Liti sa kdrlttl dola v -•k*|il|u4«ivt. Delavci .o oprtviitnl do v.aga kar produclra|o.
rhta papar it davoiad 10 »h« Intereata of the working claee. Work-•ra aro entitled to all what thoy produce.
Mi^rr i i«oou4-iimi u>»u«r. Oma • »I <fc. fMi offta. %» Cht«*" til u<id»' lb* Ar» of • »»»ti	*rd <H7it
Office: 4006 W 31. Str., Chica««.
Delavci vseh dežela, združite se!
PAZITE!
na itevllko v oklepatu-ki oo nahafa polog va-¿•ga naslova. prllopl|o-nega .podajali
na ovitku. Ako (349)
Jo številka . . toda| vam e prihodnja Atovllko natega llata po te£e naročnina. Prosimo, ponovilo |o takof.
Stev. (No.) 348,
Chicago, III., 12. mala May) 1914.
MEKSIKANSKI SOCIALISTI UPAJO NA SODRUOE NA SEVERU.
Socialisti v Meksiki, dasiravno jih je malo in večina teh j»* v armadi konstitucionalistov, gojijo trdno nado, da bodo njih sodi ugi v Zed in jenih državah na kak način preprečili vojno. V Mexico City izhaja tednik "KI Socialista", edino glasilo socialistov, kar jih je v federalnih pokrajinah. Kljub persekucijam lluerte in njegovih divjakov se ta list z veliko muko vzdržuje pri življenju. Pred par tedni je ta list ob-javil 90rak apel na socialiste v Zed i njenih državah, proseč jih, da naj zastavijo vse svoje moči in odvrnejo pogubonosno vojno, ki bi pomenila še večji jarem suženjstva za mehiškega j^emia
PRAVI VZROK VOJNE
"London KveUing Standard piše:
"Intervencija Zedijenih držav v Meksiki mora razveseliti Kuro pejce, predvsem pa Anglijo. Velika Britanija ima okrog tristo milionov dolarjev investiranega kapitala v Meksiki in mi ne mo temo trpeti izgube investacije. Ameriškega denarja v Meksiki je investiranega $ 1.057,770.000, med tem ko Meksikanci sami posedujejo lastnino v zemljiščih iti dru geni kapitalu v vrednosti $793, 187.141. Iz tega je razvidno, da Zedinjene države in Anglija, to je podaniki prvih in zadnje imajo
v Meksiki dvakrat toliko kapita la .kakor pa Meksikanci sami.
Izid intervencije bo, da bo mo gočna armada pod nadzorstvom Zedinjetiih držav očistila Meksi-ko vlečnih revolucij in prinesla mir ,ter blagostanje deželi, tako da tuji kapital ne bo zastonj investiran."
pognala v
kor zdaj poročajo samomor.
Post je v svojih tovarnah iz-prešal iz delavcev 50 milionov dolarjev. Kapitalisti solidarno žalujejo po njeni — delavci pa nič!
ZAKAJ ZAHTEVAJO ŽENE VO LILNO PRAVICO
Avgust Bebel.
Ali bo zvezna armada ščitila skebe v Coloradu?
r	'1
To |e vprašan|e, s katerim se bavi|o štra|kar|l. Razorožen|e gre počasi Izpod rok. Zvezni poveljnik govori na štra|karsklh shodih.
MILIONAR POST SE JE USTRELIL
Zagrizen sovražnik organiziranega delavstva je doživel tragični konec.
C. W. Post, milionar, lastnik obširnih tovarni za izdelovanje raznih jestvin v Battle Creeku, Mich., iti veliki sovražnik delavskih tinij in socialističnega gibanja, si je 9. maja v svoji zimski palači v Santa Barbara, Cal., pognal kroglo v glavo in s tem končal svoje življenje. Post — kateri je svoječasno pisal, da je samomor najifrša strahopetnost! — je bil dolgo vrsto let poznan kot najbolj zagrizen nasprotnik orga niziranega delavstva. V svojem boju proti American Federation of Labor je zapravil več milionov dolarjev. Imel je navado, da je od časa do časa objavljal po celo stran dolge članke v dnevnem časopisju in te članke je plačal kot oglase. V teh člankih je srdi to napadal delavski' unije, socializem in sploh vse, kar je bilo v zvezi z modernim delavskim gibanjem.
Ko je Post pred 20 leti ustano vil svoje tovarne v Battle Creeku, Mich., je neprestano prega njal in zatiral vsako dela\sko gibanje v teh tovarnah. Pred nekaj leti je tožil American Federation of Labor za $750,000 odškodnine radi bojkota Buck Stove and Range Co. v St. Louisu. Tožbo je izgubil. Pozneje je skušal organizirati delavce v svojih tovarnah po svojem kopitu z namenom da bo tekmoval A. F. of L. in Roo-seveltu je ponudil $100.000 letne plače če prevzame predsedništvo te njegove "unije". Toda v kratkem času je s to komedijo temeljito pogorel. Ker torej ni mogel ni cesar opraviti s protidelavsko propagando, ga je strašno jezilo in to mu je na kopalo neko živ-čno bolezen, katera ga je — ka-
1.	Ker j»' človeška družba in njena politična vrhnja stavba, država, brez žen nemogoča, prav tako kakor tvorita še-le mož in žena eelega človeka.
2.	Ker je kričega krivica, «la, neztuisel, izključevati žene od političnih pravic in svoboščin, ki jih imajo moški, le zato ker so se slučajno porodile kot ženske.
II. Ker so žene za razmnožitev spola in njegovo vzgojo prav tako potrebne kakor moški in ker delo, ki ifa opravlja žena kot delavka, pridobiteljica, vzdrževalka, gospodinja ali mati v družbi in državi, ne zaostaja na vrednosti in važnosti prav nič za delom, ki ga morajo izvrševati moški napram družbi in državi.
4.	Ker morajo izpolnjevati žene kot delavke in pridobiteljice — in teh je vsak dan več — napram državi in skupnosti prav take gmotne dolžnosti kakor moški v ena kem poklicu.	---
5.	Ker ima žena kot delavka, pridobiteljica, vzdrževalka, gospodinja ali mati prav tako interes kakor moški, «la so urejene razumno, smotreno in pravično vse javne napravo: šole, davkarstvo, pravo, javna uprava, oskrbovanje sirot in ubožcev, socialna zakono-«laja. vojaške naprave, mirovna a-li vojna politika itd., skratka ku3 turni napre<iek na vseh poljih.
6.	Ker doloi^ba, da se žena prav tako kaznuje, ne glede na njen spol, če krši ali prelomi obstoječe zakotre, se s tem le pravično izpopolni, da žena lahko sodeluje enako možu pri zakonskih «loločbah družbe.
7.	Ker ni ne v naravi, ne v spolnem življenju žene, ne v njenih telesnih in duševnih zmožnostih, ne v njenem nagonu po izpopolnitvi svojega bivstva nobenega vzroka, ki bi dovoljeval možu, «la ravna z ženo kakor s človekom drugega razreda, in ne «laje možu, ki se je tudi je slučajno poro-dil kot mož. pravice, da bi se postavljal za njenega gospodarja ln varuha.
H. Ker zahteva napredek in ves razvoj človeštva k vedno višji popolnosti vseh javnih in socialnih naprav, da se uporablja in izkoristi velika mera sil in zmožnosti vseh vrst, ki so v ženstvu, prav tako v sk ti pen blagor kakor enake lastnosti pri moških.
9. Ker je br«'z popolne enakopravnosti spolov nemogoč harmoničen razvoj človeštva in harmonično «Iružabno življenje.
It). Ker potrebuje žena splošno volilno pravico, «la s«- osvobodi tz gospodarskega zatiranja in izkoriščanja in ker mora pridobiti popolno enakost t taci i kot spolno bitje.
Ce zasmehujejo ciniki in nazad-njaki stremljenje ženstva po politični enekapravnosti, če je hočejo bedaki ovirati, vkljub temu bo zmagalo, če ni hrepenenje človeštva po najvišji popolnosti vseh naprav prazen sen. Boj olajšamo in zmago pospeSitno, če imamo žene za sobojevniee.
Demokratje, republikanci in progresisti se združujejo proti socialistom brez ozira na to, če je kateri me«l njimi brezverec ali če veruje v "prosto ljubezen". M«1«! kapitalisti se to ne vpraša, (»lavno je, «la vsak«lo veruje v rop delavskega produkta. Verski in «Irii-gi predsodki so prihranjeni 1«' za delavce, da se grdo gledajo med seboj, meti tem ko s«' kapitalisti smejejo. Pamet, pamet, delavec!
Triuidad, Colo., H. maja.- Kaj bo počela zvezna konjillica v pre-inogarskem okrožju, ako se ji posreči popolnoma razorožiti obe protivni stranki? Ali bo zvezna armada ščitila skebe, ako bodo o-perktorji poskusili nadaljevati- z delom v rovih, ki so oslali v zadnjem boju nepoškodovani?
To so vprašanja, ki «lanes morijo štrajkarje, ko zvezni poveljniki zahtevajo, da mora vsak pojedini štrajkar oddati svojo pul-ko in patrom*. Nekaj' jih je že oddalo orožje, to«la večina t«'ga še ni storila, kakor ni tega storila niti večina Kockefellerjevih strelcev in jamskih čuvajev.
I nijski voditelji so edini v tem, da premoga rji dajo puftke le pod dvema pogojema: prvič, «la taki sto store tudi vsi nasprotniki do za«lnjega in tudi policaji v mestih, z eno besedo vsak«lo, kdor di-rektno ni v zvezni službi; drugič, da se zvezni poveljniki zavežejo, «la in» bo«lo ovirali piketov, ako poskusijo baroni premoga zopet zganjati skeli«- v rove.
Strelci ae boje štrajkarjev in zadnji ne zaupajo nikomur.
Colonel James Loekett, kateri poveljuje kavah'ristom v trinida-skem okrožju ,je včeraj zopet izdal prOklaincijo poživljajoč štrajkarje in rovske strelce, da morajo oddati puške «lo potideljka. l*o-ekett in major Holbrook sta uve-rjena, «la nimata tako lahkega dela kot sta menda pričakovala. Ra-zoboroŽenje na obeh straneh bo šlo tenko izpod rok. Do skrajnosti napeto sovraštvo med premogarji iti Hoekefelletjevimi strelci ni poleglo niti za las s priho<lom zve-zinih čet. Štrajkarji ne zaupajo uiti najmanj nasprotnikom, da bi «lali vse orožj«' o«l sebe; za«lnji s«' pa zopet boje, «la štrajkarji bodo več kot polovico pušk poskrili.
Vo«lit«*lji unije zahtevajo, «la morajo operatorji prej o«l«lati najmanj 500 pušk, če ne, t«'«laj s«- štrajkarji ne bo«lo pokorili proklamaciji zvezne armade. Na drugi strani pa hočejo operatorji, da morajo štrajkarji prej «lati iz tok 'najmanj tisoč pušk, drugače t»e tudi oni ne pokorijo. Loekett in Holbrook se torej hojita, da bota obe stranki poskrili orožja čim največ mogoče in krvavi boj bo ¡izbruhnil znova čim se odstrani zvezino vojaštvo.
Major Holbrook govori na štraj-karskih shodih
Zvezni nrijor Holbrook je 6. t. m. obiskal veliki shod štrajkarjev vTrinidadu in jih v kratkem govoru pozval, «la naj «lajo puške. Rekel je med drugim :
"Kadar govorijo Z«'«linjene «lr-žave, je stvar resna. Predsednika moramo ubogati. Tukaj so vojaki in častniki, ki bodo skrbeli, da j< izpeljana predsednikova zapoved. Mi nočemo vojne, niti nimamo namena, «la bi streljali na vas, možje. Ubijanje je strašna reč, to<la če bomo prisiljeni, morali l.'6mo to storiti!
Nič vntn ne bo pomagalo, če vi potolčete mene in kol. Locketta: za nami bodo prišli drugi. Mi ho-čemo z vami postopati pošteno. Ne oziramo se na operatorji' niti i.a unijo: mi ubogamo le predsednika \Vilsona in nikogar drugega."
Holbrook je govoril tudi na t, hodih v Soprisu, Ko tise-in v Rug-by in povsod je apeliral za mir in /a puške. Oddelki zve zine kava-lenje zdaj patrulirajo v Aguila-hi. Hastingsu, Dclagua, Tabasco, Rerwindu in v Forbes ter Las A-limas countij'h. Vsega skupaj je
\ širajkarske.it okrožju enajst h!o zvezinih vojakov. Tepena državna milica je pobrala pete povsod, «lino v Oni: Creeku je âe'm,1(| Stvarni kateri avstrijski po-
žavnega tajnika, da bo formalno zahteval od guvernerja Ammonsa polno odškodnino za zaakega italijanskega podanika, kateri je bil usturčen v Ludlowu. Znano je, da je med žrtvami lu«llowskega ma-sakriranja skoraj tri četrtine I ta lijanov. Ako guverner odkloni za htevo, tedaj bo konzul apeliral na italijanskega poslanika v \Vash-ington. Avstrijski konzul v Den-veru se bavi s preiskavo v štraj-karskem okolišu, «la «ložene če ji
dvajset miličarjev na straži.
Zakonodaja deli zaušnice Ammonsu.
Denver, Colo., H. inaja. h.aja se je sešhi coloradska
za
danik.
Triuidad, Colo., 10. maja. — Jamski strelci in štrajkarji so 4 včeraj oddali 17N pušk zveznim poveljnikom. To je vse, kar je doli ouod a ja "v p«>sebnem ^asedanj"u ,mI	l-oekett na svoj poziv
radi komati j v premogarskem o- v	Tn,i	8trel1cl n,H°
krožju. Sprva j« bilo slišati, da iM»h niti «"•'trtiiie pusk. kar jih bo post a v oi I a j^ razpravljala o i,UHj° v posesti, procesu odpoklica proti guverne-	Milica gTe nazaj?
rju Ammonsu, toda ni še nič. Or- Denver, Colo., 10. maja. — Vo. gauizirano delavstvo je sploh «tit«>|J| delavskih unij so zvedeli, proti takemu procesu, kajti v slu- (i„ me<i guvernerjem in zveznim čaju, da je Anunons odstavljen, vojnim departmentom v \Vash-mora po določbah ustave zasesti i„gtonu vlada sporazum, da bodo njegovo mesfo podguverner Kit«. ZVe*ne čete odpoklicane takoj čim gerald, kateri pa ni nič boljši o«l 0«lržava Colorado mobilizirala Ammonsa.	| dovolj miličarjev; ki pojdejo na-
Državna milica, katero je gu- yaj v štrajkarsko okrožje in pre-verner samovoljno posodil Ročke- j vzamejo staro strahovlado. To po-fellerjevitu baronom premoga, j« ' meni ponovitev krvavega konfli-naredila stroškov čez en milion kia _ izjavljajo voditelji orga-
Leto (Vol.) IX.
VILLA NO POTU V MEKSIKO CITY
dolarjev; te stroške mora zdaj država plačti. Radi teh stroškov vrli se v zbornici viharna debata. Zastopnik B. A. Sweet je pre-
niziranega delavstva—brez ozira na to, koliko miličarjev spravijo skupaj. Ce misli zvezna vla«la na ta način vjeti štrajkarje, da jih
«llagal danes, da tistim miličar-(najprvo oropa edinega sredstva jem .ki so služili kot jamski ču- obrambe — orožja — in jih po-vaji in tisti, ki so se vdeležili ma-] tem izroči na milost in nemilost sakriranja v Ludlowu 20. aprila, Rockefellerjevim morilcem, tedaj ne «lobe nobene plače.	| j)0 delavstvo drugače mislilo o ta-
Gorka zaušnica za Animonsa in ki vladi. nje*#Ve t rabati te je pa bila Tier-1
nejeva resolucija, ki jo je sprejeli Generalni štrajk ovržen. senat v četrtek. Resolucija žigosal Indianapolis, Ind. — Kksekuti-guvernerja, da je fehtal z de-va premogarske organizacije (lT-nar pri ljudeh, ki so v zvezi z ba-'uited Mine Workers of Amerika) roni premoga in da je nezmožen je odklonila apel mnogih krajev
voditi državne posle; dalje obsoja operatorje kot krute tir&ne, ki so povzročili vse gorje stavke in končno obsoja vodstvo milice, ki bolj služi premogarskim družbam kot pa državi.
Coloradake žene tožijo milico.
hih organizacij za generalni štrajk vseh premogarjev v Zeili-njenih državah kot protest zoper kapitalistična barbarstva v Colo-radu. Kksekutiva naglasa, da je boljše če p riM no ga rji delajo in denarno podpirajo svoje brate v Co-
¡ loradu, kar bo za«lnjim več poma-Colotadska ženska mirovna li-l^ in njih()Va	pri(K, t()1¡.
ga je po svoji predsednici Mra.iko prej
Alma Lufferty objavila rezultat
preiskave v Ludlowu. Najvažnejše točke v tem poročilu se glase:
'Krivda strašnega pokolja v Ludlown leži na importiranih morilcih .ki so paradirali kot sinovi Colorade v uniformah narodne garde.
"Morilci so naperili tri strojfie puške dan poprej na Ludlo\v in
KAKO SKRBIJO ZA SIROTE
Na 2023 Frankfort St., Chicago, se nahaja zavod sv. Antona za sirote. V teh zavodu sta gospodarila Rev. John Kolodzejcih in dr. J. Tomaszewski. Prvi je neodvisen katoliški duhoven. Sprejemala sta osirotele otroke v oskrbo
major llamrock je poskusil te j ¡„ kolektala denar pri «larežljivih puške s tem ,da jih je izstrelil v j ljU(i0b za — sirote. Toda nabra-prvo vrsto šotorov.	„j {\vmiV „i šel za sirote, temve«
"Vojaki so namočili papir v petroleju in iz istega naredili ba-klje. s katerimi so zapalili šotore. Pozneje so ropali na pogorišču.
"Petdeset žensk v šotorišču je bilo nosečih ob času napada in e-na je porodila, ko je nad njo go-
za pijačo in cigare, s čemur sta "dobrotnika" pogostila svoje prijatelje vsak večer. Nato sta prodajala prazne steklenice in i par centi tega skupička sta "na sičevala" sirote.
Oba "dobrotnika" sta zdaj pred sodiščem, (»otovo sta tudi ta
iil šotor. Večina teh žensk je zdaj j dva jk>\ «larjala, «la so socialisti
veliki — "sleparji"! "Amer Slovenci", take notice!
v kritičnem položaju."
Milica se sama toži.
Miličarska komisija, katera je na svojo pest preiskala ludlovv-sko nii^saktiranje, izjavlja v svojem poročilu, da so miličar ji v Ludlowu 19. aprila pod majorjem llattirockoni s premislekom usmrtili tri vjete štrajkarje, Louis Ti-kaša in še dva druga. Cmorjeni štrajkarji so bili brez orožja, ko so jih vjeli. Tiskasovo truplo so našli 7. razbito glavo in poln hrbet ter drob krogel.
General (¿h a se se pripravlja, za vojno sodišče, ki bo baje "sodilo" obtožene miličarske morilce.
Italija zahteva odškodnino «a u-bite podanike štrajkarje.
(Najnovejše vesti iz Coloraila.)
Denver, Colo., 10. maja. — Tukajšnji italijanski konzul dr. <>re-stf de Vella je včeraj obvestil dr-
Satan mora imeti pravo veselje, ka«!ar gleila mladega Rockefeller-ja v nedeljski šoli s svetim pismom pod pazduho!
Vojna je vsak dan. Preil nekaj dnevi je padlo 170 premogarjev v Kcclesu, W. Va. Padli so na in «lus*rijelnci i bojišču v boju med grenkim zaslužkom za kruh in med mamonom profita. V Vera Cruxu so padli >.r.mo štirje vojaki na naši strani — in kolika slava se jim poje' A za 170 industrijel-nih vojščakov niti besedice! Prvim bodo zidali spomenike, a za«l-nji so bili rnzen vdov in sirot — pozabljeni že isti «lan, ko so pa«lli. Tako današnja «Iružba plačuje svoje resnične junake, ki umirajo za njo!
Kraucisco Villa, vrhovni poveljnik rebelne armade, je zdaj napoti proti glavnemu gnjezdu lluerte, da zavda federalcem smrtni udarec in s tem prihrani stricu Samu neugodni in nc[>otro-bni posel. Mesta San Louis Potosi Manzatlan in Saltillo so glasom zadnjih poročil že padla v roke konstitucionalistov, ali pa je padec istih tako blizo, da se komaj vzdržijo par dni. Tampico oblegajo rebeli že par tednov z 20. 000 možmi in padec tugi tega mesta je neizbegljiv.
V Meksiko City je že vse pripravljeno za prihod Ville. Pristaši rebelev, katerih kar mrgoli tam, so na skrivnem organizirali vse potrebno za naskok na Huertino palačo čim se približa Villa. Huerta vidi, da je izgubil igro, toda igrati hoče «lo konca. Ostati hoče pri svojih besedah, «la rajši pogine, kakor «la bi se po«lal komurkoli. Strašno je potrlo starega. tirana, ko se je izjalovila njegova nada, da bodo vsi rebeli drli po«! njegovo zastavo po zavzetju Vera Cruza po Američanih.» Milo je vabil Villo, Carrnzo in Za-pato — tiste, ki jih je prej imenoval le bandite in lopove — da mu naj pomagajo "rešiti" domovino. A ni bilo nič. Beguni iz Meksiko City pripovedujejo, da edina tolažba Huerte te dni je v — pijači. On je sicer star pijanec, kateri je bil pijan po tri dni zaporedoma, toda zdaj pa "vozi barko" kar po celi teilen. Takoj zjutraj začne s konjakom in potem nadaljuje s šampanjcem. In kadar je najbolj uatrkan, da ne more stati niti sedeti, takrat pa dela "vojne načrte" kako bo potolkel Villo in pomečkal Zedinjene države!
Položaj med Zedinjenimi državami in Huerto ne beleži nič novega.
Posredovalci A. B C. so izbrali Niagara Falls v Canadi za mirovni «logovor, ne pa llavano kot je bilo prej poročano. Dogovor se prične 18. maja. Carranza je odklonil vsako premirje s ITuerto, kar ni po volji posredovalcem, Wilson pa nič ne reče.
Naše vojaštvo v Vera Cruzu prodaja «lolg čas in — snaži mesto, uničuje mrčes in hrani revne meščane, kar je dobro delo.
Iz Washingtona poročajo, da vojni department nadaljuje z vojnimi pripravami. Vojni hujskači pritiskajo na Wilsona, «la naj ukaže pohod na Meksico City, toda Wilson in Brvan se upirata kolikor moreta. In to je vse.
V Chicagi je pred kratkim zborovalo nekoliko gentlemanov, ki so prepričani, «la bo Kristus kmalu drugič prišel na svet. Oentle-mani naj imajo svoje nade, toda če bi Krist v resnici prišel in če bi ponovil ravnoisti nauk, kakor Snega je baje učil pred devetnaj sto leti. bilo bi slabo >.anj. Citn bi povzdignil glas za revne in potlačene iv. pr. v Ameriki proglasili bi ga takoj za nevarnega agi tatorja, to«la križali ga ne bi več, temveč Balihvin-Feltzevi strelci v službi Rockefellerja and Co. bi «a ustrelili s strojno puško . . .
ClKASKI DELAVCI, POZOR!
V nedeljo dne 17. maja ob 2. uri popoldne se vrši v "Narodni dvorani", vogal Racine A ve. in 18. cesta
JAVEN LJFDSKI SHOD na katerem bosta govorila sodr. I. Sušnjar, gl. tajnik J. S Z in John Wallker, Illinois State Fe deration of Labor, o vojni v Meksiki in Coloradu. Vatop prost.
Zavedni delavci, ki ae zanimajo za mimoidoče razmere v deželi, vai na ta shod!
Uredništvo.
prolktarec
gg IZ NASELBIN« ^
Aurora, Minn.
Sodiug urednik Proletarea:—
Prosim za uvrstitev teh vrstic v nasein delavskem glasilu Prole-tarcu. Prvi majnik, vesolni delavski praznik, je odšel zopet za letos v večnost. Zavedni delavci praznovali so ta dan, odloživši mukotrpno orodje krampe in lopate, da tem holj proslavijo sebi izvoljenemu času miru oddiha.— Da pa pokažejo objestnim kapit»-listom in njim ponižnim hlapcem svoje nezadovoljstvo, da se. zavedajo in občutijo njih izkoriščanja in čimdalje hujšega izmozgavanja delavske moči; prirejali so razne obhode po mestih in shode, kjer se je protestiralo in zahtevalo pre-drugačenje današnjega krivičnega družabnega sistema. Zavedali so se, da pod sedanjim človeškim redom ne more več iti tako dalje in da bode in mora priti [»otom socijalizma splošna osvoboditev. Vse to so se spominjali zavedni delavci. Kaj pa o"i nezavedni delavci, kaj so se pa oni spominjali na delavski praznik, prvi maj? Videl sem jih neobčutljive za vse to! Slišal sem jih se pomenkovati, koliko sodčkov piva da 30 popili, — in kje da bi ga še dobili. Da si za more duha vesti in težav od vsakdanjega težkega robota-- nja zasužnjenih trpinov, iščejo si tolažbo edinole v preobilnem za-vživanju alkohola, ki nosi vedno večje siromaštvo in gorje med ljudstvo. Poštenega razvedrila in zabave, ter izobrazbe pa prav nobene in ravno v tem je iskati glavni vzrok delavske zanemarjenosti in brezbrižja. Letošno spomlad tukaj nimamo nikaccga pravega vremena, dežuje skoro vsaki dan in tudi precej občuten mraz je še. Delavski praznik praznovali smo v "Finski delavski dvorani". Polna dvorana bila je zbranega ljudstva obojega spola, največ seveda le Fincev. Slovencev, ki tvorijo večino prebivalstva A mote, pa
obdržali 01. sekcije soc.
Sv. za glasilo slov. stranke! Vidini, da ti je resnica hudo vbodla v oči in možgane. Zakaj pa ne dokažeš in ne o vržeš mojega dopisa, kar sem zapisal! Blebetati, to spada med farško bando, ne pa med svo-hodomislece. Le dejstva govorijo, na to se jaz opiram. Ker se imenuješ tako velikega socijali-sta in sv obod 0111 isleca, bi te vprašal, v katero soc. organizacijo pa spadaš, da si se toliko socijalizma naučil! Spadaš li tudi v prostozidarsko ložo? Znana bi ti morala bolj biti svobodomiselnost. To-raj knjige v roke, pa se zatopiti v študijo, da bodeš razločil razliko socijalizma od svobodomiseljstva.
Vsem zavednim delavcem kličem, da se prihodnje leto zopet povrnejo prvega maja k protestnim obhodom in zborovanjem.
Soc. pozdrav,
J. B. Mihe I ich, Box 141, Aurora, Min«.
Indianapolis, Ind.
rad se« oglasim, ali danes tero
Le ll«
se boni vse eno nekoliko. V tukajšnji naselbini smo imeli dne 5. maja predovlitve za prihodnje jesenske volitve. Plačani ageittje demokratske stranke so se smukah kot afinje okoli volilccv in seveda tukaj okrog slovenskih «I»
v tem slučaju oškodovano, — po "National Fraternal Congress" lestvici za vse dosadanja leta, kar je pri raznih organizacijah. Drugič, na podlagi zakona bi morala poprej vstanoviti nova oiga-nizacijs, dok se stare razpuste, in člani bi morali plačevati dvojen asesment, to je, v staro in novo toliko časa, da se nabere za bodočo (novo) organizacijo svota, kojo predpisuje zakon.
Dalje poživljamo pripravljalni odbor za združenje, naj čimpreje izvrši nalogo, kojo mu je poverila skupna kouferetiea v Chicago, ter naj objavi rezultate svojega dela.
Ker je članstvo vseh prizadetih organizacij, zastopanih na zadnji skupni konferenci, po večini /a združenje, (na manjšino ali na osebne koristi naj se ne ozira) poživljamo glavne odbore istih, da takoj pričnejo delovati na to, da se skliče v najkrajšem času skupna konvencija, koje naloga bo, izvršiti vse formalnosti združenja. Sestavi naj se načrt najmodernejše ustave in pravil, določi visokost posmrtnim* in bolniške podpore, ter uasvetuje mesto, ka-naj bi bilo sedež združene
organizacije. O vsem toni mora pozneje odločati članstvo potom splošnega glasovanja.
( lani zgoraj imenovanih pod pornih organizacij v Clevelandu žele, da se glavni sedež bodoče or ganizacije preseli v Cleveland in
laveev. Žal, da gre tudi mnogo sicer iz sledečih razlogov: naših delavcev tem kalinom na a) Cleveland je neoporekljivo lini. Seveda bi me veselilo, ako bi središče slovenskega naroda v Ar vam mogel poročati« da se slo-t meriki.
venski delavci mnogo bolj zani- l») V Clevelandu je naše d nimajo za delavsko- socialistično štveno in narodno življenje najsi ranko, kakor pa za kapitalistič- raivito, in bi bila taka pre no-deinokratsko. Žal, da je ravno selitev velikega kulturnega pome narobe.	-	na za vse ameriške Slovence.
Naš socialistični klub št. 25 je e) V Clevelandu je že sedaj 24
priredil dne HO. aprila svoj sesta nek ali shod, na katerem je poročal sodr. J. Bruder o pomenu prvega majuika. ludiauapolis je industrijsko mesto, v katerem ži- kateri se ne bo tako kmalu odtujil vi lepo število jugoslavenskih de-(MV°jemu narodu-'in bo spopolnje-laveev, zato bi bila udeležba vse- val naše vrste.
društev z nad 2000 člani in to število bi se v kratkem času več kakor podvojilo, ker ima Cleveland ogromne mase mladega zaroda,
Cas j»> že, da si delavci enkrat1 vseh glasilih zgoraj imenovanih zapomnijo, da mi, kateri smo or j organizacij ganizirani v socialistični stranki.' da se ne borimo samo za sebe,)
vesoljne-
temveč za osvoboditev ga proletai ijata : toraj tudi za ti-' ste delave, kateri še danes slepo' verjamejo v kapitalistične stran-, ke.
Frank Somrak,
predsednik shoda. Louis K veder,
zapisnikar.
vidimo zbrane le kluhove. Kam so kakor lahko malo boljša	t	resolucija naj se priobči v
pa drugi Slovenci šli v naši naselbini, da jih ni bilo?—So li morebiti oni pod boljšim delavskim položajem, kakor smo mit Ali se res tako boje slišati pravične zahteve delavskih govornikov, da bi se kaj priučili! Dan na dan vidimo množico brezposelnih iskati dela od enega rudnika do drugega, brez ve nade, «la bi se dobilo delo in to v sedanjem pomladnem času, ki se navadno rudniški mag-natje karpehajo, kateri bode več spravil rude na površje, — pa je tako kla'*<*ua delavska prosperi-teta. In vse to delavcev ne izmo-dri, da bi se združili v močno delavsko organizacijo. Pristopajte v naš soc. klub, ker potem bi se ne bilo treba bati hlapčonov kapitala, kot se dogaja to sedaj — ko so naši kranjski jamski "bossje" izdali Slovence boritelje za delavsko pravo, pred njihovimi zanka zovalci ter tožili jih in ohrekovali toliko časa, da so bili izspodrinjc-ni iz dela in da sploh dela nikjer več ne dobe. To je slavna domača sloga aurorska : "svoji k svojim !"{ Kaptani in drugi delodajalci še kaj radi iz množice delaželnih
Cleveland, O.
Kar se tiče dela \ Clevelandu, Vljudno tudi opozarjan» naše- s»' d«4a vedno bolj slabo. Tovar-ga velikoinestnega gospoda, Rev. ne «na za drugo odpuščajo de-Ciča, da naj pusti socializem iu lavce, tako, da je skoioj vedno naše delavsko časopisje pri miru, več brez poselnih delavcev, kate-ker drugače se zna temu škofove- 1' postavajo po uličnih vogalih, mu hlapcu nekaj pripetiti, kar mu i al o dehijn ljubitelji delavca in morda ne bode všeč. Sploh pa mi . menda vs. \ zahva'0, ker so slini, da na \Varman St. itak pro-| delavci t «navili skupaj ogro-
kleto malo natehtate. So pač namreč bolj slabi časi, zato pa nam ne 4redo groši iz pod palca. Naj-bolše medicine za vas bi bile, ako bi šli delati.
Seje našega soc. kluba se vrse vsako tretjo nedeljo v mesecu ob i):ti dopoldan v A Hvalica dvorani. V&akdo ima prost vstop.
Socialistični pozdrav.
Anton Mravlje, zapisnikar.
RESOLUCIJA,
mož norca brijejo, rečejo, da je sprejeta na skupnem shodu članov "Demokrat t ime . da se mora clevelandsfcih društev, spada -
se mora
potrpeti, če prav ni vsaki dan kaj( zajesti. Prerokujejo tudi in vse. na to kaže, da bodo vprizorili bogovi "\Valstreeta" splošni 'štap' kot ono leta 1H94.
Zedinjenih držav sodrugi in so-druginjc pozor! Urednik Proletar-ea je avanziial višje za eno šaržo. (Jlas Svobode mu bode namreč od sedaj naprej ponižno pošiljal v božjem strahu vse njegove dopise, da jih bo " inspieiral". Misel je sprožil gospodin F. Pivec iz Chimney Roek, Mont., ter tako pripoznal, da je Proletarcc na pravi poti. Nadalje javka, da izza-čass njegovega bivanja v Chicagi je »dišal na lastna ušesa, kako da hočejo komandirati socijalisti. .laz mislim tudi, da se niso pustili vleči od takovih kalinov. Sploh ni vredno odgovarjati na puhlost njegovega modrovanja On piše: Vprašal bi, ali res nisi videl, da je F. Tominc napadel (II. Sv. Vprašam te pa jaz Mr. Pivee: kaj je bil zaenvzrok takrat, ko so sodrugi poklicali v življenje Pro-letarea in izbacili (II. Sv. iz *oc. stranke (to je bilo gotovo preje, predno je pisal sodr. Tominc o-menjeni »
joèih k S N. P. J, S C. * 2, S D P. Z in društvu Sv. Barbare, dne 3. maja 1914.
Članstvo zgoraj imenovanih podpornih organizacij, zbrano na shodu dne 3. maja, pozdravlja idejo združenja vseh slovenskih organizacij v eno samo in močno celoto, ter želi, da se ista čimprej mogoče izvrši.
Našr mnenje je, da s»- mora pri združitvi gledati nrf splošne koristi vseh prizadetih organizacij, ter da se izbere način, kateri bi bil združen z najmanjšimi denarnimi sti-oški. K«'r je S. X, p. največja in najstarejša, ter razširjena po vseh slovenskih naselbinah v Ameriki, in ker so člani drugih .lednot i Zvez v večini tudi člani S. X. P. .?., je očividno najbolje, tla se druge podporne orgar nizaeije pridružijo t.j .lednoti Odločno pa nasprotujemo združe ij| tiju na ta način, da bi M ntatt* I vila nova organizacija — ker to! bi bilo usodepolno za članstvo Prvič, ker bi se isto morslo ns no-
nna bogisiva. Kapitalisti ne gledajo, kako bode delavec preživel .•••be in svojo družino, kako bo plačal svoje stanovanje in drugo. To je njim deveta briga; samo da so oni sitj, da živijo v izobilju in da si vozijo po parkih in letoviščih v krasnih autoniobilih, katere so jim naredili tisti, ki hodijo peš v petek in svetek. Delavec, ti-stvarite!j vsega bogastva na svetu, pa ako more naj živi, ako pa ne more, naj pa lakote pogine v cestnem jarku. Tako nekako se glasi pravo rek kapitalizma, kateri ima svoje zakone zavarovane v okvirju zločinskega sistema. Današnji monopolisti kontrolirajo ne samo rudnike, premogoko-pe, tovarne, železnice in sploh Vse prirodne zaklade zemlje; ampak tudi ogromne katedrale in cerkve, sploh vse verske sekte, od kardinalov in prelatov, pa dol do zadnjega vaškega kaplana.
Tudi pri nas v Clevelandu imamo več slovenskih duhovnikov, kateri pasejo svoje ovčiee in jih pridno strižejo v večjo čast in slavo božjo. Kden od teh je prevzel nalogo, da na vse mogoče načine napada tukajšuje zavedne delavce, ter jih imenuje zapeljane re Ve; vsaj tsko je bilo Čitati v Ja nezovem "Journalu". Naš bivši farmar iu sedaj velikonicstni ka plančck Rev. Oman se rad poba ha. da je še dosti norcev na sve til in da je to fakt, se sklicuje na dejstvo, da je bila ua velikonočno nedeljo "kranjska" cerkev natla čeno polna Naš gospod pravi, da ni res kar se piše po naprednem časopisju, namreč, da je ('leve land po večini socialistični in napredni. Mi pa pravimo in trdimo 'da je. .le že les, «la je še vedno nekaj zaslepljencev kateri živijo in redijo druge, sami pa pomanjkanje trpijo. Toda gospodom ni zasigurano koliko časa da bode to trajalo. Kako je že rekel KristT "Blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo! Rev. Oman se jako rail pohvali, koliko kolekte da se je nabralo in kako »la bi bila potrebna nova cerkev, ker po njegovem mnenju sedanja več ne odgovarja številu verni kov. Cela stvar je v resnici smešna. ( emu j«» sploh treba zidati cerkev nad katero Iu potem gospodoval škof, ravno tako kakoi s«'«laj gospodari z novo šolo, katera je zidana z delavskimi žulji popre«!, ko s«' j«' kolektalo za novo šolo, no bili vsi «lelavfi "dobrodošli", 110 s«»«laj pa. ko j<* stavba končana, pa imajo samo nekateri prvo besedo in vs^op. Opozarjani vs«' tukajšnje Slovence pred rimsko tehta 1 i jo, • rajši darujte za "Narodni dom" katerega v resnici potrebujemo in kateri bode koristil vam in vašim otrokom. Sploh pa j«' pobožnost naših kristjanov zelo piškava in sentjava. Na velikonočno praznik je bilo «losti pijanih v cerkvi in ko j«* ne-k«l«i vprašal za blagoslovljeno votlo, mu je drugi kristjan hitro od govoril, «la j«' t«> vrste vode <lo-volj v jezeru.
Sploh smo elevelandski Slovenci napredni v vseh ozirih. S ponosom vam moram naznaniti, «la i-mamo pri nas tiuii svoj slovenski "trust". Koliko «la ima ta trust Ua pitala, iu koliko milijonov ima rezerviu'ga fonda za slučaj štraj-<a itd. j«- s«*veda skrivnost. Večina naših trustjanov so trgovci s sladkarijami za otroke, odrasli človek pa si pri teh g«>ntlemanih lahko kupi tobak za žvečenje. O-menj«'ni ima zelo na piki socialist«*, zatorej bodenio naše potrebščine »ajši kupovali drugje.
Mogoče st«* ž«' kaj culi o«! naš«*-ga generala. Zelo smešna os«>ba j«' ta naš novopečeni general Mrvar. S«*«laj je dal v angleške liste, «la bo«!«* "zmuštral" v Clevelandu ka kih .*>CH) ali še več broječo armado, katero bo«le potem pod svojim poveljstvom p«'ljal v Meksiko. Lah ko si mislite, kako lepa banda bo to. Cuje se, «la «nI društva ta "ža lostnih" pojilejo vsi. Prosili bi tu-«li Rev. Lavriča, «la naj s«- nikar n«' utika preveč v zadeve društev in potem ako prav nosijo ime, da s«i kat«)liška. Ako katero društvo neče koiakati in paradirati v c«*r-k«*v, j»* to zadeva društva sain«»ga in nikogar druzega. Mislim, «la s«' razumemo.
Vaš za socializem
Anton Jankovi?.
sar pa se ni zgodito zavoljo tega ke r se na zborovanju, kateri s«' je vršil 26. aprila — nismo mogli sporazumeti z operatorji premoga glede plačilne lestvice. Sklenili smo na naših zborovanjih, da pre nehamo iz delom za nedoločen čas in da tudi v vseh bližnjih premo gorovih, kjer so še nadalje dela li — ustavimo delo. Res smo se dne 24. aprila zbrali pred dvorano Fr. (Vrneta in brez unijske zasta ve (katere nismo mogli dobiti) odkorakali do bližnjih naselbin da smo ustavili delo. (Op. ured Skoraj ves vaš dopis smo mora li izpustiti. "U. M. \V. of A." je ena narlepših industrielnih organizacij ua ameriškem kontinentu Ako vaši «listriktni uradniki niso dobri, zakaj pa potem zanje gla sujete." Sploh pa, — seveda ako imate tehtne dokaze — se lahko obrnite na izvrševalni odbor "U. M. \V. of A." v ludiauapolis, Ind., Kapitalisti so hoteli izigrati štrajk premoga rje v v Pa, O,, Ind., in lil. Ako bi se bil kapitalistom posrečil ta manever, potem bi bilo morda usodapolno za vašo unijo Pomislite samo, koliko stan«' "U. M. W of A." štrajk v Colorado kjer niti 10,000 mož ne štrajka, kaj pa bi bilo ako bi šlo š«' približno 300,000 premoga rjev na štrajk v vzhodnih državah. V raz-merah, v kakoršnih živimo «lanes, je brez denarja nemogoče voditi štrajke. Ako bi "\V. F of M." i-mela še vsaj $500,000 denarja, potem bi bil veliki štrajk v bakre-nem okrožju tudi dobljen). Z socialističnim pozdravom
J. Žabjck
Livingston, 111.
Slabi časi so tudi pri nas, kakor menda, v splošnem po c«-li Ameriki. Dne 24 aprila smo mislili, da bodenio zop«-t začeli s delom, če-
PRIJATELJI PROSVETE, POZOR! i
Na ožjem sestanku prijateljev petja in dramatike, se je zaključilo,da se oživi medčikaškimi Slovenci zopet }
PETJE IN DRAMATIKA
Da najdemo pota in sredstva, za uresničenje ponovnega življenja prvega in druzega, je pri--pravljalni odbor zaključil, da se vrši -----
v soboto večer, dne 16. maja 1.1.
* NARODNI DVORANI, »ogal 18. ul. in Racinc A».
Skupni sestanek. :: :: Zatetek »0*110 ob 8 url.
Prijatelji petja in dramatike, ta dan vsi na sestanek!
PRIPRAVI.lAim ODBOR.
Chisholm, Minn. Kakor je ž«* bilo v zadnjej maj* skej številki naznanjeno, da se bode pri nas vršila prvomajska demonstracija, tako s«* je tudi zgodilo. Parada vršila s«- ie v velikem številu zavednega delavstva — in narlepšem redu iz slovensko godbo na čelu. Vkljub deževnemu vremenu, bila j«' udeležba za tako mestece ko«l j«- Chisholm, naravnost ogromna Razredno zavedni delavci, kateri občutijo vse gorje kapitalizma so ponosno korakali po m«'stnih ulicah in s tem pokazali, da niso samo na jeziku, pač pa tudi v dejanjih za enakopravnost, svobodo in bratstvo. Zvečer so sodrugi igrali l«'po igro 'Propalica", ki se je dobro obnesla. Sploh smo zadovoljni in ponosni na naš delavski praznik.
Član soc. kluba.
industrielnem in političnem polju ako hočemo uspešno odbijati na-skoke kapitalizma na našo svobo-do in žepe.
Končno se lepo zahvaljujem vsem sotrudnikom in celemu občinstvu, kateri so nam pripomogli do tako lepega napredka. Na pomoč sta nam tudi prišla angleški in slovenski socialistična kluba ¡1 Klein, Mont. Lepa hvala tudi god-cem, kateri so nam lansko in U. t oš nje leto igrali brezplačno. Hvala vsem, kateri so za povzdigo proletarijata iz industrielne in po-litične sužnosti. Živel naš praznik prvi maj.
Lukas 11un ter.
Yale, Kans.
V Pittsburg, Kans., se «m! 24. a-prila vrši konvencija o«l «listriet 14 "U. M. W of A." Stara osivela starka "Mother .lon«*s" je tmli prišla na konvencijo in razložila situacijo v katere j s«' nahajajo coloradski štrajka rji. Naš «li-strikt je takoj dovolil prispevati iz svoje blagajne $10,000 za svoje boreče brate v Colorado.
S proletarskim pozdravom
Frank Ketina.
« ------ ----- . . y, . , . , —
lopis). Zakaj si pa niste vo zdravniško preiskati ,n bi bilo
Roundup, Mont.
Dovolite mi nekoliko prostora v naš list Prolctarec, «la čitateljem tega lista sporočim, kako smo pri nas nazuovali prvomajski praznik. Kapitalistom seveda ni všeč, ako mi «lelavci na prvega maja nctVmo poslušati pa 111«' piščalke in iti globoko pod zemlji kopati premog: j«izi jih, ako mi svojevoljno o«lložimo kramp«» in lopate in brez njihovega «lovoljenja pra znujemo naš praznik. Na ta «lan š«> le vidijo prevzetni miljonarji, «la brez delavčevih rok s«- ne suče ničesar, in «la gre takoj ves sveti profit k vragu, ako delavci lepo utakiu'jo rok«* v žepe in nečejo <le-lati.
Prvomajski praznik smo pri nas na Uoundup začeli praznovati še I«- pred dvema leti. Bilo nas je sani«» de v«'t. Lansko leto pa'nas je ž«' bilo nad 80 in itucii smo že tinli na razpolago unijsko dvorano. Na«! vsako pričakovanje lepo pa je uspelo praznovanje prvega majnika, letošnje leto. Približno 400 premogarjev je ostalo doma. Operatorji premoga so bili kar iz sebe ko so videli, kako «la dan za dnevom raste revolucionarni duh med nek«laj tako ponižnimi «lelavci Iz«lali so oglas na uslužbence o«l "Roundup Coal Mining Co.", «la kateri ni «l«'lal na druzega maja, in kateri ne bod<» prišel «lelati «"etrtega maja, «la bode od dela odpuščen. Tukaj imamo «lelavci zopet lep «lokaz, da moramo biti ♦+«<>♦++»#+# I mi dobro skupaj organizirani na
W Mineral, Kans
Sploh ni kaj posebnega za poročati iz naš«* naselbine. Ampak vse eno bi ne bilo prav, ako bi se ne sporočilo v javnost, da prihaja neka druga ideja med tukajšnje delavstvo in naj si že to bode v W. Mineralu ali pa po sosednih našel-binah. To s«' je pred kratkim časom pokazalo. Tukajšnji' Jugo-slov. soc. klub štev. 31 je dne 25. aprila sklical javen ljudski «hod, na katerem je govoril sodr. .lože Zavertnik st. Sho«la se je udeležilo precejšnje število sodrugov in tu-«li «lruz«'ga občinstva. Seveda je še pree«'jšnje število taeih, kateri spijo spanje krivičnega Ali čas )o«le prišel, ko bodejo tudi ti spre-gb'dali in se borili iz nami, proti našemu najhujš«'mu sovražniku (apitalizmu;
Sod rug Zavertnik j«> v svojem govoru natančno in temeljito razkrinkal današnji kapitalistični sistem, očital delavski položaj, obstoj delavskih organizacij, po kateri organizaciji bo«le delavstvo rešeno «lanašnje mezdne sužnosti in to je — rekel je govornik — socialistična stranka. Klerikali-zem j«' delavstvo ž«' od nekdaj za-;»«'lj«'val v temo in slepoto iz kater«' delavstvo ne more tako hitro izpregledati. Naš .lože je priporo-al delavcem, «la naj s«' politično organizirajo, sploh «la naj vsi «lelavci pridejo po«l prapor socializma, ker le na ta način, ako bodejo vsi delavci qlruzeni, brez razli ke narodnosti iu vere, bodejo lahko zlomili moč kapitalizma in u-stanovili novo človeško družbo, za katero s«' «lan«'s borimo, in v kateri ne bo«le ne revežev, ne hlapcev in n«» gosp«xlov na svetu—pač pa bode enakost, bratstvo in svoboda za vs«'. fiovornik je žel burno o«lo-bravanje.
Sho«l se j«' vršil v najlepšem re-du. kar je dokaz, «la se časi izpre-minjajo in izpremenili se bo«lo gotovo. Bojevniki, kateri stojijo v vrstah armade so neustrašeni in nepremagljivi. Njih um in ideje socializma so močnejše kakor pa blagoslovi papežev vseh verskih sekt. Zatoraj delavci, kateri se niste v vrstah socializma; čemu čakat«' in «Iržit«' vaše roke v žepih. Poj«limo skupno na delo, ker le potoni skupnega delavskega nastopa bo zasijala za mezdne suž-nj«> — lepša zarja svobode.
Vaš za socializem
John (iorš«'k.
Koliko se porabi na svetu premoga
1\> znaduji objavljeni statistiki s«' j«' l«-ta 1913 ua c«'lem sv«*-tu izkopalo ogromno množino, namreč 1,250.000.000 ton premoga. Produkcija premoga j«* z vsakim letom večja, t«» ž«' enostavno zato, k«'r s«' vedno razširjajo vse panog«»' industrije, ter s«- s«>v«>«la rabi vedno več premoga. Leta 1912 s«- ga j«- izkopalo 1,245.000.-000 ton. 1.1H2.000.000 l«>1a 1911 iu 500,000.000 ton leta 1910. Od te ogromne količine premoga so ga pr«xlu«'iiale Združene držav«» 40 odstotkov. Nemčija in AntHija približno 21 o<latotko\ vsaka O-stalih 19 odstotkov o«lpa«l«> na Francijo, liusijo, Belgijo, Avstrijo, Ogrsko. Nizozemsko in drug«' države,
V Kvropi so lansko leto potrebovali 550,000.000 ton premoga, kateri s«' raz«l«'li na sledeče bran-ž«>: Rudarstvo, 39,000.000 ton; kovinarstvo, 192.000 (MM) ton; ž«'-leznice, 55,000.000 ton; parobro-darstvo, 55,000.000 ton: plin in električna razsvetljava, 44.000.000 ton ¡industrija, K2.500.000 ton; «l«una«V potrebščine, S2.500.000 ton. Številke kaž«'jo. «la si», v kovinarski obrti, industriji in za domačo potrebščin«' porabi naj več premoga
ADVERTISEMENT
SLOV. DELAVSKA
UmmotUmui du« 1ft. »»n»U
PODPORNA ZVEZA
InkwrporiraM tt april* IM« v drla vi P«w.
Sedež: Conemaugli, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Prsdasdmk- K KAN PAVDOVÛlC, bo* 705, Conemaugh, P* Podprod»«dnik: JOSIP ZOttKO, B. F. D. 3, bo* »l|a, We.t Newton, Pa. Tajnik* ALOJZIJ BAVDKK, bo* 187, ioasuiaugfa, Pa. Po m o in i tajnik: IVAN PKOSTOB, bo* 120, Export, Pa. Bi.ttf.ouik JOSIP 2ELK, «108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomotai blagajnik: JOSIP MAttlNČlC, 6408 St. Clair Ave., Cleveland. 01
ZAUPNIK:
ANDREJ VIDRIH, bo* 523, Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
VILJKM SITTKR, 1. nadzornik, Lock bo* 57, Conemaugh, Pa. KRAN TOM A ŽIC, 2. nadzornik, üary, Ind., Toleston, Sta., bo* 73. NIKOLAJ POVÔK, 3. nad»., 1 Craib at., Numrejr Hill. N. S. Pittaburg, Ps
POROTNIKI:
(VAN QOKAEK, 1. porotnik, Weat Mineral, Kansas, box 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 40» Ohio 8treet, Johnatown, Pa. ALJOZIJ KABLINGER, 3. porotnik, Girard, Kanaaa, R. F. D. 4. bo* 86.
VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Okio.
GLAVNI UK AD v hiii it. 46 Main Street, Conemaugh, Pa.
POMOŽNI ODBOR.
Dremelj Joief. bo* 275, Conemaugh, Pa.
Gainik Ivan, K. F. D. 3, box 54, Johnatown, Pa.
Zaman Franc, box 556, Conemaugh, Pa.
Klinar Martin, 812 Cheatnut atreet, Johnatown, Pa.
Rupert Jakob, box 238, Soth Fork, Pa.
(iabrenja Matija, R. D. 1, box 120, Juhustown, Pa.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUÄTEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ.
Predsednik: Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa., ¿lau S. D. P. Z. Zavertnik Jožef, 2821 Crawford Ave , Chicago, 111., clan S. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, 111., član S. S. P. Z. Hrast Auton, P. O. New Duluth, Minn., élan S. N. P. J. àtelaut'iô Marttn, box 78, Franklin, Kana., èlau dr. av. Barbare. Moatar Joaip, L. Box 351, Staunton, ill., član S. D. P. & P. D. Goräek lvao. box 211, West Mineral, Kaus., élan A. S. B. P. D.
Delegatje za združtveui sestauek dne 14 januarja 1914.
V	njem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa. Rebolj Ivan, Glencoe, Ohio.
Atefan Zabrie, box 227, Garrett, Pa. c Birk Zofija, 6029 Glaaa ave.; Cleveland, Ohid.
Uradno Glaailo: PROLEARTC, 4006 W. 31at Street,. Chicago, IU. utajena druitva, oziroma njih uradniki, ao uljudno proieni, poiiljati vae iopise la denar, naravnoat ua glavnega tajnika in nikogar drugega. Deaar naj •e poülja glaaom pravil, edino potom Poétnih; Expresnih; ali Banénih denarnih aakaxnic, nikakor pa ne potom privatnik čekov.
V	aluéaju, la opazijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kak« pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da ae v pri hodnje popravi.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA & D. P. Z.
Premem be pri krajevnih dražtrlh.
Pristopili članl-ce k druitru:
"Zavedni Slovenec" itev. 4.—Kul ljan Jožef, o. ¿t. 46*6. v prvi oddelek. Srnel Angela, e. it. 4653. v otr. oddelek.
" Planinski raj" štev. S.—Doliniek Ivan, e. št. 46**. v prvi oddelek. -- 4 4 J a* nam, poljana" štev. 10.—Vidmar Alojzij, c. št. 4704. An dre jai Ivan.
e. *t. 4705. oba v prvi oddelek.
4 4 Za rja svobode" štev. 11.—Cokarin Štefan, e. it. 466«. v prvi odd. Jožef Naglic, c. it. 4667. Podrebarec Matija, e. št. 4707. v otr. oddelek.
4 4 Danica" štev. 13.—Nedved Franc, r. št. 46H4. v prvi oddelek.
44 Moj dom " štev. 14.—Sajko Ana, e. št. 46*2. v otr. oddelek.
44Slovenski bfatje" itev. 23.—Kus Tomaž. e. it. 4671. Žakelj Ivan, e. it. 4672. Kuitrle Blaž, e. it. 4692. Zgaga Matevž, e. št. 4693. Vidmar Andrej, e. št. 4694. Mote Franc, c. St. 4695. Gu rovic I lija. e. ¿t. 4696. vsi v prvi oddelek.
44 Slovenska zastava" itev. 33—Bo z nar Ivana. c. št. 467*. v prvi odd.
44 Edinost" itev. 34 — Oblak Alojzij, c. At. 4661. Kastelic Franc, c. št. 4662. Oba v prvi oddelek.
4 4 Ljubljana '' štev. 37—Svet Jožef, c. št. 465*. Žagar Franc, c. št. 4691. Oba v prvi oddelek.
4- Dobri bratje", štev. 3* — Meteljko Ivan, r. «t. 4661». C.riéar Anton, e. št. 4070. Ol»a v prvi oddelek.
4,()rrt" štev. 40. — Loboda Luka. e. št. 4659. Gradiiek Peter, c. št. 406(1. ■ Oba v prvi oddelek.
44 Mladi Slovenec" Atev. 42—Gabro vec Ana. <•. it. 4660. v prvi oddel.
4 4Slovenski bratje" štev. 47—Doli nar Pavlina, o. št. 46*5. v otr. oddelek.
44develan.Iske Slovenke" štev. 49— Deželan Marija, e. At. 4673. Ferem-aK Terezija, e. št. 46*9. Obe v prvi odde lek.
4' K«rol tTčekar" Atev. 54—Hočevar Robert A lek *, c. št. 4655. v otr. oddelek.
"Skala" štev. 56—Hudič Ivan, c. At. 4605. v prvi oddelek.
4 4 Moonrunski trpin" štev. 60—Leskove.- Pavlin«, c. št. 4656. Miklavtit Andrej, c. At. 4657. Kna\s Marija, e. At. 4697. v prvi odd. Knavs Roz-alija. e. št. 409*. Knavs Pavlina, c. št. 4699. Knavs Alojzij, c. it. 4700. Knavs Anton, e. M. 4701, K na v« Franc, e. it. I7<>2 v otročji oddelek.
"Narodna sloga" itev. 67—Gamotr.i Anka. c. At. 4674. Obreza Franr, c. št. 4675. Meden Ivan., c. At. 4690. vsi v prvi oddelek.
4 • Z veati bratje" štev. 70—.Tancar \nton, e. At. 4529. Penič Matevž, e. st. 47H>. Oba v prvi oddelek.
"Delavec naprej" itev. 71—Grego-ric Jakob. e.. it. 46*3. v prvi odd.
"Pod triglavom" »lev. 73—Komar
Marija, e. št. 4654. škoda Iguacij, c it. 40*7. Oba v prvi oddelek.
"Naprej do zmage" Atev. 75—Batis Terezija, c. At. 470*. v prvi oddelek.
Prestopil člani ce.
Tvrk Alojzija, c. št. 3*53. Turk Ma tija, e. At. 17*0. od dr. itev. 5. k dr itev. 2. Brule Ivan, e. št. 3020, Brulc Alojzij, e. št. 4364. Atev. 14. k dr. Atev 10. Cudar Rihard, c. št. 405. od dr Atev. * k dr. štev. 15. Trfek Ivan, c it. 10*3. Krgant Frane, c. št. 4091. od dr. štev. 03, k dr. štev. 23. Muren Mar tin, c. št. 294. Slak Jožef, c. št. *0* od dr. štev. 14, k dr. štev. 28. Bukšek Frauc, c. št. 3007. od dr. štev. 7, k dr Atev. 40. 1'Aeničnik Matevž, c. št. 3026 od dr. štev. 47, k dr. štev. 00. Granda Ivan, c. št. 2203. od dr. Atev. 5, k dr itev. 54, Hočevar Jožef, c. št. 3479 Hočevar Ivana, c. št. 4474, Hočevar Matija, c. At. 3476. od dr. itev. 6, k dr Atev. 4. Jelovčan Ivan, c. št. 2619. od dr. štev. 00. k dr. štev. 25. Rupnik Franc, e. it. 4452. od dr. štev. 70, k dr itev. 5. Hlad Jožef, e. At. 3567. od dr Atev. 69, k dr. štev. 13. Strle Matevž c. št. 327. od dr. Atev. 2, k dr. štev 51 Staržišar Jožef, c. it. 455*. od dr. št 37, k dr. itev. 51.
Suspendirani člani ce i* društva:
"Boritelj" štev. 1.—Bajde Anton c. št. 3999. Siromaiič Nikolaj, c. št 3851. Siromaiič Marija, e. it. 3*52 Vinčenc Štrukelj, c. At. 125. Orožnik Anton, e. št. 1*25, Novak Ivan, c. it 1230.
"Pomočnik" Atev. 2—Sopčič Franc «-. At. 62.
'•Zaveznik'.' Atev. 3—Cvelbar Igna cij, c. št. 1629. Puntar Franc, c. it 1619. Jakobe Alojzij, c. št. 4440. Ža gar Franc, e. št. 86.
"Zavedni Slovenec" štev. 4. — Ber nič Tomaž, c. št. 533. Stupič Jak. c št. 3925. Stupič Jožef. c. št. 4245.
"Avstrija" štev. 5—Novak Franc, c. št. 3415. Znkšek Alojz, c. št. 3327. Noe Martin, c. At. 4443. Turk Ivan, c. št. 2041.
"Zvesti bratje" itev. 6.—Modic Jo žef, c. At. 2413.
"Moj dom", štev. 14—Gržlnčič Iv., c. At. 2751, Menart Alojz, c. št. 3**4.
"Združeni Slovenec" štev. 19—Debelak Franc, c. št. 2703.
"Od boja do zmage" štev. 22 — Marinčič Ivan, c. št. 2061. Komp An ton, c. At. 3701.
"Slovenski bratje" itev. 23.—Grabnar Ivan, c. št. 2011. A n ž i če k Anton, e, št. 1045. Zaman Josip, c. št. 4270. M lek ii ž Anton, c. št. 3979. Kndris Mar tin. c. At. 3977. Maroška Viljem, c. št. 397». Kocjan Tomaž. c. At. 3132. Smo le Josip, e. št. 2773. Sivko Franc, c. it. 2571. Zidar Frine, e. At. 143*.
"Šmarnica" itev. 26—lastičar Jo žef, e. At. 3174.
" Habsburški sinovi" itev. 2* -Tu Aek Alojzij, e. At. 1704. Šumar Jurij, e. it. 3383.
. "Trpin" itev. 30.—Tane Grilc, c. St. 906. Gorenc Anton, c. *t. 897.
4' Slovenska zastava" itev. 33—Ku kovič Karol, e. It. 1910. Ričat Maks,
c. it. 3504. Bombač Ivan, e. it. 36*6.
"Ljubljana" itev. 37—Možek Ana, r. it. 2*26.
"Dobri bratje" itev. 38—Wuko 1 van, e. it. 1269. Kukec Fran, e. itev. 3*13.
"Jutranja zvezda" Itev. 41—Kadeu Aek Alojzij, c. it. 1762.
"Mirni dom" štev. 45 1'rbu* Anton, e. it. 1571.
"Delavec" itev. 51—Logar Autou, c. At. 2144. Klaučar Ivan, c. št. 2147. Stre bo vet* Franc, c. At. 2327. Škufca Karol, c. It. 4227. U«gut Ivan, c. it. 3059.
" iMuuiiisku vijolica" Atev. 53—Sto vanjo Anton, c. št. 2243. Stovanjo Martin, c. št. 2230. Stovanjo Jožef, e. št. 3231. Matko Jožef, c. At. 3929. Cvet-nič Anton, c. št. 2747.
"Kurol 1'čekar" Atev. 54 Bejttč Mike, c. št. 9*1.
"!*kaia" Itev. 50 Mauser Martin, c. št. 4291.
"Moonrunaki trpin" štev. Oo —Kos Franc, e. št. 2763.
"Bratoljub" Atev. 64 Lenko Ivan, c. št. 3140. Rakun Florijau, c. št. 3141. Raknu Jožefa, e. št. 3297. Rakun Frane, c. št. 3298. Je raj Frauc, c. At. 3917. Pozni«' Franc, c. št. 3143.
"Bratje trdno stojmo" Atev. 05— Goriek Franc, c. št. 3227. Kopriuik Jurij, c. At. 3224.
4 * Združeni Balkan", c. Atev. Os —■ T ruš uik Alojzij, c.\št. 3795.
"Delavec naprej" štev. 71 Glava» Anton, e. št. 30o3.
' Koscius/.ko" štev. 72—Bosko Mihael, c, št. 4los. Dumj Jožef, c. št. 4170, Harinzhak Ivan, c. št. 5754.
Črtani člani ce iz društva:
"Za s eni Slovenec" štev. 4 Ali«"' Franc, c. -t. 360. Smole Ivan. »-. št. 3412.
"Avstrija" itev. 5—Lev k Franc, c. št. 1954.
"Moj dom" Atev. 14 Raje Peter, c. št. 45HO. Škofi.č Alojz, c. št. 1240, " Bratstvo" Ateg 10—C.rčar Matija, c,
At. 26*3.
4'Sokol" štev. 21—1'dovč Jožef, e. št. 3859.
"Od boja do zmage" Atev. 22—Ba škovič Jožef, c. At. 4235.
4 4 Slovenski bratje" štev.'23— Mle kuž Anton, c. At. 39*0. Kenda Matija c. it. 39*1. Ražič Luka, c. št. 4015.
"Delavec" itev. 25— Bojfttaj Mar tin, c. At. 2546.
" Habskurški'sinovi " Atev. 2*—Kro pušek Franc, c. At. 2610.
•' Planinski ra j" štev. 35 — lonček Frane, c. št. 1160.
"Združitelj" Atev. 36—Lekič Jovo c. At. 1205.
•Ljubljana" štev. 37—Jakič Anton e. it. 4350.
4'Jutranja zvezda" štev. 41 — Kes Josip, c. št. 1433. Gliha Alojzij, c. št 3044.
"Clevelamlske Slovenke" itev. 49 — Keržič Ivana, c. št. 3*07.
44 Skala" štev. 56—Cekuta Jožef, c. št. 3196.
4 4 Združeni Balkan" štev. 6*— Rošelj Neža, c. At. 4213. 1'oteva Teodor, c. št. 3441. KirA Ivan, c. št. 3450.
44 Balkan" Atev. 69—Meie Jakob, c. št. 4109. Štrancer Ivan, c. At. 35*0
"Naprej do zmage", štev. 75—Kaus F ratio, c. št. 4274.
Zopet sprejeti člani c« v druitvo.
"Boritelj" Atev. 1—Sironiašii- Ni kolaj, c. At. 3*51. Siromaiič Marija, c. št. 3*52.
"Pomočnik" štev. 2— Sopčič Franc, c. št. 62.
4 4 Zavedni Slovenec" štev. 4 — Kek Martin, c. it. 920.
44 Avstrija" Atev. 5—Gorent Franc, c. At. 762. Flegar Štefan, c. št. 45*6. FilipaA Ijovro, c. At. 45*7.
"Jedinost" Atev. 7 Pavlin Matija, e. *t. 719.
"Zavedni Štajerc" štev. 9 — Špan Frane, c. št. 270.
"Zarja svobode" štev. 11—Bokele Mihael, c. št. 1*79.
"Nada" štev. 20— Mafried Ivan, c. št. 576.
"Slovenski bratje" štev. 23—1 nt i har Alojz, c. št. 3131. Bošt jančič Fr„ c. št. 29*4. Pregelj Alojzij, c'. št. 2345. Intihnr Jernej, c. št. 1330.
44 Habsburški sinovi" itev. 2*. — Krzlin Vid, c. it. 1704. Krzlin Angela, c. St. 3384.
"Združitelj" itev. 36- Mikač Mar ko, c. it. 1405.
"Ljubljana" Itev. 37—Jankovič .lo žef, c. it. 1247. Jankovič Helena, c. št 2*22. Pribonič Jožef. c. it. 4252.
"Dobri bratje" štev. 3* — Blatnik Frane. e. št. 3163.
Jutranja zvezda" itev. 41 -Grogorič Anton, c. št. 371«. Mesnik Kristjan, c št. 4014.
"Mladi Slovenec", c. št. 42 Kam ii i k Frane, e. št. 3391. Lavrinc Anton, c, št. 4469.
"Hevelandske Slovenke" itev. 49 K ode k Amalija, c. št. :t607.
44 Ljubljanski grad" štev. 52- Ker žic Anton, c. At. 2210.
4'Skala" itev. 56 — Kozjan Ivan. c. št. 4456. "
44 Napredni Slovenci" At. 61— Ivan čič Ivan, c. št. 27*9.
44 Bratoljub" štev. 64 l/epej Jožef, c. it. 4150. •
44 Vsi Slovani" itev. 66 Stare Anto ni ja. c. St. 3343.
44 Balkan" itev. 69 -Stnrman Fr.,
St. 3575. Hafner Jernej, e. St. 710.
Odstopil člani c« lz druitva:
"Boritelj" Itev. 1—Markovi* Ivan,
it. 1957.
S sobratnkim pozdravom
Bavdek Alojz, gl. tajnik S. D. P. Z.
SPRAVA AU BOJ.
Zmeniti s»» moramo u prijate-jih delavcev, katerim se n«* more očitati hinavščina in potuhnje-nost, o ljudeh, ki ho delaveeiu res prijazni in jim žele boljši položaj, ki pa niso njih politični pristaši in sobojevniki, temveč imajo o potih, po katerih naj delavstvo hodi ,lastni' nazore. Dovolj je akih nedvomno dobrih ljudi, pozna vajočih vsaj po zunanje žalost-li položaj prolétariats, mehko-čutnih in usmiljenih, ter polnih lohre volje, da l»i pomagali. Nastop socialne demokracije jim je odprl pogled v doslej neznan svet in zgrozili so se nad strahotami, skritimi v družiti kapitalizma. Beda in krivice jim vstajajo pred očmi; stradanje opažajo in prezgodno umiranje, izkoriščanje žen iu otrok vidijo, hiranje in bole-lanie iu obup . . . Pa jim stisne <Inšo. in očitno jim postane, da je potrebna izprememba razmer.
Zakaj se n»* pridružijo delavcem, da bi pomnožili njih vojsko in pospešili zmago? Zakaj stoje tia osamljenih stališčih, odkoder dajejo delavcem dobre svete?
Večinoma so, to ljudje dobrega srca, predobrega, in boj jim je zoprn. Nadvse ljubijo mir in slogo, zato pa jim ne ugajajo sredstva. ki jih rabijo delavci v svojem boju. niti boj sam. Mirnim potom naj izkuša prolétariat doseči boljše mezde, in sprave z delodajalci naj išče.
Človek se ne more jeziti nad temi prijatelji, kajti vse, kar pra vijo, jim prihaja o dsrca in polne dobrote so njih duše. Ali njih na uki so nevarnejši kakor sovraštvo odkritih nasprotnikov: delavec, ki ga omamijo sladke besede, postane ovira vsemu resnemu in prevdarjetiemu delova nju svojih tovarišev. Dvojno velja tukaj znani vzklik: "O bog, obvaruj me prijateljev, sovražnikov se obvarujem sam!"
. Dobro srce in blaga duša sta vse hvale vredna; ali v praktičnem življenju štejeta malo in včasi nič, ker ne moreta nadomestiti tistega, kar je pred vsem potrebno: Znanja in razumevanja Delavsko vprašanje ni stvar so čutja in usmiljenja. Delavci ne mislijo, da so podjetniki ljudje iz posebnega testa, postavljeni na svet z vsemi grdimi in slabimi lastnostmi iu tiranizirajoči delavstvo iz same objesti. Da se najdejo taki eksemplari med kapitalisti, je dejstvo, ki ne premoti delavcev, vedočih, da je izkoriščanje utemeljeno v gospodarskem sistemu, ki navaja delodajalce na najbrezobzirnejše izrabljanje de lavRkih moči.
Sprava — to je jako simpatič na beseda. Ali zakaj je naši pri jatelji ne priporočajo izkorišče valcemt Saj je verjetno, da bi jo tisti, ki hočejo zboljšanja, rad sprejeli .ako bijitn koristila. Oo spod a rji trdijo, da zahtevajo de lavci žrtev od njih ; prijatelji ra zumevajo, da potrebujejo delav ci več kakor imajo, torej da so takozvane žrtve delodajalcev ne izogibne. Logično bi bilo torej pridigati spravo tistim, ki je ne marajo. Zakaj prijatelji ne po skusijo tega? Ali gospodarji nočejo slišati ničesar o spravi, in brezuspešnega dela se prijatelji ne marajo lotiti.
Delavcem očitati nespravlji-vost. je sploh krivično. Vselej po-nudijo gospodarjem spravo, preden začno boj: a skoraj redno jo zavrnejo delodajalci.
Ali bolj resen, kakor to očitanje, je nauk o zmernosti. Tudi glede njega bi lahko rekli, da so prijatelji zgrešili adreso. Tudi zmernosti manjka podjetnikom, ki hočejo imeti od dela vedno kar največji profit, a delavcem ne privoščijo niti te, ga kar je nobhod-nopotrebno, da si le ohranijo obstanek. ravno tako, kakor zavračajo delavce, ki pravijo, da imajo od lastnega dela pravico za htevati vsaj toliko koristi da bi lahko človeško živeli. In vendar ie med temi gospodarji dosti ta kih. ki ne morejo gledati, kako se kolje piščanec in ki se lahko razjokajo nad bedo pohabljenega berača.
Vae tisto, kar razni dobri prijatelji svetujejo, so delavci že poskusili in če stoje danes na stališču boja, so jih tja privedle izkušnje.
Razredni boj je utemeljen v azmerah, ki so rnočncj&e kakor nagnenja ljudi. Iz najblagohotnej-si-ga človeka napravijo gospodarske razmere lahko brezobzirnega irana; vsi nauki različnih ver, vsa lična načela so brezniočna. kjer govori sila razmer. Njih moč je tako* velika, da obveljajo na njihovih tleh zrasli nazori celo še (•daj, kadar so poslali izkoriščevalcem samim škodljivi. (Jospo-lai ji so se navadili zavračati de-avske zahteve, ne da bi jih sploh resno in natančno preiskali in pretehtali; zavračajo jih, ker so de-avske, in ker se je pri njih učvrstilo mnenje, da škoduje podjet-
Sloga delavcev pa ue sme biti aamo idealna, temveč stvarna. Jamstvo ji daje samo delavska organizacija.
Potrebna je organizacija tudi zato, ker sama sloga, in če bi bila prav popolna, ne zadostuje. Kapitalizem ima ogromna sredstva za obrambo svoje moči, iu bojna s.edstva potrebujejo tudi delavci, ako hočejo doživeti dan svoje zmage. Kdino organizacija jim jih lahko oskrbi. Delavcem se torej ne more svetovati v njihovo korist nič druzega, kakor da naj se čvrsto organizirajo. Delavcem se ne godi dobro tam, kjer imajo mnogo prijateljev, temveč le tam, kjer imajo krepke organizacije.
To naj bi upoštevali tudi slovenski delavci. V splošnem pa velja to načelo v gotovih časih tudi glede bojev, ki jih ima voditi de-
nikom, kar delavcem koristi. Go- lavstvo in njegovo časopisje z spodarji se zgražajo nad razred-, raznimi "would-be" prijatelji, ki tlim bojem, a sami stoje tako čvr- skušajo razdirati strankino disci-sto na njegovoveni stališču, da ga plino.
niti tedaj ne zapuste, kadar bi jim I--—-
to koristilo.	po	vdrgnjenih kapljicah
1\> vsem svetu se bojujejo ite-	1	o n :
,.»...	.	pravega Pain hxpellerja na ine-
avei za skrajsanje delavnega ca ;	' *	■1 *
,„	, . ,.	„	stu, kjer čutite bolečine, bo ved-
sa. To je predvsem kulturna za	•
, ,	•• .	no odleglo. ( uvajte se ponaredb.
hleva, potrebna, da se omeji brez-	_ ^	* 1
posel nos t, kar je nujno potrebno,
la je človek lahko človek. A no-|
beni zahtevi se delodajalci ne upi ; Popolnoma zadovoljen, rajo tako kakor tej. Primitivni so Nekatere ijudje ne verjamejo njih računi; oni pravijo: Ako iz-, in ne zaupaj0 wirtvilom toliko dela delavec v eni uri množino x ^ dok,er 80 zdravi m jih ne
tedaj izdela v osmih urah osem- potre|)Ujej0( dočim drugi rabijo krat x, v desetih desetkrat x v zdravila t&kaj ko se pojavi prvi
dvanajstih pa dvanajstkrat x. To- znak bolezni Mr Edward Ranz-rej je treba ohraniti dolg delaven dorff nam pifie	<<Kar 8e
čas, «la ima industrija vec kon- tiče Trinerjeva an,eriškega zdra st i. Račun je popolnoma napačen. vilnega grenkega vina, sem po-V Konigsbergu na Nemškem so polnoma 74ldov()ljen in pravim, pred leti vpeljali osemurni.delav- da je veUko ym,no y zdravgtve_ nik v plinarni. Ker se je to obnes- j nem ozjru y
lo, so ga vpeljali tudi v elektrarni, iu pozneje so skrajšali še delovni čas pri cestni železnici. Magistrat je poročal občinskemu svetu, kaj so pokazale izkušnje s skrajšanim delavnim časom. Poročilo je bilo na predlog nekega sodruga tiskano in iz njega »e jasno vidi, da je kratek delavni čas ne le potreben delavcem, temveč tudi koristen podjetjem.
V	omenjenem poročilu čitamo: "Tekom dveh let delavne dobe
se je izkusilo, da je bilo vedenje delavcev prav izvrstno, dočim ni bilo pijanstvo v službi in drugovrstno prestopanje discipline ravno pri pečeli v starem prometu nič redkega.
V	starem prometu plinarne in po poročilih vodstev večjih plinarn z dvanajsturno fiihto se je pokazalo, da je zlasti spomladi in jeseni ravno pri pečeh in pri transportu premoga prav mnogo bolnikov; največ se opaža revma-tizem in akutne bolezni dihalnih organov. Na naše začudenje pa smo že prvo leto in tudi pozneje pri osemurni šihti opazili, da je s trikratno menjavo šihte ta pri kazen izginila. Pred kratkem so nam iz plinarne v Maincu, kjer imajo tudi osemurno šihto, potrdili isto izkušnjo.
Dnevne izvršitve delavskih skupin se v omenjenih delavnih razmerah niso prav nič zmanjšale, nasprotno so se na prosti progi celo povečale.
To oficialno poročilo dokazuje torej, da je blazno, ako se trdi, da so delavci, ki zahtevajo boljše razmere za se, grobarji industrije. Skrajšani delavnik je podjetjem naravnost na korist; to se je pokazalo sicer že pred leti na Angleškem, v Belgiji, na Francoskem. In vendar se upirajo podjetniki večinoma, posebno pa pri nas vsakemu skrajšanju delavnega časa
Delodajalci so danes vladarji v svojih podjetjih; gospodovati hočejo in to psihologično jako u-mevno hrepenenje jih napolnjuje s predsodki naprama vsemu, kar prihaja od delavcev. Vsaka delav-ska zahteva jim diši po omejitvi njih moči in zato se slepo upirajo, najsi jim je to na lastno škodo. Razumno, z dokazi podprto dokazovanje ne pomaga nič. Podjetniki branijo svoje stališče, in ako se nočejo delavci brezumno udati, jim ne ostane nič druzega, kabor boj. Ravnanje prijateljev, sanjajočih o slogi kapitala in de-la, je pa škodljivo, čim se ujame le en delavec na take limanjce. Kajti ako hočejo delavci v neizogibnem boju zmagati, morajo imeti toliko moči, da se lahko merijo z velikansko močjo kapitala. V prvi vrsti je taka moč odvisna od sloge delavcev.
mesecu juniju, pre-tečenega leta, bolehal in trpel sem bolečine v želodcu. Moja žena mi je potem kupila steklenico Tri-nerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina in takoj po za-vživanju istega sem zadobil dober tek. Kupil sem ponovno dve steklenici in ozdravel sem popolnoma. Vsakemu toplo priporočam to viuo. Ed. Randzdorff, 12608 Waferson Ave., Cleveland, Ohio. Triuerjevo ameriško grenko vino navadno in vedno prinese zaželje-ni vspeh in olajšanje v vseh želodčnih in jeternih boleznih, kakor tudi v neprebavnosti, nervoz-nosti in slabosti. V lekarnah, Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chicago, III. Ako trpite na bolečinah v živcih in členkih, rabite Trinerjev Lini-ment.— (Adv.)	.
E. BAOHMAN
1719 S. Centre Ave., Chicago, ni.
je največja československa delavnica zastav, znakov, čepic in vseh društvenih potrebščin.
Zahtevajte takoj po pošti moj veliki cenik, ki ga Vam pošljem — popolnoma zastonj.
POZOR!
Podpisani se priporočam Slovencem v Iia Salle in okolici za stavhinska dela. Postavljam navadne in moderna poslopja. Sprejemam tudi popravila in pre-delavanje vsakovrstnih poslopij po zmernih cenah. Kadar želite postaviti hišo. se obrnite na svojega rojaka. S tem vam bo prihranjen denar in čas. Delam po pogodbi. Za vsa moja dela jamčim.
Vaš rojak Vencel Obid.
438 Berlin Str., La Salle 111. (Advertisement)	3m
Naselniika družba "Ilirija" FARME.
Od tri do pet milj od mesta Merrill v Lincoln Co., ki šteje o-krog 15.000 prebivalcev in ima veliko industrijo, se razprostira rodoviten valovit svet, ki je odločen za slovenske farme. Skoz ta svet vodita dve železniški progi in tri okrajne ceste in teče več potokov. Zraven teče reka Wisconsin river". Ta zemlja se za sedaj Se prodaja po 12 do 16 dolarjev aker, kakor je les na katerem delu. Plačilni pogoji lahki. Kdor se zanima, naj piše po pojasnilo. Vsaki dobi natančne podrobnosti da je tako na jasne", predno izda denar za dolge vožnje. Mi ne pošiljamo nobenih knjig ali podob. Pojasnila samo pismeno ali za bližnje ustmeno pri
Iliria Colonization Co.,
Sheboygan, Wis.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSESGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI Tüll t H.
- LMtaik la i*d*)aUl)i ——
Jsfisliviiski dtlivski tiskovna družk« v Chicago. Illinois.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 za celo leto. $1.00 ta pol leta. Za Evropo 12.tO za celo leto, $1.26 »a pol leta.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivalilfa je poleg novega naznaniti _tudi stari naslov.
Clatlb ilovratk« oriMiucij« Ju«mL — McUliatUM ■«•<• v AmtUiI. —
Vae pritotbe glede nemlnega poiiljanja liata in drugih nerednoati, je potiljati
predaedniku druibe IV. Podlipcu. 5039 W. 25. PI Cicaro, III.
PROLETARIAN
OwMd «ad publJahad «vary Tuaaday by
Siutk Silvio Workmen'» Pubiskirg Compiny
Clicigo, Illicit.
Subscription ratea: United States and Canada, $2.00 a year. $1.00 for half
{ear. Foreign countries $2.60 a year, 1.2ft for half yesr. -:- -:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
. "PROLETAREC"
«00« W. 31. STREET. CHICAGO ILLINOIS. Telephone: LAWNDALE 9677
CHIKAÔK0 DELAVSTVO ZA HTEVA KONFISKACIJO PREMOOOKOPOV
Zastopniki 400,000 organiziranih delavcev v Chicagi so predzadnjo nedeljo 3. maja na redni seji chikaške delavske federacijo izrekli svojo sodbo o kapitalistični anarhiji v Coloradu.
Znani možje in sodrugi kot John 11. NValker, predsednik illi-nojskc delavske zveze, Adolph Gerrner itd., so s planienečimi besedami obsodili Rockefellcrjevo bando, ki mori žene in
1 vcev v coloradskih hribih. \Val-
joče umor in sežiganje premoga r-
jev ,njihovih žen ter decc; dalje j«
sklenjeno, da je dolžnost predsednika Zed i nje n i h držav konfis cirati premogokope v Coloradu
in jih operirati v korist ljudstva dokler kongres ne sprejme zakona za vladno lastništvo prirodnih bogastev; dalje
poživljamo predsednika, da naj ob času pom i rje vanja po zvezni armadi v Coloradu skrbi, da bodo delavci varni svojega življenja iu imetja, ne pa kakor je sedaj, ko se ceni lastnina Rockefellerja nad življenji premoga rje v \ dalje
poživljamo predsednika, da na noben način ne sme prelomiti točke v zvezni ustavi ,ki določa, da sme vsak državljan nositi orožje, in končno je
sklenjeno, da se zavezujemo podpirati moralno in gmotno premoga rje v Coloradu v odsotnosti civilne vlade. Na vsak postavni način jim bomo pomagali zboljša ti njih matcrijalne in moralne razmere, a obenem jih vspodbuja-mo, da se drže trdno iu da ostanejo zvesti sebi, svojim dragim iu svojim sodelavcem."
Resoluicja je bila sprejeta so-
glasno in takoj odposlana predsedniku v Washington iu kon-gresniku Buchananu, kateri jo je prečital v poslanski zbornici.
NE POZABITE NA LUDLOW!'
(Donald McGregor, voditelj štrajkarjev v bitki pri
Walscnhurgu. )
"Ne pozabite na Ludlow!" Te besede so bile izgovorjene in ponavljave v trinajsterih jezikih. Trinajst različnih narodnosti med štrajkarji j»* dobro razu-deco" de-j	besede. Vsplamtela jim je
kri v žilah, zadeli so puške na ra-
ker je rekel, da potrpežljivost de- ,,M'» »ustavili jih na skale v hribih lavcev je pcikipela že do vrha in in «treljali na pustolovce v um-ako bodo kapitalisti tudi drugod f«»nuih eoloradske v Ludlowu,
oprijeli Rockefellcrjevo taktiko v Coloradu, tedaj ne bo delavcem
namerili so Rockefellerjcvi morilci pri rovu Walsen dve strojni
preostalo drugo, kakor da se bra-|I>lt*ki 1,8 mrsto ^alsenburg CbV
ta sta bila dva moža, ženske in o-j troei so se pa s smrtno grogo po-
ti i jo z istimi sredstvi.
Navzoč je bil tudi illiuojski podguverner Barratt 0'Harra, kateri je rekel, da je Rockefeller večja nadloga za Zedinjene države kot pa vsi Meksikanci.
skrili v kleteh.
Taka je bila bitka pri Walsen-burgu, v kateri je 300 štrajkarjev dne 29. aprila branilo svojo
. , .,	, , , .postojanko na hribu proti 200 ta-
Koncno je bila sprejeta s edcea . „... • . i - :
4	4	kozvaniin miliearjem.
resolucija: 44Z ozirom na dejstvo, da je organizacija združenih premogar-jev ameriških ž«» šest mesecev na štrajku na coloradskih poljanah premoga, ki so lastnina Rocke-fellerjevih interesov iu v tem ča-
Slišal sem, da je padlo v tej bitki deset strelcev in eden miličar Obžalujem -— ali zakaj so pa šli v boj proti štrajkarj«*niT Kdo jim je rekel nameriti puške proti mo žem .ženam in otrokom, ki štraj-kajo za kruh '!
Ne bilo bi tako grdo, da niso
su so strelci, tolovaji, zločinci ter državni miličarji zapirali, mučili| napadli žensk in otrok. Premo-in morili mirne ter brezmočne ^arji že prenesejo če kdo njih na-premogarje, žene in otroke;	pa<je. Ali če lopovi v službi Ro-
z ozirom na dejstvo, da so ba- ckefellerja ubijajo njih žene in i oni premoga, ki so pod kontrolo j deco, matere in hčere — tedaj jim
kri tega pa ne morejo pre
Rockcfellerjev, s pomočjo guvernerja Ammonsa in njegovih najetih hlapeonov zatrli vsako civilno vlado, pogazili vse civilne pravice in jih nadomestili z utilitarističnim nasiljem, z vlado strelcev ter onečastili zastavo strica Sama s tem, da so jo preluknjali s kroglami, kar se tolerira, ker to
zavre nest i.
Nikdar še nisem videl boljših iu hrabrejših ljudi kot so štrajkarji v Coloradu. Mogoče so med njimi suroveži in nevedncži, toda vsi so ljudje — vsi ljubijo svoj» rodbine, svojo deco. Njih boj z milico bil je v zaščl-
se je slučajno zgodilo v Colora- to njihovih rodbin — iz bojazni
du;
r
z ozirom na dejstvo, da je bila kršena ustava Zedinjenih držav in kruto žaljena po miličarskih častnikih, ki se nazivi jejo eoloradske "Jezuse Kristuse", kar je gotovo nova razlaga "božje milosti" v svrho zasužnjenja delavcev ;
z ozirom na dejstvo, da so 21. aprila 1914 Kockefellerjevi jamski čuvaji tolovaji in morilci izvršili v Ludlouu, Colo., najgroz-nejši in najbolj satanski zločin, ko* so zažgali šotorsko naselbino, kjer so bile žene in deca premo garjev; te brutalne in nečloveške zveri so streljale s puškami na vsakogar, kdor je hotel bežati iz plamena in dima, na kar je zadnji uničil večje število življenj;
z ozirom na dejstvo, da ta be-stijalni pokolj brezmočnih žena in decc, strašno delo neusmilje-nja, krvoločnosti in največje in-famije, je odgovor Rockefellerje-vih interesov v družbi z milico suverene države delavcem, ki potom svojih organizacij vedno stoje v mejah zakonov, je
sklenjeno, da Chieago Kedera-tion of Labor na svoji redili seji 3. maja 1914 obsoja brutalno in nečloveško postopanje Johna I) Rockefellerja in njegovega sina, ki vzdržujeta razmere povzroča-
pred ponovnim maskriranjem, iz bojazni, da se zopet ponovi straš ni dan v Ludlowu.
Štrajkarji, katerim sem poveljeval jaz, bili so vtrjeni na griču imenovanem llogbaek nad Walseiihurgoin. Poldrugo miljo za njimi je njihova kempa (šotorišče) ; dvanajst milj proč za prvo kempo je sedem drugih šoto-rišč, v katerih se je nahajalo ob času bitke tisoč petsto žensk in otrok. Edini llogbaek s štrajkarji je delil teh tisoč petsto žena in otrok na eni in Roekefellerjeve morilce na drugi strani.
Štrajkarji so mislili na Ludlow. Med njimi so bili štirje, ki so izgubili žene in deco tamkaj. Pravili so o groznem dnevu v Ludlouu in zopet pravili. Povedali so o miličarjih in strelcih, ki so bili najeti za ubijanje v Coloradu, ka ko so namerili strojne puške na šotore. Videli so, kako so bili zažgani šotori, kako so jokali otroci in — goreli v krutem plamenu!
In štrajkarji so se zakleli, da rajši, obležijo mrtvi, kakor pa da bi pustili milica rje v walscnhur-ško šotorišče.
Mi nismo storili nobenega zločina; nismo se uprli zakonom. To-da uprli pa smo se ljudem, ki so prežali na nas že cele mesece, ki so streljali na nas iz zasede in ki
so ubijali naše žene in deco. Zato smo a«' jim uprli.
Hitka se je pričela v pondeljek 27. aprila popoldne. Roekefellerjeve čete so prve izstrelile več strelov ns moj automobil na poti med Toltccom in VValaenbui gom. S tem je bilo kršeno premirje in štrajkarji niso bili več obvezani, da bi ga držali. Drugi dan so prišli v Walsenbuig miličarji v uniformah države Colorado. Hvalili no se ,da bodo vzeli llogbaek za kratek čas iu obesili "rdeče vra-tove" za verižice svojih Žepnih ur. Štrajkarje so namreč iemo-novali "rdeče vratove". Mi smo to slišali iu prisegli, da Roekefel-lerjevi morilci morajo iti prek«/ naa— mrtvih, preden zasedejo llogbaek.
Hrib llogbaek je tri milje dolg Naše utrdbe so bile na vrhu hriba. Štrajkarji so polegli za skale in skoz odprtine med skalami so molele njih puške. Miličarji, med katerimi je bilo do sto jamskih čuvajev, so imeli devet strojnih pušk. Mi nismo imeli nobene.
Premogarji so hrabri možje kakor kedo ua svetu. <V bi ne bili hrabri, bi ne delali v nevarnih iu zaprašenih premogovih jamah. Toda glede vojne nimajo šole ; večina ne. Iu poleg tega ne razumejo dobro angleškega jezika. Pridružil sem se jim zato, ker sem tipal ,da In se dali organizirati v armado vojščakov, ako hočejo o-braniti svoja šotorišča. In to se mi je posrečilo. Vse, kar jim manjka, je dobra organizacija, in takoj postanejo dobri vojščaki.
Rockefellerjeva armada je sr dito naskakovala naš hrib, ali brez uspeha. Hrib visi navzdo proti Walsenburgu in druge poti ni bilo kakpj povspeti se po klan eu če so hoteli priti do nas. Toda po tem klancu so švigale našt krogle in zato se niso mogli gani ti. Poskušali so po ovinkih. Raz delili so se na dva krila iu nas na parili z leve iu desne strani hri ba naenkrat sipajoč krogle iz strojnih pušk. Ali istotako naglo razdelili smo se tudi mi na dva oddelka in odbili napad z lahkoto na obeh straneh. Major P. P. Lester, uradnik Rdečega Križa, ka teri bi moral ostati pri svojem poslu v ozadju .je vodil levo krilo miličarjev in obležal je mrte\ v vznožju klanca.
Razen strojnik pušk imeli so rockefellerjevei tudi top. Skovali so ga sami v jamski kovačnici. Zdi se mi, da so ga basali n kosi železja, toda dosti škode ni naredil.
Milica je neprestano streljala. Soča svinca je neprestano udarjala ob skalovje, za katerim so ležali štrajkarji. Celi dan dne 2S. aprila sem poslušal, kako so krogle bz-z-z-z-z brenčale nad nami, kresale kamen in kopale zemljo tik naših glav. In celi dan so drvele krogle iz strojnih pušk. Poznali smo vsako, kajti žvižgala j« bolj debelo: br-r-r-r-r-r, med tem ko so svinčenke iz navadnih pušk pele kot komarji: bz-z-z-z-z-z! Prijetno je poslušati pokanj«' strojnih pušk, ki je tako umerjeno . . . Toda prijetno ni če so na merjene proti vam!
Naši možje, štrajkarji, so poslušali pokanje iu grmenje in pri dno odgovarjali s pokanjem izza skal. hali se niso nič. Viti naj manj jih ni oplašilo grmenje Ho ckefellerjevega kationa ne treska-nje strojnih pušk. Niti za trenutek niso izpustili sovražnika izpred oči, a v duhu so zrli na -Ludlow . . .
"Ve pozabite na Ludlow!" je bilo bojno geslo in pokanje se je podvojilo. Prepričani so bili, da še tisti dan bi bilo walsenbursko šotorišče drugi Ludlow, če izgubijo bitko.
Zmagi» je bila naša. Tretji dan v sredo 2!). aprila me je pozval
krogel je obtičalo v njegovem te- palača amerikanakega iniljarder
le.>u
ja, graščina kneza Nvarcenberga Koliko jih je padlo ua nasprot 'ali pa vila industrijskega velikašaT ni strani, mi ui znano in najbrž Porniloval bi človek dvajsetega ne bo nikdar natančno znano. Mi- stoletja Palado,Ateno in Apolona ličarji tajijo število svojih žrtev,1 če pogleda današnja vseučilišča
BELEŽKE
l er jih je niam. Videl sem, da so j«h odnesli več kot pol ducata iz I ojišea na varno.
Vojna je zdaj pri kraju. Zvezne čete so tukaj. Mi jih pozdravlja-
pogleda današnja vseučilišča in tehniške visoke šole, gledališča in glasbene zavode, knjižnice in iznajditeljske laboratorij«
Tudi razkošje si je priskrbel človek. Ko je imel v shrambi do-mo. Kajti teško je misliti, da bij volj kruha in slanine, obleko na vlaka Zedinjenih držav šla proti telesu in streho nad glavo, je za nam kakor je šla coloradska via- hteval o«l življenja tudi udobno-<la. C parno, da z«laj bomo varni Nti in lepote. Ni mu bilo več do-pred Strelci. Premogarji saj misli- volj, da ne more dež prodirati jo tako. .laz ne vem.	|Mkozi strop in burja skozi stene,
Ludlow bo prešel iz neprestane da ga plašč varuje mraza in «la groze v trpki spomin. Ne bo nam dobiva želodec neizogibni tribut. treba več boriti se po dnevi in ču- Oglasile so se oči
ti ponoči v strahu pred napadi ua brezmočne žene in otroke.
Kajti to je bil vzrok bitke pri Walsenburgu. Vzrok j«» bil, ker štrajkarji niso mogli pozabiti na Ludlow. Iz tega vzroka je sleherni štrajkar v južnem Coloradu nosil puško na rami!	i
Mi se nimamo za kaj zagovarjati niti n«' potrebujemo nobenega zagovora. Žene, ki smo jih ljubili, in otroci, s katerimi smo se igrali, bili so ustreljeni in sežga ni.
Zdaj pa branimo tiste, ki so še živi.
ZAPLENITE PREMOGOKOPE !
V
in usesa in vsa čutila, in človek je izpolnil tudi zahteve njihove. Pa s«* je navadil, in vse, kar ima, mu je postalo po-trebno. Zadoščen«* potrebe pa so bile vir novih potreb; v vsaki izpopolnitvi je bila nova želja in nov nagon.
Luksus pravijo temu, nekateri ponosno, «Irugi zaničljivo. Toda če je razlika meri zverskim brlogom in indijskim vigvanom, je med brlogom in kočo na stebrih sredi jezeda š«» večja, mnogo večja pa iiumI brlogom in modernim salonom. Tudi luksus je dvignje-no življenje! Higienična in okus na postelja, estetično ur«»jena soba. umetniško izdelana posoda vse to je tudi napredek.
Ali res je, da niso vsi ljudje
— Najbolj reklamirana člove-ka v slovenski javnosti tokraj in onkraj oceana danes sta Kranjski Janez in Vodiška Johanea Oba sta s«* izkazala kot nedosegljiva predrzneža v tem, ko sta ponujale (Kranjskega Janeza še ni zadela roka pravice in ta še ponuja) slovenski javnosti največje neumnosti dvajsetega stoletja Stotnik od Koepernika in Dr. Cook, ki je "odkril" svetu Severni tečaj, sta našla v teh dveh kranjskih dušah ženialno nedosegljiva mojstra
general Chase, poveljnik eoloradske milice, «la naj sklenem premirje. Privolil s««m. Imel sem vra žji posel preden sem dopovedal premogli t jem, «la naj nehajo streljati. Milica jih je že tolikokrat prevalila, da več niso verjeli v nobeno premirrje; niso jim zaupali.
Naš«' izgube SO bili majhne L Uieti smo «Iva mrtva in «Iva ranj«*-na Miličarji so nam ubili samo e-uega, a drugi je padel od naših krogel. Nesrečnež je bila izgubil svojo "uniformo" — belo ruto zavezano na levi roki in ko se j«' bližal s pušk*rr roki, so ga štrajkarji od daleč smatrali za Roekefellerjeve ga strelca. Enajst
Kongnsu j«* predloga, ki po zvilje predsednika, «la ua.) zaple-	,.,.ako deležni pri«U)bitev naše do-premogokope s p«,-	he. V palačah n«' stanujejo vsi, iu jili operira na	salonov nimajo vsi, svojih sinov ne pošiljajo vsi na vseučilišča, tule	«li šampanjca ne pijo vsi. Vsled ši-	tega pa je nastala nevošcljivost.
tO i„
nezavist je «lobila ime sociali*
m eoloradske močjo armade svojo pest.
Zakaj n«' bi kongres spr«»je predloge? Delavsko ljudstvo rom Amerike zahteva, «la se zgodi. Alf se ne bo vlada ozirala na te zahteve? Ali ni vlada prepričana, «ia je ravno privatna lastnina rovov v rokah Rockefellerja in ostalih veleinorilcev delavskih otrok v Ludlowu prouzro-čila vsa gorja v'Coloradu?
Ljudstvo, ameriško ljudstvo, naj poseduj«' premogokope! Lju«l-stvo naj jih operira v korist Ijud-stva. To j«' «'«lino sredstvo, ki bo storilo konec stavkam in krvavim bojem -med delavci in kapitalisti. Javno lastništvo, kolektivno lastništvo premogokopov, tovareu it«l. mora priti prejalislej, čemu torej «»«llašati? Čemu dopustiti, da poosebljeni mamoni še v nadalje odirajo 'delavce in k«»lj«-jo, ter sežigajo njih žetie iu otroke? Ali ni blagostanje milionov delavcev več vredno k«it pa privatna blagajna Rockefellerja, McVaughto-na in drugih tiranov ?
Zaplenite premogokope !'Zaple- gla biti.
zent.
Sovražniki tistih, ki se jim bolj«' godi kakor množici, s«' organi-zirajo in se imenujejo socialiste. Blagostauje pa je znamenj«' kulture, in socialisti, ki hočejo uničiti udobnost in blaginjo, k«»r je sami nimajo, so — sovražniki kulture. . .
Tisočkrat smo ovrgli take argumente. In socialisti bi zaslužili, da jih iztr«»bi družba z ognjeni na mečem, če — bi res imeli take namene, kakršne jim podtikajo. Ali če bi bili socialistični smotri taki, tedaj ne bi bilo socialistične stranke in število nje pristašev se ne bi množilo o«! «In«' do dne po vseh koncih in krajih sveta. Zakaj sama uničevalna misel nima take organizatorične moči. Celo za agi-taeijsko sredstvo bi se dala zavist porabiti le kratek, jako kratek I čas, t t ajno uspešna pa ne bi mo-
~ Kranjski Janez s«» z vsemi štirimi oteplje afinj. Na noben način nemara priznati v njih svoje prednike, pa jih zatajuje kakor bogat stric svojega revnega nečaka. A glej spaka, kako ga na «Irugi strani izdaja afinjsko so-rodstvo. V št. 44 piše doslovno: "In teme s«* afinje tudi ne boje ... "Vi«liš Janez, koliko afinjskega je še ostalo v tvojem sistemu; ti veš natanjko, da se afinje ne boje teme. Ali ni to «lokaz, da si se raz-yjl iz obskurnega makakota? Vsekakor! Zastonj se otcplješ upliva tvojih prednikov, Janez!
Kranjski Janez kriči vedno: kaj so pa socialisti naredili za delavca?.— Kaj je kat. cerkev na-r«*«lila za delavce, o tem Janez previdno molči. Ampak to j«' za nas postranska stvar. Kranjski Janez predhaciva socialistom, «la niso nič namlili za delavca. Well, če niso nič naredili, ali ni k t«'mu kriv v veliki meri Kranjski Ja nez, ki meče socialistom polena poti noge, ko skušajo kaj naredi li? Ali Janez ne lopne stem sa-tnega sebe po zobeh? Kadar Ja n«*z napadu s«»cialist«' v tem tonu, bi nepristranski človek dobil vtis, «la j«* Janez najbolj vnet socialist, ki bi želel, da bi bili socialisti \spesni pri svojem delu. Ali Kranjskemu Janezu ni za socializem, njemu j«' le za to, da kali vodo, v kateri lovi kaline. To j«* taktika poneumnjevanja.
Cast naši» zastave zahteva več protekcije v ColoradU kakor v Meksiki.
nit«' rudnike! (ianit«* se postavo-«lajalci!
Ako postavo«lajalei danes tega ne store, tedaj bodo znali delavci — in tudi tisti, ki so do zdaj spali spanje pravičnega kaj jim je storiti jutri!
Dol s privatno lastnino prirodnih bogastev!
SOCIALIZEM.
\»'št«'ta tisočletja s«> je borilo človeško pleme, da bi olajšalo življenje, ki mu je bilo neprijazno od prvega začetka, ko s«'je pojavilo na zemlji. Se «lan«»s opazujemo bedo nekulturnega življenja lahko pri takozvanih «livjakih v Afriki, v oddaljenih krajih Amerik«», ua otokih Tih«>ga oceana. In vendar vemo, da tu«li to niso več pravi "divjaki", temveč so se ž« povspeli na stopnjo, ki je sicer nizka v primeri z višino Angležev ali IVancozov, vendar pa visoka primeri z nekadanjimi prebivalci brlogov, ki so se komaj za silo razlikovali o«l gozdnih živali. Kaj si j«» človeštvo vs«' pridobilo v t«»h neštetih tisočletjih! Pravo božansko čuvstvo prešiti ja modernega človeka, če se ozre po sedanjimi svetu, ki je v«*s izpremenjen ne le po mehaničnem delovanju elementarnih sil, temveč skoraj še »olj po njegovi lastni volji. Kaj ni bilo vs«* to življenje vekov vstvarjanja ?
Nekdaj j«' bila sama nevarnost, <amor se je človek obrnil, povsod je prežala nanj. Skrivala s«» je pod z«'tnljo, plavala j«' v zraku, dremala j«» v valovih, žarila se j<» oblakih l>andani's kroti človek sovražnike iz vseh svetovnih car-stev in jih premaguje. V svoji varnosti si je napravil življenje udobno in Perunovi tovariši so pravi reveži v primeri s sodobnim ulturnim človekom. Kaj je bilo domovanje vrh Olimpa in kaj je
V ljudskih množicah živi hrepenenje po boljšem življenju prav tako kakor v duši kait«'lskega magnata ali plemenite grofice Ljudstvo ne zaničuj«' višjega znanja, ne sovraži lepote in urlob-nosti, temveč stremi samo naprej in navzgor. In le zato, ker kaž« socializem vsem lju«l«'ni pot do blagostanja, ki ga imajo dand-anes 1«' nekat«'ri, in preko tega do vedno boljšega in višjega življenja, si osvaja srca iu množi svojo armado. Cničiti hoče socializem kapitalistično nepravičnost in hudo zatiratev, ker ovira napredek ljudstva, napre«lek sani pa hoče pospešiti. Zakaj ljudstvo samo hoe«' napredovati gmotno in «lu-ševno. Le kdor ga vo«li na tej poti .ima bodočnost. In zato je kljub obrekovanju, kljub podtikanju neresničnih namenov, kljub popa-čevanju socializem bodočnost človeštva !
Popravki.
Pri zadnjem izkazu fonda za colo. št rajkarje iz Vokornis, UJ. se je urinila pomota. Omenjen j«» bil samo soe. klub št. 12H, moralo bi se pa glasiti v zveri z dr. štev. 131 S. S. P. Z in «Ir. 209 S. N. P. .1 To naj se vzame naznanje.
Dalje se je urinila tisk. napaka pri poročilu «> pohodu «Vških in jugosl. soe. na 1 majnika v Chicagu. Mesto 600, bi se imelo glasiti 6000.— Istotako je bila napako pri članku "Vaš rekord", kj«»r se je glasilo prvo naročilo maj. izdaj«' za leto 190(1 nmsto 1910.
Na roki je še par sto iztiaov majniško izdaje Proletarca Soci alistični klubi ali posamezniki jih lahko naroče, dokler je še čaj Majniška izdaja je najpriprav-nejše sredstvo za agitacijo za pridobivanje novih naročnikov. Se zite po njih. Cene so običajne.
Iluerta noče zastave pozdraviti morda zato, k«>r ve, kakšni zločini »o se vršili pod okriljem iste v Miehiganu in v Coloradu.
Razlika med vojno v Coloradu in v Meksiki je ta. da v Coloradu pa«lli očetje ne zapuščajo sirot. V Coloradu koljejo tudi vdove in sirote.
Vaša mornarica je zasedla napačno iu«'sto, ko je ugrabila Vera Cruz Tam ui glavna moč Huertc. Wall Street, V e\v ^ ork, je pravo m«'sto.
Delavci producirajo vse bogastvo. Majhen «lel dobijo nazaj v obliki plač in nekaj «lobijo pa v podobi — svinca, ki prileti iz strojnih pušk.
Coloradska narodna gar«la —in michiganska tudi — se bi silno proslavila v M«'ksiki. če bi meksi-kanska armada obstala iz samih — žensk in dece!
Nad šotori v Ludlowu je plapolala ameriška zastava in Rocke--fellerjevi strelci so jo preluknjali s kroglami in naposled sežgali. Meksikanci tega še niso naredili.
Rockefellerjcvih tisoč milionov j«' velikanska sila. to«la kadar «b»-lavci enkrat do«lohra spoznajo to silo, raztopila se bo kakor spo-mladinski sin>g na gorkem solncu.
V nekem časopisu beremo naslov z debelimi črkami: "Zedinjene države rabijo veliko število mul za Meksiko." To zadostuje. Članka po«l t«'in naslovom nismo čitali.
Delavec ¡»a naj bo kristjan, brezverec, ži«l mohamedanec ali moHiionec — j.- predvsem človek, kateri je lačen, ako nima kaj jesti. Socializem se peča s vprašanjem kruha, oblek«» in strehe. Veruj, kar hočeš ali ,ne veruj nič. kar se vere ti«*«' — to je tvoja stvar. Toda ne veruj tistim, ki te odvračajo o«! socializma in ki ti ne privoščijo, «la bi rešil vprašanje kruha v svojo korist.
John D. Rookefcller ml. je Klasom irasopiaja nekak reformator Mocialnega zla Mladi .loliu D. naj pogleda v "*pegelM in videl ho največjega krivca socialnih zločinov.
Vsaka nova ideja, vsako novo vprašanje, ki vsebuje resnico, preide čez tri dobe: zasmehovanje, razpravljanje in sprejetje. Socializem je prešel prvo dobo in
zdaj se nahaja v drugi.
________ »
Navsezadnje hoče naša slavna demokraska vlada le storiti nekaj "dobrega" za brezposelne delavce. Ponija jim priliko, da gredo v vojno, kjer bodo ubiti na stroške tistih, ki ostanejo doma pri delu.
< asopisje piše, da brezposelni delavci ,ki so celo zimo gladovali in prezebali, zdaj trumoma derejo v armado, veseleč se — dela v Meksiki! Kapitalisti torej rešuje-jo problem brezposelnosti s tem, tla je treba brezposelne delavce — poklati!
(itim« pege na ameriški zastavi, katere je naredila talovajska milica v Michiganu in Coloradu, ne bo Huerta opral, pa če stokrat saiutira. ne samo edenindvajset-krat. Te sramotne pege bodo oprane le tedaj, kadar bodo pravično kaznovani miličarski sramot ilci.
Med teiu, ko Zedinjetie države pomagajo Rockefellerju vtrditi njegovo moč v Coloradu in v Meksiki, je «• 1 i k i oktopus (trust o-. Ija) ovil svoje tace okrog petro-lejskih vrelcev na Kitajskem. To pomeni, «ta bo moral iti stric Sam kmalu s svojo vojsko nad Kitajce — ščititi lastnino svojega predpostavljenega !
IZ STARE DOMOVINE.
Ljubljana. 20/4. 1914.
Ko je " Proletarec" prinesel zadnjič članek, kako se klerikalni in liberalni hranilni zavodi pulijo za denar, ko ga delavci pošiljajo v staro domovino in ko je z ozirom na to pozval, da naj se delavstvo tii«li na tem polju drži gesla "svoji k svojim" — je takoj glasilo ljubljanskega škofa, dnevnik 'Slovenec', napadlo propagatorje "Splošnega kreditnega društva v Ljubljani". No, na tak napad smo bili pripravljeni. Klerikalci težko prenašajo, a ko se delavstvo emancipira. Skušajo zato povsod in pri vsaki priložnost škodovati, samo če le morejo Ko drugim propouentoin niso f mogli ničesar očitati, spravili so se na dr. Tomšiča. Sodr. dr. Tom šič, doma iz SI. Bistrice, je prer leti ustanovil na prigovarnje raznih sodrugov "Delavsko hranilnico in posoljnico v Ljubljani' za Kranjsko, po vzoru enako s« glaseče zadruge, ki jo je sodr. dr H. Tuma ustanovil za (»oriško 1 Gorici. Dogovorno sedaj oba ta dva zavoda likvidirata, ker smo določili za našo denarno centralo "Splošno »kreditno društvo Ljubljani". Tedaj govoriti ali pisati o kakem neuspehu sodr. dr Tomšiča na polju denarnega zadružništva pač ne more biti govora — ker likvidacija ni vale« zavoda, ampak radi centralizacije našega delavskega dela na denar trem polju. Da se "Delavska hranilnica in posoljuiea" tako za Kranjsko kot za (Joriško nista mogli razviti, je jasno za vsako-ga — kdor ve, da je resni delavski zavod le na trdni podlagi vsega slovenskega delavstva mogoč! Danes je to dejstvo:
Na občnem zboru "Splošnega kreditnega društva v Ljubljani" se je to pri vol it vi nadzorstva dokumentiralo. Od delavske skupine predlagani in izvoljeni kandidatje v nadzorni odsbor so:
Za Kranjsko: ss. Ivan Stravs, mestni župan v Idriji in ravnatelj občnega konsumnega društva istotam in Rudolf Viljem, postajni mojster drž. železnice v Sp. Luki (nadzornik kons. društva za Ljubljano in okolico).
Za Štajersko: sodr. Karol Ma-lovsh, načelnik kons. društva rudarjev v Hrastniku, načelnik O-krajne bolniške blagajne v Laške mtrgu in obe. svetovalec Do-broveljski.
Za Primorsko: s. A. Radovič, tajnik Hranilnega in posojilnega društva v Nabrežini, tajnik Nabre/inskih delavskih zadrug in
blagajnik Nabrežinske bolniške blagajne.
Tedaj možje iz vseh treh dežela, kjer so naše delavske organizacije in možje, ki zavzemajo važna mesta v delavski gospodarski organizaciji.
Tudi načelstvo je Meijtavljeuo v tem zmislu. Ravnatelj zavoda pa je sodr. Anton Kristan.
To navajamo sodrugom radi tega, ker bodo gotovo klerikalci hoteli celo po Ameriki v svojih listih blatiti naše stremljenje, ter škodovati našim težnjam.
Z ozirom na to prav toplo priporočamo Modrugom po Ameriki, naj svoje prihranke, ako jih pošiljajo v staro domovino — pošiljajo edino našemu zavodu, ki mu jo naslov:
SPLO&NO KREDITNO DRU &TVO V LPUBLJANI r. Z. Z O. Z. v Ljubljani, Šclenburgova ul. .'1, Kranjska, Avstrija — K-vropa, ali pa potoni našega zastopnika sodr, Krank Petricha v t 'hicagi.
Splošno kreditno društvo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge od dne vloge do dne dviga po 5'/c. Keiitni davek in vse drugo odrajtujc zavod sam.
Vaš	..........
NEKAJ NAVODIL ZA NAÖE ZASTOPNIKE.
Da bo sodelovanje med zastopniki in irpravništvom Proletarca popolnejše in točnejše, priobčuje mo sledeča navodila, po katerih naj se ravnajo vsi cenj. zastopniki pri pošiljanju naročnine ali dopi »ov:
1.	Vsa poročila za v list naj bo do pisana na eni strani, in če je le mogoče — s črnilom.
2.	Zastopniki, katerim je potekla pobotna knjižica, ali da jo sploh še niso prejeli, naj to nemu doma naznanijo upravništvu.
3.	Pri pošiljatvi naročnine, je treba navesti vedno točen naroč nikov naslov, kakor Bx št., ali hiš. štev., ulico in mesto in državo.
4.	Pri spremembah je treba po leg novega javiti tudi stari naslov.
5.	Vsi denarni izkazi za kateri koli fonde, kakor tudi oglase ali dopise, ki ne dospejo v upravništ vo do sobote popoldne, ne pridejo v prihodnjo — torkovo izdajo, ampak prvo izdajo *a le to, iz vzemži, če je pismo poslano po "Special Delivery."
, Upravnifctvo
NASI ZAPISKI
Kdor se hoče podučiti, kaj je so socializem in kaj socialisti hočejo, ta naj se naroči na ' Naše Zapiske katera revija se odlikuje po svojih originalnih in interesantnib člankih.
"Naši Zapiski" so edina iloven ska znanstveno socialistična revija, ter jih ureduje sodrug dr. H Tuma, odvetnik v Gorici.
Naši Zapiski" izhajajo meseč no v obliki leposlovnega lista (ma gazin) ter stanejo za celo leto za Ameriko $1.30. Naslov: Upravs "Naših Zapiskov", ulica Treh Kraljev, itev. 16, Gorica, Primor sko, Austrija.
Ali že imate prvi državljanski papir? Ako ne, pojdite precej iu tri poni! Ako g a imate, vzemite kakor litro mogoče druzega. De lavec fcveK volilne pravice, je čolnar bres vesla. Kdor bi lahko vo lil in nt voli, je zločinec, ker k kriv, da drugi trpe zaradi njeg»
SODRUGI!
Vsak socialist bi moral naroči ti "PROLETARCA," kajti list ži vi samo od pvojih naročnikov.
Vsak socialist bi moral širiti "PROLETARCA", kajti to je prva naloga naše stranke.
Vsak socialist bi moral točne plačati naročnino za "PROLE TARČA," ker le na ta način «♦ Tamore osigursti napredek nH*o listu
Ali ste zapazili, da Vam je. ali da Vam bo v kratkem potekla na ročnina?
Za vsak slučaj poravnajte ta koj, da se Vam ne vstavi lista.
KDOR AF! NT PORAVNAL ZAOSTA LE NARO^NINK, NA.T TO STORI TA KO.T, KER 8E MIT 8TCER V KRAT KFM 1'STAVT LIST. Čakali bomo »amo tint«, ki s« javijo, naj ta Jim llttt na vstavit Potor na tot
KAJ JE VOJNA?
Vojna je: praznota delavskih domov — srčna žalost proletarskih mater- -bol in obup proletarskih žen — sirotinjstvo proletarskih otrok — agonija proletarskih deklet — podivjanost človeške družbe — barbarizem civilizacije — poraz miru — žetev smrti — zmaga groba — banket črvov — gorostasni dolg narodov — I teptanje pravice — | krohot za "Ne ubijaj!" — posmeh za " Deni meč v možni-j eo!" — žaljenje Kristusa — velike obresti za bankirje -velikanski dobiček za kapitaliste hinavska molitev za duhovne na
obeh straneh — business za vse prvake v trgovini, politiki, časopisju, cerkvi in vse ostale "rodoljube", ki patrijotično navdušujejo za vojno in ki so vselej daleč proč od bojišča, tako da njihova parfumiraua koža ni v nobeni nevarnosti, da bi bila raztrgana na kose ...
Zakaj m' gredo v vojno tisti, ki najbolj vpijejo po krvi t
Ako hočejo bogataši in tirani, da se preliva človeška kri, naj gredo na mejo in naj režejo drug drugemu grla!
Proletarci ne maramo za kri drugih proletarcev, niti ne maramo prelivati svoje krvi.
Tisti, ki hočejo 'sijajnih zmag', naj gredo na bojišč»» in naj" jih sami' izvojujejo!
t e tirani s takim veseljem glasujejo za Vojno in molijo za vojno. potem bi morali tudi imeti veselje iti *' bližino, kjer bajoneti sujejo, sablje bliskajo, topovi grmijo, puške pokajo—kjer se trga meso, brizga kri, cepajo kosti in razlivajo možgani ... V bližino, kjer se ljudje znojijo, zmrzujejo. stradajo, ubijajo, zdihujejo, tulijo, molijo, preklinjajo, divjajo in umirajo ... V bližino, kjer se meso in kri zapeljanih mož in mla-deničev vali v kupe rdečega blata pod razdirajočimi topovskimi kroglami, pod železnimi podkovani i besnečih konj in pod okovanimi kolesi dirjajočih topovskih vozov . . .
Pravijo :" Vojna je pekel!" Zakaj potein tisti, ki hočejo pekel, ne gTedo sami v ta pekel?
O. R Kirkpatrick.
Fond za mich. štrajkarje.
Zadnji izkaz............$272.54
Preostanek «hI veselice ki so jo priredila vsa. društva (izvzemši K. S. K. .1.) v Barbertonu,	35.75
Skupaj do 12. maja. .♦308.29
ZASTOPNIKI PROLETARCA
Fond za colo. štrajkarje.
Zadnji izkaz............$215.22
Preostanek o«I veselice, ki so jo priredila vsa društva izvzemši (K S. K. •I. v Berbertonu. O. . . . 35.75 Skupaj do 12. maja. .$250.97
Tisk. fond.
Zadnji izka/...........$:i4H.9:t
P. Zmrzlikar.......... .25
IV. Torkar, New Duluth.
Minn..............JO
Skupaj do 12. maja $347.28
Fond za zvezno tiskamo.
Zadnji izkaz........,..$ 7.15
Zarja Svobode št. 11 S. I).
P Z Dunlo, Pa..... 1.00
Jugosl. soc. klub št. 5, s sodelovanjem soe. ki. v Dunlo, Llovdell in .lohns-
town, Pa............ 28.47
Na seji soc. ki. št. 95, Pi-
ncy Kork, O., nabrano . 1.55 Iz klubove blagajne ki. št.
95................. 2.00
t M izžrehanja polštra na
veselici ki. št. 9, Milvv. . 10.00
B Žikič, Thicago....... 1.00
Anton Padar, Skidmore,
Kans.'.............. 1 00
John Zakrajšrk, Skidmore,
Kans................. .25
l-Vank Cemažer, Skidmore,
Kans....................50
Skupaj do 12. maja. . .$52.92
Listnica.
Mike Zavašnik, líerniinie, Pa.: Vaša naročnina poteče s številko 352. to je čez 4 tedne, sedaj je tekoča številka lista 348.
Louis Mihevc, Marianna, Pa : (llede zastopstva in tajništva uredili. — Pozdrav!
Aurora, 111.: John Bla«< hits, R. P. P
4, bul A. Aurora, Minn.: Frank Oraieui, b. 344. Barbarton, Ohio: Frauk L«v»t»k, SI7 Wooater Av»., i0 John Halaot. Sil So 4th ave. p. Morzlikar, b. 121. Boar Crock. Mont.: Prank l>aui*e«. Bessemer Pa., John Popotnik. Blwablk. Minn.: Fr. MHhui*, bos 122 Black Diamond, Waah.: Thorn»« Krten,
Bo* 721. Braddock, Pa.: Mike Bambitk Bridgeport, O.: John Zabkar, box 375. Brougbton, Pa.: Jakob Doien«, box is» Butta, Mont: Louis Sporar, Frank Zajr
box 882. Buxton. Iowa: John Kra*«vec. Canonaburg in Meadow Land». Pa.' John Koklieh, box 270, Canonaburg Pa.
Carona, Kana.: Blai. Mezori. Carrollton, Ohio: Anton Widmar.
Chicago, 111.: Frank Alt»*, 4006 W.
31 St.; Ant. Vi*i*, 458 N. Hal»ted St. Chliholm, Minn.: Math Kihtcr, Anton
Mahne, box 152. Clarldge, Pa.: Jacob Okorn & John Mia kar, box 68; Frank turman, box 255. Cleveland, O.: Anton Porareli, 2554 K S2n«t «t.; Jo». Marin*ich, 353«. K. soth St.; Math Petrov*!*, 1l«s K. 76th St.; An,I. M i Ako, 115 s K. Hint St.; L Steyovev, 1110 Addison H.I. Cliff Mine, Pa., Moon Bun Pa. in Imperial, Pa.: Math. Petrioh. Clinton, Ind.: Viktor Zupani, box 421. K. K.
Collinwood, O.: Dominik Biummel; Ant.
Kuinik. 452 —- 158. St. in Joe Kun-*i*, 439 F. 156. St. Columbua, Kan».: Martin Jursko, H
K. 3, box 60. Couemaugh, Pa.: Andrej Vidrieh. m« 523; Frank Pavlovi*, Frank Podboj, bo2 218.
Coulters 4 Robins, Pa.: Jernej Kuputa. Cumberland, Wyo.: M. Ver*i*, b. 237. Oarraugh, Pa.: John Matelko. DDavis In okolica, W. Va.: John Kri t
man*i*, Box 283. De Pue, 111.: John Koman, Box 86. • Detroit, M:ch.: t. C. Oglar; Joe Prei-mer; Thou. Petrioh, 1184 Russell St. DodgevUle, Mich.: Valentin Krall, Bos 49.
Dunkirk. Pittsburg. Kans.: Anton Tom-
ftieh, fi. R. 1, box 167. Dunlo. Pa.: Frank Kau*i*, box 73. East Palestine, O.: Jak Istenich, b. 374. Ely, Minn.: J on h 'I'.-ran. I.ox 4it, .1
Akerjanec, Louis Ferkol. -wuclid. 0.: John I'Im^h, Oulca Ave. A
Cut Rd. 4 Eveleth, Minn.: Jacob Ambroži* in
Maks Vol*anšek. Export in Pennsylvanijo: John Prostor,
box 120. Fit* Henry, Pa.: Frank Indef. Forest City, Pa.: Fr. Katai*, b. 6*5. Fort Smith, Ark.: Frank Gorenc. Franklin & Olrard. Kans.: Fr. Wege! Frontenac, Kan».: Anton Katzman
Jobn Bed«» m». Garret, Pa.: St. Zabri*. Gilbert and McKlnley, Minn.: T. On jezila in John Koncilja, box 43. Glrard. O.: Anten Strah, box 372. Glrard. Ohio: Frank Ban, box 365. Glencoe, O.: Nace Žlemberger, L. B. 12. Oroansbtrg. Pa.: Krank Matko. Ke\ stooe Hotel; Frank Steiner, 4!C
Grtve St.	—-----------
Herminle, Pa.: Jos. B~ic. nibbing, Minn.: Frank Hitti ia Henrv Dales
Huntington, Ark.: Karal Petrich, L.
Bo* 204. Impttial Pa.: Ig. Murshetz. Indiana polls. Ind.: J. Bruder, 711 War-
maa Ave. Irwin in Wendel, Pa.: Louis Brie. Jennj Lind, Ark.: Frank Gorenc in
Jos. Kogej. b. 182. Joontton City, 111.: John Slivnik, Ix>uis
Brie, box 183. Johnstown, Pa.: Math. Gabrenja, Jacob Kocvan, 409 Ohi St.; Bern. Dobli-kar," 803 W. Raym St. Kenotha, Wia.: Frank fcerovec, 22 How-land ave.
Klein, Mont.: M. Meznarich, box 127. La Salle. I1L: John Rogelj, 1216—3d St Martin Novlan, Vencel Obid, 438 Berlin 8t.
Little F alia, N. Y.: Frank Masle, 37
Casler Rt. Livingston. 111.: Fr. Krek. LloydtU, Pa. in okalica: Anton Stra titer.
Manor, Pa.: John Metelko, box 71. Cla-riilge. Pa., in Frank Demšar, Box 253, Manor. Pa. Marianna. Pa.: Umi* Mihevc, Box 25. McDonald, Pa.: Anton Skafar. McMtechen, W. Va.: John Merzel. Milwaukee. Wis.: Val. Kazbornik, 414 Virginia St.; Ig. KuAljan, 229 — 1st Av.; John Kraine. 31V Florida St Minnttota: F. aitto. Morgan, Pa.: John Kvartich. Muddy, 111.: Louis Furlan. Mulberry, Kans.: Aunton Sular.
Martin Smolxhnik, R.' R. 2, Box 208 Mullan, Ida.: Anton Bambich, Box 280. Murray, Utah: Vencel Branisel, Box 1. New York: L. Mar kun, 129 K. 29th St. New Duluth, Minn.: Albert Hrast. Nokomls, 111.: John Mekinda, box H07. North Chicago—Waukegan: Paul Bar tel, 1400 Sheridan Rd., Waukegan, hi.
Oregon City, Ore.: Frank Sajovic, 1.11
— 18th St. Orient, Pa.: Louis Verftnik. Panama, 111.: Jas. Ferjan*i*. Plney Fork, OhiO: Ivouit G laser. Pittsburg, Kana.: Jacob Sola k in J. So dec.
Pittsburg, Pa. in okolico: Anton Zidan
Aek, Blaž. Novak, 6568 Rowan ave. Pueblo, Colo.: Chas Pogorelec, 50ft Mof-
fet in Jos. Holevar. Pullman, HI.: John Levstek, 11262
Stephenson Ave. Ralphton, Pa.: Mart. KoroAetz, B. 205. Reading, Pa.: John Pezderc, 343 River Street.
Red Lodga, Mont.: Louis Yeller, boi
47 Call.
Reliance, Wyo.: Jernej Ver*i*, box 152. Rock dprings, Wyo.: F. S. Tavcher, 440
7th St.
Roslyn, Waah.: John Zobec, box 19; G. Jana*ek.
Roundup, kamp 3 In 4, kakor tudi 7a King kampo, Mont.: Prank Novak, b.
136, Roundup, Mont. St. Louia, Mo.: Val. Sever. St Paul, Minn.: Mntto Gregorin, 4* K. 4th St.
Sharon. Pa.: Jo«. Paulenich, R. F. D.
57, Box 44. Smlthon In Westmoreland Co.. Pa.:
Joseph Radisek, Central Hotel. South Fork In 8t. Mirheal. Pa.: Jakob Rupert.
Springfield. 111.: Frank Bregar, 1629
N. 10th St. Stauton. 111.: Anton A usee, L. B 158
in Jos. Mostar. Steeltou, Pa F. N. Uibarich. 110 N
Frout St.
Stone City, Kans.: Mi he Fine, box 496. 8ton« Otty, Mineral ter W MinwraJ
Kana.: John Oortek Strutbera. O.i Maib I'rban. Sublet, Wyo.: John I Intro*» ik, box II«' Superior, Wyo.: LuSm Oliiwat*r. bos i-«l Sweatwatai, Wyo.: P»v*l HHbar. Thomaa, W. Va.: Frauk Kocjan, Lad.
liewedek, box 117. Tonopah. Nov.: W .S. Stefanae. Vandling in Foraat City, Pa.: Anton Drailer, box 9; Frank Rataie, box 106.
W. Newton Pa.: Jos. Zorko, R. F. D.
3, box 91 A.	«
W. Alli», Wl».: Frank Beiuier, 471 — 33rd Ave.
Walkarvllle in Butta. MonL: Peter M. Barich, box 1315.
Waukegan A North Chicago: J. Zakov-
¿ek, 120 Mav St. Wick Haven. P».: Luka Kralj, Bo* 68 Wlllock. Pa.: Fr. H*d«j Wiuterquarter«, Bcoflald in Blaar Creek. Utah: John Brt/.ovar, Hox 27, Soo field, t'tah. Witt. 111.: U. SanuAkar Youngatown, O.: John Petri*, box 680: M. I'rbas, box 431; Ant. KiW«l, 1116 Franklin Ave. Yukon, Pa.: KaUrina Klarii, Ant. l^avri*.
ROJAKI V MESTU IN OKOUCI1
Poskusite Bernardovo Kapljico!
.	—r—^------111 11 1 ——g»M-g
NA ZAHTEVO POŠLJE NA DOM.
Ako živ te izven Chicage, pilite po naA cenik za dobro vino in iganje, na:
TAC D r D \I A D n 1903 BLUE ISLAND AVENUE, JUiJI Dl!iKlll/\lf Lr« (DEPT. C.) CHICAGO. ILLINOIS
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
— Narodna Tiskarna —
2146-50 Bluc Island Avenue, Chlcago. HI.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
»♦♦♦♦»♦toco o o
J£ADAR potrebujete društvene potre bičine kot zastave, kape. re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F". KERŽE CO.,
2711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.	Vae delo garantirano. |
PBOtKTABEC
Pisma Jaka Štrigelnu.
Lub sodruh redshter!
V Willowspringa j«- /dej glih tku luštnu, kukr d* »>' bili v ta mal' h nebesih. Vse je zelen in cvete iu Ribežen je prsegu ti' ne gre več od tukaj. Kud pa misliš sodruh redakter? Jest mu dam prou. Kud b' pa zdej delal v tist zakajen &ikag iu Pihlerjevem kevder, k' sonce tku 1' pu sije in nas val» vsak dan lovit podkuva-ne karte v Desplainsriver.
K srna se cela dušna prou fajn na jedi kaifov za večerja, srn se use<iu uta in zaeen pisat Tonet ta le prif:
Carissime Tone!
Tvoj list sem prejel. Potrtega srca Ti naznajma, «la v mojem žepu nastaja suša. Poleg sobe m*m s tistimi "špisi", ki si mi jih dal v Chicagi, preživel sebe in še tri svoje prijatelje. Vem, da si za Veliko noč dobro potegnil svoje "bravce" in jih ostrigel do živega za volno. Torej je popolnoma pravilno, da tudi meni pošleš par funtov tiste volne, da lahko preživim še nekaj mesecev tu v prosti naravi. Pri "orglcah" si mi odstopil lep delež, zato upam, da mi ga pri volni ne od rečeš kot svojemu staremu in zvestemu pri-jatlju, ki Te vedno podpira v boju proti Kranjskemu .Janezu, ki bi nad vse kranjske farje spravil pod en klobuk, da bi se potem proglasil za kranjsko-amerikan-skega papeža.
Cenjeni Tonček! Prav pazno sem prečital Tvoje zadnje pismo in spoznal sem, da vedno bolj poka veriga, na kateri Te ima Kranjski Janez priklenjenega. Tone, bič se ne boj!
človek je bil v začetku stvarje-njer nag na telesu, vbog na duhu iu odvisen je bil od slučajev. Zem Ija je bila pusta in divja Človek je bil tujec, izročen neznani sili na
storil. Ako se je človek kljub vsem nevarnostim, ki so ga obda jale razvil do sedanje civilizacije iu kulture, je ukrotil mnogo na-ravnih sil In jih izrabil sebi v ko-rist, bos tudi Ti ukrotel Joliet-skega Janeza, ki se sedaj previ-šuje nad vse kranjske rarje m hoče biti prvi med prvimi 111 ki po svoji notrajnosti iu «uiiajnoati spada med nekulturne in necivilizirane ljudi.
Tone le pogum iu nadaljuj boj proti Janezu in ne pozabi v prihodnjem pismu na volno!
Tvoj Jaka. hub sodruh redahter. Zravn t* še pošilam pisma od mojih prjat-lov, ki sa m' jh pisal iz več krajev. Bod tku dob V, pa jih dej drukat v cajtungah, d' boda moj londs-mau izved'1, kar se po svet gudi. Druh pot' t' bom mal več pisou zdej inorm pa regrat nabrat, d* borna kej imel /.a frušt k. V var žet je sUša.
Serbus Tvoj Jakec. S tajzov 26. marca 1914
Naj prejme Jaka Strigcl, pošta pihlerjev kevder U. S. A.
Dragi Jaka! Kot ti sem ti poročav v sadnem pismu da bom šu švelerje štet in kluke od vagonov lovit, vse" tako je natančno /.vršilo. Kaj hočem? Ljudje v Clevelandu so me grdo gledali, zdelo se mi je, da st ni en človek od več ua svetu. Koder sem hodil, so me s prsti kazali in rekli: Lejga huuisa, ki neče delat, dasi jže mlad in zdrav. Dela nisem mogel dobit, na nobena vila. Z mano jih je bila tisoče, ki so se nahajali in s«* še nahajejo v istem položaju. Tako je dragi Jaka! Sedaj se nahajem na tajzih. Kakšna hrana uživam, ali na kakšni postelji ležim ,o tem ti nebom poročav, kjer vem da si že sam iskušen. Da ne boš mislil, da nem novinc v tej stroki, ti lahko dokažem. Povem ti Jaka! Ako bi hotel natanko popisati moje zgodovino na tajzih, potem bi mogel napisati knjiga velika kod je Mark sov kapital. Ako je bil odslovlen •n delevec v tovarni ,tam sen» bil gotovo tudi jaz. vprašal sem za vzrok in bos mi je odgovoril, da -Mam dobro, pa vseeno me ne potrebujejo zato ki sem nevaren drugim, namreč da jih pohujšam. Veš laka jaz nisem tak kod kak strahopetni katoličan, ki se skriva kadar naredi križ čez obraz. Sram ga je, da bi ga ne videli drugi in da bi ne vedeli kakšnega prepričanja je. Nmmh Jaka, tega jaz ne storim iti ne bom storil nikoli da bi skrival moje prepričanje in zatajil socializem, ki je edini od-
moje prijatle, toda Oikaga je ve V Calumetu na svetega Jurja dan
lik mest vstrašil sem se ga, še bol	Lub rcdehter Strigelj.
zato, ki sem čital da tam je veliko Oblubu sem ti v zadnjem pis-brezposelnih. Jaka ,ti se večkrat mu, da ti bom še pisal, kakor hi-vstaviš \ Cikagi, prosim te po tro bo tisti shod končan, katerega
ADVKRTlSKMKNT
Avstr. Slovensko
milost in nemilost, ki ga je rodila Krog ni bilo bitij, ki bi prišla isjrešenik delavcev iz mezdne sužno-nebe« in ga učila, kako naj se pre- sti. Druzega mi ne morejo, kot hrani in bojuje proti tajnim na- da me pošljejo na tajze ali pa da ravnim silam. Bil je kakor druge me vtaknejo v lukno delati krtače živali brez skušenj in zavednosti, za par tednov. Šest let je minulo, Klatil se je po gostih šumah in ko sem živel svobodno celih se-neizmernih planjavah in vodil ga dem mesecev. Ob svoji košti sem je le naravni nagon, kakor vse brez gnarje živu pa iz suh ga vodo druge živali. Kadar je bil lačen, piv. Mislil sem, da me več ne sre-se je moral dostikrat bojevati z ča taka usoda toda motil sem se. močnejšimi živalmi, da si je pri- Jaka! Gotovo veš kako so modri skrbel meso za hrano. Kadar so Amerikanski sodniki. Jaz seni napočili dnovi polni mraza, ko so enkrat obesil moje trudne kosti ga mrazni sunki burje obadali do na kup švelarjev pri železniški kosti, je moral zopet iskati obleke, progi, misleč da sem navarnem da se je ubranil strupenega mraza, sem zaspal. Toda motil sem se.
Tako so se razvijale njegove Komaj je pretekla pol ure, raču-moči, njegovi čuti in učil se je od tim močan sunek pod rebra; vsta-dne do dne spoznavati prirodno nem in pred mano zagledani ve-silo in boriti se proti vsem življen- liko debelo glavo postave, v roki skim neprilikam. Njegove potrebe drži velik kol iz lesa Ko si manem so ga silile, da je mislil in posta- oči me zagrabi za vrat in zareži jal priden. Nevarnosti, ki so ga obdajale sredi džungle in divjih zveri, sa ojačile njegov pogum, da se je v boju meril z močnejšim sovražnikom.	_
nad mano. "Kaj delaš tukaj?"
Odgovorim: "Nič! — "Od kot si prišel, kam greš. kje delaš, kje je tvoj dom, ponovno zareži nad mano. —Odgovoru sem, da ne
Vidiš Tone, na ta način je prvi delam nič, kjer dela nemam, doma človek kljuboval nevarnostim, da tudi ne, greni pa kamor me sapa si je bil njegov um še precej ome- zanese. Pojdi iz mano in me pahne jen^njegovo orodje in orožje ne- naprej. Ko prideva pred sodnika, popolno in primitivno. Bojeval se tam me predstavi in pravi: je proti hujšim nestvorom kot je "Kuga lopova sem vjel tukaj je." Kranjski Janez in bil je zmago- Sodnik me pogleda od glave do valeč v teh bojih.	nog in popraše kje da delani in
Hch je Kranjski Janez nazad- kaj znam delat. Odgovoru sem, njaška sila, katere moč ni podce- da sem modlar in imam junij njevati. Ali kaj je Kranjski Janez kartos toda dela ne dobim, če prav v primeri s silami, ki so ogrožale si zlomim vrat. obstanek prvega človeka? Janez Sodnik me Se enkrat pogleda in je navadna ničla v taki primeri. pravi: <\ nemoreš dobit dela tvo-ln človek se je iz teh prvotnih .je stroke, mi te bomo navadili tnr.mer razvil do donašnjega bitja, drugo stroko: "Petnajst dni marš
ki ustvarja s svojim delom in
umom čudeže, o Vakoršnih se ljudem še pred pet sto leti ni sanjalo. Tone, zdaj pa sebe primerjaj t Janežem. Dovršil ni toliko šol, kot likem mest, zato se zdaj bol ogib si jih Ti. Janez postaja že star in I leni velikih mest. Najlubši mi je.
krtače delat!" Vidiš Jaka, počasi se bom vse navadil, če bom Se dolgo tlačil ta puklasti svet. To se je zgodilo iz mano v nekem ve
njegova ^noč že peša, Ti si pa če mlad in čil. Ali se naj mar Ti po-dvržeš Janezu, ko ge vseh stvareh nadkriljuješ? Tega Tone ne boš nem proti f'ikagi da tam obiščem
da imam v žepu časopise, ki so mi edina zabava in iz njimi si kratim čas. Namenil sem se, da je mah-
zdravi tam uioje (»rijatle, Moleka iu Zavertnika, Goditia in Petriča. To se moje želje za sedaj, drugo ti napišem prihodnič.
Sedaj sem jo mahnil v tople kraje, dol proti Kloridi, najbrž da se vstavim, kje na farmah, ako se mi posreči prodati moje delavna moč. Med potjo naletim na vsakovrstne ludi, partnerjev i-mam dosti, nikjer nisem sam.
Patrijotov je največ v ti svobodni Maleriki, vojna v Mehiki jim kar po glavi vre, med tem se pa uczmeiiijo za vojna v domači državi, ki s»* baje vrši v Coloradi.
Dostikrat se spriiuemo v vroči debati zaradi vojne, prvo se vpi-rajo toda končno le pri pozna jo,da govorim jaz prav.
Takle je živlenje proletarcev v Ameriki; Položaj se nebo spremenil, ako ga ne spremenimo sami in to v močni politični organizaciji, katere pa tudi Jane/ iz Ruleta ne bo preprečil in ne Kolumbovi vitezi.	#
Sedaj te pozdravim iu ostanem tvoj prijatn
Ahasver, št. 3.
Canonaburg.
Dragi Jaka!
V Tvojih očeh mora biti vsa naša " IVnsIoveiija " še rudcča ali se Ti pa dragi Jaka tako za malo /di, da bi prišel nas enkrat obiskat... A_[i nima ravno naša "Pen-slovenja" največ klubov soc. stranke? torej bi Ti mogel imeti s\ o j sedež iu svoje cajtenge, kje v Špiteburgu, pa ne kakšne "netiti alne" da bi mogel plesat kakor bi "ober" rekli. Jaz apeliram torej na Tvojo vest Jaka. «la gotovo nas enkrat v Pensloveniji obiščeš ter se ob tej priložnost i tudi pri nas v Canonsburg zglašiš. Videl boš zastopnika od Amerikanajzar ra, ki je sedaj novo društvo vsta uovil. Jako skrbau človek, ker na ISO Slovencev so širi društva premalo. mora biti še peti. Prvo sejo je začasni odbor že imel v kerdru. Ko so bili vsi skupaj, začne eno oki Janez:
Pej bi mogel pravzaprav molit pa (»ej za enkrat spustimo* pej smo se zbral, da vstanovimo nov ferajn, ki bode čisto katolšk, ne pa tak ko so drug, ki imajo same *oc" v odbor. Pej res je na» sa lito dvanajst, p» to nič nede saj je blo apowtelnov tudi samo dva najNt, pa se je vera ohronila. Ta ko se bode tudi naš ferajn. Pri našem ferajn so duhovni zraven pej morate vedit, da mora biti do ber, mi smoga pej že imel enkrat gor na " Ritschhill." Sedaj bo ne kako deset let tega; pa pej hu doba je prišla v mes dvej initun "e smo, pej srečno obdržal, ko smo na prišli na tretjo so nas pa s "kečkom" na vratih čakal; pej društvu je blo ime srce Jezusovo štev. 82. Sedaj pa vidim, da pej stein imenom ni sreče, pej jaz dam na predlog, da se naš ferajn imenuje sv. Jožef. To pa pej zato, ker nima več praznika v starem kraju, da se ga pej en malo od-škodtije.
Kaj meni mari, oglasi se drugi, ako ima praznik ali ne, ako hočemo, da bode naš ferajn naprej šu mu moramo dati ime Gre-gor. "No, no," je meril enooki ciklop, pej bomo že videl kako mu bode-mo pej dal ime. Nato pa zakliče v drugo sobo: "Pej baba, kje si? Daj vsakemu flašo pera, pa hitro, nko ne jih dobiš s pasom. Bolj tiho pa pristav : "Glej, da bodo vsi plačal, pa jim račun eno l()c. ker so sobratje in zmenoj drže. Vidiš! dragi Jaka, radi imena so mogli I sejo končat, po mojem mnenju naj bi tako društvo, ki hoče na vsak način penzoniranega svetnika imet za patrona, in ker se društvo iVbi samo za čaša bolezni ali smrti torej v sili, naj bi ac imenoval vsa katoliška društva. — " Moth-burga". Kadar bode naš ciklop začel cerkev zidar, ti bo-dem že sporočil. In kadar prideš v Pittsburg kegelpon ublat, pridi še v Canonsburg, pa pcjglesen prinesi s sabo. boš nekaterim o-braze speglov, ki jih imsjo vse v favdih Kako naš ciklop na telefon govori ti bodem v drugič sporočil in tudi kako držita h ženo proste telovalske vaje, da s« tako ohranita pri zdrav ji. Da se kmalu .vidiva, Te pozdravlja
Ta rudeč.
so oznaiijcvali Kom z Bobnom in { tisti njegovi partnerji, saj veš kc-do da so. Pasem videl, da imaš zadosti sitnosti z pismi, ker nemoreš dosti prostora dobit. Zaradi tega sem si pa mislu, da je tiar bulic, da kertača malo počaka.' Zdaj tapervo te bom advajzal, da greš k Proletarcu in povej Staremu taku, da zahtevamo vsaj dve strani Proletarca, da naj kupi več papirja ali pa odstopi dve strani, kar se mi zdi bolše.
Veš .laka ko so se zbrali 1 marca kranjske "Cicufaj Marjanee" (Citizen Alliance podoMače) sem si mislu, da kertača mora biti tu-'i zraven. Iu veš kar mahnu sem | jo noter. Prišlo je tudi nekaj štrajkarjev. Na odru bila je miza, I na eni strani ležal je "stock fish" Zoti podomače), na drugi strani je pa plezala Gosenca Na sredi >i 1 je z trivoglato kapo iu dolgo erno kikljo Lukež. V dvorani je >ilo kakih sto hackov, kakih de-i set štrajkarjev in kertača. Bili so gotovi za koncert.
Tapervo vstane eden iu pravi: Kateri nima "Cucifaj Marjanee" tnofa na svoji suknji, marš ven, ne veste, kaj se bo zgodilo. Se
je priložil, če bi se kateri branil, /a ,,0K v0< ja ....k:	.lo Povedal
Ustanovljme 16 jtuumit
IBL
(
Bol. Pod. Društvo
imkorponrano M. («brv*« i IM v «rtavi Kuni
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAV M 1111ADN1K1 :
Predsednik : M H AT IN OBERŽAN, Box 72, £. Minorai, Kans. Podpreda.: JOHN GOR&EK, Box 211, W. Mineral, Kans. Tajnik: JOHN CERNE, Box 4, breezy Hill, Mulberry, Kan» Blagajnik: FRANK STARCK.Box 245., Mulberry, Kan« Zapianikar: LOUIS BREZNIK Alt. L. Box 38, Frontenac. Kaaa
NADZORNIKI: PONGRAC JURftE, Box 207 Kdley, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, h rontenac, Kana
ANTON KOTZMAN. Frontouac, Kana.
POROTNI ODBORr JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, lowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Liud, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans.
Pomožni odbor :
FRANK SELAK, Box 27, Frontenac, Kans. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac. Kans. FRANK KRAJ SEL, Box 108, Frontenac, Kans. Bprejomna pristojbina od 16. do 40. leta znaša $1.50.
Va; dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl tajoikn denarne poéiljatve pa gl. blagajniku.	•
SPREMEMBE PRI KRAJEVNIH DRUÔTVAH A. S B P. D v MESECU APRILU 1914.
nebi spoštoval zapovedi, da ga žendar Lukež iztira. Veš Jac-ka. štrajkarji so jo brž pobrali, a jast, kakor modra glava, aem si pa hitro prisponil knof "Cucifaj Marjanee", sem si mislu, zdaj sem pa "Ali right". Nato počnejo razmotrivat, kako bi sv prišlo do podpore pri različnih društvih.
° !
ga notno zdaj Štrajkarji nas nemarajo več podpirat. Socijalisti nas bodo pregnali, Glasnik je bolan, nam nemore
ve»' sta
Drugi je začel "stock fish" rekoč: Kaj se bojite, nič vam nemo-rejo, oni morajo vas podpirat, samo pritožit se je treba na ta velki office. Ta pervo moremo resolucijo skovat in mora se dati drukat v Glasnik in v angležki papir, da bo tudi Jimv znal, da imamo "Cucifuj Marjanee" društvo. — Sprejeto enoglasno.
Ta tretji počne Lukež takole Preljubi moji backi, pogled it e ka ko me napadajo ta nesramni Pro-letarc in Vest n ¡k, pomagajte mi. Združimo mc, «la preprečimo tem listom pot v Mišigan. — Sprejeto enoglasno.
Potem se je oglasil Kom. To je
c.
Pristopili člani :
K društ. št. 20. Felix Sa veer 2033.
Pres topli člani:
Od društ. št. 4 k društ. št. 16
t bi društ. št. John Perme.
Od društ. št. John Kcžen, in Jos. Tršinar.
5 k društ. št. 16:
16 k društ. št. 6: k društ. št. 11:
Suspendirani člani (ice).
Pri dr. št. 10: Prvi mesec in Ana Blekač, Fr. in Marv
Fr. IVI-
in mu kupili novo opravo. Zdaj zgleda, kakor mlad deček. Pove-j dal mi je, da ga nebo več Lukež lil.
ni i je tudi, kako ga je mislil tisti predsednik opehariti na zadnji seji, ker si je dal narediti bolniški list rekoč, da intaj reuinatism. Po*ein ga je pa stati Jožef uprašal, če je tudi on vlekel Mihaef 'R7mlh rob na Lukcževi desetletnici.
Poročal sem ti tudi že o Glas-, nikovi bolezni, zdaj je popolnoma
G^ncaz«ligne"glavo pokonci in	»'omenal sen» se tu-
reče: Kuga bomo zdaj naredili? « ta v«'lkm'	Povedal
mi je tudi, da Glasnik je jako
slab, a vendar zmerom še resnico
govori. Potem sem mu jast pove-
nič pomagati, ker ga duš7ti-	'udi	P0'
ncozdravliva bolezen	vedal, ko je pisal, da so vase hla- ko, Ber. in Mary Peehauer, Jos
če imele surprise party.
Dragi romar tajzov, sedaj pa pride na verstvo desetletnica Lu-keža.
Preteklo je deset let, odkar ga imamo med seboj. Vem, da si čital Glasnik, kateri je oznanil njegovo delovanje.
Prvič pravi, da pastiruje svoje slovenske verne ovčiee. Postavil ga je za črednika T.Kis nadčred-: nih. Rodil se je v Železnkih na Gorenjskem. Ko je bil mlad, koval je žeblje. Sole je izveršil v Radovljici, gimnazijo pa v Ljubljani. Povedal je, koliko je prestal na Calumetu pri zgradbi velikanske cerkve ,in tla je vse tako lepo i spravil v red in bog ve še kaj je
j Petrič in Fr. Kral.—Drugi mesec: Jos. Sapotiiik, Jos. in Liza Pla-nošek.
Pri dr. št. 16. Prvi mesec: Ku-dolf Blažič.—Drugi mesce: Jos. Plahuta, Fr. Anžel iu Martin Kotzin.
Pri dr. št. 1H. Fr. Kazboršek, Fr. Pergerl in Stefan Benedičič.
Pri dr. št. 19 Prvi mesec: Fr. Kočcvar iu John Kraner.
Pri dr. št. 23. Privi mesec: Marko Coradini.
Zopet sprejeti člani (ice).
Pri dr. št. 3: Mihael Stel.
Pri dr. št. 10: Fr. in Neža Birk, Fr .in Ana Ocepek, Jasob Ocepek iu Jos. Laurie.
ki
je preti congresinani pri- Mapisa| <;|as„ik. Ali pove
tisti,
čal. da je zaslužil v 17 letih 1.500 dolarjev in da je imel čez $3 00 na dan, pozabil je pa povedati, da je bossom Skorne lizal. Pozabil je povedati, koliko je plačal za svoje delo — koliko je zapravil z bossi in koliko je danes gospodu Stuklji dolsan. Danes nima, da bi H dni preživel brez dela. Toje tisti katoličan, ki svojo soprogo tako nabije, da mora tudi Trudel z njim sitnost imeh. Sedaj pride na vrsto nprašanje, kedo bode resolucijo skoval. Gosenca predlaga žendarja Lukeža, "stock fish" podpira predlog. Enoglasno sprejeto.
In veš Jaka. skovali so resolucijo tako:
I. Mi slovenski garjevci v Calumetu preklinjamo Proletarca, ker napada našega žendarja in se bojuje za nas.
II Preklinjamo vse tiste štraj-
m
ti Ja
ka, da še niso njegovo vso dobro delo popisali.
Zatoraj ti bom pa jast povedal, kaj so pri Glasniku pozabili. Ko je naš vse časti vredni Lukež kmalu po svojem prihodu videl zamazane ulice, je skolektal tudi za mestno metlo. Ko je prišel Lu-kec na Calumet, je imel Glasnik čez 1.300 naročnikov, za zadnje leto je pa dobil $650 in 45c za naročnino. Izciganil je iz revnega delavcev čez $100.000, da si je naredil hlev za svoje backe, da jih lažje molze!
Naučil je tudi Mrs?! pinako i-grati po 12 uri ponoči in raztergal pošteni dvojici slogo v hiši. Izgnal je hodiča že v par prostorih samo na Keimboultoun se mu pa ni posrečilo. Skoraj je tudi Moleka ua vislice pripravil. Utiral je čez polovico Slovencev v Ameriki iz katoliške vere, razširil so-
Fr. in Terezija in Angelika Al-
Louis &krbinek,
karje, kateri se bojujejo za zbol- cijalizem v Calumetu, Maričeti je
spolal življenje, da ga bo klela, dokler bo živela
Preprečil štrajk na Calumetu, dobil 2000 ca pa kov za svoje backe, ki jih je zagnal skebat in v staro sužtiost. Toraj Jaka, povej, kedo je Judež? Ali ni dosti dobrega Lukež naredil v Ameriki? Toraj Jaka, za danes ti nebom poročal več njegovih dobrih del, ti bom zopet drugi krat kaj več. Bodi pozdravljen
od Tvojega
Matevž Kertače.
šanje v Mišiganu in nas nečejo več podpirat pri društvih.
III.	Preklinjamo Narodni Vesi-VIftc. ker se bojuje za delavstvo v M ichiganu.
IV.	Preklinjamo '\V. F. of M \ katera dela neslogo med štrajkar ji in garjevci, kateri se bojuje za bolše delavske razmere in živlenje.
V.	Ta resolucija je odobrena enoglasno na shodu "Cucifuj Marjanee". katera se more tiskati v Glasniku. Gazette in Calumet News.
Lukež in Happy Holigan.
kovača.
To j«» vse, kar je bilo sklenjeno na isti seji Jacl<a.
Lub rcdehter, zadnjikrat sem ti tudi poročal nekoliko o starem Jožetu. Toraj danes ti bom še malo več, kako je kunsten postal. Ko je prišel na Elv ves raztergan in kosmat, so ga socialisti obrili
Pri dr. št. 11 Lep«»j, Kmanuel bertiny.
Pri dr. št. 16 Kud Korač. J. Brenčič, Teo. Fidler, Jos. Levstig, Fr. Vidmar, Alex Maus, Jos. Zalaznik, K. Gross, Jos. in Antonija Smar«la. Julija Korač, Meta Vidmar in Je-ra Levstig.
Pri «Ir. št. 19: Jos. Mastnak iu Luka Tišler.
Izključeni člani^ice).
O«! dr. št. 3: John Kovačič in L. Kogaj
Od «lr. št. 10: John in Terezija Eržen, Jos. Hribar
Od «lr. št. 19: J. Podriinik, G. ZavaloVšek in Mary Božičnik.
Od dr. št. 20: John Gorše iu Fr. Lenarčič.
Umrli član:
Pri dr. št. 14, Maynard, O.: Mihael Plahuta, c. 1006. Umrl 17. aprila 1914.
John Gerne, gl. tajnik.
TAYLORJEVA METODA.
Vse v list spadajoče oglaae. naročila za tiskovine, objave,« dopise itd, na i se posije direktno nam, ne pa glavnemu tajniku, ki ima s tem samo nepotrebne sitnosti!
V COLORADI JE ÖTRAJK PRF.MOO ARJEV ! PROft OD COLORADE'
Mister Frederick Winslovv Taylor je mož z dobro razvitim kup-čijskim čutom. Ne samo, da je za svetle dolarje v praktični obliki uvedel svoja "načela znanstvenega obratovanja" v ameriških obratih t okroglo 50.000 delavci, je vrhutega še s knjigo, ki jo je iz«lal pod gorenjim naslovom, zbudil občno pozornost, ter pridobil lep kup denarja.
Tavlorjev način j«> sprva po-vzročil v«'liko navdušenje med kapitalisti. Katero kapitalistično srce pa naj bi ne bilo živeje, ko čita take lepe reči, kakor je po-vzdiga profita? Pomislite vendar! In pri vsem tem je tako enostavna. Zahteva sic«T večje število uradnikov, a pri tem pa je pripravna, «la zviša količino oprav-
Ijenega dela pri posameinem delavcu do 400 odstotkov. Po znanstveno preizkušenem Taylorje-vem sistemu je treba pri delavcu odpraviti vse nepotrebne prijeme, ter se mu natančno po stevni uri predpiie vsak migljaj. Samo po predpisih se mora ravnati. Vsmk prijem ,vsak gibljaj roke, postavljanje noge in vsak korak je na Ulično predpisan. Celo vsak odmor, ki je tudi stroju potreben, ker ga je treba včasl namazati, natančno predpisuje Taylorjeva
Na ta način se je doseglo naj sijajnejse uspehe. Zidar, ki je prej položil 120 kamnov na uro, jih položi po Taylorjevem načinu :150; delavec, ki je prej odpremil 250 stotov surovega železa na dan ga sedaj odprenii v intern sau 960 stotov. To so uspehi .ki so jih podjetniki veseli.
In delavci? Kh, «juu se pač zviša mezde. Sicer ne v isti meri, ki se izkorišča njegovo moč. K večjemu do 100 odstotkov. Sploh pa človekoljub Taylor svetuje, naj se mezde preveč ne /.viša. Ce s«' namreč zviša mezdo za več kot •0 odstotkov, postane delavec prav lahko zapravljiv in ob tem pojenjuje njegova delazmožnost. /a delavce namreč ni sivca— tako pravi smartni Amerikanec -če postane hitro bogat. Seveda,
velja to Tavlorju samo /a delav. obsirnosti Poznejši rodovi pa ce, podjetniki bodo že razumeli....1 bodo čudili, kako daleč je segala
Nepregledne posledice pa bi nesramnost podjetnikov v izko-imela uvedba Taylorjeveg» sistr mi za delavstvo. Na vsak način bi bil del bolj čvrstega in izurjene- « ga delavstva gmotno na boljšem. Dobival bi boljše plače in bi si mogel bolje post reči. To pa bi bilo z ozironi na povečano izčrpanje moči nujno potrebno.
hrano skozi njo dovajali truplu. Misliti ni treba. Obe špecialiteti bi izvajali posamezne gibijsje le še p.» predpisih mi na povelje Končno pa bi se obe skupini združile j ri komisne kruhu. To bi bil ideal vseh industrialcev, a grarcev in patriotov. Ničesar bi ne bilo videti, ne slišati o prevra tu, strokovnem gibanju in takih rečeh. Cela zemeljska obala bi bila obljudena po človeški masi brez volje. Vodili pa bi jo dobro plačani podajači kapitalističnih zapovednikov, ki Iv grabili ustvar jene vrednosti »delovnim avtoma tom pa bi pustili samo par neobhodno potrebnih drobtin . . .
Drevesa pa ne rastejo v nebesa. Navdušenje, ki je spočetka vladalo v kapitalističnih krogih, se že nekoliko polega. V Ameriki se že brani delavstvo dobrot Tay-lorjevega načina. Uvideti noče "ugodnosti", ter se hoče zopet povrniti k staremu sistemu.
Niso še izgubili zmožnosti last-mga mišljenja in njih človečan-stvo se upira "načelom znanstvenega obratovanja". Celo izrecni delavski izkoriščevalci se že ogla šajo, »la j«* s Tavlorjevim sistemom delitev dela dosegla točko, "kjer postaja dqbrota že muka in blagoslov prokletstvo."
Tako sj' bo vsekakor Tavlorje va metoda zrušila na lastni breast
Nikdo pa ne ve povedati ničesar o krasoti slovenske zemlje, slovenske Sviee: Bled, Bohinj, Vintgar itd. Za naravo nima smisla nobeden. Kaj takega se more zgoditi le pri našem človeku, ki občuduje le lepoto neumetniških svetih podobic, kipov in cerkva, ki polju-buje ogle različnih oltarjev in različne ostanke, ki meče denar za maše in 'drugo, ki neprestano le prosi, moli in se spoveduje, a ima doma v družini in s sosedi večen kreg in prepir . . .
"Veste, strina, vse svoje križe in težave sem pozabila, vse trpljenje in težkoče so izginile, tako sem bila zadovoljna, tako vesela, da ne morem dopovedati," je pravila roniarica.
• «
Zvečer sem šel h kuniu. Neprenehoma se vrti govor o božjih potih, svetih podobah, čudežih, o li-tanijah, spovedih, duhovnikih: "Dušo iu telo bi dala," je vzdih-nila pobožna ženica, "ko bi moja
t
t
t ?
t y
T T T t 5 t
t ?
Y t
Y ?
t
i* v
t
v f
Nič več grdih opahkov
je pital g. Ktldie Hurt, PhroMt, Okla.,
,	kateremu je
Severov Krieistilec
Severa'a Blood Purifier) pomagal pregnati #rde opakke iz obraba. Kadar bo potreboval kaka zdravila, b» rabil «amo Heverova. t'ena KričUtilra je #1.1)0.
1'riporoea ae /.a
pičlo, nočiato kri iu opahke, iive rans, udjoaa in bule ki nastanejo v sled tacsga stana krvi.
Severovo TAB LAX
i «la.lkorno odvajalo |
unpe&nu uriiikov alni j /.a otroke iti odrasle. \
Cena 10 In 26c.
I T
vnuka znala peti pri sv. masi ua koru
V nt lekarnar prodaja Severova *dra\ila. Ak« jih tiint» v zalog i jih vam tiaro«'i. Vprašajte vedno /,a Severova zdravila. Ako jih no morete dobiti od lekarnarja, tiaro cite jih od na».
? ?
T T t
T
t
T T T T T T
t
T ?
t
T ❖
t t
t y
❖
CARL STROVER
Attorney at Law
/•Stop« Il issh tséiiéik.
specialist za toibe v odškodninskih zadevah.
Al. sobe 1009 WASHINGTON
CHICAGO, ILL. Telefon :
STRUT
W. F. Severa Co.
rixecvanju mas.
NAÖ ČLOVEK
(Iz mojega dnevnika.)
Letos je velika suša iu zato Ali slaba letina.
gmotno boljši položaj bi bil zelo Na prošnjo in agitacijo duhov-drago plačan. Že po nekaterih le- uikov je šlo okoli 130 mornaric in tih bi bila delavčeva moč popol- romarjev iz bližnjih vasi na Brezje notna uničena in to vkljub boljši in Bled. Iz oddaljenih vasi se je hrani iu stanovanju. In potem t pridružilo še kakih 500. Lepa ar-" Zamorec je storil svojo dolž- mada večinoma žensk, svetih nost, zamorec naj gre." Delavec Amazonk, bojevnic za sv. vero. pride na smetišče, kjer so že nje-	•
govi. tovariši, ki niso prestali Tay-| Pri sosedu je vse živo. Nocoj so lorjeve preskušnje . . .	I se vrnile. Danes zjutraj, predno
Tavlorjev način je pripraven, so odšle, so bile pri obhajilu. Poda vzgoji industrializmu pokorno dal sem se tja tudi jaz. Polna hiša
Naš rod ni za kolo, stroje iu enake nove stvari, ne, naš io*l mora biti tak, kakoršni so bili naši predniki. Pustimo mi te stvari na miru, kaj nam bo pomagalo
to fi franje na kolesih? Meni se ^oi to vidimo samo pri našem dela omotica v glavi, ko vidim človeku, koga, da se pelje. Noge so najboljše. Človek naj hodi, ptič naj Kako so daleš od pravih pojmov leti, riba naj plava! Bog daj, da v fiziki, astronomiji, zemljepisju bi vsi padli iu se pobili, ki se vo- '« <*ruK,h znanostih. Strela je za zijo na kolesih," je Se zaželela ,iz ¿«reno železo; ko pada globočine pobožnega srca.
K¿ij In dejal« o drugih tehničnih izumih? Slovenski narod ni za te stvari, naši predniki so hodili peš! Tehnika in napredek nas gotovo ne more podreti, ker imamo trdne noge . . .
CEDAR RAPIDS IOWA
ISS w
TUJCEM priporočam svoje doti ro urejeno prenočiiče in racijo, domačinom pa svoj *»em skupaj pa vse.
IG. KUSLJAN
129 lat Ave.
MILWAUKEE. WU
M J O V ANO VI OH M — tith Str. Milwaukee, Wis.
PRODAJA &IFKARTE. Poiilja denar po poiti in brsojav-
ao. Izdeluje: Obveznice — Po-' oblsatils — Prepovedi, potrjene po notarju in oes. in kr. konznlatn EDINA HRVAftKO — 8LOVKM-8KO - 8RB8KA AGENCIJA.
železo; ko pada toča, se mora vreči pred vrata stol narobe tako, da štrlijo noge proti nebu; London, Pariz, Petrograd, Rim so tke plošče, foluirihia gramofone enako oddaljeni,'Dunaj je najbolj z|atnino in srebrnim», obrnite »♦•
ANTON MLADIČ modema gostilna. Toči pilsensko pivo in vina Kegljiiče.	Tel. Canal 4134
2348 Blue Islnad Ave.
Chicago. Ill
Ako ¿elite slovenske gramofon
ALOIS VANA
— i;.delo vatelj —
sodovicc, mineralne vode In rti-
nih neopojnlh pijač. 1837 8o. Fisk 8t. Tel. Csnal
gardo. Trop dobro rejenih in čvrsto razvitih delavcev, ki brezobzirno strežejo svojemu egoizmu in ki se ne zavedajo fizičnega iz-
otrok in staiih ženic, ki so prišle poslušat, kako je bilo na božji pot i. Nekatere romance so bile pijane. Sosedinja gospodinja je
črpanja do skrajnosti, bi splošno imela glavno besedo in je pripove-proletarsko bedo le še večali, dovala:
"Znanstvena" metoda popolnega Kil frančiškan je napravil tako izrabljanja človeške delovne sile lepo priti igo. tako nas je priporo-bi naravno še bolj povečala brez-: čal materi božji .tako nam se je posel nost iu še bolj poostrila go- zahvaljeval, da se je moral zjo-spodarsko krizo. Cstvarila bi de-jkati vsak, ki ga je poslušal. Po-lavsko bedo ,ki bi lahko postala sebno na začetku in na koncu je
•
Mehanizem, enostavni mehani-i zeln! Netlelja, maša. Vse molitve j v inonotoniji suhoparne \saktla-njosti. Mehanično si podvržejo iduševnost človeka in on jih izgo-! varja brez pomisleka tja vendan. I sta in jeziki se gibljejo popolnoma mehanično. Ker ram ne more najti v sebi čustev, pa kupi niolitvenike in tam jih dobi ter si prilaščuje tuja čustva, a bog je s tem seveda zadovoljen. Mohorjeva družba opravlja zelo hvaležno delo, <la prodaja med slovenski narod taka čustva prav pogo-Htoma in po ceni ... In zato ta čustva niso globoka. Navade so, kakor se človek navadi tobaka, pijače, igre.
•
Danes je bil občni zbor "Kon-stimnega društva". Na zhorova-j
oddaljen (zato nam ne more mor-j da niti pomaga|i), Novi .lork je nekaj oddaljeneji, ker je v Ameriki; kako je neki mogoče, da je le en četrt zemlje, tri četrt pa votle, ko je okrog povsod zemlja. To so našemu kmetu še vedno problemi.	-J. A.
STE 2E SLIÔALI KAJ 0 ZA-DRUŽNI TRGOVINI ALI KON8UMIH.
na nas?
A J TERBOVEC & CO P O. Box 25. Denver. Colo.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
Zdravnik sa notranjo bol osni la raaoctlalk.
.adravaiika pretakava brezpiatn*—po ¿4*1 js lo idravila 1924 Bins laxan-A vs., Chicago. U rodu jo od 1 do 3 p«, psi.; od 7 do • svoèor. i a von Cki*«f ftivsèi bolniki saj piiojo slsvsssko
A. LOON
t biljardom Ia kegljišč»
Poleg aaloona dvorana za drufttveno seje, veaelice itd.
«i o lin Stražliar
61 Markrt St . Wauke|aa. III. Phon«»t. »71.
AVSTRO-AMERIKANSKA
ČRTA.
ni/j\p: oecjnie:.
Velike ugodnosti:
električna loč, tzvrstua kuhinja, vite zastonj, kabine tretjiga razpreda na parniko
državi nevarna.
lepo govoril. Pravil je, naj moli-Še večja pa bi bila izguba du- ino in prosimo mater božjo in dala ševnih moči, ki bi se sčasom nuj- nam bo vse, kar želimo na duši
in na telesu. "Niste se kratili," je govoril, "zapustiti svojih otrok in priti i/, zapuščenih svojih krajev sem k svoji edini materi, ka
no pojavila pri delavcih, ki so zaposleni po Taylorjevem načinu Pri teni odgodc vsako samostojno duševno delovanje, ki ga je danes še treba pri vsakem ročnem tera gleda vedno na vas in si vse delu. Delavec bi delal le še avto-i zapomni." Za jokati je bilo . . . matično. Postal bi delovni stroj Mati božja je na Bledu bolj lepa, brez volje in uma. Zanj bi mislili bolj debela, bolj polna v obrazu inženerji in nadzorniki, ki bi ¡kakor ona na Brezjah (in pogla-avtomatično urejevali vsak gibljaj; «lila se je s potno roko po obrazu), delavca. Na ta način mora otopiti \« Bledu je v cerkvi ena vrv in
um delavca, ki misliti. Poniža tovorne živali.
Iz vseh teh razlogov
bi bil, nezmožen bi se do
Podjetja vseh vrst vstanovlje-na podlagi zadružnosti, so podjetja bodočnosti; samo leta i-majo sasigurjeno svojo bodočnost 1010 w lgth gt poleg drugih koristnih družabnih naf>rsv, ki služijo v občo korist človiitvu.
Kdor se ieli poučiti natančneje o zadružnih podjetjih, — kar je treba inati vsakemu, ki se iteje, _ f
naobeaienim naj nemudoma naro- CCFI jCIll rOjdKl! či kijigo
I. STRAUB
URAH
Chjcago, it Luna »©éjo saJogo ur, eoniie, prov» nov LP drngik drago t Id. Isvrèsjo t*<f Tsakovrstna popravila ▼ tej strold p« solo al ski osvi.
ZADRUŽNA PRODAJALNA ALI K0N8UM",
nju SO se prepirali. Vsi st) hoteli,	je	gi0v. sekcija J.
tla bi šlo v poslovanju redno na- g ^
prej. ali nikdo ni hotel prevzeti i CENA KNJIŽICI JE 15c ENA kakega dela. Pisal sem zapisnik s POŠTNINO in se jo naroča pri
m elani so več gledali na mojo roko, kakor sledili- predavanju. Vsaki malenkosti se smejali. Ko se je kdo podpisoval, obkrožili so ga drugi ter prav pazljivo gledali, kako se podpisuje. Malo jih zna pisati, znali so, ali so sčasoma pozabili . . . Ampak oni molijo neprenehoma, se mučijo, trpijo, tla
ostane kaj za maše in božja pota. •
»
Ceste imajo, tla bog pomagaj'
vsak so jo mora dotakniti. (Jo-rejenel spoti so nam rekli, tla mora vsaka! Kmetje se mučijo z vozovi po zvoniti. Kar po deset nas je zvo- strmi, skalnati in od dežja razro-
mon» svo-jnilo skupaj in se obenem smeja-
jega človečanstva se zavedajoče
Maše so bile samt» (?!) po
delavstvo odklanjati čast, ki mu goldinarju. Zelo lepo je bilo . . . jo je nemenil Taylor. Četudi je <>na j«' brbljala naprej, druge pa ta metoda v deželi brezmejnih so pazljivo poslušale in vsak hip
možnosti (Ameriki) že dosegla nekaj uspeha in čeravno se tudi drugod že kažejo pO'Vtki te^a molilnega sistema, se bo moral ustaviti ob na ravnem človeškem odporu. Delavstvo — zlasti pa organiziran« — se bo branilo, da mu požrešni kapitalizem po novem načinu popolnoma ne ugrabi človečanstva.
je bilo slišati. "Oh, kako je moralo biti lepo!" in mlade hčerke so vzdihovale: "Kt» bodeni starejša, pojdem tudi jaz." "Tudi jaz," "Jaz tudi."
Kaj se hoče s takim ljudstvom, ki ga vjame duhovnik takoj ua svoje liinauice,! ki ga takoj prevari, krr z zdravimi očrni in pri belem dnevu ne vitli? Maše samo
V proletarijatu je potreba in po goldinarju! Za našega človeka,
ki trpi največje uboštvo in poleg tega v taki suši ni goldinar nič .... Koliko plačanih prošenj, koliko ofrov, koliko kupljenih svetih podobic? Vse to gre i/, žepa siromašnega ljudstva, ki naj bi živelo le otI besed božjih, v žep božjih namestnikov, kateri pa ne morejo živeti od svetih besfd, tem-veš od pristradanega evenka . . . Peljejo našt ga človeka v Lurd in Rim, tla se še bolj utrdi v pokornosti in ponižnosti, kajti ni Se zadosti pokoren, ponižen in — klerikalen ....
o
Vsa okolica govori le o romar-
zahteva po kulturi in duševnemu napredku vedno večja in ni je sile ,ki bi to stremljenje moglo ustaviti.
Seveda, podjetnikom bi ugajal Tavlorjev sistem. Obeta jim višje profile. Za to ceno pa so le premnogi pripravljeni odreči se vsej etični vrednosti človečanstva. Sistem bi ugajal tudi fevdalnim iu drugim veleagraicem. Pomislite samo vsako ¡samostojno mišljenje in ravnanje bi pri delavcih ponehalo. Ves svet bi ne bil nič dru-zega. nego velika vojašnica, v kateri bi bili samo dve vrsti ljudi: vojaški avtomati in delovni avtomati. Obe vrsti bi imeli glavo sa- jih. Kako lepe pridige, spovedi, mo še zato, da bi videli, slišali in i obhajila!
vani cesti. Razlite so te ceste ka kor so razriti od skrbi njih obrazi ... . Seveda bo tako še dolgo, dolgo časa trajalo, ker je bog previsoko, a cesar predaleč.
Netlelja je, maša! Niti ne mislijo. ko motijo, usta se jim otvar-jajt) in zatvarjajo avtomatično. Nekdo preti tnanoj je rožljal z rožnim vencem, tla bi ga mogoče pogledali, kako je pobožen . . . Poleg mene je mrmral drugi pri skupni molitvi, glasno je izprego' vatjal le amen ... Iz kota sem slišal: Dobil je 24 ur zapora To je prava mehanika, priporočljiva za proučevanje . . .
To pohajanje v cerkev, to romanje .te neprestane molitve bi bile izgubile gotovo že «lavno svojo moč, ko bi se ne bila cerkev organizirala na moderni način na gospodarskem polju.
Stari 1 juti je ne morejo čuti, ako kdo kaj reče o duhovniku, četudi je resnično, ker duhovnik je svet človek, od boga postavljen in kot tak ne more storiti kaj slabega. V vseh stvareh je tako. kakor pravi gospod in to si ne <1a pobiti z eno-stavnega razloga, ker drugače ne more biti. Ali je poleni težko izrabljati to zaupanje?! flotovo ne,
upravništvu Prolet»rca. 2146 Blus Island A ve, Chicago, 111.
Trgovci knji$ dobe popust.
Glasilo hrvatskih socialistov ie "Radnička Straža". 1830 South Centre Ave., srbskih sodrugov pa "Narodni Glas", 231C Clyhourr Ave., Chicago. Prvi stane $2.00. drugi pa $1.00 za celo leta
Kot stara tvrdka za izdelovanje harmonik (tudi v starem kraju) kakor tudi popravo, se Vam pri-
CENE POSAMEZNIH ZVEZKOV SOC. KNJIŽNICE
1 iztis-------$0.06
10 iitisov------
25 iitisov------
50 iitisov------1.50
200 iitisov------4.25
500 iitisov-------10 00
poročam za blagohotna naročila
Cene so najnižje, kvaliteta naj .40 bolja.
.85	Anton Mrvar ml.
1162 E 61. Str , Cleveland, Ohio
Dolžnost Tsakefa socialista je, podpirati svoje Časopisje. Afiti rajte ia "Proletarca". Pridobite ms nove naročnike.
fie danes naročite en i rt i«
slavnega romana
" JUNGLE",
kjer so popisane delavske razmere chicaških klavnic. Cena inižana na 75 centov s poštnino vred. Upravniitvo Proletarca.
RAVNOKAR JE IZfiLA KNJIIŽICA Katoliška cerkev in socializem.'
Knjižica obsega 52 strani. Ko mad I0c. Socialistični klubi in posamezniki, ki naroče nad 2fi koma«1ov dobe 50 proč. popusta Naroča se pri upravništvu Pro-letares.
«JOS. A. FISHER
Baffst
Ima ns razpolago vsakovrstno piv. ▼ino, amodko. Iti. Isvrstni prodor ca okrop*i)o. 3700 W. 26th St.,	OMcafO. V
Tel. (jawndale 1701
JOE POLOVICH
do danes najmodernejši
KROJAČ
dela bleke finih krojev po zelo zmernih cenah. Obleke zlika takoj aproti med tem, ko vi takate.
3129 Broadway, S«. Louis. Mo.
H k 1.1. PHONK 131 al VISK
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Roller SI. Pitlsbnrgh. P*.
MODERNA GOSTILNA,
kjer se toči sveže Duluth Moose & Rex pivo.
Skubic in Oraiem, lastnika. ' (ßnO	Aurora, Minn.
Sledeči parniki odplujejo ob 3 u/i popoldan iz New Yorka:
Za vac informacije »e obrnite na Klavne zaatopnike
PHELPS BROS. & C0.
6u'l Agt's, 2 Washington St., Ni« Yirt.
alt pa na druj(c uradne zaatopnike v Zdrolemh državah in Canatfi.
dOZOR! SLOVENCI) POZOR)
SALOON
s modernim kegljisčes tWe*e pivo v sodftkib in bwtsljka* ia drugo raano vrstne pijačo tor oaij**« snaodke. Potniki dobo ledno pra> liMo za nizko osno.
Postrssbs točna ta lakoma Vsem Slovencem is dragim Hlovasu^o se toplo pri porote
MARTIN POTOK AR,
1625 So. Racine Ave. Chicago.
LOUIS RABSEL
moderno urejen aalun
II 410 GRAND AVE., KENOSHA. VII
Telefon 1199
M. A.
, M. D.
Izkušen idravnik.
Uradu je od 10—12 predpoldn* in od 7—9 zvečer. V sredo in nt deljo večer neuraduje. Tel. Canal 47r,.
1842 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale R9iMl
Za $1 se lahko vsak ki zna čita-ti angleški naroči za celo leto. U. M. W. Journal, ursdno glasilo organiziranih premogarjev, ali pa Miners Magazine, uradno glasilo organiziranih rudarjev. Oba lista sta tednika in se jih naroči pri sodr. L Anftnarju, tajniku .T. S Z cor Halsted & Madison St., 4th floor, Chicago. HI.
V Važno upražanje?
mi opravi
MM nijbilj» m mjctnajt
Konzularne
sodnijske vojaške iilnmi
' H ano vac
^Milwaukee,
Iz polja moderne vede.
H. Pajer: v naših zapiskih. KONSERVATIZEM V POLITIKI
čuje in zadržuje lotaj napredovali je. Konservativen človek ni napreden.
(Dalje.)	Neizobraženi ljudje, katerim
Ako pogledamo nazaj v utinu-1 niso znani temeljni prirodni žalost n. pr. v srednji vek vidimo | koni in ne pojmijo principov evo-Krožni boj napredka h kounerva
tivnimi silami v krasnih vzgledih. Galileo Galilei je moral v ječo ker
I u e i je ter napredka, smatrajo vse socialne uredbe in razmere za konstantne. Po zaslugi našega se Je preurzuu i/.reii |irewrsuu nw- šolskega sistema ima tudi inteli-votarijo. da se zemlja vrti okoli genea", ki se je omejila samo na solnca. Znanstvene pridobitve ta šolsko izobrazbo in na svojo stro-kratnih izvenredno razvitih mož-|ko o evoluciji in uapredku ze-ganov so se morale skrivati pred lo meglene pojme. V sled tega se oficijelno javnostjo. Izrabljenje večkrat »loguja ,da smatra elovekt
se protivi teudencam dotlčne u-mil** ali razmere spremeniti, /boljšati in zlepšati. Ker konstantno stanje izključuje napredek, /sto v takih slučajih človek ni na preden, temveč konservativen. Konservativne ideje ne morejo biti ideje napredka.
< I b»l ir prihodnjič l
MI
SMO, IN ODSTANEMO LAŽNJIVI KLJUKCI
Ponatir. i* "A. S."
Mi
listi
ki . .
so
vedno pišemo, da so socija-Isžniki, sleparji, osli, beda-, . . To je laž; mi pravimo, da farski voditelji lažniki in slc-
in poraba novih nenavadnih idej ki se je učil zgodoviuo samo po parji, ker klerikalno navodilo jim je bilo nevarno početje iu mar-1 zunanjih pojavih, kako.' so letni-1 zatraeuje, da morajo slepariti in sikateri je dal z.a svoje novotari- ee, imena, vojske itd., vso zgodo- lagati tako, da od sramu nikdar je svoje življenje. Ko so dobili vino samo po zunanjih pojavih, ne zaide ali oblede, kadar lažejo Spanci srednjo Ameriko v svojo kakor so letnice, imena, vojske o socialistih.
oblast, so se začeli tudi baviti z itd., vso zgodovino le za gole vi-j Kaj j,. Kristov nauk? Hudičevi načrtom prekopati panamsko oži- lijaeije brez daljšega pomena, ¡/najdba! Tisočkrat ne! Naš od-no; tu pa so vstali jezuitje in za- Temu pomaga tudi prenapeto či- govor je ta le: Nauk krista je začeli protestirati proti bogogletnr slanje minulosti in tradicije. Za-| j,»davili farjev ideal in želja po
novotariji, češ, bog bo kaznoval	to j»' psihološko povsem umljivo,
predrzne projektante, ki hočejo	da smatrajo ljudje te vrste, spre-
popravljati božje naredbe. Ki an-	inembe, novotarije in reforme,
coska akademija je proglasila v	propagirane od strani napredka
18. stoletju"letanje v zraku za ne-	željnih elementov, za motenje 4re-
možno in absurdno in še pred 20	da', miru in komodnosti ter za
leti je bilo mnogo ljudi, ki so v	omalovaževanje tradicije. Ker je
svoji prevzetni konservativnosti	giluia sila primitivnih ljudi ego
a priori zanikali da bi letal kdaj	izeni, zato so pripravljeni spreje-
človek po zraku. Znan je kolosal-	ti novotarije in reforme le, ako
ni upor konservativne mase proti	leži njih korist neposredno na
vpeljavi strojev, posebno pa žele-	dlani. Vse, kar bi celokupnemu
znic. Pa vse je bilo zastonj, zrna-	človeštvu morebiti lahko koristi-
gal je končno po ljutih bojih ve-	lo in ga povzneslo na višjo kul-
dno napredek.	¡	turno stopnjo, trdovitffno odkla
Danes je pripravljen skoraj	"jajo, kakor hitro ne odgovarja
vsak količkaj bolj izobražen člo-	njihovemu osebnemu, razredne-vek vporabljati in sprejemati naj
novejše znanstvene pridobitve, izkušnje, metode in stroje. Iz tega sledi da je zgubil zakon vstrajno-sti na polju znanosti in tehnike, svojo nekdanjo moč. Danes sta znanost in tehnika oni kulturni polji, kjer se smatrajo novejše pridobitve za boljše kot pa starejše. Vsaka nova ideja, vsak nov načrt se skuša takoj realizirati. Noben moderen zdravnik se ne bo ravnal po receptih, ki so veljali pred 100 leti, temveč bo skušal držati korak z najnovejšimi pridobitvami. Noben razumen inženir ne bo stavil svojih strojev po kakih "klasičnih" vzorcih, ki so bili v svoji dobi pač na vrhuncu, temveč bo skušal konstruirati svoj stroj po najnovejših iu zato najboljših principih in če ni samo kruhoborec ter ima iznajditeljski talent bo skušal tudi sam spopol-niti to, kar se da izpopolniti ali pa bo iskal nova pota do novih ciljev svoje stroke.
Vse drugače pa izgleda na drugih poljih kulture, kakor v pravu vzgoji, šolstvu, gospodarstvu. politiki itd. Tu ima konservativnost še precej veliko moč. Obstojajo stranke in organizacije. ki imajo glavni namen zagovarjati minulost ter sedanjost in se boriti proti realizaciji rjovih idej in načrtov reformatorskih e-leinentov.
Konservativnost se pojavlja v socialnem življenju v različnih o-blikab; v predsodkih napram novim idejam in nazorom, v nasprotovanju napram reformatorskim tendencam, v uporu napram rea-lizaeiji novih načrtov, v zagovar janju sedanjih socialnih razmer in luedb, v obstojanju na starih svetovnih in življenskih razmer in uredb, v obstajanju na starih svetovnih in življenskih nazorih, v zanikanju napredka, v pesemiz-mu, v skepsi itd. Konservativizein stremi ohraniti, konservirati 'status »|Uo\ no da bi dokazal popolnost. racionalnost in pravičnost kakega dosedanjega stanja, razmere iu socialne uredbe ali pa pravilnost tega ali onega starega nazora. Ako ti dokazi niso podani, je zagovarjanje obstoječega in odklanjanje novotsrij apriorno in to je glavni znak konservativnosti.
Princip razvoja zahteva spreminjanje socialnih razmer in u-redb. Ako se vrše te spremembe v smeri boljših, pravičnejših in enostavnejših oblik socialnega življenja. imenuje človek, ki veruje v razvoj, napredek, v smeri navzdol pa bazadovanje. Da se vrši napredek je nujno, da se vrše spremembe; brez sprememb je vsak napredek izključen. Zato je boj za "status quo" in boj proti
reformatorskim stremljenjem in novotarijam eminentno konserva ti ven. Konservativizeni onemogo-
mu, stanovskemu ali pa narodnemu egoizmu. Ta jim diktira boj za vse predpraviee, ki jih uživajo v današnji družbi in za nadaljni obstoj socialnih uredb in razmer od katerih imajo svoje posebne poristi. Njih stremljenja so konservativna.
Konservativen je danes človek, ako zagovarja stare svetovne nazore in se brani konsekvenc moderne vede; ako zagovarja avto-ritarsko vladno obliko in odkla nja dosledni demokratizem; ako je za nadaljni obstoj sedanjega
večjem blagostanju na stroške preslepi jenih delavcev. Dokaz? Delavci-klerikalci, republikanci iu demokratje, koliko vam je do-nesrl kapitalizem? Nič, saj mi sa mi priznavamo, da je stanje dela vrev vedno bolj tužno in neznosno. (Op. Janeza. Mi bi seveda tudi ia<Ii uprašali, koliko je do-nesel delavcem socializem. Ampak je že vrag, kjer ni boga. Sedaj namreč ne vladajo socialisti, temveč naše stranke, za katere mi zvesto delamo reklamo; to so demokratka in republikanska. Ako
bi mi kaj uprašali, potem nas se-! Kranjski Janez sem veda socialistični voditeljički hi-i »»e ž'lini, da bi moj kolega Lu-
To«la sedaj imamo zopet smolo. Pri "\Y. K. of M." izdajajo namreč svoje orožje glasilo "The Miners Magazine '. V tem maga/.iuu so bila vsaki teden pod naslovom "Strike Donations" objavljena i-mciia iu darovane «vote za štrajkarje. A glej ga spaka, mojega-Janczovcga imena ui bilo nikdar notri, lu ker je še neki rdeči raz-ea pa me povedal, da tudi na dis-triki lokal ui prišel noben cent za štrajkarje od kranjskih farjev,— so se začeli socialistični vmlitelj-čki v Chicagi že spogledovati iu šepetati, krilo jr zalumpal dotič-ni denar. Ali nismo mi kranjski farji, z našimi cajtengami Glasnikom in "A. S." krivi, da je bil štrajk zgubljen! Ali ui bila naša dolžnost ,navduševati stavkat je napr.: Niti en mož naj ne gre skebat, stojte rama ob rami za vaše pravične zahteve bolj trdno skupaj kot kitajski zid. lu ravno tako dobro, kakor dobro vem, da sem Kranjski Janez, ravno tako tudi dobro vem, da ako bi moj bratec Luka iz Železnikov kaj tacega rekel svojim faranom, bi štrajk v "Copper Country" bil že davno dobljen, iu delavci bi bili lahko izvojevali vse pravice ,katere jim gredo, kot stvariteljem vsega bogastva ua svetu. Mi kranjski farji dobro vemo, da ako bi v štrajkih ne bilo skebov, polnil bi tudi ne bilo potreba vojakov, ne deputy šerifov in ne import iranih morilcev *iz vseh večjih ameriških mest. Vsega trga bi ne bilo potreba; kakor tudi ne bi bilo nad 80 svežih grobov na calu-metskein pokopališču. Ampak jaz
šarlatan in
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOS
Kasparjeve Državne Baoke
ua|eeofje in naIbol| si
Naša parobrodna poalovnica j« nai^T n« Zapadu in ima v* najbolj*«? ojBI ¿rt* (linije). Sifkarte prodaj-^f kompanl|sklli cenah
pošiljamo denar v vse dele sveta, ceneje kot
K a«par Državna Banka kupu|e In prodala In zameglile denar vmKjJ
•veta. Pri Kaaparjevi Državni Banki te izplača za K5 Si, bi si cltrnk»
Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daie 9% obresti. - Slovenci
ienl v slovenakem |cslku. - Ban
a ima $/»,J18>2l.6ß prent
ofcnjt.
KASPAR DRŽAVNA BANKA 1900 Blue Island Ave., ngm
krc poli g mastne službe izgubil
tro primejo za nos. Hlamažc pa i mamo že sedaj, — več kot pre-jfte postranski zaslužek z revolver-več.) Ali vas je klerikalizem o-{jem v žepu in zvezdo na prsih. Mi svobodil drla iz trških spon ka pitalizma in suženjstva? Nikakor
iu\ ker klerikalizem iu kapitali-z.rui sta dvojčka, katera se držita v prijateljskem objemu. Sploh pa naša rimsko-katoliška cerkev ui ničesar tlruzrga, kakor velikanska kapitalistična organizacija. Kaj jr dohfvga klerikalizem in kapitalizem donesel na Calu-metu. (t>p. Janeza. V zadnji št v.
zamerimo Proletarcu. ker delavce uči, da bi morali imeti krajši delavni čas in bolšo plačo. To vendar ui mogoče. Kecinio: jaz sem i adškoio\ svetnik; toiaj gospod; kako pa bi vendar bilo ua svetu, ljudje božji, ako bi bil tudi moj mežnar gospod?
Prol 'tarec tudi piše, «a se je socialistom posrečilo izvojevati kongresno preiskavo za *'bskre no okrožje". Proletarec ima prav! Največ resolucij je prišlo od rdečkarjev v Washington, D. C. Jaz. jolietski pop, namreč nisem poslal nobene, pač pa se mi je lepše videlo držati roke v žepih. Mi smo načrlonia proti vsa
i "A. S." stno lagali, da ko je bil reda in nasprotuje socialističnim predsednik Mover na Calumet, tendencam; ako zagovarja narod- da se je kar ustrašil socijalista ni separatizem in se protivi stre- Betgerja, da bi ne škodoval nje-m I jen ju združiti več manjših in govi delavski zvezi. Chicaški so-slabih sorodnih narodov v večjo cialistični voditelje k i seveda naše in močnejšo skupino; ako je z.a la/i hitro pogruntajo; zato na
nsdaljni obstoj neenakopravnosti j tem mestu slovesno izjavljamo,' ki uniji, pa naj že to bode "A. F. obeh spolov; ako je za nadaljni da smo s.» po naši katoliški na ' of L." — "U. M. W. of A." obstoj smrtne kazni iti proti njeni i vadi zlagali, in da Moyera takrat F. of M." — ali pa "I. \V odpravi; ako je za vedni obstoj «ploh ni bilo v bakrenem okrož-j W." Hudo je pa meni, Kranj-vseh jezikov in proti uvedbi ka- ju ko je prišel Beiger h kon-1 skemu Janezu pri srcu, ker \ idim, kega mednarodnega jezika itd. grešni preiskavi na Hancock.i da so vrste naših "bravcev" in Tak človek je ravno tako konser -.Mich. Toliko mojim "brivcem" v pepčkov vedno redkejše, in ako vativen kakor so bili oni, ki so prijazno pojasnilo, da bodo vedc-svoje dni odklanjali idejo, da se]li. da s.- tudi nadškofovi svetniki
vrti zemlja okrog solnca, da se je človek tekom razvoja razvil iz živali; ki so zagovarjali stare 'narodne' mere iu se protivili vpeljavi mednarodne decimalne meter ske mere itd. V vseh teh in po dohnih slučajih je človek konservativen. ker zagovarja nadaljni
zelo radi lažemo). Kaj si hvalili, da smo klerikalci z denarjem pomagali stavkarjem na Calumctu! Mar niso največ potna gali socialisti? Je že res, da smo zavoljo lrpšrga proti koncu št raj ka tudi mi pri "A. S." začeli nabirati za štrajkarje. J*z. Krani
bodo chicaški socialistični vodi-teljeki še tako neumorno naprej bomo| propagirali ideje v pravičnost in humanitarno človeško družbo potem pojde moja slava — kot nadškofovrmu svetniku kmalu rakom žvižgat.
obstoj kake uredbe ali razmere in, ski Janez srni tudi "senkal"
Poznati resnico je dobro, toda zagovarjati in braniti jo, je pa še boljše.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Cklcago.
KAPITAL $500,000 00 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,000 00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
F. ŠTfcPINA
Hl.AG A JNIK
Naše podjetje je pod nadzorstvom "Clearing Housa" čikaAkih bank torej je denar popolnoma sigurno ualožen. Ta bauka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvrsuje tudi denarni promet S N P J 1'radne ur« od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v torek in četrtek je banka odprta do 9 ure zvečer.
Denar vložen v naio banko nosi tri procent«. Bodite uvejereni da J« prt nas denar naioien varno in dobičkanoino.
Conemaugh Deposit Bank
M MAIN STR.	C6NEMAUCI, PA.
Vložena glavnica $50,000.00.
Na hranilne uloge plačamo 4% obresti S. D. P. Z. ima svoje novcev tej banki.
CYRUS W. DAVIS, predsednik.
W. E W1SSINGEK blagajnik.
5 pristnih pijaê, in to »o:
Kranjski Brlnjevec, ftllvovlc, Troploovec, Orenko Vino ii Highlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina slovenski samostojna v Ameriki, ki importira ¿gane pijane naravno« iz Kranjskega. Naročite si poskustni zaboj, koliko stekleni* in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenic Moje cene so nižje nego kjerkoli drugje, ker mi ni trebi plačevati drazih agentov. Prodajam samo na debelo. Piliti po cenik.
A. HORVVAT,
600 N. Chicaco, 8t„ JoUet, ni

Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ
924 BROAD STREET
T K L. 1475
JOHNSTOWN, PA. <

I	Splošno kreditno
|	društvo v Ljubljani
:	registrovana zadruga z omejeno zavezo
~:r	- obrestuje -----
|	hranilne vloge po 5%
= RentnI
od dne vloge do dne dviga, davek plača .zavod
s a m.
Sprejema vloge V tekočem računu v zvevi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Dovoljuie poso)lla svojim ¿lanom proti zadostnemu poroštvu. Trgovcem, obrtnikom io zadrugam, ki postanejo člani, se eskomptujeio menice in vnovčujejo fakture.
Posredovalni zastopnik za Zed. države Severne Amerike
Frank Retricii,
400« W. J t si St., Chlcago, III.
Informacije daje bezplačno. Pismu je priložili le za 2c pošt. znamko.
V prešrtjili letih
rš


Velikokrat slišimo, kako so nasi pradedje živeli in kako so bili zdravi. Živeli so vedno po zahtevah narave in brez vsak«> razkoAnosti. Absolutno ne-
mogoče pa je za ljudi, ki žive v me stih. da bi jim dalo tako življenje za dovoljstvo. NenHvadno življenje, kakor primankljaj svežega zraka in solnčne svetlobe, vplivajo zelo slabo na nas in nas prisilijo, da moramo iska ti zdravila, katera pomagajo vzdržati nafte prebavne organe pri pravem delovanju. Kot tako zdravilo je dobro poznano
Trinerjovo zdravilno grenko vino.
Prvi učinek tega zdravila je, da očisti vse zaostale t vari ne, ki ne bi smele biti tam. posebno ostanke neprebavljene hrane, ki so "e \sta\ilj v drobu. Ti stari ostanki jedil zastrupljajo celi ži vot. Prugo sredstvo je, ojačiti notra nje organe in tako preprečiti ponovno bolezen. Mi priporočam«) nadaljAo u-porabo toga zdravila.
V bolezni želodca
V	bolezni |eter
V	bolezni čreves|a
To zdravilo navadno daje popolno zadovolnost in sieer zato, ker prinaša pomoč. Ksvnotako je v raznih drugih slučajih, kot pri zapeki, nervoznosti, slabosti, bolečinnh in ujedi, bledi in rumeni barvi kože, zgubi moči, lenem životu, zgubi apetita in izgubi spanca.
DOBI S K V LKKAKNAH.
JOS. TRINER
llvaievalec In Izvaielavec.
1333 1339 So. Ashland Ave.	Chicago, 111.
TRINKRJRV linimf.nt je precej rooOno zdravilo, lahkote ((a pometa i oljkinim oljem. VeCkrat se pripeti, da N>le^ine v odih, sklepih in mi-*icah prenehajo fe pri prvi «porabi Imejte ga vedno doma pri rokah, da je lahko takoj rabite, ako je treha.
trincrs
BiTTlR-WlHE
H0¿KÉVÍH0
^■'-«l.iOtlPN MW<S
•»» s à MM* «4 M
J
485353232348534848234823484800025323532323232353235348485323534853239153
532323484848535348534848535348482353485353482348234853534853532323236048
013223534848532348535353235348534853532353535323482323535391