AiiiERiSK/i Domovi m a /%■ IVI E R l C-fl IH— HO AMGRICAM IN SPIRIT #OR€HWiN LANGUAGE ONLY KO. 97 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 17, 1966 SIOVGNIAN MORNING N€WSPAP€6 ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV Lin Piao nova zvezda v politiki rdeče Kine Vojni minister Lin Piao bi rad nasledil Mao-Tsetunga kot vodnik rdeče Kine. HONG KONG. — Ime sedanjega kitajsikega vojnega ministra Lin Piao je dobro znano že dobrega pol leta. Napisal je namreč obširen članek o ciljih kitajske zunanje politike, ki ga vsi še danes smatrajo za najbolj zanesljiv komentar. Sedaj pa so politični opazovalci dognali, da ima Lin Piao tudi velik političen apetit: hoče namreč postati naslednik Mao-Tsetunga. Sledeča dejanja govorijo za to trditev: Lin Piao je dejansko “očistil” kitajske oborožene sile vseh tistih oficirjev, ki ne držijo z njim ali se mu zdijo sumljivi. Ni jih pobil ali pregnal, dal jim je sa mo taka službena mesta, kjer politično nič ne pomenijo. Lin Piao je dalje poskrbel, da pridejo v uredništva časopisov, ki jih izdajajo vojne formacije ne samo njegovi zaupniki, ampak res dobri časnikarji. Kdor je postavil svojega moža v talkih ured ništvih, ga skuša Lin Piao vriniti na vodilna mesta v uredništvih civilnih listov. To se je jasno videlo za časa objave članka Lin Piao. Kakor hitro je bil članek objavljen v vodilnem vojaškem časopisju, takoj so ga ponatisnili in ugodno ocenili vsi civilni časopisi, kjer sedijo zaL Upniki vojnega ministra. Lin Piao je spravil svoje ljudi tudi na ključne položaje v civilni u-pravi in gospodarstvu. Celo precej obsežnem ministrskem svetu sedi nekaj njegovih pristašev. Lin Piao je sedaj spretno izrabil prepire med vodilnimi komunisti v vladi in podobnimi, ki so zunaj vlade. Vzel je posebno na piko tiste partijske ideologe, ki bi mu utegnili postati nevarni. ! • % V| p j Okolica vojnega ministra pa pridno širi razne čenče, ki zvedo o njih tudi v Hong Kongu. Pripovedujejo, da je sam Mao navdušen za svojega vojnega ministra, kako se velikokrat pogovarja z njim, kako je ponosen na lep napredek kitajskih vojnih sil, kar je seveda le zasluga Lin Piao. Lin Piao ima naravno tudi tekmece, toda jih je na nekaterih področjih prehitel, zato o njih ne slišimo dosti, tako trdijo opazovalci v Hong Kongu. Novi grobovi Catherine Maljak Umrla je 50 let stara Catherine Maljak, žena Louisa, mati Louisa, Stevena, Jamesa in Richarda. Pogreb bo iz Golubove-ga pogrebnega zavoda na 4703 Superior Avenue jutri ob devetih v cerkev sv. Vida, kjer bo ob 9.30 pogrebna sv. maša, nato na Kalvarijo. Kosygin je tekom obiska v Egipta splošno zadržan KAIRO, Egipt. — Predsednik vlade Sovjetske zveze je bil skozi vseh osem dni svojega obiska v Egiptu v svojih govorih in izjavah kratek, stvaren in zadržan. Ponavljal je sicer znana sovjetska stališča “proti imperializmu in kolonializmu”, pa se izogibal vsem ostalim napadom na Združene države in Zahod v splošnem. Tudi v svojih obljubah do Egipta je bil zelo zmeren. Sovjetsko zvezo je Kosygin predstavljal svojim gostiteljem in ostalim Arabcem kot miroljubno državo, ki hoče pomagati svojim prijateljem v arabskem svetu nesebično, brez vseh ob' ljub in obveznosti od strani pod piranih. Trudil se je ustvariti vtis skrajno previdnega in stvarnega državnika. Predsednik Naser je v začetku Kosyginovega obiska govoril zelo udarno in ostro napadel Zdru žene države. Ko je videl zadržanost ruskega gosta v tem pogledu in tudi v pogledu vojne v Vietnamu, se je tudi sam umiril. Tako je celotni potek Kosyginovega obiska bil miren in brez posebnih vznemirjenj. Laboristi se pri občinskih volitvah niso odrezali LONDON, Vel. Brit. — Pretekli teden so imeli v Angliji in Walesu občinske volitve, Delav ska stranka, ki je pri parlamen tarnih volitvah v marcu tako sijajno zmagala, je tokrat doživela poraz. Izgubila je preko 170 odborniških mest, med tem ko so jih konservativci pridobili preko 260. Delavska stranka je izgubila večino v mestnih odborih Birminghama, Cardiffa in Plymou-tha. avnosi se obrača od Johnsonove politike Naraščajoča draginja meče dolgo senco na odnos javnosti do predsednika L. B„ Johnsona. CLEVELAND, O. — Znani časnikar Harris je povprašal javnost, kako sodi o predsednikovi gospodarski politiki, ali je nastopal pravilno pri naporih za ohranitev stalnosti cen proti rastoči draginji. Le 31% je izjavilo, da je Johnson v tem pogledu svojo nalogo opravil odlično ali vsaj prav dobro. Ostalih 69% je ocenilo to njegovo delo le zadostno ali kar naravnost slabo. Ženske so v tem pogledu v sodih ostrejše, ker imajo pač več posla z nakupovanjem in rastoče cene boljše poznajo in tudi neposredno čutijo. Zanimivo je, da se je 58% po-vprašanih izjavilo za uradno kontrolo cen, pa le 42 za uradno kontrolo plač. Od povprašanih se jih je 88% izjavilo za varčevanje zvezne vlade na splošno, toda 59% jih je proti omejitvi izdatkov za programe “velike družbe”. Tri četrtine povprašanih je proti povišanju dohodninskega davka, 'ki ga gospodarstveniki predlagajo kot najuspešnejše sredstvo proti inflaciji. Harris je ugotovil tudi popuščanje Johns onovi politiki v Vietnamu; 53% povprašanih je izjavilo, da ne odobrava njegove sedanje politike v vietnamskem vprašanju, le 47 pa jo podpira. Mihail Šolohov izdajalec? HONG KONG. — Peipinško glasilo Kitajske komunistične partije je proglasilo Noblovega nagrajenca Rusa Mihaila šolo-hova, pisatelja romana “Tih<| teče Don“, za “izdajalca” in l‘re-vizionističnega pisatelja”. Tq je, da se je odvrnil od matfksi-stično-leninistične linije kofnu-nizma, kot jo zastopa Peiping. V komunističnem svetu s psovkami kot “izdajalec”, “imperialistični hlapec”, “kolaboratdr s fašizmom”, “reakcionar”, “revizionist” in podobnimi niso bili nikdar varčni. V prejšnjih lftih smo jih bili vajeni slišati iz Mo- Deževrm doba v Vietnamu neposredno že pred vrati SAIGON, J. Viet. — Računajo, da se bo začela morda že ta teden, gotovo pa prihodnji, trajala bo pa do novembra. Oba nasprotnika se nanjo pridno pripravljata. Naši generali trdijo, da se te dobe ne bojijo tako kot prejšnja leta, da je ameriška tehnika močno mehanizirana, kar se posebno čuti v prometu, dočim bodo morali partizani rabiti le dosedanje metode pri premikih čet, orožja, hrane in mu-nicije. Partizani so zadnje čase manj aktivni na frontah. Pripravljajo se na deževno dobo, ki je pa letos niso že naprej razvpi-li po radiju kot njihovo zaveznico. Nekateri politični opazovalci mislijo, da zasledujejo partizani s svojo taktiko še drug namen: medsebojno trenje med vietnamskimi protikomunisti se jim zdi tako imenitno, da ga nočejo motiti. Saj je to, kar uganjajo anamski budisti v Hue in Da Nangu naravnost mlin na njihovo vodo. Budisti hočejo očitno ustvariti v nekdanjem Anamu svojo vlado, ki naj bi bila od Saigona kolikor mogoče neodvisna, ako ne bi ztnagali v boju proti saigonskim generalom. Partizani upajo, ka bi jim tak političen razvoj pomagal, da u-stanovijo na “osvobojenem o-zemlju” svojo vlado, da bi bili tako neodvisni od glavnega odbora Osvobodilne fronte in postali ravnopravni z drugimi satelitskimi državami. Peipingu bi to šlo v račun, Ho-či-Minh pa s tem ne bo zadovoljen, ker to pomeni novo cepitev Vietnama, česar pa Hanoi noče. BUDISTI NAPOVEDALI BOJ VLADI NGUYEN CA0 KYJA Budistični vodniki v Saigonu so sinoči zahtevali od vlade predsednika Nguyen Cao Kyja, da u-makne čete iz Da Nanga, kamor jih je poslala preteklo nedeljo zjutraj, da ukrote njene nasprotnike. Ky je pozval v Saigon eno divizijo rednega vojaštva iz Mekongove delte, da bi jo imel pri roki, če bodo budisti dejansko začeli z nemiri v glavnem mestu. SAIGON, J. Viet. — Za enkrat je še vse mirno, četudi so budisti napovedali sinoči, da se bodo borili proti vladi, če treba do smrti. Budistični vodniki so zahtevali, da vlada u-makne svoje čete iz Da Nanga, kamor jih je poslala v nedeljo zjutraj. Budisti se tam drže še v glavni pagodi, kjer groze, da se bodo zažgali, če bo vojaštvo skušalo pagodo zasesti. Središče odpora proti vladi je v mestu Hue, kjer se je vojaštvo, ki je proti vladi, utrdilo na robu mesta, da zavrne pohod vladnih čet nanj. Dejansko teh trenutno niti ni nikjer v bližini. Gen. Dinh, ki ga je vlada odstavila kot poveljnika 1. armadnega zbora, ko je potegnil z njenimi nasprotniki, je v Hue izjavil, da ima na svoji strani dve divi-ziji. Tito opravičuje svoje potovanje v Kako BEOGRAD, SFRJ. — “Takrat, ko mora vsa Jugoslavija zadrgniti pasove, gre Tito v Kairo na izlet.” To udarno geslo so Titovi nasprotniki vrgli v podtalno javnost. Te poti so se po-služili že velikokrat, toda nikoli s takim uspehom kot sedaj. Titova propagandna malina je takoj napela vse sile, da upraviči pot svojega maršala. Pod priti- V Iraku zopet vojna s Kurdi BAGDAD, Irak. — Vse obljube novega režima v Iraku, da bo spremenil svojo politiko do Kurdov, ne pomagajo nič. Kot vsako pomlad, so tudi letos iraške čete naletele na kurdski odpor, ko so se začele pomikati v kurdske kraje. Kurdi namreč dobro vedo, kaj pomeni tako premikanje vladnih čet. Na iraški strani se borita dve diviziji z vso potrebno opremo, kurdski uporniki se pa zanašajo na gorati teren in irašiko zanikr-nost. Voditelj kurdskih upornikov Barzani pravi, da se njegovi Nastop vlade v Saigonu proti nasprotnikom v Da Nangu smatrajo ameriški vojaški krogi za škodljiv v času, ko bi bila sloga in enostnost med vladnimi četami nujno potrebna. Rdeči se pripravljajo na svojo ofenzive z nastopom monzumskega deževja, ki je tik pred vrati. Vse sile bi se morale posvetiti boju z rdečimi, ne pa da trošijo svoje moči v medsebojni borbi. Doslej je bila južnovietnamska redna armada enotna, sedaj je razklana, vsaj ena, če ne dve diviziji 1. armandnega zbora, je očitno proti vladi v Saigonu. V Washingtonu se je predsednik Johnson včeraj ponovno posvetoval s svojimi ožjimi sodelavci o položaju v Vietnamu. Bela hiša je nato izjavila, da bo “ameriški vpliv uporabljen za poraz komunističnega napada in socialne stiske v Južnem Vietnamu”. Ameriška 1. divizija je končala več dni trajajoče operacije v rdečem področju 70 milj severozahodno od Saigona. Do bojev .je prišlo tudi na področju 1. konjeniške divizije v osrednjem višavju. Ameriške letalske sile so izvedle vrsto napadov na vojaške cilje v Severnem Vietnamu. Velik delež NEW YORK, N.Y. - /z Clevelanda' in okolice Hčerkica - prvorojenka— Včeraj dopoldne se je rodila g. Franku Šušteršiču in njegovi ženi ge. Marici s 7416 Donald A ve. hčerkica prvorojenka, ki je tehtala skoraj osem funtov in ki bo dobila pri krstu ime Ivana Marija. Mamica in punčka se dobro počutita v Womens bolnišnici. Srečni očka je zaposlen kot stav sc pri Ameriški Domovini. V bolnic'— G. Frank Mirtič z 120021 Grme Avenue, Garfield Heights, Ohio, je v St. Alexis bolnici, kjer je prestal težko operacijo. Leži v sobi št. 208. Obiski so dovoljeni. Želimo mu skorajšnje okrevanje! Pogreb— Pogreb pok. Josepha B. Sinička, o katerega smrti smo poročali včeraj, bo jutri, v sredo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebovzete, kjer bo cb desetih pogrebna sv. maša, nato na Kalvarijo. Visoka starost— Mrs. Julia Knauss s 1194 E. 170 St. je danes dopolnila 36 let. Čestitamo in ji želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva! V bolnici— Mrs. Mary Možic, ki je živela pred časom na 1140 E. 60 St., pg se preselila v Kalifornijo v skom podtalne javnosti pa nijLcng Beach, je v Freeman Hos-imel poguma, da se skrega s pital, 333 No. Prairie A ve., In-stvamostjo. Med vrsticami je glewood, Calif. Vesela bo poz-morala priznati, da tudi 17. se-' dravov starih prijateljev in stanek med Titom in Naserjem znancev, ni nikomur nič koristil. i Seja— Porazno je tudi vplivala pri- Društvo sv. Ane št. 4 S DZ pomba, da se bo v New Delhiju ima jutri, v sredo, ob navadni vršil sestanek Mrs. Gandhi, Na- uri sejo v SND na St. Clair serja in Tita. Na sestanku bodo Avenue, soba št. 2. Po soji bo dobrodošli tudi drugi državniki, zabava, če pridejo. L. 1961 jih je bilo v Zadušnica— Beogradu nad 60, v Kairu pa leta 1964 nad 40. Koliko jih bo pa sedaj v Indiji? O tem gre sedaj politična tombola v Beogradu. Procesije so naše, ne ško- Čeprav Tudi liberalna stranka je več skve in Beograda, sedaj so :po- j ljudje vladnih čet ne bojijo, ker živi v ZDA le 7% vsega prebi-odbomiških mest izgubila kotjsebno pogoste iz Peipinga in Ha- jih dobro poznajo že iz prejšnjih valstva sveta, vendar producira- noja , let. ' mo tu 41% vse električne sile. dobila. V Rodeziji je gasolin drag SALISBURY, Rod. — Združeni narodi vrše zaporo nad uvozom ga solin a in ostalih oljnih Produktov v Rodezijo, ki se je lani v novembru proti volji matične dežele Velike Britanije Proglasila za neodvisno državo. Boljši gasolin je bil v Rodeziji že doslej sorazmerno drag za ameriške pojme, stal je 68 centov galon, sedaj je vlada njegovo ceno zvišala pri vseh vrstah 17 centov pri galonu. Najboljši vrsta stane sedaj kar 85 centov galon. ^»♦WARMER Večinom sončno in milo. Zvečer postopna pooblačitev z dežjem in nevihtami. Naj višja temperatura 73. Moskva začela preganjali kulturne čarovnice iz tujine CLEVELAND, O. — Zadnji komunistični kongres v Moskvi je bil po mnenju vseh časnikarjev strašno dolgočasen. Najbrže radi tega, ker tuji časnikarji niso imeli pravice, da prisostvujejo sejam plenuma. Celo jugoslovanski časnikarji so dobili to pravico šele za zadnje seje, ako-ravno je Jugoslavijo tam zastopal sam tovariš Rankovič, ki je tudi kongres pozdravil v Titovem imenu. Vendar je imel kongres tudi svoje značilnosti. Ne morda za rusko zunanjo politiko, ki jo je kongres odobril, ampak za rusko domačo. Vsi govorniki so na primer vneto tolkli po tovarišu subjektivizmu, ki ga navadno poznamo pod imenom tovariša Hruščeva. Še celo tovarišica Katra Furceva se je spravila nanj, akoravno je bila s tovarišem “subjektivizmom” nekdaj v prav dobrih stikih. Novo kolektivno vodstvo ni skrivalo svoje želje, da se odmakne od subjektivizma na vseh področjih, ne samo na gospodarskem. To se je pokazalo tudi pri obravnavanju kulture. Vsi govorniki so poudarjali,' da mora kultura služiti strapki, njenemu delu in njenim ciljem. To se je v praksi prav kmalu pbkazalo. Procesi proti nekaterim pisateljem so pokazali, kaj delajo liter at j e napačnega. Sicer je pa njihove napake opisal že sam šolohov v svojem govoru na kongresu in pri tem žel največ ploskanja. Svet se za to ni menil, smatral je vse to za običajno nadlegovanje nosilcev ruske kulture. Pa menda to ni tako preprosto. Je že nekaj znakov, da bo ruska kultura prišla pod hujšo strankarsko kontrolo. - Pretekli teden so na primer Moskovska Izvestja hudo napadala politiko, ki pospešuje kulturne izmenjave med Sovjetsko zvezo in svobodnim svetom. Trdi, da se za kulturnimi cilji tujih umetnikov, pisateljev in učenjakov skrivajo prsti tujih špijonskih organizacij. Tako ima na primer — vsaj Izvestja pravijo tako — ameriška CIA že dobro razporedeno mrežo, ki zajame vsakega kulturnika, ki gre v Rusijo na potovanje. Zaupniki CIA ga poučijo, na kaj naj posebno pazi, kaj naj skuša zvedeti, kako naj skuša prodajati “za-padnjaške ideje”. Vse, kar bo po tej poti dognal, pa naj po vrnitvi pove CIA. CIA nima svoje mreže samo v naši deželi, išče stike tudi z kulturniki izven Amerike, da bi jih vpregla v sodelovanje njo. O tem navadno ne vedo ničesar vlade tistih dežel, kjer CIA išče zveze s kulturniki, namenjenimi v Sovjetsko zvezo. To, kar posebno vznemirja ruske komuniste, je pojav, da se tuji kulturniki prav lahko dajo ujeti na take limanice. Vsa akcija je na las podobna lovu na čarovnice. V duhu stališča moskovskih Izvestij je špi-jon sploh vsakdo, ki gre na primer v Moskvi v muzeje, gledališča, na športne prireditve, celo na sprehode po mestu. V sredo ob 7.15 bo v cerkvi sv. Jcroma sv. maša za pok. Franka Pakiža ob 13. obletnici smrti. Delegatinje— Društvo sv. Marije Magda-e .. r» iltne št. 162 KSKJ je izvolilo na mMe’„PLav,r,V Pagan! U 2' maja sledeče delegatinje . , a iji je nava a’ z. 26. konvencijo KSKJ: Marion da hod,jo ljudje na bozja pota v Krances Macerol. Fran- procesih v zgodnjih jutranjih j Nemanich, urah. Po opravljenih romarskih | . . T , ,v ., .. ... ;namestnici Jennie dolžnostih se pa romarji hitro „ , Louise Mlakar. Feme in Vse skupaj je hud izrodek fantazije. Bo pa imelo svoje posledice. Ruski uradi za vize si bodo zelo natanko ogledovali vsakogar, ki prosi za pravico potovanja po Rusiji. Na drugi strani se bodo pa ruski kulturniki preplašili in premislili, s kakšnim tujim kulturnikom naj sploh pridejo v stik. Izvenpoli-tični stiki med Rusijo in zunanjim svetom bodo zopet začeli odmirati. To so med drugim hitro ugotovili časopisi v satelitskih državah, ki so o ruskFakciji poročali zelo mešanimi občutki, kar se je dalo razbrati med vrsticami njihovih komentarjev. V Moskvi se za pikre opazke iz tujine ne bodo dosti ozirali. Bojevitost proti subjektivizmu jih bo zapeljala na pot, ki pelje nazaj v stalinizem, ne morda tako surov, kot ga je izvajal pokojni Stalin, pa vendarle stali- nizem- tie porazgubijo na piknike in v gostilne, kjer se pa praviloma ne drže dobrih sklepov, ki so jih napravili par ur preje na romanju. Prevlada jih strast do popivanja, kar seveda rodi pretepe, razgrajanja in še kaj hujšega. Škof Vozzi v Salerno je vse to že dolgo težko prenašal, posebno v tistih župnijah, kjer so romarji enako vneti za cerkve in gostilne. Mednje spada fara Pa- Penor starši— Odbor staršev Slov. šole pri Sv. Vidu ima v nedeljo zvečer ob 6.30 redni občni zbor. Ne pozabite nanj! Občni zbor— Družabni kljub Baragovega doma ima v petek ob 7.30 zvečer redni občni zbor v svojih prostorih. Vsi člani vabljeni! Važna seja— Društvo sv. Jožefa 169 KSKJ gani. Zato je tam škof prepovedal procesije v jutranjih urah. ™a v četrtek ob osmih Domačinom se je pa to zdelo grda kršitev starih navad in so sklenili, da bodo vkljub temu šli na božjo pot že zgodaj zjutraj. Procesije se je udeležilo nad 5,000 ljudi. Med potjo jih je sicer ustavila policija, toda je o-magala pod pritiskom ljudskega razburjenja. Romance so se po- zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue važno sejo, na kateri bodo tudi izvolili delegate in delegatinje za bližajočo se konvencijo. Rojenice— Včeraj se je rodil Mr, in Mrs. Richard Mervar, 29217 Barjode Avenue, Willowick, stavile v bran za svoj kip Mate-1Ghio, prvi sinček k dvema re božje in proti tej ženski trd- hčerkicama. Ponosni stari stat -njavi policija ni upala nastopiti, š' so Mr. in Mrs. Edward Debevec, 24995 Lake Shore Blvd., in Mr. in Mrs. Frank Mervar. 785 E. 232 St., prastarši pa Mr. in Mrs. Frank Mervar. 416 E. 274 St. (\astitke vsem! Rojstni dan— Poznani pionir Anton Novak, 1000 Creekvievv Dr. praznuje danas svoj 77. rojstni dan. Vsi domači mu iskreno čestitajo in mu kličejo: še na mnoga leta! Locher gt'c v Budimpešto Predsednik L. B. Johnson je imenoval včeraj clevelandskega župana R. S. Locher j a za glavnega zastopnika Združenih držav na “Ameriškem dnevu” na velesejmu v Budapešti, glavnem mestu Madžarske. Župan bo odletel tja v soboto, “Ameriški dan” je v torek, 24. maja. BiU ilSERlSM DOiOVINA §s Li fm jyaMg r-T-l.r*r+ If , till? St. Clair Ave. — HJčnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and Internationa) Circulation -’ublished drily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: /,a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece •, Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months _ a rada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year slučaje, saj nikoli ne ve, odkod bo priletel bombnik ali lovec in potreboval hitro tehnično pomoč. Če bodo zračni boji hujši, bodo tudi zgube na letalih in pilotih večje in občutnejše. Glede pilotov se ni treba bati pomanjkanja, pač pa še ni urejeno vprašanje, kako v slučaju potrebe proizvajati več letal, kot jim moramo ravno sedaj. Hujše vojskovanje v zraku ne pomeni torej nobene posebne nevarnosti za naše vojno letalstvo, čisto gotovo pa pomeni več naporov, več žrtev in več požrtvovalnosti. Toda tudi te žrtve imajo svoje meje. Rusija nima namreč toliko prvovrstnih lovcev in bombnikov, da bi jih brez računa pošiljala na vietnamska bojišča. Zanjo bo pomenilo že mnogo, ako jih pošlje nekaj sto, za Ameriko bo pa tako število pomenilo le praskanje za ušesj, zato pa nobene posebne bolečine. Slovenci v $ew Yorkss! Ne pozabite na svoj veliki praznik, 21. maja! Narodne noše naj ga krasijo! 1 fi Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 97 Tuesday, May 17, 1966 Živahnejša zračna vojna v Vietnamu BESEDA IZ NAROPA J “Savin mer” in koncert “Eadih harmonikarjev” y\ g s iz MB | i ^ ffl ,*e 1», > Pred par tedni so se v Severnem Vietnamu neutego-ma pojavili komunistični lovci MIG-21. Io so zaenkrat najmodernejši ruski lovci, kar jih svet pozna. Po svoji hitrosti ne dosegajo naših lovcev F-4C, so pa zato zelo gibčni in v rokah spretnih pilotov lahko zelo nevaren nasprotnik za naše vojno letalstvo. Zato se je te dni postavilo z vso o-strostjo vprašanje, koliko je vredna ruska zračna sila v Severnem Vietnamu. Pri tem smatrajo vsi za nesporno, da ne Severni Vietnam ne Kitajska ne moreta sama proizvajati vojnih letal, ki bi bila kos ameriškim. Trdijo, da imajo severnovietnamski komunisti kakih 75-85 lovcev MIG vseh vrst in kakih 15-25 bombnikov. Bombniki se do sedaj še niso udeleževali vojnih akcij. Med lovci je največ MIG-17, le kakih 15 jih je tipe MIG-21. Pač pa so opazili, da se kitajski lovci nahajajo na vojnih letališčih blizu vietnamske meje in da pridno letajo od letališča do letališča. Pojav komunističnih lovcev MIG je sprožil sledeča vprašanja: Koliko je letališč v Severnem Vietnamu in na južnem Kitajskem. Letališča v Severnem Vietnamu so znana, verjetno so znana tudi vsa vojna letališča na južnem Kitajskem. Naši bombniki so dosedaj bombardirali le dvoje letališč v Južnem Vietnamu: znano Dienbienphou (še iz dobe francoske okupacije) in Vinh. Ako bodo komunisti pošiljali več letal v boj, bodo naši bombniki verjetno prav kmalu začeli bombardirati druga severnovietnamska letališča. Odar to na še ostane vprašanje, ali bodo naša vojna letala bombardirala tudi kitajska letališča in preganjala sovražne lovce in bombnike tudi nad kitajsko zemljo. Mislijo, da se naša letala vsaj v začetku ne bodo izogibala bojem nad kitajsko zemljo, da pa se nad Kitajsko ne bodo kazala po lastni pobudi. Samo v bojih ne bodo nič vpoštevala meje med Vietnamom in Kitajsko. Seveda pa moramo smatrati tako rešitev le kot nekaj začasnega. Važno je tudi vprašanje, koliko so vredni sovražni pilotje. Na to vprašanje ni mogoče dati jasnega odgovora. Čisto gotovo drži, da so ruski pilotje ne samo spretni, ampak tudi drzni. Taki so bili na veliko začudenje zaveznikov že v prvi svetovni vojni in taki so tudi ostali. Sedaj so povprečno zelo dobro izvežbani. Vietnamski in kitajski pilotje jih verjetno po kvaliteti ne dosegajo, toda treba je počakati na zračne boje, da se pokaže, koliko so dejansko vredni. Da jih skušajo’dobro izvežhati tako v Vietnamu kot na Kitajskem, o tem ni treba dvomiti. Ali ruski, vietnamski in kitajski pilotje nastopajo skupaj v zračnih bojih, to še ni dognano, r.koravno so prva poročila trdila, da so ujela s sovražnikovih lovcev tudi ruske pogovore. Pokazalo se je, da to ni bilo resnično. Sicer se pa na poročila o podrobnostih v zračnih bojih ne smemo preveč zanašati. Naš pilot, ki je z raketo sestrelil prvi sovražni MIG-21, je na primer gladko priznal, da se je kar dvakrat zmotil v boju s sovražnikom. Zadel je rdeče letalo že s prvo raketo, toda tega ni opazil, zato ga je napadel še enkrat, na zopet ni mogel dognati, ali je letalo zadeto. Šele pri tre v j cm napadu je dobil zvezo s svojim navigatorjem, ki mu je povedal, da je rdeče letalo postalo žrtev že prve ameriške rakete. Pilot sovražnega letala se je rešil s padalom. Takih slučajev bo še dosti. Na naši strani se poletov in bojev udeležuje največ lovcev vrste F-4C, ki je zaenkrat najboljša med ostalimi 4 vrstami. Je izredno hitra, se lahko dviga in spušča, ima dober radar, leti lahko višje kot katerokoli drugo letalo. Ruski MIG 21 je v marsičem ne dosegajo, kot nasprotni piloti ne dosegajo naših. ima pa sovražno letalstvo nekaj prednosti, ki jih naše ne bo moglo nikoli imeti. Borilo se bo nad domačo zemljo, ki jo dobro pozna, našim pilotom je pa neznana. Nima daleč do domačih letališč, je lahko brez težav v zvezi z domačimi radarskimi postajami. Ako je treba bežati, ima na razpolago več letališč in ne samo enega. Naša letala morajo pri tem še računati na par zaveznikov sovražnih letal, ki jih mi na bojiščih nimamo: sovražnik lahko rabi proti našim letalom protiletalsko artilerijo, česar se pridno poslužuje, ima pa pri rokah tudi rakete, ki jih lahko pošilja v napad proti' našim letalom. Te rakete so seveda hitrejše od naših letal. CLEVELAND, O. — V kulturnem življenju slovenskega Clevelanda sta bila pretekla sobota in nedelja spet dva lepa in pomembna dneva. — V soboto, 14. majnika t. L, zvečer smo imeli v naj večji slovenski dvorani v SND na 6417 St. Clair aveniji, ki naj bi veljal kot naš slovenski zdomski ponos, lep slovenski družabni večer. V nedeljo, 15. t. m. pa so nastopili v veliki dvorani vidovske župnijske osnovne šole na Glass aveniji “Mladi harmonikarji” iz glasbene šole Rudija Kneza. Obe prireditvi, sobotna in nedeljska, sta bili izredno skrbno pripravljeni in tudi lepo obiskani, talko da smo lahko vsi — prireditelji in naša skupnost, ki ju krije — zadovoljni. Pomenita namreč obojestransko zelo zadovoljiv moralni uspeh. Mladina je šla, naslednje ji bodi v čast povedano, preko vse neljube ne- Savani so svojo sobotno prireditev odprli, kar je prav in lepo, z ameriško narodno himno in s “Hej Slovenci!” Obe je zapela gdč. Cecilija Valenčič; dvorana pa je obe pesmi z vso spoštljivostjo stoje spremljala. Uvodno besedo o Savi in njenih nalogah je namesto obolelega predsednika clevelandskega odseka SAVE dr. Toneta Arka ta večer izrekel v slovenščini njegov brat Janez Arko; v angleščini pa jo je izrekla vsa leta tako agilna clevelandska Savan-ka gdč. Milena Dolenc. Za konec tega poročila Savi vsa naša hvala in iskrene čestitke ter jeseni, po počitnicah, krepko naprej k svoji jasni in močni krščanski notranji in zunanji zgraditvi! Koncert “Mladih harmonikarjev” Nedeljski popoldanski koncert Mladih harmonikarjev” v ve- skladnosti, ki je v polpreteklem vjdovski šolski dvorani času zajela do neke mere del naše tukajšnje skupnosti in — zmagala. “Savin večer” Na splošno pomeni sobotni družabni večer Savanov lep u-speh. Uspelo jim je pripraviti vsebinsko pisan in kakovostno dobfo uspel slovenski večer na ravni naših tukajšnjih visokošol-cev. Ni bila to izključno čista kulturna prireditev, ki se da do neke mere uvrstiti med kulturne prireditve v tej slovenski društveni sezoni. V priznanje Savanom je treba najprej zapisati, da jim je usper lo povezati pretežni del naše mladine. Kar pa je še posebej važno, je to, da jim je uspelo povezati sebe tudi z drugim in celo tudi še s tretjim, tu rojenim rodom slovenske krvi. Pri Savinem družabnem večeru so pri odrskem sporedu sodelovali poleg domačinov tudi ?ostje-Savani iz Chicaga, 111., ki je nekako rojstni kraj njihove stanovske organizacije; gotovo pa v prvem času tudi kraj njihove najmočnejše razgibanosti. Ciril Pfeifer, član čikaške savanske skupnosti, je na večeru močno doživeto podal duhovno tako intimno O. Župančičevo pesem “V spomin (svojemu pesniškemu pobratimu) batjuški Murnu, da bo ostala tudi nam, ki smo ga slišali, dolgo v spominu. Pri družabni prireditvi v soboto so z enako vnemo kot Savani Clevelandčani, iki so skušali na sceni prikazati upornega Pasternake vega duha Dr. Živaga, sodelovali tudi člani in članice c'evelandske slovenske folklorne skupine Kres, ki so dali razen nekaj plesov iz svojega zadnjega sporeda, še novega, ki so ga nalašč naštudirali za ta večer, in pa številni “Mladi harmonikarji”, se pravi naš naj mlajši rod, ki se začenja šele uveljavljati v našem slovenskem javnem življenju. Vse pohvale in zahvale je vredno tudi sodelovanje pri sobotnem Savskem večeru odlične Na drugi strani pa niso naša vojna letala smo učinkovitejša, so tudi bolje zgrajena in odpornejša. Tudi naši mehaniki, ki jih vzdržujejo, so boljši od ruskih ali kitajskih. In kar je posebno važno: v delavnicah, kjer letala kontroli- jnaše clevelandske pevke gdč. rajo, poplavljajo in vzdržujejo, ne manjka nikoli rezervnih Cecilije Valenčič in prav tako delov Vc’ja še zmeraj pravilo, da mora biti na zalogi toliko rezervnih delov, da zadostujejo za sestavljanje treh rezervnih v val. To ni nobena potrata. Pomisliti moramo, ka- ko daleč na okoli po svetu so raztresene naše delavnice za popravi o letal in kako mora biti vsako opremljeno za vse bil tako rekoč v vsakem pogledu lepo presenečenje, se pravi, tako po svoji vsebini in uspehu kot tudi po svojem presentljivo le pem obisku. Poznamo sicer vestnost vzgojitelja in učitelja “Mladih harmonikarjev” g. Rudija Kneza, toda da bo toliko spravil iz svojih fantov in deklet, pa je bilo komaj pričakovati. Kar se tiče udeležbe na koncertu, je bilo res pričakovati, da bo zadovoljiva, toda da bo tolikšna ob tako lepem nedeljskem popoldnevu, pa nikakor ni bilo mogoče misliti. Koncert je bil res izreden mladinski uspeh. Mladi harmonikarji so v nedeljo pokazali, da so glasbeno dobro izšolani in disciplinirani. Med vsega skupaj 28, ki so nastopili, je bilo namreč tudi 8 deklet. Toda na koncertu niso nastopili samo harmonikarji, nastopili so tudi kitaristi; po števi lu njih 7; med temi dve gospodični; dalje smo slišali na koncertu še trobento, bariton, saksofon in pa bobne. Vsega skupaj je na koncertu nastopilo 40 mladih glasbenih umetnikov, med katerimi nekateri veliko obetajo. Vsi so bili oblečeni v slovenski narodni kroj, kar je dalo njihovemu nastopu še posebno lep izraz. Mladi harmonikarji so nastopali zborno, posamič, v duetu, kvartetu in tako dalje; ob pevski spremljavi in brez nje odnosno ob petju, spremljanem ob intim ni instrumentalni spremljavi in še kako drugače. Bilo je tudi nekaj lepih skladnih variacij v in strumentalni sestavi in izbiri. G. Rudi Knez, koncertni vodja, je ves koncertni spored razdelil v dva dela. Prvi je obsega’ devet točk, drugi osem. V prvem delu so “Mladi harmonikarji” zborno zaigrali narodno “Jaz pa pojdem na Gorenjsko”, nato priljubljeni V. S. Avsenikov valček “Na mostu” in razigrano narodno “Regiment po cesti gre”. Nato sta v duetu zaigrala Peter Celestin in Ivo Gorše “Venček narodnih” v priredbi Borisa Franka, zatem pa sestre Zirkelbach Ilona, Magdalena, Juta in Silvija ljubko narodno “Uspavanko”, odličnega našega pevca g. Edija Kenicka, ki sta na tem večeru ob klavirski spremljavi gdč. Jos. Terčfkove zapela nekaj naših u-metnih in ljudskih arij. sem na orglice”, Peter Jančar in Janez Vidmar pa prav tako V. S. Avsenikovo polko “Na Golici”. Z “Venčkom narodnih” v priredbi Silvija Miheliča in Rudija Kneza je celotni zbor končno zaključil prvi del koncertnega sporeda. Drugi koncertni del je bil dokaj zahtevnejši, pa vendar nič manj uspelo podan. V tem delu sta najprej zapeli kitaristinji Katica Avsec in Zalka Zupan ob spremljavi na svojih instrumentih (v valčni sestavi) “Rdeče nageljne” od Borisa Franka. Prav ti dve sta pozneje ob igranju na kitari zapeli tudi še koroško narodno “Tam, kjer teče bistra Žila”. V kombinirani instrumentalni sestavi sta nato zaigrala Lojze šef (harmonika) in Francelj Jančar (kitara) B. Frankove “Zlate mamice”, srčkano o-trošiko pesem, ki sta v prijetnem duetu pela Ivo Gorše in Štefka Zidar. S skoro nepopisnim navdušenjem je bil nato sprejet naslednji nastop, ko so nam najmlajši med nastopajočimi nedeljskimi “Mladimi harmonikarji” Tonček Nemec, Marko Jakomin, Milan Knez, Rudi Knez in Janez Sršen z mladostno razigranostjo zaigrali narodno “Mi se imamo radi”. Končno pa je ves zbor nastopajočih z naslednjimi narodnimi: “Židana ma-rela”, “Daj, daj srček nazaj”, “Na klopci sva sedela” in “Ta šmentana reč” zaključil drugi ioncertni del. Druga bolj od druge so vžgale posamezne melodije že tako skrajno navdušeno publiko. In ko je tako skromni ter čez vse ljubeznivi koncertni zborovodja g. Rudi Knez sprejemal, iz rok dveh svojih najmlajših umetnikov šopek rdečih nageljnov, povezan s slovenskimi trakovi, se kar ni moglo poleči v dvorani kot tudi na odru navdušenje. Resnično, vse je bilo silno prijetno presenečeno. Koncerta so se udeležili med drugim sledeči gg. duhovniki: Letošnji zlatomašnik Matija Jager, župnik pri M. Vnebovzeti v Collinwoodu, profesor dr. Franc Blatnik iz Patersona, N.J., g. Jože Varga, g. Jošt Martelanc in g. Danilo Zanutič, vsi iz Clevelanda, kakor tudi večje število šol skih sester z vidovske župnijske osnovne šole. Končno pa: čast in zahvala g. Rudiju Knezu in njegovemu zboru. Veliko in zaslužno delo so opravili. J. S. 0, dolar.,. MŠa velika Ipbezen Ljubljanski list “TT” je pred časom objavil tale zanimiv sestavek o dolarju — sedanji “veliki ljubezni” v Jugoslaviji. Oglasi v naših, jugoslovanskih zem! Popust za tujce se je pove-časopisih, so bili do nedavnega čal za sto odstotkov. Zares iz-dolgočasni, pusti in nezanimivi, j najdljivo, bravo, trgovci! Nihče jih ni bral. Vsak otrok je vedel na pamet, da podjetja, to- Nenadoma pa, čez noč, so se bolj iznajdljivi spomnili, da lah- varne in ustanove objavljajo o- ko izvažajo kar doma. Saj imajo glase samo zato, da čestitajo de-maši ljudje tudi dolarje, precej lovnim ljudem Jugoslavije ob tem ali onem prazniku. Ko je bil jih dela v tujini. Zakaj jim ne bi omogočili, da svoj denar za- tak oglas objavljen prvič, so ga pravijo kar doma? V naših jugo- bili delovni ljudje veseli. Razveselili so se, da se jih je po dolgih letih kapitalizma nekdo spomnil in jim čestital. Ko so se takšni oglasi pojavljali nenehno v ti-sočernih enačicah, so zgubili svojo privlačnost. Čestitke so zvenele ikot iz ust 3obro naučene papige. jj Medtem pa so v grdih kapitalističnih deželah na zahodu ponujali potrošnikom v oglasih pralne praške, ščetke za zobe, ležalne stole, kuhinjsko posodo in osvežilne pijače. Nihče se tam pri njih ni spomnil, da bi čestital delovnemu ljudstvu. Iznenada pa so tudi naši oglasi postali zanimivi, privlačni in celo komercialni. Delovno ljudstvo Jugoslavije jih bere z užitkom. Poslušajte: “Lastniki deviznih sredstev! Samo 19 US dolarjev boste odšteli za prvovrsten gramofon z ojačeval nikom Iskra Emona Audio-GK 16, ki v dinarski ceni stane 42 tisočakov ...” Ta oglas se je pojavil v teh dneh v vsem našem časopisju, vključno v TT. Da bi bil bolj učinkovit, ga spremlja fotografija spoštovanja vrednega kupčka devetnajstih dolarjev (19 US dolarjev). Ta slika je namenjena vsem tistim, iki dolarja še niso videli in se lahko tako spoznajo z njim. Ljudje si sliko o-gledujejo z užitkom in obenem besne od jeze, ker lepih dolarskih bankovcev nimajo. Poslušal sem jih: “Sramota! Kaj smo doživeli!” “Devetnajst dolarjev! To je vendar samo 23,750 dinarjev. Tu pa piše, da je treba v dinarjih plačati 42 tisočakov. Kaj nismo po reformi dinar konvertibirali, ustalili?” Toda naslednji oglas je po svoji vsebini še ostrejši: slovanskih časopisih lahko seda] beremo skoraj izključno “dolarske” oglase. Za dolarje je mogoče dobiti vse, pa še drago ni povrhu, vsekakor veliko ceneje kot dinarjih. In kar je najvažnejše, nikogar ni sram. Trgovina je trgovina. Toda ljudje so nergavi, vedno imajo kako pripombo. Zapisal sem jo: “Ne verjamem, da se delavci v Iskri strinjajo s takšnim oglasom.” Tako je rekel neki možakar, ki zna vse časopise, kar jih je izšlo po vojni, na pamet. “Saj to je žalitev tudi zanje!” In drugi: “Jaz sem zato. Toda na prihodnjem sestanku delavskega sveta bom predlagal, da nam izplačujejo del plače v dolarjih!” Vso srečo, mu pravim-Potem razmislimo skupaj. Kaj pravzaprav pripovedujejo ti o-glasi? Učijo in poučujejo. Govorijo: ljudstvo neumno, kaj se pa ubadaš za dinarje. Špekulirajte, ljudje, prekupčujte, zamenjujte dinarje za trdne valute. Dinar je mehak, nestabilen. Poiščite si zveze, tihotapite, pa boste dobro prišli skozi življenje. Če ne znate, povežite culo in na pot. Potni list dobite v treh dneh. Na dolgo pot v tuje rudnike in v tuje tovarne, v separacije rudnikov in v tovarne cementa. Delali boste težko in veliko se boste preznojili. Prekleli boste kapitalizem počez in po dolgem, toda nazaj boste prinesli dolarje. Za dolarje pa lahko v domovini dobite vse. Povsod je lepo, doma pa je najlepše. Poskrbeli bomo, da ne boste imeli domotožja. Pošiljali vam bomo naše oglase tudi v tujino, da vas bodo razveseljevali IZ NAŠIH VRST Miami, Fla. — Cenjeno uredništvo! Prosim Vas, da bi mi prenehali p o š il j ati Ameriško Domovino sem v Florido, ker se maja vrnem v Chicago na svoj dom, kamor mi zopet dostavljajte list. Naj se Vam obenem na tem mestu prav lepo zahvalim za redno pošiljanje lista ves čas mojega bivanja v sončni Floridi. Tu prilagam mali dar v toplo zahvalo. Prav lepe pozdrave vsem bralcem Ameriške Domovine še od tu iz sončne Floride. Vaša zvesta naročnica Theresa Ellis v težkih urah. Seveda pa so to šele prve stopnice. Razvoj pa se mora povzpeti do samega vrha. Danes proda-Elektroindustrija Obod Četi- jajo za dolarje gramofone, radij" nje prodaja lastnikom deviznih ske aparate, televizorje, električ- sredstev svoj znani hladilnik O- ne in plinske štedilnike, blago, Racine, Wis. — Draga uprava Ameriške Domovine! Pošiljam Vam ček za 16 dolarjev za naročnino. Ameriško Domovino zelo rad čitam. Takoj, ko jo zagledam, jo vzamem v roke, nato pa sta mi potrebna mir in tišina, ,da se v branje lahko poglobim. Najprej prečitam politične članke, posebno ker vem, da se kolikor toliko strinjate z ameriški- zek solo zaigral “Moj očka ima konjiča dva”, Lojzka Zabukovec in Ilonka Zirkelbach pa še nov V. S. Avsenikov valček “Igral mi. Veseli me, da tako dosledno nakar je še mali Sršenov Jane- .spremljate sve.tovno politiko, da se narod zna v naprej varovati komunistične nevarnosti. Nato pridejo na vrsto povesti. “Kralj z gdra” je bila zelo lepa, bodin, 135 litrov po ceni 98 US pohištvo itd. Toda jutri se bodo dolarjev. morda spomnili ljubljanski pe' Ti so pametni, dinarjev niti ne ki ,ki nahranijo vsak'dan tisoče omenjajo. Lastniki dinarjev za-. lačnih ust, da bi morda tudi oni nje niso pomembni. Le kdo bi se | prodajah v dolarjih ali v lirah še ukvarjal z dinarji! ali v markah ali v šilingih. Nji' Lepi oglasi se bohotijo v čašo-; bova misel bo povsem upraviče-pisih in navajajo cene izključno | na. Zakaj bi oni v Iskri lahko, v tujih, konvertibilnih valutah: | peki pa ne bi smeli? Ali je delo v dolarjih, nemških markah, ita- pekov manj vredno, kaj manj lijansikih lirah, avstrijskih šilin- socialistično? Ne, ni. Narobe, še gib, japonskih jenih itd. Dinarja potrebnejše je. Zakaj ne bi tudi nikar! i belih, črnih in polbelih štruc Začelo se je zlagoma, kot se prodajali za trdnejšo valuto? pač začenjajo takšne stvari, j In zakaj ne bi na ta način re-Prva stopnička je bila nedolžna. I sevale svo.jih problemov tudi že-Za dolarje so ponujali uvožene j leznice. Kdor se hoče voziti z predmete: šivalne stroje, avto-; vlakom, naj plača v tuji valuti- mobile. No, avtomobili niso ta-, Na mah bi bili rešeni vsi preko krvavo potrebni, da bi se za- j blemi, ki jih tarejo. Namesto da radi tega kdo razburjal. Potem bi ukinjali proge, bi gradili še so se pojavili v izložbah naših nove. Železnica bi zacvetela. Ne-trgovin lični napisi, ki so nudili dolarske potnike bi napotili v v tujih jezikih tujim turistom | avtobuse. Toda potem bi lahko deset odstotkov popusta, če pla- j povsem upravičeno šinila praV čajo v tuji valuti. Pozornost do ; takšna ideja tudi avtobusom. Deluj cev, smo rekli. Živel naš turi-[lovni ljudje, če nimate dolarjev. --------l7.t=7--=- ............j hodite peš. Peš hoja je zdrava- prav tako povest “In večno šu- j Uživali boste na čistem zraku in me gozdovi”. Menda bo tudi Ja-1 v soncu, ostali boste vitki. ReS lenova “Ovčar Marko” lepa in: je, porabili boste več čevljev-zanimiva. Žal, da moji dve še, Toda saj navsezadnje lahko h°' nista prišli na vrsto, “Rozamun-1 dite tudi bosi. Koža se nikoli rte da” in “Ben Hur”, pa upam, da i obrabi in še zastonj je! že enkrat bosta. I Molimo te, o dolar! Ali, kakor Ob koncu se Vam naj lepše j j 6 rekel nekdo: “Vraga, kolik0 zahvaljujem za redno pošiljanje časa nas bodo še dražili...” lista in Vas najlepše pozdrav-1 Ne razburjajte se in ne rahljam, Vaš zvesti naročnik mišljajte preveč, To povzroča Joseph Jezernik glavobol. KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Praznik slovenskih mater V Torontu smo ta praznik le-P° obhajali, šola pri Brezmadežni s čudodelno svetinjo je imela sVojo materinsko prireditev v nedeljo, 1. maja, popoldne. Bil je i° lep poklon mladine svojim Materam. Na samo materinsko nedeljo, maja, je pa Društvo Sloven-nev Baraga povabilo otroke in njihove mamice v Slovenski 'iom na Pape A ve. in kako lep 0dziv je bil, ker so otroci pripeljali s seboj ne samo mamice, temveč tudi očete in še celo stri-Ce in tete, stare očete in stare katere, tako da je bila velika korana polna. Zbrala se je res yeHka družina, polna mladega življenja. V ospredju dvorane sta viseli slovenska in kanadska zastava. ^ sredi je med cvetjem kraljevala Mati vseh mater, Marija. Program je vodil in napovedoval predsednik Društva Slovencev Baraga g. Ivan Marn. Za u-Vod je zbor deklic pod vodstvom S- N. Križmana zapel Marijino Pesem. Nato so pridrobili v dvojno najmlajši in so rekli: Igrajmo se železnico.” Pesem in Igrico, ki posnema vlak, so zaigrali: Silvija in Frank Demšar, barija, Beti in Miha Muhič, l^arjanca in Dora Kokelj, Andrej Kokelj, Andrej Turk in Andrej Markeš. Kot tretjo točko so po napevu Valčka izvajale prosto vajo mladenke: Marta in Ančka Demšar, ^ernadka Dolenc, Marija Hočevar, Metka Muhič, Carmen Markeš, Francka, Stanka in Betka Turk, pod vodstvom ge. Mafije Muhič. Na klavirju jih je spremljal g. N. Križman. V ime-nu otrok je spregovorila mami-Cam Carmen Markeš. Po govorčku je 13 mladenk lepo izvajalo simbolično vajo “Slovenka sem, Slovenka čem ostati”. Nato je z°pet nastopil dekliški pevski 2bor pod taktirko in ob spremljavi g. N. Križmana: “V dolin’ci Pri,jetni je ljubi moj dom” in Sonce čez hribček gre” so zapeke Marjetka in Zofka Križman, Darinka Pahulje, Anica Vidic, l^arta Meden, Marija, Jožica in klajda Muhič. S sedmo samostojno točko je Pu presenetila 4-letna Silvija Demšar, ko je voščila mamicam '9 deklamirala “Petelinček lepo P°je”. Za njo sta pa njeni sestrici Marta in Ančka< zaigrali štiri-r°čno na klavir. V imenu odraslih je slovenskim materam spregovoril g. Otmar Mauser. Njegovemu globokemu govoru sla sledili še dve točki. Marjanca in Andrej Kokelj, Verica in ^larko Mesec ter Dora Kokelj so Zelo ljubko izvajali simbolično vajo ali igrico “Petelinček”. Za konec so pa še enkrat zarajale Mladenke. Vsi navzoči, posebno pa majice in matere, so bili vsem nastopajočim in vsem, ki so se trudili, iz srca hvaležni. “Včasih se dam je očitalo, da nimamo mladine in da je ne znamo pritegniti,” je pomenljivo omenil sosedov Polde. “Pogled po dvorani Slovenskega doma in na vse, ki s° nastopali, pa kaže, da imamo toliko mladine, da se starejši kar zgubimo med to mladino. Radeljska prireditev je zopet Pokazala, kako potreben je bi Slovenski dom. V njem čaka daj mlaj še, mlade in starejše še VeUko dela ... Por. nekaj novih članov. Bili so to že sinovi tistih, ki so bili prvi člani | Društva N.I.J. Poleg sprejema je bil tudi razgovor o programu za novo poslovno dobo, ki se bo začela po treh počitniških mesecih. Po predlogih, ki so jih dali člani, se bo obravnavala zelo sodobna tvarina kot n. pr. Šolstvo v Torontu, pornografija, o Baragi, problemi televizije in radija, o misijonih, nauk Cerkve o delavskih pravicah in kanadska zakonodaja o njih, II. Vatikanski koncil o laikih in podobno. tudi posamezniki, ki ponujajo denar, gledajo v prvi vrsti na svojo lastno korist in zaslužek. Le Posojilnice, katerih lastniki so člani sami, skrbijo predvsem za korist članov. Tja se torej o-brni za nasvet, in če treba tudi za posojilo. Previden bodi pri nakupu avtomobila, pri iskanju denarja in pri vožnji z novim avtom. Nova plošča: “Sem deklica mlada, vesela” “Zedinjena Slovenija” iz Buenos Airesa nam je poslala nekaj plošč z gornjim naslovom. Zbor deklic slovenskih tečajev v Buenos Airesu poje slovenske narodne pesmi kot n. pr. Slovensko dekle, Slovenka sem, Predi-ca, Kaj bi ne bila vesela, Perice in še nekaj drugih. Zbor vodi ga. Marija Fink-Geržiničeva. Pesmi so povezane z besedilom, ki je kratka razlaga vsebine pesmi, plošč ni veliko in jih je nevarno pošiljati po pošti, naj bi jih pokupili Slovenci v Torontu. Dobijo se v Slovenski pisarni na 618 Manning Ave., Toronto 4, Ont. Cena $3.00. Uprava Bukovniške spremembe Slovence v velikem Torontu je presenetila novica, da je nenadoma zapustil župnijo Brezmadežne s čudodelno svetinjo kaplan in urednik “Božje Besede” g. Franc Sodja, C.M. Odšel je, kakor poje pesem, “kar tako brez slovesa”. Še njegovi najbližji so za novico zvedeli baje šele, ko ga že ni bilo več v fari. Že dolgo časa je želel iti na delo med Slovence v Lanus v prov. Buenos Aires, Argentina; tako stoji zapisano v farnih “Oznanilih”. Vendar pa je bil na novo misijo poslan šele sedaj. Na njegovo mesto v Kanadi prihaja iz Argentine g. Ivan Jan, ki ima v orontu svojega brata. Nekateri bodo pogrešali g. Franca Sodjo, C.M., in njegove aktivnosti, drugi se bodo pa veselili prihoda novega duhovnika Ivana Jana, C.M. Življenje pač zahteva, da se pastirji menjavajo, čreda pa ostaja in ni Drez koristi, da je tako. Dobrodošli gospod Ivan Jan med Slovenci v velikem Tor on tu! Okrog Najsvetejšega Imena V obeh slovenskih župnijah so itneli člani Društev N.I.J. v netijo, 8. maja, svoja sestanka ri Brezmadežni s čudodelno Iz Slovenskega doma v Torontu t. Kako plačati nov avtomobil? Tudi odplačevanje avtomobi 'a, kakor vsakega večjega kosa opreme, zahteva premisleka, računanja in velik kos pametnosti. Najcenejši je tisti avtomobil, je plačan v gotovini, s prihranki, ki jih človek tekom časa znosi na kup. So še drugi načini, kako priti do avtomobila, od vseh strani se ponujajo, a je vsak dražji kot prihranjena gotovina. Kdor pa ima gotovino, da lahko njo plača nov avto, temu pa ni treba brati naslednjih vrstic. Važno je torej dobiti denar, ki je najcenejši. Kot rečeno, možnosti ne manjka: Banke ponujajo posojila, finančne kompa-nije, včasih tudi zasebniki, včasih sorodniki in velikokrat Hranilnice in Posojilnice. Za vsakega, ki hoče pametno in varčno gospodariti, naj velja pravilo, da bo najel posojilo tam, kjer ga bo dobil pod najboljšimi pogoji, ta ko glede vračanja in glede obresti. Najbolj enostaven nasvet je: Kar lepo slavje so pripravili ono nedeljo v Slovenskem domu našim materam in mamicam. Ne nameravam podrobno opisovati potek prireditve, le rad bi se v imenu mnogih zahvalil onim, ki to prireditev pripravili in nosili pri njej vso — težo dneva. Najprej Društvu Slovencev Baraga, pod katerim okriljem se je prireditev vršila, in društvenemu predsedniku Ivanu Marnu, d je tako spretno vodil njen potek. Nacetu Križmanu, ki je vodil petje ter proste vaje, rajanje in druge nastope spremljal na klavir. Gospej Anici Kokelj (Jarčevi Ančki) ter gospej Mariji Muhičevi, ki sta naučili deklice in dečke za tako prijetne in posrečene nastope. Ančka, le s torajžo nadaljuj, mladina in starši Ti bodo hvaležni. Carmen Markeš, ki je vzbudila posebno pozornost s svojim res lepim govorom, ki ga je s pomočjo svojega mlajšega bratca Andrejčka pripravila sama. V lepi, čisti slovenščini je povedala tako, da je izsilila marsikako solzo mamicam, ki so jo poslušale. Isto g. Otmarju Mauserju za njegov glavni, spominski govor našim materam. Naj, gtpepim le še 4-letno Demšarjevo Silvico, ki je nastopila sama s pesmico “Pete-inček lepo poje...” in jo posvetila svoji mamici. Vsi nastopi so aili nagrajeni s krepkimi aplavzi, a naj krepkejših sta pa bili deležni Silvica in Carmen. Udeležba ljudi je bila nepričakovano velika. Že po končani prireditvi je prišel tudi č. g. Jože Časi. Imel je namen spregovoriti par besedi materam. Pa je bil nujno zadržan in je prišel žal prepozno. Ker mi je bila od društev, ki delujejo v Slovenskem domu, poverjena naloga, naj poskrbim za duhovnega vodjo za Sloven ski dom in me sedaj razni sprašujejo, kaj je s to rečjo, naj povem tole: Potrudil sem se in večkrat poprosil, pa nisem našel razumevanja in dobre volje. Zato položimo to zadevo v Božje roke. Saj vemo, da na svetu vse pride in vse mine. Z molitvijo in potrpljenjem upajmo, da bomo počasi tudi v tem uspeli. Ker je pa po zadnjem koncilu nastopil čas lajikov, smo pa dolžni duhovnega vodjo sami nadomestiti. Vzemimo to s ponosom ne z nerganjem. Vsak voditelj skupine, ki deluje v Slovenskem domu, naj poskrbi za primerno kratko duhovno misel. Najbolje duhovno misel je v njem obilo mogočalo nenehno uporabo že gradiva. Tam je tudi še drugo obdelanega polja. Na razpolago različno branje; tudi nekaj lepih povesti itd. Priporočajte vsem, ki prihajajo v Slovenski dom, naj se poslužijo tega branja. Tudi se lahko vzame domov. A ko bo prebrano, naj vsak prinese nazaj in položi na isto mesto, kot je dobil, da bodo še drugi brali. Na tak način poskušajmo preiti čas brez duhovnega vodja in vsak naj zmoli kak očenaš v namen, da bi se nam sreča kmalu posmejala tudi v duhovnem oziru tako lepo, kot se nam je v prosvetnem, kulturnem in telovadnem, da bomo lahko prav kmalu v vsem navdušenju zaklicali: Z nami je Bog! L. A. st. Prvo sv. obhajilo pri Mariji Pomagaj V nedeljo, 15. maja, je bila pri Mariji Pomagaj slovesnost prvega sv. obhajila. Otroci so se zbrali v dvorani in so skupaj v sprevodu prišli v cerkev k deveti maši. Po maši pa so imeli v dvorani skupno malo pojedino ali zajtrk, ki so ga jim pripravile članice KŽL. še vedno je naj lepši pogled na otroško nedolžnost, ki pristopa k angelski mizi. Pismo iz W5nsišpega WINNIPEG, Man. — Pred nekaj dnevi sem prejel pismo prijatelja iz Quebeca. Med drugim je tudi bilo zapisano: “Kako to, da ni več vaših poročil o življenju na Divjem Zapadu?” Kdo ve, koliko ljudi še danes živi z idejo o Divjem Zapadu. Pa tega že davno več ni. Seveda imamo še precej rezervacij za Indijance, Id pa niso nič, več napadalni ali nevarni belemu človeku. V številnih gozdovih in parkih se pod zaščito ohranja in množi zarod bivolov, značilnost nekdanjega zapada. A v teh pokrajinah polje vedno silne j e živ ljenje tako, da na vseh koncih in krajih lahko opažaš, kako si človek utira pot proti severu — pa ne več s puško in žganjem, marveč z najmodernejšimi tehničnimi pridobitvami raziskuje neizmerne poljane in visoke gore ter črpa njih skrita bogastva. Še pred dobrimi 20 leti je veljalo pravilo, da je Winnipeg i Površina pa za 10 Jugoslaviji zadnja postojanka in vrata proti zapadu, — potem pa do Vancouver j a pravzaprav praznota. Mesta kakor Regina, Saskatoon, Edmonton, Calgary so bila v o-čeh premnogih kakor prostrane vasi farmarskega značaja. Danes so cvetoča mesta z najhitrejšim porastom prebivalstva v Kanadi. Vsa štiri zgoraj imenovana mesta imajo svoje univerze. Poleg njih pa že vstajajo nova kakor venskih župnijah v Torontu. Za- ob osmi uri zvečer v Sloven-to naj bodo ti stavki napisani skem domu Sv. Gregorija Veli-Vam v zahvalo in v dokaz, da kega ob 20. cesti v Hamiltonu, smo Vas imeli radi in da Vam Znani orkester “Veseli Slo-v bodočem delu želimo veliko u-speha. Želimo Vam, da bi v novem okolju v Argentini uspešno je toliko neizrabljene vodne sile, da bodo samo v Manitobi v prihodnjih 6 letih, taki so pač načrti, vložili cel bilijon dolarjev za gradnjo hidroelektrarn, ki naj omogočijo industrializacijo. Kdo od čitateljev je že slišal ime mesta Thomson v Manitobi? Čeprav je precej severno od Winnipega, raste s tako naglico, da bo v nekaj letih drugo mesto province. Posebne raziskovalne družbe pošiljajo vedno nove izvežbance proti severu: z letali in helikopterji jih prevažajo in jim dovažajo hrano, o-premljeni pa z najmodernejšimi aparati in stroji, da ugotove, kje so najboljša ležišča rude, po kateri je danes največ povpraševanja. Vedno bolj proti severu se vijejo ceste in železniške proge. Dolga in trda zima s svojim mrazom do —50° F. in še več sicer grozi, a človeka ne užene več. Moderni tehnični pripomočki mu omogočajo, da tudi v najhujši zimi postavlja ne le lesene hišice, ampak tudi mogočne betonske stavbe. Ni še dolgo tega, ko je prvi minister province Quebec javno priznal, da njegova provinca e-konomsko ni sposobna za samostojno življenje. Bogati zapad ne bi imel ekonomskih pomislekov, če bi kdaj prišlo do tega, da bi se Kanada drobila. Pa to je samo primera. Upajmo, da bo ostalo vse lepo pri starem redu in da bo praznovanje stoletnice konfederacije tudi kaj pripomoglo k pravemu reševanju tega kanadskega problema. Kot duhovnika me bo gotovo ta ali oni vprašal, kakšen je pa zapad v ver^kern pogledu? Najprej ugotovimo, da ni katoliški. Čim bolj gremo proti zapadu, tem slabotnejši smo, vsaj kar se števila in procentov tiče. Vrti se med 18-25%. Drugo važno dejstvo, ki ga nikakor ne smemo prezreti, je površina zapada in severa. Ne vem, če je še kje na svetu škofija, ki bi se mogla meriti z apostolskim vikari-jatom Hudson Bay, ki po uradnih podatkih meri dva in pol milijona kv. km, pa ima samo škofa, 25 duhovnikov-redovnikov, 9 redovnih bratov in 14 redovnic. in z zadovoljstvom delovali. Bog Vas živi! M. M. ¥es@lisa v hamšlfsau Hamilton, Ont. — Društvo Slovenski Park bo priredilo majsko veselico dne 28. maja 1.1. CLEVELAND, O. Moški dobijo delo HiMEina tovarna m vih&M strani išče več delavcev. Nekaj skušnje dobrodošle, glavni pogoj: veselje do dela. Odlične dodatne koristi. Starost ni ovira. Za pojasnila kličite 791-7878. (105) Hotel Work Caller, room cleanup. See Doris Kennedy. 10-11 a.m. to 2-3 p.m. NEW YORK CENTRAL DORMITORY 615 E. 152 St. (97) MACHINISTS HE GlEVELm PNEiraim 1ml Co. 3784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYDH0TEL Contouring and profiling Machines HBRIZfMM. mmm mm mm LATHES Statistika navaja sledeče: nadškofij je 6, škofij 11, vikarijatov 6 in ena prefektura. Vsi vikari-jati so v rokah redovnikov-misi-jonarjev Marijinih Oblatov, ki so prevzeli to težko nalogo, da skrbe tako za bele kakor za Indijance in Eskime. Baje v teh vikarijatih na skrajnem severu vprašanje denarja ni tako pereče kakor vprašanje, kje dobiti sposobne moči za delo na vzgoj Brandon, Moos Jaw, Medecin' nem, prosvetnem, socialnem in Hat, Lethbridge, Red Deer, da manjših niti ne omenjam. Vsa večja mesta grade svoj Down Town in business center: Ed- monton okrog 42 nadstropij visok nebotičnik, Calgary pa kar cel kompleks od 10 do 15 nad- bi bilo, da vsaka skupina izvoli; stropij visokih stavb, primernega člana izmed sebe, ki i Ta prostrani, nekdaj divji za-naj poskrbi za kako zanimivo pad, je tudi močno bogat. In duhovno misel, ki naj jo pred prav to bogastvo in možnost ve-nastopom- začetkom prebere. V likega in naglega razvoja privla- omari, v mali dvorani, imate na razpolago dovolj duhovne hrane v raznih nabožnih knjigah, koledarjih, revijah in časopisih, iz katerih lahko naberete zelo zanimivih, versko poučnih člankov zdravstvenem polju. Verjetno se imamo zahvaliti ekumenskemu duhu današnjih dni, da se je nekaterim škofom le posrečilo privabiti ker lepo število požrtvovalnih izobražencev, ki so se obvezali, da bodo vsaj nekaj let o-stali na teh težkih službenih mestih. Naj za danes zadostujejo te vrstice. Prihodnjič pa kaj o naših rojakih sredi širnega zapada. Jože Mejač, C.M. či vedno nove naseljence. Neizmerna žitna polja z več sto mi-j ------e------ lij oni mernikov letnega pridelka j ZdSUStil H SIS *9 in prostrani pašniki, na katerih j v ^ se pase nekaj milijonov glav ži- j k* 4 ■ -«2,<3 vine, zraven pa še porasli gozdo- j TORONTO, Ont.. — V prvem vi: to bogastvo lahko opazi vsak,'tednu meseca maja se je razši-ki se z vlakom ali avtom vozi rila med slovenske vernike SAP TIBiET LATHES venci” iz Clevelanda, ki nas je s svojim pestrim sporedom lansko leto tako presenetil, bo poskrbel za veselo in poskočno glasbo. Pridite rojaki iz Toronta, Kit-chenerja, St. Catharines in okolice, da se v Hamiltonu zopet snidemo in se po domače poveselimo. Odbor CLEVELAND, (X Ženske dobijo delo Delo ob koncu Iščemo žensko za pomoč. Mora priti soboto ob 10. dop., tedna likanje in k nam v ostati čez noč do nedelje zvečer. $30.00 vsakokrat. Pišite na Ameriško Domovino Box 145. (99) Gospodinja — dobra kuharca Dva odrasla iščeta gospodinjo, naj raji, da ostane čez noč; svojo sobo, kopalnico, radio in TV. Težko čiščenje zgotovljeno. Nedavna priporočila. Kličite pred poldnem ali po 6. uri pop. WY 1-2839. (98) Wanted Waitress — days SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. MALI OGLASI Išče sostanovalko Ženska išče sostanovalko za 5-sobno opremljeno stanovanje. Razsvetljava in gorkota vključeni. Na 1140 E. 60 St. zgoraj. Kličite 391-1796. —(98) Lastnik prodaja Na področju Euclid-Green je naprodaj 2-stanovanjska hiša, 5-5, urejeno podstrešje, moderni kuhinji in kopalnici, preproge od stene do stene, zavese, klimatske naprave, garaža za dva voza. Cena izpod $25,000. 481-3965. (98) EMINE LATHES MILLING MACHINES RADIAL DRILLS HlliEmL CONTROLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI. Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka Olepšajte svoje domove sedaj! Za strokovno barvanje vaše hiše zunaj in znotraj pokličite strokovnjaka TONY KRISTAVNIK Painting & Decorating 1171 E. 61 St. IIE 1-0965. Brezplačen proračuni Delo zajamčeno! Gostilna naprodaj Dolgo obstoječa gostilna je naprodaj. Kličite KE 1-8463. (98) Ženitna ponudba Kanadski Slovenec, 40 let star, srednje velikosti, stalno zaposlen, se želi spoznati z verno, značajno Slovenko v svrho ženitbe. Ponudbe pošljite na upravo lista pod “Skupna bodočnost”. (97) Naprodaj Naprodaj je električna kuhinjska peč, Westingtouse znamke, v dobrem stanju. Kličite (99) An Equal Opportunity Employer (98) HE 1-3064 po 5. uri lsce druščino Vdova išče zensko za druščino zvečer, lahko dela podnevi, v sv. vidski okolici. Kličite EX 1-7562 od 10. do 12 dop. ali od 5. do 7. ure zv. (17, 20 maj) in kratkih odstavkov za vse prilike. Tam imate cele letnike ki se z vlakom ali avtom vozi rila med slovenske vernike v “Duhovnega življenja”, “Katoli-j preko teh krajev. Kdaj se bo pa j Torontu vest, da je 3. maja odšel ških misijonov”, “Ave Marija”, j človeku posrečilo, da odkrije in č. g. Sodja. Mnogi so bili izne-“Katoliški glas” iz Gorice, pa i izkoristi vse bogastvo, ki leži v, nadeni in skoraj niso mogli ver-tudi “Družina”, ki je prej izba-j zemeljskih plasteh? Vsa Alberta jeti, da nas bi mogel g. Sodja za-jala v Kopru, sedaj je.pa uredni- i takorekoč plava na ogromnem | pustiti brez slovesa. Se bolj je ta štvo v Ljubljani. (Naj se tu za- pojdi v lastno Hranilnico in Posojilnico; posvetuj se, kaj name-' hvalimo dr. Francu Pucu v Ho- ravaš kupiti, povej, koliko rabiš bokenu, ki jo nam pošilja. Hvala in za koliko časa, razkrij, kako Ti in Bog plačal!) Ta list je zelo boš vračal in tam ti bodo sveto- zanimiv in praktičen. Vzemite svetinjo so imeli občni zbor, pri! vali. kje vzemi posojilo. Vse dru- ga v roke in ne boste ga prej od- Mariji Pomagaj so pa sprejeli ge denarne ustanove in navadno ložili, da ga boste prebrali. Za jezeru nafte, ki bo zadostovala vest prizadela župljane Brezma-potrebam celih rodov. Preko Sa- dežne v New Torontu, med ka-skachewana — od Saskatoona | terimi je g. Sodja dolgo deloval, proti jugovzhodu v Manitobo — | Zapustili ste nas, g. Sodja, ne se vleče nad 300 milj dolg pas j da bi mi vedeli na Vaš odhod in pepelike-gnojila, ki bo vsem se Vam zahvalili za trud in delo, trem prerijskim provincam o-j ki ste ga napravili v obeh slo- HULLMLY POGREBNI ZAVOD [Hi "it ifBE MfflBIlŠSpig MULLRLLY v ——* ——— .Ciin « PA I Vi nm» Ed 5E55 Juner&l Kome Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 E. 156th St. KE 1-9411 * Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. *> Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. * Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 21 urna ambulanti na p usluga in aparat za vdihavanje kisika. TRYGVE GULBRANSSEN In večno šume gozdovi fTTTTTTX* YITTl III m Zdaj, v svojem najtršem življenjskem boju, je nenadoma začutil, da stoji spet pred Bogom — kakor bi imela poravnati star račun, ki pa ga morata urediti takoj, še to uro. Dag je zaprl oči, pogledal vase in premislil vsa tista leta, ki jih je bil že preživel. Z bratovo smrtjo ga je Bog težko kaznoval, toda maščevanje je prevzel nase. Še enkrat je poskušal podvomiti v svojo vero v Boga in se mu izogniti z zasmehom in dvomi, ki jih je bil slišal. Toda vse zaman. Tako globoko se je bil zamislil, da se je skoraj začudil, ko je zagledal polkovnika z zadolžnico. Zdelo se mu je, da so pretekla že leta, kar ga je bil poslednjič videl; in ali ni zdaj sedel tu popolnoma drug človek? Doslej ga je bil Dag videl le z od sovraštva oslepljenimi očmi kot postavo, ki jo hoče zdrobiti. Zdaj pa ga je videl drugačnega — uničenega, starega in na smrt obupanega. Ko je nedavno tega hodil Dag skozi gozdove, da bi se pomiril, je počasi pričel gledati na vse kot v starih časih, in v tem gledanju je mel tudi Borgi an d svoje mesto. Toda CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER In three room apartment. Pensioner or Handicapped Welcome. Phone 455-1431 (97) MALE HELP General Factory Experience Not Necessary. On The Job Training Hospital And Life Insurance Paid Holidays Cafeteria On Premises and Other company benefits. Apply Gampana Corporation Batavia, Illinois. (97) Diamond Alkali Co. “Hiring How” FACTORY HELP Full Time - Job Security No experience? Have you been turned down, because you lack experience in various factory jobs? If you have, come in and give us your application. We will train you in good paying factory jobs. • Excellent Opportunity For Advancement • HIGH Hourly Starting Rate • Paid Hospitalization • Paid Vacations • Paid Holidays • Bereavement Pay • Jury Duty Pay • Education Tuition Refund Plan • Retirement Plan Apply in Person Diamond Alkali Co. 4201 W. 69th St., Chgo., 111. An Equal Opportunity Employer (97) zdaj se mu je zdelo nemogoče, aa je še pred nekaj dnevi tako razmišljal; kaj se je res mislil polastiti Borglanda in pregnati z njega prejšnje prebivalce? Kaj je hotel vzeti ves blišč svojemu svetu iz mladosti in vsemu svojemu rodu? Kaj je hotel v ukradenem cerkvenem stolu stopiti pren Boga? Dag je pozorno motril polkovnika in spomnil se je besede, ki mu jo je bila rekla Doroteja — usmiljenje. Doslej nikoli ni bil razumel te besede, zdaj pa jo je spoznal v vsej njeni moči. In nenadoma je začutil, kako blizu mu je Doroteja, kakor bi bila beseda samo njena, in v sebi je začutil toplo srečo, ker se ji je bil približal kakor še nikoli. Vsoto, ki je zapisana na zadolžnici, lahko smatra kot Dorotejino, in potem bi se zgodilo, kakor bi si ona želela. Spomnil se je nekaj čudnega Tereza in nekoliko več Klinge sta mu bila povedala, da je neki častnik iz borglandske rodbine uničil Dorotejino življenje. Dag se je znova zmračil in še enkrat se je porodila v njegovem srcu, kot bi bila sama ob sebi umevna, želja po maščevanju. Človek, kakršna je bila Doroteja, ne sme ostati nemaščevan----- Če bi ne bila sekira v enem izmed tramov stare izbe, bi bil Dag zdaj na sredi poti svoje preobrazbe — in kljub najboljši volji — bi ga premagala moč stoletnega zakona — ki je zahtevala, da maščuje mrtve. Spomin na Dorotejo pa mu je bil prav tako drag kot spomin na očeta. Da, Dag je bil v svojih mislih zašel že tako daleč, da je MEN WANTED General Labor — Rotating Shifts Steady employment. Possibility of overtime. Shift differential. Immediate openings available. Call Personnel Office BALL BROS. CO. Highway 59-A Mundelein, Illinois Open Monday to Friday, 8 a.m, to 5 p.m., Tuesday evening 7 p.m. ito 9 p.m., Saturday morning 8:30 a.m. to noon. (98) CHICAGO, ILL. HELP WANTED KfilSEB JEEF SALES CORF. offers “TOP MONEY CAREER” ACCOUNTING CLERKS (Male or Female Applicants) Clerk Typists - Experienced or we will train intelligent beginners. SWITCHBOARD OPERATOR - Receptionist with plug board experience acceptable, (no age barrier.) Excellent salary - Merit increases. Free Blue Cross and Blue Shield, Paid life insurance, paid vacations - holidays. Many benefits for your future. Call or Apply Now At KAISER JEEP SALES GORP. Mr. Nocrr Ph. 647-8600 (98) MALE HELP TOOL & DIE MAIm MUST BE EXPERIENCED JOURNEYMAN MACHINISTS Excellent opportunity to work with growing Calumet area automobile supplier. Must have minimum of High School education with journeyman tool and die machinist experience. Excellent fringe benefits. Good working conditions. Steady employment. For challenging future investigate These openings. Send application to: BUDD CO. 700 Chase Street Gary, Indiana An Equal Opportunity Employer (98) KAISER JEEP SALES SORPQRATIO^ Has Immediate Openings for ACCOUNTANT - BEN, OFFICE SUPERVISOR Excellent opportunity in growth company. Salary open for ability. Send Resume or Phone. Mr. C. Noerr (312) 647-8600 (100) PRODUCTION PLANT MEN - NO EXPERIENCE HIRING NOW - NO AGE BARRIER O. K. School Men work the Summer. Steady work: All shifts - Good salary - Periodic increases. Machine Operators - Assembly work - Packers. Apply in person — Go to work. MOHAWK TABLET 1703 East End Ave. Chicago Heights. 111. An Equal Opportunity Employer sekiro le še bežno pogledal, a pri tem se je spomnil, da je maščevanje prepustil Bogu. Zamišljen je sklonil glavo. Toda tudi tokrat se je njegov obraz spet zjasnil; da, njegove poteze so postale celo nekam nežne. Dvignil je glavo in motril polkovnikovo skrušeno postavo. Bog je bil izkušen maščevalec, njemu si lahko mirno prepustil maščevanje. Zakaj Bog je ukrenil tako, da so smeli tolarji zaničevane Doroteje rešiti posestvo rodu, ki je nekoč ni smatral za vredno, da bi jo sprejel medse. Kakšen užitek za zlobno Elizabeto, da je jedla kruh iz rok človeka, kateremu je bila pogubila sina! Dagov obraz ni bil zmagoslaven, bil je le zelo otožen. Saj mora slabo vračati z dobrim, in prav to se je zgodilo z Borglan-dom. Njegove misli pa so šle še dlje, prav do besede, da moraš CHICAGO. ILL. (99) MALE HELP Immediate M Gppartamties In Union, New Jersey The Garden Stole RADIAL BRILL PRESS OPERATOR POWER PRESS OPERATORS TOOL 8 DIE MAKERS Steady work for experienced men with liberal employee benefits Top Dollar For Top Men WRITE! — CALL OR WIRE m BEIL, lie. 2400 Vaux Hall Rd., ■Union, New Jersey An Equal Opportunity Employer (98) TOOL & DIE MAKERS Ekco Houseware Company will pay top dollar for qualified tool and die makers, plus this progressive company offers extensive fringe benefits. Call or come in, See Mr. Phillip Huber. 1949 N. Cicero Ave. BE 7-6000, Ext. 288. (98) ljubiti svojega sovražnika. Tega mesta v svetem pismu doslej ni bil razumel. Toda, ali ni danes sedel tu in čutil usmiljenje s sovražnikom, da, ki ga je celo ljubil? Drugi naj si mislijo o Bogu kar hočejo, njegovega nazora o njem ni moglo nič več zrušiti. Človek mora paziti na pravične božje besede. Ko se je stari okrenil, je stol zaškripal in polkovnika je po dolgi tišini zadel glas kot udarec z bičem; stresel se je in se z grozo zastrmel v Daga. Še nikoli ni bil videl pred sabo tolikšne izpremembe; prej ga je bil Dag jasno spominjal obrazov, ki jih je srečaval v svoji mladosti pri dvobojih na življenje in smrt, toda izraz, ki ga je Dag imel zdaj na obrazu, je bil izraz dobrega prijatelja. Dag je spregovoril in pave-dal mu je, da lahko polkovnik mirno do svoje smrti živi na Borglandu. Polkovnik ni mogel razumeti čudne izpremembe in je zato dolgo molčal; končno je zložil papir in ga porinil proti Dagu. “Ne vem, če sem vas prav razumel — če mislite in si hočete obdržati zadolžnico in boste zahtevali samo obresti, potem se vam najtopleje zahvaljujem, topleje kot pa vam morem to povedati.” “Z obrestmi se prav nič ne mudi,” je rekel Dag. Polkovnik je odšel v vežo. Dag ga je sicer vabil, naj še ostane in počaka na okrepčilo, toda polkovnik je bil mnenja, da je itak že več kot dovolj prejel in da hoče takoj odpotovati. Prijel je Dagovo roko in se mu zahvalil, ne da bi mu pogledal v oči. Da, človeka povračanje z dobrim težko zadene ... 11 Noč je bila v gozdovih in v Medvedji dolini, noč pred jutranjim mrakom — s tisoči plazečih se živali; ene so se podajale na pašo — druge na rop. Noč je bila pred jutranjim mrakom v gozdovih in na kmetiji. V veži je v kaminu vso noč gorel ogenj. Ob‘ mizi sta sedela dva in pila. Gospodična je ponoči neprestano prinašala punč, pivo in prigrizke. Dokler je bil še kdo pokonci, je morala opravljati svoje delo, takšna je pač usoda gospodinje. Sicer pa ob drugih dnevih, razen danes, tega dela ni imela. Po polkovnikovem obisku sta sedela v veži Dag in stotnik. Stotnik Klinge je bil doživel v svojem življenju brodolom. Nikoli se ni mogel odreči ko- čo — vsaj tako je pravil neKcw, ki je mislil, da se na take stvar‘ spozna. Jr S ZAHVALA S tem želim izraziti svojo zahvalo Ameriški Domovini in vsem, ki so me podpirali in mi pomagali pri zadnjih volitvah. Čeprav obžalujem, da nismo uspeli, naznanjam, da bom nadaljeval s svojo odvetniško pisarno, kot sem v preteklosti. Mogoče bo bodočnost zopet prinesla priliko za kandidaturo v kak javni urad in takrat bom zopet vesel vaše podpore. FF,ANK V. 0PASKAR JL :Mniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiii:iiiiiiliiiiii!iiiiiiiiii!i:iiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiimTriMii!i!ii!iiiiiii:iiiijii!ii[!iiiiiiiiiiiii:V \A h),:V :V ligpi V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA, STAREGA IN PRASTAREGA OČETA Andrew Maček ki je umrl dne 17. maja 1963. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni teme, kjer ni noči, tam sonce sreče Ti ne ugasne, Resnice sonce ne stemni. Žalujoči: , soproga ANGELA roj. Sever hčerki MRS. ANGIE ILOVAR in MRS. MARY OB AT Cleveland, O., 17. maja 1966 ( K. S. K. J. ) nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: | • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan; • članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma. K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averikl- Premoženje_________________________$16,300,000.00 Članov - 45,000 ____________Certifikatov - 47,500 Veljavna zavarovalnina____________$39,700,000.00 Solventnost - 118.99% Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 66431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime v naši okolici. in naslov tajnika(ice) tME NASLOV ............................ MESTO ............................. DRŽAVA ...................... CODE ^tiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiii!iiiiiiiimiiimiiiuiiiiiiiiiiiii!iiii!iiiii(iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii[iiiiiiii!!iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiit|,,l""‘ NAZNANILO IN ZAHVALA Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo, da je 15. api"ila 1966 nenadoma umrl naš ljubljeni soprog, oče in stari oče in tast, Frank Perušek Rojen je bil 29. marca 1889 v vasi Junče pri sv. Gregorju na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1907. Pogreb se je vršil 19. aprila 1966 iz pogr. zavoda Jos. žele in sirovi v cerkev sv. Vida, kjer je Father Baznik daroval SV-mašo zadušnico. — Potem pa smo pokojnika prepeljali na pokopališče Kalvarija in ga tam položili k večnemu počitku v družinsko grobnico. Bil je član društva Lunder-Adamič št, 28 SNPJ, Kluba Ljubljana, kluba vpokojencev v Euclidu in pevskega zbora Slovan. Iskreno se zahvalimo Father Bazniku za molitve v pogr-zavodu za darovano sv. mašo in. za spremstvo na pokopališče. Srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše; vsem, ki so dah cvetje in vence; vsem, ki so dali svoje avtomobile za spremstvo na pokopališče; vsem, ki so pokojnika prišli kropit in molit ob njegovi krsti. Posebno pa se zahvalimo članom društev, ki jim je pripadal, za lepo slovo od svojega umrlega sobrata. Hvala tudi pevcem zbora Slovan za žalostinke ob krati pokojnika. — Hvala pogrebcem, članom, društev, ki so nosili njegovo krsto. Hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih naše žalosti bili na pomoči, posebno pa Mr. in Mrs. Joseph Lončar. — Hvala našim dragim sosedom, ki so nabirali za vence. Hvala osebju pogr. zavoda J. Žele za vzorno urejen pogreb in za vso odiično postrežbo. Ljubi mož, dragi oče, stari oče in tast, počivaj v miru v dragi ameriški zemlji in lahka raj Ti bo njena gruda! Tako nenadoma si nas zapustil, da tega kar verjeti ni moč. Pa je bila volja božja, da greš k svojemu Stvarniku, ki Te bo obilno poplačal za vse dobro, ki si ga na tem svetu storil, -f Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v naših mislih in molitvah! ; Žalujoči: MARY — soproga RUDOLPH in. FRANK — sinova FRANCES PROSTOR, DOROTHY STRASKY in ALBINA HOURY — hčere 13 vnukov in vnukinj OSTALO SORODSTVO Cleveland, 17, maja 1966 ■