UDK 808.63-5(091)
Gerhard Neweklowsky
Univerza izobraževalnih znanosti, Celovec
RABA PODREDNIH VEZNIKOV V TRUBARJEVEM PISMU RIMLJANOM
Raba podrednih veznikov aku, akuglih, da, dotlę, kir, kateri, kadar, koker, li, najsi, polehmal in preden v Trubarjevi Poslanici Rimljanom (Ta drugi deil tiga noviga testamenta) iz I. 1560 se primerja z Luthrovo (1545). Primerjava kaže, daje Trubar veznike uporabljal neodvisno od Luthra. Njuna raba pa je različna od rabe moderne slovenščine.
The use of the subordinating conjunctions aku, akuglih, da, dolle, kir, kateri, kadar, koker, ti, najsi, polehmal and preden in Trubar's Epistle to the Romans (Ta drugi deil tiga noviga testamenta) of 1560 is compared with that of Luther's ( 1545). It is found that Trubar uses his conjunctions independently from Luther. Their use, however, differs from that of Modern Slovene.
1 Uvod
1.1	Jakob Rigler je brez dvoma najbolj znani preučevalec jezika slovenskih protestantov. Kot prvemu mu gre zasluga za opredelitev narečne podstave Trubarjevega jezika in predvsem za opis najvažnejših (pravo)pisnih in fonetičnih značilnosti jezika slovenskih knjig 16. stoletja.1 V ta namen je predelal večji del slovenskih knjig, ki so izšle v 16. stoletju (Rigler 1968: 7-8). V njegovem obsežnem besednem registru so tudi številni podatki o oblikoslovju, skladnji in besedoslovju.
Eno izmed doslej še manj obdelanih področij zgodovine slovenskega knjižnega jezika je skladnja, predvsem raba veznikov v stavčnem priredju in v podredju.2
V zgodovini slovanskih jezikov je šel razvoj v rabi veznikov v različne smeri, kar pomeni, da je oblikovanje formalnih možnosti za tvorbo prirednih in podrednih besednih in stavčnih zvez razmeroma mlad pojav. Celo znotraj posameznih slovanskih jezikov je najti časovno in področno jasne razlike, tako tudi v vlogi veznikov v slovenščini 16. stoletja in v sodobni slovenščini. Toda ne samo v tem: Celo znotraj kakega obdobja in celo pri enem in istem pisatelju se lahko vloga veznikov v razmeroma kratkem času razvija oz. spreminja. Tako smo že ugotovili, da imata v Trubarjevem Katekizmu 1550 vezalna veznika inu in tar svojo povsem določeno stilno vlogo, medtem ko je deset let pozneje, v Pismu Rimljanom, tar komaj še zaslediti; 1550 povezuje Trubar pogostne sinonime z oli, 1560 pa z inu (Neweklowsky 1984: 145 si., Neweklowsky, Rom.).
1.2	V pričujočem delu bo razprava o rabi podrednih veznikov v Trubarjevem Pismu Rimljanom 1560. Pismo Rimljanom (Ta drugi deil tiga noviga testamenta) je nadaljevanje Trubarjevih prizadevanj za prevod Svetega pisma, ki se gaje 1555 lotil s prevodom Matevževega evangelija. Ta pervi deil tiga noviga testamenta (1557-1558) je vseboval evangelije in apostolska dela; Drugi del naj bi zajel apostolska pisma, vendar je bilo sprva objavljeno le Pismo Rimljanom. Vsebuje
1 Glej predvsem Rigler 1968; več njegovih manjših del o jeziku slovenskih protestantov je zbranih
v Rigler 1986.
3 Edino meni znano delo, ki se v podrobnem ukvarja z vezniki (in sicer pri Dalmatinu), je Novak 1983/84; Pogorelec 1972 se ukvarja s Trubarjevim stilom in retoriko, Kolarič 1971 in Toporišič 1984 obravnavata Bohoričevo skladnjo. Glej tudi Pogorelec 1984 z nadaljnjo literaturo.
naslednje: predgovor v nemščini, naslovljen na kralja Maksimilijana Češkega, kratek slovenski predgovor, uvod v pisma, predvsem v Pismo Rimljanom, in končno še prevod Pisma Rimljanom, kjer je Trubar posameznim poglavjem spredaj dodal še povzetek vsebine. Tudi na marginalijah je najti kratke vsebinske povzetke in opombe, zapisane v frakturi in tako izpostavljene, sicer pa je glavno besedilo napisano v latinici. Knjigo sestavlja 7 strani nemškega in 84 strani slovenskega besedila.
1.3 Kot smo že omenili (Neweklowsky, Rom.), je bilo celotno besedilo obdelano v računalniškem centru celovške univerze, kjer smo sestavili konkordance in besedne liste (slovensko besedilo obsega 23.411 besed, med katerimi je 3.796 različnih besednih oblik). S pomočjo konkordanc smo raziskovali podredne vez-nike in jih - kolikor je šlo za besedilo Pisma Rimljanom kot takšnega - primerjali z ustreznimi mesti v Luthrovi Bibliji (1545). Pri Luthrovi izdaji gre za njegovo zadnjo, še osebno predelano Nemško Biblijo. Vemo, da je Luther od leta 1522 dalje svoja besedila vedno spet popravljal. Primerjava raznih njegovih izdaj s Trubarjevimi prevodi bi morda razčistila vprašanje, katero izdajo Luthrove Biblije je imel Trubar pri »tolmačenju« pred očmi.
2 Vezniki
Gradivo iz Trubarjevega Pisma Rimljanom navajamo v nepaginiranem delu po tiskovnih polah, v paginiranem pa po številki strani. Ker so oštevilčene le desne strani, je za podrobno označitev potrebno dodati še a ali b: (npr. la = leva stran, lb = desna stran). V Luthrovem besedilu sta za ustrezno mesto v Pismu Rimljanom navedena poglavje in verz. Pisava Trubarjevega in Luthrovega izvirnika ostaja nespremenjena.
2.1 aku
Veznik aku (prav tako Bohorič in Megiser;3 Krelj in Juričič imata ako, Rigler 1968: 136, 195) se pojavlja skupno 55-krat, od teh jih je 48 podrednih. Zhe (če) v Pismu Rimljanom ni izpričan, zato pa enkrat v Katekizmu 1550 (77).
2.1.1 Pogojni odvisniki
Aku se uporablja za tvorbo realnih ali potencialnih pogojnih odvisnikov; pri tem glavni stavek pogosto uvaja prislovno določilo taku (podobno tudi pri Dalmatinu, gl. Novak 1983/84: 186).
Primeri: [1] Sa teim bote imeili (aku Bug hozhe skorai) te drugi lyfti S. Paula... (28a);
[2a] Inu aku fe ti nezhesh te Oblafti bati, taku fturi ti tu kar ie dobru, inu bosh hualo od nee imel. Sakai ona ie en Slushabnik Boshy, tebi hdobrimu. Aku ti pag hudu fturish, taku fe ti bui, Sakai ona ne nofsi tiga mezha fabfton,... (22a).
3 K Bohoričevim oblikam veznikov glej Arcticae horulae ter Stabćj 1971, Toporišič 1984: 176 si., k Magiserjevim oblikam prim, njegov slovar 1592 in Stabćj 1977.
[2bJ Wiltu dich aber nicht fürchten fur der Oberkeit / fo thue gutes / fo wirf tu lob von derfelbigen haben / Denn fie ift Gottes Dienerin / dir zu gut. Thuftu aber böfes / fo fürchte dich / Denn fie tregt das Schwert nicht umb fonft. (13: 3sl.).
[3a] Aku pag tui brat fa volo te fpishe shaloften rata, taku ti vshe vezh ne hodish po tei lubefni. (23b).
[3b] So aber dein Bruder vber deiner Speife betrübet wird / fo wandelftu fchon nicht nach der liebe. (14: 15).
Pri Luthru imamo v [2b] brezvezniški pogojni stavek z obrnjenim besednim redom; v [3b] uvaja veznik so. Korelat glavnega stavka je v obeh primerih so (pri Trubarju taku).
2.1.2	Predmetni odvisnik
Kot uvajalni veznik podrednega predmetnega odvisnika (odvisnega vprašal-nega stavka) je aku izpričan le enkrat:
[4a] Inu Bug /.../ ie muia pryzha, de ieft ueden inu ufag zhas umuih molituah uas umisli imam, inu proffim, aku bi fe moglu koku pergoditi, de bi ieft s kufi to uolo Boshyo kadai en frezhen pot imel quom priti. (2a).
[4b] Denn Gott ift mein Zeuge /.../ Das ich on vnterlas ewer gedencke / vnd alle zeit in meinem Gebet flehe / Ob fichs ein mal zutragen wolt / das ich zu euch kerne / durch Gottes willen. (1: 9).
2.1.3	Ločna priredja
Veznik aku se uporablja - mimogrede povedano - tudi za ločno povezovanje samostalnikov:
[5a] Du nas hozhe odlozhiti od te lube fni Boshye? Aku nadluga, aku tesnoba? aku preganene? aku lakota? aku nagota? aku neshihroft? aku mezh? (14b).
[5b] W Er wil vns fcheiden von der liebe Gottes? Trüb fal oder angft? oder Verfolgung? oder hunger? oder blöffe? oder ferligkeit? oder fchwert? (8: 35).
V navedeni vlogi se aku pojavlja sedemkrat, vsi primeri so v [5a].
2.2 aku glih
Veznik aku glih je zastopan šestkrat in uvaja dopustne odvisnike. Zhe glih (čeglih) v Pismu Rimljanom ni izpričan, pač pa ga je zaslediti enkrat v Katekizmu 1550 (44), enkrat pa v pesmih iste knjige (178) kot zhe lih; pri Bohoriču in Megiserju 1592 je izpričana oblika akulih.
[6] Inu aku glih naketeri fe nakuliku dershe ifuuna pred ludmi po tei Poftaui Boshy, taku vfai tiga ne deio fcelim fuolnim fercem, Temuzh de od Gofpofzhine shtraifani ne bodo, oli de ufromoto ne prido. (d la, Trubarjev Predgovor).
[7a] Kai ie tedai fatu, aku glih nakateri ne fo Verouali? (5a).
[7b] Das aber etliche nicht gleuben an dasfelbige / was ligt daran? (3: 3).
[8a] Aku glih tu shtiuene tih lsraelskih otruk bode, koker tiga morskiga peiska, taku vfai le ty oftanki bodo ohraneni. (16b).
[8b] Wenn die zal der Kinder von Ifrael würde fein / wie der fand am Meer / So wird doch das Vbrige feiig werden. (9: 27).
Veznika aku in če sta bila Trubarju znana, vendar je dajal prednost vezniku aku. V sodobni slovenščini imata ako in če različne stilne odtenke (Toporišič 1982: 220 si.).
2.3 da
V Katekizmu 1550 se pojavlja trikrat da in 436-krat de, v Pismu Rimljanom je zastopan izključno le de (390-krat), tudi Dalmatin ima de, prav tako Krelj (Rigler 1968: 139), Bohorič pa da. Veznik da ima v sodobni slovenščini raznovrstne vloge (prim. Toporišič 1982: 208 si.); enako velja za Pismo Rimljanom. Navedli bomo nekaj primerov, ne da bi pri navajanju hoteli biti popolni:
2.3.1	Namerni odvisnik
[9a] Je ft fuami Aydi gouorim, potehmal fem ieft tih Aydov Joger, Je ft muio slushbo zheftno delam, de bi koku mogel te, kir Jo muie meffu, htimu Ayffru refdrashiti,... (19a-b).
[9b] Mil euch Heiden rede ich / Denn die weil ich der Heiden Apoftel bin / wil ich mein Ampt preifen / Ob ich möchte die / fo mein Fleisch find / zu eiuern reitzen /... (11: 13-14).
[10a] Saka i oni ne fpofnaio to Prauizo kir pred Bugom vela, inu iszheio nih laftno Prauizo gori poftauiti, de taku tei Prauizi, kir pred Bugom vela, ne Jo poduersheni. (17b).
[10b] Denn fie erkennen die Gerechtigkeit nicht / die fur Gott gilt / vnd trachten jre eigene Gerechtigkeit auffzurichten / vnd find alfo der gerechtigkeit die fur Gott gilt / nicht vnterthan. (10: 3).
Trubar v [10a] uporablja namerni stavek, medtem ko je pri Luthru [10b] najti priredje z veznikom und.
2.3.2	Primerjalni odvisni stavek
Primerjalne odvisne stavke lahko uvaja veznik koker de (gl. tudi 2.8):
[lia] Saka i kadar nih oduershek ie ta fpraua tiga fuita, Kai bi tu nih goriiemlene dru figa bilu, famuzh koker de bi fe ta leben, od tih mertuih femkai vfel? (19b).
[IIb] Denn fo jrer verluft der Welt verfünung ift / Was were das anders / denn das Leben von den Todten nemen? (11: 15).
2.3.3	Posledična raba
[12a] Sakai vi ne fte tiga hlapzeuiga Duha pryeli, de bi fe vi imeili fpet bati,... (13b).
[12b] Denn jr habt nicht einen knechtlichen Geift empfangen / das jr euch abermal fürchten müftet. (8: 15).
2.3.4	Pogojni stavki
[13a]..., Ampag ieft bi tiga Greha ne bil fposnal, famuzh skufi to Poftauo, Sakai ieft bi od tiga Lushta ne bil nishter veidil, de bi ta Poftaua ne bila rekla, Ti nemash lushtou imeiti. (lib).
[13b]... Denn ich wufte nichts von der Luft / wo das Gefetz nicht hette gefagt / Las dich nicht gelüften. (7: 7).
De lahko uvaja irealne pogojne odvisnike (prim, tudi li, 2.9), medtem ko so tvorjeni realni in potencialni pogojni odvisniki z aku (2.1.1).
2.3.5	Predmetni odvisnik
[14] Sice S. Paul pousod vely v fem kerfzhenikom de dershe te Sapuuidi Bofhye, de dobra della delaio, de vfuetufti inu vprauici veden slushio Bogu,... (d 2b).
2.4. dotle
Časovni veznik dotle se pojavlja v Pismu Rimljanom devetkrat. V Katekizmu 1550 dotle ne uvaja samo časovnih stavkov, pač pa se uporablja tudi kot časovni prislov (npr. Tu kar fmo dotle od tih fkriunih Suetyn prauili dobru famerka-ite, str. 66). Take rabe v Pismu Rimljanom ni. Pri Bohoriču se obliki glasita dokle in dokler.
[15a] Lubi Brade, ]eft hozho de imate veiditi leto skriunuft, de ne bote farni per febi offertni, De ta slipota fe ie en deil pergodila timu Ifraelu, dotle ie tu dopolnene tih Aydou noter prishlu, inu de taku ta celi Israel bode Isuelizhan,... (20a).
[15b] ICH wil euch nicht verhalten / lieben Brüder / die fes Geheimnis / auff das jr nicht ftoltz feid. Blindheit iß Ifrael eins teils widerfahren / So lange / bis die fülle der Heiden eingegangen fey / vnd alfo das gantze Ifrael feiig werde. (11: 25sl.).
2.5 kir (oziralno) in kateri
Kir se pojavlja 270-krat kot oziralni zaimek; uvaja prilastkove odvisnike in je v njih lahko zastopan samo kot osebek ali direktni predmet. Sodobna besedna zveza ki z osebnim zaimkom (ki mu, ki ga, ki jo itd.) ni izpričana. V tej funkciji se pojavljajo samo oblike zaimka kateri. V imenovalniku in tožilniku sta obliki kateri in kir zamenljivi. Zaimek kateri v svojih raznih oblikah je izpričan 190-krat, med njimi je enkrat zapisana varianta keteri. Bohorič ima kir in ker (Stabéj 1971). K zaimku kateri pri Bohoriču in Dalmatinu gl. Pogorelec 1984: 234-237.
[16]	Inu ta Poftaua le famuzh te, kir no l=njol popolnoma dershe, shegnuie, Ampag tee, kir ner to mansho Sapuuid prelomio oli preftopio, preklei, ifdaie timu Hudizhu inu timu Peklu, (d la; Predgovor).
[17]...,	ne nobena druga ftuar, nas ne bode mogla odlozhiti od te lubesni Boshye, katera ie vtim Criftufu Iefufu Gofpudi nashimu. (15a; 8: 39).
[18]...,	mi Ieimo Suinsku meffu, keruouize, Alle inu Rake, katerih ty Iudi ne fo fmeli iefti. (c 4a-c 4b).
2.6 kir (vzročno in časovno)
2.6.1	vzročno
V	Pismu Rimljanom se pojavlja kir (danes ker) 39-krat v vzročnih stavkih; pri tem je zastopan tudi v zvezah za volo kir/sa tiga volo kir, satu kir in sakai kir.
[19a]..., kadar ta S. Duh pride, ta bode, faftopi skufi to Pridigo, shtraifal ta Sueit (tu ie, v fe ludi po vfim sueitu), fa volo tiga Greha, kir Vme ne Veruio, inu fa volo te Pravice, kir ieft grem htimu Ozhetu etc. Joh. 16. (d 2a; Predgovor).
V	Luthrovem Evangeliju po Janezu se glasi na tem mestu takole:
[19b] Vnd wenn der felbige kompt / der wird die Welt ftraffen / v mb die Sünde / vmb die Gerechtigkeit / vnd vmb das Gerichte. Vmb die Sünde / das fie nicht glauben an mich. Vmb die Gerechtigkeit aber / Das ich zum Vater gehe... (Joh. 16: 8-10).
[20a]... Oli kai nuza ta Obre fa? Guishnu veliku, Nerpoprei fatu, kir fo bile nim feuupane te beffede, katere ie Bug gouuril. (5a).
[20b]... Oder was nützet die Befchneitung? Zwar faß viel. Zum erften / Jnen i ft vertrawet / was Gott geredt hat. (3: 1-2).
V	[20a] uporablja Trubar vzročni stavek, ki je odvisen od nuza\ Luther pa ima glavni stavek s podrednim osebkovim stavkom (ki pri Trubarju odgovarja prilast-kovem stavku).
[21]	Tiga Abraama ueliko ftonouito Vero, fylnu inu uiffoku huali, fa uolo kir ie u fem Boshym Oblubom inu beffedom,... terdnu do fmerti Veroual,... (6b; Trubarjev povzetek vsebine h 4. poglavju).
2.6.2	časovno
Ker v časovni vlogi (7 primerov) danes ni izpričan; tudi pri Bohoriču se ne omenja.
[22]	Ona fta shelela po vegshim Gofpoftuum, kateru ie nima to Hudizh obluboual dati, kir ie dial, Aku bota Ieila od tiga prepouedaniga Sadu, bota koker Boguui, ne fta fadofti imeila, kir ie Bug nima bil poduergal vfe Stuari na femli, vuodi inu vtim Luffti,... (d 3b; Predgovor).
Prvi kir je lahko tudi pojmovati kot odvisnik, ki se nanaša na besedo Hudizh, drugega pa bi težko opredelili drugače kot časovnega.
[23a]..., kir (oziralno) ie bil iskafan de ie on ta Syn Boshy Skufi to Muzh, po dm Duhum tiga Pofuizhena, ls tiga kir ie Goriuftal od tih mertuih... (lb).
[23b] ... vnd krefftiglich erweifet ein Son Gottes / nach dem Geift / der da heiliget / S int der zeit er auf erftanden i ft von den Todten /...(1:4).
[24a] On ie ta, kir (oziralno) ie na vupane, kir nei bilu na kai fe feuupati, Veroual, de ie imel biti en Ozha veliku Aydou,... (7b).
[24b] VND der hat gegleubet auff Hoffnung / da nichts zu hoffen war / Auff das er würde ein Vater vieler Heiden. (4: 18).
2.6.3	krajevno
Krajevni odvisniki, ki jih uvaja kir (kjer), niso izpričani. V Katekizmu 1550 je najti en sam primer: .. .proffim, de vy Vcerqui, Vfhuli, Doma inu kir vkupe
prydete, te preprofte vuzhite... (A iiii). Pri Dalmatinu se krajevni oziralnik glasi ker (Novak 1983/84: 185).
2.7	kadar
Najvažnejši časovni veznik je kadar; zastopan je tudi v funkciji sodobnega ko, ki ga pri Trubarju (tudi Bohoriču, Dalmatinu) ni zaslediti. V Pismu Rimljanom se pojavlja kadar 57-krat.
[25a] Sakai tu, kar fe more ueiditi od Buga, ie nim refodiuenu, fakai Bug ie nim refodil. V tim kir fe te nega neuidezhe rizhi, tu ie, ta nega Vezhna Muzh inu Bogaftuu, uidio, kadar fe resgledaio ta nega della utim Stuarienu tiga fuita, Taku, da fe ne mogo isgouoriti, polehmal kadar fo oni Boga fpofnali, ne fo ga koker Boga zheftili, ne hualili, Temuzh oni fo unih resmifilkih knizhemer ratali, inu nih norsku ferce ie temnu poftalu: Kadar fo fe fa Modre shazali, fo norci ratali, inu fo premenili to zhaft tiga neftrohliuiga Boga,... (2b).
[25b] Denn das man weis / das Gott sey / i ft jnen offenbar / Denn Gott hat es jnen offenbart / damit / das Gottes vnfichtbares we fen / das i ft / feine ewige Krafft vnd Gottheit / wird erfehen / fo man des warnimpt / an den Wercken / nemlich / an der fhepffung der weit. Alfo / das fie keine entfchüldigung haben / Die weil fie wuften / das ein Gott ist / vnd haben jn nicht gepreifet als einen Gott, noch gedancket / Sondern find in jrem Tichten eitel worden / vnd jr vnuerftendiges Hertz iß verfinflert. Da fie fich fur Weife hielten / Sind fie zu Narren worden / Vnd haben verwandelt die Herrligkeit des vnuer genglichen Gottes I... (1: 19-23).
Raba veznika kadar v časovni vlogi [25a] je v vseh treh primerih izrazita. Kadar je poleg tega še lahko vzročno in dopustno obarvan:
[26a] Kadar fmo tedai mi fkusi to Vero Prauizhni fturieni, Taku mi imamo Myr Sbugom, skufi Iefufa Criftufa Gofpudi nafhiga,... (8a).
[26b] Nv wir denn find gerecht worden durch den glauben / So haben wir Friede mit Gott / durch unsern Herrn Jhefu Chrift... (5: 1).
[27a] Sakai ta Greh ie bil na tim fueitu do te Poftaue. Ampag kadar te Poftaue nei, taku ta Greh fe ne perfoduie. (8b).
[27b] Denn die Sünde war wol in der Welt / bis auff das Gefetz / Aber wo kein Gefetz iß / da achtet man der funde nicht. (5: 12).
V [26] je Trubar prevzel Luthrov nu denn kot kadar tedai (časovno-vzročno); v [27] ima Luther krajevni stavek, Trubar pa pogojno obarvan časovni stavek.
2.8	koker
Koker (danes kakor, pri Dalmatinu kakôr, redko tudi kokèr) se uporablja za tvorbo primerjalnih stavkov. V tej vlogi kakor tudi kot primerjalno prislovno določilo, se pojavlja v Pismu Rimljanom 113-krat (kot ni izpričan). Kot korelativ v glavnem stavku se pogosto pojavlja tako.
[28a] Sakai koker mi vtim enim teleffu dofti vudou imamo, ampag ty vudi ne imaio vfi glih eniga diane, Taku mi nas dofti fmo enu tellu Vcriftufu, inu sledni eden tiga drugiga vudi. (21a).
[28b] Denn gleicher weife als wir in einem Leibe viel Glieder haben / aber alle glieder nicht einerley Gefchefft haben / Alfo find wir viele ein Leib in Chrifto / Aber untereinander ift einer des andern Glied /... (12: 4-5).
2.9	li
Li se pojavlja v prvi vrsti kot vprašalni členek, v nekaj primerih pa uvaja, enklitično postponiran, v pogojne stavke:
[29a] Sakai fmo l i mi shiui, taku fmo mi shiui timu Gospudi, aku pag mi vmeriemo, taku mi timu Gospudi vmeriemo. Obtu fmoli mi shiui, • oli mi umeriemo, taku fmo tiga Gospudi. (23a).
[29b] Leben wir / fo leben wir dem HErrn / Sterben wir / fo fterben wir dem HErrn. Darumb / wir leben oder fterben / fo find wir des HErrn. (14: 8).
2.10	najsi
Najsi (15-krat) uvaja, podobno kot aku glih, dopustne odvisnike (2.2).
[30]	Tiga Abraama ueliko ftonouito Vero, fylnu inu uiffoku huali, fa uolo kir ie u fem Boshym Oblubom inu beffedom, na i fi fo tei nega inu ufaki zhloueski faftopnofti bile fubper, inu fe fdeile inu uidile zhudne, norske inu nemogozhe, terdnu do fmerti Veroual, inu cilu na te ifte fe feneßil. (6b; Trubarjev povzetek vsebine 4. poglavja).
2.11	potehmal
Potehmal (11 primerov) uvaja kot kir (2.1.6) vzročne stavke. V Katekizmu 1550 ga ni zaslediti, pri Dalmatinu je zapisana oblika potihmal (Novak 1983/84: 185).
[31]	POtehmal vtim Drugim deilu tiga Nouiga Teftamenta, fo ner vezh tiga S. Paula Pifma, Inu ta ifta odfpreda poftaulena, Satu fe fpodobi de mi tukai ner poprei poueimo, Du ie S. Paul bil. (c la; Začetek Trubarjevega Predgovora).
[32a] left fuami Aydi gouorim, potehmal fem ieft tih Aydov loger, left muio slushbo zheftno delam, de bi koku mogel te, kir fo muie meffu, htimu Ayffru refdrashiti,... (19a-b).
[32b] Mit euch Heiden rede ich / Denn die weil ich der Heiden Apoftel bin / w il ich mein Ampt preifen / Ob ich möchte die / fo mein Fleisch find / zu eiuern reitzen /... (11: 13-14).
Potehmal ustreza Luthrovima nemškima veznikoma die weil ali sintemal.
2.12	preden
Preden je časovni veznik (3 primeri); v Katekizmu 1550 ga ni zaslediti, pri Dalmatinu se pojavlja kot prejden (Novak 1983/84: 185).
[33a] Inu nekar le famuzh letu, temuzh tudi ta Rebecca, katera ie od tiga eniga Ifaaca nashiga Ozheta pozhela, she tedai preden fo otroci royeni bili, inu nishter ne dobriga ne hudiga fturili, De tu napreiufetie Boshye terdnu oftane po tim Isuolenem,... (16a).
[33b] Nicht allein aber i fis mit dem alfo / fondern auch da Rebecca von dem einigen Ifaac vnferm Vater fchwanger ward / ehe die Kinder geboren waren vnd weder guts noch böfes gethan hatten / A uff das der furfatz Gottes beftünde / nach der wale / ward zu jr gefagt I... (9: 10 sl.).
3. Zaključki
Analizirali smo rabo vrste veznikov iz Trubarjevega Pisma Rimljanom 1560. Trubarje Pismo Rimljanom prevajal v slovenščino po Luthrovi Bibliji. Luther sam je napisal nemški verziji Pisma Rimljanom uvod (Vorrede auff die Epistel S. Paul an die Römer); to je tudi osnova za Trubarjev Predgvvor zhes ta lyst Htim Rymlanom. V svojem predgovoru piše Luther: Auffs erste / müssen wir der Sprache kündig werden / vnd wi$$en was S. Paulus meinet / durch die\e wort / Gesetz / Sünde / Gnade / Glaube / Gerechtigkeit / Fleisch / Gei$t / vnd der gleichen / Son$t i$t kein le$en nütz dar an.* Ustrezno komentira v svojem predgovoru tudi Trubar pojme Postaua, Greh, Gnada, Vera, Prauiza, Duh inu Me^u.
Odvisnost Trubarja od Luthra je očitna. Kaže se predvsem v kalkiranju. Po drugi strani pa se je čuditi, da je Trubar v rabi podrednih veznikov ubral svojo lastno pot. Samostojnost se kaže v dejstvu, da primerjava Luthrovih in Trubarjevih veznikov ni tipa ena proti ena.
Nekaj ustreznic iz našega gradiva:
da
das (daß) denn die weil nach dem ob
sintemal so
wenn wenn nu
Trubarjeva samostojnost v rabi veznikov se kaže med drugim v naslednjih pojavih:
a. Trubar v primerjavi z Luthrom spreminja način prislovnega odvisnika, npr. Aber wo kein Gefetz ift / da achtet man der funde nicht (krajevni stavek) = Ampag kadar te Poftaue nei, taku ta Greh fe ne perfoduie (časovno-pogojni stavek).
potehmal
4 Najprej moramo biti vešči jezika in vedeti, kaj sv. Pavel meni z besedami postava, greh, milost, vera, pravičnost, meso, duh in podobno; drugače to branje nima koristi.
b.	Luthrov samostojni glavni stavek Trubar pretvarja v odvisnik: Wir werden alle fur den riehtftuel Chrifti darge [teilet werden /... = Potehmal mi vfi bomo pred ta Rihtni ftol Criftufeu naprei postauleni.
c.	Priredje pri Luthru, podredje pri Trubarju: Denn fie erkennen die Gerechtigkeit nicht / die fur Gott gilt / vnd trachten jre eigene Gerechtigkeit auffzurichten /vnd find alfo der gerechtigkeit die fur Gott gilt / nicht vnterthan = Sakai oni ne fpofnaio to Prauizo kir pred Bugom vela, inu iszheio nih laftno Prauizo gori poftauiti, de taku tei Prauici, kir pred Bugom vela, ne fo poduersheni;
d.	Luthrov brezvezniški odvisnik spremeni Trubar v ustrezni odvisnik z vezni-kom: W il t u dich aber nicht fürchten fur der Oberkeit / fo thue gutes I... = Inu aku fe ti nezhesh te Oblafti bati, taku fturi ti tu kar ie dobru,...
Primerjava Trubarjevega Pisma Rimljanom z Luthrovim kaže, da raba vezni-kov v podredni vlogi pri Trubarju bodisi ni oz. skorajda ni pod Luthrovim vplivom. Analizirani vezniki izpričujejo po eni strani posebnosti njihove rabe v 16. stoletju (prim. Novak 1983/84), po drugi strani pa so prikaz značilnosti nekega avtorja v določenem delu, namreč v našem primeru, v Pismu Rimljanom 1560.
Bibliografija
A.	Bohorič 1584/1987: Arcticae horulae succissivae/Zimske urice proste. Prevedel in spremno študijo napisal J. Toporišič, Maribor, 1987 (Obzorja).
R. Kolarič 1971: Die Sprache in Adam Bohoričs Arcticae horulae. V: Adam Bohorič, Arcticae horulae... II. Teil: Untersuchungen, München 1971, 29-82 (Trofenik).
M. Luther: Biblia, Das iJt: Die gantze Heilige Schrifft / Deudsch / Auffs new zugericht, Wittemberg 1545, (Ponatis: Deutsche Bibelgesellschaft Stuttgart 1983, Nachwort W. Hoffmann.)
H. Megiser 1592: Slovenisch-deutsch-lateinisches Wörterbuch, Neugestaltung und Faksimile der ersten Ausgabe aus dem Jahre 1592, Bearbeitet von A. Lägreid, Wiesbaden 1967.
G. Neweklowsky 1984: Trubars Katechismus von 1550 - eine Konkordanz. V: Protestantismus bei den Slowenen/Protestantizem pri Slovencih, Wien, 1984, 133-152 (Wiener slawistischer Almanach, Sonderband 13).
G. Neweklowsky Rom.: Die Entwicklung der slowenischen Schriftsprache in den ersten zehn Jahren 1550-1560, Zum zweiten Teil des Neuen Testaments, V: Ein Leben zwischen Laibach und Tübingen. Primus Trüber und seine Zeit. Ed. R. D. Kluge (v tisku).
F. Novak 1983/84: Stavčna tipologija v Dalmatinovi Gmajn predguvori čez vso sveto Biblijo, JiS, 29 (1983/84), 183-187.
B.	Pogorelec 1972: Trubarjev stavek. V: VIII. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana, 1972, 305-323.
--- 1984: Skladnja pri Dalmatinu in Bohoriču. V: XX. Seminar slovenskega jezika, literature in
kulture, Ljubljana, 1984, 223-248.
J. Rigler 1968: Začetki slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana, 1968 (SAZU, Razred za filološke in literarne vede. Dela 22. Inšt. za slov. jezik 10).
--- 1986: Razprave o slovenskem jeziku. Izbral in uredil F. Jakopin, Ljubljana, 1986 (Slovenska
matica).
J. Stabéj 1971: Slowenisch-lateinisches-deutsches (zum Teil) Wörterbuch der Grammatik von A. Bohorič. V: Adam Bohorič, Arcticae horulae... II. Teil: Untersuchungen, München, 1971, 144-206 (Trofenik).
--- 1977: Hieronymus Megiser, Thesaurus polyglottus... Ljubljana, 1977 (SAZU, Razred za filološke
in literarne vede, Dela 32. Inst, za slov. jezik 12).
J. Toporišič 1982: Nova slovenska skladnja, Ljubljana, 1982 (Državna založba Slovenije).
--- 1984: Prva slovenska skladnja, SRL, 32 (1984), 159-181.
P. Trubar 1550: Catechifmus In der Windijchenn Sprach... (Faksimile, spremna beseda M. Rupel. Ljubljana 1970).
--- 1560: Ta drugi deil tiga noviga testamenta,... Der ander halb Theil des newen Windijchen
Teftaments... Vtibingi 1560.
ZUSAMMENFASSUNG
Der Gebrauch der unterordnenden Konjunktionen aku, akuglih, da, dotle, kir, kateri, kadar, koker, li, najsi, polehmal und preden in Trubars Römerbrief (Ta drugi deil tiga noviga testamenta) von 1560 wird analysiert, die Textbeispiele aber werden so weit als möglich den entsprechenden Stellen in der Luther-Bibel (1545) gegenübergestellt. Interessant ist, daß Trubar beim Gebrauch der Konjunktionen nicht von Luther abhängig ist; er verwendet sie eigenständig. Die analysierten Konjunktionen dokumentieren einerseits Besonderheiten ihres Gebrauchs im 16. Jahrhundert, andererseits aber sind sie auch charakteristisch für ein bestimmtes Werk eines bestimmten Schriftstellers, nämlich für Trubars Römerbrief 1560.