(Veneru© Izdanje.) 43. številka. V Tratil, v-torek dne 10. uprila 1894. Tečaj XTX „EDMONT" izhaja po trikrat na teden v šestih iidanjih nb torkih, četrtkih in Mb«l«h. Zjutranje udauie izhaja ob Ci. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. — Obojno iz« ilaiije stane: m J«di>D t —.SO, iurpn Avstr. f. 1.40 tri mcipi' , 2 HO , . . 4,— 1» u »I lfU . 5. ■ . . . 8,— M t» letu . 10. - , ... 1«.- Na nirećbe brei priložene naročnine ta ne jemlje oiir. Posamične številke se dobivajo v prodajalnicah tobaka r Trs'u po S nvč , v Gorici po S nvč., Sobotno većerno izdanje v Trstu S nč., v Gorici 4 nt. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. Oglati se računi j o po tarifu v petitu ; za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vr*tic. 1'oslann, osmrtnice in javne tahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi nij se pošiljajo ured-niitvu: ulica Caaerma st. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nelrankovana se ne sprejemajo, Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklam icije in oglase sprejema uprtrrniitfo, ulica Cascr-ma 13. Odprte reklamacije so proste poitnine. „V edinosti je ntof!* Poslanic ŠuMji. Gosp. poslanec Suklje jo neka poseb-noat med našimi zastopniki v poslanski zbornici na Dunaju. Uganjka je to, kateri ni lahko priti do jedra Katero jo njegovo političko stališče in imali res ta tnož kakov načrt, kako bi se dal izvesti noš narodni program ? In : ali mu je res kedaj bila prava resna volja, boriti 00 v doBego tega, kar potrebuje narod naš za svoje narodno življenje, za ohranjenje narodne svoje individuvalnosti? Kateri naših domačih strank pripada pravo za pravo P Na vsa ta vprašanja ne vo živ krst topnega odgovora. Gosp. poslanec se ob vsakem vprašanju tako gibčno suče in zvija, da nikdar ne vemo, pri čem da smo Ako ga pogledaš od dolenjsko strani, vidi se ti ta gospod grozen liberalec, ki ne najde niti jednoga samega dobrega lasu na lova-rišu mu, g. posl. Klunu in na vsej konservativni stranki slovenski (glej zadnji volilni Bhod); če ga pa potem znsuč-S na dunajsko stran, vidiš, da sedi v jednem in istem klubu z istim gospodom poslancem Klunom. Danes liberalec, in če troba tudi nekoliko radikalec jutri zopet oportunist, grozeč z mečem svoje zgovornosti (in te mu ne more nikdo odrekali) istim grešnim radikalcem. 0 gospoda Šukljeja političnih nazorih in namerah vemo sploh le toliko, — da nič ue vemo. Zato pa se je B\et nekako privadil čudnim ekokom gospoda Šukljeja v njega javnem delovanju. Ta gospod umo povijati svoje misli v lepo prikupljivo obliko in nekdaj smo čitali njegove govore v poslanski zbornici velikim zanimanjem. Dan danes se sicer še čitajo njegovi govori, ali poštevajo so ne — hladnim in mirnim srcem jih od-kludamo iz rok. Človeška beseda sega do človeških src le tedaj, oko smo uverjeni, da prihaja tudi govorniku od srca. O govorih gospoda Šukljeja smo pa uverjeni do dna svoje duše, da niso izraz pristnega prepričanja, ampak le izraz njegovih misli in njegovih žulja in njegovega hrepenenja. In zato bo ne razgrovamo o njegovih skokih in zaletavanjih. Naj se ta goBpod šopiri kolikor hoč j, to jo vendar gotovo, da ga nikdo ined nami — pripadaj že tej ali oni stranki — ne pogteva kot resnega politika ali celo po- PODLISTEK. 10 Kmetski upor. Zgodovinska povoot is iootnajotoga veka. Spisal Avgust Šenoa. Preložil I. P. Planinski. (Dalje). — Pojdcmo tudi mi, reče sodnik, Bog daj, da bi bilo vse dobro ! Z Bogom, boter Ilija ! To rekši, poda gospodarju roko in krene z Andrejam v vas, a malo pozneje vede Jana ob palici slepega očeta pevajc k počitku. Otroci so se spravili v hišo, mačka jc šla v kuhinjo, a pes je legel pod stopnice. Vse se je pomirilo, in ko je večerna zarja zadrhtela po belem cvetji sadnega drevja, zapre Ilija hišna vrata. IV. Lepa noč je, majska noč, tiha kot san Ne čuješ v travi murina, ne čutiš na lici vetriča, zvezde migljajo na čistem nebu ; na kraji obzorja vidiš črne gomile, mračna brda, a izza drevja gorskih las zre pomalem in plaho bledi mesec, kakor da je tudi njemu žal motiti s svojo svitlobo tajinstveni nočni mir, kateri se razpenja kakor orjaška črna pajčevina nad gorami in dolinami, nad gradovi in kolibami, in da se časi ne zasveti na klicanega ali priznanega tolmača t»ženj naroda slovenskega. Mi želimo gosp. profesorju vae dobro in mu privoščimo od srca, po čemer hrepeni, ali način, knkor on „zastopa" koristi nnš»* na Dunaju nc odklanjamo svečano samo mi, ampak ga morate odkloniti obe slovenski stranki: ves narod so mora enkrat združiti v slovesen skupen protest. Ne morda zato, ki-r nam zaletavanja Suklje-jeva imponujejo (kajti cenimo jih uprav toliko, kolikor bo vredna), ampak zato, ker so nepremišljenosti Sukljejove najboljše o rož, o v rokah nošilt nasprotnikov. Kar jo izustil g. poslanec Šuklje v svojem zadnjem proračunskem govoru, bo ne razlikuje niti za las od sumničenj, s katerimi ima obaipljejo naši nasprotniki. Jedro tega, govora jo bilo najgiša insinuacija, nape'jena proti lastnim rojakom, borečim so za bodočnost naroda slovenskega. G. profesor Š u lil jo no pozna slovenskega čula, to veiuo ž«! davno; da je vsa njegova taktika golo zanikanje odločne, odkrito in možato borbo za »dejale naroda, tudi to nam ni neznano ; in slednjič vemo tuM, da g. Šuklje Bploh no pripoznava narodnih idejalov. O vsem tem jo pravda dognana in gospodu poslancu se ni bati, da bi kateri slovenski lisi tratil dragi Čas s tem, da bi mu očital te nedostatke. Gosp profesor hodi svoja pota in nikdo ne misli na to, da bi ga vabil na tiaša pota, ker ni nikogar volja, da bi opravljal nehvaležno Sisifovo del'. A se svojim zadnjim govorom jo gosp, Šukljo vendar provzročil veliko razburjenje, kajti to bi bili vendur smeli pričakovati tudi od „uajzinernejšega" slovenskega poslanca, da ima vsaj toliko obzira do volil-cev in tovarišnv svojih, da sc no bode družil z najhujšimi nasprotniki v sumničenju naših teženj in našo lojalnosti. Gospod poslanec jo rekel — kakor Bino že prijavili na kratko —, da se pri nas borita dve struji Jedna da želi razvijati svoje narodno svojstvo z ozirom na ukupne državne koris i in v zvezi z zapadno kulturo Da ni g. Suktjo zinil nijedne besedo več, bilo bi žo več kot dovolj. Kajti že s tem samim stavkom jo dol g. posl Suklje razumeti, da druga, kokor jej on pravi trnji svitla kiesnica, rekel bi : Glej umrl je svet. Po ccsti od Zagreba proti Sosedu gre kmetski voz. Konja poganja kmet, na vozu sedi močan, črno opravljen človek pod širokim klobukom. Potnik, rekel bi, drema, a kmet časi zapoje, Časi tleskne z jezikom in sokoli konja, potem pa umolkne in posluša, kako Sava v mraku šumi. Dospela sta na mesto, kjer se pod Sosedom vzpenja cesta, dospela tudi na klanec. Kmet skoči raz voz, da zavre kolo. Človek na vozu pogleda in vikne : — Kaj je, Iliju ? Kje smo ? — Tu na klanci pod Sosedom, gospod župnik, hud klanec jc. Treba je paziti, da naju konji nc pones6 v Savo. Mladi so, plahi, boje sc vsakega grma Dobro, a ti, llija, zavri in pazi ! Ilija Gregorič stori, kakor mu brdovški župnik reče, sede na voz, pritegne k sebi vajeti in tako se polahko na škripajočih kolesih peljeta po klanci. Župniku ni bilo več do spanja, in ko je voz zopet hitreje zdrdral pod klancem, prične duhovnik razgovor s kmetom. — Hvala ti, llija, da si mi dal priložnost, reče prijazno župnik kmetu ; imel sem sicer tudi nekaj svojih opravkov v Kaptolu, ali največ mi je bito do tega, da nakupim zdravil v mestu. Skoruj vse sem že porabil, a po vasi je dosti bolezni. Minolo^nedeljo po naravneja struja no jemlje ozira na državue koristi ter, da je sovražnica zapadni kulturi. Žc s tem stavkom jo bila sklenjena alijanea g. Šukljeja z nisprotniki Slovanstva. Toda g. Suklje je naredil korak dalje in jo zatrdil pozitivno, da se druga „struja" opira na čut narodutipisne vknpnosti jugoslovanskih plemen ter da obrača „svoje lice od Znpada na Vzhod". Gosp. poslanec, oprostite, to isto trdijo 'udi naši nasprotniki : da smo nasprotni zapadni kulturi ter da so narodne in narod-nopravne težnje avstrijskih Slovanov nevarne za obstanek države. V tem zmislu izkoriščajo naši nasprotniki Hukljejev govor in tako ga sodijo in obsojajo slovenski listi brez razločka politično barvo. Posebno pa nas veseli rezka pisav«, s katero odbija „Slovenec" vsakoršno zvezo b tem poslancem. „Slovenec" pravi: „On ni naš in na vsa usta povem: Mi nismo njegovi !'1 Tem besedam so pridružujemo danes tudi mi v ime Primorskih Slovencev. Politiške vesti. Oržavni zbor. Osrednji odsek za obrtne šole zboroval je včeraj pod predsdstvom sek-cijskega načelnika Latourja. Seje udeležili so se zastopniki ministerstev, obrti in obrtnega pouka. Naučni minister dr. Mudejski povdarjal jc v svojem nagovoru, da se jako zanima za obrtno šolstvo, ter da namerja ostati zvest dosedanjim načelom poučne vprave, Poročevalec Haymerlc poročal jc o ustanovitvi posebnega clektro-tehniškega tečaja na državni obrtni šoli v Trstu. Škofovska konferenca na Dunaju. Včeraj vsprejel je Nj. Vel. cesar škofe v avdi-jenciji. Cerkvenih dostojastvenikov, kardinalov in škofov, bilo jc 28. Kardinalom izkazala jc cesarska telesna straža vojaško počast. Štrajk na češkem. U Prage poročajo, da so včeraj razni rudarji v Rikardovem rudniku ustavili delo, Strajkujoči rudarji me« tali so kamenje v pisarno in demonstrovali proti nepriljubljenemu upravitelju. Izgrednike razgnali so orožniki. večernici sem posetil sam desetero ljudij. Bog ti povrni ! — E pa zakaj ne bi, gospod župnik, deje kmet veselo, od gosposke ni bilo ni-kakeršnega ukaza, svoje delo na polji sem nekako že opravil, pa kako vam ne bi storil po volji, ko ste nam kmetom prijatelj in nas tolažite in naše rane obvezujete. Kako kaj doma, kako žena in otroci ? vpraša brdovški župnik Ivan Babič. — Kur nas jc krščenih bitij pod streho, smo vsi zdravi, hvala Bogu, a o nemi živini se ne morem pritožiti. Strn dobro stoji in trsje lepo kaže. Ako nc bo suše ali toče, bo tudi blagoslova, mraza se nc bojimo več. Okolu Stobice pak se jim slaba godi. Nedavno se je moj boter Matija Gubec, gredć po gosposkih opravkih v Mokrice, pri meni oglasil. Pravi, da jih je mraz hudo opalil. Vsi vinogradi so črni. Pri moji veri, gospa Heningovica se je na slabše preselita. A veste li vi, gospod župnik, brez zamere, zakaj se je stara dala iz Soseda — Nc vem, dragi llija, jaz sc dosti nc zmenim za gosposke marnje. Človek je tako mirnejši. — Bes je, pritrdi kmet in požene dalje. Za vijeta skozi vas pod Sosedom. Psi silno zalajajo izza ograj, ali po hišah nikjer ne uzreš luči. Kmet izpregovori : Glejte, nobene luči po vsem selu. Pravi Košutova žrtev. O poslednjih izgredih pred Opernim gledališčem v Budimpešti morali so, kakor smo bili sporočili svoječasno, konjiki z golim orožjem razgnati izgrednike. Med ranjenimi bil je tudi nek 25 letni mladenič, katerega je bil konjik močno vsekal s sabljo po glavi. Kanjencga odpeljali so sicer takoj v bolnišnico, toda bilo mu je od dne do dnčhujše, a včeraj umrl je za vdobljeno rano. V ogrski poelaneki zbornici razpravljali so včeraj o vedenju predsednika proti časnikarjem. Ministcrski predsednik izjavil je, da mora spoštovati časnikarstvo vsak, kdor ljubi svobodne ustanove. Da pa more časnikarstvo delovati vspešno, mora se mu surovati samozavest ter mu pustiti proste roke t) glasovanju ropotala je opozicija kar se je le dalo. — Po prečitanju poročila predsedništva o udeležitvi zbornice pri Košutovem pogrebu, predložil je posl, Hoitsy (neodvisnjak), da sc izreče graja predsedniku zbornice, ker ni izvel nje sklepov v pravem duhu. Več govornikov opozicije podpiralo jc ta predlog, zahtevajoči celo, da da predsednik svojo ostavko. Ministcrski pred-sedaik baron VVekerle potegoval se je za državnozborniškega predsednika Bantfyja, češ, da jc postopal isti tudi v tem vprašanju popolnoma sporazumno ž njim. Kar pa se dostaje Banftyevegu osebnegu vedenja, za to jc odgovoren le on sam in ministcrski svet se nikakor ni bavil s tem. Zbornica glasovala je na to imenoma o Hoitsevem predlogu. Isti jc propadel s tu glasovi večine in vsprelo sc jc poročilo Banffvjcvo. Odlikovanje. Nemški cesar podelit jc kancclarju Cupriviju križec Velikih komturjcv Hohcnzollcrskih. Italija. Včeraj sklenil jc ministerski svet, da pride razprava o polnomoči pred zbornico po končanih finančnih razpravah. — V včerajšnji seji poslanske komore prečital je predsednik pismo Franca Košuta, s kojim sc zahvaljuje komori na časteh, katere je izkazala pokojnemu njegovemu očetu.— Važnih razprav ni bilo. — V Palermu pričela je razprava proti posluncu De-Felice Giutfridu. Razprava trajala bode več dnij. Razsodbo objavimo takoj, ko jo doznamo. zaspanci so to celo ob poletnem času. Saj vender po mojem računu nc more biti šc deset. Tako vsaj kaž6 zvezde. — Tudi ni šc, odgovori župnik. Iliju požene zopet konje, in ko sta že nekoliko od vasi Zaprešič, izpregovori iznova : — No, povejte ini, milostni gospod, kaj naj pomeni ta izprememba ? Vi ste siromaku kmetu dobri, vi ste učen gospod, vi morate to vedeti. •— Da veni, dragi llija, povedal bi ti, kaj jc, odgovori župnik. Ali meni gospoda ne poved6 ničesa ; nič me kaj — to samo tebi povem — lepo nc gledajo, ker sem prijatelj vam kmetom. — Vem, pritrdi kmet, zato vam poplača Bog — in njim tudi, zamrmrn bolj potiho. — Da, v Boga zaupajmo, sinko, reče starec svečenik mirno ; ostanimo na pravi meri, kadar jc dobro, a ne gubimo srca in pameti, kadar je zlo. Srednji pot najbolji pot. So sicer tudi na njem jame, trnje in kamenjo — ali, v katerem smrtnem življenji ni nesreče No mirna duša ve, da vsako dobro, vsako zlo ima na tem svetu svoj konec in da sleharni dan ne grmi. Božji sin je nosil svoj križ, nosimo ga tudi mi. (Dalje). Različne vesti. Nj Vel. cesar vaprejel je včeraj v po-fli»b:i > »ivd j'iici ir. flralcu priŠfdSo grofi njo Hirionau, mlovo po polt. knezn Aleksandru Baktenbergii. Orofinjii zahvalila so jo Nj-p. Velirinstvu na s »3u<*tvu, katero je dokazni 0 .smrti njo Boprogn. Imenovanja Carinskima višjima kon-trolorjf mu k t ti imfiiovana višja oficijala Jo.-ip \Valt"r v Trstu in Josip Witv zavržena. Potrebo razširjenja no uvidi ter se mu protivi „radi slabih gmotnih razmer občine". Zajedno pa so nadeja, da mesto odpre povsem novo ljudsko šolo pri sv. Mariji Magdaleni. Str< ški — mnogo vtčji — za to šolo se pa po njegovem menenju, leliko napravijo navzlic slabemu stanju občinskih financ. Mi pri vešči ino od srca Solo Magdalencom, uli „L'Jndipondojite" in njegova stranka računajo gotovo laško šolo, proti taki pa so bodomo upirali z vso silo. Evo, kje zajec tiči! Tržaški "Piccolo* se spodtika nad nekim tukajšnjim trgovcem, k<*r se je osme-lil prevčBli „Piazza della Legna" v nemški „ Hol/plalz". Kako ostudno počenjajo pa Lahi in Nemci z imeni naših slovenskih k- nje v, katero krstijo na vse možno načine — slovenskega značaja jun pa pri vsem tem ne morejo odv/.eti! Posledico vinske klavzule z Italijo najbridkf js j občuti siromašna Dalmaciju. Dalmatin.-koga vina so jo nekdaj prodajalo mnogo v notranjo avstrijsko deželo in na Kiancosko Dalmacija pioda vsako leto okolu 1 ili milijonov hektolitrov svojega priilolka ; ob sedanjem času te ga jo večina žo prodala po ugodnih cenah po 10—15 gld. Letos Miti pa še dobri dve treij ni vina po kletih na žalost ubogemu kmetu, kateri ne more do denarja, čepi av se vino prodaja po 7—S gld. In ktoliter, mrej za polovico prejšnjo cone. Pa/ žalostno so posledico te klavzule, za kn-tem so glasovali tu'i nekateri slovenski poslanci. Družba sv. Cirila in Metoda za Istro je imela dno t. t. '.!! svoj prvi redni občni zbor v prostorih društva „Zora" v Opatiji. Iz poročila blagajnika din, Stangerja je razvidno, da jo društvo nabralo v il mesecih svojega obstanka lepo svoto okoli 13,000 gld. Sri d še.1 društva se prenese iz Pulja v Opatijo, podružnice se bodo snovale po vseh večjih krajih dežel". Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti kot globa za goiostasno izmišljotino lukegft Padričuna I gld. Nagrobni spomeniki. Nu pokopališču pri sv. Ani odpravili so to dni okolo I2t-U nagrobnih kauienov in križcev i/, leta 1 8(>, katero proda mestna občina kot nje last, ako e ne reklaniujejo. Kdor hočo reklamo-vati kuk spomenik, oglasi naj so pri V. oddelku na meni nem magistralu, kjor dobi potrdilo, na temelju katerega Hine zahtevati i/iiieitev spomenika Grozna nesreča v Barkovljah. Včeraj popoludne ob 5l/a uri šlo je mimo finančne stražnice v Barkovljah G tovornih vfiz, na- loženih s sodi, napolnjenimi z vinom, na zadnjem vozu pa je bil privezan še voziček, tudi naložen s sodi Na oju tega vozička sedel je nek težak kateri pa je padel na enkrat raz svoj dedež in prišel pod voz. Ko je voznik opazil nesrečo, potegnil je nesrečneža na stran in pognal konje, ne da bi sc bil dalje brigal zanj. Povoženemu prihitel je na pomoč višji finančni stražnik Ferdinand Palič toda nesrečnež je že umiral. Pozvali so po telefonu zdravnika iz zdravivške postaje v Trstu in prihitevsi dr. Strasser konstatoval je, da je nesrečne/ umrl vsled težkega poškodovanja na drobu, voz mu je pa tudi stri desno roko in levo nogo. Mrliča odpeljali so v mrtvašnico pri sv. Justu, O tej nesreči doznamo to-le : Špediterja Somler in Gerhad odposlala sta svojega glavnega težaka Mavrica z dvema drugima težakama, da odpelje vino na račun zaloge vina Arturja Weillerja v Barkovljah hšt. 23'J v Trst na kolodvor. Ponesrečeni imenuje se Karol Grohcr, je star 28 do 30 let, je neoženjen in je voznik v službi pri Bambičevi, Bil je vinjen, ko je ponesrečil. Policijsko. Ogljnr Srečko Massella ranil je včeraj Čevljarja Josipa Delangija, Bta-nujnčega na Actjuedott u h|t. 40 7. nožem na glavi. Kuna sama na sebi je sicer nenevarna, vendar pa so izročili raniiea Bodišču zaradi težkega telesnega poškodovanja, ker je ranil čevljarja s takim orodjem in na lakcin kraju trupla, da bi lahko nastala nevarnost za življenje. — .f181etni Alojzij Okretič iz Ljubljane bil jo več. let v službi pri trgovcu z obuvali g. Nimmerrichlerju, kateri je Olcre-tiču slepo zaupal. Prcdvčerajnjem pa je prišel gospodar slučajno na to, da ga Okretič sle-pari Ko je videl poslednji, da je izgubljen, pobegnil je iz proilajalnice. Gospodar ga sicer ni hotel prijaviti policiji, ampak čakal je, da so Okretič vrne. Ker ga pa le ni bilo, prijavil jo vendar pouoverjenjo policiji. Ne vo sc se, koliko si jo prisvojil nezvesti po-blovodja. Požar. Nocoj ob II1/« nastal je og*nj na senjaku poslopja hšt. 171 na Kolonji (lastništvo Antona Dclorma). Mestno gasilce so p klicali od sv. Aloj."ija, ker od drugod niso niti opazili gorečega poslopja, kajti isto leži v dolini mod hribovjoin. Gasilci prihiteli so pod poveljstvom podpoveljnika \Veiglninn, Pogorela jo streha poslopja, 7 kviut. Bena, konjska opravu in drugih predmetov. &kodo jo okolo K>')() gld,; poslopje bilo je sava-rnvano pri diužbi „Konice". Ogenj uastal je bržkone vsled tegu, ker so je seno vnelo samo. Drzno slaparstvo. Trgovec gosp. Ivan Urbančič naročil je bil to dni pri neki češki tvrdki cel vagon (100 vreč) sladkorja. Ker pa blaga lo ni bilo, povprašal so je na tukajšnjem južnem kolodvoru, kjer so mu povedali, da jo sladkor že sprejel nekdo na podlagi rednih tovornih listin. Začudeni trgovec pri a vil je to tajnost no zadevo policiji. Poi .vedel je tudi, da ima prodajalec I. Bcimš k v ulici Molju grnnde kar čez noč s sladkorjem bogato založeno prodajalnico, katerega j.« ponujal drugim trgovcem po nekem iiHŠetarju po jako nizkih cenah. Do-zaavši vse to š 1 je polic, ofic,. g. Ti z k BiimSoku in res jo nnšel v prodnjalnici l'iO vreč sladkorju, katerega je dal lepo naložiti na vozove in odpeljati k trgovcu llrbaučiču, „trgovca" Briinšeka pa jo v/el s seboj ter ga shranil v ulici T i gor. Bržkone jo bil to-varne lir.tino ukradel žele/.nilki dnevničar P. ter jih prodal Bl'imš ka ; v tem nečistem poslu pa sti se umazalo roko še drug«! dvo osebi, toda vsi trije ho pobegnili. — Polic. ofic. g. T iz je res dognal, da je tovorne spise ukradna se je zgrudila vsa okrvavljena na lla, napadalec pa je pobegnil. Zasačili pa so ga kinalo, a tudi stražarju jo ušel, dokler ga niso pozneje zopet prijeli stražarji v ulici S. Giacomo ter ga spravili v varnost. Ženo so odpeljali v bolnišnico; ranjena jo na smrt, ker ji je nož prodrl pljuča. Najnovejše vesti. Dunaj 10. (Poslanska zbornica). V po-drobni razpravi o proračunu govorila sta tnladočeška poslanca Brzonovski in Vnšaty na češkem jeziku proti naslovu .Dvor". Mi-nisterski predsednik knez VVindisohgr&tz izrekel je o tem svoje globoko obžalovanju, ker sta oba govornika povdarjala lojalnost in globoko ukoreninjeno inonaih ško mišljenje češkega naroda, katero pozna ministeiski predsednik iz lastnega izkusiva. Govornika pa da bi bila bolj dokazala to lojalnost, nko no bi bila izjavila, da glasujeta proti „Dvoru", To opazko ministerskega predsednika pozdravili so poslanci vsestransko z živahnim plo kanjem, v tem, ko so prolestovali tnla-doČeški poslanci. Nastal jo dolgotrajen hrup. O glasovanju vsprejel se jo naslov ; samo jeden dol mladočeških poslancev glasoval je proti, ostali glasovali so za naslov, Praga 10. Včeraj razpustila jo vlada delavski shod v Plznu. Ker zborovalcev ni mogla razgnati policija, pozvali so vojake v pomoč — V Pandlebu navalili so štrajku-joči delavci na orožnike. Poslednji bili so piisiljeni rabiti orož.o. Trije delavci ranjeni nO 7. bajoneti. Trgovinski brzojavi. 1Iii.'i—7' zu jest-n 7\S7, Koruza za juli-ailgust 5'31 do 6-II7 • Oves zu spomlad 7'.ti do V.'<" PSonicn novn od 17 kil. t'. 7*.'iO 7-flO, od 7fi kil. f. 7.01 Vfii.od 75) ki. f, 7G'i 7 7", od 80 kil. f. :-70 •(•;-. od 81 kil. for. 7-8*1 7'83, Rž B-00-5'70; oves novi 7*10— 7C.0. Ječmen (J 5r>—J) — ; proso 4*--4- O. Srednju ponudbo in povpraševanje po pšenici-Prodnlo ho ju 25.000 met. st. 5 do lo n«J. dražje. (V teku zadnjih dnij so cene poskočilo zu HO do 40 nfl.) RJi 5 »č. dražja. Po ovnu dosti povpraševanja, Vreme lupo. Praga. Nerafinirani sladkor: zopet mirno Z% april 16*70. Nova roba september 16'—. RndlmpeiitA. Špirit, 16SO-17 --Hnfre. Kava Siintos j(oo8'5t> «♦8-0 > „ „v srelira . . . 9880 983> Avstrijska renta v zlatu . . . 11U-20 11910 » r v kronah . . 9796 97\».'i Kieditne akcije......36v..0 3.H",IiI London 10 Lst.......124 80 I21M0 Napoleoni........ 99'i 9-na'/ 100 mark.........6113'/, 61i2 * PO italj. lir........4H-76 41-»II Gostilna „ Pri Ispem razgledu" Gregorja Čehovina pri sv. Alojziju ne priporoča najtopleje slavnemu občinstvu. Toči se prav dobro črno vino po 132 in 2< nvč. in belo sladko po 40 nČ. liter. Izginila je razlika niaj bogatini in ubogimi, odkar se izdelujejo moje eksportne snovij, ko dobi lahko vsakdo 3 met. 10 cm. Brnske volnene snovij za celo možko obleko za gld. 4.2.J in treba le poskušati, da se uverite o izborni kakovosti teh snovij Vsaka snov. ako ne ngaja, vsprejme se zopet in so povrne denar. Pri naročilih treba navesti le barvo, svitlo ali temno. (10) Bernard Ticho. Brno. o Kupuj pri kovaču in ne pri kovačetu!" pravi stari pregovor. To velja po vsej pravici za moj zavod, kajti le tako velika kupčija, kakorSna je moja, ima z ok gotovega plačevanja velikanskih množin blaga, in drugih prednosti, cene stroške, kar je slednjič v korist kopo-valcu samemn. AVrt'Mi vzorci zaHfhnhn odjema crm gratis in f ranio. — Hogate zbirkt morete, kakor še nikoli, 2r» krojače nefmnkovane. Snov^J i» oblik«. reruvien in