fr>86mfe«ia številka 20 vlnarfev. Štev. 56. V Ljubljani, « petek dne 21. marca 1919. Leto L . **"■ WW«lM p« pa^U t 40-—. zn Ljubiji no t 36 — - jolletno ... 20'—. ... 18 — • « tbtrttatao ... W—, . - 9*— ‘ ***“*"■ - • -» 3 50. . . „ 3-— , "Hnlftno In opreva: Kopitarjeva ulica S. — Telefon JO. NEODVISEN DNEVNIK ms era tl: Eaattolpaa patttvreta (39 mm IM* U tun visoka afl oje prostor) u Mkrst po 19 ero. m M* In ntkrat po 4S rta. — Ob sobotno omot tar«, -m Poslano: Enostolano pntttmto I t—. — tzfeoto ant tfao. Izazsmil nedelja to prazoiko, ob L ali Splošna mobilizacija v Rusiji. LDU. Berlin, 20. marca. (DKU,) Acht-unrabendblatt javlja iz Stockholma: Uspai-\ ®s.tonskih in livonskih Belih gard vzne-sovjetsko vlado, ker je Petrograd juga in od 3evera zelo ogrožen. Sinov-opozarja v »Pravdi« na moralični učl-h*k, ki bi ga imel padec Petrograda, in zahteva od vlade takojšnjo pomoč, 300.000 oboroženih delavcev, ki bivajo v Petrogradu, se mora poklicati k orožnim vajam, da bi mogli v sili poseči v boj. Trockij je odredil splošno mobilizacijo vseh slojev do 46. leta. Nova nemška zarota v Mariboru. Maribor, 21. marca. (Izvirno poročilo 'Večernemu listua.) Potniki, ki so prišli h-eraj iu danes, v Maribor, pripovedujejo, ha so v Gradcu in po drugih nemško - šta-,tlakih mestjh in trgih nalepljeni veliki rdeči lepaki, ki pravijo, da bo Maribor V „asu od 26. do 28. marca postal zopet nem-fiki. Oklic pravi, naj imajo mariborski Nemci upanje, da bodo kmalu rešeni jugoslovanskega jarma. Po Mariboru širijo Nemci vznemirljive vesti. Svojim- ljudem pripovedujejo, da bodo 28.-marca opoldne v baraki na Glavnem trgu pogoščeni vsi Nemci, ki so ostali zvesti svojemu narodu. LDU Maribor, 20. marca. Tukajšnji Nemci se pripravljajo k novi zaroti v več- jem obsegu za 27. in 28. marca. Zadnje dni so začeli kar javno groziti, da bodo Slovenci že 26. marca iz Maribora iztlraui, da bo to dni mesto zasedlo laško vojaštvo in da bodp vkorakali iz vseh nemških okrajev Nemci z zastavami v Maribor. Obenem z Mariborom se Nemci polaste tudi Ptuja, Radgono in' Celja. Danes jo prišla nemška šolska mladina domov z novico, da se je v šolah ukazalo, da bodo morali od 26. do 28. marca nemški otroci prepevati na ulicah. Potniki iz Gradca pripovedujejo, da se v Gradcu razpečavajo letaki, v katerih se proglaša Maribor za definitivno kot nemško-avstrijsko mesto, Dva mariborska hujskača izgnana. LDU Maribor, 20. marca. Danes sta bi-izgnana v Nemško Avstrijo Ferdinand Tschech, ravnatelj na tukajšnji glavni po-ter Teodor Mendel, bivši vodja na po-■ ti. na glavnem kolodvoru. Omenjena sta iuh opetovaoim svarilom vzdrževala zvezo protidržavne propagande a poštnim ravnateljstvom v Gradcu. Pred izgonom sta iskala intervencije pri tukajšnji italijanski komisiji, kar pa je bilo seveda brezuspešno. Poljsko-ukrajinsko vprašanje in ententa. . LDU Pan. (DKU. - Brezžično.) Veliki V€t se je zbral v sredo popoldne. Prad-Bednik Wilson se je peljal v spremstvu ;sv°ie soproge k seji; med potom ga je mnn-spoznala in spoštljivo pozdravljala, dnevnem redu sta bili dve vprašanji: •Način postopanja napram bojem, ki se T™* med . Poljaki in Ukrajinci v okolici , 2. Določitev ostalih mej Poljsko, «*-proti Cehoslovaški, kakor proti Neba-Delalo se je na to, da se ti dve vpra-Čiaoprej-. rešita, ker vsa vrsta drugih važnih vprašanj čaka na rešitev. Tako na primer vprašanje nemških mej v Šlezvik Holsteinn in avstrijski problem. Ožja ko-misija za teritorljalne stvari je predložila formulo, v smislu katere naj so prisili Nemčija, da respektira neodvisnost Nemške Avstrije. Končno je pozvala angleška delegacija svet, da se uredi vprašanje nemških kolonij in da se določijo mandati onih narodov, katerim naj bo poverjena uprava teh kolonij. I HU Pariz, 20. man ju (DUM U — Italija podpira bivšega črnogorskega kralja Nikolaja proti Srbiji. Stremljenje vseh jugoslovanskih plemen po ujedinjenju silno vznemirja naše laške sosede. V zadnjem času se opaža v; italijanskem časopisju vedno večja nervoznost in m dneva, da ne bi prinašalo novic o stavkah, neredu, izgredih, revoluciji itdL, v Jugoslaviji. Tudi združitev Črnogorcev v, celokupni Jugoslaviji je proti njihovemu, načrtu. Kakor nekadnja Avstrija, ravnajo se tudi oni po geslu: deli in vladaj (divide et impera). Radi tega podpirajo tudi separatistične namene nekdanjega kralja Črne-gore Nikole, ki intrigira na vse mogoč« 1 načine proti Jugoslaviji in zlasti proti Srbom, ki hočejo seveda tudi svoje črnogorske brate priklopiti enotni jugoslovanski državi. Ialijani razširjajo izmišljeno vest, da se vedejo Srbi v Črnigori kakor zmagovalci v osvojenem ozemlju, da skušajo pridobit iprebivalstvo s korupcijo in da sklep shoda v Podgorici, ki se je izrekel za ujedinjenje Črnegore z Jugoslavijo, ne odgovarja volji ljudstva, ki zahteva baje lastno neodvisno državo ali pa kvečjemu federativno državno obliko. Pri tej priliki se je tudi pokazala vsa laška infamija in prekanjenost: za Črnogorce propagirajo plebiscit, narod naj se sam svobodno izreče za ta ali oni režim. Seveda pa bi se morala srbska armad v tem slučaju umakniti angleški in amerikanski vojski. Nasproti temu pa odklanjajo Italijani z vs«< odločnostjo misel, da bi isto načelo in sicer v veliko večji meri, veljalo tudi zn slovenske zasedene kraje po Italiji. Zakaj se temu tako protivijo, je pač jasno, ker vedo prav dobro, kako bi izpadel tak nle-biscit. — P, P. Brezžično.) Francoska vlada je poslala ge-leralu’ Pavlenku, poveljniku ukrajinske voj-tk« pred Lvovom, povelje, ki so ga podpisa i zastopniki petih velesil. Povelje zahteva Dd ukrajinska in poljske vojske, naj skleneta takoj premirje. To povelje je dobil turii poveljnik 1 vovske posadke, general Rosz-wadowski. Na j višji svet je izjavil, da je pripravljen proučiti teritorialne zahteve obeh strank in stopiti v zvezo s poljskimi in ukrajinskimi delegati, da doseže sklep premirja. LDU, Pariz, 20. marca. (DKU. Brez-f Žično.j V zadnji- seji najvišjega sveta ali-.Irancev so razpravljali o poročilu, ki ga je komisija za poljske zadeve sprejela soglasno. Načrt kemistje, ki priznava Poljr ski tesneje meje, »ego so bile priznan« leta 1772., govori ° zboroval kongres svetovne poštne zvez« v enem ali drugem glavnem mestu držaVl katerega kongresa se bo tudi udeležila t&' ša republika kot pravnoveljavpi državo* kontrahent.; t LDU Pr-ag«, 20. marca> (£TU) Ceh ' slovaška narodna skupščina j«, razprav^' la danes o vladnem načrtu zakona Žr®\, ustanovitve in delovanja najvišjega k0*1 trolnega računskega urada. Razpravna ^ se je tudi o vladnem načrtu glede loči*v finančne uprave od politične, Zakona s bila sprejeta, , ... LDU Praga, 20. marca. (ČTU) NacD°J nalni odsek narodne skupščine je z vse proti enemu glasu sprejel predlog o dov Mtvj unepelenja, , _ LDU Praga, 20, marca. (ČTFU) Od s bote 22, t. m, naprej bo vozil med Prag to Bratislavo brzovlak. LDU Praga, 20. marca. (ČTU) Dat>aS nji »Večer« poroča, da ni nobenega razp0^ teženja, za prlklopitev Lužice ‘ k naši rC publiki. Komisija za zastopstvo zasedenega ozemlja na Dunaju. LDU Dana), 20, marca. (DKU) Ko***1' sija za zastopstvo* zasedenega ozemlja , je ustanovila danes popoldne. Za Prt?a sednika je bil izvoljen poslanec Riege*', ^ predlog poslanca Austerlitza j« hiio sk* njen«, da se Spodnja Štajerska .M- Neto^- ^ Južna Tirolska totečjta to spMaega pravdanja, ker so sc v teh krajih izvršile blitve. Nadalie se zahteva od državnega urada, da porcča po možnosti še tekom teža tedna o teh volitvah. Dr, Waber je sta-v«* predlog, da se v primeru, ako bi bilo J*a podlagi zakona imenovanje zastopnikov tega zasedenega južnega ozemlja odtujeno, pozove delegacija iz teh krajev v narodno skupščino. Poslanec Elbert je Predlani, da se prekine posvetovanje ko-JN. ® na ta način nudi strankam pri-°žnost, da zavzamejo svoje stališče na-Pj?® temu predlogu. Nato ie bila seja zasačena. Nižje avstrijski deželni zbor ’e Pn razpravljanju deželnozborskega volilna reda sprejel predlog krščanskih so-v smislu katerega naj bo poslovi ni jezik deželnega zbora in deželnih “radov nemščina. Sz pokrajine. q, . Vrhničani na ljubljanskem cdru. javljeno je bilo že, da prirede Vrhničani Cj, u svoiemu rojaku - pisatelju Ivanu K .arJu v dramskem gledališču v Ljub-v ponedeljek, dne 24. t. m. ob pol 8. ' ečer njegovo dramo: »Kralj na Betajrio-rah' ^GS dobiček te predstave se po- • 1 za zgradbo spomenika Ivana Carkar-\r ,v. Njegovem rojstnem kraju na Vrhniki. Zbirno torej vse ljubitelje pokojnega pisa-Ja, naj z malim darom — vstopnino — Prispevajo, da se postavi njemu dostojen Pomenile. — Predprodaja vstopnic je ka-’ r običajno pri gledališki blagajni. — Pozarjamo p. n. občinstvo z Vrhnike in olice, da vozi ta večer poseben vlak iz •Ljubljane proti Vrhniki ob 11. uri zvečer. f ^L -arji žkoIi®loške okolice — pozor! Občni zbor škofjeloške čebelarske Podružnice bo na praznik Marijinega Oznanjenja, v torek, dne 25. t, m, ob 3. uri Popoldne v dvorani kat, izobr. društva pri Biaze.šku v Stan Loki. — Dnevni red: Poročilo predsednika. — 2. Predavanje S- nad. M. Humek-a. — 3. Sprejemanje °ovih članov, — 4. Slučajnosti. — K obilni Udeležbi vabi predsednik. kr Notarskim namestnikom namesto Naslovljenega notarja Hirisa v Šoštanju je Imenovan g. Franc Košenina, notarski kan-idat iz Vranskega, ki je začel v Šoštanju UradoVati 20; marca t. 1. kr Razpis. Ljubljanski dopisni urad Potrebuje večje število slovenske ter nem-® stenografije povsem zmožnih, politično fijentiranih sotrudnikov, ki imajo vsaj e no akademsko naobrazbo in veselje do o^ikarskega posla. Priglasiti se je treba tr 11°° Y Vladni palači v Ljubljani, južni a*t, pritličje, v Dopisnem uradu, •lsl ®®aribora- Slovenski magistratni Hlh 90 Prevze^ mesta odstavlje- 11 nemških tovarišev, so osnovali sta-hlh^0 ^ru^vo P°(l imenom »Krožek mest-a uslužbencev v Mariboru«. kr Kmetje so si sami razdelili zemljo, rebivalstvo ogrskih občin Aszet in Ha-van, ki je brez zemlje, se je odločilo, da °nfiscira posestva baronov Schossbcrger- * in Hatvany - Deutscha, ki sta znana ‘•adkorna barona. Če bi vlada poskusila j.1^Prečiti to namero z vojaško silo, se bo JMstvo tudi vojski uprlo. Kmeti so že na- pravili svoj zaključek in vzeli iraovini v svoj« posest. iz liubijane. 1 Dramatični odsek »Ljudski oder« ponovi cine 25, t. m, od 7, uri zvečer Medvedov igrokaz »Crnošoiec«. Vstopnice se aobe ou sobote 22, t. m. aalje v piodajalni Kat. tisk. društva (iNičman), na cian predstave pa od 6. ure zvečer v Ljuoskein domu. l člani »Ljudskega odra« se vabijo v soboto 22, t, m, ob 7, uri Zvečer na zelo nujen in važen pogovor v Ljudskem aomu. — bredsednik. • ~ " 1 Repertoar Narodnega gledališča. Dramsko gledališče. V petek, 21. t. m, ob pol 8. uri zvečer ulica štev. 15«, burka v treh dejanjih izven abonementa. V soboto, 22, t, m. ob pol 8, uri zvečer »španska muna«, burka, ža abonement A, V nedeijo, 23. t, m, ob pol 8, uri zvečer »Španska muha« za abonement B, V ponedeljek, 24, t. m, igrajo ob pol 8. uri zvečer vrhniški diletantje »Kralj na Betajnovi« izven abonementa. — Operno gledališče. V petek, 21. t, m. ob pol 8. uri zvečer »Boheme« za abonement »A«. V soboto, 22. t, m, ob pol 8, uri zvečer »Slovaška princeska« za abonement C, V nedeljo, 23. t, m, ob pol 8. uri zvečer »Ma-non izven abonementa, 1 Prvi pomladanski dan. Danes je po pratiki prvi pomladanski dan, dasi ne zasluži tega imena, Solnce prejšnjih drri, cvetice in prijetna toplota — vsi ti znaki pomladi so izginili v zameno za meglo,, sneg in blato. V naravi ne vlada razpoloženje pomladi, ampak pozne jeseni. Zima je bila dokaj mila in bogve, če ne ha račun pomladi. Upamo pa, da bo narava ^oživela kmalu in z njo Ljubljana tudi. 1 Italijansko vojaštvo v Ljubljani. Včeraj se je po Ljubljani ražnesla vest, da je semkaj prišlo italijansko vojaštvo; ta je zatrjeval, da ye, seveda iz najzanesljivejšega vira, da so v Ljubljano prišle tri italijanske kompanije, oni je s prav tako gotovostjo vedel povedati, da so v Ljubljano prišli trije italijanski bataljoni in da bo to vojaštvo Ljubljano zasedlo. Kdor je hotel veljati za še bolje poučenega, je celo z vso gotovostjo vedel, da bo italijansko vojaštvo zasedlo vse naše ozemlje najmanj do Zidanega mostu. Da doženemo, kaj je na vseh teh govoricah resnice, smo se obrnili do ljubljanskega dopisnega urada in ta nam je na podstavi službenih informacij sporočil, da so vse te vesti seveda povsem neosnovane. Res je samo to, da se na ljubljanskem glavnem kolodvoru redoma ustavlja večje število italijanskega vojaštva, ki prihaja s severa in ki še vrača v zasedeno ozemlje odnosno k svojim oddelkom, To so namreč tisti vojaki, ki spremljajo železniške vlake, kateri vozijo živila za Jugoslavijo, za Nemško Avstrijo in za Čehoslovaško in ki prihajajo iz Trsta, kjer so zaloge iz ententnih držav, zlasti pa iz Amerike tjekaj pripeljanih živil. Ko so ti italijanski spremljevalci živilskih vlakov svoj posel opravili, počakajo na oddajni postaji, da se jih nabere večje število, potem pa se skupno vračajo preko Ljubljane. Po navadi jih je 100 do 150 mož. Iz dejstva, da se to* kajpada oboroženo italijansko moštvo na ljubljanskem kolodvoru ustavi, da počaka zvezo in se pokrepča za nadaljnjo vožnjo, je vsikdar pre« tirajoči ljudski glas naredil razburjajočo vest, da so dospeli italijanski yojaki, ki imajo nalogo, zasesti Ljubljano, V vsej tej govorici je prav toliko resnice, kakor na vesti, ki je te dni krožila po vsem inozem« stvu, da namreč Italijani z dalekonosnimi topovi obstreljujejo Ljubljano, — Prebi* valstvo pozivamo, naj ohrani mimo kri in naj se ne da preslepiti z govoricami, ki niti najmanj ne odgovarjajo resnici. Če bi nam kdaj zapretila kakršnakoli opasnost, bomo kajpada storili svojo časnikarsko dolžnost in jo prvočasno informirali z vso določnostjo. Izrecno pristavljamo, da sedaj za kakršnokoli razburjanje ni niti najmanjšega povoda. 1 »Zaloški in ljubljanski dogodek.« K svojemu včerajšnjemu poročilu pod tem naslovom dostavlja Ljubljanski dooisni urad z dne 20. marca nastopno: Italijani trde med drugim, da so se zaradi namišljenega dogodka v Zalogu begunci pritožili pri vojaškem postajnem poveljništvu v Ljubljani in da jim je to dalo zadoščenje, Jugoslavni pa trde nasproti temu, da do sedaj o kaki prijavi onega dogodka pri ljubljanskem postajnem poveljništvu sploh ni nič znano, še manj pa o kakem opravi, čenju, ki naj bi ga bilo to poveljstvo dalo beguncem. Portret dneva. Po Ljubljani se plazijo senco. Ob belem dnevu gredo strahovi od ust do ust in zrastejo v pošasti. Ljudje imajo skoro vedno Prav. Predno imaš čas, da zanikaš izmišljotino, se izkaže za resnico. _ ulicah so se zgostili bajoneti, obstopili tto palače? Kdo ve zakaj? v dokaz, da se nahajamo v kulturnem središču svobodnega naroda? V dokaz, da smo »barbarji«? Nared, sedi v kavarne in manifestiraj samo v svoji misli, protestiraj v svojem duhu, misli črne ali zlate misli — a molčil In če se kdaj uresniči tajnost kolodvora in se vsuje na naše ulice, tedaj si grizi ustnice in nohte — to ti bo na veke dovoljeno! Ti pa, dobrodušni mehčan, pripravi jina dobrodošlico z večerjo, da te ne bo strah. Saj smo otročički! Igrajo se % nami, ko z žogo: ali bo ostala v zraku, ali bo priletela na zemljot Če prileti na zemljo, vjamejo jo in njih bo. Če pa ostane v zraku — Saj ne more ostati v zraku! Naše potrpljenje je na tehtnici. Ofki-jelna zemlja stoji okoli in gleda ter mečlje kamenček za kamenčkom v skodelico — oči so z zlobnim nasmehom vprte v jezi* ček: kdaj se bo premaknil? Druge poti m. Pritlikavi dogodek, ki je razburil Evropo, se niti skozi mikroskop ne vidi velik dovolj. Kultura hoče večjega. »Barbar« pa je premagal svoje stisnjene pesti, pogladil brado in šel po svojem opravku v modri misli: »Zadnji smeh bo naš!« France Bevk, Žena. ž Dan snaženja v holandski vasi,. Holandske ženske so po vsem svelu znane kot najsnažnejše. Kadar pride dan snaženja, tedaj morajo vsi moški od doma, žen-•ke so jim neprestano za petami; pomislimo pri nas na Veliki teden. Ubogi popotnik, ki pride na dan snaženja v kak holandski kraj. Od vseh strani, z vseh oken vliva nanj voda, pomije itd. Južno Edau-»a, onega znanega holanskega sirarskega mesta, je vas Brak, ki je celo za holandske razmere pretirano snažna in je zaradi lega po celi deželi v pregovoru. Če stopi kdo v kravji hlev, misli, da je v salonu. iTam, kjer stoji govedo, je visoko nastlana Saganica, v njej pa vtisnjeni vzorci vseh Vrst, arabeske, cvetlice itd. Za stojišči zadaj je oni žleb, po katerem teče gnojlnica; pri nas kamen in cement, tam pa obložen 55 linolejem, ki je svetlo zlikan. Stene so bele ko sneg, okrašene s podobami, krožniki, ogledali itd. Vedno je dekla v hlevu, ki nima nobenega drugega dela kakor da z gobo osnaži živali, ko so kolikor toliko umazane. Vse verige, zapone, okraski itd, so iz bleščeče medi (mesinga), v koji se lahko ogledamo kakor v zrcalu. Medenina igra sploh veliko vlogo, ker je izmed vseh kovin tista, ki se da najlepše svitlo zlikati. Zato je pa tudi vsaka stvar iz medi, če io ie moremo iz medi napraviti, vse, kVkika, lonec za cvetlice, kotel za čaj, pletilka,'posoda za mleko, drog za ogenj itd. In kar je najlepše, to postavijo, najsvitlejše osntiženo, k oknu, da lahko vidimo s ceste. Navadno je to kak postavek za cvetlice ali kaj podobnega. V mnogih mestih je napravljena zunaj ob hišah spodaj, kaki dve pesti od tal, okrogla plošča iz medi, ki oklepa tudi iztok vodne cevi. Ob sobotah, splošnem dnevu snaženja, opazimo s ceste samo zadnjo stran lepih dam in ■deklet, in sicer samo gornji del. Noge visijo v sobo, ženske pa sedijo na oknu in «nažijo zunanja okna, ki so na Holandskem splošno v rabi. Ta pogled vpliva na tujca nekam posebno čudno. Vse pohištvo je na cesti ali na dvorišču in pride na vr-eto, kos za kosom. Sobe so popolnoma izpraznjene in gole, če jih niso že preje izpraznili. V hišah z mnogimi sobami pride namreč vsak dain druga na vrsto, dokler ni vrsta končana; potem sa pa začne nanovo, A to še ni dosti! Neverjetno je, a ^dobesedno res, tudi cestni tlak ni varen pred napadi holandskih žen in deklet, S cunjami in milom se spravijo nanj; Deklice klečijo ih krtačijo kamne tlaka, ne hranijo niti truda, niti dela, niti mila. Vse kar se da pometati^in drgniti, vse mora priti na vrsto. Hrastove klopi v cerkvah obdelajo vsak teden dvakrat s krtačo in milom. — Hiše brizgajo z brizgalnimi cevmi, Semin-tja pa stoji še na lestvi kaka ženska iln maže z milom zunanjo steno svoje bele hišice po vseh predpisih umetnosti. Res leno je na Holandskem, Mi se moramo le učiti od njih. Na Slovenskem so naibolj snažni menda na severni strani Ljubljane in pa od Bleda do Begunj. ž Angležinje v vojni. Koliko je vredna resna in pametna angleška vzgoja ter velika kultura, se je najjasneje pokazalo na angleškem ženstvu v sedanji vojni. Do-čim je ženstvo drugih narodov, v kolikor je bilo v vojaški službi, žalostno odreklo in se domala vse pogubilo, so se pa Angležinje povsodi, kamorkoli jih je zanesla služba, obnašale tako vzorno, da na nobeno izmed njih ni padla niti senca kakega nravnega madeža« Ko je Anglija novačila 160.000 žensk za vojno službo, je bila med vsemi samo ena, katero so radi nenravnosti morali zavrniti. Ako s tem primerjamo Slovenke in Hrvatice, nas mora obiti globoka žalost in sram .., ž Prve državne uradnicc v kraljestvu SHS, Finančno ministrstvo v Belgradu je izdalo uradniški dekret ge. Smilji Jovano-vič-Krikner in gdč, Darinki Ilič kot prvima polnopravnima državnima uradnicama v državi SHS, Tudi v drugih ministrstvih pripravljajo za uradnice dekrete. s Angleški zdravnik sir William Croo-kes je obhajal ko izdajatelj časopisa »The Chemist News«, ki je bil zelo razširjen: in bran med strokovnjaki, svoj demantni jubilej — 60 letnico. Iz. malega začetka je postal znan in slaven; bil je navaden podeželski zdravnik in se je počasi prikopal do vseučiliškega profesorja. Kralj Edvard VII. ga je posebno čislal, ne samo radi tega, ker jo bil dober zdravnik, ampak tudi zato, ker je bil dober šalivec in se mu je kralj vedno od srca smejal. Neko Salo pripovedujejo časopisi. Crookes pri izpitih ni bil strog, a radi sarkazma so se ga kandidati silno bali. Nekega dne se je prikazal k izpitu dijak in učenjak ga jc vprašal, koliko zdravil bo dal bolniku v neki gotovi bolezni. »Eno čajno žličko,« je odgovoril dijak naravnost. Crookes ni dejal ničesar, obrnil pa se je proti drugemu kandidatu. Po kratkem času pa je dijak prišel na pravo, dvignil roko in dejal: »Gospod profesor, zmotil sem sc bil. Moral bi bil dati glede množino drugačen odgovor.« — C.roo-kes je vzel uro iz žepa. »Želo mi je žal; toda vaš bolnik je že 40 sekund mrtev.« s Moskovska gledališče. V Moskvi so se baje zgodile v gledališkem življenju in navadah močne izpremembe. »Thnesov« dopisnik poroča od dveh zanimivih slučajih: »V Korskovem gledališču so ravno odigrali prvo dejanje do konca, ko so prišli člani sovjeta, zahtevali sedeže, poklicali ravnatelja in mu dejali, da naj igrajo pivo dejanje od začetka, ker ga niso videli. Po kratki debati se je dvignil zastor in na vse začudenje in jezo navzočih, so morali igrati prvo dejanje še enkrat. •— Ravnatelj nekega drugega gledališča je dobil ravno v trenotku, ko se je gledališče napolnilo in je hotel začeti, telefonično obvestilo, da naj predstavo odloži za pol ure, ker se jo mislita udeležiti dva člana vlade, a sta zadržana. Vsi ugovori ravnatelja so bili zaman: ta večer je začela predstava z zamudo pol ure. s Ljudožrstvo. Danes jc ljudožrstvo v pravem pomenu besede vesela izjema, a kljub temu ni dolgo od tega, ko je bilo ljudožrstvo dovoljeno ob izpolnitvi neke kazenske obsodbe. Na otoku Formosra so obsodili v smrt nekega hudodelca in pristavili kot poostritev te obsodbe, da ga bodo kupci po smrti pojedli surovega, nc< koliko popopranega in posoljenega. Ko je prišel nekoč eden prebivalcev tega otoka v London, so ga radi znanstvenega raziskovanja prosili, naj poskusi žensko, ki so jo bili ravno obesili. Kanibal si seveda m pustil dvakrat reči, prav z veseljem je izj vršil naročilo. Da so čitatelji ne preplašijo, moramo pripomniti, da se jo to zgodilo leta 1712. Toda še do zadnjih dni in morda še danes se nahaja ljudožrstvo pri rodu. Bata na otoku Sumatra. Tam imajo pravir co požreti človeka živega, če stori nasledi nje pregrehe: zakonoloinstvo, nočni vlom, bratomor, zakon med krvnim sorodstvom in zahrbtni napad na kako kočo ali va3‘ Gotovo jo, da požro tudi vojne ujetnike. Ko človeka obsodijo, mu dajo tri dni odloka. Nato ga privežejo z razprostrtimi rokami na kol. Ivo obsodbo prečitajo, tedaj pozovejo onega, ki mu je bil storil obtoženec krivico, naj si izbere oni kos, ki m*1 najbolj ugaja. Navada je, da se stranka zadovolji z ušesi, ki jih odrežejo tako]* ( Nato stopijo ostali krog njega in vsak si odreže svoj kos. Končno odreže poglav&i’ nesrečniku glavo, ki jo obdrži zase, da j° obesi pred svojo kočo ko trofejo, možgane pa hrani v steklenici, ki jih navadno pi°' da tožitelju. Slavnostni obed sc potem if' vrši kar na morišču. Sol, poper, citrone Mj riž prinesejo gostje s seboj. Ženam, ki pri izvršitvi obsodbe ne smejo biti zraven, j° bilo uživanje človeškega mesa strogo prepovedano. Palmovega vina tedaj ne smejo piti. Kdor ima žejo, srka kri umorjenega« 'Drobovja, srca, dlan in stopala ne smejo jesti. Pojedo navadno surovega. Kdor ga hoče peči, mora prinesti ogenj od doma,, ki ga ne sme več rabiti za. druge namene. Tako natančna določila ima zakonik kanibalov. s Ponesrečen?! polarna ekspedicija' Člani kanadske polarne ekspedicije: Ste-fanson, Storkeson in pet spremljevalcev so prišli živi in zdravi na Aljasko. Dne 1. ja ko se bili ločili od Stefansona in so_ poizkusili prili na plavajoči ledeni gori d® pola in šc čez. Poizkus se jim je ponesrečil, ker je gora plavala v večjem krog« okrog pola. Storkensonova družba je zapustila Veliko Islandijo na severni obal* Aljaske dne 15. marca 1918, Bilo je deve belcev, štirje Eskimi in osem sani. Ko *° potovali kake dva tedna proti severu MJ,. dosepli do 200 angleških milj severno oo Aljaske, je poslal Storkeson šest sani s st1" rimi možmi nazai in se je zadovoljil f ostankom, Imsli niso skoraj nobenega veža s seboj in so nameravali živeti o® mesa tjulenjev in medvedov, Storkeson j® mislil, da ga bo tiraia na zapad, neslo Pa ga je v velikanskem toku nazaj. Kmalu 1® obelel Stcfanson in moral zaostati. Pri vožnji na ledenih gorah in ploščah pa s0 se naučili tri važna dejstva. Prvič je mnenje, da gre tok ob obali Aljaske in Sibiril® v smeri od vzhoda na zapad, napačno-Drugič takozvana Kennanska dežela sploh ne eksistira. Tretjič se je Stelansonova teorija, da se na polarni vožnji na ledenih pločali ne potrebuje živeža, izkazala ko j 'H*1'8' Meso tjuleniev in belih medvedov «aje obilo hrano. Vendar je ekspedicija dospela 150 angleških milj dalje na sever J1®! katera druga ekspedicija v teh kra,ih »edenega morja. s Diplomati pri obedu. Znano je, da 5ra dobra kuhinja v politiki zelo važno °go. Vsi zviti kralji so vedeli, da so diplomati po dobrih in obilih obedih mnogo ^ ®ehkejši in popustljivejši v svojih zalit c- Od teh pa gotovo ni nihče tega razumel tako dobro, ko Talleyrand. Okrog nje-Ž°ve mize je sedelo vse, kar je bilo v ®nem času odličnega v Evropi. Vsi najboljši vojskovodje, največji umetniki, najslavnejši modrijani. »Maitre d’ hotel« Tal-kyrandov se je imenoval Boucher; posto-Pal je ž njim, ko s svojim naiboljšim diplomatom. Vsako jutro je sedel po pol ure * Prinčevem kabinetu in sestavljal »jedilni kst«. Ko je bil z njim gotov, ie prišel gladiti, vsemu svetu znani kuhar Careme, 111 je ustvarjal čuda za želodec in za dobro Razpoloženje, Njemu je Talleyrand posve- znamenito knjigo: »Le patissier royal«. > ~ ? 1805., v dobi največjega cesarskega ^13ja, je poklical Talleyrand po bitki pri "usterlitzu vse maršale, prince in poslali® na diplomatsko kosilo. Vse jutro se N rszgovarjal z Boucheroin in glavnim kuharjem, kako bi bolje uredil jedilni list za ako važen obed. Jedilni list je bil končno f?tov, manjkale so samo šc ribe. Rib ni no in jih ni bilo. Kaj more ubogi »maitre hotel«? Nazadnje ravno tik pred obe-0rr} prihiti Boucher ves radosten pred Sv°jega gospodarja: »Imamo dva soma.« »Lepa?« •— »Divna!« Tallcyrand jih je Ukazal prinesti, in je zaploskal z rokama *£o otrok: bila sta v resnici prelepa. »Oba prinesite na mizo!« — »Nemogoče.« — »Zakaj. Ce pa hočem jaz.« — »Nemogoče, •nonsinjor. Osramotili bi sebe in rnizo, če prinesemo samo eno.« Talleyrand se 'Balo zamisli, pa pošepne brižnemu pomočniku nekaj v uho, Boucher je ostal odprtih , ast od začudenja in ko je princ odšel, je vpil; »Kak genij, kak človek! . Ko se ^rugi dan na gostiji odpro vrata, vstopi oucher ves ponosen z enim somom. Vsi fiostje so vzkliknili: »Oh, lepe ribe! Pravo o!« No, nato sc Boucher spotakne in t?,.6''* Vsem je zastala sapa v prsih. raileyrand reče suho: »Nerodnež! Hitro ka l Pr’Ilcsitc drugo, enako. Naredite r ločete, a čez pet minut mora biti riba s » ^!2i!« Ali si morete misliti začudenje iut'°V' Boucher vstopil čez dve mi- ta \ \ ribo, ki je bila za polovico večja prve... falleyrand je potem cnl, kar ie hotel, vse so mu' oritrjevali. g s Samuel Gompers. Poleg Wilsona je f.,n'ttel Gomoers oni, ki uživa izmed Ame-P 3ncev - politikov največ spoštovanja v jropi On je tisti, ki je največ delal na » da. je Amerika posegla v svetovno voj-d°i je pripravil množice ameriškega ,aystva na-\Vilsonovo stran in omogočil •?ln* tispeh. On se obenem upira z vso 1 0 brezobzirni revoluciji. Boljševizem in j5crmanizem sovraži iz dna srca, ker sta 11 oba preveč brezobzirna, Gompers se * rodil v Ameriki, ampak je izšel iz lon-onskega »geta« in je judovskih starišev, ie imel 13 let, je šel v Ameriko, kjer se je bavii s službo svojega očeta: prodajal je cigare na ulici. 2e tedaj se jc vmešal v vprašanja delavske, organizacije. Ko pa je pričel hoditi malo samostalno, je postal velik nasprotnik političnega socializma. Bil je še siromak in mlad, a že je postal popularen in dosegel lepili uspehov, Njegova »federacija« šteje danes 2,500.000 članov. Gompers je prvi uspešni boritelj za osemurni delavnik in najhujši nasprotnik zaposlenja otrok pri delu, Wilson sam ga silno ceni, s Lamartine, Te dni je prešlo 50 let, kar je umrl ta veliki pesnik, ki je tako nepravično prišel v pozabnost. Maurice Bar-res ginljivo opisuje bedo zapuščenosti zadnjih dni pesnika, ki je vžil slavo v vseh oblikah: slavo pesnika in slavo patrijota. Pesnik, pisatelj, govornik, zgodovinar in narodni voditelj je bil slavljen od dne, ko je izdal prve verze, glasovit po vsem svetu, oboževan od mladine ko polbog. Pa vendar. ,, Bil je nesrečen radi tega, ker jc živel predolgo in je moral v življenju spoznati resničnost reka o nestalnosti sreče. Bil je velik talent. Danes, ko nam manjka samo enega, olepšati dušo, jc treba, da ga beremo. Lamartine je v prvi vrsti pozvan v to, s Kabelske zveze med Evropo in Ameriko. Na izredno željo Združenih držav bo posebno poverjeništvo proučilo vprašanje v nemških kablih, ker je Amerika zelo zainteresirana o tem. Takoj ob začetku vojne je Anglija pretrgala dve važni kabelski zvezi med Njujorkom in Bremenom preko Azora, čeravno so biic s tem kršene pravice nevtralnih držav, tedaj Amerike in Portugalske. Zdaj se nahajajo samo trije kabli, katerih eden je v francoskih rokah, dva pa imajo Angleži. Amerika zagovarja stališče, naj se Nemčiji povrne dva kabla, ker bi bila krivica, če ostane Nemčija brez kabla in ker Amerika noče ostati popolnoma odvisna od Anglije. s Goljat Neki zlatarski pomočnik iz Budimpešte sc je bil podal na deželo, kjer ie kupil mnogo cekinov od kmetov. Ko se je vrnil, ga je na kolodvoru ustavil nek človek, ki mu jc dejal, da je detektiv in da mora iti ž njim na policijo. Na poti pa ga jc peljal na svoje stanovanje in mu vzel tristo zlatnikov. Ko sta nadaljevala pot na policijo, jc prosil pomočnik detektiva, če sme stopiti k svojemu očetu, kar mu je dovolil. Oče je ponudil detektivu dO.GOO kron, če ga izpusti, kar je seveda storil in se odstranil. Šele pozneje je prišlo očetu na um, da ta človek morda sploh ni bil detektiv in je naznanil stvar redarstvu. Dotičhika so prijeli. Bil je nek agent. Tudi denar so dobili pri njemu. Izgovarjal se je, da je hotel izročili denar policiji. Niso mu verjeli in ga zaprli, s DobičkanOsni pes. Nek avtomobilist, ki sc jc peljal po deželni cesti, je zagledal pred seboj korakati nekega moža, v neki razdalji za njim pa psa. Ko je drčal mimo n;»ga, je skočil pes na sredi cesti in prišel pod avtomobil, ki ga je povozil, da je ostal na mestu mrtev. Avtomobilist sc je ustavil, slooil na cesto in se približal možu, »Žal mi jc,« je dejal, »toda morda bo s sto kronami škoda.poravnana.« — »O, da,« je odgovo-. ril mož, »s sto kronami sem zadovoljen,« Ko je avtomobilist čez par minut oddrčai in je mož vtaknil sto kron v žep, je strmel nepremično na mrtvo žival, »Rad bi vedel samo, čegav je bil pes,« je mrmral, s Divje race. V lovskem časopisu »St. Hubert« piše nek opazovalec par zanimivosti o raztresenosti divjih rac, ki gre tako daleč, da se podajo v največjo nevarnost, kar morajo plačati z življenjem. Opazovalec je bil ustrelil na ribniku na roj 15 do 20 rac, ki so si iskale živeža v blatu. Ko je padel strel in se je težek dim smodnika razprostrl nad močvaro, niso odletele race v nasprotno, ampak v ono smer, kjer je stal lovec, njemu tako rekoč v naročje. Mislil bi kdo, da vsled lihega zraka brez najmanjšega vetriča živali niso mogle čutiti, od katere strani je prišla nevarnost. Temu pa nasprotuje opazovanje, ki ga je storil omenjeni s tem, da jo ustrelil ob zelo močnem vetru na race. Tudi to pot race niso letele v nasprotno, ampak v isto stran, na kateri jc stal lovec, ki je seveda izrabil priložnost in streljal znova. Isto je opazoval tudi v močvirjih ob reki Tisi na Ogrskem, ko je bil za streljaj od divjih rac, v višini pa jc krožil orel. Ko so živali zapazile nad seboj roparico, so zopet slrčalc prali lovcu, a bi se bile rešile, če . bi bile šle na odprto vodo. Kot razlago k temu čudnemu zadržanju je treba omeniti, da se race čutijo mnogo bolj varne v obrežnem trstju, ko pa na prosti vodi. s Obraščenf lfud e. Dejstvo je, da so bili ljudje v prejšnjih časili mnogo bolj obrasčehi po telesu ko dandanes. To jo nazadovalo gotovo radi noše obleke in kulture. Dr. Lenz pravi, da so se samo oni ljudje ohranili, hi niso bili tako obrašče-li.i. dvugi pa so pomrli, zakaj teh se mnogo roje prime bolezen, posebno tifus, ker imajo tudi mnogo več mrčesa na sebi. Iz tega sledi, da so najmanj obraščeni ljudje, Mongoli, na svetu najbolj razširjeni. Vse v življenju ima dve strani. Močna obrašče-nost je pri moških znamenje moči. Homer govori o obraSečnih prsih svojih junakov. Toda bolj so bili izpostavljeni smrti, ko pa goli slabiči. Sicer pa je to samo podmena in ne moremo zagotovo potrditi resničnost te trditve. s Letalci. — rešitelji. V finskem zalivu je odnesla pred nekaj časa velika ledena plošča kakih sto ribičev na morje. Ko jim je že pohajal živež, je plaval za njimi zrakoplov in jim vrgel veliko množino kruha na -zornljo. Na isti način so vrgli letalci poštne vroče na otok Lavansaari in Gej t-,sk,r, & katerimi že od 4. decembra niso imeli nobene zveze. Hmete cio m slepce. Od vseh človeških čutov, pravi Helm-holtz, je bilo oko vedno najljubše darilo in najčudovitejši izdelek ustvarjajoče, naravne rile. Pisatelji so ga opevali, govorniki slavili, filozofi so ga imeli za merilo orga-nične moči in fizikarji so ga ho,teli posnemati kot neprekosljiv zgled optičnih aparatov, Kot naj večja izguba poleg izgube življenja se nam zdi izguba očesa. — Graese nesmrtni dobrotnik na očeh trpečega človeštva, pa pravi ravnotako lepo: Polna vrednost očesa ie utopljena v nemo trepenenje onih, ki so ga imeli in ga iz* -ubili. Naše največje usmiljenje zaslužno oni eveži, ki jim je vojska vzela luč oči. Po->olno nadomestilo za čudež očesa dobiti si mogoče, Ali pa ni mogoča nobena vrsta metnega očesa, da bi reveži vsaj malo opel videli? Tako se vprašuje v »Nem-kem optičnem tedniku« v zelo duhovitem azpravljanju profesor Zehnder in pride !o zaključka, da bi se morebiti vendar 'alo dobiti kako nadomestilo, četudi zelo kromno. Pravi tako-le: Vsak ve, da lah-:o napravimo s solnčno lučjo z žarnim ste-clom na koži majhno podobico solnca, ki iam lahko v kratkem času sežge kožo. Torej čutimo kraj te solnčne slike. Mi-dimo si pa del človeškega telesa, ki navadno ni izpostavljen svetlobi, recimo prsi, zot zadnjo steno fotografične kamere, na :unaj zaprto tako, da ne more noben člo-/ek notri. Leča te kamere naj bi bila iz tremenjaka ali kake druge take tvarine, kozi katero ne gre samo luč, temveč tudi oplotni žarki. Če postavimo poskusno jsebo s prsi in z lečo, postavljeno na ne-končno, proti solncu in če obrnemo op-ično os leče na solnce, tedaj nastane na »nem delu prsi solnčna svetloba in kmalu >i čutili skelečo bolečino in koža bi zgo-ela. Da to zabranimo, lahko razpnemo ored poskusno osebo v razdalji par mero v sotnčnih. Sedaj pa začnimo. Tam, kjer adene dežnik optična os leče, nastanejo azne odprtine, skozi katere more poši-jati solnce svoje žarke; napravimo lahko >zke, ravnočrtne odprtine, navpične, vo-loravne, poševne, okrogle črte, cele plo-če enostavne oblike j vsakokrat pa puhtimo podobo odprtine toliko časa na prih poskusne osebe, da so dobila prsa ne-tako predstavo tega kar vpliva nanje, to-•ej predstavo črte ali krova ali plošče itd. i tem, če v zatemnelem prostoru dotični /sebi s tipanjem na dotičnih krajih pomagamo do predstave, jo polagoma naučimo, la ve sama, kaka podoba se zrcali ravno edaj na njeni koži. S pridno vajo se dajo oseči veliki ,jnapredki in ne bo trajalo lolgo, pa bo oseba za solnčnikom lahko aroo s čutenjem razlikovala vse podobe \a svojem telesu, tudi bolj zamotane, čeprav jih ne vidi. ( Če napravimo odprtino v solnčniku v iodobi črk, bo dotičnik s tem umetnim ičesom kmalu lahko znal brati; seveda ;na začetkoma brati le take črke, ki so zrezane iz solnčnika in razsvetljene od •olnca. A lahko si mislimo, da se vsled >ogoste vaje dotični živci vedno bolj raz-/ijejo in da spoznajo kmalu tudi svetlob-le podobe črk, če so ravnotako velike, lajsi je ustvarila tudi samo le svetla elek-rična luč. Tako kakor napravimo za svit-'obo občutljve fotografične plošče in pa-jirje, tako lahko, napravimo našo kožo posebno občutljivo za svetlobne in toplot-te žarke. Tako je ri, pr. s tesnim in ten-cim črnim suknom pokrita ali pa narav-iost počrnjena koža za solnčne žarke ve-iko bolj občutljiva, kakor če položimo na-ijo belo sukno, Omenimo nazadnje, da ahko napravimo na,vsaki polovici prs taco umetno oko, eno na levi, drugo na lesni, kar je gotovo še večje vrednosti. Na ta način ‘bo slepec go toro boljše cenil razdaljo zelo svetlih predmetov znane velikosti. Profesorja Zehnderja »umetno oko« obstoji torej v glavnem iz fotografične kamere, kjer je motna plošča ali lotografič-na sušilna plošča nameščena s kolikor mogoče občutljivim delom kože. Naša koža je sprejemljiva za. toploto; pri zadostni svetlobni moči torej lahko občuti rdeče, rumene in zelene žarke, ki so v zvezi z vplivom toplote. Kolikor bolj se pa v spek-trumu bližamo modri in violetni barvi, tem manjši je s temi žarki zvezani vpliv toplote, Pa naša koža je občutljiva tudi še za violctne, celo za ultravioletne žarke; to nam dokazuje velikanski vpliv solnca na višinah. Sklepamo torej lahko, da se v naši koži skoro gotovo povsod nahajajo živci, da sprejmejo vse vrste svetlobe in jih kot take tudi občutijo, četudi najbrže n enaravnost kot občutke barv, pač pa, ali so topli ali mrzli, ali so svetli ali temni; živce moramo seveda vaditi in razvijati. Seveda ni na celem našem telesu nobene točke, ki bi bila tako opremljena s čutnimi živci, kakor je mrežna jama našega očesa. Zato pa moramo n, pr., če uporabimo prsa, vzgojiti primeroma večjo ploščo kot nadomestilo za mrežno kožo očesa, ploščo, k ije tako velika, da vsebuje oziroma more razviti zadostno število živcev. V koliko se dajo živci telesne povf' šine v *tem oziru navaditi oziroma vzgo* jiti, tega še ne vemo. Lahko si pa mislimo/ da razvije vaja te živce do take uporabljivosti in finese, da nimamo danes »iti pojma o tem. Kakor nepopolen je ta unoetr ni aparat vida, če ga primerjamo z našimi popolnimi, živimi očmi, je za slepca, ki sicer čisto nič ne vidi, vendar kot nekak« nadomestilo, izredno dragocen organ, » katerim se bi slepec podnevi morebiti gj' bal sam laliko na prostem in se dobro ori" entiral. Prav posebno dobri poskusi se bodo dali napraviti z zelo mladimi ose* bami, kojih živčevje gotovo še ni do dovršenosti razvito in ga bo torej lažje uporabiti in vzgojiti. Če pomislimo, kako se dajo različni človeški čuti razviti, na kako Visoko stop-njo jih lahko dvignemo, kako enookec včasih veliko bolj zna ceniti razdaljo kakor človek z normalnimi očmi, kako slepec iz odmeva svojih korakov ob sosedni steni lahko natančno ceni razdaljo, potenj, bomo lahko pritrdili prof, Zehnderju, k* pravi: Mislim, da je razvoj naših čuto* mogoč v omenjeni smeri do take višine,-da bomo lahko spoznali prave podobe. r~ Naj bi se to upanje v blagor našim revnim slepcem izpolnilo v kar največjem oh' segu. To bi bilo delo, vredno več kakof vse mirovne konference in politikarsfcfe fraze. Kako so Italiiani „osvo|i!i“ Trsi (Poročilo delegata dr. Lj. Tomašiča iz Trsta.) (Dalje.) V Benetkah. V Benetkah so z nami postopali por polnoma po mednarodnih pravilih, t. j, nismo bili prosti in nobeden ni mogel k nam, Srišli smo v petek opoldne —. v soboto oopoldne bi se morali že vrniti. Poveljnik beneške trdnjave nam je odkrito sporočil, da nas on ne zadržuje, da moramo svobodno odpotovati, toda nikogar ni bilo, ki bi nas spremljal in nam pokazal prosto pot med -minami. Tako smo biil prisiljeni čakati do nedelje zjutraj, ko so nam javili, naj se pripravimo, ker je spremstvo že pripravljeno, da odpotujemo. Druga izjema je bila ta, da g. Marko Lamaia, italijanski nacionalist prihajal in odhajal z ladje, kadar se mu je poljubilo in se hodil dogovarjat z oblastmi t Benet* kah sam — brez drugih članov delegacije. Po njega so prihajale torpedovke, vozil sc je na motornih čolnih, dodeljenih admi-ralatu. Mi smo sicer hoteli odpotovati brez njega, ker nismo mogli misliti, da ne dobimo spremstva, dokler ta g. Lamaia ne konča svojo privatno misijo. Italijansko izdajstvo. Na trditev urednika »Novosti«, češ, da bi brez naše torpedovke ne prišlo do okupacije, je odgovoril dr. Lj. Tomašič; »Ni tako, vi se motite. Glejte, zakaj. Jaz sem že omenil mornariškega častnika, k» ie hotel s torpedovko odpotovati še pred nami v Benetke. Odkar smo pa ni* prišli v Benetke, smo videli na lastne oči. kako je že v petek opoldne dospela mala ladja iz Tržiča pod italijansko zastavo, a v soboto zjutraj druga iz Gradeža. Razen teh je prišel v soboto zjutraj okoli 8. v Be-netke velik parnik društva Triestc-Istria v imenu Istre ves okinčan z italijanskimi za-stavami. Na tem parniku so se že nahajali poslanci italijanskih narodnih svetov iz Dalmacije, Reke, Istre in italijanskega radikalnega društva II fascio Naziouale 8 »pravilno polno močjo« ter so se pod vodstvom tržaškega zdravnika dr, Iacchia po' klonili italijanskim oblastem in prosili takojšnjo okupacijo s strani Italije, ki ho tako zamogla »rešiti« svoje otroke, Dr* Iacchia je prišel s torpedovko takoj k na® in vkrcal Marka Lamaia, ki je ostal ceh dan z njimi, Očividno je bilo, da smo ji1® bili mi na poti, ker smo prišli prvi, in to iz Trsta in s pismenim poverilom predstavnikov obeh narodnosti in vseh razredov meščanxstva in prosili, naj pride et»* tenta, a ne samo Italija. Ko je beneški admiral poveljnik Marzollo prejel tržaške delegate, je sicer italijanski socijalist Ca* llini izjavil na zapisnik, da želi Trst en-tento ali vsaj Italijo »po nalogu entente«r toda Slovenec dr. Ferlolja je dodal zapif' niku še to: »Ker je jadransko vprašanj« sporno med Italijo in Jugoslavijo in se bode rešilo šele na mirovnem kongiesUf ne more nikakor pristati niti na začasno okupacijo s strani Italije, razen v slučaju* *> « v Trst. _ Diaz.) P . Eno uro pred tem mi je ^iavil admi-» ?(v pobočnik linitski kapitan Ettore Otta, da je moja brzojavka bila odpo-■ j”a* akoravno izgleda, da ni dospela ni-P«iz, ker Jugoslovanski Odbor ni teter, kaj se je vse zgodilo v domovini. _ Pri odhodu iz Benetk v nedeljo zjutraj ■novembra sem zaprosil naj odpošljejo še _ edeči drugi brzojav; »Comitato Nazio-^ jj Jtigoslave Paiigi, Con richiamo ali’ nteriore faorouo dispaccio. comunico, eh« elegati de} Cemitato Salute pubblica htonmo venevdi evoevut* dal co* mando di piazza Venezia. leri, sada to, ebbero dal comando supremo esercito lta-liano, seguente rispostar Inviero pronti soccorsi 'Irieste, F«m«to Diaz, Oggi ripar-tiremo per Trieste, Per comitato Na-zionale Comitato Jugoslavo, sezione Iri-este. Dot Ljubomir Tomašič,« — (V prevodu: Jugoslovanski Narodni Odbor Pariz, Z ozirom na prejtimo brzojavko poroča,, da so poslanci Odbora za javni blagor v '1 rstu bili v petek spreieti od mestnega poveljnika v Bcnetkatv Včeraj, v soboto, smo dobili od vrhovnega poveljstva italijanske vojske sledeči odgovor. Poslal bom takoj-injo pomoč *• Trst. Podpisan Diaz, ?.a jugoslovanski Narodni svet v Trst’.! dr, Ljubomir Tomašič.): »Mi smo jim poka^uii po^?« Zanimivo je še sledeče dejstvos Ko so prinesli mornariški častniki odgovor generala Diaza, so nas prosili, naj jim pokažemo prosto pot mimo min do Trsta in Pulja. Odgovoril sem jim* da jim za Pultj ne moremo povedati ničesar, ker smo dobili nalog le od tržaške oblasti, a v Pulju da vlada druga oblast. Poi do Trsta jim bomo pokazali, ker smatramo to za ua&o dolžnost v smislu Mandata, 1» v resnici so jim naši trije kapitani pokazali in narisali na vodopisni karti »očno in gotovo pot od Tilmenta do Trsta, Opazil sem, da nam jc isti italijanski častnik ki nam je prinesel Diazov odgovor, rekel sledeče. Sicer nam je že kapitan ladj« »Istria« pokazal pot, toda ne tako točno kot Vi. Torej kot vidile, bi sc tudi brez nas zgodilo isto* kar se je v resnici zgodilo* Naše potovanje doitazuie samo to, da so vse stranke obeh narodnosti- v Trstu želele sporazumno okupacijo s strani enteale. Dr, Jacehia je peto/ai kpt privatna oseba. Toda v Italiji so seveda njegove želje sprejeli za prave, a našo pisano polno moč, za izmišljenol Prihod Italijanov v Trst Ko smo brezžično brzojavili v imenu Trsta ententnerau brodovju v Benetke na pomoč, ko so tržaške delegate zvezanih oči peljali pred admirala Marzollo, ki smo ga morali smatrati predstavnikom entente, ko nam je general Diaz javil, da bo poslal takojšnjo pomoč, ko smo mi pokazali pot, in ko smo jim mi raztolmačili, da avstro-ogrska monarhija ne obstoja več, ampak samo svobodne narodnostne države, smo odpluli v nedeljo zjutraj, dne 3. novembra iz Benetk. Mi smo prispeli v Trst okoli 1. ure popoldne, a ob opl 5. uri istega dne se je izkrcal na pomolu Sv. Karla general Conte Petitti di Rovefo z nekoliko kara-bmerji in bersaljen in takoj izjavil, da prihaja v Trst »per diritto di conquisto« (po pravu zavzetja) in razpustil meščanski Odbor za javni blagor, t. j, ono revolucionarno vlado, ki je bila legalno priznano od pokoj»e Avstrije iw ki je predstavila slogo vseh slojev meščanstva obeh narodnosti Ko smo i»ri v nedelo 3. novembra odpotovali i* Benetk, smo videli, da se vse pripravlja z* pot v Trst i« da se na ome- hrana im vo- jaštvo. Zato sem na odprtem moiju brez* žično, brzojavil v Pulj sledeče; »Jugoslovanski Narodni svet. Pulj. Vsled enoglasnega sklepa Jug.islovanov, Italiianov in socijalistov Trsta, so šli parlamenterci prosit v Benetke entenio za takojšnjo okupa-. cijo in. prehrano Trsta, Jugoslovanski Narodni svet je dal za to na razpolago parla-mentercem torpedovko št, 3, komandant Vučetič, v spremstvu dr. Lj. Tomašič^, kot zastopnika jugoslovanskega Narodnega sveta v Trstu. Vsled tega »e danes odpluje italijansko brodovje, da v imenu en-lente okupira Trst in vzdrži red. Prosimo vaeti aaznaaje in obvestili vso jugoslovansko vojno mornarico, obmorske trdnjave in postaje. Komandat Vučetič, dr, Lj, Tomašič.« Iz te brzojavke lahko, r&zridite, kako smo legalo© postopali, in kaka seme bili prepričani, da geueral Diaz,. poveljnik odseka edinstvene fronte, ne bo na svojo roko podvzel tako važen korak, to tem manj, ker je bilo parlamentarcem< takoj povedano, da bodo morali čakata več časa na odgovor, ker so poslali zapisnik v Pariz, kjer se je nahajal istočasno generali« ssmus Foch. Kar se je kasneje zgodilo m kar se še dogaja, vam je znano iz listov. Dne 20. novembra je bil razpuščen krami Narodni svet v- Trstu, ker je italijanska vojska zasedb že vse ozemlje do demarkacijske črte in ker je dovolj močnn, da ne more trpeti poleg sebe takih oblasti: In tako je šlo vse... cresccndo e piu appasskmato. Upajmo vsaj, da se bo končalo, predno pride do .,, con iW©re. Taito je prišel Trst v iislijanske »od-rešihre« roke. Od’ te^a dne prooada gospo-darsko življenje teifa trgovskega mesta, edine luke tdpslkih dežel če ostane pod Italifo, je njegova usoda zapečatena, po tržažHti cestah bo rastfa trava in fat enega največjih evropskih pristanišč bo postalo majčkeno pristanišče, važno dovoli za ribiške ladje in trabaklje; flprovizaciia. a Krompir za QI .okraj. Stranke III. okraja dobe krompir v soboto,, dne 22. t, m. in v ponedeljek, dne 24, t, m, pri Miihl-eisnu na Dunajski cesti. Določa se ta-le red; v soboto dopoldne odU. do 9, ure št. 1 do 150, od 9. do 10, ure St r51 do 300, od 10. do 11, ure štev. 301 do 450, od 2, do 3, ure šttev. 451 do 600,, od 3; do 4. ure štev. 601 do 750, od 4. do 5. ure štev. 751 do 900. V ponedeljek, dne 24: tl m. dopoldne od 8, do 9. ure štev> 901 de 1050, od 9. do 10. ure štev. 1051 do 1200, od 10, do 11, ure štev. 1201 da konca. Stranka dobi 2a vsako osebo 5 ko krompii^a, kilogram stane 80 vin. se radi seHtve tako# proda. Ljubljana, Reslleva cesta št. 1. n. nadstropje. Zlati hrošč. Angleški spisal Edgar Allan Poe. — Prevel Vladimir Logar. (Dalje.) On je vzel Ust začuden v roke in ga |e hotel ravno zmečkati, da ga vrže v ogrnj, ko jo naenkrat zbudil v njem po-Eornost hipen pogled na i-isho. Trenotno je zardel — v hipu pa je postal nenavadno bled. Nekaj minut je opazoval risbo, nato je vstal, vzel svečo iz mize in se vsedel na neki zaboj čisto v kotu sobe. Tu je Se enkrat pazno premo trii papir in ga sukal na vse strani. Ves čas jo molčal in njegovo obnašanje so mi jo zdelo nerazumljivo; vendar sem sklenil ne poostriti s kako opazko njegovo vedno bolj naraščajoče slabo volje. Takoj je vzel iz žepa svoj zapisnik, vanj skrbno spravil oni listič in oboje položil v miznico, ki jo je zaklenil. Njegovo obnašanje je postalo mirneje, vendar njegova prvotna vedrina je popolnoma izginila. Zdelo so mi je, da je sedaj bolj raztresen, kot pa ozlovoljen. Čim bolj je rastla noč, vedno globlje jo tonil v sanja-renje, iz katerega ga nisem mogel prebuditi navzlic raznim opazkam. Sprva sem hotel prenočiti pri njem, kot sem to često naredil, toda ko sem uvidel, da jo gospod v tako čudnem razpoloženju, se mi je zdelo pametneje, da se poslovim. On me ni »lil, da naj ostanem, toda ko sem ga osta-vil, mi je še prisrčne j e stisnil roko, kot po navadi. Približno Štiri tedne kasneje (medtem tiisem v Legrandu ničesar čul in tudi videl ga nisem) me je v Charlestonu obiskal njegov sluga Jupiter, še nikoli nisem videl dobrega, starega zamorca tako prepadenega in bal sem se, da se je mojemu prijatelju pripetila strahovita nesreča. »No, Jup,« sem rekel, »kaj pa je? — £ako gre tvojemu gospodu?« »Jej, jej, gespud, tak čudno. Pa 1»' ne fimclo bit. taku!« »Kaj? Ali je zbolel? Zelo hudo mi je? Kaj mu je sploh?« »Ja, stvar je pa taka! Toži nič. Pa je fgeeno močno bolan!« ’ »Močno bolan, Jupiter? — Zakaj mi a nisi toga takoj povedal. Ali je v postelji?« »E, tisto ne, saj sploh ne leži; to jo najbolj čudno. Jest sem pa t'ku žalosten za gespudom Viljemom.« »Jupiter, jaz bi rad zvedel o čem sploh govoriš. Praviš, da je tvoj gospodar bolan. Ali ti ni povedal; kaj mu je?« »Ja, gespud, saj se ne rabite prav nič bat in trest. Moj gespud sam nič ne prav, da jo bolan. Ampak jaz mislim, da je, ko Jzgleda tako slijbo. In cel dan piše ali kaj!« »Kaj dela, Jupiter?« »Številke menda piše po neki tablici, ampak pravim vam, taka čudna znamenja, kakor jih nisem še nikdar videl. Strah me jo, da bi se kaj zlega ne pripetilo. Pred par dnevi je izginil Še pred solnčnim vzhodom pa men' nič teh' nič hodil cel dan do večera. Jaz som ga hotel pretepsti s-palico — pa ko sem tak tepec in preboječ — pa so nisem upal.« »Kaj? Kako? Ah? Ilm! Zdi se mi, da ne smeš biti proti ubogemu Viljemu tako strog — ne tepi ga, Jupiter, in bi ne mogel kaj takega prenesti. Toda ali prav nič ne veš, kaj bi bilo vzrok temu njegovemu nenavadnemu obnašanju. Ali se mu je pripetilo, odkar nisem bil pri njem, kaj zlega?« »Ne, gespud, od takrat se ni nardilu prav nič groznega! To se je nardilu preje, mislim ravno takrat, ko ste b’li vi pri njem.« »Kaj, kako misliš?« »Ja, gespud, keber, keber je kriv tega!« »Kaj ?« »Keber, pravim. Stavim, da je gespuda Viljema zmešal zlati keber.« »Kako pa si prišel do tega mnenja?« »Zatu, ker je keber tako grozen. Še nikdar nisem videl takega prokletega ke-bra. Keber je ugriznil mojega gespuda!« »Pa misliš, da je res hrošč pičil tvojega gospoda in da je od tega bolan?« »Jaz nič ne mislim, ampak stavim, da je tako! Zakaj pa moj gespud zdaj samo od zlata sanja, če ga ni ros keber ugriznil?« »Toda, kako veš, da sanja vedno o_ zlatu?« »Kaku, de ne b’ vedel? Vem, pa jel« »Dobro, Jup, ali kakim okolnostim pa moram pripisovati tvoj prihod?« »Kaj je?« »No, ali sl prinesel od gospoda Legran-da kako sporočilo?« »Ne, gespud, ampak tu le imam pismo,« in pri teh besedah mi je zamorec izročil pismo, ki se je tako-le glasilo: Dragi! Zakaj te ni več blizu? Upam, da se ne čutiš razžaljenega, ker sem bil zadnjič pri tvojem odhodu tako slabe volje! Odkar si bit pri meni, sem mnogo doživel. Moram ti nekaj povedati, toda komaj vemT kako bi naj ti stvar obrazložil, ali, če bi jo ti naj sploh razodel. Več dni nisem bil čisto zdrav in dobri stari Jup me grozno muči s svojo dobrohotno pazljivostjo. Ali boš verjel, če ti povem, da me je hotel zadnjič s palico kaznovati, ker sem mu izginil izpred oči za ves dan in se klatil sam po višinah celine. Mislim, da mo jo obvarovalo palice le to, ker izgledam tako slabo. Svoje zbirke nisem nič pomnožil. Če ti je možno, prhli z Jupitrom k meni. Prosim te, pridi! Želel bi s teboj danes zvečer govoriti o važni zadevi. Zagotavljam te, da je stvar zelo važna. Tvoj Viljem Legrand. Nekaj me jo v tonu tega pisma zelo plašilo. Ves njegov slog je bil čisto drugačen kot po navadi. O čem sanja? Kaj si je spet vtepel v glavo? Katera »zelo važna stvar« ga je tako izpremenila? Jupitrovo poročilo o njem ni pomenjalo nič razveseljivega. Bal sem se. da je bilo vedno ne? znosnejše življenje, ki jo težilo mojega jatelja, vzrok tej najbrže živčni bolezni Ne, da bi le trenotek pomislil, sem se o*“ nostjo. Z nervozno strastjo me je prijel ** roko, kar me je šo bolj vznemirilo in večalo mojo sedanjo s\imnjo. V obraz J bil mrtvaško bled in njegovo globoko 1®" žeče oči so žarele v nenaravnem sijaji Ko sem ga vprašal po njegovem zdravju* sem izrazil zanimanje tudi za njegoveg* hrošča, če ga jo dobil žo nazaj od poroG4 nika G. »O, da,« jo odvrnil in pri tem ves rdol, »takoj drugega dne sem že dob« hrošča. Nobena stvar me ni mogla od nj^ ga ločiti. Toda ali veš. da je imel Jupit®* čisto prav, kar jo rekel o njem?« - »Kako?« sem vprašal s težko slutnjo v srcu. »No, ko je izrekel misel, da je hros® iz čistega zlata.« • Te besede je izrekel z globoko resni® izrazom in jaz sem začutil tedaj neko* strah. < »Ta hrošč me bo osrečil,« jo nadaljeva z zmagoslavnim smehljajem, »spet bon* lahko pridobil nazaj avoje prodano l>o90‘ stvo. Ali je čudno, če ga tako častim? &e ga je sreča meni naklonila, moram le Pra z njim ravnati, da pridem v posest zla*'8* katerega oznanjevalec jo moj hrošč. — pitor, prinesi mi ga!« »Kaj! Kebra, gespud? Ne . . .« P0 * . besedah pa jo Legrand sam vstal resn« svečano in vzel iz stekleno omarice hr°* šča. Bil je izredno lep in naravoslovce® še neznan' — v resnici za znanost velik®#* pomena in dragocen eksemplar. Na ene® konci: hrbta je bilo videti dvojo črnih P6^' na orugem le ena pegatki pa je bila večj0-Kot polirano zlato. Teža hrošča jo bi** nenavadna in če sem vse to vzel v pošte''* sem skoro moral pritrditi Jupitrove®1 mnenju. Toda kako naj si razlagam 1*®* grandovo mnenje, mi je bilo neznan0- * »Poslal sem po tebe,« mi je rekel va®'1 no, ko sem odložil hrošča, »poslal sem P® tebo, da ml boš stal a svojim svetom strani, ko bom izkušal usodo In migij®! hrošča —« (Dalje.) Izdaiatcli konsorcij »Večernega list*«. Odgovorni urednik Viktor CeoMC. . Tiska Jugoslovanska tiskarna v Muto**1"