osnovni šoli na Proseku
miv obračun slovenske verske skupnosti na Tržaškem v zadnjih 20 letih in ugotovil, da se je v teh letih marsikaj dogodilo. Med drugim pa je tudi opozoril na dejstvo, da smo Slovenci bili v marsičem predhodniki koncila. Kot vsem znan dokaz je npr. omenil rabo slovenščine pri nekaterih obredih že dolgo pred koncilom. Zanimiva in razvejana debata, ki je sledila posegoma, je osvetila marsikateri problem, ki je danes prisoten med našo skupnostjo.
Pisma uredništvu:
Kje iskati a
Večkrat sem opazil v vseh zamejskih časopisih netočne, nerealne, zmešane članke o početju poštne uprave v odnosih s slovensko manjšino. Razlog, da vam pišem, je odgovor deželnega poslanca, dr. Stoke, ki trdi, da poštarji ne obvladajo slovenščine in s tem v zvezi interesantna ugotovitev direktorice poštnega urada v Bazovici. Približno pred letom dni je omenjena direktorica zaprosila poštno upravo, da bi polagala izpit iz slovenščine, češ da mora vsak dan večinoma govoriti slovensko in kot direktorica mora ta izpit tudi položiti. Z začudenjem sem ugotovil, da je direktorica uspešno položila izpit, vendar vsi v Bazovici morajo z njo govoriti še vodno po italijansko. Kdo jo je usposobil za znanje slovenskega jezika? Spet novo začudenje. Pri izpitu jo je izpraševala prof.ica Volpi, ki poučuje na slovenski višji šoli.
Absurd je treba iskati najprej pri domačinih, domačih društvih, ki niso nikoli bili proti temu, da se v poštnem uradu govori samo po italijansko in absurd od absurdov je, da bo morala prof.ica Volpijeva govoriti v bazovskem poštnem uradu po italijansko z direktorico, kateri je dala pismeno potrdilo, da odlično obvlada slovenski jezik!
Vaš naročnik
MAJENCA V DOLINI
Občina Dolina prireja v soboto, 7. maja, ob 18. uri na trgu Padlih za svobodo v Dolini v okviru tradicionalnega vaškega praznika »Majenca« tudi XXVII. občinsko razstavo domačih vin. Ob tej priložnosti bodo podelili nagrade vinogradnikom, ki so pridelali najboljša vina.
Prvi maj - praznik dela
Prvomajska zborovanja in proslave ob prazniku dela so bile v vseh večjih krajih na Tržaškem in drugod v deželi. Govorniki, ki so se zvrstili po raznih odrih, so v svojih posegih v glavnem opozarjali na probleme širše, obče narave, do izraza pa so prišla tudi glavna gospodarska in družbena vprašanja naših krajev.
Naj večje prvomajsko praznovanje je bilo v nedeljo dopoldne v Trstu na Goldonijevem trgu, kjer sta govorila Giuseppe Piccinini in Filip Fischer. V svojih govorih sta opozorila na pereča vprašanja zaposlitve, obnovitve delovnih pogodb, boja proti inflaciji in recesiji. Poudarila pa sta tudi enotnost delavstva pri doslednem boju za mir in za popuščanje napetosti v svetu.
Na zborovanju v Miljah sta govorila Pioberto Treu in Livij Valenčič. Ta je med drugim tudi opozoril na protislovensko izzivanje, ki ga je bila manjšina deležna s komemoracijo zloglasnega fašističnega voditelja Framcesca Giunte.
V Nabrežini sta govorila Igor Tuta in Pompeo Tria. Tuta je med svojim govorom postavil zahtevo, da se Slovencem v Italiji zagotovi zaščitni zakon. Ob priliki prvega maja je tudi komunistična partija priredila vrsto zborovanj v Sv. Križu, Podlonjerju in v Naselju svetega Sergija.
ob 11. uri v osnovni šoli na Proseku
20-letnica koncila v DSI
Goriška Slovenska skupnost in volitve
Prihodnji mesec bodo volivci goriške pokrajine poklicani, da izvolijo predstavnike v pokrajinski svet; letos namreč por teče mandat pokrajinski upravi, ki je bila izvoljena 1978, ko je prišlo do predčasnih volitev. Letos bodo volitve tudi v nekaterih večjih občinah kot na primer v Gradežu in Tržiču; to sta centra precejšnje važnosti v pokrajinskem merilu, ker v določeni meri pogojujeta tudi ostalo pokrajinsko politiko.
Za Slovence so predvsem važne pokrajinske volitve, še posebej za stranko Slovenske skupnosti, ki je leta 1975 izgubila svoj sedež v pokrajinskem svetu, pridobila pa ga je ponovno v letu 1978. Po sestavi petčlanske koalicije na goriški občini je tudi stopila v odbor, kjer jo zastopa odbornica za šolstvo Marija Ferle-tič. Njeno delo je bilo v tej skoraj triletni mandatni dobi izrazito, kar je treba podčrtati predvsem v zvezi s problematiko slovenske narodne skupnosti. Čeprav je bila ta pokrajinska uprava včasih kar precej omahljiva ali celo kontraditoina (ni lahko namreč držati skupaj tako heterogene koalicije) je vseeno pokazala precej posluha do vprašanj naše skupnosti, kar ni bilo mogoče opaziti od zunaj; opazovalec, ki je od daleč sledil delovanju te uprave, bi lahko tudi trdil, da je bila uprava celo neučinkovita. Sicer pa: kdor ne dela, ne zgreši. Naj bo kakorkoli, mandat je zapadel in niti dva meseca nas ne ločita od volitev.
Slovenska skupnost se bo kajpak predstavila na teh volitvah, ki bodo združene z deželnimi in po vsej verjetnosti tudi s političnimi. Kot rečeno, si je SSk leta 1978 ponovno priborila svoje mesto v pokrajinskem svetu. Treba je bilo napeti vse sile, prepričevati volivce in se totail-no zavzeti za uveljavitev slovenske stranke. Mislimo, da je treba isto storiti sedaj. Slovenska stranka in slovenski volivci so pred odgovorno nalogo, ki nam jo narekuje predvsem naša narodna dolžnost. Okrepitev oziroma uveljavitev slovenske stranke ni samo stvar posameznika, kandidatov in politične organizacije, ampak in predvsem zadeva nas vseh, zadeva, ki se nas tiče direktno in ki nam nalaga neovrgljive obveznosti do celotne narodne skupnosti. Ni namreč nobena
skrivnost, da se politično organizirano in po svojih izvoljenih predstavnikih močno ljudstvo, more boriti za svoje pravice in za svoj obstoj z neprecenljivo in vsestransko energijo, česar ni mogoče trditi o politično šibkih narodih.
Slovenska skupnost je na Goriškem in v Gorici sami utrdila svoj ugled in si zagotovila politični prostor med italij andskimi partnerji tudi zato, ker je edina slovenska stranka, a ne samo zaradi tega. Postala je enakovredna ostalim strankam, ker se predstavi kot stranka in ne kot tako ali drugače delujoča organizacija. Skratka, v političnem življenju je edina grupacija, ki je politično upoštevana. To pa se nam zdi bistvenega pomena. Bi ne bilo namreč učinkovito, ko bi se Slovenci v Italiji predstavili v javnosti samo kot neka folklorna posebnost, kot jezikovna in ljudska zanimivost. Treba nam je samostojne politične akcije, treba nam je avtonomnih izvoljenih predstavnikov, ki so izraz širšega zaledja in ki predstavljajo interese celotne narodne skupnosti ne pa
samo določene ideologije ali skupine. S sektaštvom ne bomo prišli daleč, še posebno če upoštevamo, da si je slovenski človek moral vedno vse sam priboriti.
Zato se nam zdi še bolj važno in potrebno, da se slovenska stranka okrepi in utrdi svoj ugled v širši javnosti; pomislimo samo na obdobje, ko ni bila SSk neposredno v politični areni, pa najsibo v opoziciji ali večini. Mislimo, da ni za Slovenca vseeno, komu da svoj glas; predvsem pa si ne smemo dovoliti, da bodo slovenski glasovi zavrženi, beli, neveljavni. Vsaka volivnica je dragocena, kakor nam je dragocen vsak korekten doprinos, vsaka pametna beseda, vsak dober predlog. Katerokoli omahovanje bi bilo nevarno, vsak odklon bi bil škodljiv.
Slovenska skupnost se pripravlja na prihodnje volitve; prav v teh dneh bo znana lista kandidatov, pojasnjeni bodo volivni programi in smernice, ki jih bo stranka zagovarjala v volivni kampanji, zlasti pa potem, ko bo treba programske smernice konkretno izvajati. Prepričani smo, da bo slovenski človek podprl prizadevanja SSk v tem pomembnem voliv-nem obdobju.	E.	V.
RAZPRAVA O UREJANJU GORICE
V zadnjem času je občinska uprava sklicala več sestankov s predsedniki rajonskih svetov z namenom, da bi skupno obravnavali nekatera pereča vprašanja, ki zanimajo zlasti življenje v rajonih. Tako so se predsedniki sestali z vodstvenimi organi občinskega podjetja za plin, elektriko in vodo, s katerimi so pretresli raznovrstna vprašanja s tega področja. Sledil je sestanek z odbornikom Paulinom in načelniki mestne policije, na katerem so obravnavali probleme tega resorja in končno je bil prejšnji teden še posvet o urejanju mesta in okolice; prisotna sta bila odbornik Jakončič in ravnatelj službe za parke Guzzon; vsem sestankom je prisostvoval odbornik za decentralizacijo, Gian-nino Ciuffarin. Na zadnjem srečanju so predstavniki občinske uprave in rastlinjaka podrobneje analizirali položaj zelenih površin, gredic, parkov in drevoredov v Gorici. Naše mesto je bilo znano kot zelo ^rejeno in čisto in si tudi danes vsi prizadevajo, da bi tako bilo naprej. To se
Slovesna otvoritev sejma Espomego
Letošnji sejem Espomego je brez dvoma bolje in obsežneje zasnovan, predvsem zaradi števila razstavljavcev pa tudi po kakovosti; zlasti številna so podjetja iz Jugoslavije, prvič pa sta prisotni Indija in Kitajska. Kakovostno je razstavljeno blago, ki ga ponujajo številni posamezniki in podjetja v širokem razstavnem prostoru. Otvoritvena slovesnost je bila v soboto,
30.	aprila, katere so se udeležili številni zastopniki oblasti, političnih in gospodarskih sredin. Sejem je otvoril podtajnik zakladnega ministrstva poslanec Giorgio Santuz, ki je v svojem kratkem govoru podal prerez trenutnega položaja, še zlasti gospodarskega, ki ni najbolj rožnat. Ko je govoril o izolaciji, v kateri se naha-
ja goriška pokrajina, je podčrtal predvsem potrebo, da se le-ta uveljavi, s tem da za-dobi svoj prostor v deželnem merilu. Pred predstavnikom vlade je spregovoril predsednik goriške trgovinske zbornice Delio Lupieri, ki je izrazil določen optimizem; treba je imeti upanje, da bomo izšli iz tega kriznega položaja in premostili težave, ki so prisotne v celotnem gospodarstvu, še posebej tu pri nas, ki živimo ob meji in vsa prizadevanja dobijo tu drugačen prizvok: tudi goriški sejem je priložnost za utrditev mednarodnih pa tudi čisto osebnih odnosov. Na otvoritveni svečanosti so spregovorili še goriški župan, predsednik pokrajine in deželni odbornik Bomben.
skuša izvesti med drugim s prirejanjem strokovnih posvetov, natečajem za naj lepšo gredico ali balkon, z razstavami, zato da bi pri občanih zbudili smisel za lepote narave in nudili primerno vzgojo. V niestu je precej parkov, drevoredov, gredic in drugih površin, za katere skrbi občinska uprava s svojo posebno službo. Vendar vsega ni mogoče urediti tako kot bi bilo zaželeno, predvsem zaradi pomanjkanja osebja, za celo mesto je na razpolago petnajst delavcev, ki so zadolženi, da gojijo tisoče in tisoče kvadratnih metrov. Ker je njihovo število tako omejeno in ker so površine tako obširne, je jasno, da ne morejo opraviti vsega dela. V glavnem intervenirajo v mestu, manj številni so njihovi posegi v predmestju in okolici. Zato so predsedniki teh predelov postavili zahtevo, da se več pozornosti posveti okolici, saj je treba poskrbeti za okrasitev in urejanje okolja tudi v okoliških vaseh, v Standrežu, Ločniku, Podgori, Pevmi in tako naprej. Predsedniki rajonskih svetov so izrazili razumevanje ob trditvi, da tako maloštevilni vrtnarji ne zmorejo vsega dela, vsekakor bi se pa lahko tako organizirali, da bi od časa do časa skrbeli tudi za predmestna področja.
IZVOLITEV ODBORA SDGZ ZA GORIŠKO
Slovensko deželno gospodarsko združenje ima svoj odbor tudi na Goriškem; volitve so bile sredi aprila in so dale naslednje rezultate. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Vilko Nanut, ki je tudi podpredsednik deželnega združenja; tajnik je Livij Antonič, blagajnik pa Anton Nanut; dva člana goriškega združenja, Hadrijan Koršič in Dario Bensa, pa sta bila izvoljena v glavni odbor SDGZ.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Koncert Slovenskega okteta
Četrtek, 28. aprila, je bil praznični dan za ljubitelje slovenske pesmi. V tržaškem Kulturnem domu je namreč nastopil Slovenski oktet.
Ta komorna skupina, ki letos praznuje 30-let-nico svojega glasbenega poslanstva, je privabila v Kulturni dom številno občinstvo, saj pomeni vsak koncert Slovenskega okteta pravi užitek za vse, ki ljubijo petje in glasbo sploh. Med občinstvom je bilo tudi nekaj Italijanov in seveda veliko pevcev in pevk naših zborov ter mladine. In Slovenski oktet ni razočaral svojih poslušalcev m občudovalcev.
Izredni glasovi, odlično tehnično znanje, čudovito muziciranje in smisel za podajanje sporočila sikladb so osnova, na kateri teh osem pevcev ustvari vzdušje in razpoloženje, ki ga lahko da le koncert vokalne glasbe, ko gre za najobčutljivejši instrument, človeški glas.
V prvem delu je Slovenski oktet zapel vrsto pesmi, ki so jih slovenski skladatelji napisali nalašč zanj ob njihovi 30-letnici. Nekatere so pravi glasbeni biseri. Večina teh skladb je napisanih v sodobnem glasbenem in vokalnem jeziku in te zahtevne partiture so v oktetovcih našle izredne poustvarjalce. Oktet je na začetku predstavil njegov stalni spremljevalec časnikar Bogdan Pogačnik, predstavil pa je tudi skladbe, ki so jih peli. V prvem delu so to bile: »Liber-te« Uroša Kreka, »Večerja« Alojza Srebotnjaka, Pavla Mihelčiča »Bela kost«, pri kateri je skladatelj predvidel tudi solistično spremljavo fagotista Jožeta Baniča, ki v oktetu poje 2. tenor. Marjana Gabrijelčiča »Mirna, Žalostna, Smešna«, Pavla Sivica »Kmet na šahovski deski vojne«, Merkujevo »No nuč majauo« in Jakoba Ježa »Perjatev« na besedilo iz leta 1758, pri kateri je skladatelj predvidel tudi scenske in igralne razporeditve v prostoru.
Vse skladbe prvega dela so bile zapete na precizen, natančen in strogo interpretacij ski način, pri petju se je pokazala vsa velika tehnična in pevska vokalna priprava pevcev. Drugi del pa je bil značilno naroden. Oktet je pel pesmi, ki so jih vsi poslušalci poznali in jih pričakovali. Tako smo lahko poslušali »Jadransko morje« Antona Hajdriha, »Sedem si rož« Zorka Pre-lovca, »Mlatiče« Kamila Maška, »O kresu« Petra Jereba, »Pesem galebu« Rada Simonitija, »Teče mi vodica«, ki jo je priredil Matija Tomc, »Moj očka« Danila Švare, »Pojdam v Rute«, skladatelja Svikaršiča, kjer je mogoče najboljši solo večera pel Peter Ambrož, fantovsko »Kej b’jaz tevi dav« Franceta Marolta in za konec še
Boletovo priredbo Venturinijeve »Nocoj pa, oh, nocoj«.
Vzdušje je bilo na višku in Slovenski oktet je navdušenemu občinstvu zapel v dodatku še črniko duhovno »Joshua fought the battle of Jericho«, rusko narodno »Večerni zvon«, afriško iz Zambije »Naj živi enotnost« im za slovo še Foersterjevo »Večerni ave«.
Četrtkov koncert je bil torej res uspešen večer, ki je obogatil naše glasbene prireditve v tem času. To je bil drugi nastop okteta v novem sestoju v Trstu. V tej postavi oktet zveni drugače kot prej, a je nedvomno tista vokalna skupina, ki s svojimi koncerti in nastopi po Sloveniji in po svetu velja za glavno nositeljico slovenske pevske kulture. Edino opombico, ki je pravzaprav stvar osebnega okusa, bi jo naslovili u-metniškemu vodji Nanutu. Zdelo se nam je namreč, da Slovenski oktet, s svojimi izrednimi kvalitetami, včasih popolnoma po nepotrebnem išče efekte, ki zaradi banalnosti ne spadajo k skladbam.
T.
Tržaški mešani zbor na Koroškem
V soboto, 30. aprila, in v nedeljo, 1. ma.ia, se je Tržaški mešani zbor mudil v Avstriji, kjer je nastopil na zborovskem večeru v znanem le-toviščarskem kraju v Ziljski dolini - Kotschach.
Tržaški pevci in pevke, ki jih vodi Tomaž Simčič, so bili gost tamkajšnjega pevskega zbora. Prijateljski stiki med predstavniki obeh zborov pa so bili navezani že v lanskem poletju med planinskim izletom v Dolomite. Takrat je padlo povabilo s strani članov mešanega pevskega zbora Kotschach - Mauthen, ki vsako pomlad prireja tradicionalno pevsko manifestacijo, ki ima navadno mednarodni značaj. Tokrat sta poleg domačega zbora Singgemeinschaft Kotschach - Mauthen pela še zbor Polifonica Udinese, ki ga vodi Giuliano Medeossi, in Tržaški mešani zbor.
Koncert, ki je bil v soboto zvečer, je oddajal
Kakšna je pravzaprav slovenska zgodovina?
Odločen odgovor hrvaške znanstvenice, prof. dr. Nade Klaič, slovenskim zgodovinarjem, ki so njeno predavanje o Celjskih knezih označili za mite (glej Novi list, 21. aprila t.l.), odpira znova vprašanje, kakšna je pravzaprav resnična podoba slovenske zgodovine. Omenjena hrvaška zgo dovinarka, univerzitetna predavateljica in vodilna na svojem področju, označuje v tem odgovoru na nekem mestu zgodovino Slovencev za »prečudovito preteklost slovenskega naroda«.
Takšna oznaka nas sprva začudi, saj je slovenska javnost bila vajena vse do danes, da so ji lastno preteklost prikazovali zgolj kot obdobje nemškega jarma, nesrečnega suženjstva in pod-ložništva, kateremu je hlapčevski značaj krojil bič valpetov in biričev itd.
Takšno podobo so izdelale v prejšnjem stoletju ideologije, nemškonacionalna, panslovanska, liberalna, jugoslavenarska itd. Namen jim je bil, vcepiti v zavest slovenskih ljudi manjvrednostna občutja in jih pripraviti, da se zlije-jejo v nemštvo ali »odrešijo« v slovanstvo, jugoslovanstvo, če ne kar v internacionalno skupnost. Posledice so res bile hude, zlasti na Koroškem in Primorskem.
Vsedline iz teh časov so še zmeraj prisotne v slovenskem zgodovinopisju. Zgodnja slovenska
zgodovina z lastno državo, pokristjanjevanjem itd. se kaže kot nekaj, kar je kmalu izginilo: pokristjanjenje kot izguba svobode — dasi je bila vsa Evropa pokristjanjena. Naslednja stoletja kot nemški jarem. Ustoličevanje kot folklora. Zamolčuje se slovensko zapriseganje v Poklanjanju, ki sledi Ustoličevanju.
Posebno poglavje zamolčevanja predstavlja vojaška sposobnost Slovencev v zgodovini. Ava-ri, Madžari in Turki, ki so se ustavili ravno pred Alpami, naj ne bi zadeli na odpor Slovencev, pač pa »njihovi lahki konji niso zmogli preko strmega hribovja«. Potem ko so prešli gore Karpatov, Balkana, Dinarov. Zamolčani so slovenski vpadi v Bosno, s katerimi so večkrat potolkli turške čete. Zamolčana je slovenska zmaga nad Turki v bitki pri Sisku leta 1593, s katero so bile rešene ne le slovenske dežele, temveč tudi italijanske. Slovensko vojsko, okrepljeno z nekaj hrvaškimi bojevniki, je vodil grof Andrej Turjaški. Zamolčuje se, da so Vojno krajino na Hrvaškem vzdrževali Slovenci z ogromnimi gmotnimi sredstvi in vojaštvom. In nenehno se zatrjuje, da plemstvo sploh ni znalo slovensko, ker da je bilo »tuje«. Kljub več slovenskim fevdalnim prisegam ob prejemu fevdov (npr. Jura-
■ dalje na 8. strani
tudi avstrijski radio. Po pozdravnih besedah predstavnika kulturnega društva je nastopil nemški mešani zbor, ki je gostujoča zbora pozdravil s furlansko narodno in slovensko ljudsko »Polka je ukazana«. Zbor je nato z izredno zlitostjo in odličnim muziciranjem zapel še vrsto nemških umetnih pesmi in pesmi angleških skladateljev ter eno črnsko duhovno pesem, pri kateri so prepričljivo podali črnski način petja.
Sledil je nastopi zbora Polifonica udinese. To je komorni pevski sestoj, ki se, kot samo ime pove, ukvarja izključno s polifonijo. Na koncertu je zapel s prepričljivo in doživeto glasbeno govorico vrsto tehnično in glasovno zahtevnih polifonskih skladb italijanskih in tujih renesančnih skladateljev. Kot tretji je nastopil Tržaški mešani zbor, ki je pod vodstvom Tomaža Simčiča zapel osem pesmi slovenskih in italijanskih skladateljev. Svoj nastop so začeli z znano tržaško ljudsko »Skrinja uorehova«, zaključili pa z »Drugo litanijo« Pjotra Iliča Čajkovskega, pri kateri je solistično basovsko vlogo zapel A-leksander Svab. Med drugimi so zapeli tudi dve koroški narodni, Mokranjčevo »Puščime« in druge.
Pred zaključkom so vsi trije zbori zapeli kanon Viva la mušica, ki je hotel pokazati smisel glasbe, kot enotne izrazne govorice, ki lahko postane tudi sredstvo navezovanja prijateljskih stikov med raznimi narodi. Ob zaključku je vsak zbor zapel še eno pesem.
Večer se je v veselem vzdušju nadaljeval na županstvu, kjer so v dvorani pripravili zakusko in zabavo. Tu je bila priložnost za pogovor, izmenjavo mnenj in vtisov, z eno besedo, pevci in domačini so se v prijetnem vzdušju zadržali še dolgo v noč.
Naslednjega dne so zbori peli pri sveti maši v Kotschachu. Nemški pevci so, kot je navada, peli v cerkvi, na koru pa sta bila ostala dva zbora.
Zbor iz Vidma je pel latinsko poiifonsko mašo, Ave Mario in ob zaključku velikonočni koral Johanna Sebastiana Bacha. Tržaški mešani zbor pa je pred berili pel Drugo litanijo, med obhajilom pa je, po čudoviti gotski cerkvi, ki je sezidana ob danes praznem servitskem samostanu, zadonela mogoče najbolj znana slovenska cerkvena pesem — Marija skoz življenje.
■ dalje na 7. strani
Sodobno kmetijstvo
Pašna reja govedi za meso
PREJELI SMO:
PROBLEMI SLOVENSKEGA ŠOLSTVA
NA GORIŠKEM
Na redni seji, ki je bila ob koncu prejšnjega tedna, je Odbor Sindikata slovenske šole — Tajništvo Gorica — razpravljal o številnih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu: o Deželni komisiji za vprašanja slovenskih šol, ki še ni bila sklicana, o komaj sklenjeni delovni pogodbi za učno in neučno osebje, o rednih natečajih za profesorje nižjih in višjih šol. Širši del razprave pa je bil namenjen vpisovanju otrok v slovenske vrtce in slovenske šole nasploh. O važnosti te akcije je bil govor že na seji Enotnega šolskega odbora, ki je bila v Nabrežini 29. marca t.l. Odbor Sindikata je na obeh sindikalnih zborovanjih (za didaktično Ravnateljstvo ul. Brolo in Doberdob), ki sta bili pred nedavnim, priporočil vrtnaricam in učiteljem, naj se zavzemajo za to, da bodo slovenski starši vpisovali svoje otroke v slovenske šole in vrtce. In to predvsem na področju Ronk, Krmina in Gorice ter predmestja.
Nadalje je tekla razprava o slovenski sekciji na šoli ITI «G. Galilei«, ki bi morala biti ustanovljena že prihodnje šolsko leto. Dijaki nižje srednje šole se bodo morali s predvpisom odložiti za nadaljnji študij na višjih šolah, od Prosvetnega ministrstva pa še ni zadevnega pozitivnega odgovora. Na prošnjo, ki jo je predstavil Enotni šolski odbor za Goriško, se je Goriški pcikraj inski svet v predpisanem roku pozitivno izrekel. Sedaj pa je skrajni čas, da izda Prosvetno ministrstvo odlok. O nujni potrebi slovenske tehnično-industrijske smeri na področju višje šolske izobrazbe na Goriškem, smo že veliko govorili, tako da se nam ne zdi več Potrebno tega poudarjati. Sindikat želi opozoriti vse naše politične sile, ki imajo svoje zastopnike v Pokrajinskem svetu in predvsem odbornico za šolstvo in kulturo, da bi se z največjo resnostjo zavzeli za čim hitrejšo pozitivno rešitev tega vprašanja. To narekujejo, s svoje strani, tudi predvidene politične in administrativne volitve, ki bodo ob koncu meseca junija.
TRŽAŠKI MEŠANI zbor
NA KOROŠKEM I nadaljevanje s G. strani
Po maši so se pevci in pevke pred cerkvijo s pesmijo poslovili od gostoljubnih Avstrijcev. Zapeli so še nekaj pesmi in se odpravili proti domu.
Za pevce Tržaškega mešanega zbora je bila ta izkušnja zelo važna, saj je bil to nastop, ki je spodbujal delovanje pevskega zbora, ki v središču Trsta združuje približno 40 ljudi, ki jim je petje pri srcu.
M. T.
Pašna reja govedi za meso je način reje z malo dela. Za živino je najbolje, če je na paši noč in dan od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Pašnik lahko ogradimo z električno ograjo, ki jo lahko razpotegnemo na razdaljo več kilometrov. Tako zanesljivo varujemo živino. Pašnik razdelimo na 4 do 5 čredink, v katerih živino tako razporedimo, da ima vedno na razpolago dovolj dobre trave. Na pašnikih z zmerno intenziteto rasti lahko pasemo dve kravi s teleti na hektar ali do pet telic. Spomladi je rast trave hitrejša, v drugi polovici poletja pa pasemo tretjino več površin, jeseni pa lahko pasemo po vseh površinah.
Krmo za živino pridelamo na površinah, primernih za strojno spravilo, najenostavneje pa dobimo travno silažo, saj je pokošena trava od lepem vremenu drugi dan že dovolj suha za spravilo v silos in ima 40 odstotkov suhe snovi.
Silos za travo napravimo na steptani zemlji ali v koritu, ki ga izkopljemo v brežino. Na paši mora imeti živina vedno na razpolago vodo. Zato lahko napravimo korito za več čredink na stičnem mestu. Na razpolago živini naj bodo tudi rudnine in soli. Posebno skrb posvetimo varstvu pred okuženjem s paraziti in občasnemu veterinarskemu pregledu.
Zanimivo je pogledati dnevni prirastek telic različnih pasem na polkraškem predelu. Na pašniku je paslo 55 telic. Ob koncu paše so bile težke od 450 do 490 kg. Stare so bile od 22 do 24 mesecev in so bile na paši od 4. maja do 31. oktobra. Dnevni prirastek za telice lisaste pasme je bil povprečno 626 g, telice rjave pasme križanke s pasmo šarole po 535 g, telice šarole pa po 600 g dnevno.
Krave šarole pasme so bile ob začetku paše težke v povprečju 533 kg, ob koncu pa 675 kg. Na dan so pridobile povprečno 617 g. Njihova teleta so tehtala ob začetku paše po 135, jeseni pa 267 kg in so na dan pridobivala na teži 670 g.
Krave križanke rjave pasme s šarole so bile konec aprila težke povprečno 437 kg, 11. novembra pa 590 kg. Na dan so pridobivale po 815 g. Njihova teleta so bila težka 11. novembra povprečno 332 kg in so v dobi paše na dan pridobivala po 877 g ob sesanju.
Teleta, ki so s kravami na paši, so od-
lična za nadaljnje pitanje. Za taka teleta je ustrezna cena za 1 kg žive teže toliko, kot odkupna cena za 8 kg mleka. Pri dveh kravah, ki odredita teleti na paši, naj bi bil tak prirastek kot pri eni kravi, ki da na leto 4.400 kg mleka in eno tele. Pri prirastkih žive teže telic na paši naj bi bil dohodek tudi približno enak ali še nekoliko boljši.
Uvajanje pašne reje za meso je utemeljeno povsod, kjer ni pogojev za bolj intenziven način gospodarjenja z zemljo, kar posebno velja za Kras in visoko gorovje.
Z. T.
ŠPORT
Moška C-2 liga
Asso - calzature — 01ympia - Terpin	3:2
(15:7, 15:6, 12:15, 13:15, 15:9)
01ympia - Terpin: Cernic, Špacapan, Cotič Marko in Stefan, Terpin, Neubauer, Zadnik.
Kot je bilo pričakovati, je bila tekma zelo razburljiva in napeta; preobratov ni manjkalo. Goričani so začeli slabo in živčno, saj so dobesedno zapravili prva dva niza. Potem pa je nastal popoln preobrat: gostje so prešli v ofenzivo in so dvakrat ugnali domačine. V zadnjem, odločilnem nizu sta bili obe moštvi utrujeni in živčni. Sodniki so ob koncu izključili goriškega kapetana in s tem zapečatili usodo 01ympijcev.
01ympia - Terpin deli sedaj z Vecchio palla-volo iz Trsta tretje mesto na lestvici. Zgleda, da možnosti za prestop v C-I ligo počasi plahnijo, kljub temu pa so lahko Goričani zadovoljni z dosedanjimi dosežki, ki so vsekakor zadovoljivi. Prihodnjo soboto se bodo Goričani spoprijeli z moštvom Vivil iz Ogleja.
Zenska D-liga
01ympia - Bertolini — Volley club - Trst 3:0
01ympia - Bertolini: Perše, Primožič, Bertolini Klara in Marija, Tomšič, Mažgon, Klanjšček, Olivo.
V nedeljo so Goričanke brez težav ugnale tr-žaSko šesterko, ki je zadnja na lestvici in je že obsojena na izpad. Kljub enosmernemu poteku igre je treba reči, da smo bili priča marsikateri lepi akciji, s katero so se odlikovale zlasti starejše goriške igralke.
S to zmago je 01ympia - Bertolini še vedno na drugem mestu na lestvici, skupno z Volley clubom iz Tržiča. Prihodnjič bodo Goričanke gostovale v Trstu pri ekipi Le volpi.
G.R.
SPOMIN NA PETRA PETRUJA
Pred kratkim je v Ljubljani umrl dr. Peter Petru, ravnatelj Narodnega muzeja. Z njegovo smrtjo je nastala v vrstah slovenskih arheologov, predvsem raziskovalcev antične arheologije, velika praznina.
Dr. Peter Petru se je rodil v Laškem leta 1930. Po končani osnovni šoli je obiskoval gimnazijo v Celju, kjer je leta 1950 maturiral ter nadaljeval študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani (oddelek za arheologijo) in leta 1955 diplomiral. Bogata zgodovinska preteklost rodnih krajev je že v maldosti vplivala na njegovo usmeritev, kateri se je tako zagnano predal. Vse svoje sile in delovanje je usmeril na raziskovanje
rimske provincialne arheologije in ta mladostna zagnanost je vplivala, da je leta 1966 doktoriral iz teme »Antične hišne žare v Sloveniji«. Po diplomi se je zaposlil kot kustos arheolog v Narodnem muzeju, v letih 1958 do 1970 je vodil arheološki referat Zavoda za spomeniško varstvo SR Slovenije, leta 1970 pa je prevzel ravnateljstvo Narodnega muzeja. Poleg redne zaposlitve je zadnja leta predaval kot izredni profesor na Pedagoško znanstveni enoti za arheologijo ljubljanske filozofske fakultete. Dr. Peter Petru je aiktivno sodeloval v Arheološkem društvu Slovenije, Kulturni Skupnosti Slovenije, Raziskovalni skupnosti Slovenije, Skupnosti mu-
zejev Slovenije in Društvu muzealcev Slovenije. Kljub števiil-nim funkcijam in nalogam, ki jih je imel v društvih in skupnostih, ni zanemarjal znanstveno-raziskovalnega dela. Z njim je bistveno posegel v raziskovanje antične preteklosti na slovenskih tleh. Bil je človek širokih razsežnosti, ki se ni zapiral v ozke meje enega samega kraja ali enega samega problema. Zavzemal se je za reševanje in tolmačenje arheološke preteklosti celotnega slovenskega prostora. Plod njegovega nazora je oris Arheološkega obdobja Slovenije v knjigi Zgodovina Slovencev. S svojo smelostjo je prvi zoral ledino na tem področju in na poljuden način predstavil širši javnosti izsledke arheologov, ki so bili širšemu krogu ljudi nepoznani. Kot arheologa izkopaval-ca ga srečamo v številnih krajih Slovenije. Ome-
Krstna uprizoritev Rebulove farse »Hribi, pokrijte nas«
Potovanje (turistično - romarsko) v Bosno, Hercegovino, Dalmacijo s pestrim programom (Kozara, Mostar, Medjugorje, domovina blaž. Leopolda Mandiča v Boki Kotorski, Dubrovnik, Split, Zadar itd.) in z vso pomočjo novogoriške agencije AVTOPRO-MET pripravlja starogoriška skupina marijanskega gibanja obeh narodnosti za čas od jutra 22. julija do poznega večera 27. julija.
Stroški 285 tisoč lir pri 40-ih udeležencih ali 300 tisoč lir pri 30-ih u-deležencih.
Predplačilo 5 tisoč lir, ostalo do 5. julija.
Prijave do 20. maja v časopisni prodajalni pri Sv. Roku v Gorici nasproti cerkve (več informacij po telefonu 0481/34134, ali ulica Alviano, 16 pritlično).
KAKŠNA JE PRAVZAPRAV SLOVENSKA ZGODOVINA?
■ nadaljevanje s 6. strani
mentenbiicher v Gradcu) itd. Skratka, podoba slovenske zgodovine naj ostane grda, nevredna, tudi za ceno zamolčevanja?!
Kdor pa kakorkoli kritično ugovarja na takšne prikaze, ki služijo predvsem ideologijam in njihovim ciljem, oznanja mite. Kar gre tako daleč, da razglasijo za mitologinjo celo vodilno zgodovinarsko zagrebške univerze. Človek se res vpraša, kaj danes lahko še velja za znanost?
J. S.
Kulturno društvo Studenci je pod pokroviteljstvom Nadiške gorske skupnosti priredilo v petek, 29. aprila, v Špetru Slo-venov posvet ob 120-letnici smrti Ivana Trinka. Predsednik društva Studenci dr. Riccardo Ruttar je v svojem uvodnem govoru poudaril, da je posvet posvečen Trin-kovim naukom, ki so danes v Benečiji še vedno aktualni, čeprav je poteklo že 28 let od smrti velikega beneškoslovenskega izobraženca, pisatelja in vzgojitelja.
Profesor v videmskem semenišču Marino Qualizza je zatem govoril o Ivanu Trin-ku kot duhovniku in vzgojitelju. Ivan Trin-ko je namreč v videmskem semenišču bil profesor filozofije in tako odločilno sodelo-
nimo naj le del njegovega terenskega dela, ki je odločilno vplivalo na razvoj antične arheologije Primorske. Arheološka preteklost naših krajev je bila po vojni dolgo let zanemarjena. In zato je toliko bolj pomemben vpliv dr. Petra Petruja, ki je za razliko od starejših raziskovalcev uporabil pri svojem delu sodobne znanstvene metode. Tako je po večdesetletnem mrtvilu, ki je vladalo od Marchesettijevih časov dalje, ponovno oživel ugotavljanje arheološke preteklosti primorskih krajev. Plod njegovega dela je deloma pričujoč v knjigi Arheološka najdišča Slovenije. Omeniti moramo še dve pomembni izkopavanji, ki ju je vodil pri nas— izkopavanje na Hrušici in v Ajdovščini. Na Hrušici je v okviru akcije Kasnoantične utrdbe v Sloveniji opravil večletna sistematična arheološka ra-
Slovensko stalno gledališče v Trstu je letošnjo sezono končalo s slovensko, še točneje rečemo domačo novostjo. V režiji Jožeta Babiča in češkega scenarista Miroslava Melene je sinoči v Kulturnem domu zaživelo pred gledalci prvo Rebulovo odrsko delo, ki na podlagi slovenske mitologije podaja v že naprej obsojeni na katastrofo boj med Vsemogočnim in človekom. Vendar pa ne gre za nekakega slovenskega Prometeja, pač pa za vladarja Križne doline, kralja Matjaža I. Njegovo srečanje z Neznancem, pisanim z veliko začetnico, ko odkrije sol in se je pripravljen za osvojitev Solne gore tudi boriti, je obenem pričetek hrepenenja po nadmoči. Sol postane le pretveza, prah v oči prebivalcem, ki jim je bolj mar za kuhinjo kot za višje probleme. Tudi studenec žive vode, ki si ga hoče pridobiti v boju z Neznancem, ostane le pretveza za boj.
Toda Matjaž je celo pristno prepričan, da z vojno proti Neznancu vodi svoje podanike v boljšo bodočnost, čeprav ostaja pri njem neprikrita želja, da se povzpne do kozmične nadvlade. Poraz je neizbežen, hribi bodo pokrili Križno dolino, Matjaža in njegovo vojsko. Toda Matjaž vztraja, slepo upa, da se mu bo končno posrečilo — ne glede na žrtve in bolečine ljudstva — ustvariti novo družbo, nov red. Ideološka zaslepljenost, večkrat dokaj človeško naivna, se stopnjuje po vzorcu totalitarizmov, ki spreminjajo navade, miselnost, celo jezik: izmišljajo si in ustvarjajo nove izraze. Prav s tem pa je avtor poživil igro, ji dal nekoliko premora in zadaha, izzival najprej nasmešek, kdaj pa kdaj tudi odrešujoči smeh.
val pri vzgajanju celih rodov duhovnikov obširne videmske nadškofije. Dr. Ferruccio Clavora pa je v svojem predavanju opozoril na izredno pomembno delo, ki ga je Ivan Trinko opravil kot politik in zastopnik Benečije v videmskem pokrajinskem svetu. Predavatelj je nanizal nekaj skupnih lastnosti, ki sta jih imela ustanovitelj Italijanske ljudske stranke Luigi Sturzo, ki je bil prav tako duhovnik, in Ivan Trinko. Clavora je na koncu naglasil, kako glavni nauk Ivana Trinka obstaja v tem, da je zvestoba lastnemu jeziku in rodu pogoj za vsakršen, tudi materialni napredek. Udeležence posveta je pozdravil predsednik Nadiške gorske skupnosti Kjuk,
ziskovanja. Tu je nadaljeval nedokončano delo dveh starejših raziskovalcev, Schmida, ki je izkopaval med prvo svetovno vojno v notranjosti utrdbe, in Brusina, ki je pred drugo svetovno vojno sistematično raziskal zaporne zidove Z načrtnimi raziskovanji zaporne trdnjave, ki je na Hrušici ščitila cesto Aquileia - Emona (Oglej - Ljubljana), je potrdil obstoj vojaške in civilne poštne postaje. Pregled celotnega zapornega sistema, ki je bil branik rimskega imperija na črti med Reko in Ziljsko dolino, je podan v knjigi Claustra Alpium Iuliarum. Proučevanje ostalin antične postojanke Fluvio frigido in poznejše antične trdnjave Castra na prostoru današnje Ajdovščine je pridobilo z izkopavanji oprijemljive materialne dokaze o zgodovinskih dogodkih, ki so se ohranili v pisanih virih. Iz-
Tudi brezizgledncGt ne premakne Matjaževe ideološke okostenelosti, ki jo trojica vojakov kot predstavnikov ljudskih množic po svoje tolmači: Jošt, ki razumsko obsoja vojno in spopad, Urban, ki je pripravljen celo v brezupnem stanju verovati v spremembo, in Blaž, od trojice najmanj razumen, ki slepo veruje v režimske odločitve, ki prisega na ideologijo, čeprav je ne razume.
Iz celotnega besedila veje pesniški zanos do izbrane teme, dialog je prepričljiv, zelo bogat in živahen, vendar pa mu kot odrskemu tekstu manjka dogajanje, konfliktualnost.
Prav zaradi tega je verjetno Babičeva postavitev nujno .postala skoraj eksperimentalna, scena in kostumi češkega scenarista Miroslava Melene pa skoraj avantgardni. To pa so le pripomočki, ki dajejo tekstu ritem, ki iz besede ustvarjajo gledališko predstavo. Najbolj seveda prihajajo do izraza maske, ki že same groteskno nakazujejo temperamente in like posameznikov. K poživitvi pa pripomore tudi glasba Aleksandra Vodopivca, songi četverice žensk in trojice vojakov.
Naslovno vlogo kralja Matjaža je izoblikoval Stane Starešinič, ki je liku ciničnega vladarja dodal človeško noto, ko tudi v najkritičnejših trenutkih bolj skrbi za svoj zunanji videz, torej brado, ki mu prehitro raste, kot za vojno in spletke naj ožjih sodelavcev. Njegova žena Bora-na v interpretaciji Lidije Kozlovičeve zazivi v polnem le v zadnji sceni, ko pride na dan konflikt s hčerko Alenko, ki jo je izvrstno podala Saša Pavček. Alenkin lik je obenem edini, ki kaže na možnost rešitve iz Niča, v katerega so padli prebivalci Križne doline. Med trojico vojakov velja poudariti skrbno izdelan in vseskozi ujet lik Jošta Toneta Gogale in Blaža Adrijana Rustje. V ostalih vlogah so nastopili: Livio Bogateč kot Florimond, Jožko Lukeš kot Lopulin, Alojz Milič kot Golmagoj in Bojan Umek kot Neznanec. Sodelovale so še Barbara Jakopič, Do-rjana Fidel, Mirjam Antodicola in Sandra Vodopivec.
Saša Rudolf
 O----
Alojz Rebula:
»HRIBI, POKRIJTE NAS«
farsa v treh dejanjih — dveh delih
KRSTNA UPRIZORITEV
Režija: Jože Babič v nedeljo, 8. maja, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu.
kopavanje je osvetlilo, da je cesar Evgenij izbral Ajdovščino za svoje oporišče z imperatorjem Teodozijem. Ta izkopavanja so za slovensko arheologijo še posebej pomembna, saj pred tem, razen manjših izkopov, ki jih je opravil Schmid, ni bilo tu nobenih raziskav. Za dr. Petra Petruja je značilno, da ni samo gomilil izkopanega materiala, temveč ga je tudi strokovno ovrednotil v številnih knjigah, razpravah in člankih. Obenem je s številnimi razstavami približal arheološke izsledke širšemu občinstvu. Z dr. Petrom Petrujem smo izgubili enega izmed osrednjih slovenskih in jugoslovanskih strokovnjakov, čigar delo je temeljno vplivalo na razvoj arheološke znanosti kot tudi na razvoj muzealska.
B. Ž. T.
Aktualnost Trinkovega nauka