GRADISOV VESTNIK GLASILO DELOVNIH UUDI OZD GIP GRADIS urnimi; Leto XX. LJUBLJANA, maj 1978 št. 241 c NAŠ PRAZNIK I- maj, borbeni dan solidarnosti delavcev vsega sveta, je danes še bolj živ kot kdajkoli prej. Še posebno ga svečano praznujemo v naši svobodni domovini, samoupravni socialistični družbi. Slovesno ga praznujemo tudi vsi Gradisovi delavci in naše družine. 92 let je minilo od časa, ko je prvega maja 1886 v Chicagu šlo na ulice 'Jud 40.000 delavcev in je pod streli policije bilo ubitih 6 delavcev, nad 50 je bilo ranjenih in pozneje je buržoazija obsodila na smrt še 5 delavskih vodi-,eljev. V spomin na te delavske žrtve so delavski voditelji na ustavnem kongresu ll- internacionale leta 1889 enoglasno sklenili, da se ta dan praznuje kot delavski praznik delavcev vsega sveta. Tako je prvi maj postal borbeni dan delavcev, dan delavske solidarnosti, prikaz moči in volje, izraz razredne borbe in zavesti delavcev širom sveta. Pri nas smo prvi maj prvič praznovali leta 1900 v zasavskih revirjih, ‘rstu, na Jesenicah, Ljubljani, Zagrebu, Puli, 1903. leta v Beogradu, 1906 \ Bosni, 1909 v Makedoniji in vsako leto več v vseh delavskih središčih Slr<>m Jugoslavije. Praznovanje prvega maja so bila vedno prisrčna, tovariška in delovna Srečanja toda hkrati povezana z borbenim programom in zahtevami delav-Cev za ekonomske socialne in politične pravice: Bila pa so tudi dokaz ra-'r<-‘dne in ljudske moči delavskega razreda. / Posebnost praznovanja smo doživljali tudi v času NOB narodnoosvo-°dilne vojske in ljudske revolucije. Prvi maj so redno in svečano praznoti v vseh partizanskih enotah, na osvobojenem kot tudi na okupiranem ?Zemlju. Posebnost praznika je bila prav zaradi tega, ker so delavci v boju [n krvi že uresničevali pred stoletjem že začeto in bojevano borbo za zmago 'n oblast diktature proletariata in zmago socialistične revolucije. Po osvoboditvi je prvi maj, kot naš delavski praznik dobil kakovostna, n°ve značilnosti in pomen. S pesmijo smo gradili in obnavljali porušeno - ki trnju jrriu gtuuiu in vuriUVlJUll JJUr UčiCriU Jj»novino, tekmovali, opravljali udarniška dela, da bi delavski praznik n bolj svečano proslavili. Tako so se uspehi za uspehom vrstili vse do da-bašnjega dne. . Prav v teh dneh smo v naši domovini v središču akcije za nadaljnjo razvi-bjnje, uresničevanje in krepitev samoupravljanja v osnovnih celicah zdru-ienega dela. Še več: samoupravljanje kot temeljni družbeni odnos in priz-n°na organizacija dela, se že krepi pri vsakem človeku, kot osnovni interes motivacija in kot nepogrešljiv življenjski dejavnik, ki vodi našo družbo ni>prej. Zato moramo s ponosom in korajžno poudariti, da je samoupravljanje naša največja pridobitev in ena od temeljnih prvin posebnosti uresničeva-bja marksizma v konkretnih, specifičnih jugoslovanskih razmerah kot nov a°sežek marksistične znanosti. Ne želimo biti orodje nikogar in si lastno pot v samoupravni socializem padimo sami pod uspešnim vodstvom Z K in tov. Tita, ki letos praznuje 86 etnico svojega plodnega dela in življenja. v Nihče izmed nas pa ne sme biti pasivni opazovalec, temveč ustvarjalec in es,en delavec na svojem delovnem področju. j lak° bomo iz dneva v dan z intenzivnim delom nadaljevali, gradili in °gatili našo samoupravno družbo. S tem tudi uresničujemo kongresne °kumente ZK in sindikatov. Naši uspehi pa so najlepše darilo ob praz- Jh Dragi naš tovariš Tito! Mladina in vsi delavci Gradisa se pridružujejo čestitkam, ki Ti jih pošiljajo ob Tvojem 86. rojstnem dnevu delovni ljudje iz vse Jugoslavije z željo, da bi nas še dolgo vodil po poteh samoupravnega socializma. Vlil. kongres ZKS je za nami V aprilu se je končal Vlil. kongres Zveze komunistov Slovenije. Težko bi bilo prikazati delo v vseh treh dneh kongresa le z nekaj besedami, vendar bomo skušali opozoriti na nekatere najpomembnejše zaključke, ki nam za v bodoče pomenijo nove delovne naloge. Na podlagi že sprejetih ocen v družbenopolitičnih organizacijah in skupščinah so izrazili zahtevo, da je treba delegatski sistem še bolj uveljavljati kot možnost za neposredno izražanje mnogoterosti samoupravnih interesov in kot demokratično obliko ter metodo njihovega usklajevanja, ter v tem okviru tudi razreševanje nasprotij in konfliktov, da le-ti ne bi preraščali v politični boj za privilegije mimo rezultatov dela in za monopoliziranje oblasti. V središču vseh razprav o krepitvi samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in razvoju proizvajalnih sil je bil položaj delavca v temeljni organizaciji združenega dela in krajevni skupnosti. Prav zato je pomembna v razpravah izražena odločnost, da bomo komunisti s svojo stalno in konkretno dejavnostjo med delavci zagotavljali še doslednejše uresničevanje ustavne vsebine TOZD. Porok za uspešno izvajanje te naloge — so poudarjali razpravljala — je ugotovitev, da se delavci vse bolj zavedajo, da je TOZD toliko temeljna celica dela in gospodarjenja, kolikor delavci v njej obvladujejo preneseno in novo ustvarjeno vrednost, tj. osnovne pogoje ustvarjanja, pridobivanja in razporejanja dohodka. Na teh temeljih, so poudarili v razpravi, moramo komunisti v procesu samoupravnega odločanja v slehernem TOZD delavce z jasnimi in prepričljivimi stališči usmerjati k odločitvam, ki bodo vedno bolj temeljile na njihovem zavestnem spoznavanju, da stabilnost in boljša prihodnost dela in življenja nista odvisni zgolj od tekočega dela pri izvajanju določenih opravil in nalog, temveč predvsem od kvalitete upravljanja in gospodarjenja z vsemi družbenimi sredstvi. Izražena je bila popolna soglasnost, da se mora delovanje komunistov pri razvoju samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov usmeriti predvsem na strateško pomembna vozlišča družbene reprodukcije. To so odnosi med proizvodno in poslovno povezanimi proizvodnimi organizacijami združenega dela, odnosi med organizacijami združenega dela, ki urejajo odnose na temelju svobodne menjave in odnosi med temeljnimi organizacijami ter delovnimi skupnostmi skupnih služb. Razprava je opozorila na pojave monopolizma, lokalnega zapiranja in skupinsko-lastninske miselnosti, ki zavirajo svobodno gibanje, kroženje in združevanje sredstev družbene reprodukcije. Tu so po mnenju delegatov vzroki počasnega uveljavljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na temelju skupnega dohodka in prihodka. Poudarjen je bil pomen nadaljnje samoupravne preobrazbe temeljnih bank in združene banke, hkrati pa izpostavljena potreba po uveljavljanju združevanja sredstev temeljnih organizacij združenega dela v okviru bank za konkretne razvojne programe. Na ocenah, da smo dosegli komaj prve začetne premike, je bila izražena visoka idejna enotnost, da moramo komunisti temu vprašanju v prihodnje namenjati vso pozornost. Poudarjene so bile zlasti ocene, da je edino skozi sistem delitve OD mogoče v največji meri presegati družbenoekonomske osnove, na katerih se ohranjajo stari lastninski in proizvodni odnosi. To je edina pot, so poudarili delegati, da delavec postaja subjekt preobrazbe lastne zavesti, ki jo obremenjujejo še številne značilnosti mezdnega položaja. Z ustvarjalnim in vedno širšim vključevanjem delavcev v sistem samoupravnega odločanja na vseh področjih družbenega dela in življenja moramo ustvarjati razmere, da bo delavec v svoji zavesti presegal razkorak med pravicami in obveznostmi, zlasti pa, da bo sposoben pri reševanju vsakodnevnih problemov dela in življenja svoj ekonomski in socialni položaj vedno bolj povezovati z dolgoročnimi interesi delavskega razreda. Vsa struktura članstva je kritično opozorila, a nekatere osnovne organizacije ne posvečajo dovolj pozornosti sprejemanju novih članov v zvezo komunistov. V prihodnje je treba pri sprejemanju v zvezo komunistov več posvetiti pozornosti družbenopolitični angažiranosti vsakega posameznika, pri mladih pa še posebno njihovi dejavnosti v zvezi socialistične mladine in družbenih organizacij in društvih, ki vključujejo mladino. Poudarjeno je bilo, da je potrebno zaostriti odgovornost zlasti mladih komunistov do dela med mladino in še posebej v organizaciji zveze socialistične mladine. Posebno pozornost je razprava posvetila uveljavljanju socialistične idejnosti v vzgoji ter marksistični teoriji in kritiki v kulturi, umetnosti in znanosti pa tudi množičnem družbenopolitičnem izobraževanju kot pomembnim vidikom in potem uveljavljanja delavskega razreda v svojstvu nadaljevalca najvrednejših tradicij naše kulturne in miselne dediščine. 2 Vlil. kongres ZKS Centralni komite Zveze komunistov Slovenije se vam v imenu Vlil. kongresa ZKS zahvaljuje za pozdrave oziroma čestitke, ki ste jih poslali kongresu. Vaše sporočilo smo sprejeli kot spodbudo za delo kongresa. Vsem, ki smo prevzeli nove dolžnosti, pa pomeni tudi obveznost, da se odločno bojujemo za uresničitev stališč in sklepov osmega kongresa. Tovariški pozdrav! Predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit Ljubljana, aprila 1978 po en ki m de os os Uveljavitev izobraževanja z delom in iz dela bo nedvomno prispevala tudi k spreminjanju družbenoekonomskega položaja delavcev v proizvodnji, k hitrejšemu preseganju ostankov meščanskih kriterijev vrednotenja dela v kvalificiranega delavca in tako tudi k zmanjševanju njegove selitve v administracijo. S spreminjanjem njegovega položaja v izobraževanju in delu to delo ne bo več staro fizično delo, saj se bo v proizvodno delo vse bolj in bolj vračala odtujena duhovna komponenta. Zahtevnost proizvodnega dela že danes na mnogih mestih terja visoko izobraženega delavca in pot do njega vodi prek izobraževanja iz dela, saj šolski sistem ne more obstajati zunaj sistema družbenega dela. ČT.B-V Za jutranjo meglo se svetli Toda — ni hvaliti dneva pred večerom Letos smo pričakovali rezultate Poslovanja v prvih treh mesecih na en' strani zaskrbljeno zastran zime, L nam je — sicer krajši čas — onemogočila kolikor-toliko normalno delo in pa zaradi povišanja osnovnih 0sebnih dohodkov, ki jih je treba, ! 0sebne dohodke v celoti namreč, Pokriti s primernim dohodkom. Na drugi strani pa vemo, da smo z redkimi izjemami polno angažirani; saj sirio v zadnjih treh letih imeli v zadetku aprila 85 % prevzetih del, medtem ko imamo letos zasedeno že i *00 % naših planiranih zmogljivosti. \ Poleg tega so rezultati v prvem tromesečju v mnogočem odvisni od ^ključnega računa iz preteklega eta — obračuhovalci oziroma računovodje to dobro vedo! Pri takem številu vplivov na prve rezultate ni nič nenavadnega, če v Začetku leta celo vodstveni kader ‘OZD ni povsem gotov ali bo rezul-mt bolj ali manj uspešen. Skoraj ni-desar pa ni moč reči za Gradis kot ce-°to. In prav to vrzel naj bi izpolnil Pričujoči tekst. Nevšečnost novega obračuna , §e ena nemajhna novost je bila ^Poljana letos. Ko smo začeli obravnavati celotni prihodek in dohoda k v skladu z določili dveh zelo | P°rnembnih zakonov (Zakon o Vruženem delu. Zakon o ugotav-J lanju in razporejanju celotnega Prihodka in dohodka), smo prešli 7 hkrati tudi na obračunski mesec, ki f ,e enak koledarskemu mesecu. Prej J ?e je končal obračunski mesec vsa-'pga 15. v mesecu, sedaj pa zad-'f djega dne v mesecu. Vsak delavec to ve in občuti tudi tako, da dobi osebne dohodke sredi meseca in ne več na koncu meseca. V prikazovanju rezultatov pa gre poleg koristi tega prehoda (12 obračunov namesto 13, vzporejanje podatkov z drugimi) tudi za nevšečnosti. Letos na primer primerjamo rezultate iz treh mesecev in pol. Obenem pa so nam dosegljivi rezultati nekaj dni pozneje. Tako sedaj (pri pisanju tega teksta ob koncu aprila) še niso na voljo vsi podatki za obdobje januar-marec. Osnovni podatki Vrednost proizvodnje se je povečala za približno 20%. Če odraču-namo pol meseca daljšo dobo in vpliv cen, realen porast obsega del celo nižji kot lani. Obračunali Smo okoli 850 mio din (samo TOZD 800 mio din). Po gospodarskem načrtu za letos bi morale TOZD v prvem tromesečju obračunati 800 mio din, to je toliko kot so dejansko obračunale. Dohodek Gradisa znaša 273 mio din, lani pa je znašal 210 mio din, povečanje znaša 30%. Dohodek TOZD znaša 260 mio din. Po planu bi moral znašati 269 mio din. Vidimo, da smo planirani znesek skoraj dosegli. Izplačani osebni dohodek znaša 148 mio din (v TOZD 138,5 mio din) in je v primerjavi z lani izplačanim OD — 113 mio din — za 31 % višji. Po planih TOZD naj bi znašali ČD 137,2 mio din, to je nekaj manj kot so bili izplačani. Poprečni osebni dohodek v Gradisu je znašal 4.937 din, leto dni poprej pa 4.290 din. Povišanje znaša 15,1%. Pri povišanju življenjskih stroškov za 13,6% so se realni OD povišali za 1,3%. Podrobnejši podatki — zlasti po TOZD — se zelo razlikujejo. Na voljo vsem delavcem so v posebni analizi, ki jo dobijo vsi organizatorji dela. Zaradi višjega porasta OD kot dohodka smo v Gradisu prekoračili dovoljene OD za 6,5 mio din, po internih merilih pa za 10,5 mio din. Določilo resolucije je prekršilo 12 TOZD, interno merilo pa 9 TOZD — torej nič kaj ohrabrujoče, niti po številkah niti po našem ravnanju. Še nekatere značilnosti Obseg dela merimo tudi z urami. Realiziranih ur smo obračunali lani do 15. marca 3208, letos do konca marca pa 3829 tisoč, to je 19,4% več — kar je manj kot znaša polme-sečno povečanje obračunske dobe. Pogojne ure so se povečale za 24,6%, to je več kot ure, zlasti na račun povišanja poprečnega kvalifikacijskega količnika od 1,87 na 1,95 — za kar ima »zasluge« predvsem (pre)bogato razvrščanje po tako imenovani PMS metodi. Zaradi težav v enostavni in razširjeni reprodukciji poglejmo še gibanje amortizacije, kjer zaradi obračuna po dvanajstinah ni razlik spričo novega obračunavanja. Nižja amortizacija zlasti na račun pospešene amortizacije (obračun SPO), ne koristi nikomur; zato bomo morali v prihodnje mnogo bolj pretehtati naše odločitve o amortizaciji, tako o stopnjah kot o samem obračunu in koriščenju tako kvalitetnih sredstev kot so amortizacijska. S. U. . x Ali se res krhajo vezi? ANGAŽI- RANOST OBRATOV Naše temeljne organizacije, ki jih imenujemo OBRATI, so bile kot enote Gradisa v svoji prvotni organizaciji s svojo dejavnostjo dopolnilo k osnovni — gradbeni dejavnosti v Gradisu. Kasneje so obrati širili svojo dejavnost tudi za potrebe gospodarstva zunaj Gradisa. Znotraj podjetja smo se v zadnjih letih dogovorili in zapisali v akcijski program stabilizacije, da se mora obseg tistih del v obratih, ki je namenjen kot dopolnilna dejavnost gradbenih enot — večati in nikakor ne manjšati. Razlogov je več, med najpomembnejše pa šteje zlasti finančno stanje in seve krepitev notranjih vezi. Poglejmo nekaj podatkov, da bi ugotovili, če uresničujemo določila stabilizacijskega programa. V letu 1975 je znašal delež obratov v vrednosti proizvodnje gradbenih enot 15,4 % v letu 1976 14,7 %, lani pa 14,2%. Delež torej pada, namesto da bi rasel. En odstotek predstavlja ne tako majhne tri milijarde starih dinarjev! V zadnjih treh letih so poprečno koristili storitve obratov v meri s TOZD Jesenice 18%, Koper 17 % in Ljubljana okolica 17%, najmanj pa TOZD Celje 12%, Maribor 11 % in Nizke gradnje 11%, če izvzamemo TOZD Gradnje s 5%. Če pogledamo katere TOZD Obrati so delili v zadnjih letih za TOZD Gradbene enote, potem je slika zelo pestra in pogojena z značajem (ali vedno?) dejavnosti obrata. Obraten podatek, to je delež del, obračunan zunaj Gradisa je bil takle SPO 5% Železokrivnica 10 % KO Maribor 53 % KO Ljubljana 61% OGP Ljubljana 61 % LIO Šk. Loka 81 % Poprečje obratov 43 % Biro Ljubljana 44 % Biro Maribor 47% Še v letu 1976 je bilo zunanjim koristnikom obračunano 40% obsega del obratov, lani pa še 46 %! Leta 1976 so obračunali obrat gradbenim enotam za 395 mio din del, lani pa le 386 mio din nominalno, kar pomeni realno za 13 % manj. To ni v skladu niti z našimi dogovori niti željami. Zakaj tedaj tako? Ali se rahljajo vezi znotraj Gradisa? V Obdobje minimalna pospešena skupna I. do III. 1977 16.378 9.505 25.883 I. do lil. 1978 20.662 4.917 25.579 1 indeks 1 126 52 99 K I \ Vofcptiu Ačanski k tže mesto, kjer bomo delali mpst čez reko Tigris v Iraku Z Dobri življenjski pogoji — večji delovni rezultati Včasih smo tudi v Gradisu malo bolje skrbeli za kulturno življenje poleg rednega dela, danes pa smo na to plat kar malo pozabili V razpravi je Samoupravni sporazum o minimalnih standardih pri urejanju stanovanjskih domov, pro-vizorijev, delavskih naselij, prehrane in kulturnih razmer za gradbene delavce. Ta sporazum sprejemamo z namenom, da bi gradbenim delavcem ki večji del svojega aktivnega življenja preživijo na gradbiščih in začasnih stanovanjih v delavskih naseljih, zagotovili dostojen stanovanjski standard, zadovoljivo prehrano in kulturne razmere, kar je osnovni pogoj zdravja in produktivnosti dela in zagotovitve enakopravnosti delavcev v združenem delu. Upoštevajoč dejstavo, da večina gradbenih delavcev, največji del svojega prostega časa preživi v pro-vizornih stanovanjskih prostorih v delavskih naseljih in se hrani v pro-vizornih delavskih restavracijah, sprejemajo odgovornost, da bodo pri organizaciji delavskih naselij, provizorijev, stanovanjskih domov, delavskih restavracij in prehrane vedno upoštevali standarde iz tega sporazuma. TOZD se obvezujejo, da bodo posebno pozornost posvečale nastanitvi in prehrani gradbenih delavcev, ki jih razporejajo na delovna mesta na gradbiščih v tujini tako, da bodo upoštevale zakonske in druge veljavne predpise, ki se nanašajo na ta vprašanja v državah, kjer prevzemajo gradbena in druga dela, najmanj pa minimalne standarde, ki so predvideni po tem sporazumu. Ko delovne organizacije v grad- beništvu in industriji gradbenega materiala sprejamjo ta sporazum, računajo s tem, da bo družbena skupnost s svojimi delegatskimi organi ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij, posebno sindikata gradbenih delavcev, vsestransko pomagala pri njegovem uresničevanju. Delavski stanovanjski domovi (samski domovi) so domovi z višjo stopnjo stanovanjske kulture, grajeni v kulturnih središčih. S tem je omogočeno, da se tudi tisti delavci, ki stalno stanujejo v teh domovih, vključujejo v družbeno življenje njihove okolice. Trajnejši stanovanjski provizoriji so tisti stanovanjski objekti, ki jih delovne organizacije gradijo na večjih ali manjših gradbiščih, kjer gradnja traja daljši čas. Gradnja stanovanjskih provizorijev je opravičljiva samo takrat, kadar iz ekonomskih in drugih razlogov ni mogoče prevažati delavcev na gradbišče iz stalnih delavskih naselij oziroma stanovanjskih domov. V industriji gradbenega materiala gradnja takšnih stanovanjskih provizorijev ni opravičljiva. V naselju, ki je grajeno za več let, mora biti organizirana prehrana in zagotovljeni higienski in kulturni pogoji stanovanja. V ta namen morajo biti v naselju restavracija s kuhinjo in vsemi pritiklinami. Razen tega jio v naselju še klubski prostori, športni objekti, kopalnica, ambulanta in druge naprave, ki služijo kulturnemu življenju, rekreaciji in zdravju zaposlenih delavcev. V splošnem velja načelo, da stanovanjski tandard v provizornih stanovanjih ne sme bistveno odstopati od standarda v stalnih stanovanjskih domovih. Vsaka delovna organizacija, ki naseljuje delavce v delavskih domovih ali provizorijih na gradbiščih, je dolžna organizirati celodnevno prehrano za vse delavce, ki se ne hranijo pri svojih družinah oziroma ne skrbijo sami za svojo prehrano. Hrana, ki se pripravlja in streže v delavskih restavracijah ali dovaža na gradbišče, mora biti brezpogojno ustrezna vsem higienskim in sanitarnim zahtevam, ki veljajo za javne obrate družbene prehrane. Organizatorji prehrane morajo v vsakem primeru skrbeti, da bo dnevna kalorična vrednost hrane gradbenih delavcev najmanj 4.000 kalorij. Podpisnice sporazuma soglašajo, da ne bodo zaposlovale novih delavcev, dokler ne bodo izpolnile vseh določil tega sporazuma. Poleg tega sporazuma je prav sedaj v razpravi tudi predlog medrepubliškega družbenega dogovora o minimalnih standardih življenjskih in delovnih pogojev gradbenih delavcev. V posameznih določilih se sicfer bistveno z našim sporazumom ne razhaja, vendar je dogovor širši, zato je prav, da omenimo nekaj določil tudi iz tega dogovora. Poleg že omenjenih določil v zvezi z nastanitvijo delavcev dogovor govori tudi o organiziranju službe za varstvo pri delu in ukrepih za zdravstveno varstvo delavca. Tako omenja, da si bo delovna organizacija prizadevala, da na gradbiščih, kjer je zaposlenih več kot 200 delavcev, or- ganizira najmanj trikrat tedensko obisk zdravnika. Tam, kjer ima delovna organizacija več kot 500 delavcev, si bo prizadevala, da organizira stalnega lastnega zdravnika in zobozdravstveno zaščito. Pri poglavju o socialnem varstvu dogovor govori o tem, da si bo delovna organizacija prizadevala, da bo bolnim, starim in onemoglim delavcem, kot tudi delovnim invalidom, katerim je zmanjšana delovna sposobnost, delavcem v času prekvalifikacije ali tistim, ki zaradi manjše zaposlenosti ne ustvarjajo normalne delovne učinke, nadoknadila razliko med ustvarjenim osebnim dohodkom in onim, ki bi ga ustvaril delavec, če bi delal z normalnim delovnim učinkom. V posebnem poglavju govori dogovor tudi o izobraževanju, kulturi in telesni vzgoji. Tako si bo delovna organizacija, podpisnica tega dogovora, prizadevala, da na vseh gradbiščih, posebno pa še na tistih oddaljenejših, opremi knjižnico, v kateri bo poljudna marksistična in strokovna literatura. Na vsakega delavca naj pride vsaj ena knjiga. V dogovoru je tudi poseben člen, ki govori o prevozih delavcev v kraj svojega stalnega bivališča — torej ° obiskih družin. Število takih prevozov je odvisno Od gospodarskega stanja delovne organizacije. Seveda je v sporazumu in dogovoru še veliko drugih zadev,'ki jih njeni členi točno opredeljujejo-Prav bi bilo, da bi v vsaki osnovni organizaciji sindikata dobro pregledal* osnutke le-teh, saj bo končno sindikat kasneje odgovoren, če se določila ne bodo izpolnjevala. Izobraževanje v gradbeništvu „ V lanskem letu smo vas na kratko nem delu, saj končno vsi skupaj tudi Ze obvestili o tem, da imamo v slo- združujemo sredstva za njeno de- Venskem gradbeništvu posebno izo- javnost, vam danes predstavljamo braževalno skupnost. Ker smo dolž- program vzgojno izobraževalne deni. da vas sproti obveščamo o nje- javnosti za leto 1978: 10 sledečih šol bo v letu 1978 usposobilo: Šola pls°ka tehnična šola za gradbeništvo v Mariboru AGG-VTO arhitektura Ljubljana AGG-VTO gradbeništvo in geodezija Ljubljana gradbene tehniške šole — v Ljubljani ^tadbene tehniške šole — v Mariboru gradbene tehniške šole — v Celju tadbene poklicne šole — v Ljubljani tadbene poklicne šole — v Mariboru tadbene poklicne šole — v Ajdovščini tadbene poklicne šole — v Murski Soboti Predvideno št. diplomantov 60 90 115 247 102 80 890 363 128 15 2090 ^ domovih učencev bo vzgajano v v vzgojnih skupinah 2800 učencev, yse zgoraj naštete šole pa bo obisko-a 0 7970 učencev. Izvajalci bodo v tekočem letu usposabljali »ob delu« za poklice tudi sledeče število zaposlenih kandidatov: in visoke gradbene šole Predvideno Vseh skupaj diplomantov zna tudi III. stopnja) 608 38 :ne tehniške in delovodske šole 517 153 :ne poklicne šole 85 40 1210 i. ^nige naloge, vezane na usposab-anle za poklice: v "7" Na osnovi dolgoročnega plana pl rov bodo izdelali dolgoročni n 51. 'z°braževanja vseh profilov °klicev, ki jih izobražujejo izvajal- ci. Upoštevali bodo tudi potrebe drugih gospodarskih dejavnosti. — Pripravili bodo dokončni predlog prehoda v usmerjeno izobraževanje na vseh programskih ni-(Nadaljevanje na 6. strani) °braževanje v Gradisu je ena izmed oblik boja za zvečanje produktivnosti Danes imamo v naši delovni organizaciji več kot 600 učencev Po sklepu upravnega odbora Centra za izobraževanje RAZPISUJEMO za šolsko leto 1978-79 naslednje število štipendij in učnih mest: a) Gradbena fakulteta 7 štipendij Ekonomska fakulteta 2 štipendiji Visoka komercialna šola 2 štipendiji Ekonomska srednja šola 10 štipendij Upravno administrativna šola 5 štipendij Srednja tehniška šola — gradb. 10 štipendij Gradbena delovodska šola 12 štipendij b) in učna mesta za poklic zidar 30 učencev tesar 50 učencev železokrivec 20 učenčev strojnik 20 učencev cementninar 15 učencev mizar 10 učencev žagar 5 učencev elektromehanik 5 učencev strojni ključavničar 15 učencev pod a) Kandidati naj pošljejo svoje vloge na naslov: GIP GRADIS Ljubljana, Šmartinska cesta 134 a — center za izobraževanje. K prošnji na obrazcu 1,65 (DZS) je potrebno predložiti: — overovljen prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo o opravljenih izpitih in vajah ter frekventacijsko potrdilo (za študente). Podatkov o OD staršev na obrazcu 1,65 se naj nanašajo na kole- darsko leto 1977 — potrdilo o premoženjskem stanju in število družinskih članov — izjavo kandidata, da ne prejema štipendije pri drugem štipenditorju oziroma, da nima obveznosti iz naslova štipendije ali učnega razmerja. Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati, ki imajo boljši učni uspeh in so v slabšem materialnem položaju, in otroci delavcev GIP GRADISA. Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendista in štipenditorja so usklajene z določili samoupravnega sporazuma o štipendiranju in nagrajevanju učencev in štipendistov. pod b) Učenec mora za sprejem v uk predložiti naslednje dokumente: — zadnje šolsko spričevalo, — prošnjo za sprejem v uk — zdravniško spričevalo — rojstni list — potrdilo o osebnih dohodkih staršev, če so zaposleni — potrdilo o premoženjskem stanju. Učenci se sprejemajo praviloma od 1. julija do 31. julija. X____________________________________________________________________/ Sklepi občnega zbora konference OOS 1. Konferenca sprejema poročilo predsednika o delovanju konference v preteklem mandatnem obdobju. Poročilo služi kot programska osnova za nadaljnje delo konference in njenih organov. 2. Konferenca ponovno poudarja pereče vprašanje izgradnje samskih domov. V tem letu bo konferenca pristopila h konkretnemu izvajanju že sprejetih sklepov ter o tej problematiki organizirala konkretne razgovore z najodgovornejšimi v TOZD. V sklopu tega bomo govorili tudi o poenotenih cenah nastanitve in prehrane. ^ Konferenca ugotavlja, da smo tako v sindikatu kot odgovorni v TOZD premalo aktivni in neučinkoviti pri izgradnji samskih domov. Rok do katerega morajo biti vsi delavci izseljeni iz neustreznih bivalnih prostorov smo si zavestno podaljšali do konca 1979. Konferenca poziva vse TOZD, ki nimajo urejenih vprašanj nastanitve, da se vključujejo v ustrezne programe izgradnje samskih domov po bazenskih območjih. Komisija za standard in ustrezna službd bosta stalno delovali za uresničitev te naloge. 4. Komisija za standard zaposlenih in varstvo pri delu bo skupaj z go-spodarsko-finančno službo, kadrov-sko-socialno službo in predstavniki gospodarskofinančnih služb v TOZD pripravila do konca aprila 1978 predlog za poenotenje cen prehrane in nastanitve za delavce Gradisa. <. Iz poročila in razprave na občnem zboru izhaja, da bo nadaljnja aktivnost konference morala biti močno usmerjena predvsem k razvijanju sistema delitve sredstev za osebne dohodke ter utrjevanju medsebojnih razmerij glede odnosov v zvezi z dohodkom, predvsem v zvezi s sredstvi za skupne naložbe. Na skupnem sestanku naj se sestaneta komisija konference za izvajanje nagrajevanja po delu ter delovna skupina za uskladitev sistema nagrajevanja po delu ter pripravita program nadaljnjega uresničevanja ZZD na področju delitve sredstev za osebne dohodke s praktičnimi rešitvami za uresničevanje pravilnikov. 6. Čimprej je potrebno začeti postopek za dopolnjevanje samoupravnih aktov v zvezi s samoupravnim sporazumom v gradbeništvu bomo morali še razpravljati, če pride spremenjen in dopolnjen v razpravo, čeprav ga je več kot polovica TOZD sprejela oz. soglašala s prvotnim predlogom, ki je bil že v razpravi. 7. Konferenca ponovno ugotavlja, da je izvajanje akcijskih programov stabilizacije (APST) ena od osrednjih nalog sindikata. Konferenca poziva vse subjektivne dejavnike in odgovorne delavce, ki so tudi po službeni dolžnosti dolžni skrbeti za aktivnost na tem področju in so za to odgovorni pred kolektivom in družbo, da bodo v TOZD izvedene ustrezne razprave o izvajanju programov stabilizacije na osnovi bilančnih podatkov. Predsedstvo konference bo dalo pobudo za ustrezno dopolnitev programov stabilizacije in v ta namen sklicalo skupni sestanek s komisijo za izvajanje APST ter predstavniki TOZD (predsedniki komisij za izvajanje APST). 8. Konferenca mora še več pozornosti posvečati sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Okrepiti bomo morali delovanje mladinskih organizacij, predvsem njihovih vodstev. Predsednik in sekretar konference sta dolžna dati pobudo za sklicevanje skupnih sestankov družbenopolitičnih organizacij ob vseh najpomembnejših akcijah. 9. Konferenca ugotavlja premajhno aktivnost organov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Predsedstvo konference bo sklicalo skupno sejo z odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter storilo vse, da se pospeši aktivnost na tem področju. Posebno je potrebno pospešiti delo komisij v TOZD. 10. Konferenca ponovno poudarja, da moramo v sindikatu nadaljevati aktivnost pri omejevanju nadurnega dela ter takšno delo uskladiti z določbami zakona o delovnih razmerjih. Ker je čest razlog za delo v nadurah neredni roki, mora sindikat sodelovati pri sprejemanju rokov in se zavzemati, da bodo ti v okvirjih, ki so običajni za določene gradnje. Izvršni odbori osnovnih organizacij morajo tekoče spremljati izvajanje zakonskih določil, ki se nanašajo na nadurno delo. 11. Z izkoriščanjem kapacitet v naših počitniških domovih ne moremo biti zadovoljni. Z ozirom na situacijo, ki je v Ankaranu in Poreču, je potrebno zagotoviti nove kapacitete. Konferenca ugotavlja, da akcija izgradnje počitniškega doma v Bio-gradu na moru prepočasi napreduje. Zato poziva komisijo konference za standard zaposlenih in odbor za standard in rekreacijo, da ukrenejo vse potrebno v smislu sklepov DSP o tem vprašanju. Konferenca poudarja, da morajo izvršni odbori posve- čati posebno pozornost delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki in bolnim, da bodo predvsem ti koristili dopust oz. odšli na okrevanje, po potrebi tudi brezplačno. Konferenca ugotavlja, da je informiranje resnična nujnost in ne le zakonska obveznost. Informativna služba Gradisa je prešibka, da bi lahko tekoče obdelala in delovnim ljudem posredovala potrebne podatke in obvestila. Sredstva obveščanja, ki jih imamo na razpolago so le del sistema obveščanja, ki pa neredno izhajajo. Kvalitetno samoupravno obveščanje je možno le ob pravočasni, primerno pripravljeni in objektivni informaciji. Zato konferenca priporoča, da se raziskava na-rejana na FSPN koristi pri pripravi celovitega sistema informiranja v GIP Gradis, kar pa je tudi že bilo pred časom sklenjeno in dogovorje- 13. Konferenca se bo zavzela za ustrezno izobraževanje športnih referentov v TOZD na posebnih tečajih za organizatorje rekreacije, ki jih organizirajo občinski sveti ZSS. Na ta način bi športni referenti lahko bolje sodelovali s profesionalnim organizatorjem športne rekreacije pri izvajanju programa športne dejavnosti. (Nadaljevanje s 5. strani) vojih ter vsporedno pripravljali vse druge pogoje za izvedbo prehoda. — Novelirali bodo nomenklaturo poklicev in izdelali vse manjkajoče profile poklicev, ki bodo tvorili osnovo za postavitev učnih načrtov. — Razvijali sprejete mreže centrov usmerjenega izobraževanja, tako v ustreznem programskem dopolnjevanju kot v pogledu razvijanja materialnih osnov. — Nadaljevali bodo z akcijo optimalnega koriščenja obstoječih šolskih kapacitet v Ljubljani (učilnic, delavnic, telovadnic in drugih prostorov) in ustvarili pogoje za skupen gradbeni šolski center. — Nadaljevali bodo z nalogami v smeri realizacije srednjeročnega investicijskega programa izboljšanja materialnih pogojev izvajalcev. — Ustvarjali bodo pogoje za samoupravno in družbeno usmerjanje in vodenje vzgojno-izobraževalne dejavnosti v DOMOVIH učencev. Pri tem bo zajeta celotna populacija učencev. — Zvezni instruktorski center, ki kot izvajalec — podpisnik sporazuma zaenkrat ne izobražuje verificiranih poklicev (oblike neverifici- 14. Konferenca sprejema poročil6 nadzornega odbora in njegov predlog, da se podelijo denarne nagrad6 predsedniku konference 2.500 din neto, podpredsedniku in blagajnik6 pa 2.000 din neto za prizadevno i" požrtvovalno delo v konferenc' OOS. 15. ?■ Konferenca zadolžuje nadzori" odbor, da se čimprej sestane in pr" ^ pravi pismena navodila vsem osnov- ^ nim organizacijam v zvezi s spre- . membami v finančnem poslovanju 16. Konferenca odobri stroške za: £ — prispevek k stroškom organ" zacije zimskih Š1G v Kranjski gori1 ^ znesku 6.382 din — za udeležbo na 7. slovenskem veleslalomu v Švici za 3 udeležence" skupnem znesku 4.740 din Srečanja na 7. slovenskem vek' slalomu v Švici se udeležijo Zalete' Tone, Starovasnik Marjan, Jeršaf ^ Jernej. J j 17. J, Konferenca imenuje za podp" | snika za podpisovanje računo" Raušl Janeza in Jeršan Jerneja. 18. Predsedstvo konference mor" urediti vse potrebno za zagotovite" finančnih sredstev za kritje stroške" zimskih športnih iger Gradisa 'j1 udeležbe na predtekmovanjih in fi" nalnem delu letnih ŠIG Slovenije-Prav tako je potrebno predvideti ifl zagotoviti sredstva za organizatorje letnih športnih iger Gradisa. Predsednik konference OOS JANEZ RAUŠL, Ig- ranega usposabljanja niso financirane po skupnosti) bo usposobil Za opravljanje raznih del v gradbeništvu in sorodnih dejavnostih v tečajnih oblikah sledeče število zaposlenih delavcev (usposabljanje iz dem in ob delu): — inštruktorjev praktičnega dek — 30 — upravljalcev razne gradbene mehanizacije — 900 — gradbenih poklicev — 640 — montažerskih poklicev — Od tega predvidoma 60% za delovne organizacije v republiki Sloveniji. — V mejah možnosti bodo komisije nadaljevale aktivnosti na področju pridobivanja učbenikov *n skript, razvijanja izobraževanja Za varno delo, razvijanja služb in centrov za izobraževanje pri delovni*1 organizacijah. Poseben povdarek j* pri tem dati verifikaciji centrov, k bodo pomagali skupaj s šolami real1" zirati bodoče programske nalog6 usmerjenega izobraževanja. — Izvedena bo akcija samoupravnega sporazumevanja za zagotovitev kontinuiranega pritoka sredstev za realizacijo srednjeročne^ investicijskega programa izgradnje šol. Sindikat treba da preduzima akcije radi smanjenja privremenog rada i- Predsedništvo Veča Saveza sindi-''ata Jugoslavije raspravljalo je 7. f marta o sve rasprostranjenijoj po-)• Javi koriščenja prekovremenog i a°punskog rada u privredi i vanpri-Vrednim delatnostima, što u celini Prouzrokuje neželjeni društvene i i- eKonomske posledice. v Ukazano je na podatak da u celoj Etniji najmanje 10 odsto zaposlenih n radi prekovremeno, a u prošloj go-v je po ovom osnovu izplačeno °*° 4,5 milijardi dinara. S druge ' st^ane, dopunskim radom bavi se :l °ko pet odsto zaposlenih, ali se za taj n rad izdaju neuporedivo veča sred-stVa- U prošloj godini je izplačeno Pteko 12 milijardi dinara. Prekovremeni rad se najviše pri-- [Menjuje u radnim organizacijama 1 ,ndustrije i rudarstva, zatim saobra-j CaJa i veza, pa u komunalnim delat-a°stima i gradjevinarstvu, a u van-Privrednim delatnostima, najviše se J “tisti u obrazovanju, kulturi, ’ “tavstvu i socijalnoj zaštiti. “egionalno posamatrano, preko-1 ^re,tieni rad je najrasprostranjeniji tazvijenim republikama i područ-I a> gde se inače oseča i največi ne-^“statak odgovarajučih stručnih ka- Rarakterističan je i inače predi-enzioniran dopunski rad izvan ^snovnih organizacija udruženog r‘l“a- Unutar soci jalističkog sektora, ectttio, rasprostranjena je pojava a se razni poslovi poveravaju radona koji nisu zaposleni u OOUR z0Je poslove poveravaju radnicima 'tnčnjacima) sa Strane. Po ovom snovu u 1977. godini isplačeno je ^reko 12 milijardi dinara što je, u Vari, četiri odsto mase isplačenih ličnih dohodaka u celoj zemlji. Predsedništvo Veča SSJ analizirajoči i razne druge uzroke i posledice prekomernog koriščenja prekovremenog rada, smatra da bi akcija sindikalnih organizacija na smanjenju i ublaževanju ove pojave, trebalo da se odvija na stavovima da na poslo-vima na kojima je priznat benifici-rani staž, ne bi trebalo da se koristi i prekovremeni rad. Nas to jan ja sindikalnih organizacija trebalo bi da se kreču u pravcu ostvarivanja skrači-vanja radnog vremena na poslovima sa oteženim uslovima rada, umesto da se šire zahtevi za priznavanjem benificiranog staža. Mogočnost za smanjivanje prekovremenog i produžnog rada treba tražiti i u boljoj organizaciji rada i preraspodeli radnog vremena. Primera radi, u organizacijama gde su Uvedene nove radne smene, praktično je i ukinuta potreba za preko-vremenim radom koji je dotle bio masovno koriščen. Prevelik prekovremeni rad ote-žava rešavanje problema zapošlja-vanja novih, stručnih kadrova, pa i odgovarajuče zaposlenosti več zaposlenih radnika u odredenoj OOU R. Ponegde je naročilo izražen problem rešavanja zaposlenosti invalida rada kojima puno radno vreme od osam časova očigledno ne odgovara. U nekim radnim organizacijama problem zaposlenosti invalida rada su uspešno rešili na taj način što su za invalide uveli dve skračene smene od po četiri sata uz ista lična primanja. Predsedništvo, medptim, ukazuje (Nadaljevanje na 8. strani) Ova slika prikazuje, da u Iraku, gde čemo uskoro početi sa radovima, nije samo pustoš nego i gusle šume razkošnog cviječa i drveča Izkoristite sve rezerve Pre nego što se pruži ruka prema društvu, treba pomnije pogledati unutar sopstvene kuče. Za mnoge probleme, naime ključ treba tražiti u svom domu, jer svuda, i u najbolje organizovanoj organizaciji, postoje rezerve koje se mogu i moraju bolje iskoristiti. Ovo je, najkrače, poruka sa save-tovanja o produktivnosti, koje je nedavno, u organizaciji Privredne komore Jugoslavije i privrednih komora republike i pokrajina, odr-žano u Portorožu. Za razliku od mnogih drugih savetovanja, na ovom skupu nije bilo mnogo kritika. Naprotiv — iznošeni su konkretni primeri iz radnih organizacija koji su pokazivali i dokazivali več poznatu činjenicu da se sa relativno malo napora i malo ulaganja može bolje ra-diti i bolje živeti. Ovi primeri su, ujedno, bili i svojevrsna kritika onima koji čekaju neku čarobnu formulu da bi »prenuli« svoje proizvodne trake. Produktivnost rada u Jugoslaviji je več godinama za dva do tri puta niža nego u razvijenim zapadnim zemljama. Poslednjih godina efika-snost poslovanja postala je zabri-njavajuča, iako su prošle godine proizvodene trake nešto »živnule«. Medutim, treba još dosta učiniti da se produktivnost podigne na zado-voljavajuči nivo. Primeri povečanja produktivnosti izneti na savetovanju pokazali su da produktivnost najmanje zavisi od fi-zičkog napora radnika za mašinom. Postoje mnogi činioci, ponekad čak ne mnogo vidljivi, od kojih zavisi efikasnost rada. Organizacija rada, raspored kadrova, stimulacija stva-ralištva, očuvanje zdravstvenih i radnih sposobnosti — sve su to fak-tori koji su direktno vezani za produktivnost. Mnoge radne organizacije, medutim, o njima još ne vodi dovoijno računa. Ma kako to kontradiktorno izgle-dalo, nedovoljnoj produktivnosti kod nas dosta »kumuju« i naši stručnjaci — nešto sopstvenom kri-vicom, nešto smetnjama organiza- cione prirode. Doduše, doprinos obrazovanja rastu produktivnosti rada u privredi naše zemlje povečan je od približno 40 odsto u 1961. godini na oko 50 odsto u 197.6. godini, ali je to ipak, s obzirom na broj stručnjaka — malo. Prema podati m a iz 1976. godine, kod nas ima oko tri miliona zaposlenih stručnih kadrova svih nivoa, koji u ukupnom broju zaposlenih učestvuju sa preko 60 odsto. Medutim, ti kadrovi nisu ni vremenski ni organizaciono dobro iskoriščeni. ,Oko 44 odsto stručnjaka, naime, vremenski je angažovano ispod 75 odsto, iako se za povoljnu iskoriščenost smatraprocenat od 85 odsto. Analizom je utvrdeno da stručnjaci ni posloženosti posla niso angažovani dovoijno — preko 41 odsto poslova koje obavljaju stručnjaci sa visokom spremom zahteva-ju, u stvari, višu srednju, pa i nižu sprem u. U stručnjacima, nesumnji-vo, postoje ozbiljne rezerve koje bi, bolje iskoriščene, sigurno znatno doprineli efikasnosti privredivanja. Da bi se više i bolje radilo, radnici moraju za to da budu adekvatno nagraden!. Na savetovanju su izneti i primeri koji dokazuju da je dohodak nerazdvojivo vezan za produktivnost. Radnik, takode, ne može da pruži pun doprinos ako nije odmo-ran ni potpuno zdrav. Podatak da je 1975. godine 250.000 radnikaodsu-stvovalo godinu dana s posla, dovoijno je upozoravajuči. Zdravstve-noj zaštiti mora se poklanjati znatno veča pažnja. I ovaj skup je dokazao da je produktivnost rada zavisna pre svega od samih radnih organizacija i njihovih napora da hrže rade i bolje posluje. Kako inače objasniti činjenicu da je nivo produktivnosti i efikasnosti poslovanja medu organizacijama sa sličnim uslovima poslovanja i sadr-žajem rada često dosta različit? Zar treba posebno ukazivati na uzročnu vezu izmedu produktivnosti i rezultata poslovanja koji su uvek, uprkos eventualnih spoljnih teškoča, po-voljniji kada trake rade racionalno i efikasno. Kako vrednovati rezultate rada Zakono.m o udruženom radu (član 140) utvrdeno je 8 pokazatelja za iskazivanje rezultata rada radnika i poslovanja OOUR-a. Podsetimo se, to su: dohodak po radniku, do-hodak u odnosu na koriščena sredstva, čist dohodak po radniku, akumulacija u odnosu na dohodak, u odnosu na čist dohodak, u odnosu na prosečno koriščenje sredstava, lični dohodak i.sredstva za zajedničku potrošnju po radniku, čist lični dohodak po radniku. Zakonom o udruženom radu dato je ovlaščenje Saveznom izvršnom veču da u saradnji sa nadležnim or-ganima republika pokrajina i uz prethodno pribavljeno mišljenje Veča Saveza sindikata Jugoslavije i Privredne komore Jugoslavije, pored postoječih 8, utvrdi i druge pokazatelje za vrednovanje rezultata rada radnika i poslovanja OOUR-a. Koristeči to pravo, SIV je doneo odluku o dodatnih 9 pokaza-, telja čiji je cilj, kako se kaže u obra-zloženju odluke, da se radnicima u OOUR-iitia omoguči da blagovre-meno i kontinuirano svestranije ra- zmatraju i ocenjuju rezultate u poslovanju i planiranju, odnose u ra-sporedivanju dohotka i ličnih doho-daka i obaveza iz dohotka i ličnih dohodaka za zadovoljavanje zajed-ničkih potreba. Devet dodatnih pokazatelja su: izdvajanje iz ličnog dohotka po radniku (mesečni prosek), izdvajanja iz dohotka po radniku akumulacija sa amortizacijom u odnosu na prosečno koriščena poslovna sredstva, prosečno koriščena poslovna sredstva po radniku, ukupan prihod prema utrošenim sredstvima, ukupan prihod prema prosečno korišče-nim obrtnim sredstvima, gubitak po radniku, dohodak u osnosu na planirani, lični dohodak u odnosu na planirani. Na osnovu ovih pokazatelja, sa-gledavali bi se rezultati u obračunskem periodu, zalim njihovo upore-divanje sa sopstvenim rezultatima u prethodnim periodima, kao i sa rezultatima ostvarenim u drugim OOUR-ima u okviru iste delatnosti i slično. (Nadaljevanje s 7. strani) na dugoročniju ori jentaci ju na planu ublažavanja i, eventualno, definitiv-nog ukidanja prekovremenog rada daljim doslednjijim izgradivanjem i primenom sistema raspodele ličnih dohodaka prema rezultatima rada. Logično je, naime, da se u takvim uslovima, umesto da se, kao dosad, realizacija zadataka prenosi u va-nredno vreme, da se ovi završava ju u redovno vreme. Najneposredniji zadatak sindikalnih organizacija i organa bi, me- Kjer me rabijo tja pač grem pravi tov. Rupar dutim, trebalo da bude u analitič-kom i konkretnem razmatranju Uzroka, potreba i posledica prekovremenog, produžnog i dopunslog rada u svakoj radnoj organizaciji konkretno i preduzimaju sasvim konkretne mere za ublaživanje ili eliminisanje ove nekorisne pojave. Mere bi, razume se, trebalo da budu adekvatne svakoj pojedinačnoj radnoj organizaciji, grupaciji, oblasti, pa i pokrajini i republiki, jer su ve-rovatno i uzroci i posledice specifični. Kje ni bil — kdo ga ne bi poznal šofer Tomo Pršiv Savremena basna KAKO JE LAV DELIO BODOVE Hteo lav da u svom carstvu raspodeli ono što je zajednički zaradeno. A da se zbog pojedinažnih opisa poslova, sastavljanja bodovnih lista i drugih tehničkih radnji ne bi pretvarao u administratora, lav svojim konkretnim stilom odmah prede na zadatak ali i zamerke na rad svakog člana njegovog carstva: — Objektivnim merilima čemo vrednovati rad a kako neče biti nesuglasica nije nam potrebna kontrola komisija a ni mirovno vede. Sve životinje dadoše uvo jer se radilo o njihovoj koži a od lava se očekivala objektivna ocena za učešče u zajedničkoj kaši. — Da krenemo od noia — zaooče lav. — On je mnoge stvari u našoj radnoj svakidašnjici izgubio iz vida, jer mu je glava pod peskom još od pripravničkih dana. ; Zato mu oduzimam 50 bodova i odmah mu vračam od toga polovinu buduči da se pod peskom teško diše. Moj verni podanik pudlica — nastavi lav — dobiče prema svom rastu srazmeran deo raspoloživih bodova. A i dodatne bodove jer joj je u prirodi na naporne šeni. da maše repom i da je šišaju zbog čička i trnovitih staža života. Ja ne znam da li je lačno da je riba rekla za mene: »Ne diraj lava dok svoje bo- j dove prebrojava«. Te intrige velikodušno ne usvajam, jer riba je nema a dajem još i stimulativne bodove zato što je svojim čutanjem doprinela da neke naše planove uspešno sprovedemo. Ali zato, s druge Strane, imamo krokodila koji stalno pominje neku svoju samo-stalnost u poslu, pa kreativnost a na svoju proždrljivost, izležavanje i izolaciju dok drugi rade, potpuno je zaboravio. Mislim da je rešen je da mu ipak damo koji bod više, ali neka nam zauzvrat zavešta svoju kožu koju čemo za dobre pare eksporto- j vati. A znate li šta sam čuo za mrava? Kaže: »Priroda mi je dala jednog cvrčka a administracija još i jednog lava«. Ja prelazim preko te uvrede, jer mrava i ne vidim. A osim toga on ko radi od jutra do mraka, zaslužuje da bude nagraden. Evo mu 10 bodova uz pravo na žalbu našem sekretaru mravojedu. Hijena zaslužuje posebnu pažnju — nastavi blagonaklono lav. — Ima pojačanc fizičke napore a pripada joj i nešto poena za teške uslove u higijenizaciji i čiščenju nečistih tragova u našem carstvu. Da nema hijene i ja bih morao, pre nego što krenem U naš životinjski restoran, da overavam zdravstveno knjižicu. Puž-golač ima na naš rad mnogo zamerki. Prigovara nam da ga ubrajamo u sitan inventar, te da na ledima nema ni nužan smeštaj a mi držimo prazan stan za slona več pet godina. E pa to je stvar naše stambene komisije a puž-golač ako hoče da se žali može da se obrati isturenom šalteru te iste komisije — ježu. Kameleon, naš verni podanik u kolor-tehnici hoče, kao i rak, da mu izbodujemo učinak u svim pravcima. Da ne kažem u svom bojama... E pa teško je to učiniti sa dvoličnjacima koji prema situaciji i zbog lične koristi menja ju boju ili vuku nazad, a posle nikako da im ukupna priman ja uhvatimo ni za glavu ni za rep. 1 kameleonu j raku, mada i jedan i drugi mogu da budu korisni, odredujem ispod prosečan broj bodova. 1 tako lav izvrši raspodelu raspoloživih bodova. Sebi zadrži 1.000 bodova više, i razume se, uz objektivno obrazložen je da je meso — njegov glavni jelovnik — od početka raspodele bodova — bar deset puta poskupelo. PERA SREČKOVIC/ <_____________________________________________—--------------------/ - Zdravo poštovani Pošto se nalazim na odsluženju vojnog roka u Novom Sadu — kao član radne zajednice »GRADISA« Vam se Javljam i »Imam že tak stroj, da dela spredaj in zadaj«, pravi Predojevič želim mnogo sreče i uspeha u daljnje111 radu, kako shižbenom tako i radno1" osoblju. Na kraju sam svoga vojnikovanja, vračam u svoju radnu organizaciju, g"£ sam radio prije nego što sam otišao *' odsluženje vojnog roka odnosno JNA' Iako sam odsutan više od jedne g0<*\ ne, nišam imao prepreke a da ne sazn*** za uspehe mojih dojučerašnjih kolege I' odnosno moje radne organizacije. Ovdr nas ima dvojica Grasdisovaca, redove* primarno i čitamo »GRADISOV Vij*' snik«, te na laj način održavamo vel* izmedu enota Jesenice i Ljubljao*' Iskreno rečemo, ponosni smu na djel* k oje postižete iz dana u dan. Posmatrao sam nrimlerak »GRAD*' SOVOG« ovogodišnjeg kalendara te K' ražavam zelju da mi Isti — ZIDNI — fjj šaljete. Nadam se da čele udovoiP mojoj želji i poslali ga na priloženo adr*' su. Unapred sam vam zahvalen. Iskreni pozdravi celom Gradisovo** osoblju. Član Gradevinsko Industrijske* Preduzeča »GRADIS«, Enota Jesenic*' HUSIČ SIF0 V.P. 5003'’ 21000 NOVI S A” Varujmo pridobitve našega samoupravnega -socialističnega sistema v_________________________J Ko danes delovni ljudje samostojno odločajo o rezultatih svojega uela in vseh drugih družbenih zadev, Je nujno razvijati tudi sistem obrambe in zaščite, s katero delavci danijo in varujejo svoj samou-Pravni položaj, rezultat dela, svoje delovne in življenjske pogoje pred Vnanjim in notranjim sovražnikom, tako v miru, kot v vojni. Zato sta splošni ljudski odpor in družbena samozaščita zelo pomembni sestavni socialističnega samoupravnega sistema! Ljudska obramba, zaščita in var-n°st naj bo stalna naloga in skrb yseh družbenopolitičnih organizacij ln samoupravnih organov, tako v naši delovni organizaciji, v TOZD in uelovni skupnosti. Ljudska °bramba in družbena samozaščita •bora postati vse bolj ljudska, zasno-Vana na učinkovitosti, varnosti in Množičnosti. Delavci v delovni organizacij j bodo morali ob zagotovi-V| materialnih in finančnih oshov, s samozaščitnim usposabljanjem, s sprejemanjem varnosti načrtov in samozaščitni ukrepi postati nosilci hrambe in varnosti v celotnem pro-Cesu samoupravnega odločanja. Pri tem je brez dvoma odločilni Pobudnik Zveza komunistov, brez atere ne bi mogli govoriti o dose-^em stopnji učinkovitosti obramb-'b priprav in samozaščite. Že sedaj 0 vidni pomembni rezultati. Ti so ■ °Kaz množične pripravljenosti de-^avcev, da varujejo in branijo prido-'tve socialističnega samoupravnega azvoja, vidni pa so tudi materialni napredki celotne naše družbe. Z množično usposobljenostjo delavcev sta ljudska obramba in družbena samozaščita bistveno prispevali k trdnosti naše obrambe, stabilizaciji varnosti razmer ter varnosti delovnega človeka in njegovega in družbenega premoženja. Komunisti moramo izhajati iz prepričanja, da je učinkovitost varovanja, zaščite in obrambe odvisna predvsem iz patriotične zavesti in politične volje delavcev. Prav zato se mora ljudska obramba in družbena samozaščita razvijati na množičnem temelju. Množičnost pa izhaja iz politične ureditve ter iz izkušenj narodno osvobodilne borbe, v kateri je bila Zveza komunistov vodilna sila. Prav zato moramo mi komunisti zastaviti vse moči. da se bo uveljavila aktivnost naših delavcev v družbenopolitičnih organizacijah. Komunisti moramo nenehno skrbeti za idejno in akcijsko enotnost v obrambnih pripravah in družbeni samozaščiti. Neposredno moramo sodelovati v procesu odločanja in vodenja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Seveda pa je pri vsem tem treba upoštevati konkretne razmere in na podlagi le-teh izvajati akcije, sodelovati moramo pri sprejemanju in izvajanju programa in nalog. Obrambne priprave morajo biti sestavni del samoupravljanja,zato se moramo komunisti zavzemati: — da bodo nosilci obrambnih priprav vsi delovni ljudje v našem združenem delu; — da bodo naši delavci na svojih zborih in v samoupravnih organih odločali o vprašanjih obrambe in zaščite: — da bodo obrambne priprave vgrajene tudi v plan našega gospodarskega razvoja, tako v DO, kot v TOZD in Delovni skupnosti. Spodbujati je treba obrambno in zaščitno usposabljanje delavcev.Zato naj bo ena izmed naših nalog, vzgoja in izobraževanje v okviru ljudske obrambe. Tega naj se zavedajo vsi odgovorni družbeni dejavniki. Samozaščitna aktivnost naj bo stalna in učinkovita. Postati mora sestavni del naših samoupravnih pravic in dolžnosti. Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije prevzemajo neposredno odgovornost za zaščito in zavarovanje življenjskih in delovnih pogojev naših delovnih ljudi. Izhodišče za to je: analiza varnostnih razmer in program samozaščitnih ukrepov v DO, TOZD in Delovni skupnosti. Nadalje moramo razvijati tudi narodno zaščito. Tudi tu se moramo komunisti zavzemati, da bodo odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito vseh naših TOZD in Delovne skupnosti, nosilci priprav in usposabljanja narodne zaščite. Seveda pa nam pri vsem tem še ni uspelo uresničiti stališča, da naj bi vsak delovni človek v naši organizaciji dobil svojo mesto v ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Mislim, da bi morala imeti glavno vlogo pri tem organizacija Zveze komunistov. Zato naj bo njena pr- \ KAKO SE IZRAŽAMO? Nemalokrat ko listamo naše dnevno časopisje ob posameznih besedah obstanemo. Zakaj? Zato ker (določena) besede nismo razumeli in vsled te besede nem tudi stavek ni popolnoma jasen in razumljiv. Vse to se dogaja nam, ki dnevno »nekaj« prečitamo, kako pa mora biti tistim, ki čitajo le ob »velikih praznikih« kot to pravimo — v mislih imam delavce iz proizvodnje. Takšnim besedam, ki jih ne razumemo pa pravimo tujke. Ali tudi v našem »Gradisovem vestniku« najdemo tujke? O ja, od časa do časa se jih še kar nabere. Kaj pa so tujke? Preprosto povedano, tujke so besede, ki smo jih predvsem v povojni dobi hote ali nehote sprejeli iz tu^h jezikov. — Zakaj pa hote? To zato ker z eno besedo nismo mogli tega povedati, kar smo želeli — predvsem v tehničnem izražanju, ali pa ker smo hoteli biti »preveč pametni«, ali pa ker smo želeli, da tisti, ki čita čimmanj razumejo — zaradi važnosti; — in nehote? razume. Zavedati bi se morali, da tujke niso vedno znamenje kulturnega razvoja in tehničnega napredka, ampak so lahko velika ovira, kajti marsikdo jih ne razume ali pa jih napačno uporablja. Zato paj bo načelo, da se izogibajmo tujk, kadar imamo zanje pomensko e.iakovredno lepo domačo slovensko besedo. Gradisov vestnik je naš vestnik, zato pišimo v našem jeziku. V_______________________________J venstvena naloga v bodoče: vraščanje obrambne in zaščitne aktivnosti v naše samoupravno odločanje, v mobilizacijo vseh sil in sredstev ter v odgovornosti članov Zveze komunistov za razvoj ljudske obrambe in družbene samozaščite. PIŠKUR NUŠA Nismo pomislili ko smo pisali, da je nogo lakih, ki take — te besede ne v**.... : 8l*iozaščitna aktivnost naj bo prisotna tako na delovnem mestu kot tudi v domačem okolju Nekaj osnovnih pojmov - - - - e - ■ ■ | združenem delu govori o »sredstvih o dohodkovnih odnosih poisgJiK zakonu o združenem delu J vanju osebnih dohodkov in drugih, z zakonom določenih obveznosti. 1. Prihodek 4. Dohodek: 7. Osebni dohodek 10. Motnja pri poslovanju je kosmati znesek, na podlagi katerega temeljna organizacija združenega dela iz posameznega posla pridobiva dohodek; ta znesek praviloma vključuje tudi materialne stroške in amortizacijo. Pri prodaji posameznega proizvoda ali storitve je prihodek prodajna cena. 2. Celotni prihgdek je vsota vseh prihodkov, ki jih TOZD ustvari s prodajo proizvodov in storitev, z deleži pri dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev dveh ali več TOZD, s svobodno menjavo dela ter s kompenzacijo, regresom, preptijo, dotacijo itd. Starejši slovenski uradni izraz za ta pojem je bil »celotni dohodek« in »skupni dohodek«, kar pa v tej zvezi ni več mogoče uporabljati. 3. Skupni prihodek je znesek prihodka ali prihodkov iz prodaje proizvodov ali storitev, ki so rezultat skupnega dela delavcev v dveh ali več TOZD, ali sodelovanja med proizvajalnimi organizacijami združenega dela in OZD, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev. Pri posamezni TOZD ni skupnega prihodka. Treba ga je razporediti na vse vključene delovne organizacije z vsemi njegovimi sestavinami, torej z materialnimi stroški, amortizacijo in dohodkom. Starejši slovenski izraz, ki se več ne uporablja, je bil »skupni celotni dohodek«. a) je pri posameznem poslu razlika med prihodkom (pod 1) minus materialni stroški minus amortizacija = DOHODEK b) je pri posamezni dejavnosti razlika med prihodkom (vse štiri oblike) minus materialni stroški minus amortizacija = DOHODEK c) dohodek pri TOZD je razlika med njenim celotnim prihodkom minus materialni stroški minus amortizacija = DOHODEK. Ugotavljanje dohodka je pojasnjeno v 104. čl. ZZD. 5. Skupni dohodek je dohodek (pod 4), ki ga skupno pridobijo TOZD, ki pri svojem poslovanju uporablja sredstva drugih TOZD in te druge TOZD ki so združile sredstva s prvo, imajo zato pravico do udeležbe v skupnem dohodku. Skupni dohodek ne pripada le eni TOZD, temveč ga je treba razporediti na vse organizacije, ki so združile delo in sredstva. 6. Čisli dohodek je dohodek (pojem pod 4), zmanjšan za pogodbene, zakonske in samoupravne obveznosti iz dohodka. Obsega: osebne dohodke skupno porabo razširjeno reprodukcijo rezervni sklad oblikovanje skladov TOZD. Eksponati iz sejmov je kosmati znesek, ki pripada posameznemu delavcu iz delitve čistega dohodka (pojem pod 6) in obsega tudi njegove prispevke in davke za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb. V slovenščini so v tej zvezi 'uporabljali izraz »bruto osebni dohodek«. se izraža v primanjkljaju dohodka pri oblikovanju OD minimalne akumulacije v smislu samoupravnega splošnega akta izven tistega primanjkljaja, ki vstopa v pojem izgube. (Iz glasila »Zasavski gradbenik«) BO KONČNO ZAVEL NOV VETER? Vsakoletni spomladanski zagrebški velesejem tudi tokrat ni minil brez nas — gradisovcev. Svoj kotiček na IX. sektorju smo opremili bolj skromno, saj je bila tudi tokrat bolj skromna udeležba, kar se tiče naših TOZD. Istočasno pa je bil le storjen korak naprej. Na predlog komercialne službe je bilo dogovorjeno, da na sejmih (vseh ne samo na zagrebškem) nastopamo enotno kot Gradis in ne kot vsak TOZD za sebe. Bilo je že nekaj konkretnih predlogov predvsem v zvezi s plani za udeležbo na tistih sejmih, za katere s/no se že prijavili. Zagrebški je torej že za nami, kmalu pa bosta v Ljubljani sejem Tehnika za okolje in tudi vsakoletni spomladanski sejem v Beogradu, katerega se tudi mislimo udeležiti. Začetek akcije je tu. Mislim, da mora biti ta bolj planska kot je bila do sedaj. Tudi razdelilnik stroškov, ki je že napravljen za letošnje sejme bi lahko sprejemali kar skupno z GN in bi bile nevšečnosti kar se tiče plačevanja odveč. Glede na dolgoletne izkušnje bi torej kazalo že danes misliti na to, katerih sejmov se bomo udeležili v prihodnjem letu, zagotoviti zadostna sredstva in v okviru teh najti najboljšo rešitev. Vsekakor pa bi bilo zaželjeno, da bi sodelovalo več TOZD, ne pa samo KO Ljubljana in Maribor ter OGP iz Ljubljane, Pa si oglejmo še nekaj številk iz pravkar minulega zagrebškega velesejma. Na površini cca 250.000kv. m je letos razstavljalo preko 1500 razstavljalcev iz Jugoslavije in tujine. V okviru specializiranega mednarodnega sejma se je odvijalo kar devet sejmov in sicer: 26. mednarodni sejem robe za široko potrošnjo 18. mednarodni sejem prehrambene industrije 8. mednarodni sejem lesne industrije 5. mednarodni sejem tekstilne industrije 9. mednarodni sejem gradbeništva 7. mednarodni sejem rudarstva in energetike 9. mednarodni sejem plastike in gume 6. mednarodni sejem opreme z11 šport in rekreacijo 20. mednarodni sejem obrti. Kot gradbince so nas zanimal6 predvsem novosti iz naše branže, p11 smo zato gledali čez plot tovrstne iZ' delke. Kakšnih posebnih in povsem novih strojev nismo videli, še največ je zbudilo zanimanje veliko avto' dvigalo DEMAG z nosilnostjo 120 •> medtem ko je teža samega stroja 75 t. Eno leto v novi hali N y Pred letom dni smo pisali o svečani otvoritvi nove proizvodne dvojne z aneksi v TOZD Kovinski °brati Maribor. Eno leto je časovno dovolj dolga doba, da danes že lahko damo nekatere osnovne ocene o Uporabnosti in koristnosti te velike ,n prepotrebne pridobitve mariborskih kovinarjev. Investicija, ki je , OZD veljala 30 milijonov dinarjev )e nedvomno v mnogočem spreme-nila pogoje dela tega kolektiva v pozitivnem smislu, saj so v tem objektu Pridobili ne samo več delovnega Prostora, temveč tudi prostore, ki Pomenijo kvalitetno spremembo standarda ob delu, saj so v novi hali se naslednje spremljajoče površine, kot celota bistveno vplivajo na ugodno počutje vsakega delavca; Velika sodobna jedilnica, ki je poleg osnovnega namena že ničkolikokrat dokazala svojo vsesplošno uporab-n°st, saj se v njej vršijo zbori delov-n'h ljudi, ob raznih priložnostih pa je 8°stila že veliko gradisovcev, sejna ?°ba, garderobe, sanitarije, pisarne 'n oroderna kotlovnica za ogrevanje. Odločili smo se, da na kraju Saniem povprašamo za nekaj mnenj 0 enoletnih izkušnjah dela v novih Pfostorih. Tole so nam povedali: Peter Senekovič, ključavničar skupinovodja v PE Novogradnja: ‘Več delovnega prostora pomeni vsekakor veliko pridobitev. Vsi pro-s*°ri ponujajo velike možnosti kar njtjbolj funkcionalne izrabe, seveda ,b dovršeni pripravi dela, organiza-ter smotrni in racionalni delitvi ela. Na tem področju še ni izrečena ^dnja beseda. Žal se nekateri ne avedajo pravega pomena te prido-.,tve in nimajo pravilnega odnosa • ° družbene, naše lastnine in je ne uvajo temu primerno.« Rudi Malešič, ključavničar skupi- Del hale s pogledom na jedilnico in garderobo Foto: T. Ban novodja v PE Strojegradnja, že vrsto let dela na 500 litrskih protitočnih mešalcih: »Zahvaljujoč novim prostorom, ki nam omogočajo ustreznejšo in smotrnejšo delitev dela, izdelamo sedaj še enkrat toliko mešalcev, ki so mimogrede povedano zelo iskani na jugoslovanskem trgu, kot prej v starih prostorih, kar že samo po sebi dovolj zgovorno priča o pomembnosti delovnih površin. Trenutno obratuje le en mostovni žerjav, za popolno funkcionalnost bo potrebno čimprej oskrbeti še drugega. Kritično pripombo pa naslavljam na »akustičnost« hale, saj je včasih ropot daleč nad dovoljenimi normativi. V celoti pa se lahko o novi hali izrazim samo pohvalno. Kot športnik sem posebej zadovoljen ob pomislih, da smo končno tudi v ta namen oskrbeli prostor za strelski šport in namizni tenis.« Ludvik Černivec, tehnični pomočnik int. 304 (ing. Kogej Rajko) PD GRADIS PLAN IZLETOV ZA LETO 1978 I Nadm. Datum Cilj poti višina Dni Kratek opis poti 22. IV. Kum 1219 1 Radeče — Podkum — Vrh Kuma — Trbovlje 6. V. Vremščica 1026 1 Pivka — Osojnica — Vremščica — Škocjanske jame — Divača 20. V. Bevkov vrh — 1006 1 Cerkno — Bevkov vrh — Sivka Sivka — Razpotje — Gore — Idrija 27. V. Golica 1835 1 Jesenice — Dom pod Golico — - « i sl i d << L U hi Savske jame — Suha — Golica — Javorniški Rovt Koroška Bela 3. VI. Srečanje Iskra — Gradis — Celovec 17. VI. Košuta 2088 V okviru sodelovanja s PD Iskra se naši člani lahko udeležijo tudi njihovih izletov, njihovi člani pa naših. Zato objavljamo tudi program izletov 24. VI. Grintavec 2558 PD Iskra: 29. VII. Z Vršiča . v Dolino Vrat 2547 Opis poti Datum izleta 22. VII. Korošica .34 J Ojstrica 1. Kriški podi — Pogačnikov dom 6. in 7. V. 2. Golica 13. V. 18. VIII. Iz Jezerskega 2001 3. Snežnik 20. V. v Logarsko dolino 4. Srečanje Iskra-Gradis-Celovec 3. VI. 5. Uskovnica—Hribarice—Sedmera jezera 15. VI. (25) Jalovec 2643 6. Slovenska smer — Triglav I. in 2. Vil. 26. VIII. 1 7. Pohorje 8. Velika planina, Korošica, Kamniško sedlo 15. in 16. VII. 27. VIII. (tudi Gradisov izlet) 22. in 23. Vil. 2. IX. Sleme 1782 9. V tuje gore — Dolomiti 19. Vlil. 10. Srebrnjak 2. in 3. IX. II. Srečanje s Tolminci 9. IX. 10. IX. Triglav 2863 12. Kukova špica, Škrnatarica 23. in 24. IX 11. IX. 13. Viš 30. X. 12. IX. 14. Jerebica 14. in 15. X. 23. IX. Krn 2245 15. Blegoš 21. X. 16. V neznano 11. XI. 1 Tržič — Završnik — Kal — Kofce — Košuta 2 Krvavec — Kalški greben — Kokrško sedlo — Grintavec 2 Vršič — Prisojnik — Razor — Pogačnikov dom — Na Kriških podih — Sovatna Dolina Vrat 2 Rogovile — Robanov kot — Korošica — Ojstrica — Bela Kamniška Bistrica 1— 5 Jezersko — Češka koča — Ledine — Okrešelj — Logarska dolina 2— 5 Vršič — Zavetišče pod Šoičkom — Jalovec — Zavetišče pod Špičkom —‘ Vršič 1 Kranjska gora — Vršič — Sleme — Slemenova Špica — Tamar — planica 3 Komna — Sedmera jezera — Hribarice — Dolič — Planika -Triglav — Kredarica — Vrata 2 Lepena — Krnsko jezero — Gomilščkovo zavetišče — Krn — Komna — Bohinj i1 it It 11 A K 'h 'a 'i, 'e k k K n K k k i H Kaj je novega drugod? »Mineralizator« — sredstvo za zaščito Pred zunanjimi vplivi Nedavno se je v Dvoru na L1 ni za-e*a Proizvodnja novega sredstva za pred vlago, nizkimi temperaturo' in drugimi atmosferskimi Plivi. To sredstvo, imenovano mi-eralizator, proizvajajo po Ucend *ke švedske tovarne. Pravzaprav je ® s*Ukatni koloid brez vonja, po go-in barvi pa je najbolj podoben teku. Spravljajo ga v plastične ste-e“«ce in sode od 1—50 litrov. Po-v *mbno je, da je ta kemikalija . 0 pripravljena za uporabo, saj r?‘ teeba dodajati niti vode, niti Ita-2 ei,koli katalizator ali razredčilo. lah£n'm ^trom tega materiala se n 0 prenaša površina 4 kv. m. Na-"*** se s čopičem ali razpršilcem. Mineralizator se največ uporablja L0Plemenitenje in zaščito površine j. °nn, opeke, lesa in kovine. Pro-iih* °^ v strukturo teh materialov, površinski sloj, povečuje gov° trdnost in pomeni popolno slih1,0 Prete *esa mineralizator poleg tega, t^Pfoprečuje, da se les vžge. Poleg 1* mineralizator primeren tudi |4. ,emeljni sloj za vse vrste barv in iUj®v ter kitov, pri vsem tem pa vate tudi naravno barvo materiala. Tovariš urednik! P''vem ti iskreno čestitam kot pr'"e,"u uredniku »Vestnika«, ko '"Ar> xvoi 20-letni jubilej! Prav tudi vsem zvestim sodelavcem! v„ij"‘ttj° štev. 240 sem z zado-jc I'V("n »predihal«, neverjetno pa 'u je minilo ie 20 let tako uspešno 'i»i's,v<,rjalno! Ob obujanju sporni-I Poč "f' kovanju » Vestnika« sem se : Kij. l* -opel mlad, malo vznemirjen. I 'tik« '8' tedanji borbi, je » Vest- I skl. e Zagledal luč sveta vsled naše I upornosti, zavesti, da je | Zq 'a Informacija bila več kot nujna I s/uljnji razvoj samouprave! ir tj' e skem načelu lahko oblikuje telo, ki ui klajuje in vodi skupne akcije. V občini se delavci, vključeni osnovne organizacije zveze sindikat®' povezujejo v organizacijo zveze sindik" tov občine. Ta organizacija je sestav del političnega sistema socialistične? samoupravljanja, deluje samostojno 1 je aktiven dejavnik znotraj socialisti'11 zveze delovnih ljudi. Organi zveze sindikatov v občini f oblikujejo iz delegatov osnovnih org31®, zacij zveze sindikatov. V načelu so org^ zveze sindikatov v občini: skupšč111 sveti, in nadzorni odbor. Zveza sindikatov se tudi ustrezno 0 ganizira v mestih z več občinami, škaf n oslih občin (regija) in seveda v repu1 kah oziroma pokrajinah in federacij1- Povzeli smo samo nekatere osno' poudarke iz gradiva predsedstva Zv^ sindikatov Jugoslavije in to naj bo zaJ, tek naših razmišljanj in naše aktivno^ pripravah na kongrese zveze sindikat®. VALTER MASTP nah, pokrajinah, republikah in federaci- ::\ u_j_ ....-----1:-_: -4-.il--: -—*: fcj naj bi prispevali k pravočasnejši in učinkovitejši akciji zveze sindikatov pri uresničevanju njene družbene vloge in naj bi »Moral« na proveri Dešava se da su ocene o nečijoj nepodobnosti i same neopodobne jer, stoje na klimavim nogama. Na takve slučajeve ukazuje praksa sudova udruženog rada. Od nedavno, o vi radnički tribunali na osnovu nadležnosti date im zakonom proveravaju verodostojnost podataka na osnovu kojih se podobnost ocenjuje. Ovakvi postupci vode se na predlog radnika pojedi- naca u slučaju kada se smatra da su netačna mišljenja, ko j a su dobila težinu zvaničnosti a odnose se na moralne i druge kvalitete. Pozivaj uči se na podatke, svedoke, na sredinu u kojoj žive, radnici osporavaju da u njihovem odnosu prema izgradnji socijalizma i našeg samouprav-nog društva ima mrlja i pukotina. »Naravno, sudovi udruženog rada ne ispituju moralnu podobnost, niti ocene preinačuju« — veli tim povodom predsednik Zajedničke sednice sudova udruženog rada Jugoslavije Ljubisav Stojanovič. Oni se upuštaju u prave ru činjenica na osnovu kojih je ocena donela, potvr-djuju ili negiraju svojim resenjem jesu li one istjnite. »Često, radnici su spremni da odustanu od ličnog imo-vinskog zahteva u sporu koji pred sudovima udruženog rada vode. Nikada, medjutim, ne odustaju od zahteva da dokažu svoju moralnost,« ističe Ljubisav Stojanovič, govoreči o ovoj i drugim vrstama sporova koji se vode pred samoupravnim sudstvom. Preko 90 odsto sporova pred ovim sudovima pokreču radnici i kako je praksa pokazala u više od 70 odsto slučajeva zahtevi su oprav-dani, dakle njihova prava lamo gde s tiču dohodak, stan i ostalo ugrožena su nepravdama iza kojih stoji najčešče manipulisanje samoupravljanjem. Sva ta pitanja, pa i utvrdjivanje verodostojnosti podataka o podobnosti daleko če se mirnije pa i cfikasnije reševati kada počnu s radom sudovi udruženog rada posebne nadležnosti. Oni če, kako je zamišljeno, biti speci-jalizovani za pojedina najkarakterističnija pitanja koja se pojavi juju u praksi. Mnogi su, prema rečima Stojanoviča, ove sudove shvatili fakultativno. I praksa i zakon, medjutim, ukazuju da njih treba obavezno organizovati-To znači, praktično, da če za stambena pitanja, pitanja raspodele, i ostala postojati posebni sudovi rasterečeni svaštarenja i presudjivanja u raznim oblastima. U pitan jima koja se ne tumače samo paragrafima, nego pre svega ljudskim razumevanjem, potpunim poznavanjem okolnosti na »licu mesta«. Svakako, da visoku autorirativnost takvim presudama obezbedjuje činjenica da o problemima radnika sude i presudjuju njihove kolege, neposredni učesnici udruženog rada. DRAGAN MILOSAVLJEVIČ Kako dobro ■n pazljivo delati? ^ naših temeljnih organizacijah ruženega dela imamo vedno več Ve°!0rnih verižnih žag. Te motorne r,zne žage niso nevarne, če z njimi Pravljajo — delajo delavci, ki so p nevarnosti in način dela s to žago kak*1306 'n z ni'm' ravnajo tako, ,ak°r je to določil proizvajalec teh ^izkušenim in neveščim delav-v 111 je delo s temi žagami zaradi ne-rn°sti poškodb prepovedano. Prav tako je prepovedano, da se žago uporablja na drug način, kakor ga je določil proizvajalec. Delovodje in drugi neposredni vodje dela so dolžni redno zasledovati, kako delavci ravnajo in delajo s temi žagami. Predvsem pa do solžni, zahtevati od delavcev, da le-ti poznajo »Navodila za uporabo in vzdrževanje Homelite motornih verižnih žag« in se teh tudi pridržujejo. Če teh navodil ne poznajo ali jih na Pogrešali ga bomo . V aprilu 1978 je bil upokojen naš '•'Roletni sodelavec Flander Darko. °kn je bil v kmečki družini v Nova- ol n*d Cerknim. Že v mladosti je vso grenkobo življenja, saj je ,qna štela osemnajst otrok. 8« v*"1 so ga aretirali Italijani in it,, **Porih na Goriškem zadrževali m*secev, nato pa so ga mobiUzi-o« eV ■•lovne čele italijanske vojske *rdinijo. Po kapitulaciji Italije je bil pod vojaškim režimom ameriške vojske, kjer je opravljal raznovrstna dela na Sardiniji in Korziki do okro-bra 1945, ko se je vrnil v domači kraj. Sodeloval je pri obnovi porušene domovine do novembra 1946, ko se je zaposlil v Škofji Loki. Februarja 1948 se je zposlil v naši TOZD kot priučen lesar, nato pa uspešno opravil izpit za kvalificiranega tesarja. Zaradi prizadevnosti, marljivosti in drugih vrlin si je kmalu pridobil zaupanje sodelavcev in postal skupino-vodja. Uspešno in z bogatimi delovnimi Izkušnjami je sodeloval skoraj na vseh gradbiščih, kjer je izvajal Gradis obsežnejše in zahtevnejše naloge. Delal je na mostovih dolenjske in gorenjske ceste v Trebnjah, Grosupljem, na Peračici, Lubno in Leš-nica ter pri gradnji hidrocentrale Žirovnica, pri gradnji Litostroja, Tomosa in drugod. Svoje bogate Izkušnje je vedno rad posredoval mlajšim sodelavcem in nam na ta način veliko pripomogel k izpopolnjevanju mladega kadra. Upamo in želimo, da sc bo tudi ob odhodu v pokoj še naprej počutil kot član našega kolektiva in se udeleževal raznih prireditev, ki jih organiziramo vsako leto. Tovarišu Flandru za vloženo minulo delo iskrena hvala. ČLANI KOLEKTIVA __________________________________/ gradbišču — delovišču nimajo, jih morajo zahtevati od strojnih referentov. Navodilo je sestavni del žage in mora žago tudi redno spremljati. Nekaj najosnovnejših navodil za varno uporabo omenjene verižne žage: — Ko zaganjate (»užigate«) motorno žago, jo dobro držite v sredini nosilnega ročaja, predvsem pa se je treba prepričati, če je veriga prosta in ne ovirana, ker se prične veriga vrteti takoj po »vžigu« motorja. — Vedno uporabljajte le ustrezno mešanico goriva. — Pravilno in pravočasno mazanje žage je nujno — neobhodno potrebno. — Pomanjkljiva namestitev letve in verige je zelo nevarna. Veriga mora biti vedno dobra in pravilno brušena. Skrhana veriga otežkoča delo in zmanjšuje varno delo. — Gorivo — bencin mešajte in hranite vedno v čistih, varnih in posebej označenih posodah. Bencinski rezervoar pokrijte le na prostem in ne dovolite, da se bencin razliva po žagi ali okrog žage po tleh. Ne nalivajte bancina s prižgano cigareto v ustih, ali ko je motor v teku. Motor »vžigajte« vedno le v primerni oddaljenosti od bencina. — Ko žagate, poskrbite za varno stojišče. Delavec mora pri žaganju razporediti svojo težo enakomerno na obe nogi, da mu ne zdrsne in da se ne poškoduje. Žago je treba med žaganjem neprenehoma trdno držati z obema rokama. Odstranite vse odpadke in nepotrebno navleko, ki bi vas ovirala pri žaganju. Odstraniti je tudi treba lahko vnetljivi material. — Če podirate drevje, poskrbite za prost urnik v diagonali med smerjo nazaj in vstran od padca drevesa. Pri prežagovanju v strmini mora delavec stati vedno na zgornji strani. — Kadar popravljate, nalivate bencin, mažete ali Vnotorno žago prenašate morate motor vedno ugasniti. — Žagajte vedno po osnovnih pravilih tehnike, katere je predvidel in določil proizvajalec žage. — Trenje in razna umazanija, kakor zemlja, blato, žaganina, zbru-ski in podobno škodijo vsem gibljivim delom motorne žage. Žaga v zanemarjenem stanju je tudi lahko vzrok poškodbe pri delu. — Tisti del lesa, ki se ga namerava žagati, mora biti temeljito očiščen. — Verigo naj brusi le vešč in sposoben delavec in to tako, kakor je določil proizvajalec. — Da se prepreči pregrevanje motorja, se mora valj in rebra redno čistiti. Tudi glušnik moramo redno čistiti. Nikoli ne smemo žagati brez glušnika. — Popravila, regulacije in druge pomembnejša dela ne opravljaj sam, le-ta naj opravi za to usposobljen strokovnjak. — Vedno spremljajte in mislite na varnost pri delu. Karel Makuc Za njima je ostala praznina Pred kratkim sta odšla v zaslužen pokoj dva dolgoletna člana naše TOZD GE Jesenice. Karel MAKUC seje v Gradisu zaposlil že leta 1947. Začel je na gradbišču hidroelektrarne Moste, tako kot marsikateri drugi mlad delavec. Tam je delal do leta 1954, nato pa je v TOZD Jesenice prevandral marsikateri konec naše dežele. Postal je visokokvalificirani miner in na tem zahtevnem delovnem mestu je dočakal tudi upokojitev. Avgust SKRT je prav tako visokokvalificirani miner. Le leto kasneje kot tov. Makuc je tudi on začel delati na gradbišču hidroelektrarne Moste 1954. leta je začel delati na Gradisovem gradbišču v Medvodah, nato pa povsod tam, kjer so potrebovali njegovo minersko sposobnost. Oba tovariša sta bila vestna, marljiva in požrtvovalna delavca, zato ni čudno, če je za njima v naši TOZD ostala večja praznina. Vendar obema želimo, da bi zasluženi pokoj uživala še vrsto let zdrava in srečna v krogu svoje družine. SODELAVCI Avgust Skrt V________________v Ustavljanje, parkiranje in vleka vozil Vozišče oziroma cesta je namenjena predvsem za promet vozil, kar ima za posledico, da bomo naše vozilo, če je le mogoče, ustavili ali parkirali vselej izven vozišča oziroma na parkirnem prostoru, saj tako vozilo ne bo oviralo ostalih udeležencev v prometu. Ustaviti moramo vselej na tak način in na takem mestu, da s tem dejanjem ne bomo spravljali v nevarnost niti sebe niti drugih. V nasprotnem primeru lahko pričakujemo, da bodo pristojne službe odredile odstranitev našega parkiranega vozila s »pajkom«, če bomo z napačnim parkiranjem spravljali druge udeležence v neposredno nevarnost. V tem primeru bomo dolžni, poleg kazni za nepravilno parkiranje, poravnati tudi stroške odstranitve vozila. Kje vse je ustavljanje in parkiranje prepovedano, natančno določajo prometna pravila. Posebej pa naj opozorim, da ne bomo ustavljali ali parkirali svojega železnega konjička na tistih prometnih površinah, ki so namenjene za druge udeležencev prometu, npr. na pločnikih, kolesarskih stezah itd. Omeniti je potrebno tudi o ustavljanju in parkiranju na tistih krajih, kjer je parkiranje omejeno na določen čas. V takih primerih, če ni javnih parkirnih ur, moramo imeti v vozilu svojo parkirno uro in jo disciplinirano naravnati, preden vozilo zapustimo, po preteku določenega časa pa vozilo odpeljati. Ko smo vozilo ustavili in ga želimo zapustiti, velja precejšnjo-pozornost posvetiti odpiranju vrat, da ne bi s Montaža žerjava ob najbolj prometni Titovi cesti v Ljubljani za gradnjo posl. centra Slovenijalesa tem ogrožali varnosti prometa. Za ta dejanja je odgovoren voznik. Zato ne bo odveč, da se takrat, ko izstopajo naši sopotniki, ki ne predvidevajo nevarnosti v zvezi z odpiranjem vrat, potrudimo in jim sami odpremo vrata potem, ko smo ugotovili, da to ne bo nevarno. S tem smo tudi prispevali k varnosti prometa, razne tete in druge gospe pa bodo celo zaključile, da smo dobro vzgojeni in nas ocenile kot velikega kavalirja in gentlemena. Po vsej verjetnosti pričakujemo, da bomo parkirano vozilo, ki smo ga zapustili, ob povratku tudi tam našli. Res bo tako, če smo izbrali pravo mesto, saj nam ga takrat »pajek« ne bo pohrustal; in če smo ukrenili tudi vse potrebno, da se vozilo ne bo samo premaknilo in podvzeli ukrepe, ki bodo preprečili, da bi nam ga kdo ukradel. Pri ustavljanju in parkiranju pa naj omenim tudi zakonsko olajšavo za zdravstveno osebje pri opravljanju svojih dolžnosti in za invalidne voznike. Vozila teh voznikov lahko imajo na vidnem mestu poseben razpoznavni znak in v tem primeru smejo ustaviti ali parkirati vozilo tudi na mestih, kjer sicer to ni dovoljeno, seveda pod pogojem, da neposredno ne ogrožajo varnosti prometa. O ustavitvi vozila govorimo tudi takrat, ko se vozilo ustavi zaradi okvare, ko se torej samo zaradi manjkajočih ali pokvarjenih delov ne more premakniti. V takem primeru višje sile je potrebno pokvarjeno vozilo na motorni pogon odvleči. Pokvarjena vozila smemo v smislu novih prometnih določil načelno vleči le tako, da je prednji ali zadnji del vozila naslonjen ali obešen na vlečno vozilo ali na vlečno prikolico in ima vlečno vozilo luč jantarne barve. Z vrvjo ali drogom je sedaj vleka pokvarjenega vozila izjemoma dovoljena le do najbližjega kraja, kjer je okvaro mogoče popraviti. Še enkrat naj omenim, da pri vleki pokvarjenih vozil ne smemo prekoračiti hitrosti 50 km na uro. Z novimi predpisi je vleka regulirana tudi na avtomobilski cesti in sicer tako, da je načelno prepovedana. Izjemoma je vleka na avtomobilski cesti dovoljena le, če se je vozilo pokvarilo na avtomobilski cesti in sicer do prvega izvoza iz avtomobilske ceste, pri čemer pa je potrebno vozili po skrajnem desnem prometnem pasu. Lep pozdrav, srečno vožnjo in čim manj sitnosti z avtom. Šofer Škomik pravi, da je stroj odličen, le s cestami je problem Prvi maj, naš Ime meseca — maj zveni prijetno celo nežno. To je mesec, ki je v zgodovini nemalokrat omenjen in zapisan. Tudi danes se to ime večkrat omenja, med ljudmi je čutiti prijetno razpoloženje, ko se bliža prvi dan v maju. Tudi ostali dnevi so po svoje lepi, saj ježe vse zeleno v naravi toda prvi maj je svečan dan, to je praznik dela, zgodovinski dan. Ta dan praznujejo vsi narodi sveta, vendar različno, nekje javno — sproščeno, nekje še na skrivaj, oblasti jim ne dovolijo, le česa se bojijo ob takem prazniku. Pri nas se prvi maj praznuje z veseljem, svobodno. V povojnih obdobjih se je ta veliki praznik dela proslavljalo z raznimi paradami, kjer je sodelovalo mnogo ljudi. Pred drugo svetovno vojno je praznbvanje tega delovnega praznika tudi pri nas bilo prepovedano. Kljub prepovedi se je praznovalo na skrivaj — v naravi. Večkrat so udeležence preganjali in celo odvedli v zapore. No danes tega ni več, tudi ni več parad, je pa dan povdarek na opravljena dela. Za počastitev in popestritev praznovanja se ob tej priliki otvarjajo novi obrati — objekti, ki so bili zgrajeni za dobrobit naših delovnih ljudi, nas vseh. Torej vsako leto je za ta praznik nekaj no- lep praznik vega, novi delovni uspehi, ki s te>n dvigajo naš družbeni in osebni sta'1' dard. In kako bo vsak posameznik prl' speva! k večji prazničnosti? Jas''0 nekdo več drugi manj, kot je to ob‘ čajno. Letošnji prazniki so se ta*1, združili, da smo kar en teden odsota in v brezdelju. Dobro-došli pa vse’ tistim, ki radi potujejo drugi boa. odšli v skupini ali posamezno v narU vo, najbolj pa bodo verjetno delov'1 proslavili kmetje, če jim bo vre"1* naklonjeno. \ Po vrnitvi na delo bo tako prat"0 vanje ostalo v lepem spomi"[' mnogo bo izrečenega o doživetji« to med opravljanjem delovnih nat«?' Na ta račun naj ne vpliva na S,0^L nost, obratno, še večja bi morala bi \ saj smo spočiti za komentarje pa; vzamimo čas ob drugih priložnost1 ' sproščeni delovnih skrbi in bo ta pripovedovanje lepše, pestrejše. ^ Eden izmed lepih prispevkov takim praznovanjem bi bil vseka* poboljšan odnos oziroma čut opra Ijanja delovnih nalog ter s tem vzp . redno dvig storilnosti, na kat? rahlo bolujemo. Če imamo Že ob ■ potem delu delajmo v pravem p°' slu čast. Sklepi samoupravnih organov O Sklepi samoupravnih organov O sklepi samoupravnih SKLEPI L Seje delavskega sveta TOZD Nizke gradnje, ki je bila v četr-tek, 30. 3. 1978 ob 7. uri v sejni sobi uPrave TOZD Maribor, Lavričeva U|' 3' . E Ugotovi se, da od 20 navzočih 'zvoljenih delegatov seji prisostvuje T* kar predstavlja več kot eno polo-VlCo- DS lahko začne z delom. . 2- Ugotovi se, da so volitve pra-. "no potekale, da nanje ni pripomb " Se potrdi mandat spodaj navede-^ izvoljenim delegatom v DS E Vesel Marija 2. Zorec Stanko 2- Brodnjak Berta 4- Horvat Franc 5. Hausmeister Mirko 6. Butina Milan 2. Krštinc Ivo 8- Keuc Albin 9- Pukšič Milan EE Kostanjevec Janez *E Habinger Ivan *2. Lorbek Anton j3- Glumač Dušan ‘4- Flašker Ferdo **• Arsič Miroslav J6. Brkič Omer |2. Mirič Nikola Draškovič Franc 19. Vitek Martin , 20. Žganec Mijo 3 n ' Za izvolitev predsednika DS in voneStnika Precisednika se izvoli , komisija v sestavu: !; jV j, ^Plnna Kom. Osnovno sredstvo Brodnja"k Berta, dipl. ing., Zorec Stanko in Habinger Ivan. 4. Za predsednika DS TOZD je bil z večino glasov izvoljen Pukšič Milan, gr. ing., za namestnika predsednika pa Krštinc Ivo. 5. Na prihodnji seji ko bo znana vsebina samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu, s katerim moramo vskladiti naše sam. akte, bo DS določil terenski dodatek, cene prehrane in stanovanja ter več razrede za pogoje dela na terenu. Pri sestavi končnega predloga za TOZD naj sodelujejta tudi predsednik DS in OOS. 6. DS sprejema predlog delovnega osnutka za dopolnitev sam. sporazuma o združitvi TOZD v GIF Gradis Ljubljana s pripombo, da se naj vnesejo v predlog določila, ki bodo določala, da se mora takoj, že ob predvidenem delu pripraviti osnutek sporazuma o urejanju medsebojnega razmerja v zvezi z ustanovitvijo in delom delovne enote v tujini. 7. DS poblašča direktorja TOZD, da v zvezi dela v Iraku vrši nadaljne pogovore v smislu enote, ki ima največji delež pri tem delu in da mi prevzamemo organizacijo operativne izvedbe del, kar bi v glavnem krili iz obstoječih kapacitet. 8. DS potrdi plan investicij v osnovna sredstva za leto 1978. Plan je priloga zapisnika. 9. DS odobri, da se takoj nabavi naslednja osnovna sredstva: Vrednost d 1 1, o 10 ll t 12 o< 17 r 18 0' 19 j/i X js' 2$ ii' 1 5 5 2 2 3 1 2 1 Pogoni za mont. konstrukcijo kotni brusilni stroj vrtalni stroj varilni agregat ročni skobeljnik žaga krožna osebni avtomobil TV sprejemnik tovorni avtomobil TAM 5500 iz združenih sredstev 22.500 12.500 9.000 8.000 12.000 400.000 9.000 10 z dvigalno napravo 350.000 Ps,potrdi cene 10-dnevnega letovanja v avtoprikolicah. ki bodo po-s,av|jene v avtocampu STOJA pri Puli: Cena letovanja brez hrane predsezona sezona posezona za eno prikolico 1. 5,— 6. 5. 500 21. 5,—31. 5., 600 1. 6,—10. 6. 600 11. 6.—20. 6. 900 21. 6,—30. 6. 900 1. 7,—10. 7. 1100 11. 7,—20. 7. 1100 21. 7,—31. 7. 1100 1. 8,—10. 8. 1100 11. 8,—20. 8. 1100 21. 8,—31. 8. 1100 1. 9,—10. 9. 900 11. 9,—20. 9. 600 11. Arena-turist Pula se nakaže v dveh tranšah najemnina za campi-ranje dveh avtoprikolic v Avtocampu STOJA pri Puli v znesku din 17.400 iz sklada skupne porabe TOZD v sezoni 1978 in sicer: za obdobje od 1. 10. do 30. 4. 1979 din 2.400 od 1. 5. (|o 30. 9. 1978 din 15.000 12. DS poblašča delegate DS, da glasujejo za osnutek sklepa DS o sklenitvi pogodbe za dodelitev trajne pravice do zemljišča za izgradnjo počitniškega doma v Bio-gradu. Delegati naj postavijo vprašanje načina delitve stroškov investicije. 13. DS sprejema stališča k predlaganim režimom glede udeležbe na sejmih in razstavah doma in v tujini, ki so bila predlagana z dopisom št. 39 (0-3) 78 101 z dne 25. 3. 1978. V stališčih se naj določijo kriteriji delitve stroškov. 14. DS sprejema na znanje zabeležko sestanka v Mariboru, dne 2. 3. 1978, glede izgradnje samskega doma in obrata družbene prehrane ter upravljanja delavskih domov na mariborskem območju. V organ upravljanja z združenimi sredstvi se izvolijo: Bevc Danilo, dipl. ing., Ci-ringer Ivan in Zemljič Mirko. 15. TOZD GE Nizke gradnje se bo vključila v sofinanciranje stanovanj za strokovne kadre skupnih služb, ki so nujno potrebni in pridejo v Gradis od drugod ali iz oddaljenih TOZD. 16. DS podpira akcijo za ustanovitev poslovne škupnosti GAST in vzame na znanje poročilo o dosedanjih prizadevanjih v tej smeri. 17. Delavcem, ki so bili premeščeni na gradbišče Krška vas in AC Dolgi most Vrhnika se prvih 14 dni izplačajo polne dnevnice, nadalje 70 %. O morebitni spremembi tega sklepa, bo DS razpravljal na prihodnji seji, ko bo reševal višino terenskih dodatkov za vsa gradbišča TOZD. 18. DS je vzel na znanje poročilo vodje gradbišča v Trbovljah glede opravljanja dela v podaljšanem delovnem času šoferja Vidmarja Franca na gradbišču v Ivančni gorici in nadvozi Celje. 19. DS sprejme plan delovnega časa za gradbišča v TOZD NG za čas od aprila do decembra 1978. 20. DS naroča direktorju TOZD, da se izvedejo vsi potrebni ukrepi za čimhitrejšo rešitev sporov z DEM glede plačila raznih zahtevkov in črtanja že priznanih razlik v ceni. 21. DS je sprejel sklep, da se povrnejo delavcem preveč izplačani prispevki za otroško varstvo pri izplačilu OD za mesec april 1978. 22. DS bo zahteve za varstvo pravic delavcev zaradi osebnih dohodkov obravnaval na prihodnji seji, ko bodo sprejete nekatere spremembe v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. 23. Za pripravo predloga kandidatov za komisije, ki jih voli DS TOZD, se imenuje: predsednik OOS Hladen Janez predsednik DS Pukšič Milan, gr. ing. predsednik mladinskega aktiva Černešek Silva sekretar ZK Kos Ivan in Zemljič Mirko, kot predstavnik kadr. službe. 24. Zaradi nujne potrebe po približno 40 delavcih različnih kvalifikacij za dobo cca 3 mesecev se sklene pogodbe za izvršitev del z »grupami gradjana«. Za izvršitev sklepa se zadolži kadrovska služba. * 1 2 3 4 5 6 SKLEPI 3. SEJE DS TOZD ŽE-LEZOKR1VN1CA, KI JE BILA 30. 3. 1978: 1. Sklep: Člani DS so predlagali in soglasno sprejeli: — Komisija za proizvodnjo in delitev dohodka: predsednik: tov. Ferle Alojz 1. član tov. Rozman ing. Benjamin 2. član tov. Halas Ivan 3. član tov. Novak Ivan 4. član tov. Božovič Mira 5. član tov. Jevtič Milan 6. član tov. Colovini Bruno — Komisija za varstvo pri delu: predsednik: tov. Kelenc Jože L član tov. Milkovič Anton 2. član tov. Sejdič Ferid 3. član tov. Cigan Jakob — Komisija za standard in rekreacijo: predsednik: tov. Rozman ing. Be-njamih 1. član tov. Župič Ostoja 2. član tov. Horvat Marija 3. član tov. Žižek Majda 2. Sklep: Člani DS so se po razširjeni debati strinjali s sodelovanjem z »Arniira-čem« in so sporazum soglasno sprejeli. Za kreditno pogodbo je podpisnik glavni direktor ing. Škulj. Podpisnik Sporazuma o planskem in poslovnem sodelovanju pa je ing. Kohne. 3. Sklep: Potrebno je dopolniti manjkajočo opremo za samozaščito. 4. Sklep: Delavski svet je soglasen, da se da obračun regresa zadelavce v Krškem na Delavski svet takrat, ko pride poimenski spisek iz Krškega. 5. Sklep: Tov. Vidovič D. in tov. Kelencu se povrnejo stroški za vožnin b Snn. Sklepi samoupravnih organov O Sklepi samoupravnih organov O sklepi samoupravnih skega Mosta do Ljubljane (pogreb tov. Bečiča). V zvezi z gornjim se odobri kilometrina za Durakovič Osmana v eno smer — km 385. (Prevoz sodelavcev na pogreb). 6. Sklep: RN od komunalnega podjetja Tržič se plača iz sklada skupne porabe. Prevoz s kombijem (ON od SPO) pa gre na tekoče stroške. 7. Sklep: Soglasno je bilo potrjeno, da se odobri bone za malico za sledeče delavce: Žigon, Colovini, Milkovič, Maček, Mahnič in da se črpa sredstva zanje iz sklada skupne porabe. 8. Sklep: Koriščenje nadur — delavci imajo pravico opraviti le 12 nadur na teden, največ 49 nadur na mesec. Več jih ne sme imeti nihče. O tem se obvesti oddelek za OD. 9. sklep: Delavski svet se strinja s predlaganim, da se oddvoji 3 mio din za' strojno mehanizacijo oz. težko mehanizacijo avtopark in SIP. 10. Sklep: DS je sprejel stališče, da se doplača 60.000 din za stanovanje Ro-mozi v primeru, da se dobi bančni stanovanjski kredit na gornji znesek. V nasprotnem primeru se prošnji ne more ugoditi. 11. Sklep: V primeru, da je tov. Simič odsoten na centralnem delavskem svetu, se pobavi tov. Novakoviča, ki je tudi delegat CDS na DS TOZD Železo-krivnice, da poroča o problemih DS Gradisa. 12. Sklep: Na naslednje seje DS TOZD se vabi tudi: — predsednika sindikalne organizacije — tov. Sejdiča — predsednika delavske kontrole — tov. Cedilnika — direktorja TOZD — ing. Kohneta — oba pomočnika direktorja TOZD — tov. Ferleta in ing. Rozmana — ostali po potrebi 13. Sklep: DS se strinja, da se udeležita mladinske delavne akcije v Suhi Krajini 2 mladinca in Save 2 mladinca — vajenca. SKLEPI II. redne seje delavskega sveta TOZD LIO Škofja Loka, ki je bila dne 1. 4. 1978. 1. V celoti se potrdi predlog komisije za medsebojna razmerja in komisije za proizvodnjo in delitev dohodka, ki sta obravnavali pritožbe delavcev v zvezi z razporeditvijo na delokroge. 2. Ponovna ocenitev nekaterih delokrogov se izvrši do konca meseca maja in se predloži na referendum 1. 6. 1978. 3. Potrdi se predlog dodatnega sklepa za izgradnjo počitniškega doma na že potrjeni lokaciji v Bio-gradu n-m. (Predlog je priloga sklepov). V kolikor bi bila razpoložljiva sredstva, naj se za TOZD LIO nabavi za letovanje delavcev nekaj počitniških prikolic. 4. Na zvezno delovno akcijo »Šamac-Sarajevo«, ki bo v času od L 5. do 31. 5. 1978 se pošlje 2 naj- # boljša — družbeno aktivna mladinca TOZD. Za čas odsotnosti se jima odobri izredni plačan dopust. 5. GD Škofja Loka se ob priliki organizacije tombole nudi 2 zaboja lesnih odpadkov. 6. Vloga Gasilskega društva Gorenja vas za finančno pomoč pri nabavi tovornega avtomobila s cisterno se zavrne. 7. Povrnejo se stroški za nabavo učbenikov in druge literature delavcev izrednim študentom na višjih šolah. S tem v zvezi se s študenti sklenejo posebne pogodbe, podpisnik pogodb je direktor TOZD. Po končanem študiju so dolžni učbenike in ostalo literaturo vrniti v TOZD LIO. 8. Pospešuje naj se dejavnost razstavljanja izdelkov na sejmih in razstavah doma in v tujini. Obveznost organiziranja razstav na sejmih s koordinacijo naj prevzame komercialna služba. Vsi stroški, ki imajo skupen značaj za vse TOZD v sestavu GIP Gradis, naj bodo vključeni pri stroških skupnih služb, ki se nato razdelijo po dogovorjenih osnovah in merilih na TOZD. Tisti del stroškov, ki imajo značaj le za posamezno TOZD udeleženko na sejmih ali razstavah, pokriva TOZD udeleženaka sama. SKLEPI II. seje delavskega sveta »Gradis« TOZD Obrata gradbenih polizdelkov Ljubljana, z dne 13. 4. 1978 1. Za overovatelja zapisnika sta imenovana tov. Kardoš Angelca in tov. Rotman Ivan. 2. DS ugotovi, da so sklepi I. seje z dne 23. 3. 1978 izvršeni. 3. DS sklene, da o dodelitvi mleka delavcem v železokrivnici odloči komisija za varstvo pri delu TOZD OGP po predhodnem posvetu s službo varstva pri delu GIP Gradis. 4. DS razpisuje referendum za sprejem sprememb in dopolnitev naslednjih samoupravnih aktov: — za sprejem sprememb in dopolnitev Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupne porabe za delavce TOZD OGP — za sprejem sprememb in dopolnitev STATUTA TOZD OGP Ljubljana. Referendum se izvede v petek dne 21.4.1978 s pričetkom ob 5.30 uri v obratni menzi TOZD. 5. DS je imenoval volilno komisijo za izpeljavo glasovanja na referendumu v naslednjem sestavu: Sever Jože — predsednik Kutnjak Franc — Član Hrženjak Djuro — član Volilna komisija na svojem prvem zasedanju imenuje volilne odbore. 6. DS vzame na znanje informacijo o bolniškem staležu v letu 1977 in sklene, da to problematiko obravnavajo tudi družbenopolitične organizacije TOZD OGP. S sklepom se jim posreduje material. 7. DS v zvezi stanovanjske problematike sprejme sledeče sklepe: a-1) Spremeni se pogodba Ljubljanske banke štev. 5089 z dne 16.9. 1977, ki se nanaša na vezavo stanovanjskega prispevka v znesku din 600.000, z dne 16.9. 1977 vezano za dobo 10 let in 175 % kreditom tako, da se isti znesek veže za dobo 25 let z 200 % kreditom, kar znese 1.200.000 din in možnostjo koriščenja takoj. 2) Spremeni se pogodba Ljubljanske banke štev. 5-317 z dne 16. 12. 1977, ki se nanaša na vezavo stanovanjskega prispevka v znesku 300.000 din, z dne 16. 12. 1977, vezano za dobo 10 let in 175 % kreditom tako, da se isti znesek veže za dobo 25 let z 200 % kreditom, kar znese 600.000 din in možnostjo koriščenja takoj. 3) Spremeni se pogodba Ljubljanske banke štev. 5316 z dne 16. 12. 1977, ki se nanaša na vezavo stanovanjskega prispevka Posebne enote Velo v znesku din 150.000, z dne 16. 12. 1977, vezano za dobo 10 letin 175% kreditom tako, da se isti znesek veže za dobo 25 let z 20 % kreditom, kar znese 300.000 din in možnostjo koriščenja takoj. 4) DS potrdi oziroma obnovi sklep XVII. seje prejšnjega DS z dne 17. 8. 1977. o vezavi stanovanjskega prispevka za leto 1978 in vezavi neizkoriščenih sredstev stanovanjskega prispevka na dan 31. 12. 1977, kar znese za OGP din 98.972 ter za Velo din 9.024,90 ozirom3 skupaj din 107.996,90, Tako neizkoriščena sredstva stanovanjskeg3 prispevka na dan 31. 12. 1977, kol tudi vsa sredstva stanovanjskeg3 prispevka v letu 1978 se vežejo v LB za dobo 25 let in 200% kreditom' b) DS sklene, da se TOZD OG? ne udeleži V. natečaja pri stanovanjski skupnosti Ljubljana vsled p0-manjkanja denarnih sredstev, ki50 potrebna za lastno udeležbo. e) DS imenuje tov. Praček Alojza v komisijo za vskladitev nagrajevanja delavcev v TOZD in delovni skupnosti kot predstavnik3' TOZD OGP Ljubljana. d) DS sklene , da se za potreb3! obračunavanja delovnih nalog°vi sklene s tov. Škuljem pogodba °s delu. Za vestno opravljeno del® mu prizna honorar v znesku d* r 2.000 od 16. 2. 1978, dalje, dokl«'| se ne najde druga primerna rešite'| e) Na predlog sklepa proizvod'n nega sestanka TOZD OGP z dne H 4. 1978 je DS sklenil, da je v bodoči sklicevati vse zbore delovnih lj0^ ob 13. uri ali ob 13.30 uri, pač glede j, na širino dnevnega reda. *< DS je potrdil sistemizacijo del°v pi nih mest v TOZD OGP in organ#3), cijsko shemo za čas vojne ali nePj? li sredne vojne nevarnosti, v taki ob3), ki, kot je to predložil Odbor za ljua sko obrambo in družbeno samoz3 jj čito TOZD OGP. * g) DS je potrdil seznam zapodi nih delavcev z več kot 50 naduram* a| mesecu marcu 1978. In h) DS je obravnaval GN skup** 1 * 1 2 3!^ služb GIP GRADIS in sklenil, da prihodnje seje DS strokovni koteč TOZD OGP pripravi pripombe jih posreduje na DS. i) DS sklene, da izdela odločb®. uporabi, izdaji in odobritvi kori* ^ nja vozil v službene namene potonik direktorja. Odločbo je posre Ktiai3 P vati vsem šoferjem, ki uporabi)^ tako vozilo, kot tudi svoja lastna' žila v službene namene. Poleg je posredovati odločbo tudi vseim obračunavajo in izplačujejo kilo^j trine. Odločba stopi v veljavo ‘ 18. 4. 1978. I DS vzame na znanje pot®* . direktorja, s katerim poziva te kolektiva, da pripomore! J Dpolnitvi plana proizvodnji ih,p ki je v višini 16,6 milirJ to predvideva GN-78. Planj deljen po obračunskih en® ) DS sklene, da se pismo J očevič Krunislave iz Štrpe® J i pk. Djakonočevič Brank3 ] uje Komisiji za standard m uje rvumiMji z,a Maiiua*^ A ki je bilo organiziraš! s strani same OO ali OK . največje gradbeno industrijsko podjetje v državi. Vsaka nova številka vašega glasila pomeni za nas nove informacije, kajti počutimo se kot člani vašega velikega kolektiva. Pred leti smo včasih tudi mi prispevali v vaš Vestnik kak sestavek z namenom, da bi seznanjafi vaš veliki kolektiv o našem življenju in delu. V bodoče bi spet želeli dopisovati v vaše glasilo in če bo uredniški odbor smatral naše prispevke dobre in jih bo objavil vam bomo zelo hvaležni. Še enkrat vam čestitamo in vas prav lepo pozdravljamo. BISTRIŠKI PIONIRJI X______________________________________________________J Zakaj pa ne plavanje? Znanje plavanja je stvar kulture vsakega posameznika in vsakega naroda. Pogojena je z vrsto činiteljev, od katerih je najpomembnejši prav gotovo primerna vodna površina. Z rastjo družbenega standarda je tudi pri nas vse več urejenih pokritih pla-vališč, ki v naših klimatskih razmerah omogočajo to aktivnost praktično neprekinjeno vse leto. Zakaj tako poudarjamo vrednost plavanja kot športno rekreacijsko dejavnost? Prav gotovo je plavanje ena redkih športnih panog, ki ima vrsto prednosti pred mnogimi drugimi športi. Te prednosti lahko zvrstimo v tri glavna poglavja: — izredno velika razsežnost uporabe glede na starost, spol, telesno konstitucijo itd, — glede na socialni status je pladnje dosegljivo vsakemu občanu, — velika zdravstvena vrednost , kvalnega športa. Za plavanje mnogokrat trdimo, da je to športna panoga, ki jo lahko gojimo od rojstva do smrti. Znani so namreč primeri učenja plavanja dojenčkov še predno shodijo, pa tudi mnogih ljudi, ki so v visoki starosti še vedno aktivni rekreativni plavalci. Ne glede na takšne, morda ekstremne primere pa je prav gotovo resnica, da je plavanje šport naj-mlaj*ih pa tudi ljudi v zrelih letih. To je šport moških in žena, ki lahko v tej panogi enakovredno merijo svoje moči. Je lahko šport vsakogar, ne glede na njegovo telesno konstrukcijo (velik, majhen, suh, debel) in celo ne glede na njegovo zdravstveno stanje (plavanje je v mnogih bolezenskih primerih celo terapija). Gledano s socialnega stališča je plavanje športno-rekreativna aktivnost, ki je dostopna vsem slojem, saj ne zahteva nikakršnih dražjih rekvizitov ali osebne opreme, vstopnine v bazene pa so v mnogih kopališčih delno družbeno regresirane, tako da ne predstavljajo večje finančne obremenitve za posameznika. Najpomembnejši del prednosti plavalnega športa pa je prav gotovo njegova zdravstvena vrednost. Plavanje kot telesna vaja bistveno vpliva na razvoj srca in ožilja, na dihala, kostno-mišični in živčni sistem. Vodoravni položaj telesa v vodi omogoča, da srcu ni potrebno črpati krvi iz spodnjih delov telesa niti ga potiskati v višje dele, zato je pretok krvi večji'. Med plavanjem se v vodi bistveno zmanjša telesna teža, s čemer je olajšano delovanje tistega mišičevja, ki nosi lastno težo. S plavalnimi gibi aktiviramo največje mi- šične skupine, kar omogoča večji pretok krvi in ohranja prožnost ožilja. Pri gibanju v vodi je ožilje v koži in podkožnem tkivu podvrženo stalnemu krčenju in širjenju. Prav te toplotne spremembe pa omogočajo tudi večjo odpornost celotnega organizma proti vremenskim spremembam. Ljudje, ki se mnogo kopajo in plavajo, so bolj odporni proti prehladom in drugim boleznim dihal. Dihanje je v vodi oteškočeno zaradi tega, ker mdra plavalec s prsnim košem pri vdihu odriniti vodo, ki pritiska na prsni koš. Za to delo potrebuje dodatno moč, ki za dihanje na suhem ni potrebna. Prav tako je tudi za izdih potrebna dodatna moč za stiskanje prsnega koša. Takšno poglobljeno dihanje je zelo koristna terapija za astmatike, doraščajoči mladini pa krepi dihalno mišičevje. Poglobljeno dihanje izboljšuje gibljivost prsnega koša in trebušne prepone ter s tem povečuje vitalno kapaciteto pljuč. Poleg tega moramo upoštevati, da je zrak tik nad vodno gladino, torej tisti, ki ga pri plavanju vdihujemo čist, vlažen in bogat z ozonom, kar ugodno vpliva na sluz-nico dihalnih poti. Pri plavanju so aktivirane vse ve-like mišične skupine, še zlasti pa šice ramenskega obroča, prsneg3 koša, kolčnega obroča in nog. Z3' radi tega vpliva plavanje na harm° ničen telesni razvoj in pravilno tele sno držo. Veliki plavalni gibi ohra n ja jo gibljivost ramenskega sklep3 ki se zaradi enostranske uporabe življenju pričenja zgodaj zmanj$e' vati. Možnost poškodb mišičneg3 tkiva, vezi in sklepov je pri plavanj zelo majhna, zato je plavanje še Pra' posebno primerna telesna vaja z ženske in starejše ljudi, ki so j"3 druge telesne aktivnosti manj d® stopne. Gibanje v primerno topli vod)! zelo pomirjevalno vpliva na celo*3 živčni sistem. Pri plavanju se m'sl čevje izmenično krči in razteg sproščanje mišične napetosti P'; ugodno vpliva na zmanjšanje j lr\tno ifnno nunutneti 7 tl tf 1 Ofv lotne živčne napetosti. Zato Pre j stavlja plavanje zlasti za ljudi. opravljajo umsko in živčno napo ijiM delo zelo primerno sredstvo rekr®3:s cije. ( REZULTATI MINI ANKETE Že pred dvema mesecema smo objavili mini anketo, s katero smo želeli izvedeti vaše mnenje o Gradisovem vestniku. Moramo priznati, da vas ni odgovorilo veliko, vendar nekateri so se le opogumili in nam poslali odgovore. Iz vseh odgovorov smo razbrali, da vam je sedanja oblika časopisa bolj všeč in da vam tudi izgled časopisa ustreza. Vsi pa si želite več novic iz TOZD, nekateri bi radi več strokovnih člankov, drugi spet več pogovorov z delavci itd ... Večina vseh želja je uresničljivih, zalo bom® skušali v naslednjih številkah našeg* glasila upoštevali vaše pripombe i® vam časopis še bolj približati. Vsem sode.' •'-čim se iskreno zahvaljujem® za sodelovanje, nagrade pa smo k' žrebali takole: 1. nagrada 500 din GABER*-Elica, KO Maribor 2. nagrada 300 din PAJTAK A»' drija, GE Ljubljana 3. nagrada 200 din, STAROVA' SNIK Marjan, GE Maribor DROBNE NOVICE IZ GE MARIBOR Na sestanku OO ZK TOZD GE Maribor so poleg kandidacijske liste za 11. kongres ZKJ tehtno obravnavali še predlog programa in izvajanja akcij"v okviru Na izbirnem tekmovanju strelk in strelcev Gradisa so predstavniki Maribora zasedli odlična mesta. Ženske so se ekipno uvrstile na drugo mesto, Langer-škova je zasedla drugo mesto v kategoriji žensk posamezno. Ekipno tretje mesto pa so zasedli rooški. Letošnje leto praznuje OO ZK GE Maribor tridesetletnico svojega obstoja. V tem letu bodo za svoje člane priredili izlet v Kumrovec, kjer si bodo ogledali Titovo rojstno hišo ter novozgrajeno politično šolo, kjer bodo prisostvovali delu predavanja. Za jubilante (nekateri člani , te org. že polnih .30 let) je to vsekakor lepo priznanje, Strop Tudi Gradis je sodeloval pri izgradnji plavalnih bazenov \ Tokrat dvakrat uspešni V začetku aprila smo bili organi-predtekmovanja ene od dis-^'Plin za letošnje XXVIII. športne Jre gradbenih delavcev Slovenije. °ktat smo se predstavili ponovno v :v®jem »stilu« ter ponovno izvedli . movanje tako, kot se za tovrstne Pnreditve spodobi. Škoda, da so ne-atere ekipe s svojim neresnim pri-,'°Pom do ŠIG pokvarile dober vtis j organizatorjem naložile še do-a,no breme s svojo odsotnostjo. Samo tekmovanje je skrbno or-|*niziral namiznoteniški klub Kajuh °van ob pomoči NTK Gradis, v ^ tki dvorani na Kodeljevem, kjer p *e e*('Pe Pomerile na 16 mizah. Nakovali je bilo zagrizene boje Sebno za uvrstitev v finale, kamor uv s°.Se glede na kvaliteto igralcev $itM 6 ^avor'z'rane ekipe. Precej :|(0‘e je imel tokrat mariborski p.^istruktor, ki je kot nosilec skuril^ lzPadel že v prvem kolu od ma-lju?.|Ske Elektre, kateri sta se priklop 1 a znana slovenska pingpongaša (la'n8er in Canjkar. Tako so imeli fiin ^*ektre najlažje delo za vstop v M ,le.. kjer so tudi sicer prvi favoriti. igr ;.ai več dela sta imeli ekipi In-Qa 'n domači Gradis, ki pa sta *e$itev nagradne KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Za, ,?DORAVNC>: Osp, kip, kloro-^n^disov vestnik, PD, vtik, Rio, Aja. '9, karamboli, varianta, stavkar, lek,T^na' Tevta, ŠS, atelje, Arsa, V|' r,cr, patron, Etna, ij, oni, lasi, na> Basel, TŠ, ie, ami, kas, li jjq > LTH, ujna, Aar, liv, k, arnav- Ankara, Oran, J, dolar, ^vana, alo, ocenitev, ar, ^reb»ni so bili naslednji naši de- ko ^agrada 500 din FRIŠ Srečko, nanbor d"ei, ba,8rada 300 din JERŠAN Jer-e|ovna skupnost v?agrada 200 din ČAČ Vlado, Maribor ^stit, amo! vseeno potrdila, da sodita v najožji izbor in v finalno skupino. Najbolj ogorčen boj sta imeli ekipi 1MP in Cevovoda. Čeprav je bila ekipa IMF oprepljena s kar tremi novimi igralci, od katerih velja omeniti Sazono-va, pa kljub temu ni zmogla več kot častnega poraza. Ekipa Cevovoda z Zidarjem na čelu je dokazala, da se tudi z borbenostjo in solidnim znanjem med slovenskimi gradbinci daleč pride. Pri dekletih ni bilo nič novega, saj so v finalu ekipe, ki že vrsto let določajo, kako se bodo razvrstile od 1. do 4. mesta. Torej še en lep uspeh naših igralk na ŠIG, ki je še toliko pomembnejši, če imamo v mislih letošnje uvrstitve drugih naših ekip. Rezultati predtekmovanj za vstop v finale: » moški — IBT : Ingrad 1:5, Elek-tra : Beton 5:2, IMP : Cevovod 2:5, Gradis : Instalacije 5:0. Finalisti: Ingrad, Elektra, Cevovod, Gradis. Ženske: — Ingrad : Megrad 3:0, Stavbar : Slovenijaceste 3:1, Gradis : Salonit 3:0, Tehnika : Hidromon-taža 3:2. Finalisti: Ingrad, Stavbar, Gradis, Tehnika. V predtekmovanju so za ekipo nastopili: Primož Grintal, Janez Kohne, Janez Pogačnik in Matija Krnc. Ženska ekipa pa je bila sestavljena: Katica Žvikart, Erika Bošak in Nežka Kramarič. V finalu, ki bo 3. junija v Kopru, imamo torej že 3 ekipe. Ping pongaši so se brez večjih težav uvrstili v finale ,,v2 IBIzj Niki Ut/ VV- ' Mt fttjA ^ J i , ^ ' 0 Jh i 'i ^ Tudi tokrat smo poskrbeli za dobro organizacijo v Ljubljani, tromajer, Ivanka Pogačnik, _________ "fM Damjan, Štefan Žemva, Vinko Koleto ln Nada Muminovič. Glavni in odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tehnični Matija Krnc. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naslov uredništva: G1P Gradis Ljubljana, Šmartin-134 a. J Z ^ Zlata plaketa Ludviku Šnajderju Za Ludvika Snajderja je v Gradisu znano, da je vnet in dober strelec ter stalen gost na naših športnih igrah, le malo ljudi pa ve, da je aktiven tudi zunaj Gradisa. Letos je dokazal, da je tudi v strelski zvezi dal velik košček sebe, saj je dobil zlato plaketo za dolgoletno uspešno sodelovanje. Strelska zveza Slovenije namreč praznuje letos 30 let obstoja in tako so ob tej priložnosti podelili priznanja tudi najzaslužnejšim članom. Ludvik Šnajder v strelski zvezi aktivno dela dvajset let, kot strelec pa nastopa že 2S leto. Tako je danes eden najstarejših aktivnih strelcev. Za to uspešno delo in kariero pa je treba žrtvovati marsikatero uro časa, marsikateri dan. Poskrbeti je treba tudi za dodatna materialna sredstva, saj je težko dobiti za amaterje kje kakšen dinar. Tudi strelstvo je šport, ki ponavadi nima publike in rahlo je zapostavljen tudi s strani določenih športnih forumov. Vendar entuziasti, kot je tov. Šnajder, vztrajajo in »držijo stvar na zavidljivi ravni«, kot bi lahko rekli. Končno je to šport, ki danes v načrtovanju in gojenju družbene samozaščite dosti pomeni. Ludviku Šnajderju za visoko priznanje iskreno čestitamo in mu želimo še veliko športnih uspehov. \_________________J Z\ NAGRADNA KRIŽANKA V DANAŠNJI ŠTEVILKI Med tiste, ki bodo poslali pravilno izpolnjeno križanko do 27. maja 1978, bomo razdelili naslednje nagrade: 1. nagrada 500 din 2. nagrada 300 din 3. nagrada 200 din Pravilno Izpolnjeno križanko poš-lljite na naslov: Uredništvo »Gradisovega vestnika«, GIP GRADIS. Ljubljana, Šmartinska 134-A, 61000 Ljubljana. NASA lbVAX«//t letal qoniee ZA BRISANJE janez Clatik) SoUfARU AČMSTRoH t Lupoir. TROJAUU' NIKOLA ntMIC TESLA c,l. nesTo vodilo, MN UT ^LAvni tjEVNIK VRSTA ru.HA SESTAVIL: H. HERMES. qRJ)MATtK> JEZlRo- Su> tec RDEČI piment KJLVNlitLH it-rear DETEKTIV Molhes 9ALJSA ČASOVNA 0AO0AM nn Jt>mK 'IZ. ALUMINIJ vodja HIV* iOCJAUtj eettUua CfOCVE G.lH i. tmcA AfrfCSjd tičijo V /sre/ Mtsfo v sev. rf.ANcui TESLA MILANSKI UoqonBJ KLUB »ZA/Affi rA$7/e OVAC cepivo Troti kozam ‘fKAtft* ENOTA rr-ORA vTNjAMIN M'NAU ItoM TU^A OBREST! OP VLOŽENEGA Kapitala VLADAR*) NASLOV SUHAR IKON OKTAN tREPloCj VWUV3*7 ŠTotpllK iufANČ/Č ENO OP qtSKL TKAUC. ■ REVOL. PRVOMAJSKA NAGRADNA KRIŽANKA mimo No V A fOC/CA VRSTA VINA NAJAte RUMENA ZEMELJSKA USEDLINA NANUNMl CZtASTtt MU mumim LUCRJ NAROC/io VNAPREJ. mer. MeAKE KOKI PESNIK, CCMMOCIJ MMM •m* /MUKO SluneOk. spazmu NtSU£A/-| POPREPN/ VEZMI K. i^tmec PSOVKA VRSTA KLOBAS, SLOVEc PoUMK* latinski veznik K Por. PA (ČEŠKo) MOŽNOS- TI 1% NVP* Moško ure V-MESTe OR&jOA* V Z PA Jois HORVAT to*MAJ. V ZRN LOJZE CEpU* SOLSKA OCSNA btAims*: KAPUS** POSTAJA LISJAK ALOJZ A AAAA polmer Travo- »MMAA VERSKA POPOVA JjLAMNO MESTO SOSE9MI PR7AVE tWST*> NA JAPoN- %&& 4 MAJ ITAL-PISATELJ (S VtSo) NALET KAtlStoj PETER TRUCNŠE* rREXO