fK	]l 72750
slovenski Poročevalec
LETO X I L, ŠTEV. 152
Ljubljana, nedelja 1. julija 1951
POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN
Proti monopolom v trgovini
S	prehodom proizvajalnih sredstev v upravo neposrednih proizva jalcev, ki hkrati pomeni prehod cd državnega socializma v višjo stopnjo socialističnega razvoja, je nastopilo novo razdobje v organizaciji in funkciji državnih organov v odnosu do gospodarstva, kakor tudi v sami organizaciji gospodarstva. Sprostitev gospodarskega poslovanja od ozkih administrativnih vezi terja nove organizacijske oblike in nov sistem dela tako v proizvodnji kakor tudi v distribuciji — v trgovini. Povsod odpravljamo distributerstvo kontingentiranje, razdeljevanje in dodeljevanje blaga, trgovina pa se razvija ob sproščenem delovanju zakona ponudbe in povpraševanja — razen na še preostalem ozkem področju zagotovljene preskrbe. Kakor je prejšnji sistem distributiranja in kontingentov terjal določene organizacijske oblike trgovine, tako terja novi sistem proste trgovine drugačne oblike in bi vsako vtzrajanje pri starih oblikah oviralo nadaljnji razvoj trgovine in gospodarstva sploh.
V	dobi distributiranja in kontln-gentiranja je sam način razdeljevanja in dodeljevanja blaga pospeševal razvoj trgovine v smeri monopolističnih podjetij, kot koristnikov kontingentov; tudi finančni sistem je pospeševal pri ljudskih odborih tendenco, zajeti vso trgovino na svojem področju. Tako so zlasti v večjih mestih in v okviru okrajev nastala velika trgovska podjetja, deloma ločena po strokah, s številnimi poslovalnicami, ki skušajo obvladati vso trgovino.
V	tem sistemu trgovine so skriti elementi kapitalističnega monopolizma, ki ga je treba nujno likvidirati prav sedaj, ko se trgovina sprošča in se uveljavljajo splošne zakonitosti blagovne menjave. Delovanje zakona o ponudbi in povpraševanju, ki je važno kot instrument planske razdelitve in usmerjenja proizvodnje, ne more priti v trgovini praktično in učinkovito do veljave, če ni tekmovanja med podjetji, če ni konkurence ali pa je ta samo enostranska, n. pr. samo pri nakupu.
Zlasti v trgovini s kmetijskimi pridelki opažamo, da nakupovalci in predstavniki državnih trgovskih podjetij navijajo nakupne cene kmetijskim pridelkom, da pridejo čim laže do blaga. Takšno nabijanje cen dopuščajo predvsem tista podjetja, ki imajo v svojem kraju pri nadrobni prodaji monopolni ali skoraj monopolni položaj ter kratko in malo nastavijo višjo prodajno ceno, če nakupovalec kupi blago dražje. Če bi imela ta podjetja v svojem kraju pri nadrobni prodaji dovolj močno konkurenco, gotovo ne bi pooblaščala nakupovalcev, da lahko nakupujejo blago po vsaki ceni. Monopol v nadrobni prodaji lahko dovede tudi do pojavov brezobzirnega profitar-stva celo pri državnih podjetjih. Kam to lahko pripelje, nam kaže primer Skoplja, kjer je podjetje »Gra-dirmr«, ki ima skoraj vse prodajalne v mestu v svojih rokah, z navijanjem cen samo v maju zaslužilo 5 milijonov din, in to pri prometu komaj 13 milijonov din (to podjetje je n. pr. kupovalo kolerabo po 8 din, prodajalo pa jo je po 20 din). Na prioritetnem gradbišču železarne v Varešu delo hudo zastaja, ker nimajo dovolj delavcev, ti pa se izogibajo tega gradbišča, čeprav jim je gradbeno podjetje pripravilo vse za namestitev, ker je v Varešu ob visokih cenah zelo slaba preskrba: ta pa je odvisna od enega samega okrajnega podjetja, ki zaradi svojega monopolnega položaja skrajno malomarno opravlja svojo nalogo. Take več ali manj izrazite primere najdemo povsod, pa tudi v Sloveniji.
V	tej zvezi bi bilo treba razmišljati tudi o tem. ali so res potrebni provizijski nakupovalci in predstavniki podjetij v velikih trgovskih sre-
Nadaljevnnje na 2. strani
Jugoslovanski paviljon na ržaškem velesejmu
JUGOSLAVIJA NA LETOŠNJEM
TRŽAŠKEM VELESEJMU
Preteklo soboto je bil slovesno odprt letošnji tržaški velesejem. Njegove naloge izvirajo iz posebne gospoda: ko-zamljepisne lege Trsta pa tudi izmed-narodaega političnega pomena Svobodnega tržaškega ozemlja. Trst je pomembno križišče med Vzhodom in Nahodom, med Podonavjem in čezmorskimi deželami. Kot gospodarska vez med najrazličnejšimi narodi obširnega zaledja ima Trst važno vlogo.
Na letošnjem povečanem razstavnem prostoru razstavljajo: Avstrija, Jugoslavija, Italija, Francija, Grčija, Zahodna Nemčija, Češkoslovaška, Madžarska, Belgija, Kuba, Danska, Japonska, Anglija, ZDA, Portugalska, Švica, Nizozemska, Mehika, Turčija, Španija, Švedska in še nekatere druge države
Jugoslavija je letos zasedla 400 m2 prostora. Jugoslovanski paviljon, ki je urejen po načrtih arhitekta profesorja ing. Mihevca iz Ljubljane, je po mnenju strokovnjakov in obiskovalcev najlepše urejen. Ker se gospodarski stiki med Italijo in Jugoslavijo ter med Jugoslavijo in Trstom utrjujejo, je tržaški velesejem najbolj primeren prostor, kjer pokažemo naše blago, hkrati pa daje ugodno ozračje tudi za razvoj tržaške trgovine in gospodarstva. Naš najvažnejši izvozni izdelek je les in na sejmu so naša najvažnejša lesna podjetja razstavila svoje izdelke od desk do furnirja ter izdelkov tovarne športnega orodja, pohištva, suhe robe, embalaže itd. V posebnem oddelku razstavljamo okusne folklorne izdelke, preproge; obiskovalci občudujejo naša vina, žganje in likerje. Svoj oddelek so dobile naše kmetijske zadruge in kmetijska podjetja, ki razstavljajo pre-hranbene proizvode. Zbirka rud od
boksita, premoga do nafte ln naftlnih derivatov kaže, kaj Jugoslavija lahko izvaža s tega področja. Svoje izdelke razstavljajo med drugim tovarna posode iz Celja, tovarna kristala iz Rogaške Slatine, usnje in usnjeno galanterijo razstavljajo naše usnjarne itd. Na letošnjem tržaškem velesejmu bo Jugoslavija razširila krog kupcev, s kvalitetnimi proizvodi pa si bo še bolj utrdila sloves v mednarodnem trgovanju.
Novi direktor Glavne uprave za turizem in gostinstvo
Prezidij Ljudske skupščine LR Slovenije je 29. junija izdal ukaz o raz. rešitvi direktorja Glavne uprave za turizem in gostinstvo ter o imenovanju novega direktorja. Dosedanji direktor Glavne uprave za turizem in gostinstvo inženir Viktor Turnšek je razrešen svoje dolžnosti, na njegovo mesto pa je imenovan Žiga Vodušek, dosedanji pomočnik predsednika Komiteja za lokalno gospodarstvo in komunalne posle vlade FLRJ.
Odkupne cene za koruzo
in mast
Te dni je zvezna vlada izdala dve važni uredbi, in to uredbo o odkupnih državnih cenah koruze in uredbo o odkupni državni ceni svinjske masti v letu 1951-52. Prva uredba pravi:
Za tiste količine koruze, ki jo proizvajalci obvezno prodajo državi po predpisih temeljne uredbe o odkupu poljskih pridelkov, se določijo naslednje odkupne državne cene: za prirod-
Slovenski mladinci odpotovali v Heiligenblut
Ljubljana, 30. jun. Skupina slovenskih mladincev je včeraj odpotovala v Avstrijo, kjer bo s prostovoljnim delom pomagala pri obnavljanju vasi Heiligenblut, ki leži pod Visokimi Turami ob vznožju Velikega Kleka. Preteklo zimo so snežni plazovi napravili veliko škodo v tej vasi in so med drugim porušili tudi šolo. Pobudo za prostovoljno obnavljanje vasi je dala slovenska koroška mladina. Slovenski mladinci bodo skupno s koroškimi in avstrijskimi sodelovali pri popravljanju vaških zgradb in cest. V prvi polovici julija bo odšla v Heiligenblut druga skupina mladincev iz Slovenije, avstrijski mladinci pa bodo prišli k nam in bodo pomagali pri delovni akciji na progi Doboj— Banjaluka.
Maršal Tito boter 15. otroku
Maršal Tito je včeraj botroval 15. otroku delavca Franca Novaka iz Maribora, 21 kratnega udarnika in odlikovanca medalje dela v tovarni »Franc Leskovšek«. Maršala Tita je zastopal podpolkovnik Franc Sotler, ki je izročil staršem darove za otroka in 6000 din. Franc Novak ima od 15 otrok še 11 živih, sedem od teh že obiskuje šolo.
General Rldgway predlaga pogajanja o premirju
Najpomembnejši pogoj je upostavitev demili- fjnfioann tarizirane varnostne rone severno od 38. vzpo-	' uuaciuu
rednika v globini 32 km
V hidrocentrali Moste je že montirana prva turbina
V strojnici hidrocentrale Moste pri Žirovnici so te dni dovršili montažo prve velike turbine, ki ima zmogljivost 7600 konjskih moči. To turbino so izdelali v Titovih zavodih »Litostroj« po načrtih naših domačih konstruktorjev. Celotna turbinska napra. va je zgrajena po najsodobnejših načelih in ima popolnoma mehanizirane regulacijske naprave. Vsekakor je modernejša od turbinske naprave, ki jo je 1. 1949 za Moste že izdelala velika avstrijska tovarna, pa je nismo dobili, ker so sovjetske okupacijske oblasti preprečile dobavo. Ko bo v strojnici centrale Moste montiran še pripadajoči generator in bodo izvršena ostala montažna dela, bo ta prvi agregat začel obratovati letos v jeseni.
VELIK USPEH MARIBORSKE LIVARNE
v izpolnjevanju planskih nalog
Kolektiv Mariborske livarne, ki je Že lani izpolnil svojo proizvodno na. logo s 116 ?r, plan znižanja polne lastne cene pa z 280 %, je tudi letos redno presegal svoje planske obveznosti in je že 26. junija začel delati za drugo polletje- Po zaslugi tega kolektiva so naše trgovine čedalje bolj založene s toliko iskanimi predmeti, kakor so vodovodne pipe. ventili, gradbeno in pohištveno okovje in drugi izdelki iz me.
VHEMt
Banes zjutraj Je vladala, v Sloveniji spremenljiva oblačnost. Včeraj je bila najvišja temperatura 22" C v Slovenjem Gradcu, najnižja temperatura je bila danes. zjutraj na Jezerskem 6" c. Danes zjutraj ob 7. je znašal zračni pritisk v Ljubiiani 739.9 mm. pritisk raste, temperatura zraka 12» C. najnižja temperatura je bila 10" C. relativna vlaga 96',*. vidljivost 300 m. Temperatura morja v Tržaškem zalivu je bila danes zjutraj ob 7. 23« C.
Napoved za nedeljo 1. julija 1951. Po Jutranji megli sončno z delno oblačnostjo. Temperatura v mejah od *« C do 30« C.
vremenska NAPOVED kmetijske METEOROLOŠKE SLL2BE (pri KZZ): ZA NEDELJO: Po večini jasno.
v PRIHODNJIH DNEH: Lepo in topleje, okoli 4. julija kratkotrajne pada' Vine.
denine. Kolektiv tudi skrbi, da svojo proizvodnjo čedalje bolj usmerja po željah in potrebah potrošnikov. To. varna bo kmalu dala na trg prve serije jedilnega pribora, predvsem nože iz nerjavečega jekla, v kratkem pa bodo v tovarni začeli serijsko izdelovati tudi vžigalnike in računajo, da jih bodo letos spravili na trg okrog
10.000.	Razen tega izdelujejo nado. mestne in sestavne dele za druga ln. dustrijska podjetja. Tako izdelujejo za tovarno »Iskra« v Kranju ogrodja za električne števce, za druga podjetja pa razne armature ln pa sanitarni pribor za zdravstvene ustanove.
Dokaj zastarele obrate so zadnje leto obogatili z novimi stroji ln tudi povečali. LTstanovili so nov oddelek za brizgani liv. kjer so postavili doma izdelan moderni stroj, ki opravi hkrati 10 delovnih operacij. Sami so skonstruirali in izdelali plamenasto peč, razširili brusilnico za gradbeno okovje ter s štirimi, doma izdelanimi stroji zamenjali ročno brušene z mehaničnim. V povojnih letih so v tovarni devetkrat povečali obseg proizvodnje. Ves kolektiv se ob stalnem delovnem poletu bori za prvo mesto v tekmovanju kovinske industrije Slo. v eni j e,
Washington, 30. Jun. (Mn. Pr-) Poveljnik združenega poveljstva na Koreji general Ridgway je zahteval od glavnega poveljnika sovražnih sil. naj bi začel pogajanja za sklenitev premirja.
V pozivu generala Ridgwaya, ki je bil razglašen po vseh radijskih postajah, se predlaga, naj bi bil sestanek j na danski bolnišniški ladji v luki Von-san. Ako bo severnokorejsko poveljstvo v to privolilo, bo general Ridgway imenoval svojega prestavnika Zg pogajanja in predlagal dan za njihov pričetek. Postavil pa je pogoj, da se morajo dati ustrezna jamstva, da se obdrži premirje.
General Ridgway je stavil ta predlog na podlagi navodil, ki so mu jih dale ZDA in drugih 15 držav, katerih čete se bore na Koreji. Ridgwayev poziv je bil objavljen hkrati v Washigtonu, Tokiu in na sedežu OZN v New Yorku.
Kakor poroča United Press, je 16 držav članic OZN, katerih čete se bore na Koreji, obvestilo vlado ZDA, naj pošlje poveljniku sil Združenih narodov generalu Ridgwayu naslednje pogoje za premirje in jih izročil nasprotnikovemu poveljstvu:
1.	Prenehanje vojne na vsej Koreji ob zagotovitvi varnosti za obe poveljstvi.
2.	Določitev vmesnega pasu širokega 20 milj, približno vzdolž 9edanje frontne črte.
3.	Obe strani se zavezujeta, da bosta ostali v svojih demilitariziranih conah, in sicer ne bližje kot tri milje od cone drugega ozemlja.
4.	Obe strani se zavezujeta, da ne bosta pošiljali na Korejo vojnih potrebščin, čet ali rezerv, vštevši tudi prostovoljce.
5.	Ustanovitev mednarodne komisije katero ni treba, da je pod okriljem OZN. Ta komisija mora imeti neomejeno pravico do vstopa na vsej Koreji, da bo nadzirala premirje. V to je všeto tudi opazovanje z zraka.
6.	Zamenjava vojnih ujetnikov.
7.	Poroštvo za varnost čet, ki bodo skrbele za begunce in druge stvari na
Koreji. Dolgoročna politična rešitev bo sklenjena kasneje, čez nekaj mesecev ali let.
Visoki funkcionarji OZN smatrajo, da lahko pride do prekinitve sovražnosti na Koreji v 48 urah. V krogih OZN izražajo zadovoljstvo zaradi hitrosti, s katero so se lotili poskusov, da se uresniči mir. Sodijo, da kaže predlog, naj bi se začela pogajanja na ladji v luki Vonsan v severnokorejskih vodah, skrajno pomirljivo stališče generala Ridgwaya.
Hkrati opozarjamo, da bodo pri razčiščevanju posameznih vprašanj v zvezi s prekinitvijo sovražnosti nastale velike težave. Eden izmed najvažnejših problemov, ki se bo pojavil med
pogajanji bo vprašanje demilitarizirane cone med sovražnima armadama. Menijo, da severnokorejsko poveljstvo ne bo privolilo v upostavitev te cone brez odločnega nasprotovanja.
Ko so generalnega tajnika OZN Trygve Lieja obvestili o vsebini poslanice, ki jo je naslovil general Ridgway na severnokorejsko poveljstvo je izrazil upanje, da bodo nanjo hitro odgovorili.
Kar se tiče Južne Koreje, je važno, da je predsednik južnokorejske vlade Singman Rix po sporočilu generala Ridgwaya severnokorejskim in kitajskim silam sklical nujno sejo vlade. Prevladuje prepričevanje, da bo vlada spremenila svoje stališče in privolila v pogajanja za premirje.
Kitajsko-sovjetski odnosi
New York, 30. jun. (Un. Pr.). V krogih Združenih narodov živahno raz_ pravljajo o vzrokih, ki so privedli do spremembe sovjetske taktike, o sovjetski brezbrižnosti za Združene narode ter o dejstvu, da ZSSR ni dala Kitajski zahtevanega orožja. Sodijo, da je postalo kitajski vladi končno jasno, da s svojimi lastnimi sredstvi ne more nadijevati vojne, da so njene čete utrpele strašne izgube in da je korejska vojna v sedanjih pogojih popolnoma brezupna za Peking tako gle. de na zasedbo Južne Koreje kakor tudi glede na zahtevo, da bi Kitajska dobila Formozo in bila sprejeta v Združene narode: Računajo, da je pri tem stanju Peking zahteval od Moskve bodisi orožje bodisi prenehanje vojne. Kitajska vlada je od Sovjetske zveze dlje časa zahtevala težko orožje, letala in topništvo, in sicer večje količine. S to zahtevo je kitajska vlada mobilizirala svojo javno mnenje ter začela veliko akejo za zbiranje pro. stovoljnih prispevkov za kitajske čete, ki se bore na Koreji. V propagandi za inozemstvo so posebno omenjali poročilo kitajske delegacije, ki je pri svojem obhodu po korejskem bojišču ugo. tovila da kitajskim četam primanj-
Ur edit er pripravniške službe službe v prosveti in znanosti
Predsednik Sveta za znanost in kulturo vlade FLRJ je izdal v sporazumu s predsednikom zveznega sveta za zakonodajo in za izgraditev ljudske oblasti pravilnik o pripravniški službi v prosvetni in znanstveni stroki.
V tem pravilniku je natančno določeno, v katerih ustanovah lahko delajo pripravniki prosvetne in znanstvene stroke. Po novem pravilniku bodo učiteljski pripravniki lahko poučevali samo v osnovnih šolah in na nižjih razredih osemletk, ne bodo pa mogli delati v višjih razredih osemletk in nižjih razredih strokovnih šol, še manj pa pri raznih organih državne uprave in ljudske oblasti, kakor je bilo to doslej. Na ta način bo zagotovljen pravilnejši razpored prosvetnih in znanstvenih delavcev.
Pripravniška služba mora izučiti pripravnike za poklic ln zato bodo
po novem pravilniku diplomirani absolventi fakultet, pedagoških in drugih šol smeli predavati simo snov svojega predmeta, medtem ko se je prej dogajalo, da je profesor zgodovine zaradi pomanjkanja strokovnih moči predaval n. pr. tudi matematiko in druge predmete, kar je močno škodovalo kakovosti pouka.
V pravilniku so tudi ukrepi zoper tiste pripravnike, ki nočejo sprejeti zaposlitve v ustreznih prosvetnih in znanstvenih ustanovah in predpisi za strokovne izpite. Prej so imeli izpiti svoj strokovni in splošni del, sedaj pa je na prvem mestu strokovni del izpita, na katerem bodo morali pripravniki pokazati, kaj so pridobili med praktičnim delom. Pravilnik določa tudi pogoje za prehod iz ene stroke v drugo ter izpopolnitev kvalifikacije s strokovnimi tečaji.
kuje orožja, predvsem tankov, letal in topov. Podoba je, da je Peking skušal s tem prevaliti odgovornost za neuspeh na Koreji na Sovjetsko zvezo.
V krogih Združenih narodov se glede na vse to vprašujejo, zakaj Sovjetska zveza ni dala Kitajski zahtevanega orožja. Med mnogimi vzroki, ki jih navajajo, prevladuje ta, da se Sovjetska zveza boji prevelike vojaške moči Kitajske in da sovjetskemu ekspanzionizmu vsekakor ne gre v račun, da bi se Kitajska razvila v vojaško velesilo.
no ali umetno sušeno koruzo v zrnju z največ 14 % vlage 500 din v gotovini in 50C din v denarnih bonih s pravico do nakupa industrijskega blaga s 65To popusta; pa prirodno ali umetno sušeno koruzo v storžih z največ 14 % vlage pa 374 din v gotovini in 374 v denarnih bonih.
Te cene veljajo za 100 kg, franko skladišče odkupne postaje ali franko vagon oziroma šlep ob običajnih odbitkih za večji odstotek vlage, primesi m podobno.
Po drugi uredbi o odkupni državni ceni svinjske masti se določi cena masti, ki jo prodajo proizvajalci obvezno državi, na 55 din v gotovini in 55 v denarnih bonih. Ta cena velja za 1 kg čiste svinjske masti.
V obeh uredbah je rečeno, da prejmejo kmečke delovne zadruge poleg že omenjene cene in bonov še 50 % bonov-
Nove plače sodnikov in javnih tožilcev
Po uredbi zvezne vlade se plače sodnikov in javnih tožilcev določajo po nazivu in pomenu funkcije in po službenih letih. Plače so razdeljene na 15 plačilnih razredov in znašajo od 6000 do 18.000 d,‘n na mesec. Na ta način znaša plača sodnika okrajnega sodišča od 6000 do 8500 din, sodnika okrožnega sodišča od 7000 do 10.000 din, sodnika republiškega vrhovnega sodišča od 9000 do 14.000 din, sodnika zvesnega vrhovnega sodišča pa od
13.000	do 18.000 din.
Predsednik okrajnega sodišča ima funkcijsko doklado od 500 do 1500 din, sodnik okrožnega sodišča pa od 1000 do 3000 din. Doklade predsednikov vrhovnih sodišč se določajo pri imenovanju.
Plača pomočnika okrajnega javnega tožilca znaša 60Ö0 do 8500 din, plače okrajnega javnega tožilca in pomočnika okrožnega tožilca 6500 do 9000 din. okrožnega javnega tožilca 8000 do
12.000	din, pomočnika republiškega in zveznega javnega tožilca 8500 do
13.000	din. višjega pomočnika javnega tožilca FLRJ pa 10.000 do 15.000 din. Plače republiških in zveznih javnih tožilcev in njihovih namestnikov se določijo pri imenovanju.
V višji plačilni razred napredujejo sodniki in javni tožilci po 5 letih službe.
Nove plače veljajo od 1. julija 1951.
Jugoslavija želi od ZDA pomoč za okrepitev svojih obrambnih sil
Washington, 30. jun. (Tanjug). Veleposlanik FLRJ v Washingtonu Vladimir Popovič je obiskal 28. t. m. zunanjega ministra ZDA in mu izročil noto, s katero se vlada FLRJ obrača na vlado ZDA za pomoč v opremi in materialu, potrebnem za okrepitev obrambnih sil Jugoslavije.
Ustanovljeno je Društvo Švica—Jugoslavija
Zürich, 30. jun. (Tanjug). Včeraj je bilo v Zürichu ustanovljeno švi-carsko-jugoslovansko društvo, ki ima namen, pospeševati prijateljske in kulturne stike med obema državama. Na ustanovnem zboru so bile mnogo znane osebnosti, med njimi tudi jugoslovanski poslanik Života Djermanovič s člani poslaništva. Za predsednika Švicarsko - jugoslovanskega društva je bil izvoljen profesor visoke politehnične šole v Zürichu dr. JaroslavJRužička, za podpredsednika pa Henry de Ziegler, predsednik društva švicarskih književnikov, in Eduard Zellweger, bivši švicarski poslanik v Beogradu.
Na počitnicah v Bohinju
Napetost popušča ?
Polom pariške konference namestnikov zunanjih ministrov je vsiljeval mnenja, da se bo napetost v mednarodnih odnosih še stopnjevala. Toda dva dogodka zadnjega tedna vlivata — sicer majhno — upanje, da bi ob dobri
tovni vojni (n. pr. za berlinske krize, ali pa v odnosu do Jugoslavije, še bolj pa glede državljanske vojne v Grčiji!), nam postane jasno, zakaj so že nekaj mesecev pripravljali javno mnenje (seveda ne sovjetsko, pač pa javnost
volji vseh »odločujočih« sedanji položaj ! drugih dežel) na neke spremembe v
lahko le dobil drugačen videz. Gre namreč za popuščanje napetosti v dveh najobčutljivejših žariščih: v Perziji in v Koreji.
Spor med Anglijo in Perzijo že od izbruha ni obetal nič dobrega, toliko zaradi vneme teheranske vlade, da za vsako ceno uveljavi svoje sklepe o na-
odnosu do korejskega vprašanja. Ko je meseca maja ameriški senator Edwin Johnson objavil svoj predlog o prenehanju vojne v Koreji na dan njene obletnice, so v Sovjetski zvezi dali temu mnenju veliko publiciteto: ves tisk je pisal o tem. To je bilo nekako znamenje, da v Moskvi pripravljajo »mirov-
Petrolejski spor med Veliko Britanijo in Perzijo pred mednarodnim sodiščem
v Haagu
cionalizaciji nafte, kolikor na drugi, no kampanjo« in zato tudi sobotna Ma-strani zaradi odločnosti Angležev, da likova izjava ni bila posebno presene-zavarujejo svoje gospodarske interese čenje. Bolj presenetljivo je bilo, da je v Perziji, če ne drugače — s silo (pred Malik takoj po tej izjavi »zbolel« in ni Abadanom se Je zasidrala križarka hotel dati nobenega podrobnega po-»Mauritius«!). Ta spor je toliko bolj jasnila, kako si v Moskvi zamišljajo, pereč, ker stojijo za otipljivimi gosro- da naj bi se začela »prva pogajanja za darskimi, tudi manj očitni strateški premirje«. Ta »diplomatska bolezen« je interesi: po sovjetsko-perzijski pogodbi vplivala na mnenje, da sovjetska po-iz 1. 1921 ima namreč Sovjetska zveza nudba ni preveč iskrena, zato sta Tru-pravico »posredovati« v Perziji s svo- man in Acheson zahtevala previdnost jimi četami v primeru, da zasede del in »varnost nad varnostjo«. Led je bil perzijskega ozemlja vojaštvo neke tuje končno prebit, ko je ameriški velepo-sile. Širši zaplet bi lahko sledil oboro- slanik v Moskvi admiral Kirk zahteval ženemu spopadu med Angleži in Per- od Gromika pojasnilo v zvezi z Mali-zijci — in ni izključeno, da bi to pod- kovo izjavo. Sovjetska vlada je mne-rcčje Srednjega vzhoda ne postalo kraj, nja, naj bi kar poveljnika obeh vojsk, kjer bi se trčili interesi velesil. Zato ki se borita v Koreji, sklenila zgolj vo-sta Mosadekovo popuščanje nasproti jaški sporazum o premirju, ne da bi angleškim strokovnjakom, še bolj pa pri tem določila kakršne koli politične njegov poziv predsedniku ZDA — Tru- ali mirovne pogoje. Značilno je pri manu, naj posreduje v anglo-perzij- tem, da pravijo v Moskvi, da glede svo-skem sporu, nekoliko omilila grozečo je »mirovne« ponudbe niso prej obve-napetcst, ki je tako vznemirjala sve- stili pekinške vlade, obenem pa ne
tovno javnost.
Za drugi tak pomirjujoč pojav govori neposredni stik med Washingtonom in Moskvo glede sklenitve premirja v Koreji.
Prešnjo soboto Je namreč sovjetski predstavnik v Lake Successu — Jakob Malik imel četrturni govor po radiu. V tem- govoru je Malik eno minuto posvetil korejskemu vprašanju, ko je dejal, da naj bi vojujoče se stranke začele razgovore za prenehanje bojev in. za sklenitev premirja, pri čemer naj bi se obe vojski umaknili na 38. vzporednik. Ta sovjetski namig o pripravljenosti v Moskvi, da se konča korejska vojna, je v vseh prestolnicah, posebno pa še v krogih OZN. zbudila živahno diplomatsko dejavnost.
Vsem je znano, kakšno stališče so v Moskvi zavzemali do korejske vojne, odkar se je lani začel spopad: od »nezanimanja« za dogodke cb 38. vzporedniku v začetku vojne do diplomatskega pritiska v zvezi z mednarodnim položajem LR Kitajske, ko so kitajski »prostovoljci« vdrli čez reko Jalu. Toda to stališče se je spreminjalo, kakor se je menjal položaj na fronti: ko so uspevale ofenzive s severa, so v Moskvi govorili o tem, kako bodo sile OZN »vržene v morje«. To misel je povzel celo Stalin v svojih »preroških« izjavah »Pravdi«; ko pa so bile čete OZN v ofenzivi, je sovjetska diplomacija razglašala »miroljubnost« i Severnokorejcev i Kitajcev in se je sklicevala celo na prvotni jugoslovanski predlog, da naj v korist svetovnega miru pride do pomiritve v Koreji, to je na predlog, o katerem ob začetku spopada v Moskvi niso hoteli nič slišati in vedeti.
Ko niti »preroki«, niti propagandisti ali strategi niso mogli doseči, da bi slabo oborožene množice kitajskih »prostovoljcev« uspele proti tehnični premoči 16 držav, ki se v Koreji borijo pod zastavo OZN, in ko je prišlo — kot vse kaže — do »majhnih« nesoglasij med Pekingom in Moskvo, se je spremenil tudi oduos sovjetske politike do .dogodkov v Koreji. Kakor vse kaže, se je Mao Ce Tung odločil za poseg v korejsko vojno pod vplivom obljub, da bodo njegove čete dobile orožje iz Sovjetske zveze. Nekaj takega orožja so Kitajci sicer dobili; na korejskem nebu se je namreč pojavilo celo nekaj najnovejših tipov letal »Mig-15«, toda tudi Nemci so v španski državljanski vojni prvič preizkušali svoje lovce »Messerschmidt«, kakor v te namene tudi Američani izkoriščajo korejsko bojišče. Teda orožja je iz Sovjetske zveze prišlo tako malo, da se je celo v kitajskem tisku pojavila kritika teh »dobav«, in so zato med Kitajci začeli zbirati denar za nabavo modernega orožja, ki pa ga je treba seveda kupiti v Sovjetski zvezi. Ruska »pomoč« se tudi glede Kitajske omejuje na znano geslo »trgovina je pač trgovina«. Pomanjkanje orožja, hrane, opreme in izredno velike izgube so prisilile Kitajce, da so začeli razmišljati o korejski »pustolovščini«, v Moskvi pa so spoznali, da bo treba zopet spremeniti »stališče« in rešiti, kar se še da v sedanjem položaju.
Ce se spomnimo podobnih »obratov« sovjetske politike zaradi številnih neuspehov, ki so jih Rusi doživeli pri j
skrivajo želje, da bi interese držav, ki se borijo v Koreji na strani OZN, zastopale samo ZDA, medtem ko bi drugo stranko —- Severnokorejce in Kitajce — zastopala Sovjetska zveza. Sovjetski pogoji za njen pristanek, da pride do miru v Koreji, še niso znani. Na vsak način pa sedanje stališče moskovskih politikov kaže, da želijo iz sedanjega položaja iztisniti zase čim več, ne glede na to, kaj o takih »višjih« koristih mislijo v Fenjangu in Pekingu, in se obenem rešiti nevarnega pritiska, ki bi ga za Sovjetsko zvezo predstavljal nerešen, položaj v Koreji v obliki nekake bodoče »druge fronte«!
Sedanji neposredni stiki ip možni kcvripromisi med glavnim partnerjem v »hladni vojni« lahko imajo različne politične posledice (oo^kns do«eči »ravnotežje« sil z razdelitvijo interesnih sfer v Aziji ali drugod, odnos do japonske mirovne pogodbe, določitev »nevtralnega« položaja Koreje in podobno), vendar je le nekaj upanja, da se vsaj »ozemeljsko omejena vojna, ki bi trajala neomejen čas«, kakor so nekateri označili sedanjo vojno v Koreji, lahko kmalu konča, s čimer bi bilo po-gašeno nevarno vojno ognjišče, ki že dobro leto skrbi vse miroljubne ljudi in jih opozarja na budnost pred »miroljubnimi« nameni napadalcev.
-sle
Trygre Lie optimist
New York, 30. jun. Generalni tajnik Združenih narodov Trygve Lie je danes izjavil, da bi prekinitev sovražnosti in vzpostavitev premirja na Koreji bila največjega pomena za mir na svetu. Dodal je, da bo uničevanja na Koreji v kratkem konec, če je pri severnokorejskem vrhovnem poveljstvu ista želja kot pri Združenih narodih, da se boji čim prej končajo. Trygve Lie je prav tako objavil, da bo po prenehanju operacij mogoče začeti razgovore o političnih vprašanjih. Ti razgovori bi mogli biti zelo težki in počasni, toda po njegovih besedah so vendar boljša rešitev kot nadaljevanje uničevanja.
Danska »mirovna« ladja pripravljena
Fusan, 30. jun. (Reuter). Danska »mirovna« ladja »Jutlandia«, ki je že popolnoma preskrbljena z živili in na kateri so že urejeni za konferenco primerni prostori za 100 oseb. čaka v funsanskem pristanišču na morebitno potovanje na vzhodnoko-rejski obali. Delegati za konferenco o ustavitvi bojev bodo zasedali v ladijski jedilnici.
Predsednik siamfce vlade aretiran
Washington 30. jun. (AFP-). Predstavnik zunanjega ministrstva ZDA je včeraj sporočil, da je skupina vojakov siamske mornariške pehote aretirala predsednika siamske vlade maršala Pibula Songkrama pri slovesnosti, ki je bila organizirana ob izročitvi ameriškega bagerja Siamu. Maršal Pibul je postal predsednik siamske vlade po vojaškem državnem udaru v novembru
leta 1947 V Washingtonu še ne vedo za svojih poskusih v letih po drugi sve- 1 vzrok aretacije.
Perzijska vlada je na stališču, da petrolejski opor ne spada v pristojnost Mednarodnega, sodišča
haaškim sodiščem in trdi. da je bila druga pogodbena stranka po sporazu. mu iz leta 1933 zasebna trgovska družba, ne pa angleška vlada. Take družbe, kakor tudi vse druge zasebne ev. ropske družbe pa spadajo pod pristojnost notranjih zakonov države, kjer poslujejo in se morajo za uveljavljanje svojih pravic obračati na sodišča dotične države.
Danes je prišlo v Teheranu do pro. tiameriških demonstracij, ki so jih organizirali simpatizerji ilegalne stranke Tudeh in nacionalno združenje za borbo proti imperialističnim petrolejskim družbam. Okrog 10.000 demon, strantov se je zbralo pred ameriškim veleposlaništvom v Teheranu, kjer so poslušali govornike, ki so obtoževali ZDA, da podpirajo Britanijo v petrolejskem sporu. Govorniki so tudi obtoževali Mednarodno sodišče v Haagu, da se vmešava v notranje zadeve Per. zije.
Rimski tisk piše, da se mudi že nekaj dni v Teheranu italijanski strokovnjak za nafto Carafa, podpredsed. nik italijanske petrolejske družbe. Prispel je v Perzijo na povabilo perzijske vlade.
Perzijska vlada je protestirala pri iraški vladi zaradi zbiranja britanskih čet v Iraku in navzočnosti britanske križarke »Mauritius« v iraških vodah.
United Press poroča, da je predsednik Anglo-iranske petrolejske družbe
Haag, 30. jun. (Reuter). Haaško mednarodno razsodišče je imelo včeraj prvi sestanek, na katerem je obravnavalo britansko pritožbo proti per. zijski vladi. Velika Britanija zahteva, naj se do končne odločbe Mednarodnega razsodišča prepove prevzem imetja Anglo-iranske petrolejske druž. be. Perzija je imenovala tri predstavnike, ki jo bodo zastopali pred Med. narodnim razsodiščem.
Sovjetski član sodišča prof. Krilov je sporočil, da iz zdravstvenih razlogov ne more sodelovati pri obravnavi. Mehiški član sodišča je prav tako bolan, medtem ko mesto brazilskega čla. na, ki je pred kratkim umrl, še ni zasedeno. Perzijska vlada je poslala Mednarodnemu razsodišču v Haagu spomenico, v kateri zahteva, naj sodišče izjavi, da spor o-petroleju ne spada v njegovo pristojnost, ker prito. žitelj pravno ni upravičen'in ker ni mogoče s tožbo osporavati izvrševanja suverenih pravic. Perzijska vlada obtožuje Anglo-iransko petrolejsko druž. bo, da poskuša spraviti iransko vlado s takimi ukrepi, kot je bila skupna ostavka vseh britanskih nameščencev, na kolena. Dalje obsoja prihod britanskih vojnih ladij v Abadan kot po. skus ustrahovanja iranske vlade in ljudstva, ki ne zahtevata ničesar drugega kot svoje naravne in zakonite pravice. Perzijska vlada osporava britanski vladi pravico do tožbe pred
Zasedanje Mednarodne organizacije dela končano
Proizvajalci morajo sodelovati pri upravljanju gospodarstev
Sprejeta je konvencija, ki odloča za moške in ženske enake plače in mezde
Zen®va, 30. jun. (Tanjug). Na vče. rajšnji seji Mednarodne organizacije dela so nadaljevali razpravo o poročilu komisije za socialno zavarovanje, ki naj bi vsebovalo: zdravstveno zaščito, hranarino, pomoč brezposelnim, starostno podporo, starostno pokojnino, invalidnino, družinsko doklado, zašči. to materinstva, družinske pokojnine in invalidske pokojnine. Države, ki ratificirajo to konvencijo, morajo sprejeti najmanj tri od omenjenih vidi. kov.
Svetovalec jugoslovanske delegacije Dušan Lovrič je poudaril, da po mnenju jugoslovanske delegacije predlogi komisije ne nudijo polne možnosti za socialno zaščito delovnih ljudi, vseka, kor pa so prispevek k razvoju socialne zakonodaje v mednarodnih odnosih in bodo kot takšni predstavljali, jppmoč. delovnim ljudem v državah z zaostalim sistemom socialne zaščite.
Nato so obravnavali poročilo komi. sije, ki je proučevala vprašanje sodelovanja med organi oblasti in organizacijami delodajalcev in delavcev. Ju. goslovanski delegat Milan Slani je izrazil mnenje jugoslovanske delegacije, da se na sedanji stopnji družbenega razvoja postavlja vprašanje sodelovanja organov oblasti in organizacij de. lodajaicev in delavcev v svoji osnovni obliki kot vprašanje sodelovanja proizvajalcev pri upravljanju gospodar.
Finski sindikati izstopili iz Svetovne sindikalne federacije
Helsinki, 30. jun. (Reuter). Zveza finskih sindikatov je sklenila izstopiti iz informbirojevske Svetovne sindikalne federacije. Ta sklep so sprejeli s 143 proti 63 glasovom. Finski sindikati niso sklenili, da bodo pristopili k Mednarodni organizaciji svobodnih sindikatov.
Sklep finskih sindikatov je bil izdan tik pred splošnimi volitvami v parlament, ki bodo 2. julija.
Siamski uporniki sestavili novo vlado
Singapur, 30. jun. (Reuter). Siamska mornariška radijska postaja je danes sporočila, da je skupina z imenom »Osvobodilna vojska« aretirala dosedanjega ministrskega predsednika in sestavila novo vlado s predsednikom Fra Sarasasom Frafadom na čelu.
Zadnje športne vesti
ROKOMETNI TEKMI ZA VSTOP V ZVEZNO LIGO:
Radnički : Enotnost 9:4 (5:2) Marjan : Bosna 14:4 (3:2)
stva, Poudarjajoč pomen tega vprašanja za nadaljnji družbeni napredek na svetu in v borbi za socialne pravice, je jugoslovanski delegat naglasil, da je misel o pravici delavcev pri odločanju v proizvodnji in upravljanju gospodarstva globoko prodrla v zavest delovnih ljudi in da v mnogih državah to vprašanje zelo obširno obravnavajo v javnih razpravah in v parlamentih, v mnogih državah pa so bili zabeleženi tudi uspehi pri uzakonitvi pravic delavcev pri upravljanju gospodarstva.
Na popoldanski seji Mednarodne organizacije dela so obravnavali poročilo komisije o resolucijah. Stavljenih je bilo šest predlogov resolucij, ki pa jih je komisija zavrnila. Med njimi je bila tudi resolucija poljske delegacije 7t naslovm »O mirnem razvoju ekono. mije«, s katero je poskušala opravičiti sovjetsko napadalno politiko. Češkoslovaška delegacija je umaknila istovetno resolucijo »O obrambi miru«.
Mednarodna organizacija dela je sprejela konvencijo, ki določa za moške in ženske enake plače In mezde. Za konvencijo je bilo oddanih 105, proti 33, 40 oseb pa se je vzdržalo glasovanja, med njimi predstavniki Velike Britanije, Švedske, Norveške in Danske. Po tej konvenciji se bodo vse vlade, ki so jo podpisale, zavezale, da se bodo zavzemale za uresničitev načela enakega nagrajevanja za delo enake vrednosti. Konvencija prav tako poziva države podpisnice, naj se zavzamejo za to, da bi bila omogočena strokovna izobrazba in zaposlitev delavcev in delavk.
Danes se bo sestal novi upravni svet Mednarodne organizacje dela, s čimer bo zaključeno 34. zasedanje Mednarodne organizacije dela.
Kanadska pomoč Jugoslaviji
Kanadska vlada je sklenila dati Jugoslaviji pomoč v hrani. V ta namen je Mednarodnemu otroškemu fondu že prispevala 460 ton posušenih rib v vrednosti 210.000 dolarjev z naročilom, naj te ribe odpošljejo v Jugoslavijo. Iz Kanade pa so poslali naravnost na Reko 125 ton kon-serviranih rib.
Konferenca za sestavo konvencije o beguncih
V Ženevi se začne jutri konferenca, ki bo sestavila konvencijo o položaju beguncev in o ljudeh, ki nimajo državljanstva. Kot delegat naše vlade se bo te konference udeležil pooblaščeni minister dr. Sergej Ma-kijeda, načelnik zveznega zunanjega ministrstva.
Basil Jackson izjavil, da bodo abadan-ske rafinerije prenehale obratovati najkasneje v 10 dneh. Poudaril je, da Anglo.iranska petrolejska družba nima nobene možnosti za ureditev tega spora, dokler bo Mosadik na čelu perzijske vlade.
Britanski zunanji minister Morrison je poslal danes britanskim petrolej, skim strokovnjakom v Perziji pismo, v katerem jim priporoča naj nadaljujejo delo. Spričo tega so v londonskih krogih prepričani, da se bodo začela ponovna pogajanja med Perzijo in Veliko Britanijo za poravnavo spora glede petroleja.
Avstralski protest v Egiptu
Camberra, 30. jun. (Reuter). Avstralija je vložila formalni protest pri egiptovski vladi proti omejevanju ladijskega prometa skozi Sueški prekop. Avstralski minister za zunanje zadeve Richard Cassey je izjavil ob tej priložnosti, da je še vedno v veljavi konvencija o Sueškem prekopu iz leta 1888, ki določa, da mora prekop ostati odprt tako v mirnem, kakor tudi v vojnem času.
Druga pošiljka surovin iz ZDA
Beograd, 1. jul. Danes bo prispela na Reko ladja »Korenica«, ki bo pripeljala 5840 ton koks.a To je druga pošiljka iz pomoči v skupnem znesku 29 milijonov dolarjev, ki jo je dala vlada ZDA naši državi. V kratkem bodo prišle tudi nadaljnje pošiljke, v katerih bodo bombaž, tehnične maščobe, farmacevtske surovine, zdravila in drugo.
Veleposlanik Popovič odpotoval v Jugoslavijo
New York, 30. jun. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v ZDA Vladimir Popovič je odpotoval danes z ladjo »Queen Mary« v Jugoslavijo.
Novi kazenski zakon v veljavi
Beograd, 1. jul. Danes je začel veljati novi kazenski zakonik, ki ga je 27. februarja sprejela Ljudska skupščina FLRJ. Po novem kazenskem zakoniku sodišče ne bo izrekalo nekaterih kazni, ki so bile doslej v rabi, n. pr. poboljševalnega dela, izgube državljanstva, izgube pravice do pokojnine, izguba čina, izgona iz prebivališča in še nekaterih drugih kazni.
LAŽ ZA LAŽJO
Osrednje glasilo Partije madžarskega delovnega ljudstva, »Szabad nep« je 16. junija objavilo dve zanimivi poročili. Na prvi strani je bil referat glavnega govornika na seji takoimenovanega madžarskega odbora za mir in poročilo, ki govori o tem, da je berlinski poziv podpisalo 7,148 000 Madžarov, na tretji strani pa kratko vest s prav tako kratkim komentarjem o izselitvi »samo« 918 grofovskih, * veleposestniških, žandarskih in družin tovarnarjev« iz Budimpešte.
Dejstva govore, da je i prva i druga številka lažna. Kar se tiče rezultata v pogledu zbiranja podpisov za berlinski poziv je treba poudariti, da gre tu za dvakratno podpisovanje, za podpisovanje otrok in pa za takoimenovano posredstveno podpisovanje. Madžarska ima namreč po uradni madžarski statistiki nekaj okoli 7,040.000 prebivalcev starih nad 15 let. Potemtakem je jasno, da število, o katerem zdaj dan za dnem trobijo v svet informbirojske radijske postaje, ne predstavlja podpise tolikšnega števila Madžarov, ki so jih sicer na vse mogoče načine priganjali k podpisovanju (kako bi si drugače mogli zamisliti to, da so — po priznanju »Szabad nep a« — poziv »podpisovali s pomočjo prisotnih« analfabeti, da so šolski otroci izražali svojo »privrženost« podpis-niški kampanji itd.). O »prostovoljnosti« takih akcij na Madžarskem pa najbolj zgovorno govori dejstvo izrekanja strogih zapornih kazni proti prestopnikom po takoimenova-nem zakonu za obrambo miru.
Uradno objavljeno število izseljenih je prav tako daleč od resnice. O tem govori predvsem dejstvo, da je to najnovejše »čiščenje« po uradni madžarski trditvi trajalo 20 dni. Čistka pa je seveda zajela na tisoče in tisoče »nezanesljivih« meščanov Budimpešte in večjih podeželskih centrov, kakor tudi del najvišjih partijskih in državnih funkcionarjev (člani Politbiroja partije madžarskega delovnega ljudstva in ministri Zöld Sandor, Kalay Gyula in drugi). Zanimivo je v zvezi s tem čiščenjem tudi dejstvo, da so ljudi množično deportirali prav v okolico mesta Szolnoka, ki leži na glavni železniški progi Budimpešta—Moskva. Ta naglica in pa način »čiščenja« ponovno dokazuje staro resnico, da so »glavni inženjirji« takih čistk ruski strokovnjaki NKVD, ki se pri teh akcijah vse bolj in bolj ozirajo tudi na strateške činitelje kot so bližina prometnih zvez za prevoz proti vzhodu odnosno v Sibirijo.	Fč.
Papirnata konvencija
Mednarodno pravo je bilo leta 1948 razširjeno in izpopolnjeno s konvencijo o genocidu. Pod genocidom razumemo zatiranje in uničevanje ljudskih skupin iz nacionalne, plemenske ali verske mržnje. Za zločin velja tudi vsako pripravljanje in podpiranje takega preganjanja in uničevanja ljudstva. Na konferencah OZN so dve leti pripravljali in sestavljali konvencijo o genocidu ter pri tem zbujali strašne spomine na nacistična koncentracijska taborišča s plinskimi celicami in najhujšim suženjskim delom, na milijonsko ubijanje pripadnikov narodov, ki so jih nemški nacisti razglasili za manjvredne.
Ko so predstavniki v OZN včlanjenih držav 9. decembra 1948 soglasno sprejeli konvencijo o genocidu, so sicer poudarjali, da je to velika pridobitev mednarodnega prava, mislili pa so, da je konvencija več ali manj samo formalna, ker se taki zločini ne bodo več ponavljali. Ali takrat...
eni niso vedeli, drugi se niso spomnili, tretji so pa prikrivali, da so v Sovjetski zvezi že leta 1944 začeli goniti velike množice Estoncev, Litvancev, Letoncev, Belorusov, Kirgizov, Georgijcev in drugih nacionalnih skupin v koncentracijska taborišča, kjer jih je poleg težkega prisilnega dela uničevalo tudi že samo zdravju in življenju teh izgnancev škodljivo podnebje;
da so bile v deželah sovjetskega bloka jugoslovanske narodne manjšine in jugoslovanski državljani oropani vseh človeških pravic že pet mesecev pred sprejetjem konvencije o genocidu, takoj po objavi informbirojske resolucije.
Kratenje človeških pravic ljudem jugoslovanskega rodu se je v deželah sovjetskega bloka začelo s tem, da so postali vsi ti ljudje čez noč zelo »sumljivi«, nadaljevalo pa se
je v nekaterih deželah na ta način, da so Jugoslovane, ki so hoteli domov, s silo zadrževali; one, ki v svoji stari domovini niso imeli nikogar, so pa po desetletnem in daljšem bivanju brutalno izganjali. Poteptali so tudi vse mednarodne predpise o pridobivanju državljanstva in tako je nasilje doseglo svoj višek sedaj, ko je že v nekaj dneh vozilo mimo Bukarešte 13 vlakov z ljudmi jugoslovanskega rodu, ki so že od nekdaj v strnjenih skupinah živeli v romunskih obmejnih krajih in so bili pred izgonom oropani tudi vsega svojega premoženja.
Tako je postal genocid sredstvo kominformske politike, v kolikor že ni bil takrat, ko je bila sprejeta konvencija o genocidu. Na konferencah OZN, ki so pripravljale to konvencijo, je predstavnik Sovjetske zveze skušal vriniti besedilo, po katerem naj bi bil genocid soznač-nica za fašizem, nacizem in za druge sisteme s plemenskimi teorijami. S tem je hotel zakrinkati genocidne zločine v Sovjetski zvezi in v njenih satelitskih državah. V svojem cinizmu je pri tem seveda tudi poudarjal, da so Sovjetska zveza in vse dežele njenega bloka socialistične...
Genocid pa je samo eden in bi moralo biti vseeno, pod katerim imenom ali praporom se izvaja. Dokler ne bodo dovolj upoštevali tega dejstva, bo ostala konvencija o genocidu na — papirju. Dokler pa bo samo na papirju, se bo trpljenje človeštva širilo in stopnjevalo, voditelji političnega sistema, ki je genocid prevzel za svoje sredstvo, pa se bodo prav tako rogali vsemu svetu, kakor se je nekaj let rogalo vodstvo fašizma v Berlinu in Rimu, ko je naletelo celo na nepričakovano potuho pri svojih imperialističnih in genocidnih napadih na Abesinijo in Albanijo, na Avstrijo in Češkoslovaško.	tg.
OBLJUBLJENA DEŽELA — ERETS
YISRAEL
Iz ZDA se je nedavno vrnil izraelski ministrski predsednik Ben Gu-rion, ki je potoval tja čez ocean, da bi izposloval ameriško državno in privatno posojilo, katero naj bi pomagalo rešiti Izrael iz dosedanje gospodarske stiske. Uspeh potovanja ni znan, Ben Gurin pa je po vrnitvi iz. javil, da je z njim popolnoma zadovoljen.
Razlogi za težave komaj tri leta stara židovske države so različni. Leta
1949.	ko je praznoval Izrael svoj prvi rojstni dan, so bili prebivalci polni optimizma, ki pa se je bornih dve leti pozneje spremenil v globoko zaskrbljenost glede bodočnosti. Dvatisočletna želja Zidov, da bi imeli svojo iastno državo, se je končno izpolnila, staro prebivalstvo Izraela pa se je z neverjetno voljo lotilo dela: hoteli so zgraditi zase in za priseljence, ki so jih pričakovali, vzorno državo, brez notranjih trenj in z visoko življenjsko ravnjo. Uspehi prvih dveh let so sko. raj neverjetni. Foljedeljstvo je pri. delalo 1950. leta 50% več kot leta 1947, industrijska proizvodnja pa je bila za 35% večja. Nove (»ste, ka-
nali za namakanje polja, trgovska mornarica ln potniško letalstvo, so med mnogimi uspehi, s katerimi se Izraelci lahko pohvalijo. In vendar je bilo življenje vsak dan težje, pesimizem prebivalcev vsak dan večji. Gospodarskih težav je nedvomno krivo predvsem neomejeno priseljevanje ev. ropskih in vzhodnih Zidov, čemur pa se Izrael ne more izogniti, saj je bil zato ustanovljen. Za deželo, katere prebivalstvo je štelo pred 3 leti vsega skupaj komaj 600.000 ljudi, pa je pri. seljevanje 50.000 ljudi na mesec breme, katerega njeno gospodarstvo ne more vzdržati. Poleg tega je treba' upoštevati, da je mnogo priseljencev izčrpanih zaradi let, preživelih v nemških koncentracijskih taboriščih, da je med priseljenci mnogo starih, dela nezmožnih ljudi, in da je približno polovica priseljencev doma iz najbolj zaostalih delov severne Afrike. Zato se je življenjska raven starega prebivalstva občutno znižala; potrebno je bilo uvesti strog sistem živilskih kart; državni uvoz je bil L 1949.50
osemkrat večji kot izvoz; vrednost iz. raelskega funta je neverjetno padla, črna borza je cvetela. Vzroki težav Izraela so poleg ostalega tudi zastarelost industrije, sovražna politika arabskih sosedov in pa trenutno še negativna bilanca novih gospodarskih naselij. V prvi polovici leta 1950 je torej Izrael preživljal svojo prvo resno gospodarsko, pa tudi duševno krizo, ki je zahtevala odločnih ukrepov vlade Ben Gurionovi ukrepi so bili odločni: poostril je racioniranje živil, napravil red v državni upravi in neusmiljeno zatrl črno borzo. Zaradi novega zakona o tujih investicijah, ki daje gotove ugodnosti glede davkov, se je tudi v drugi polovici lanskega leta zvišal dotok tujega kapitala, ki menda v danem položaju lahko edini izboljša gospo, dairstvo Izraela. Tako je bilo zgrajenih od lanske jeseni do sedaj 88 novih tovarn v vrednosti 9 milijonov funtov. Poglavitna skrb izraelske vlade pa je naseljevanje priseljencev, ki živijo sedaj v velikanskih taboriščih v obmorskih pokrajinah. Da bi zbotj. žala njihov položaj in da bi moderni, zirala svojo industrijo, je Ben Gurio-nova vlada izdelala triletni načrt za razvoj gospodarstva, denarna sredstva pa misli dobiti doma in v tujini. V Izraelu samem namerava vlada dobiti
ljudsko posojilo v znesku 500 milijonov izraelskih funtov, v Ameriki pa še eno miijardo dolarjev od vlade ZDA in 500 milijonov dolarjev od zasebnikov. Posojilo bo krila z obvezni, cami. Od celotne vsote bo okoli 500 milijonov funtov porabljenih za na. seljevanje priseljencev, okoli 700 mili. jonov pa je za obnavljanje starih in graditev novih tovarn. S temi posojili se hoče Izrael predvsem osvoboditi miloščine, od katere je živel dosedaj (darila raznih zionističnih društev itd.) in zgraditi širom Izraela nova industrijska mesta in tako omogočiti prise-liencem dostojno življenje in delo. Morda našteti ukrepi izraelske vlade niso idealna rešitev problemov, ven. dar pa so odločno dvignili moralo pre. bivalstva, ki vidi namesto neskončne krize izglede na boljšo bodočnost.
•
»Vsi Židje so dobrodošli« je napis na vratih taborišča Shaar Alyah (vrata dežele), kjer preživijo brez razlike vsi priseljenci dvotedensko karanteno. Tu se sprehajajo priseljenci iz najrazličnejših dežel: mladenič iz Romunije v smučarski obleki si radovedno ogleduje Jude iz Jemena, ki so oblečeni v pižamam podobna oblačila, gostobesedne in elegantne Židinje iz Polj ske pa zviška gledajo na Židinje iz
severne Afrike, oblečene v turške hlače in s turbani na glavah. Iz Shaar Alyaha se preselijo novodošleci v posebna taborišča, sestavljena iz šotorov in pločevinastih hišic in obkrožena z ograjo iz bodeče žice, kar zbudi neprijetne spomine pri prenekaterem evropskem Zidu. Tu se novi prebivalci dežele razdelijo na tri skupine: Židi iz Jutrovega se držijo zase, ravno tako Evropci, tretjo skupino, s katero prejšnji nočeta imeti opravka, pa tvorijo Židje iz Jemena. Le.ti, priseljenci iz dežele, kjer je življenje na stopnji življenja pred nekaj sto leti, so kul. turno zaostali celo za ostalimi Židi iz severne Afrike. Večina njih se mora šele učiti jesti z noži in vilicami; vsi se odločno branijo, da bi spali na posteljah. Po navadi zloži Jemenčan rjuho in odejo v svojo vrečo, nakar se vleže k počitku na gola tla poleg postelje. Socialni delavci Izraela se zato ukvarjajo največ prav z Jemen-čani, med katere morajo celo zdravniki prihajati s stražo, če nameravajo imeti kakršen koli poklicni opravek z jemenskimi ženami in otroki. Naseliti pestre novince in jih vzgojiti v ko. ristne državljane Izraela, pač ni lahko delo. Trenja in razlike, ki obstojajo med starimi prebivalci in med prise, ljeaci, pa tudi jned priseljenci samimi,
resno ovirajo razvoj države. Bivši trgovec iz Romunije se upira, da bi delal kot zidar (čeprav na lastni hiši) medtem ko se deklica iz Jemena vzhičeno igra z vodovodno pipo ob cesti; da priteče voda tako rekoč na povelje, je zanjo pravi čudež. V zadnjem letu prihaja večina priseljencev (60%) iz severne Afrike, ostali pa predvsem iz vzhodne Evrope. Prvotno prebivalstvo Izraela (600.000) se je v zadnjih dveh letih podvojilo, pričakujejo Pa najmanj še enkrat toliko priseljencev v prihodnjih dveh letih Težave, ki jih povzroča velik dotok novih prebival, cev, se čutijo na vsakem koraku živ. ljenja. Ce telefon ne dela_ če se prekine električni tok. če podere hudournik cesto in pa če je natakar n ero' den. so tega krivi priseljenci — seveda le v očeh prvotnih prebivalcev. Na vprašanje, kako mislijo odpraviti raz. like v miselnosti prebivalstva, pokažejo socialni delavci na otroke, ki se igrajo skupaj ne glede na to, od kod so njihovi starši. Njihovo mnenje je, da bo potrebno vsaj 20 let. da bo zrasla nova generacija Izraelcev. Medtem pa se vlada in delavske organizacije iskreno trudijo, da bi trenje vsaj omilili in da bi čim preje omogočili lepše življenje za ljudstvo, ki išče domovino it) mir že 2000 let,	A. F. ,
st. 153 /1. JVTjiJA 1951 / SU O VEITS KI PO RO e E VAL E C Str. 3
OB RAZSTAVI dela in življenja
SLOVENSKIH RUDARJEV
Danes bodo v Tehniški srednji šoli v Ljubljani odprli razstavo »Rudniki Slovenije razstavljajo«.
Minuli teden so rudarski inženirji ter zastopniki slovenskih rudnikov uredili v 8 prostorih in veliki dvorani ljubljanske Tehniške srednje šole raz. stavo, ki prikazuje delo in življenje naših rudarjev, zlasti pa razvoj in na. predek rudnikov v Sloveniji. Razstava »Rudniki Slovenije razstavdjajo« je zamišljena kot nadaljevanje zvezne razstave rudarstva in metalurgije, ki je bila leta 1947 v Beogradu in Zagrebu, čeprav prikazuje letošnja samo. stojna slovenska rudarska razstava predvsem probleme slovenskega rudarstva in razvoj posameznih rudnikov.
Različne nevarnosti prete ljudem, ki kopljejo pod zemljo premog ali rude. Rudarske nesreče zaradi eksplozij tre. skavca, premogovega prahu, vodnih vdorov ali hribinskih udarov se do. gajajo vsepovsod v mračnih podze-
meljskih jamah. Nekje ogroža delo zlasti plin treskavec. to je metan, ki je tudi v premogovnih plasteh. V rudnikih, kjer se pojavlja treskavec, morajo biti rudarji še posebno previdni. Največja rudarska nesreča v slovenskih premogovnikih se je zgodila po osvoboditvi v rudniku Zabukovici za. radi eksplozije treskavca. Povzročil jo je lahkomišljeno odvržen cigaretni ogorek. Ta nesreča je povzročila 17 smrtnih žrtev. Tudi jamski požar v idrijskih jamah živosrebrne rude je pred leti nastal zgolj zaradi neprevidnosti, ker so varili v jami. V Sloveniji je bilo po osvoboditvi razen dveh še nekaj manjših nesreč.
Jamam v Zasavju prete zlasti vodni vdori. Rudnik rjavega premoga v St. Janžu na Dolenjskem je izpostavljen nevarnim hribinskim udarom ki ogrožajo zlasti tudi naš največji rudnik črnega premoga v Raši. V plasteh velenjskega lignita je v kronini nevarna ogljikova kislina. Vsi rudniki ne le pri nas. marveč tudi po svetu-imajo svoje posebnosti. V vseh rudni, kih je delo bolj ali manj nevarno, zlasti če rudarji niso previdni, a vendar nikjer ne opuščajo rudarstva, ki je nepogrešljiv vir surovin za indu. strializacijo in napredek sleherne države.
Na morebitne rudniške nesreče so danes tudi naši rudniki pripravljeni z dobro organizirano reševalno službo. Na razstavi v Tehnični srednji šoli so prikazani razni rešilni aparati, avlo. matični aparati za oživljanje ponesre. čenih rudarjev, ponazorjeni so posamezni primeri reševanja, ki mora vsako jamsko nezgodo tako omejiti, da se ponesrečenim rudarjem lahko takoj in uspešno pomaga. Na razstavi ie prikazana tudi vzorno urejena rešilna postaja za prvo pomoč ob rudniških nesrečah. Eden izmed organizatorjev rudarske razstave univ. prof. dr. inž. Anton Homan, ki dobro pozna delo
Model jaška na razstavi
Gradnja velike moderne separacije v Kaknju
Pri premogovniku v Kaknjn so začeli deda za gradnjo najmodernejše separacije v naši državi, ki bo imela zmogljivost 800.000 ton na leto. Dograjena mora biti do konca prihodnjega leta. Se pred novim letom bodo prispele iz Nemčije prve naprave. Ta separacija ima poseben pomen, ker bodo iz mešanice kakanjskega premoga in lignita iz Kreke pridobivali metalurški koks v velikih koksarnah v Lukavcu in Zenici.
Kako potekajo pripravljalna
dela za gradnjo tovarne časopisnega papirja
v Vidmu
2e nekaj mesecev je znano, da so se v Vidmu pri Krškem začela pripravljalna dela za gradnjo velike tovarne časopisnega papirja. To bo prva tovarna časopisnega (rotacijskega) papirja v naši državi Ta papir sedaj uvažamo iz inozemstva skoraj za vse domače potrebe. Manjše količine okrog 600 ton letno izdelujejo zadnja leta v vevški papirnici z običajnimi papirnimi stroji, ki pa za proizvodnjo časopisnega papirja niso primerni. Časopisni papir, ki se po tiskarskem rotacijskem stroju imenuje tudi roto-papir, je sicer najpreprostejši papir, ki pa mora imeti z ozirom na način tiskanja ustrezajoče lastnosti, hkrati pa mora biti čim cenejši. Časopisni papir se izdeluje na hitro tekočih papirnih strojih. Tak stroj izdela v eni minuti do 450 m dolg trik papirja v širini do 7 m. Časopisni papir vsebuje približno tri-četrtine lesovine, skoraj eno četrtino celuloze, polnila in še druge surovine. V Vevčah je proizvodnja takega papirja zaradi papirnih strojev, ki imajo le majhno brzino (okrog 150 m na minuto) neekonomična, ker tamkajšnji papirni stroji ne zmorejo velikih količin. Razen tega pa proizvodnja časopisnega papirja v Vevčah zmanjšuje izdelavo drugih nujno potrebnih vrst papirja.
Sprva so hoteli zgraditi tovarno časopisnega papirja v Ogulinu. Les in celulozo za to tovarno so nameravali uvažati iz Slovenije. Sele lani v decembru je bilo določeno, da se bo nova tovarna roto-papirja zgradila v Vidmu pri Krškem poleg že obstoječe tovarne celuloze in lesovine. Nova tovarna v Vidmu naj bi začela obratovati konec leta 1953.
Za pripravljalna dela In graditev tovarne je bil odobren kredit 50 milijonov dinarejv. Invensticijski kredit za letošnje leto je bil odobren, ko so se šele začela projektantska in druga pripravljalna dela. Ta dela terjajo svoj čas Pripraviti je treba projekte, določiti lokacijo, preiskati teren. Pravilno se višina kredita določi šele tedaj, ko je vse to opravljeio. Zato bodo letos od določenega kredita za letošnje leto porabili komaj polovico.
Nova tovarna časopisnega papirja v
Dovrši ter predora Čelinac na mladinski progi
Na prvem sektorju mladinske proge Doboj—Banjaluka, ki poteka od Banjaluke do predora »Tromedja« in mors biti najprej dovršen, so te dni zabeležili velike delovne’ uspehe. V petek so dovršili betonska dela v predoru Ce-linac, ki je dolg 488 m. in začeli polagati tračnice. Dan prej j>a so na področju istega sektorja 'dovršili most {ez reko Vrbanjo, ki je dolg 59 m, medtem ko so 92 m dolgi most čez reko Vrbas končali že pred tedni. Tračnic« so doslej položili na dolžini 15 km. Graditelji mladinske proge na prvem sektorju sn trdno prepričani, da bodo do 7. julija dovršili prvih 23 km proge, kakor so se slovesno navezali.
Vidmu bo med največjimi tovarnami te vrste v Sloveniji. Računajo, da bo stala oprema za novo tovarno okrog
3,5	milijona dolarjev, gradnja tovarne in preureditev obstoječe tovarne celuloze pa nekaj 100 milijonov dinarjev. Videmska tovarna časopisnega papirja bo proizvajala na leto okrog 18000 ton časopisnega in 2000 ton srednje finega pisarniškega papirja.
Proslave 7. julija v Beogradu
V- okviru proslav 7. julija — dneva vstaje skrbskega naroda, pripravljajo v Beogradu več akademij, partizanske večere, vaje iz predvojaške vzgoje in veselice. Na predvečer praznika bo na Trgu republike slavnostna akademija. Podobne proslave bodo imele vse osnovne organizacije Fronte na svojih terenih in rajonih.
Organizacija Zveze borcev prvega rajona bo priredila 1. julija v sodelovanju vseh ostalih množičnih orga nizacij partizanski marš na Kosmaj. Člani množičnih organizacij sedmega rajona pa pripravljajo na Dan vstaje prehod Save in manever na vodi. V Zemunu pripravljajo partizanski izlet na Fruško goro.
Dne 7. julija bodo na več krajih v mestu ljudska rajanja s kulturno pro. svetnimi točkami. Na stadionu CDJA Partizan pa bo koncert narodnih pesmi in spored narodnih kol.
reševalne službe v naših rudnikih, pravi, da so rudniške nesreče v slovenskih rudnikih terjale marsikatero smrtno žrtev zgolj zaradi tega, ker naši rudarji ob nezgodi, pa naj bo ta še tako velika, ne mislijo na treskavec. marveč na svoje tovariše, ki so ostali v jami.
Marsikdo si še zelo napačno predstavlja rudarstvo in misli, da rudarji pač le kopljejo premog ali rude. Vendar je rudarsko delo precej drugačno. Tako je n. pr. pri kopanju premoga zaposlena na posameznih obratih v zasavskih premogovnikih približno ie petina ljudi, vsi drugi se ubijajo s prevozom, z vzdrževanjem, poprav. Ijanjem in zasipanjem ro\’Ov ter z vzdrževanjem izvoznih prog. Tudi na. čin kopanja rude se v posameznih rudnikih med seboj zelo razlikuje. Neredko morajo celo v enem in istem rudniku spremeniti načrt, kako priti do rude ali premoga, ker se pojavljajo različne težave. Ponekod se zaradi zemeljskega pritiska začno jamska tla dvigati celo tako visoko da vagončki zadevajo ob strop ali da jih sploh ne morejo več spraviti skozi tako ogrožene rove. ki jih morajo mnogokrat opustiti. Razstava v Tehniški srednji šoli prav nazorno prikazuje tudi raz. ne načine kopanja, opažanja in betoniranja jam. pa tudi borbo rudarjev z vodnimi vdori. V tej borbi uporabljajo razne črpalke, dolge cevovode in sisteme vodnih prog. Voda, ki največkrat ogroža delo rudarjev, pa se lahko tudi koristno uporabi. V rudniku svinčene rude v Mežici kopljejo n. pr.
kilometrov dolg rov do Prevalj, ki bo odvajal jamsko vodo, hkrati pa bo >mosočil zgraditev podzemeljske hidrocentrale. Na razstavi je prikazano delo vrtalcev in geologov, ki imajo izredno važno nalogo pri odpiranju novih rudnikov.
Posebno zanimiv je tisti del razstave. ki nam kaže razvoj v posameznih rudnikih. Danes cenijo zaloge rjavega in črnega premoga v Sloveniji na več kakor 100 milijonov ton. Največje so zaloge velenjskega rudnika lignita, k se cenijo največ na 1 milijardo 600 milijonov ton. Velenjski premog so sprva le malo kupovali. Kurili so z njim sušilnice za hmelj in sadje v Savinjski dolini. Danes pripravljajo za uporabo velenjskega lignita mnogo koristnejše načrte, ki določajo kemično predelavo lignita zaradi pridobivanja katrana, olja in drugih važnih kemičnih surovin. Na razstavi je prikazan razvoj idrijskega rudnika — našega najstarejšega rudnika živega srebra — prikazane pa so tudi naprave oziroma rude naših manjših rudnikov, med drugimi litijskega rudnika svinčene rude, rudnika kaolina v Crni pri Kamniku ter rudnika Pleše pri Škofljici, kjer kopljejo barit, ki se med drugim uporablja tudi za proizvodnjo li-toponske barve. Miniaturni modeli ponazorujejo naprave velikega novega izvoznega jaška v Velenju, dalje mo. derne kopalne stroje in izvozne naprave, ki jih imajo ali pa jih še grade premogovniki Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Senovo. Za zagorske rudarje grade nove obratne kopalnice, ki bodo imele lepo urejene slačilnice, kopalnice in celo prostore za obsevanje z ultravioličaistimi žarki.
Na razstavi so zastopani tudi kolektivi. ki pomagajo našim rudarjem. V veliki dvorani razstavlja kolektiv smodnišnice iz Kamnika razstreliva, zlasti varnostna razstreliva, brez katerih bi bilo skoraj nemogoče delo v zaplinjenih jamah kakor tudi v jamah, kjer nastaja nevarni premogovni prah. Kemična tovarna v Hrastniku in cinkarna v Celju razstavljata izdelke, ki jih izdelujejo v teh dveh tovarnah iz rudarskih surovin. Posebej je na razstavi prikazano tudi delo rudarjev udarnikov, novatorjev in racionaliza. torjev, kakor tudi kulturno življenje in športno delovanje v rudarskih središčih.
Ugotovitev in izplačilo za blago in inventar prevzetih zasebnih trgovin
Po sklepu zvezne vlade bo zvezni minister za finance predpisal posebno navodilo o tem. kako se ugotovi in izplača odškodnina za blago ie inven. tar, ki sta bil« svoj čas prevzeta od zasebnih trgovin in gostišč po zakonu o zasebnih trgovinah.
PROTI
MONOPOLOM V TRGOVINI
Nadaljevanje 9 1. strani
diščih v takšnem številu, kakor to danes opažamo. Mnogi nakupovalci imajo velikanske dohodke od provizij. Neupravičeno visoke provizije pa dajejo prav tista podjetja, ki imajo v svojem kraju monopolni položaj in ob pomanjkanju konkurence lahko plačajo za blago vsako ceno. Danes v mnogih primerih nakupovalci sploh ne bi bili več potrebni, če bi se podjetja bolj posluževala trgovskih agencij. Sicer pa je le še malo takšnega blaga, za katero se je treba res še boriti na trgu. Ves razvoj gre v to smer, da bo treba prej ali slej dajati provizijo ■ tistim zastopnikom, ki bodo blago prodajali, ne pa tistim, ki blago kupujejo. Namesto nakupovalca, ki išče blago pri proizvajalcu, se že danes pojavlja na trgu predstavnik proizvodnega podjetja, ki obiskuje posamezna trgovska podjetja, da jim blago proda, in da hkrati spozna potrebe trga ter želje potrošnikov zaradi pravilnega usmerjanja proizvodnje.
Za pravilen razvoj trgovine je danes ob sproščenem delovanju ponudbe in povpraševanja nujno potrebno, onemogočiti vsak monopol v trgovini. V vsaki stroki naj bo vsaj v večjih mestih po več samostojnih trgovskih podjetij, ki naj m.ed seboj tekmujejo, katero bo znalo bolje in ceneje preskrbovati potrošnika. Z uveljavljenjem novega finančnega sistema bodo več ali manj izbrisane razlike med republiškimi, okrajnimi in mestnimi podjetji in ker bo imel ljudski odbor pravico do določenega dela akumulacije od vsakega pod• jetja na svojem področju, bo samo po sebi odpadlo sedanje prizadevanje, zajeti vso trgovino v monopolističnih lastnih podjetjih.
Tudi na področju socialistične veletrgovine je monopolizem v pogojih proste trgovine zelo nezdrav pojav. Pred tedni je zvezni svet za zakonodajo izdal znane teze za diskusijo o organizaciji in delu ljudskih odborov, ki omenjajo, da veletrgov-skih podjetij ni treba ustanavljati na bazi monopola in hkrati priporočaj o organizacijo takih podjetij za več okrajev. Mislimo, da je treba napraviti še korak naprej in postaviti načelo, naj se grosistična podjetja ustanavljajo le tam, kjer v razvoju trgovskega poslovanja izkažejo, da so potrebna, to pa ne glede na upravno-teritorialne meje. V dosedanji diskusiji o teh tezah so nekateri že postavili to zahtevo, medtem ko so drugi še priporočali okrajna grosistična podjetja, kakor obstojajo še iz dobe distributerstva. Grosističnim podjetjem v pogojih proste trgovine ni mogoče dodeljevati nobenega področja, ker bo detajlistično trgovsko podjetje kupovalo tam, kjer bo bolje postreženo. Mislimo, da se velika in sposobna grosistična podjetja lahko razvijejo le v velikih gospodarskih središčih v tekmovanju z enakimi podjetji iste stroke. De če ni monopola, se lahko razvije močna iniciativa in stalna skrb, čim bolje in čim ceneje oskrbovati trgovsko mrežo in potrošnika z tistim blagom, po katerem je največ povpraševanja.	(fs)
Jeseniška železarna
je izpolnila svoj polletni plan
Delovni kolektiv železarne na Jesenicah je kljub raznim težavam v četrtek 28. junija, dva dni pred rokom izpolnil svojo polletno plansko nalogo. Številni obrati so že do 26. junija presegli polletni plan. Tako je žična valjarna do tega dne presegla polletni operativni plan za 11.5%, cevarna-vla-čilnice za 11.7%, težka proga na Javorniku za 10.1%, žebljarna za 9%, obrat jeklovlek za 8-7%, elektropeč za 7.4%, žičarna za 4.9%, pocinkovalnica za 3% in valjarna tanke pločevine na Javorniku za 3%; od ostalih obratov pa je do 26. junija dosegla cevama-varilnica 99.7% operativnega plana, siva livarna 99-3%, martimarna 99%, valjarna debele pločevine 98.9% in hladna valjarna 98.6%, medtem ko je plavžarski obrat doseael 98 3% V posameznih mesecih je celotna železar-
na izpolnila mesečne planske naloge takole: v januarju 94.3%, v februarju 102.5%, v marcu 1128%, v aprilu 115.7% m v maju 101.8%.
Uspeh kolektiva jeseniške železarne je tem pomembnejši, če upoštevamo, da so morali nekateri obrati premagovati precejšnje težave, tako n. pr. valjarna na Jesenicah zaradi slabe kakovosti ingotov iz zeniške železarne, drugi obrati pa zaradi slabe kakovosti belega surovega železa iz železarne v Sisku. Delavski svet in upravni odbor, ki se močno zavzemata za čim boljšo kvaliteto izdelkov železarne, sta stalno v stikih z upravami železarn v Zenici in Sisku, da bi se izboljšala kakovost surovin, ki jih jeseniška železarna dobiva iz teh železarn, kar bi omogočilo tudi zmanjšanje proizvodnih stroškov predelave.
Lesno predelovalna industrija Slovenije je predčasno izpolnila proizvodno nalogo za prvo polletje
Podjetja lesno-predelovalne industrije Slovenije so kot celota izpolnila svojo proizvodno nalogo za prvo polletje 4 dni pred rokom. K temu uspehu so na'jveč pripomogli delovni kolektivi, ki so v borbi za večjo rentabilnost začeli uvajati nove proizvode. Na tem področju se je najbolj izkazal kolektiv tovarne meril v Slovenjem Gradcu, ki je začel serijsko izdelovati kvalitetna in precizna logaritmična računala. Lepe uspehe je zabeležil tudi kolektiv tovarne pohištva »Edvard Kardelj« v Novi Gorici, ki je poleg svojih planskih obveznosti izdelal tudi popolno opremo za veliki hotel »Palace« v Portorožu.
V Zemunu so med drugimi preimenovane tudi naslednje ulice: Stalinova ulica je odslej Prvomajska, Ulica Sovjetske armade — Ulica Sonja Marinkovič, Tolbuhinova ulica je sedaj No. vogradska, Donbas pa ima spet svoje staro ime Tošin bunar.
Tudi druga velika podjetja so izvršila polletno plansko nalogo
Razen železarne na Jesenicah sta pred rokom izpolnili polletno proizvodno nalogo tudi železarni v Zenici in Smederevu. Med rudarskimi podjetji je v četrtek izvršil svoj polletni plan rudnik živega srebra v Idriji, ki je v prvem polletju redno izpolnjeval in presegal mesečne planske naloge. Kolektivu tega rudnika je uspelo povečati proizvodnjo živega srebra v primeru z lanskim ietom za 7%. Preteklo sredo je izvršil svojo polletno nalogo tudi kolektiv premogovnika Kakanj v Bosni in kolektiv velike solarne v Kreki. V Srbiji pa sta izpolnila svoj polletni plan rudnik pirita »Majdan-pek« in rudnika lignita Lubnica pri Zaječaru.
V metalurgiji Slovenije so dosegli lepe uspehe tudi drugi veliki kolektivi Rudnik »vinca v Mežici je skupaj s topilnico svinca izpolnil polletni proizvodni plan po vrednosti 6 dni pred rokom, čeprav podjetju primanjkuje stalno okrog 200 delavcev. Predčasna izpolnitev plana je rezultat trajnega prizadevanja vsega kolektiva, da navzlic pomanjkanju delovne sile izpolni svojo nalogo Polletni plan je v četrtek izpolnil tudi kolektiv Cinkarne v Celju. V Slovenski Bistrici pa je več dni pred rokom izvršil svojo veliko proizvodno nalogo tudi delovni kolektiv valjarne bakra in medenine »Impol«, ki je do konca junija presegel svoj plan po količini za 1.2 V«, po vrednosti pa za 2.1%. V »Impolu« so izvršili svojo delovno nalogo kljub občutnemu pomanjkanju surovin v prvih 5 mesecih letošnjega leta. V juniju, ko so dobili potrebne surovine, pa so presegli proizvodno nalogo po količini celo za 30 •/. in’ zabeležili največjo mesečno proizvodnjo, odkar obstoji tovarna.
Naša mlada industrija nafte, ki je prejšnja leta precej zaostajala za planskimi nalogami, sedaj te naloge ne le izpolnjuje, marveč tudi presega. Kolektiv našega največjega podjetja za pridobivanje nafte v Dolnji Lendavi je izpolnil svoj polletni proizvodni plan 9 dni pred rokom, in sicer ne samo v proizvodnji surove nafte, marveč tudi v proizvodnji gasolina, butana in propana ter komprimiranega plina. Letošnji plan proizvodnje nafte tega podjetja pa je za 14 000 ton večji od lanskega. Predčasna izpolnitev proizvodne naloge je velik uspeh celotnega delovnega kolektiva, ki od januarja redno izpolnjuje vse mesečne planske
naloge. Ko je v juniju voda preplavila naftonosna polja in ovirala delo, so požrtvovalni delavci pogosto delali stoječi do pasu v vodi, da so zagotovili neprekinjeno proizvodnjo. Svojo polletno proizvodno nalogo je izpolnil tudi kolektiv podjetja za pridobivanje nafte v Sumečanih na Hrvatskem, ki se je v kratkem času povzfjel na drugo mesto v proizvodnji nafte.
Med velikimi podjetji e'ektroindu-strije je v četrtek izpolnil svoj polletni plan kolektiv tovarne «Ic-ktričnih strojev »Rade Končar« v Zagrebu, ki je letos izdelal zlasti veliko število elektromotorjev in transformatorjev, med drugim transformatorje do 2500 kilovatov. Razen tega je dovršil generatorje za hidrocentralo Ozalj (1800 kilo-voltamperov) in za hidrocentralo na Slapu Zete (1200 kilovoltamperov). Svojo polletno nalogo je izvršil tudi kolektiv tovarne električnih kablov »Elka« in tovarne električnih baterij v Zagrebu.
Med podjetji lahke industrije je omeniti še tovarno papirja na Reki, ki je te dni izpolnila svoj polletni plan tudi po vrednosti, medtem ko ga je po količini izvršila že prej. Znana zagrebška tovarna čevljev »Franjo Gorjup« je svojo polletno plansko nalogo izpolnila po vrednosti in obsegu, čeprav je letos znatno razširila asortiman in ob zboljšani kvaliteti izdeluje sedaj 32 vrst čevljev, medtem ko jih je lani izdelovala le 6 vrst. Med beograjskimi podjetji sta te dni izpolnila polletni proizvodni plan kolektiva tovarne den-tistilnih instrumentov »Jugodent« in tovarne mlekarskih naprav »Proleter«, V tovarni »Proleter« so v prvem polletju izdelali za 5 in pol milijona din blaga čez plan.
Med podjetji ladjedelniške industrije je v četrtek izpolnil polletno proizvodno nalogo kolektiv Titove ladjedelnice v Kraljeviči. Ta dan so v ladjedelnici splovili tretjo serijsko motorno ladjo za obalno plovbo in dovršili pontonski žerjav z nosilnostjo 15 ton, nekaj dni prej pa so izročili trgovski mornarici obalno motorno tankovsko ladjo za nafto z nosilnostjo 290 ton. To je docela obnovljena prejšnja ladja »Liburia«, ki so jo dvignili iz morja delavci »Brodospasa« in jo privlekli v Kraljevico zaradi popravila in popolne obnove. Ladja je dobila ime »Lendava«.
Sem in tja po Dolenjskem
Pred dobrim tednom dni sem se napotil na Dolenjsko. Cez Novo mesto sem bil namenjen v Krško. Verjetno bi do teh vrstic nikoli ne prišlo, da ni bilo nekoliko naprej od Velikega Gabra v trebanjskem okraju naslednje »mične« epizode: Sredi ceste je stal fantek z dvema krožnikoma gobanov, ki jih je očitno ponujal na prodaj. Prav zato smo se ustavili ob njem in izkazalo se je, da bi fantek res rad prodal te gobane. V glavo mi je šinila misel: mar ni nikjer v bližini nobene kmetijske zadruge, v kateri bi ta fantek lahko spravil svoje gobane v denar? Je naša trgovina na deželi res tako primitivna in neorganizirana, da mora človek naleteti na tako sliko? Pozneje že v Novem mestu, sem zve. del, da je kmetijska zadruga v Velikem Gabru hudo nedelavna.
Zaradi te epizode sem začel gledati življenje okrog sebe na tej poti zelo kritično in sklenil sem. da jpoizvem tako mimogrede za to in ono, kar bi vzbudilo mojo pozornost.
Začelo se je že v Novem mestu, v »Metropolu«, kjer sem jedel in prenočeval. Kako prijetno je človeku, da ni več tistega strahotnega navala, ka-■ kor je bil v tej restavraciji še pred 1 letom dni, Brez truda sem udobno se.
del za mizo In bil takoj postrežen. Vidiš, sem si dejal, pa se le pozna reorganizacija naše državne uprave. Nič več ni tiste množice službenih potnikov in tudi kmetom se zdi pa. metneje, da izkoristijo vreme za delo na polju in travnikih, ki ne čakajo. Skoda je le. da so mi te dobre vtise zbrisale okoliščine prenočevanja. Do
3.	ure zjutraj mi ni dalo spati razgrajanje neke vesele družbe v pritličju. Motilo me je, da v sobi ni bilo kozarca za umivanje zob, ne obešalnikov, da bi nanje obesil obleko. Stra. nišče je uporabno le v pritličju. V ostalih nadstropjih ni vode; kljub vsem instalacijam. V sobi z dvema posteljama je samo ena brisača. Pa še to povrh: straniščnih vrat od znotraj ni mogoče zapreti, ker ni na njih nobenega kavla ali zapaha. Mar se v šestih letih res niso mogli naučiti reda in izpolniti skromne, upravičene za. hteve gostov, čeprav jih ti ne zapišejo v nobeno pritožno knjigo?
Ob netržnih dneh je novomeški trg zelo reven in tudi trgovina zadružnega sklada mu je podobna. Ze lokal sam je tesen, ljudje, ki tu delajo, pa se morajo čimprej naučiti trgovanja. Pred nedavnim jim je zgnilo okrog 800 kg češenj, ki «o jih nato dali x žganje-
kuho. Verjetno se niso spomnili, da bi Novomeščani te češnje kar hitro pokupili, če bi jih le dali nekoliko ceneje. Mestna državna trgovina je bila istega dne brez češenj. Razen tega ta trgovina nima dovolj podpore od kmečkih delovnih zadrug, ki naj bi jo zalagale. Vsi delovni zadružniki sicer vedo, da dobijo za vrednost pridelkov 30% bonov, če jih prodajo v tej trgovini po cenah ,ki so za 15% nižje od običajnih tržnih cen, kljub temu ni še nobena delovna zadruga resno poskusila izkoristiti to prednost. Vzemimo le trškogorsko delovno zadrugo, ki niti ni slaba. Predsednik te zadruge je po poklicu vrtnar in vendar niso storili skoraj ničesar, da bi bližnji novomeški trgo lahko redno zalagali z razno zelenjavo. Pa bi bilo zelo prav, kajti že na majhni površini bi jim prineslo in. terazivno vrtnarstvo sto tisoče, verjetno celo milijone. Podjetnosti manjka, to je. Za Intervencijo z žganjem po 360 din pač ne smejo zahtevati od delovnih ljudi po mestih neko posebno hvaležnost. Ta cena je namreč še vedno zelo visoka. Cernu se le tako krčevito oklepajo tistih 15%, za kolikor morajo po uredbi ceneje prodati, će hočejo uveljaviti svojo pravico na 30% bonov? Prodajali naj bi ga za takšno ceno, da bi res zaleglo In vžgalo.
Privatni kmetje so v tem oziru še slabši. Sicer se razburjajo nad zadruž-Biirf, ji® V&m* država 30% bo.
nov, medtem ko jih prejmejo oni, če prodajo svoji splošni kmetijski zadrugi, pod istimi pogoji le 15%. Vendar se ne obračajo na svoje zadruge, razen pri prodaji mleka. To je razumljivo, če so v upravnih odborih nekaterih kmetijskih zadrug ljudje tipa Hrastar iz Šmihela, ki misli, da bo kmetijsko zadrugo onemogočil, če odkloni podpis na vlogi za posojilo. Temu bivšemu gostilničarju je ob zadnjih »razburljivih« čenčah v okraju očitno zrasel greben in misli, da se bodo kmalu povrnili stari časi.
Zato je človek kar vesel, če naleti na ljudi, pri katerih bi se dalo pričakovati podobno gledanje, pa sreča ravno nasprotno. Tak človek je poslovodja kmetijske zadruge v Stopičah tov. Turk. Pred vojno je bil trgovec, vendar ga nedavne govorice o tem, da bo naša oblast vrnila trgovcem in mesarjem njihove trgovine, niso prav nič vznemirile. Sicer so govorili o tem bivši trgovci kar tja v en dan. Bilo jih je le pet ali šest, ki so tem govoricam resno verjeli. Sli so na okraj, da bi tam zvedeli kaj več. No, na okraju so jim kmalu dopovedali, da iz te moke ne bo kruha. Saj jim nismo privatnih trgovin pred tremi leti odvzeli zato, da bi jih jim danes vračali! Se to so jim rekli na okraju, naj kar opustijo takšne upe, ker vse skupaj Qima smisla,	I
Tov. Turk, kakor rečeno, tem govoricam ni nasedel. Socializma res nima vsak čas na jeziku, vendar je zelo sposoben trgovec in izredno delaven. V »svoji« kmetijski zadrugi ima za člane celo precej kmetov iz Podgrada, čeprav je tudi tam kmetijska zadruga. »Njegova« prodajalna je namreč vedno dobro založena z blagom, ki ga kmetje vsak dan potrebujejo. Kdor je čital o tem, da je novomeški okraj v zbiranju zdravilnih zelišč sedaj na prvem mestu v Sloveniji, naj zve še to, da je k temu mnogo prispevala prav stopiška zadruga. Doslej je odkupila čez 6000 kg in že presegla letni plan. Sedaj »poje« lipovo cvetje. V Gorjancih je tega za čuda mnogo. Za 1 kg cvetja plača zadruga 260 din in priden nabiralec ga zbere na dan tudi 3 kg. Spričo te možnosti za dober zaslužek ■nabirajo lipovo cvetje in druga zelika ne samo otroci, ki težjih del. še ne zmorejo, temveč tudi odrasli, kadar nimajo na kmetiji drugega nujnejšega dela. Suhih gob je odkupil tov. Turk samo v dveh dneh celo goro ki mi io je s ponosom pokazal, češ. le glejte, kako dobro gre ta stvar.' Na novomeški razstavi nastopa s skrbno urejeno zbirko zelišč v ličnih škatlicah, ki so jih prejeli od »Gosada«, Tako se bodo kmečki ljudje še bolj’ seznanili z zelišči in razumeli, da sl z zbiranjem teh zelišč lahko želo iz, boljšajo svoje življenje.
K vprašanju kulturnega življenja
v Mariboru
Mariborsko kulturno življenje pomeni važen del naših kulturnih i spehov in — neuspehov. 2e od predvojn’h let poznamo številne poskuse, da bi postali kulturni sti-
Kl med Ljubljano ln Mariborom živahnejši, kar pa je na koncu ostalo le bolj ali manj pri poskusih. Vendar se je Maribor v marsi-kakem pogledu krepko postavil na lastne noge in zaživel svoje samostojno življenje, tudi brez podpore Ljubljane. V zadnjih letih je spet slišati v zvezi z Mariborom glasove o provincializmu, zlasti na kulturnem področju. V zadnjih dneh je ljubljanski radio oddajal članek Vasje Ocvirka BMari-borsko dramsko gledališče«, ki je v mariborskih gledaliških krogih vzbudil mnogo prahu in razprav, ni pa tega vprašanja dovolj razčistil. Uredništvo našega lista želi, da bi se te razprave ne razvijale v ozkem krogu, kjer bi ne prinesle morda nikakih rezultatov, zato se 1e odločilo, da načne v svojih stolpcih vprašanje kulturnega življenja v Mariboru; v ta namen je povabilo nekatere kulturne delavce v Mariboru, da povedo o tem svoje mnenje. Nekaj prispevkov smo že prejeli in jih danes objavljamo, vabimo pa tudi ostale kulturne delavce Slovenije, ki se za to zanimajo, da se oglase k besedi. Da bi bilo našim bralcem bolj jasno izhodišče vse debate, objavljamo na prvem mestu tudi Ocvirkov članek, za njim pa odgovore na vprašanja našega kulturnega urednika, kakor sta nam jih poslala pisatelj in urednik »Novih obzorij« Anton Ingoiič ter upravnik mariborskega gledališča Jaro Do 1 a r. Polemika kaže, da Je treba problem vendar že rešiti, kakor to terjajo kulturne potrebe našega na j večjega industrijskega mesta na severni meji. — Op. ur.
MARIBORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Pred dvema letoma je napisal književnik Filip Kalan o Marioorskem gledališču članek z naslovom »Misel o gledališki provinci«, ki ga je objavila revija »Novi svet«. Čeprav je bil članek napisan s precejšnjo nesebično sacrbjo za razvoj in rast gledališke kulture na naši severni meji, ni bil sprejet tako, kot bi se spodooilo. Užaljeni kulturni delavci Maribora ga še danes ne morejo pozabiti, kakor tudi ne Moravčevih »Zapiskov« v »Slovenskem j>oročevalcu« januarja 1949, s cimer so zgovorno dokazali upravičenost trditve o »provincialni bolezni« v njenem slabem pomenu besede. Filip Kalan je ugotovil v omenjenem članku, da je Mariborsko gledališče v desetletju pred drugo svetovno vojno »prebilo obroč provincialne zaostalosti«, da je bilo to gledališče takrat pomemben kulturni branik na ogroženi severni meji, ko se ni več boril zgolj za obstanek, ampak tudi že »za kvaliteto posameznih uprizoritev, za samonikel igralski stil, za gledališko umetnost.«
Prve povojne predstave Mariborskega gledališča so dale slutiti, da se bo med vojno popolnoma razbita kulturna ustanova krepko postavila na noge. To so pokazale preostave Linhartove ga »Matička«, O’lN’eillove »Strasti pod bresti«, Žižkove »Miklove Zale« itd. V zadnjih letih pa ugotavljajo obiskovalci, ki poznajo nepretrgani razvoj Mariborskega gledališča, da je gledališče na naši severni meji v krizi. Presenetljiva ugotovitev za gledališče, ki je veljalo nekaj let pred vojno še za avantgardistično v celotnem slovenskem merilu!
Težko je zaslediti v kroniki kakršnegakoli domačega ali tujega gledališča takšne silovite in nenadne personalne spremembe, kakor so se dogodi le v mariborskem. Nekaterim starim gledališkim igralcem na mariborskih odrskih deskah je šele osvoboditev lahko uresničila njihove davne želje, da bi delali v Ljubljani ali v Trstu. Drugi spet so v strahu pred dejstvom, da bi morali orati ledino v personalno izropanem kolektivu, sledili njihovemu zgledu. Mladi talentirani igralci pa, ki so iskali primerno odskočišče za svojo gledališko kariero, so se ustrašili »province« in se rajši odločili za Ljubljano. Skratka — človek ima vtis, kakor da je nekaj gnilega v deželi Danski, zaradi česar je najboljši izhod — beg. Toda, pred čim vendar?
Tudi starejši igralci in režiserji, ki tu in tam priskočijo na pomoč, ki ni skoraj nikoli sistematična in pravočasna, se kmalu poslovijo. Zakaj? Morda je dejstvo, da v Mariboru ni več tako, kot je bilo nekoč, tako porazno, da vsak obupa nad njim, Morda se umakne odporu kolektiva ki je v svoji ustvarjalni nemoči zagrenjen češ, kdo ga je klical. Morda se mu upre tista zakoreninjena mentaliteta province, ki ima vsak poseg v njihovo delo ali kritiko kot gesto vzvišene Ljubljane nad provincialnim prizadevanjem? Morda pa je lagodneje delati v kolektivu, ker je uigran in čigar člani imajo za seboj dolgo in preizkušeno gledališko pot? Bodi tako ali drugače, dejstvo je, da Mariborsko gledališče v svoji ustvarjalni gledališki moči močno pada in da mu je treba dati močnih injekcij za poživitev.
Zanimivo je, da se teh dejstev ne zavedajo mariborski publicisti in kritiki. Tu pa smo spet pri vprašanju naše kritike, ki ga premlevamo že nekaj let in se ne gane z mrtve točke. Znano je. da nimamo prave kritike niti v Ljubljani — odkar se je posušilo gledališko kritično pero starejših kritikov — da o Mariboru niti ne govorimo. Značilen zanj je kritični odnos do lokalnih ali splošno slovenskih kulturnih vprašanj in dogodkov, ki se zasledi v pisanju »Mariborskega vestnika«. Skoraj vsako kulturno manifestacijo na naši severni meji obravnava v znanem hvalisavem stilu »Blei-weisovih novic«, ki so v narodno pre-budnem zanosu potrepljale po ramenu vsakogar, ki je požrtvovalno zakašljal v slovenski kulturi. Takšne so kritike o gledaliških predstavah, tako se piše o pravkar izišli Ingoličevi »Stavki«, tako pišejo o vsem, kar se dogaja na Štajerskem Nikogar ni, ki bi se dvignil nad to lokalno ozkogrudnosto in ozkosrčnosto in brez predsodkov pogledal resnici v oči. Kakor da bi bil temeljit kritični pretres kakšnega lokalnega kulturnega dogodka res samo
»pljuvanje v lastno skledo«! Dolžnost lokalnih časopisov bi bila predvsem kritično spremljati delo in rast takšne kulturne ustanove, kakor je gledališče, ne pa hvaliti vse od kraja ali pa objavljati senzacionalne dogodke sumljive verodostojnosti, ki so vzeti iz tujih revij.
Pomudil bi se pri dveh predstavah letošnje sezone v Mariborskem gleda iišču,* Težko je uganiti, zakaj je prišel na repertoar »Začarani gaj« Lope de Vege. Tudi »Gledališki list« SNG \ Mariboru nam tega ne pojasni. Ce pa velja uvod Jara Dolarja, v katerem je stavek, da so nam Spanci »blizu zaradi svežine in iskrenosti, zaradi čustvenega zanosa, kd nam po sivini hladnega naturalizma prav posebno godi«, tudi za »Začarani gaj«, moram ugotoviti, da je trditev precej netočna Mnenja sem, da bi si lahko Mariborsko gledališče za dokaz te trditve izbralo kakšno primernejšo ali boljšo Lope de Vegovo delo. Delo samo res
da ni zahtevno, vendar igralci niso znali poudariti vtisa lahkotne romantične veseloigre. Hitro razvijajočemu se dejanju niso na nekaterih mestih, priskočili na pomoč z živahnim tempom in so bili ponekod celo cokla. Vzdušja ali vtisa, da se dejanja odigrava pred sto leti, pa igralci niso dali, kar se je močno pokazalo v hoji. mimiki in vedenju, ki niso bili prav nič plemski. Tudi režiser ni znal nekaterih kratkih prizorov prenesti preo zaveso s čimer bi močno pospešil hitrost predstave in skrčil dva dolga od mora. Pač pa je po nepotrebnem uvedel projiciranje črno bele scene na zavestjo, za katero se polagoma za paj-čolanskim zastorom prikaže barvno in plastično bogata scena. Omeniti pa je treba, da je predstava pokazala nekaj igralcev, ki bi pod spretnim vodstvom izkušenega režiserja pokazali mnogo več. To se je opazilo tudi pri premieri drame Mire Pucove »Operacija«, ki je bila 27. aprila. Jože Mlakar, ki je igral dr. Donata, je gledalce presenetil s svojim gotovim nastopom, s ka. terim je dokazal, da imamo opraviti z izrazitu igralsko osebnostjo. Kdorkoli je gledal v ljubljanski drami interpretacijo iste vloge Maksa Furijana in jo primerja z Mlakarjevo je v zadregi, za katero bi se odločil. Jože Mlakar se mi je zdel v nekaterih prizorih trdnejši in prepričevalnejši. Tudi vseh ostalih devet nastopajočih v tej drami — razen sestre Kanizije in ilegalca Ko-stje, — ki nista razumela vloge — je dalo skladno in prepričljivo igro.
Ne bi mogel trditi, da je Mariborsko gledališče samo krivo za stanje, v kakršno je zabredlo. Res je, da je velika ovira za njegov neomejeni razmah tista samozaljubljenost, ki se pojavlja tudi že med gledališkimi amaterji v drugih krajih in ki tako rekoč izključuje potrebo po pomoči iz moč nejših gledaliških postojank. Res pa je tudi, da je Mariborsko gledališče naše gledališče, ki bi mu bilo treba dati izkušenega režiserja in peščico starejših igralcev, ki bi skupno z mladimi talenti — ki jih Maribor vsekakor ima — postaviti gledališče zopet na čvrste noge. Preden pa bi se tako lotili reševanja tega vprašanja, bi bilo nujno z mariborskimi kulturnimi delavci analizirati dosedanje vzroke krize in dosedanje delo. Skoda bi bilo, da bi talentirani mladi igralci samo zaradi dejstva, da nimajo svetovno razgledanega režiserja, ostali na nivoju obrtništva To vprašanje pa ni samo stvar Uprave SNG, temveč tudi vseh tistih činiteljev, ki morajo skrbeti za zdravo in napredno rast naših kulturnih institucij.	Vasju Ocvirk
Odgovor mariborskih
dramskih igralcev
Dne 26. maja je tov. Vasja Ocvirk v kulturnem pregledu ljubljanskega radia poročal o mariborski Drami; v tem poročilu ugotavlja, da je maribor. ska Drama v težki krizi.
Ni naš namen, da polemiziramo s poročevalcem o nivoju naše ustanove, ker se zavedamo, da sodba o tem ne gre nam, vsekakor pa menimo, da smo upravičeni, ko odklanjamo prakso, ki na osnovi dveh predstav presodi in obsodi celotni umetniški nivo ustanove, kakršna je mariborska Drama. Saj si tudi mi ne drznemo presojati in obsojati nivo celotnega ljubljanskega radia na osnovi dveh kulturnih oddaj. Ugotovitev, da »mariborsko gledališče v svoji ustvarjalni gledališki moči močno pada« je gotovo tako težka, da bi zahtevala krepkejših in predvsem samostojnejših utemeljitev kakor sklicevanje na kritiko dveh ljubljanskih recenzentov, ki je izšla pred dvema letoma in na »ugotavljanja (brezim. nih) obiskovalcev«.
Ne moremo pa molčati o nekaterih dejstvih, ki jih tov. Vasja Ocvirk navaja, a ne ustrezajo dejanskemu stanju in so verjetno posledica slabe informiranosti. Res je, da je v prvih petih sezonah zapustilo mariborsko Dramo precejšnje število igralcev, ne zdi se nam pa pravično nalagati odgovornost za ta »beg«, kakor imenuje to odhajanje poročevalec, gledališkemu kolektivu ali upravi gledališča, saj bi moralo biti tov. Vasji Ocvirku znano (vsaj po informacijah), da ti igralci niso »bežali« iz Maribora samo zaradi osebnih razlogov, ampak so bili premeščeni po službeni potrebi. Ustanovitev gledališča v Trstu, Žižek v Ljubljano, itd.). Ne zdi se nam pa umestno mesto v poročilu, ki govori o neuspeli pomoči s temile besedami: »Tudi starejši igralci in režiserji, ki tu in tam priskočijo na pomoč, ki skoraj nikoli ni sistematična in pravočasna se kmalu poslovijo. Zakaj? Morda
♦ (V letošnji sezoni sen» videl pet del).
Nove knjige in revije
Prejeli smo:
DELO. Glasilo CK KPS. Letnik XX, št. ?—3 Ljubljana 1951. — Vsebina: Resolucija III Kongresa OF. — Slavnostni govor Borisa Kidriča na III. kongresu OF. — Edvard Kardelj, Deset let ljudske revolucije. Referat na III. kongresu OF. O delu Izvršnega odbora OF. Poročilo Mihe Marinka na III. kongresu OF.
OBZORNIK. Časopis za ljudsko prosveto. Izdaja ljudska prosveta Slovenije. Leto VI. št. 5..Ljubljana 1951.
NOVI SVET. Revija. Izdaja za Društvo slovenskih književnikov Državna založba Slovenije. Leto VI. št. 6. Vsebina: Boris Ziherl, O nekaterih teoretičnih In praktičnih problemih slovenskega zgodovinopisja. — Anton Vodnik, Prebujenje — Milan Sega, Prepad. — Lojz Kraigher, Iz študij o delu ln življenju Ivan» Cankarja. — Pavel Golia, Smrt albatrosa na prekooceanski ladji »Florida«. — Drago Sega, o preprostih zgodbah. — LIU Novy, Zvezda. — Taras Kermauner, Problem »Pohujšanja v dolini šentflorjanski«. — Mile Javor, Počitek na Jelovici. — Taras Kermauner, Uprizoritev »Pohujšanja v dolini šetflorjan-ski«. — Janez Gradišnik, Frank Mlakar in njegov roman »Oče«.
BORISA V STANKOVIČ, NEČISTA KRI. Roman. Prevedel Fran Albreht. Članek o B. Stankoviču napisal Siniša Paunovič. Druga izdaja. Zbirka »Jugoslovanski pl-satelji«. Strani 249. Založila Državna založba Slovenije. Ljubljana 1969,
je dejstvo, da v Mariboru ni več tako, kot je bilo nekoč, tako porazno, de, vsak obupa nad njim. Morda se umakne odporu koletiva, ki je v svoji ustvarjalni nemoči zagrenjen češ, kdo ga je klical? Morda ,se mu upre tista zakoreninjena mentaliteta province, ki smatra vsak poseg v njihovo delo ali kritiko kot geslo vzvišene Ljubljane nad provincialnim prizadevanjem?«
Vprašajmo tov. Vasjo Ocvirka, naj nam pove, kateri starejši igralec in režiser, ki je tu in tam priskočil na pomoč, se je moral umakniti odporu kolektiva? Pod to pomočjo ne more misliti tov. M- Skrbinška, M. Saričeve, ki sta bila dodeljena mariborskemu gledališču ob osvoboditvi, saj je bila njuna pomoč ob tem času brez dvoma »pravočasna in sistematična«. Edina režiserja, ki sta tu in tam priskočila na pomoč, Jože Babič in Frane 2ižek. se gotovo nista umaknila odporu kolektiva, temveč sta se po izvršenem delu umikala na svoje stalno službeno mesto. Ali smatra, da se je to zgodilo zaradi samozaljubljenosti, ki se pojavi med gledališkimi amaterji« in »izključuje potrebo po pomoči iz močnejših gledaliških postojank«?
Tov. Vasja Ocvirk gotovo ni poučen, da je uprava gledališča v teh letih ponovno prosila za dodelitev stalnega režiserja in »peščice starejših igralcev« ali vsaj za režiserska gostovanja iz Ljubljane, a do danes (razen pri Žižku) brezuspešno.
Ce je tov. Vasja Ocvirk opazil »beg« iz Maribora, bi moral vsekakor omeniti tudi tiste starejše igralce, ki so bili med vodilnimi člani predvojnega mariborskega gledališča, pa so se po osvoboditvi rade volje vrnili, da tu v tem »provincialnem« okolju nadaljujejo tradicijo v boju proti »obrtniške, mu nivoju«, čeprav bi tudi oni lahko našli mesto v »močnejših gledaliških postojankah.«
Mariborski dramski kolektiv sl želi ne samo pomoči ampak tudi kritike in diskusije, ki pa bi morala biti bolj odgovorna in utemeljena, kakor je bilo Ocvirkovo poročilo v radiu.
Dramski kolektiv SNG Maribor
PISMO ANTONA INGOLIČA
Dragi tovariš urednik!
maga dvigati kulturno raven našega de-
Dovoli, da na Tvoja štiri vprašanja ^a- Seveda pa je vse to nemogoče vi-odgovorim z enim samim odgovorom. deti tn spoznati v nekaj dneh. Koliko Maribor je bil že od nekdaj izrazito več bi tak kritik storil, če bi —ko bina industrijsko mesto; v novi Jugoslviji, osnovi dejanskega stanja izrekel sicei ko so nastali na njegovem področju strogo, a konstruktivno kritiko — nape. in v neposredni okolici novi, veliki ril nekaj svojih strelic tudi na tiste usta. inriiictr-iiciri rthioirti ca le nipdnu itn- nove slavncsa mesta ki so krive Hr
industrijski objekti, se je njegov in dustrijski potencial še znatno okrepil in se krepi iz leta v leto. V zvezi s tem je naraslo število prebivalstva v
nove glavnega mesta, ki so krive, da je Maribor že nekaj let brez dramske ga režiserja, da se igralski kader ni izpopolnil s kvalitetnimi igralci in
zadnjih letih za več kakor sto odstot- pevci, da še ves čas po osvoboditvi kov. Razume se, da so sorazmerno na- nismo dobili niti enega izvežbanega rasle tudi kulturne potrebe, toliko novinarja, da naši slikarji ne dobe do. oolj, ker mora Maribor kot obmejno volj materiala za svoje delo (da ne mesto čimbolj in čimprej utrditi tudi govorim o naročilih), da je maribor nacionalno zavest dela prebivalstva, ki ska revija morala vsa leta prosjačiti je bilo pred osvoboditvijo v socialnem tako rekoč za vsako polo papirja in je pogledu popolnoma odvisno od nemških dobila leta 1949. štiri vrste papirja, kapitalističnih izkoriščevalcev, kar je kar se ni primerilo nobeni reviji v imelo negativen vpliv na njihovo naci- državi, itd. itd. Ne vem, če je tudi dru-
onalno zavest. Glede na vse to je potrebno ,da se kulturno- življenje našega mesta razmahne v širino in da se dvigne tudi njegova kvaliteta. Glede prvega smo dosegli brez dvoma izza osvoboditve znaten uspeh, česar glede drugega, žal, ne moremo trditi v enaki meri. Za kvaliteten dvig kulturnega življenja so seveda potrebne kulturne ustanove im je. potreben mnogovrsten in številen kader kulturnih delavcev. Glede ustanov je treba reči, da razen Opere in Filharmonije nimamo nič novega v primeri s predvojnim stanjem, kader pa imamo v glavnem tisti ki nam ga je dala Ljubljana ob osvoboditvi, v kolikor nam ni v poznejših letih spet vzela nekaj odličnih gledaliških in drugih strokovnjakov, ne da bi poslala nadomestilo. Sami si v tako kratkem času seveda nismo mogli vzgojiti dovoljno število kvalitetnega kadra, saj nimamo ne univerze ne raznih akademij in institutov. Zatorej je nujno potrebno čim tesnejše sodelovanje kulturnih institucij našega glavne, ga mesta z našimi institucijami, ali bolje: njihova pomoč Mariboru. Ljubljana kot naše glavno mesto je po osvoboditvi izdatno okrepila kader kulturnih delavcev (tudi s takimi, ki so delovali pred vojno v Mariboru) in tudi ustanovila vrsto novih kulturnih institucij, v katerih pa ne smemo gledati zgolj ljubljanske, marveč sploš-noslovenske institucije, saj vsa Slovenija skrbi zanje. Ze iz tega vzroka, še bolj pa iz nacionalno-političnega, se mora čutiti vsaka naša centralna kulturna ustanova, celo vsak kulturni delavec v našem glavnem mestu dolž nega, da pomaga dvigati kulturno raven največjega slovenskega industrij skega in obenem obmejnega mesta. Vsakdo, ki pride v Maribor za dva, tri dni in potem zviška napiše ali izreče kritiko o »mariborski kulturni provinci«, celo o nekakšnem mariborskem »kulturnem kašljanju«, se ne zaveda te svoje dolžnosti, zato seveda s takim pisanjem in govorjenjem ne more koristiti Mariboru, kajti jx> taki kritiki se bo del naših kulturnih delavcev še bolj zaprl v zaverovanost vase (kar je tu na robu domovine ne. varnejši pojav kot v centru) ali pa bo izgubil vero v svoje delo. Vse drugačen uspeh dosegajo tisti kulturni delavci in tiste kulturne ustanove (teh je na srečo lepo število), ki prihajajo v naše mesto zato, da nam prinesejo take kvalitetne programe, kakršnih mi iz zgoraj navedenih vzrokov ne zmoremo. V samotnih Kotlah je lahko ži. vel in delal najboljši slovenski pisatejl. mariborsko gledališče, ki je izgubilo vse tri dramske režiserje, ki nima do volj kadra in tudi ne dovolj tehničnih in drugih pripomočkov, pa ne more samo od sebe doseči takih uspehov, kakor bi jih. če bi imelo v kadrih in v vsem ostalem vse to na razpolago, kakor ima naše centralno slovensko gledališče v Ljubljani. Vendar nihče ne more trditi, da ne bi mariborske kulturne ustanove storile vsega, da bi glede na kadre, ki jih imajo, in vsa ostala sredstva ’ dosegla odgovarjajoče uspehe. To bi moral vedeti in upošte. vati vsak ocenjevalec, predvsem pa tisti, ki je prišel v Maribor z »blagohotnim« namenom, da s svojo kritiko po-
god v svetu navada, da imajo kritiki glavnih mest posebno veselje tolči po
provincialnih mestih, vendar Se n.»ena slišal po radiju niti videl v tisku, da bi Dunaj očital n. pr. Gradcu kulturni provincializem in bi bil prepričan, da je s tem svojo dolžnost že uspešno opravil. Zelo potrebno je, da prihajajo k nam ljudje iz glavnega mesta, ki povedo, kaj je slabega in kaj morda dobrega v našem delu, toda njih ocena mora izvirati Iz vsestranskega poznavanja stvari in upoštevanja vseh faktorjev, v katerih delamo; da pa bo rodila zares uspeh, mora hkrati pokazati tudi na marsikje in marsičem napačno kulturno politiko našega glavnega mesta do obmejnega Maribora.
To je, tovariš in prijatelj kulturni urednik.' nekaj misli na Tvoja vprašanja, ki so porojena iz Tvoje resnične skrbi, kako bi dvignili kvaliteto našega kulturnega dela na tisto stopnjo, kakršno si zasluži naše prebivalstvo, ki v potu svojega obraza proizvaja v svojih tovarnah in delavnicah industrijske izdelke za vso Slovenijo, vso državo.
Z željo, da v svoji rubriki še nadalje skrbno spremljaš in strogo, a objektivno ocenjuješ naša kulturna stremljenja, ter da prideš čimprej sem med nas, da vidiš, kaj vse nam je potrebno za uspešnejše delo.
Te prav lepo pozdravlja
Tvoj Anton Ingolič
V Mariboru, 20. junija 1951.
Pogled na Maribor
Odgovor Jara Dolarja
o kulturnem nivoju in delu v Mariboru
NOV MAKEDONSKI FILM
»VardarfiLm« bo izdelal krajši film »Bell mugro« (Bela svitanja) po scenariju književnika Jovana Boskovskega. Boskovski Je napisal scenarij po znani pesmi enakega naslova od Koste Racina. Film bo izdelan v oktobru v režiji Trajče Popova.
SLOVENSKI FILM »NA SVOJI ZEMLJI« SO VRTELI NA DUNAJU
Te dni so na DUnaju prikazovali znani slovenski film »Na svoji zemiji«. Vrtili so ga v jugoslovanskem poslaništvu za avstrijske in druge inozemske novinarje. Wiener Zeitung piše, da je film napravil na gledalce globok vtis in da zaradi svojega realističnega sloga ln igralskih sposobnosti igralcev izpričuje polno
Po mlšbeniu lista ta film lahko svobodno tekmuje s filmi drugih narodov, ki imajo že daljšo tradicijo v filmski industriji.
Sinoči so v ljubljanski Drami uprizorili prvič na slovenskem odru Beaumar-chalsovo komedijo »Seviljski brivec« v prevodu dr. M. Šmalca, režiji dr. Branka Gavelle in inscenaciji ing. arh. V. M o 1 k e. Scensko glasbo je komponiral dr. DagUo S v a r g. Naša tuka gam kaže prljoi ta I. dejapja.
AH se Vam zdi sodelovanje med kulturnimi institucijami in krogi Ljubljane in Maribora zadovoljivo? Ce ne, zakaj ne?
Mislim, da ga ni kulturnega delavca v Mariboru, pa tudi v Ljubljani, ki si je kedaj zastavil to vprašanje, in bi bil s kulturnim sodelovanjem obeh največjih slovenskih mest popolnoma zadovoljen. Značilno pa je, da jih je gotovo precej, ki si tega vprašanja še zastavili niso! Ze število, pa tudi kulu .na ln umetniška razgledanost kulturnih delavcev obeh mest je v takem nesorazmerju s številom prebivalstva ter z gospodarskim in političnim pomenom, ki ga ima Maribor v okviru slovenske celotnosti in v odnosu do Ljubljane, da nikakor ne moremo biti zadovoljni. Sodim, da se tega nesorazmerja vsak količkaj objektiven mariborski kulturni delavec zaveda. V veliki meri se razlike v kulturnem nivoju Maribora in Ljubljane zavedajo tudi ljubljanski kulturni delavci, a zdi se mi, da se s konsekvencami tega spoznanja mariborski kulturni delavci ne moremo vedno strinjati, kajti pomoč, ki jo pričakujemo, se ne bi smela omejevati zgolj na konstatacijo, da je mariborski kulturni nivo nižji od ljubljanskega, saj se tega sami dovolj dobro zavedamo. Tudi direktive in nasveti še niso dovolj. Najmanj, kar lahko v svojem kulturnem delu pričakujemo, je poznavanje tega dela ir tudi okoliščin, v katerih ga opravljamo. Te okoliščine so namreč bistveno različne od ljubljanskih. Da omenim samo nekaj mariborskih značilnosti: skoraj popolno pomanjkanje k dtume tradicije, socialna struktura tistih, ki to kulturo sprejemajo (skoraj izključno industrijsko delavstvo), še vedno prerahla navezanost na naš kulturni center (kot dediščina načrtnih delitev, ki so jih izvajali tujci, pa tudi velikih domačih napak) in ne nazadnje le majhne materialne možnosti ter ma-lošteviinost kulturnih delavcev.
Prepričan sem, da naključni obiski nekaterih ljubljanskih kulturnih delavcev — in še ti so začuda redki — teh problemov ne bodo rešili, posebno, če se omejujejo na platonične konstatacije o mariborskem provincializmu, ki mu je potrebna nujna pomoč, ali če so izrečeni z včasih kar > preponosno suverenostjo, ki ni v nikakem skladu z mestom in pomenom, ki ga ima tak naključni obiskovalec v slovenski kulturi.
Ali smemo govoriti, in če, v koliko smemo govoriti o kulturnem provincializmu in v kakšnih oblikah se pojavlja v Mariboru?
Kulturni provincializem je zelo širok pojem. Ce pod to besedo razumemo neko ozkost pogledov in zaverovanost vase, ki nerada prenaša kritiko, moramo priznati, da je takih pojavov v Mariboru gotovo precej, rekel pa bi. da tudi Ljubljana, kljub svojemu centralnemu in vrhunskemu položaju v slovenski kulturi, pred takimi pojavi n’ povsem zavarovana. Lahko pa bi pod to besedo razumeli tudi nesorazmerno število kulturnih delavcev, o katerem sem govoril prej. Ti kulturni delavci so v Mariboru zaradi svoje maloštevilnosti močno obremenjeni z delom, pri čemer gotovo trpi kvaliteta dela. Se teže pa se to Občuti v neki osebni prizadetosti, ki iz tega dejstva sledi. Ce n, pr. izide kaka kritika, o katerikoli kulturni manifestaciji v Mariboru, ob tej kritiki skoraj ne more nastali nobena plodna diskusija, ker ni nikogar, ki bi lahko kot »tretji« s primerno avtoriteto posegel vmes. Tako postajajo kritike dokončne, tudi kadar ne izražajo mnenja ve&pe, kajti šle.
vilo »pišočih« je v Mariboru tako majhno, da lahko skoraj samo tisti, ki je osebno prizadet, odgovarja na tako kritiko in pride s tem v nevarnost, da postane le preveč oseben.
Kako sodite o trditvi, da »mariborsko gledališče v svoji ustvarjalni moči močno pada?« In če pada, zakaj pada? Velja to za Dramo m Opero, ali ne?
Odgovor na to vprašanje je posebno težak. Pri tej sodbi sem namreč sam nekoliko osebno prizadet, poleg tega pa gre tu ze vrednotenje, pri katerem igra okus, izobrazba in še nešteto drugih osebnih faktorjev svojo vlogo. Zdi se mi. da je tu mišljena predvsem Drama, kajti sodbe o Operi so, razen redkih izjemo, zelo ugodne. Ker vemo vsi, da se pač v vsakem gledališču nivo predstav izpreminja in da sledijo dobrim predstavam (tudi istega dela) slabše in nasprotno, je razumljivo, da so mariborski gledališki delavci hudo nezaupni do sodb, ki so izrečene na osnovi dveh ali največ štirih predstav. Mislim, da take obsodbe ne pričajo o preveliki odgovornosti sodnika, tudi če po naključju izražajo resnično stanje in če so bile mišljene še tako iskreno ter niso odsev nikakega prišepetavanja drugih, tudi osebno prizadetih ljudi. Rad bi naštel nekaj predstav iz zadnjih sezon (n. pr. Mirandolina, Revizor, Globoko so korenine, Brez dote, Kobilice in še nekatere) in vprašal, ali s< bile te predstave toliko pod nivojem predstav iz prve sezone, da je taka porazna sodba o mariborski Drami upravičena, a se žal s tem problemu ne bi približal, ne samo zato, ker je ocenjevanje lahko zelo subjektivno, ampak predvsem zato, ker vem, da so te predstave znane le redko kateremu ljubljanskemu kulturnemu delavcu. S tem pa seveda ni rečeno, da bi bili lahko z nivojem mariborske Drame že kar zadovoljni. Gotovo se odhod nekaterih naših bivših članov v Ljubljano in posebno v Trst boleče pozna. Ne gre tu samo za kvaliteto in izkušenost tistih, ki so odšli, ampak tudi za število samo. saj ima mariborska Drama manj igralcev kakor večina podobnih ustanov v Jugoslaviji in nekatere igralske stroke (»fahi«) sploh niso zasedene.
Kje in v čem se Vam zdi, da so napake, motnje in pomanjkljivosti na tistem kulturnem področju, kjer delate? Kakšne nasvete in predloge imate? Kaj bi se dalo po Vašem mnenju napraviti, kaj bi morali napraviti in kaj opustiti?
V Mariboru imamo mnogo manj kulturnih ustanov (gledališče, radio, Studijska knjižnica, muzej, založba, revija in časopis) kaVor v Ljubljani. Marsikatera med temi kulturnimi ustanovami je bila obnovljena, čeprav so bili nekateri krogi prepričani, da je to le cepljenje sil. Ne vem. ali so ti krogi še danes tega mnenja, menim pa, da je taka miselnost vsekakor odsev napačno p« jmovane vloge kulturnega centra ki se mora izražati tudi v dajanju ’ ne samo v vse preabstraktnem »izžarevanju«. Maribor potrebuje nujno več kar se da široko razgledanih kulturnih delavcev in to na vseh področjih. Za kulturno življenje mora biti na razpolago več sredstev, ki naj omogočijo razna (morda tudi medsebojna) kulturna gostovanja, s katerimi se ne bo dvignil samo nivo naših kulturnih prireditev in okus publike, ampak bodo taka gostovanja tudi pomagala pri medsebojnem spoznavanju kulturnega dela ln s tem pri kulturnem sodelovanju, ki mora biti osnova naše kulture.	Jaro Dolar '
sr. m /i. 1T7EIJA mi / SCO VEJfBKT POROCBVALBC Str. 8
Prva povojna živinorejska
razstava Loške doline
Na pobudo Kmetijske zadruge Stari trg in g podporo okrajnega poverjeništva za živinorejetvo v Postojni, bodo priredili v nedeljo prvo večjo živinorejsko razstavo goveje plemenske živine za območje Loške doline, ki je imela že od nekdaj odlične pogoje za razvoj te tako važne gospodarske panoge. Spričo sprostitve naše trgovine in velikega zanimanja naših živinorejcev Je upati, da se bo naša živinoreja dvignila že v nekaj letih in zopet dosegla tisto stopnjo, ki jo je Imela v Loški dolini že pred vojno. Saj Je slovela sivorjava pasma Loške doline takrat kot prva v Sloveniji, če ne tudi v državi. Med osvobodilno borbo je okupator živino tako-rekoč zdecimiral do skrajnih mej in podoba je bila, da se živinoreja v tej dolini ne bo nikdar več dvignila. Toda na požrtvovalno prizadevanje vrlih živinorejcev, kot so Franc Kvaternik iz Sum-nate, Stanko Strle Iz Iga vasi, Anton Sepec in Marija Truden iz Starega trga, se je živinoreja le opomogla tako kvalitetno kot številčno. Tako Je n. pr. Marija Truden oddala v času obvezne oddaje 32 glav živine, dane« pa ima
kljub temu še 7 glav v hlevu. Ko bodo urejeni še sočni pašniki in zgrajena potrebna gospodarska poslopja, spričo vnetosti živinorejcev ne bo nobenega zadržka za nagli razvoj živinoreje.
Vsi napredni živinorejci so toplo pozdravili gmotno in moralno podporo postojnskega okraja, ki je za organizacijo razstave in nagrade nakazal 60.000 din. Upajo, da bo takšna pravilna podpora ostala še naprej, kar so žal živinorejci doslej zelo pogrešali. Razstava, na katero bodo prignali čez 170 glav goveje živine, bo prvi večji in res odločnejši korak za dvig živinoreje v tem predelu naše domovine.
Ker bo pretežni	del	razstavljene	živine iz spodnjega	dela	doline,	zato	Je
tudi Kmetijska zadruga v Iga vasi dala v ta namen lepo vsoto denarja in pokazala s tem vse razumevanje za čim večji uspeh razstave.	»
Na razstavo so	vabljeni vsi	živino-
rejci postojnskega okraja in seveda vsi, ki se zanjo zanimajo. Prometne zveze so ugodne, avtobus bo vozil iz Rakeka ob 7. uri, vračal pa se bo iz Starega trga ob 19. url.
Kako bo s taborjenjem ob severnem bregu Bohinjskega jezera?
Caa taborjenj Je prišel. Nekateri so sl že postavili platnene strehe v prirodi, večina pa še hiti pripravljati taborno opremo in hrano. Prejšnja leta so ob začetku julija v Bohinju že stali šotori, leto« pa številni bohinjski taborniki še zdaj ne vedo, ali bodo lahko taborili ob Jezeru.
Zgodba o taborjenju v Bohinju Je prav zanimiva in poučna. Začelo se Je lani
ZA MATERE IN OTROKE SKRBE
V Rihenberku In St. Vidu pri Vipavi sta novi materinski posvetovalnici. Ekipa zdravstvenih delavcev je priredila delovni izlet v goriška Brda. Na 12 šolah in dveh nižjih gimnazijah je bilo pregledanih nad 900 šoloobveznih otrok. Poleg zdravniškega in zobozdravniškega pregleda so tudi rentgensko pregledali otroke. Ob tej priložnosti so bila otrokom izdana brezplačna zdravila, milo itd. Zdravniki so se tudi zavzeli, da se pošljejo zdravljenja potrebni otroci v zdravilišča in okrevališča. Sanitarna inšpekcija pa se Je obvezala, da bo odstranila vse higienske in zdravju škodljive pomanjkljivosti. Po končanem delu so se zdravstveni delavci, ki so se udeležili izleta, na samem kraju pogovorili in posvetovali o ukrepih, ki so potrebni, da se dvigne zdravstvena prosvetljenost v teh krajih in zdravstveno stanje mladine.
Sindikalna podružnica zdravstvenih delavcev v Vipavi Je priredila zdravstveni
izlet v St. Vid, Goče in ErzelJ. Pregledanih Je bilo okrog 200 dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok. Za temi so prišli na vrsto tudi odrasli. Zdravstvena ekipa je vršila tudi rentgenske preglede. Babice v tednu matere in otroka niso držale križem rok in so pridno obiskovale na domovih noseče žene ter matere z dojenčki In manjšimi otroki.
Teden matere in otroka je letos dosegel večji uspeh kot lani. To predvsem zaradi tega, ker so letos zdravstveni delavci obiskali tudi zakotne vasi oddaljene od večjih središč, katerim se je lani posvečala manjša pozornost. Zdravstvena predavanja so bila množično obiskana in si jih ljudstvo ie želi. V Solkanu so se predvajali 4 zdravstveni filmi, dva domača in dva ameriška. Prav tako Je potujoči kino vrtel zdravstvene filme v Rihenberku. Dvorana je bila tako polna, da niso mogli priti vsi na vrsto. Zato so zaprosili zdravstveni svet, da bi ponovno predvajali zdravstvene filme, in bodo jim ugodili. I. P.
Dane« poteka devet let, odkar so Nemci na ostrem ovinku ceste nedaleč od Most pri Žirovnici v ranem Jutru ustrelili 29 talcev. Med temi žrtvami gorenjskih borcev za svobodo so bili: Feliks Lazar, Janez Tušek, Jožef Hafner, Anton Dren, Franc Rogelj, Janez Vodnik, Jožef Arhar, Franc Svele, Alojz Drnovšek, Blaž Jugovič, Franc Rakar, Alfonz Šiška, Anton Marolt, Drago Reš, Karel Novak, Karel Perdih, Janez Prosen, Milan Trukalj, Alojz Hrovat, Vinko Jenko, Leopold Valjavec, Valentin Dolžan, Stanko Solar, # Rudolf Koprivnik, Anton Ahačič, Franc Ahčin, Viktor Meglič, Janez Mer-šol in Ciril Stritih.
Kaznovani zaradi protizakonitega ravnanja s preiskovanci in obsojene)
Pomemben praznik
kranjske gimnazije
V aprilu je okrožno sodišče v Mariboru sodilo 4 uslužbencem okrajnega poverjeništva'za notranje zadeve v Ljutomeru, te dni pa je poravnavalo Vrftovno sodišče v LjuDljani pritožbe dveti oDsojencev iz te skupine. Obtoženi in obsojani so bili zaraidi grobega, poniževalnega in zato protizakonitega ravnanja s preiskovanci in obsojenci, izsiljevanja priznanj, z grožnjami in telesnim zlostavljanjem ter se nekaterih drugih protizakonitih dejanj. Nasilja si niso privoščili samo pri zasliševanjih, kjer so zaslisevance nekajkrat vklenili v verige, jih tepli in na podoDen način izsiljevali priznanja, marveč so se znašali nad zaprtimi tudi tedaj, ko to ni bilo prav me v zvezi s priznavanjem krivde. Hoja po snegu v samem spodnjem perilu, plezanje po zidu pod pritiskom groženj z revolverjem in podobna zlostavljanja nas spominjajo na fašistične metode.
Kot uradne osebe, ki so prve poklicane bdeti nad osebnimi pravicami državljanov so se pregrešili prav in v
Ob 50-letnicl mature na gimnaziji v Kranju
Kranjska gimnazija je 26. In 27. junija letos praznovala 50 letnico prve mature in popolne gimnazije, obenem pa 90 letnico nižje gimnazije in 140_ letnico ustanovitve gimnazije.
Pred okrašenim gimnazijskim poslopjem je bil 26. junija popoldne sprejem prvih maturantov in njihovih profesorjev. Od takratnih profesorjev so se udeležili slavja dr. Josip Tominšek. dr. Alfonz Levičnik, dr. Stanislav Bevk in upokojeni gimn. ravnatelj Anton Zupan. Prvih maturantov je bilo navzočih 10: Cof Ivan. dr. Eržen Valentin, dr. Hacin Josip, Janc Ivan. dr. Kralj Ivan. Mešek Jožko, Pirnat Ivan, dr. Mihajlo Rostohar, Ušlakar Ivan in Vrhovnik Franc.
V petek, dne 29. junija 1951 je nenadoma umrl od srčne kapi zadet upo_ kojeni dolgoletni ud Slovenskega deželnega in Narodnega gledališča v Ljubljani — Josip Povhe.
Rodil se ie 21. januarja 1884 v Ljubljani in je še kot mlad dečko vstopil v dramatično šolo. ki jo je v Ljubljani ustanovilo Dramatično društvo. Komaj je dovršil prvi tečaj te šole je že v septembru 1898 postal ud Slovenskega deželnega gledališča. Ko je dovršil še naslednja dva tečaja drama_ tične šoie. je spočetka nastopal v ljubljanskem nemškem gledališču z igralskim imenom »Lorenz«, nato pa je več kot šest let sodeloval na raznih nemških gledališčih: Carl.Theater na Dunaju. mestno gledališče Regensburg. Moravska Ostrava itd. med drugim se ie potegoval tudi za angažma v Berlinu.
Ko se je 1907 vrnil v Ljubljano je bil z mnogimi upi angažiran v Slovenskem deželnem gledališču v Ljubljani in se je tu udejstvoval kot igralec pevec in režiser. Preživel je vse težke krize ljubljanskega gledališča. bil v prvi svetovni vojni mobiliziran. leta 1918 pa je postal zopet ud obnovljenega Narodnega gledališča v Ljubljani. Sele leta 1924 se je zopet vrnil v Ljubljano ko je bil prehodno angažiran v Mariboru. Osijeku in nekaj časa tudi kot član kluba »Kabaret« v Zagrebu. V Ljubljani je bil nato upokojen.
Spočetka je nastopal kot karakterni Igralec v dramskih vlogah, ki jih je kmalu zamenjal s komičnimi, dokler ga ni prevzela lahkokrila muza ope.
Se tisto popoldne so slavljenci položili 4 nageljnove šopke na grobove umrlih sošolcev Pezdiča Franca dr. Sabothija Bena, Sajovica Evgena ln dr. Savnika Pavla, prav taka pa tudi na grobova pesnikov Prešerna in Jenka.
Drugi dan, 27. junija. Je gimnazijski ravnatelj Miha Mohor odkril spomin, sko ploščo dijakom in prof. Francu Sipicu padlim v NOB. Slavljenci, Zveza borcev in gimnazija so darovali vence. Odkritja plošče in svečane aka_ demije, ki je bila za tem v Prešernovem gledališču, so se udeležili: minister za kulturo in znanost tov. Boris Ziherl, načelnik šolstva tov. Janez Koncilija, inšpektor tov, Dušan Pavlič, zastopniki oblasti in mnogo uglednih gostov.
Na svečanem kosilu je prvi govoril minister tov. Boris Ziherl, ki je poudaril, naj šola vzgaja novega socialističnega človeka na temelju pozitivnih vrednot, podedovanih iz preteklosti. V imenu slavljencev je govoril na akademiji in pri kosilu vseučiliški profesor dr. Mihajlo Rostohar. Najzvesteje so pa navzoči poslušali besede dr. Josipa Tominška.
Poleg prvih maturantov so se proslave udeležili tudi letošnji. Srečali sta se dve generaciji, ki ju loči samo pol stoletja. Za mlade je bil to najlepši primer, kako vse pozitivno ostane in doživi ob svojem času uspeh, vsa navlaka pa s časom sama od sebe izgine.
Da je proslava uspela, se je treba
zahvaliti pripravljalnima odboroma v Ljubljani in v Kranju ln prav vsem, ki so se trudili, da bi obletnico dostojno proslavili.	A, P.
Pomagali bodo zatirati lubadarja
Te dni so imeli logarji državnega ln zasebnega sektorja v Slov. Konjicah sestanek. kjer so sklenili, da bodo skupno zatirali lubadarja, ki se Je v zadnjem času precej razmnožil. Poleg tega so se pomenili še o nalogah pri odkazovanju lesa za posevek v prihodnjem letu.
L. V.
rete Sicer je pel tudi v operi druge
i .—i— --------* režiral nekatere
_	a prevzemala ga
je lahkotnost operetnih napevov in na
baritonske partije in režira operne predstave tod;
užitek razvajenega občinstva izpred
Srve svetovne vojne preračunane glas s. kakor tudi komičnost situacij, da se je kmalu docela posvetil opereti. Tako je s Povhetom legel v grob tudi dokajšen del zgodovine slovenske operete pred prvo svetovno vojno v razdobju Govekarjevega ravnateljevanja in čezmernega uprizarjanja dunajskih operet kakor tudi v prvih letih med obema’ vojnama, ko si je skušalo gle dališče reševati svoj razrvani denarni položaj s to vrsto gledališkega repertoarja.
Starim obiskovalcem izpred prve svetovne vojne je zato ostal Povhe v spominu kot kemik, operetni pevec humorist in pevec kupletov. Ta ali oni se bo še spomnil Povheta v vlogi Zevsa v Offenbachov! opereti »Orfej v podzemlju« ko je igral Skrbinšek boga ‘—a. Vr	...
prvi vrsti zoper osebnost državljanov. Njihovo protizakonito ravnanje je še bolj nevarno skupnosti, kakor podobna
Dobri učenci — dobri mojstri
V	vseh krajih slovengrrškega okraja, kjer so strokovne šole za učence v gospodarstvu — v Slovenj Gradcu, Ma-renbergu na Muti, v Guštanju, v Mežici in Črni — so bili te dni slovesni zaključki šolskega leta. Povsod so pripravili dobro urejene razstave in kulturno prosvetne akademije. Okrajni izvršni ljudski odbor je pogostil najboljše učence v gospodarstvu in lih nagradil s knjigami. Pcvsod so pripravili slovesne pogostitve, ki so se jih udeležili poleg učencev še njihovi starši, mojstri in zastopniki oblasti. Vseh učencev je bilo
Invalid — odlikovan z medaljo dela
Bedingarjev France Je doma iz Krom-berga pri Gorici. Po ukinitvi goriške cestne železnice je bii dolgo brez službe, saj ga Italijani kot Slovenca niso hoteli zaposliti. Ze v prvih letih vojne je pomagal Osvobodilni fronti. V februarju leta 1943. je skupno z 20 prijatelji odšel v partizane, oborožen le s staro avstrijsko puško ln 60 naboji. Na Kočevskem, kamor je spremljal 250 še ne oboroženih mož, so mu zmrznile noge. Kljub temu se je boril dalje v sabotažnih enotah na Goriškem. Kmalu je napredoval v poročnika in bil odlikovan z medaljo za hrabrost in z redom za zasluge za narod. Leto dni po osvoboditvi je bil kot invalid demobiliziran.
Po demobilizaciji Je sprejel službo ekonoma na poverjeništvu v Ajdovščini. Po priključitvi teh krajev k Jugoslaviji so v Solkanu ustanovili okrajno avto-podjetje, kjer Je nastopil službo skladiščnika. Za svoje vestno delo je bil Franc Belingar v podjetju prvi, ki je ob zaključku šestmesečnega tekmovanja za 10 obletnico OF prejel odlikovanje — medaljo dela. Kljub temu, da je invalid, je v podjetju prispeval največ prostovoljnih delovnih ur, a tudi največ za kulturni dom v Trstu. Kot predsednik sindikalne podružnice je dal pobudo za novo šestmesečno tekmovanje na čast dneva vstaje in dneva JA. Za ustanovitev strelske družine itd.; Zgradili bodo obrambni zid proti požarom med upravnimi poslopji in delavnicami, uredili sindikalno dvorano in poživeli kul-tumoprosvetno delo.	J.	P.
Spremenjena metodologija planiranja gotovine
V	tisku Je brošura »Spremenjena metodologija planiranja gotovine«, Id prinaša sedaj v veljavno metodologijo planiranja gotovine z vsemi potrebnimi pojasnili in razlagami posameznih tokov, zlasti tistih, ki jih kreditna podjetja in predlagatelji plana še vedno ne obvladajo dovoljno. Postavlja pa tudi načela za pravilno planiranje in izvajanje gotovinskega plana ozirama za točno evidentiranje Izplačil in prinaša tudi vse predpise, ki Jih Je treba upoštevati. Obseg brošure bo približno dve tiskovni poli. Zaradi ugotovitve dejansko potrebne naklade prosimo interesante, naj sporočijo najpozneje do 12. julija 1951 upravi »Finančnega zbornika« (Ljubljana, Bethovnova 10.), koliko brošur si želijo, ker za poznejša naročila ne moremo jamčiti.
Ministrstvo za finance LRS
____ pozabili___
hetove kupletne vložke v operetah, kakor je bil oni na Eulenburgovo afero »Naj gre v Berlin« kuplet o Balkanski vojni itd.
Povhetove šale so bile enostavne, komaj so imele kaj primesi pravega, jedkega humorja, ki je pri Slovencih tako redko sejani dar. Ne glede na to je Izvirala Povhetova popularnost prav iz te revne domačnosti marsikdaj neka» prisiljenih šal iz okolja tedanje majhne in v marsičem tako brezskrbne Ljubljane ki pa bo nekdanjega svojega šaljivca Povheta še ohranila v
dvojem spominu.	jt
Svet za ljudsko zdravje LRS je letos začel izkoriščati Bovec kot klimatsko zdravilišče, kamo* pošilja na okrevanje oslabele ln svežega gorskega zraka potrebne bolnike, v hotelih »Kanin«, »Grintovec«, »Soča in »Planinka« je stalno nastanjenih nad sto socialnih zavarovancev tz vseh krajev Slovenije, ki si ob izdatni prehrani, svežem pla ninskem zraku ln očarljivi gorski prirodi krepe svoje zdravje. Za vsakega izmed njih plača Svet Gostinskemu podjetju v Bovcu poln penzion ln ie 5« din dnevno za dodatek pri hrani. Bovec je tako postal nova'pridobitev našega socialnega zavarovanja delavcev ln nameščen«. /. — Na sliki: Sknplna okrevancev lz Bovca s« izleta v roman« Učni dolili Log pođ Mangartom«
dejanja drugih državljanov, pa so zato
bili strogo sojeni. Najhuje se je pregrešil preiskovalec Polanc Janko, ki je potegnil za seboj tudi ostale. Obsojen j.e bil na 4 leta odvzema prostosti (s prisilnim delom). Novak Franc, referent za izvrševanje kazni, je bil obsojen na 2 leti Jonaš Franc, ki je kot vršilec dolžnosii šefa kriminalističnega odseka zagrešil predvsem to. da je dopuščal protizakonito ravnanje podrejenih uslužbencev, je po znižanju kazni na drugostopni obravnavi dokončno kaznovan z odvzemom prostosti za dobo 2 let. Nemec Gabriel pa je bil zaradi zapeljanosti in resnično samo postranske soudeležbe le pogojno kaznovan na šest mesecev zapora.
Proces dokazuje, da ne bomo dopustili nikomur in nikdar, da bi v naše zapore vnašal kakršnekoli metode, ki nasprotujejo naprednim in humanim načelom našega pravosodja.
Milijone lahko zaslužimo z nabiranjem koprive
Morda so bo komu čudno zdelo, od kdaj so koprive tako vredna stvar, da bi z nabiranjem njenih listov lahko zaslužili milijone. Toda koprive so zdravilno zelišče, ki ga lahko izvažamo. »Gosad« plačuje nabiralcem za kilogram suhih listov od kopriv gš din. Ce nabiralci zberejo vsaj 50.000 kg, bodo lahko za to blago dobili 4 milijone din. Naberejo pa lahko še več, saj je kopriv pri nas povsod dovolj- Seveda se morajo za stvar pobrigati naša odkupna podjetja, ki Imajo nalogo odkupovati zdravilna zelišča. Doslej so to nalogo precej zanemarila. Ponekod še niso odkupila ničesar. PH ljudeh je dosti zanimanja za nabiranje zdravilnih zelišč, dostikrat pa ne vedo, kam naj oddajo nabrano blago. Listov kopriv, lipovega cvetja in podleskovega semena smo doslej še vse premalo odkupili. Krivda je predvsem pri odkupnih podjetjih, ki se ponekod odkupa zdravilnih zelišč kar branijo, češ da rastlin ne poznajo. Ta izgovor pa gotovo ne velja za koprive, lipovo cvetje ali podleskovo seme, saj to blago pozna vsakdo. Mar ni škoda, če bi zamudili ugodno priložnost, da bi naši ljudje zaslužili lepe milijone. Tu je tre-ba pohiteti, da ne bomo prepozni. Lipovo cvetje se prav sedaj nabira. Tudi druga zdravilna zelišča se nabirajo le v določenem času, ki je včasih prav kratek. Ce to dobo zamudimo, moramo za tisto zelišče počakati do prihodnjega leta. Bezgovega cvetja bi letos lahko odkupili mnogo več, saj je bezeg dobro ■cvetel ln je bilo tudi lepo vreme za nabiranje. Toda to Je že za nami, kajti bezeg je odcvetel. Ali naj na tak način zamudimo priložnost tudi pri drugih zeliščih? Lansko leto so nabiralci dobili za zdravilna zelišča nad 13 milijonov dinarjev. Letos bi lahko dobili še več, toda odkup se ne zgane. Listov šmarnice so prejšnja leta nabrali po par tisoč kilogramov, letos pa komaj par sto kilogramov. Nabiralci dostikrat ne vedo, kaj naj nabirajo, čeprav imajo okraji določene odkupne obveznosti, toda zanimajo se le za to, koliko bodo dobili deviz za zdravilna zelišča, ne pa za to, kako bodo zdravilna zelišča tudi zbrali.
avgusta, ko Je KLO v Stari Fužini sporočil. da se morajo taborniki odseliti v 24 urah s severnega brega. Ker ta odločba ni imela pravne podlage in zaradi ogorčenega nasprotovanja tabornikov, se to ni zgodilo, čeprav so miličniki že grozili, da bodo začeli podi ra U šotore.
Ko je bilo letos ustanovljeno Združenje tabornikov Slovenije, je bila sprejeta tudi resolucija o svobodi taborjenja v Bohinju starešinska uprava nove organizacije pa je izdelala predloge, ki podrobno urejajo to zadevo. Pojasniti moramo, da obstoji že eno leto osnutek odločbe o zavarovanju Bohinja, v katerem je tudi določilo, da se na severnem in vzhodnem bregu jezera ne sme taboriti Zanimivo je. da Referat za vaistvo prirode pri Zavodu za spomeniško varstvo tega ni vnesel v svoj prvotni osnutek, pač pa šele po predlogu Zavoda za urbanistiko.
Odveč bi bilo opisovati podrobnejši potek zadeve, čeprav je bilo o tem mnogo diskusij ln komentarjev med ljubitelji prirode. Gre le za to, kako dopovedati pristojnim organom, da osnutek že zdavnaj ni veljavni pravni predpis, po katerem se Je treba ravnati. V Bohinju so stali šotori ob severnem bregu vse od konca prve svetovne vojne do danes in smo mnenja, da se lahko tod tabori tudi letos. Združenje tabornikov je že predlagalo in se bo še borilo za to, da bo odločba o zavarovanju Bohinja zadevo pravilno uredila. Dokler pa odloči» ni izdana in objavljena v Uradnem listu, seveda ni nobene ovire za taborjenje v Bohinju. Rupko Godec.
Iznajditeljska delavnost in njena ureditev v naši državi
V založb« Uradnega lista LRS Je izšla knjiga »Iznajditeljska delavnost in njena ureditev v naši državi« (z zakonitimi besedili v dodatku). Poglavitni namen te knjige, ki jo je spisal dr. Stojan Pretnar, docent pravne fakultete na univerzi v Ljubljani, je približati tehniko in njen razvoj vsem tistim, ki s svojim ustvarjalnim delom v naši socialistični graditvi prispevajo k boljši bodočnosti slehernega delovnega človeka v naši državi, hkrati pa predočiti osebne pravice in perspektive iznajditeljev, novatorjev in racionalizatorjev. V knjigi so ponatisnjena zakonita besedila v celoti, razen teoretične razlage in praktičnih primerov. Tako ima vsakdo vpogled v ustrezne zakonodajne določbe. Knjiga, ki ima 140 strani in stane 52 din, se naroča pri Uradnem listu LRS (Ljubljana, Gregorčičeva 23), dobi pa se tudi v knjigarnah.
I KOLO REPUBLIŠKE ATLETSKE LIGB
Povprečni uspehi tebmowalcev
Ljubljanska atletska društva Odred, Železničar in Triglav ter Domžale in Litija so opravili danes zapoznelo dolžnost tekmovanja v I. kolu republiške lige. Pri moških Je dosegel največ točk Odred 10.173, pri ženskah pa Železničar 6532. — Doseženi uspehi so le povprečni, važno pa je, da so se posamezna društva odzvala z razmeroma mladimi, še neznanimi tekmovalci, ki jim še močno manjka tekmovalne rutine. Za vsako društvo sta nastopala po 2 tekmovalca oziroma tekmovalki, ocenjevanje pa je bilo po znanih finskih točkovnih tabelah. Lep uspeh je dosegla Litija z drugim mestom pri moških, medtem ko so Domžalčani nastopili brez svojih najboljših ter so v tem kolu ostali na petem mestu. Sodniški zbor Je bil precej nehomogen. Zadnje čase opažamo, da sodniško žirijo tudi na važnejših prireditvah le s težavo zbero za vse odgovorne funkcije.
TEHNIČNI REZULTATI:
MOŠKI: loom (12 tekm.): 1. Kralj (Litija) 12.0, 2. Orehek (Domžale) 12.2, 3. Zule (D) 12.3; izven Olivieri (Odred) 11.8; 400 m (12 tekm.): 1. Orehek (D) 53.2, 2. Kralj (L) 54.8, 3. Djordjevič (Triglav) 55.0, izven Olivieri (O) 53.2; 800 m (10 tekmovalcev); 1. Grošelj (Zel. LJ.) 2:10.4, 2. Seliškar (O) 2:11.2, 3. Babnik (2) 2:11.4; 5000 m (11 tekm.): 1. Jošt (Z) 16:55.2, 2. Vozlič (O)	17:24.2,	3. Pergovnik (Tr.)
17:42.6, Izven Kovačič (O) 16:35.0; met krogle (11 tekm.): 1. Furman (O) 11.48, 2.
Vovk (2) 11.30, 3. Span (O) 11.10, izven Miler Bogdan (O) 13.30; met diska (11 tekm.): 1. Furman (O) 35.54, 2. Guštin (Tr.) 31.07, 3. Vovk (2) 30.19, izven Miler Bogdan 40.40; met kopja (11 tekm.): 1. Span (O) 45.40, 2. Šušteršič (Z) 41.52, 3. Marinček (Z) 39.80, izven Miler Janko (O) 50.70; skok v višino (12 tekm.): 1. Kolbe (L) 165, 2. Košir (D) 155, 3. Lebinger (L) 155, Izven Zgalin (O) 180; skok v daljino (10 tekm.): 1. Zule (D) 5.84, 2. Ognjanovič (O) 5.56, 3. Gotwald (D) 5.48; švedska Itafeta (400x300x200x100): 1. Zel. LJ. II. 2:05.8, 2. Zel. Lj. I. 2:12.6; itareta 4x100 metrov (5 štafet): 1. Odred 48.4, 2. Litija 48.4, 3. Triglav 49.2.
Točke: 1. Odred 10.178, 2. Litija 9554, 3. Železničar 8887, 4. Triglav 8871, 5. Domžale 8417.
.ZENSKE: 100 m (5 tekm.): 1. Lenassi (Z) 14.0, 2. Bajda (Tr.) 14.4, 3. Strah (Tr.) 14.8; 800 m (2 tekm.): 1. Merhar (Z) 2:43.0, 2. Porenta (Z) 2:44.4; disk (4 tekm.): 1. Pečarič (Z) 27.30, 2. Seme (Tr.) 23.65, 3. Lobojevič (2) 23.08; krogla (4 tekm.): 1. Dovgan (2) 6.93, 2. Reber (Z) 6.92, 3. Berginc (Tr.) 6.37; kopje (4 tekm.); 1. Seme (Tr.) 22.11, 2. Lobojevič (Ze) 21.64, 3. Pečarič (Z) 20.35; višina (4 tekm.): 1. Bajda (Tr.) 130, 2. Hrastnik (2) 125, 3. Colja (Tr.) 135; daljina (5 tekm.): 1. Strah (Tr.) 3.95, 2. Porenta (Z) 3.90, 3. Lenassi (Z) 3.82; itafeta 4x100 m: 1. Zel. Lj. 58.4.
Točke: 1. Železničar Lj. 6532, 2. Triglav 3859.
ŠPORTNE IGRE SREDNJIH FIZKULTURNIH lOL
Na tekmovanju je zmagala Ljubljana
Pred dnevi je bilo v Zagrebu končano tekmovanje srednjih fizkultumih šol Beograda, Zagreba, Ljubljane in Skop-lja. Učenci in učenke teh šol so se pomerili v nogometu, košarki, rokometu, plavanju, atletiki ln športni telovadbi. Zmagala je Srednja fizkultuma šola iz Ljubljane, ki si je priborila 412 točk. Na drugem mestu je Srednja fizkultuma šola iz Beograda s 407 točkami, na tretjem Srednja fizkultuma šola iz Zagreba s 352 točkami in na četrtem mestu Srednja fizkultuma šola iz Skoplja s 140 točkami.
Med moškimi Je bil v posameznih disciplinah vrstni red naslednji:	telo-
vadba: 1. Ljubljana, 2. Beograd, 3. Zagreb. 4. Skoplje; atletika: 1. Beograd, 2. Ljubljana, 3. Zagreb, 4. Skoplje; plavanje: 1. Beograd, 2. Zagreb, 3. Ljubljana, Skoplje ni nastopilo; košarka:	1.
Beograd. 2. Ljubljana, 3. Zagreb, 4. Skoplje; odbojka: 1. Skoplje, 2. Ljubljana, 3 Beograd. 4. Zagreb; nogomet:
1.	BeogTad, 2. Zagreb,, 3. Skoplje, 4. Ljubljana.
Med ženskami so se udeleženke tekmovanja v posameznih disciplinah razvrstile takole: telovadba: 1. Ljubljana,
2.	Zagreb, 3. Beograd, 4. Skoplje; atletika: 1. Ljubljana, 2. Zagreb, 3. Beograd, 4. Skoplje; plavanje: 1. Beograd, 2. Ljubljana, 3. Zagreb; košarka: 1. Ljubljana, 2. Beograd, 3. Zagreb, 4. Skoplje; od-
Drevi zanimiv boksarski dvoboj
Zanimiv boksarski dvoboj obetajo tekmovalci mariborskega Železničarja ln ljubljanskega Triglava, ki se bodo drevi pomerili za prvenstvo Slovenije. Borbe Izenačenih nasprotnikov bodo tem bolj mikavne, ker bodo določile prvaka spomladanskega dela tekmovanja. Začetek ob 20 v letnem kinu Tivoli.
bojkai 1. Zagreb, 2. Beograd, 2. Ljubljana, 4. Skoplje; rokomet: 1. Zagreb, 2. Ljubljana, S. Beograd, 4. Skoplje.
Srednja fizkultuma šola iz Ljubljane je kot zmagovalec na športnih igrah dobila pokal Fizkultume zveze Hrvatske, zmagovita moštva v posameznih disciplinah p« so prejela diplome.
SREDNJEEVROPSKI POKAL
Danes nogometna tekma za prvenstvo Slovenije
Gregorčič : Železničar
Začetek ob 16.30 s predtekmo na sta/« dionu Železničarja v Šiški.
Turnir v Winibledonu
V	nadaljevanju mednarodnega teniškega turnirja v Wimbledonu je švedski igralec Bergelin premagal Italijana Cuc-cellija 5:7, 6:2, 6:4, 6:3, Madžar Asboth pa bivšega poljskega reprezentanta Skone-ckega 7:5, 3:6, 10:8, 4:6, 6:2.
V	četrtfinale so se že plasirali Sedgman (Avstralija), Larsen (ZDA), Sturgess (Južna Afrika) in Me Gregor (Avstralija) V osmini finala so bili doseženi tile rezultati: Sedgman — Gardini (Italija) 6:0, 6:2, 6:1, Larsen — Johansson (Švedska) 6:3, 7:5, 6:4, Sturgess — Destremau (Francija) 6:2, 6:3, 6:2 in Me Gregor — Remy (Francija) 6:4, 3:6. 6:3, 6:4. Belgijca Brishant in Washer sta premagala jugoslovansko dvojico Branovič-Palada 7:5, 6:2, 9:7. Po tem porazu so vsi jugoslovanski igralci Izločeni iz nadaljnjega tekmovanja.
V	nadaljnjih včerajšnjih Igrah so se v četrtfinale plasirali še Bergelin, Viera, Flam in Savitt. Rezultati so naslednji: Bergelin -Mottram 6:1, 6:0, 6:2, Viera -Richardson 6:3, 1:6, 6:3, 6:0, Flam-Van Swol 6:2, 6:2, 8:3, Savitt - Asboth E:3, 6:2, 6:3.
Drohnp zanimivosti
Košarkarji Rađničkega iz Beograda bodo imeli v Ljubljani še dve prijateljski srečanji. Drevi ob 20 se bodo na igrišču Ljuba Šercerja pomerili z ligaškim moštvom ASK, jutri ob 18 pa bo njihov nasprotnik spomladanski prvak zahodnega dela slovenske košarkarske lige Poljane. Ta tekma bo na igrišču Poljan (V. gimnazija).
Marshall je v 25-metrskem bazenu preplaval 100 m crawl v štafeti 58,4 sek.
Danes ob 15 motorne dirke po Dolenjski in Ižanski cesti. Nastopili bodo naši najboljši vozači in novinci.
Dinamo pred težko nalogo
»Težka naloga čaka naše nogometaše na Dunaju,« je pred odhodom na pot dejal sekretar Dinama Vlado Horvat. »Ml ne potujemo z velikimi nadaml in bi bil za na» že velik uspeh, če pridemo v finale. Avstrijce štejejo danes med vodilne nogometaše in Je njihov prvak Rapid brez dvoma najboljše evropsko moštvo. Dinamov prvi nasprotnik Wacker je drugoplasirani na avstrijskem prvenstvu in ima v svojih vrstah nekaj izvrstnih posameznikov in državnih reprezentantov. Najboljši igralec je vsekakor srednji napadalec Wagner, poleg njega pa so odlični tudi krili Bochoum in Hammer, vratar Pelikan in branilec Pawusa. Vsi ti so sodelovali na nedavni tekmi Zagreb : Dunaj. Ce to srečanje lahko služi kot merilo, potem naši nasprotniki niso nepremagljivi,« Je zaključil svoje besede Vlado Horvat.
Da bi se igralci Dinama čim bolje pri-pravih za bližnje tekme na Dunaju, so jih poslali v mirno podeželsko mestece Trakoščan, kjer so imeli pod vodstvom trenerja Hügla lahek kondicijski trening. Včeraj so Igralci Dinama odpotovali na Dunaj. Poleg vodstva so šli na pot: Stlnčič, Majerovič, Delič, Crnkovič,
BSK : München 7:0 (3:0)
brata Horvat, Cizarič, PukSec, Clmer-mančiC, Ferkovič, Lipušinovič, Dvornič, Čajkovski, Wölfl, Senčar, Režek in Benko.
Prva tekma Crvena zvezda z Ju vent usom
Nogometaši Crvene zvezde iz Beograda, ki bodo sodelovali na znanem mednarodnem nogometnem turnirju za pokal Ria, so srečno prispeli v Sao Paolo, kjer bodo odigrali danes prvo tekmo. Njihov naspi otmk je tretjeplasirani član prve italijanske lige in bivši državni prvak Juventus iz Turina, v naslednji tekmi se bodo Beograjčani pomerili s Palmeirasom v Sao Paolu 4. t. m., naslednji dan pa bodo igrali v Rio de Ja-neiru s francoskim prvakom Nizzo.
Tekma »Juventus — »Crvena zvezda« bo v nedeljo 1. julija ob 19. uri po jugoslovanskem času.
MRKUSIC NE BO IGRA
Iz Sao Paola poročajo, da Je pri treningu dobil vratar »Crvene zvezde« Srdjan Mrkušič hujšo poškodbo v sklepu roke in ne bo mogel igrati proti »Juventusu« Namesto Mrkušiča bo igral Krivokuča (Budučnost), ki je šel na pot kot gost »Crvene zvezde«.
SAH
DVOBOJ JUGOSLAVIJA
ITALIJA
V prvem kolu vodi Jugoslavija 5 in pol: 1 in pol (3)
V dvorani Justinijanove palače v Benetkah se je minuli petek začel dvokrožni šahovski dvoboj med reprezentancama Jugoslavije ln Italije na desetih deskah. V navzočnosit predsednika FIDE Folke Roggarda sta predsednik italijanske šahovske zveze Szabados in predsednik Šahovske zveze Jugoslavije Jakše izmenjala pozdrave ln darila.
Naše moštvo ni nastopilo v prvotno določeni postavi. Na deseti deski je Igral Udovčlč namesto Ivkova, ki še ni prispel lz Londona. Jugoslavija vodi i 5 Ja pol : 1 ln pol točke ob treh prekinjenih partijah, izmed katerih se bosta dve verjetno končali z zmago Jugoslavije, ena pa bo neodločena.
Rezultati 1. kola so tile:
Gligorič-Paoll 1:0. Nasprotnika ita igrala špartansko partijo. Gligorlč je po originalni otvoritvi izvedel napad na kraljevo krilo. Odprl Je h-UniJo in črni Je pred Izgubo trdnjave prekoračU dovoljeni čas za premišljevanja.
Castaldl-Matanovlč 0:1 — sicilijanska partija. Bell ni igral najbolj točno v otvoritvi ter Je Matanovič v komplikacijah osvojil tri kmete. Bell se je vdal v 33. potezi.
Plrc-Napolltano prekinjena. Igrala sta
sistem dvojnega flanketa. V damski končnici ima črni kmeta več, toda beli Ima zaradi prostega d-kmeta mnogo upanja na zmago.
Szabado-dr. Trifunovič remi —ortodoksna obramba. PartUa Je bila kratka ln Je
°®
je z lahkoto zenačll ln partnerja ata se hitro sporazumela na remi.
Puc-Gtustolisi 1:0 — španska partija. Puc Je igral svojo varianto s c-3. V otvoritvi ni dosti dosegel. Pozneje Je njegov nasprotnik oslabil svoje kraljevo krilo, nakar je prišel Puc do močnega napada in dobil partijo v 40. potezi.
Stalda-Rabar — sicllianka. Ben je imel pobudo v otvoritvi, črni pa kmeta več. Pri nadaljevanju Je črni vrnil kmeta, da bi prišel v nekolko bolj ugodno končnico. V pomanjkanju časa pa črni ni Igral natančno ter Je bila partija prekinjena v trdnjavski končnici z enakim številom kmetov.
Milič-Prlmavera — slcUlanska obramba. Beli Je že v otvoritvi dosegel prednost s tem, da je obvladal polja v središču. Nasprotnika sta te v zamotani središčnici znašla v časovni stiski. V nadaljevanju se je beli bolje znašel, prišel v ugodnejšo trdnjavsko končnico, osvojil dva kmeta ter prekinil partijo z upanjem na zmago.
Castlglionl-Nedeljkovtč 0:1 — slctllan-ka. Cml je prej prišel do napada in Je postavil nasprotnika v 3$. potezi pred neubranljiv mat. Poleg Gllgoričeve partije, Je bila to ena najboljših iger L kola.
Udovčič-Pletieher 0:1 — Grtlnfeldova indijska obramba. V otvoritvi je nastala komplicirana pozicija z obojestranskimi možnostmi. BeU Je bil presenečen zaradi neke poteze črnega, ki ja ni videl ln s katero je črni Izenačil igro. Pozneje ni hotel remizirati ter Je forsirat partijo,
ih* m w *» * vds£
Staldl-Fuderer 0:1 — katalonska partija.
Ze v otvoritvi je nastala težavna pozicijska borba. Cmi Je dobil prednost ter jo je z veščimi manevri izkoristil, osvojil kmeta, nato pa še figuro. V 35. potezi se Je beli vdal.
FRANCOSKA OBRAMBA (Stauntonov jubilejni turnir v Angliji) Bel;: Pire	Cml: Matanovič
1) e2—e4, e7—-e6 2) d2—d3, d7—d5 3) Sbl—d2, C7—C5 4) g2—g3, Sg8—f6 5) Lfl— g2, Sb8—c6 6) Sgl—e2, Lf8—e7 7) 0—0, 0—0 8) 3e2—14. Ta8—b8 9) Tfl—el, Tf8—e8 10) e4—es, Sf6—d7 11) Sd2—fs, Dd8—C7 12) Ddl—e2, b7—b5 13) C2—c3, Sd7—fS 14) d3—d4, b5—b4 15) Lel—e3, b4Xc3 16) b2Xe3, Dc7—B5 17) Lg2—fl, C5—C4 18) De2—c2, Lc8—d7 19) Tel—bi, a7—a« 20) Sf«—e2. Sc6—a7 21) Le3—g5 Le7—a3 22) Dc2—d2. Tb6—b5 23) TblXb5, Da5Xb5 24) h2—h4. TeB—b8 25) Lg5—f6, Db5—b2 26) Dd2—g5, Sf8—g6 27) Tal—el, h7—h6 28) Dg5—g4, La3—f8 29) h4—h5. Sg6—e7 30) Dg4—f4. g7Xf6 31) e5Xf6, Se7—C6 32) g3— g4, Db2—C2 33) Df4—g3, Sa7—b5 34) g4— g5, Lf8—d6 35) Dg3—g2, Kg8—h8 36) Se*— g3, Tb8—g8 37) gS—g6, f7Xg6 38) f6—f7, Tg8—g7 39) Sf3—h4, g6Xh5 40) Dg*—f3. Ld8—f8 41) Kgl—hi, L’c2Xc3 42) Df3—«4. Tg7—g4 43) Sg3Xh5, Dc3Xd4 44) Lfl—h3, Tg4Xh4 45) Df4—g3, Sc6—e7 46) Tel—gl, Th4Xh3+ 47) Dg3Xh3, Sb5—d6 48) Tgl— g4, Dd4Xf2 49) Tgl—14, Dri—el + 50) Khl —h2, Del e5 51) Kh2 gl, Se7—ß in beit
«e vda.
Sfr. 6 ~ S E O V E fl S KI POEOÖEVÄLEC/r. julija i95i / st. 152
S poti po Italiji
Janez Subic, Slovo,
(akvarel)
Tržič—Rim, 5. junija. Po popoldanski plohi se je nebo skoraj docela zvedrilo. Nešteto zvezd je na nebu. nešteto luči v oddaljenem Trstu, ki je nocoj blizu, da se ti zdi: četrt ure hoda. pa boš na Corsu, sredi šumno vrveče množice, postal boš pred kri. čavo reklamo za najnovejši film. za. plesal v elesantnem nočnem lokalu ali pa boš na Napoleonovi cesti na Opčinah šepetal nežne besede dekletu, ki ti. dejal bi, še zdaleč ne bo vsega verjela ...
Vlaki pa presenetljivo In neusmiljeno točno vozijo. Sin se še ni dobro po. slovil od matere, ne dekle od fanta (finančni preglednik je kar tako mi. mogrede vtaknil nos v nekaj kovčkov), že se peljemo proti Benetkam, v Milan, Rim — kamor se je pač namenil.
V	kupeju sta dva sopotnika — mož in žena. On je visok, črnolas in temnopolt moški pri petintridesetih letih, ona obilna ženska blizu šestindvajsetih let- Z njima sta dva otroka: hčerka z obrazom Donatellovega sv. Jurija in fantek, še dojenček. Govorica ju izdaja za južnjaka, kar oba potrdita: potujeta namreč v Napoli, od koder sta doma.
V	Cervignanu je kot naš četrti so. sed vstopil mlad vojak. Tudi on je z juga. služi vojake ter gre po devetih mesecih prvič na dopust. Kako ne bi bil vesel?
•
6.	junij. Ob prvem Petelinjem jutranjem petiu smo v Pratu, v Toscani. najlepšf italijanski pokrajini. Desno in levo ob progi se izvijajo iz teme in megle polja zoreče pšenice in kopice pokošenega sena. s trto in oljkami zasajeni griči ter vrhovi Etruščanskih Apeninov.
Firenze! Giottov stolp, mogočna kupola florentinske stolnice, stolp Signo. rie in Bargella So se vzpeli pod nebo. Treba bo počakati, da vzide sonce; šele tedaj bodo vse stvari dobile pravo mero in elegantnim in vitkim zvonikom bomo videli vrh, ki smo ga v ju. tranjem Somraku le slutili.
Dan pa je višji in višji. Tudi vlak ne čaka. Mimo gričevja Chianti, skozi Arezzo, ob Trasimenskem jezeru in že smo v Umbriji ter ob Tiberi, ki bo vse do Rima zdaj naša bližja zdalj daljnejša spremljevalka.
nik — tako vsaj bi sodil po grobih načrtih, listinah in tabelah, ki jih nervozno premetava po rokah, zraven pa si še nekaj beleži v notes. Ona je najprej v naglici prelistala časopis, zdaj pa hlastno požira liste, dejal bi, precej napetega romana, ki mu nisem mogel razbrati naslova.
O,	vi blizu potujoči potniki, zakaj prinašate nemir in s kakšno pravico vdirate v idilo daljnih popotnikov?
Sveti in blaženi
Rim, 7, junija. Utrujajoči trušč ve. lemesta te v Rimu. ki ima zdaj že nad dva milijona prebivalcev, spremlja od zgodnjega jutra do pozne noči. Pri prehodu čez široke ulice novega Rima si zaradi neprestane reke vseh mogočih najmodernejših in zastarelih avtomobilov in motociklov, tramvajev, trolejbusov in avtobusov pač v vse drugačnih nevarnostih, kot pa je popisal Propere v svoji satiri o nevšečnosti hoje po ozkih cestah v starem. Najhuje je pač v središču. Kakor pravijo, da te vsaka »stezica popelje v Rim«, tako se v Rimu vse življenje in nehanje steka v ulicah Corso, Nazio-nale in Tritone, med Flaminijevim in Beneškim trgom ter kolodvorom. Tu so najbogateje založene (in najdražje) trgovine, v teh ulicah (in še na Pin-ciu) se v določenih urah zbira cvet mladosti in elegance.
Najlepši čas za obisk Rima sta. ka. kor pravijo, meseca maj in oktober. Operna sezona, prireditve, koncerti, zabave, zraven Pa še lepote narave in znosna vročina so odlike, ki v teh mesecih privabljajo v Rim in druga večja mesta množice domačih in tujih gostov.
Do operne sezone in do koncertov na prostem bo treba počakati še ne. kaj tednov. Zadnji del sedanjih občinskih in pokrajinskih volitev bo v ne. deljo mimo. Vse se pripravlja na po. čitnice (razen tistih, ki so prisiljeni biti stalno na počitnicah), na katere vas spominja vabeča reklama in novosti za morje in hribe, ki so jih polne izložbe trgovin.
Za kruha in iger željne Rimljane je torej tudi, kar igre zadeva, slabo po. skrbljeno. Le Vatikan ni docela pozabil svojih ovčic.
Sveto leto so sicer slovesno zaključili na božič leta 1950. ko so s tremi zlatimi (ki jih je vzidal sam papež),
Popotnik, ki se je namenil na daljšo pot, se je v oddelku udobno razšopi-ril, svoje večje in manjše kovčke razvrstil po policah in zraven sebe — zlasti tiste, v katerih je nekaj prigriz. ka ali pijače — zdaj pa blagih misli rahlo odsoten strmi skozi okno v spreminjajočo se pokrajino. S potniki, ki so, kakor on, daleč namenjeni, se hitro seznani. Lepo je, če se oddelek napolni kar na prvi postaji. Tiha do. mačnost med vozečimi se, ki jim je prebiti samo noč in morda še dan skupaj, ostane neskaljena.
Pa ti naprimer v Orte, trgu okoli 100 km severno od Rima. ki je bil v vojni docela porušen, zdaj pa je večji in lepši s postajo vred obnovljen, vstopita v kupe potnika, moški in ženska, ki se peljeta v Rim menda po opravkih. Kako vsa različna sta od nas, ki nam je. utrujenim po dolgi vožnji in napol prečuti noči. pač vseeno, ali se vožnja konča uro prej ali pozneje. Kot ponavadi sta spočita vstala, na vlaku pa sta z mislimi že davno pri svojih opravkih v Rimu. On je gradbeni teh.
palazzo Vecc&lo v Flrenzah
nekaj srebrnimi opekami (ki so jih vzidali kardinali) itd. ceremoniozno zazidali sveta vrata v Petrovi in še treh drugih rimskih bazilikah. Vendar pa se niso hoteli povsem odreči zakladom, »ki jih sne molj in uniči rja« in ki so z milijoni pobožnih, spokorjenih in na pokoro pripravljenih romarjev pritekali v sveto mesto, kjer — kakor pravi Dante — siede il sue. cessor del magior Pietro (kjer prebiva naslednik velikega Petra).
Na novo sveto leto bo treba čakati 25 let, če ne odločijo kako drugače.
Opravičilo in zagovor
Rim, 8. junija. »Po svetu hodiš, pa nič zanimivega ne vidiš: če pa že’ vidiš, potem pa nam nočeš povedati!« Ne jezite se, dragi bralci. Ne doživim in ne vidim. Temu pa nisem kriv jaz. temveč moja zla sreča.
Pred leti sem se potikal po Napoliju in na Siciliji. V Rimu so me vsi sva. rili: Ne hodi tja! in mi zaupno pravili strašne zgodbe, ki so bile mnoge res. nične, kakor so mi tudi drugi potrdili.
Zakaj tudi ne. Prvi papež, ki je pred več sto leti s prvim svetim letom hotel napolniti in je tudi napolnil prazne vatikanske blagajne, je določil, naj bo sveto leto vsakih sto let. Sedaj smo že prišli do tega, da je na vsakih 25 let. Petrovega groba, ki so ga baje odkrili lani, tudi ne morejo kar naprej odkrivati. Ostala je še ena možnost: množica ljudi zgledno bogaboječega življenja, ki jih lahko povzdigneš v čast oltarja ali proglasiš vsaj za blažene.
Trumi novih, v svetem letu proglašenih svetnikov, so se tudi po njego, vem uradnem zaključku pridruževali novi. Pred dnevi so prišteli med blažene papeža Pija X. Spet se je polni, la vatikanska bazilika. Božjepotniki iz Italije in tujine vro skupaj: staro in mlado, moški in ženske, vojaki in civilisti ter policisti, patri in fratri,
Tako je med drugim v Napoliju Izginila večtisočtonska ameriška ladja tipa »Liberty« s tovorom vred. Nihče ni nikoli mogel nič več zvedeti o njej, le tovor se je menda pojavil na napolitanskem črnem trgu. Govorili so tudi o nekem švicarskem ali angleškem potniku, ki so mu med vožjo skozi Napoli, kjer se — opozorjen na te stra. hote — ni niti upal ustaviti — ukradli iz avtomobila vso prtljago. In o drugih, ki da so, strogo pazeč na svojo prtljago, pri izstopu iz tramvaja dvignili od kovčka le ročaj in tisto stran, ki so se je iz previdnosti dotikali z nogo. Z britvico da so jim namreč odrezali ostali del in odnesli vsebino kovčka. In še in še druge večje ali manjše strahote. Časopisi so bili polni zgodb o umorih v skritih ulicah, prav za mojega bivanja v Palermu pa so sredi belega dne in v najprometnejši ulici
ne človeka; zanimivo bi postalo šele, če bi človek ugriznil psa ...«
»Ce pri naključjih res nimaš toliko sreče kot oni ameriški fotoreporter, za katerega pravijo, da posname na fotografski trak vsakega samomorilca, ki pada iz petdesetega ali šestdesetega nadstropja newyorškega nebotičnika in je zraven' pri vsaki prometni nesreči, ki jih v New Yorku ni malo. pa sku. šaj vsi spoznati življenje tujih dežel in nam o njem kaj poučnega napiši«.
Spet se moram opravičevati. Najprej s kratko modrostjo iz kitajske resničnosti, nato pa s primero iz lastne skušnje (ki pa bo edina v tem opi. su, da me ne bo kdo obsodil, češ; z dobrim vojakom Svejkom sta si v sorodu ali svaštvu).
Najprej kitajska anekdota: Zaradi načina pripovedovanja ji lahko rečemo tudi pravljica, ki se začenja: Nekoč je živel novinar, ki je teden ali deset dni po naključju prebil na Kitajskem, naj-i brž v kakem večjem mestu. Le-ta je po : svoji vrnitvi v domovino napisal o Kitajcih in o Kitajski debelo knjigo. Živel pa je v tistem času tudi neki profesor, ki je, kakor koli že, imel priložnost živeti na Kitajskem leto in dan. Ko se je vrnil, je na prošnjo prijateljev napisal o Kitajski dva ali tri krajše članke za tamkajšnje časopisje. Tretji, ki v anekdoti nsetopa, je misijonar, ki je po 30 letih bivanja na Kitajskem ob svoji vrnitvi domov na vsa prigovarjanja in siljenja prijateljev in znancev, da naj d Kitajcih kaj napiše, odgovoril le, da o Kitajcih prav nič ne ve.
Tako anekdota. Morda vam bo naslednja, resnična zgodba bolj všeč:
Nenavadna zgodba
Rim, 9. junija. Na svoji poti po Siciliji sem doživel tole: Komaj sem dobro stopil s postaje, se mi približa moški z večjim kovčkom in me v slabi sicilski angleščini vpraša, ali mi je znano, kje je sedež zavezniške vojaške policije.
I	don’t know — (Ne vem), sem odvrnil.
Naslednje vprašanje se je glasilo, če sem morda angleški policaj.
»No, I’m not! (Ne, nisem!) odgovorim začudeno.
Tedaj se je mož nenavadno razveselil, mi ponujaj roko in čestital ter navdušeno začel žlobudrati bolj v sicilšči-ni kakor v angleščini, da je pobegnil z Malte, da bi se rad izognil vojaškemu poveljstvu itd.
S	policijo nimam rad opravka, najmanj pa v tuji deželi, zato sem gledal, da se vsiljivca čim prej odkrižam s kratkim: Yes! Ne vem! Mi ni znano! zlasti še, ker je v kratkem poklical še drugega moškega zraven, s katerim je začel isti razgovor in v katerega je tudi mene zapletal.
Znebil sem se prvega, a še Isti dan se mi je taista stvar primerila najmanj
Angelski grad in Petrova cerkev v Rimu
duhovniki in redovnice, belci (ki jih je največ), črnci in ljudje rumene rase. Vrstijo se obredi in pridige v vseh mogočih jezikih, (v Petrovi baziliki).
Pred glavnim Beminijevim oltarjem so v stekleni rakvi ostanki sedaj bla. ženega papeža v duhovniškem ornatu. Ob njej pa se od jutra do večera vrstijo množice. Dva mlada franči. škanska fratra sprejemata od ljudi raz. lične predmete — od obeskov, veri. žic, svetinjic, patemoštrov, naočnikov, rož, pasov, molitvenikov itd- — se z njimi dotikata steklene krste in jih vračata lastnikom, ki jih vročično poljubljajo, nato pa odhajajo, da narede mesto drugim, ki bodo delali isto. Star, tresoč se kitajski duhovnik, vzhičeno poljublja roki obeh mladih frančiškan, skih novincev, ki z dolgočasnimi kret. njami prenašata predmete h krsti in nazaj. Lica suhega fratra so vedno bolj upadla, čelo pa bledi, na čelu rdečeličnega pa se zbira vedno več potnih kapelj. Zdaj prihajata dva patra. da ju zamenjata. Počasi premika, joča se vrsta je namreč vedno daljša in daljša.
Da bo sreča odpustkov popolna, poj. di nato še mimo leve stranske ladje s spovednicami, v katerih sedijo duhov, niki in menihi, vsak z več metrov dolgo palico v roki, mimogrede poklek, ni, da se te z njo narahlo dotakne po glavi, nato pa greš »lahko opravičen na svoj dom«.
Mlada, lepa Indijka v tradicionalni noši. hodi z vodičem v roki od oltarja do oltarja, od spomenika do spomenika in si jih ogleduje. V desnem stranskem oltarju takoj pri glavnem vhodu v baziliko pa sameva Michelangelova »Pieta«, pretresljiva podoba človeške bolečine in žalosti
v središču tega mesta oboroženi raz. bojniki ustavili avtobus, poln potnikov, in odnesli aktovko z milijoni, ki jih je prenašal neki bančni uradnik.
Toda, dragi bralci, v Napoliju sem bil okoli dva tedna, ves čas kolovratil po najzakotnejših ravnih in ovinka, stih. ozkih in širokih, slepih in pravih ulicah, pa nisem doživel niti cestnega karambola in niti lire mi ni nihče vzel. V Palermu sem pač videl trume beračev z večjimi in manjšimi lajnami, čarodeja, ki je razžagal na dvoje svojo ženo — kar sredi široke ceste in zastonj — in jo spet sestavil, pro. dajalce čudežnih zdravil, ki ozdravijo vse bolezni najprej pa tiste, ki jih nikoli imeli niste, iznajditelje perpe-tuum mobila itd., itd. A kako naj o tem pišem, kot ste vsi, kar jih je nekoliko starejših, vse te stvari že videli na ljubljanskem velesejmu; vrh tega Pa me še vedno preveč moti nauk do. brega znanca, ki me je nekoliko uvajal v novinarski poklic, pa mi je večkrat zatrjeval: »Vedi, da za časnikarja ni nobena zanimivost, če pes ugriz-
osemkrat. Vedno do pike ista vprašanja (in kajpak tudi isti odgovori ob vedno večji nezaupljivosti na moji strani), iste čestitke in vedno neizogibni drugi oziroma tretji v naši druščini. Potrpljenje me je minevalo, dokler nisem v Messini — kjer sem se mudil le dve uri, že itak sam nase jezen, ker sem si ne vem kaj od mesta obetal, pa sem se potem, ko sem videl puščobo modernega mesta, šele spomnil, da je Messino istega leta kot Ljubljano potres docela razrušil — dokler nisem petega takega »tiča« (peti v dveh urah!) mladega, kodrastega, črnolasega in temnopoltega Sicilca v najčistejšem nogometaškem kranjskem narečju poslal k sto vragom, ko je komaj dobro odprl usta in sem videl, da se še prvega stavka ni dobro angleško naučil.
Stvar me je močno zanimala in neskončno rad bi uganko razvozljal. Vpraševal sem vratarje v hotelih, natakarje v restavracijah, sopotnike v vlakih, novinarje. Končno sem v vlaku na poti iz Kalabrijskega Reagia v Napoli naletel celo na nekega karabinjerskega marešala, ki je dejal, da na Siciliji službuje že 12 let.
Razložil sem mu zadevo'in ga z vsemi okrasi, ki jih vljudnost zahteva, poprosil, naj mi jo raztolmači. Dobri možak, ki ga še danes sumim, da je pojasnilo vedel, je spričo tujca morda hotel »ohraniti nacionalno čast« s tem, da se je delal nevednega. Zraven je še vneto zatrjeval, da so ljudje na Siciliji silno dobri — v kar nisem niti najmanj dvomil, če odštejemo tistih nekaj razbojnikov — in si končno izmislil jalov izgovor, da so se mi najbrž hoteli ponuditi za vodiča po mestu...
Pri tem je ostalo in še danes ne vem, kam so vsi ti Sicilci s svojima ponudbami in slabo angleščino merili.
•
Rim, 10. junij- Ce vas bo kdaj pot zanesla v Rim, tedaj si med drugim nikar ne pozabite ogledati vsaj nekaj največjih znamenitosti: Michelangelovo Sikstinsko kapelo, slikarsko mojstrovino renesanse, Raffaelove »Stanze«, Kapitol in veličastne razvaline Kolo-seja, galerijo slik v palači Borghese, Panteon, vatikanske muzeje, Petrovo cerkev in Pavlovo zunaj obzidja ter nekatere najlepše trge. Sončni zahod opazujte s Pincia nad trgom Popolo. Ce pa bo sonce zahajalo z obilno večerno zarjo, se popeljite na staro Apijsko cesto, med grobove znamenitih in ne-znamenitih Rimljanov. Ce vam je všeč Horac ter njegova žgoča in zabeljena satira, potem zavijte z rimskega Foruma na staro Sveto cesto, mimo templja dvojčkov Kastorja in Poluksa ter mimo templja in domovanja vestalk — svečenic, ki so varovale večni ogenj in so bile resnice na smrt obsojenemu jetniku, če jih je srečal na svoji poti na Kapitol, od koder so ga pahnili s tarpejskih pečin. Na Sveti cesti (Via Sacra) boste namreč prav kmalu srečali smehljajočega se, nekoliko obilnejšega pesnika, ki se poti in trudi, da se iznebi vsiljivega pesnikuna, ki mu po vsej sili hoče brati svoje verze.
(In še nekaj. Ce boste v Rimu poleti, bodite zjutraj rano na nogah, da se vam ne zgodi kakor Bontempellijeve-mu profesorju iz »Sedmih modrih«, ki je hotel napisati znanstveno razpravo
0	tem, »Kako si poleti in v opoldanskih urah ogledaš Rim v senci«, pa je prav pred zaključkom svoje učene, na osebnih izkušnjah temelječe razprave umrl za sončarico.) (Se nadaljuje)
1	„ (J	(Ponatis prepovedan)
MARGARETA BUBER-NEUMANNa .	16
UJETNICA pri Stalinu
Prevedel dr. Ivan Crnagoi	iU HUlCrjU
A povrnimo se k Tassini obtožnici. Pri vseh zasliševanjih je trdila, da ni tistih besed nikdar izrekla. Tačas, ko sem bila jaz zaprta z njo, so Tasso le redko odvedli k zaslišanju. Ločili so naju že v preiskovalnem zaporu; leto dni pozneje sva trčili skupaj v koncentracijskem taborišču Karaganda in tedaj mi je povedala nadaljnji potek preiskave. Neko noč so jo odvedli iz celice in jo zaprli v temnico. Vedela je, da jo hoče preiskovalni sodnik s tem prisiliti k priznanju. Luknja, kamor so jo vtaknili, ni imela ne oken, ne klopi in tudi stola ne. Cepeti je morala na tleh, vedno v temi in dajali so ji samo kruh in vodo. Nad vrati je bila odprtina za zračenje. In skozi to luknjo so projicirali nekega dne na nasprotno steno celice slike rnskih pokrajin, nato pa georgijskih. Tasso Je bila namreč Georgijka. Hkrati je začela godba igrati kavkaške pesmi. Tasso mi je rekla, da je vse to ni prav nič ganilo. Nato so »zavrteli« slike otrok in slike otroških trupel. Tik pred aretacijo je Tassi umrla dveletna hčerka. In potem je zagrmel skoti odprtino glas: «Tasso, ti lažeš! Tasso, ti lažeš!«
Kmalu nato so jo odvedli k zaslišanju. Preiskovalni sodnik Jo Je pozval, naj prizna. Kot vedno, Je trdila, da ni tega nikdar rekla. »Takoj vam bom dokazal, da lažete,« Je porogljivo dejal preiskovalni sodnik. Vrata so se odprla In privedli so Tassinega moža v spremstvu njegovega preiskovalnega sodnika. »Bil je tak«, je pripomnila Tasso, ada se ml je v srce zasmilil. Ni se me upal pogledati. Obraz je imel čisto upadel. Na zapestjih je imel krvavo-rrtrfr. podplutbe od dolgo nošenih vezi. Mo) preiskovalni sodnik me Je vprašal: »Ali boste sedaj priznali?« — »Ne mo, kaj naj bi priw»J»!* tep	»fpBP)Jgp
bomo morali dokazati z izjavami vašega moža, da lažete!« Nato se je obrnil sodnik k mojemu možu in ga vpra.al: »Kaj je rekla vaša žena, ko sta šla skupaj skozi sobe novega stanovanja?« Tedaj Je mož prvič dvignil glavo in me ošvignil z boječim pogledom; potem Je pogledal mojemu preiskovalnemu sodniku v obraz In zamrmljal predse: »Tole mora proč!« — »Da te ni sram! Le kako moreš tako lagati!« sem ga nadrla. Potem so moža odvedli. Na podlagi tega soočenja sem bila obsojena na osem let zapora!«
*
Med obema oknoma Je visela na steni celice lepenka z Jetniškim redom. V celici 31 sem živela šele nekaj dni, zato se nisem upala priplaziti do oddaljene stene na nasprotni strani, da bi preučila jetniške postave — medtem pa so odnesli lepenko iz sobe. Vse smo mislile, da bomo dobile nove, ostrejše predpise. Toda lepenka se Je vrnila že čez nekaj dni. Dobila je samo drug podpis. Stari komandant jetnišnice je sledil svojemu šefu Ježovu v zapor. V kratkem času mojega bivanja v Butirkih so komandanta jetnišnice dvakrat »izmenjali« in proti koncu mojega zaporništva je tiskani jetniški red sploh izginil.
Posebno smo se bale jobyska« — telesne preiskave in pregleda naših stvari. Najmanj vsake štiri tedne je prišel na vrsto ta strogi in brezobzirni ukrep. Sredi noči Je zadonel klic: »Pokoncii Z vsemi stvarmi!« Z največjo naglico smo zbasale vso svojo brkljarijo v vreče. Prešinjala nas Je samo ena misel: prepovedane reči morajo takoj izginiti! Jetnice so planile k straniščni posodi, da bi pometale vanjo najrazličnejše predmete. Kar neverjetno je, kaj vse si zaporniki izdelajo kljub najstrožji prepovedi. Imele smo sicer vsaka svoj pločevinasti lonček, toda ženskam se je hotelo več »posode«. In iz česa so jo izdelale? Iz mehkega črnega kruha, ki so ga dobro pomešale s slino in iz te gmote so potem izgnetle skodelice in jih posušile. Zelo priljubljene so bile tudi šahovske figurice ft fcnpft Bete s« pritekate z z^bn® Pretep. Pp jet-
niških predpisih je bilo seveda tudi Igranje šaha prepovedano.
Potem je odštorkijalo vseh 110 žensk med tihim preklinjanjem v poseben, za pregled določen prostor, ln začelo se je. Najprej telesna preiskava, nato pregled stvari. Pri spominu na prvo ponižanje me je vedno oblil pot. Takrat ti z žepno svetilko posvetijo v usta in takisto v odprtino na nasprotnem koncu telesa. Tudi prostor pod pazduho je zelo sumljiv in nevaren za skrivanje ostrih predmetov. Iskali so črepinje, pokrove konzerv, koščke kovin, nože, zrcala in podobno. Postopek se Je razbohotil v skrajno smešne odtenke. Moje perilo je Imelo vtisnjeno inozemske tovarniške znamke, ki jih je imela paznica bržkone za tajna znamenja in jih je skrbno odtrgala. Takisto se je zgodilo gumijastim trakovom. Na teh bi se utegnila zapornica obesiti. Čevlje so si posebno natanko ogledali. Nekatere prostaške paznice so podplate kar odtrgale. Potem si v Sibiriji pač vlekel za seboj zijajoče podplate. Ta morija je trajala več ur.
Kadar so se ženske sprle, Je naraslo šepetanje v bučanje. Tedaj je tolkla paznica s ključi po vratih ali pa je odprla okence in zagrozila s kaznijo. To trkanje na naša in na vrata drugih celic je bil edini ropot, ki smo ga slišale s hodnika. Nekega jutra pa smo kar odrevenele: s hodnika se je zaslišalo presunljivo kričanje, ko da bi na stotine žensk klicalo v smrtnem strahu na pomoč. Nato smo razločile besne glasove paznic in vpitje se Je polagoma poleglo. Zaman smo si belile glavo. Ali se ja kaka c-lica uprla? Ali so zapornice mučili? Kaj se Je zgodilo? Ničesar nismo zved%'e. Jetniška disciplina v Butirkih ni bila prazna beseda. Nikdar ni prodrla kaka novica iz druge celice v našo in nikdar nismo srečale na hodniku zapornikov iz drugih celic.
Cez nekaj dni pa so nam dovedli nekaj zapornic iz razpuščene celice ln tedaj smo zvedele,-od-kod-tUte
stritšB? KrKjgte, sto te bfel Igp» v
niči, ko je skočila izza vodovodnih cevi podgana. In tedaj se je polastil naših vohunk, teroristk in protirevolucionark tak strah, da so kričale kot v smrtni stiski.
Med ženskami, ki so prišle iz druge celice, je bila tudi Frančiška Leven-Levith, po rodu Nemka, Bila je hči nekega kapelnika v Gdanskem in se je poročila z Husom Levent-Levithom. Njen mož je delal za rusko obveščevalno službo. Zadnja leta sta preživela v Angliji. L. 1937 so poklicali njenega moža v Moskvo. Eno noč je prebil v hotelu »Metropol«, nato so ga ga z ženo vred aretirali. Ko je prišla Frančiška v preiskovalne zapore v Butirkih, ni imela nobenega pojma o življenju v Rusiji in ni znala niti besedice ruski. Bila je velika, svetlolasa Zenska in nekaj mesecev preiskovalnega zapora se ji je že močno poznalo. Koža je kar visela od nje, celo na obrazu. Kakor hitro sem spregovorila z njo nekaj besed in jo pogledala v obraz, me je spreletela misel: moj bog, ta ženska je vendar blazna! Njene oči niso mirovale niti za hip, begale so sem in tja, ko da bi sledila mimo drvečemu vlaku in potem je začela Frančiška vznemirjeno šepetati: »Veš. nekaj ti moram povedati. Prejšnja celica je bila pravzaprav šola za ilegalno delo. In jaz sem pri izpitu padla. Treba je bilo namreč napraviti izpit, če si sposoben za vohunsko službo« — »Ampak, Frančiška, kaj takega sploh Li mogoče, to je vendar nesmisel!« sem ji prigovarjala. — »Ti slučajno ne veš tega, toda tu imajo posebne celice, kamor vtaknejo ženske, ki so jih aretirali nalašč za to. Ce napraviš izpit z dobrim uspehom, te spet izpuste in ti dodelijo novo delo. Jaz pa ga nisem napravila. Treba je bilo vedeti čudne reči, ki jih nisem mogla razumeti; tako imajo na primer na aluminijastih kozarcih trakove različnih barv: rdeče, plave, zelene, rožnate in jaz bi si morala izbrati čisto določeno barvo, ki so jo namenili meni. Tega sploh nisem mogla razumeti. Zato so se mi zmerom smejali. (Zaporniki zaznamujejo popolnoma enatce aluminijaste kozarce $ posebnimi znaki, da jih pri delitvi taja sRPfflMtjo-i
ST. 153 /1. JTTiii 3 A WM / g £ o V E N S K I PORO C E V A L E C Str. 7
Zemlja in kruh
Bela krajina rešuje problem svoje pasivnosti
Ce zagledaš sliko
2 brezami, ti sama po sebi pride na misel Bela krajina.
Nikjer na Slovenskem ni toliko brez kakor tam. Tako prikupne, lepe, bele breze! Pod njimi pa vresje in praprot.
Ta idilična slika so belokranjski stel j-niki ali vresišča.
Vresje naraste med redkimi brezami za ped visoko in ga kmetovalci enkrat na leto ali tudi vsako drugo leto pokosijo s posebno močnimi kosami za steljo.
Takih steljnlkov ali vrešišč je Bela krajina bogata. Cenijo jih na 15.000 hektarov. Od tega je vsaj tretjina skoraj popolnoma ravne zemlje, na oko prav pripravne za rodovitna polja. Toda Belokranjci so se že davno prepričali. da na takih poljih ne raste kruh. Zaman jih orješ, gnojiš ia seješ — komaj da ti vrnejo seme. To je naša lepa Krajina bridko občutila. Njeno ljudstvo si je moralo Iskati kru. ha po svetu, ker ga doma ni dovolj zraslo.
V	tem lepem kraju, kjer Je pomlad tako zgodnja in mikavna pod vinorodnimi Gorjanci rasto breze prebivalke daljnega severa. Je nekaj v tleh. kar omogoča uapevanje brezam v tem toplem podnebju. Je nekaj, kar prija tudi vresju in praproti, hkrati pa zavira rast kulturnih rastlin, tako da dobro gnojene njive dajejo komaj četrtinske pridelke in da detelje ne uspevajo.
V	pomanjkanju apna v tleh se raz. vijajo tak močne kisline, ki v nekaj mesecih popolnoma razjedo v njivi pozabljeno železno motiko. Kisline ne dajo rast kulturnim rastlinam ter sc vzrok, da namesto njih rasto vresje, praprot in breze!
Zdravilo iz Dalmacije
Kmalu po vojni so se kmetovalci prepričali, da je pomanjkanje apna v tleh krivo njihovim težavam. Uporaba naravne apnenčeve moke iz Knina se je odlično obnesla.
Okraj je letos postavil plan izboljšati 200 ha kmetijske površine s tem apnencem in sicer do konca leta 1951. Se pred pomladjo je prispelo 29 vagonov apnenca na postaje Semič, Ota-vec. Črnomelj, Gradac. Dobravice in Metliko. Sam poverjenik za kmetijstvo Zan Škrinjar iz Semiča je pokazal dober vzgled. Vzel je 10 ton apnenca. Tajnik KDZ Tone Kralj iz Gribelj se je uspešno zavzel za stvar. Enako tudi Anton Pezdirc, uspešen propagator v svoji vasi Kresinec. V celem je prišlo apnenca za 60 ha površine ter je peskanje izvršilo 14 vasi, 2 mesti, 3 KDZ. 4 ekonomije in 1 posestvo. — Mnogo je v okraju Črnomelj ljudi, ki so z razumevanjem in požrtvovalnostjo podprli to akcijo. Celo gradbeno podjetje je pomagalo s kamionskim prevozom apnenca, ker je bila živina zaradi zimskega pomanjkanja krme slaba. Bil pa je tukaj tudi energičen duh — mladi okrajni agronom inž. Danica Pavlin, ki je vse to povezoval.
Ključ problema je znan
Namesto dosedenjih
steljnikov — bogate njive
in travniki
»Bajka.« pravi neki tovariš.
Da, bajka, ki si jo je vredno ogledati! Nešteto je njiv in travnikov, ki ti že konec letošnjega junija zgovorno in hvaležno govore: poglej in se prepričaj, kako zelo nam prija apnenec:
Švajger Stanko iz Črnomlja je pred dvema letoma peskal svojo njivo, osta_ nek apnenca pa je vrgel na svoj »travnik« zraven, ki je pravo vresi-šče. Lani še ni videl razlike. Letos pa na peskanem delu ni več vresja. Na: mesto njega bujno rasto trave in razne detelje, dočim je na nepeskanem delu še zmeraj vresje s prav redko
Breza —slika in nadloga Bele krajine
pasjo travo. Sam pesek Je popolnoma
spremenil travni sestav.
Pri Kresincu «o izkrčili steljnike in zemljo obdelali. Kjer so daH apnenec, je vse dobro, drugod pa praprot mori
krompir in koruzo.
Tovarišica Curkova lz Loke pravi, da je tudi pesa pokazala takoj prvo leto po peskanju boljši pridelek. Janez Ilenič z Zorencev je z domačim laporjem dosegel izredno lep uspeh na sončnicah, ki so močnejše in temnozelene barve.
Anton Pezdirc iz Krestaca je dal na •ravnik samo 2—3 tone kninskega apnenca, kar je bil dovolj, da se je trava zgostila in plevel izginil, poseb.
) škrobotec. Na težki glinasti njivi -z 10 tonami apnenca dosegel mnogo tudi, da je zemlja lažja za obdelovanje višjo in lepšo koruzo, zanimivo je pa in da kljub deževnemu vremenu ne leži več voda na površini kakor prej. Zemlja je rahla in vodo boljše vpija.
Vse polno je primerov v Beli krajini kako deluje apnenec na njihove zemlje. Ne potrebuješ vodnika. Kjer koli vidiš na isti njivi veliko razliko v. posevku, lahko veä, da je to od peskanja. Ljudje so namreč en del
kamnitih tleh, 10.000 ha, p* v donosne gozdove. To bo naša majhna Vojvodina.
Novi rudniki v Beli krajini
Apnenčeva moka iz Knina ni draga. V črnomaljskem okraju stane 15 ton na železniški postaji okrog 5.000 din. Kraji v neposredni bližini proge bodo vsekakor še naprej naročali »zdravilo iz Dalmacije«, vsaj tako dolgo, dokler se ne ustanovi v Sloveniji neki podoben obrat ob železnici.
Za oddaljenejše kraje pa je zadeva že bolj nerodna s prevažanjem na velike razdalje. Našli pa so tudi v Beli krajini več nahajališč naravnih apnen, cev, ki sicer nilo tako mokasti, kakor je material iz Knina, po vsebini kalcija pa prav nič ne zaostajajo za knincem. Ti apnenci so vendar tako mehki, da jih ne bo težko mleti. Tak materiad imamo v Adlešičih, Starem trgu ob Kolpi, Zorencih, Preloki in dTUgod. Ves ta material je preizkusil Kmetijski znanstveni zavod, preizkusili pa so ga uspešno tudi sami kmetovalci.
Uporaba peskov zahteva zelo velike dajatve, tudi po 200 ton na 1 ha, medtem ko apnenčev prah zadostuje v količini 10 ton za enako površino.
Zato se je OLO Črnomelj zavzel, da dobi valjčni mlin, ki že leto dni leži neuporaben nekje v Ajdovščini. Zadeva se vleče že leto, je pa tik pred ugodno rešitvijo. In tako bodo odprli po Beli krajini več novih rudnikov, takih, ki bodo dajali kruha ne samo tistim delavcem, ki bodo v njih zaposleni. temveč vsej Krajini in še ostalemu delu naše republike.
Mleta moka ne bo dražja od naravne apnenčeve kninske moke. Toda še bolj enostavno bo rešeno tako, da si kmetovalci nakopljejo v peščenicah apnenčevega materala po potrebi, nakar pride mlin in jim zmelje apnenec za prav mal izdatek v moko.
Tako bodo, verjetno prvi v Sloveniji, odprti novi rudniki, kakršnih do. slej še nismo poznali. Krampi, lopate in rovnice bodo njihovo prvo orodje za eksploatacijo. Imenovali pa jih bodo - - krušni rudniki, saj bodo dajali mnogo dobrega kruha. Nič več ne bo praprot morila posevkov! Delo bo dolgo, pa saj so tudi zime dolge, ko nd drugega dela na poljih.
Slika Bele krajine se bo počasi spreminjala. Izginjali bodo steljniki drug za drugim in bele breze bo potrebno ponekod zavarovati kot prirodno znamenitost Krajine, da bodo «likarji še naprej imeli hvaležne motive za svoja dela.
Bela krajina ni edini problem te vrste. Prekmurje, Ptujsko polje, Pohorje, Pohorska stran. Ljubljansko barje, del Krasa in še marsikje vidiš take krajine. Povsod tam, kjer se beli breza in poganja vresje, praprot in borovničevje. Povsod^ kjer marljivi kmetovalec nima dobrega pridelka na globokih njivah in travnikih!
Za boljši kos kruha — Počitek pri peskanja
njive navadno popeskall, drugi del pa
pustili nepopeskan.
Izkušnje povedo, da je to šele začetni uspeh, ker se učinek apnenja stopnjuje od prvega do tretjega leta, nato pa traja desetletje in več.
Kmetovalci nič več ne dvomijo v uspeh tega dela. Več sto dokazov popolnoma zadostuje. Potem ni napačen račun, da bo v doglednem času Bela krajina svoje steljnike na globokih tleh v izmeri 5.000 ha, spremenila v bogate njive in travnike, one na
Marsikje vidimo, kako se požrtvovalni ljudje, tako med strokovnjaki kakor med kmetovalci, trudijo da bi popravili pasivnost svojega kraja. Namesto pomoči in razumevanja pa naletijo na več kot pasivno držanje.
Mar nismo vsi dolžni pomoči ne samo Beli krajini, temveč tudi stoti-sočem hektarjev slovenske zemlje, za katere melioracije so potrebna tako majhna in tako lahko dosegljiva sredstva?.
Inž V. B.
Dnevne vesti ^
L_

PATRIOTICNA LJUBLJANA se bo v nedeljo brez pridržka odzvala vabilu tovarišic, ki bodo v korist Slovenskega kulturnega doma v Trstu ponujale šopke po mestu in vabile na promenadni koncert in vseljudsko ZABAVO Sentjakobsko-trnovske podružnice CMD na Šentjakobskem trgu In »Virantovem vrtu«. — Koncert izvaja JA ob 11 dopoldne. 2069-a
koledar
Nedelja, 1. julija: Bogoslav.
Ponedeljek, 2. julija: Marija, Manic«.
SPOMINSKI DNEVI
2- VU. 1942. — Pri Skupni akciji pri Zajcu na Gorjancih skočijo belogardisti Prvič partizanom v hrbet.
*• VIL 1942. — Napad na Hudo jamo na
Staierskem.
2. Vil. 1944. — Akcija Vzhodnokoroškega odreda na Mežico.
nedeljska
DE2URNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Ljubljana:	Nočna dežurna zdravniška
služba vsak dan, tudi ob nedeljah, od 20. do 6 zjutraj, v nedeljo od 6. do 20. ure: Miklošičeva c. 20. telef. 50-81. Celje: dr. Maksim S e v š e k. Ljubljanska cesta 36 — od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj.
dežurstvo lekarn v Mariboru
Ponedeljek, 2. julija 1951 V. mestna lekarna, Meljska e. 2; torek VI meetna lekarna. Glavni trg 20; sreda L mestna lekarna, Partizanska c. 1; četrtek IV. mestna lekarna. Gorkega 18; petek II. mestn« lekarna. Gosposka ul 12; sobota m. mestna lekarna. Trg Armade 3; nedelja V. mestna lekaipa, Meljska c. 2-
Svet za pros ve to In kulturo vlade LRS spreminja dosedanje dneve sprejemanja strank v četrtkih in sobotah, na torek in petek od 10. do 14. Minister — predsednik Sveta za prosveto In kulturo bo sprejemal prav tako ob torkih in petk.h od 12. do 14. Sprememba velja s 1. julijem 1951.	1999-n
Rudniki Slovenije razstavljajo od 1. do 8. julija: Ljubljana, Tehniška srednja šola. Odprto od 7. do 18.	1905-n
Uprava cest bo v mesecu juliju asfaltirala del vozišča Zaloške ceste v odseku od Fužinske ceste pri stari mitnici do odcepa ceste na Fužinski most v skupni dolžini 1 km. Ves cestni promet, tudi kolesarski, se preloži na Fužinsko cesto in dalje na cesto, ki pelje iz Fužinskega mostu na Zaloško cesto. Zaradi asfaltiranja vozišča se bo cestno-pro-metne prekrške strogo kaznovalo.
V nedeljo 1. julija vsi na prireditev na Šentjakobski trg! Dopoldne promenadni koncert, popoldne vseljudska zabava na Virantovem vrtu. Godba, ples s tekmovanjem, izvrstno vino, jestvine, pecivo in vse, kar je dobro. Ljubljančani, Primorci, Korošci in vsi, ki vam je pri srcu naš človek v zamejstvu, t. julija na svidenje. Prireditev Je v korist Slovenskega kulturnega doma v Trstu. Vstop prost. Vabi Šentjakobska CMD.	1950-n
Dne 8. julija bo partizanski tabor z odkritjem spomenika padlim borcem, talcem In žrtvam fašističnega terorja lz narodnoosvobodilne borbe, na Bloški planoti v Novi vasi pri Rakeku ob 10. dopoldne — Na predvečer partizansko taborjenje z godbo JA. — Po svečanem odkritju spomenika ln kulturnem programu ljudsko rajanje in srečolov z velikimi dobitki (spalnica, kuhinjska oprema, dva prašička itd.). — Za postrežbo je vsestransko preskrbljeno po zmernih cenah. — Vabljeni so vsi borci, kateri
so se borili v NOV na Bloški planoti, posebno pa še vabimo bivše borce iz Notranjskega odreda. — Odbor ZB Bloške planote
Dr. Miroslav Hribar do 1. avgusta ne ordinira.	2005-n
Dr. Josip Volavšek do I. avgusta ne ordinira.	1995-n
Direkcija ustanov Medicinske visoke šole v Ljubljani obvešča, da Interna klinika od 1. julija dalje ne bo sprejemala pacijentov zaradi čiščenja prostorov. Izvzeti so le najnujnejši primeri. Ponovno redno sprejemanje bo objavljeno. 2003-n Narodna in univerzitetna knjižnica. Od 1 Julija dalje bo čitalnica odprta od 8. do 12. in od 17. do 20.. v soboto od 8. do 14. ure.	2000-n
MO SUP Ljubljana obvešča članstvo, da oo pričetek počitniškega pedagoškega tečaja 2. Julija ob 8. zjutraj na VI. gimnaziji, Šubičeva l/II. Tema: ravnatelj tov. Slavica Božič: Funkcija ravnatelja, razrednika tn učiteljskega zbora.
Pošta Jesenice na Gorenjskem 3. bo od 1. julija dalie poslovala pod novim nazivom »Javornik na Gorenjskem«.
V dneh od 22. julija do 12. avgusta bo v Postojni razstava lokalne obrti in industrije.	1970-n
Putnik v Ljubljani odpoveduje zaradi slabega vremena v nedeljo 1. julija izlet v Bovinjsko Belo. Prijavljeni izletniki lahko vrnejo kupljene vozovnice v poslovalnici v Ljubljani!	2004-n
Vsi uradi, ustanove, podjetja, kakor tudi privatne osebe se opozarjajo, da naj na ovojih pošiljk, ki jih pošiljajo Prezidlju Ljudske skupštine LRS v Ljubljani — pri naslovu vedno označijo številko poštnega predala 317.	2008-n
Planinsko društvo Ljubljana - matica obvešča, da so s 1. julijem odprte naslednje postojanke: Dom na Komni, triglavski Dom na Kredarici tn koča pri triglavskih jezerih. Koče so dobro oskrbovane po zmernih cenah. Za dostop do postojank preko Bohinja ni potrebno dovoljenja za obmejni pas.	2001-n
Sporočamo, da nam Je Glavna direkcija jugoslovanskih železnic odbila našo prošnjo za 50*/» popusta na vozno ceno za obisk rudarske razstave »Rudniki Slovenije razstavljajo« v Ljubljani. 1990-z»
L. D. Plat« vabi na lovsko veselico
8 julija popoldne v Soteski pri Baicu, poleg St. Jakoba ob Savi. Izvrstna Jedača, krasna pijača in obilo zabave. Dohod peš, s kolesom ali avtobusom do Ježice, odkoder vozi do polnoči avto vsake pol ure.	1997-n
Čebelarji, pozor! Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani obvešča člane čebelarje, da bo zaradi popisa blaga in likvidacije Čebelarske zadruge njena poslovalnica zaprta, oziroma bo poslovanje v njeni trgovini prekinjeno 2., 3. in 4. julija.	2002-n
Komisija za počitniška letovanja v Postojni obvešča vse, ki so bili sprejeti v počitniško letovanje, ki bo v Novi vasi, Šmihelu na Krasu, Koča vasi ln na Nanosu, da pridejo v ponedeljek 2. julija ob 8. v Postojno, kjer se zglasijo v osnovni šoli, odkoder bodo odpotovali v počitniško kolonijo. Pridejo naj tudi oni, ki so bili določeni za II. izmeno v Koča vasi, dočim za Nanos pa le oni, ki so bili’določeni v I. izmeno — II. izmena bo odšla na Nanos šele 23. Julija t. 1. -Vse ostalo ostane nespremenjeno. 1981-Trgovina državnih posestev Slovenije, Ljubljana, Gosposvetska cesta 6, obvešča vse svoje dobavitelje ln kupce, da v bodoče navajajo poleg našega naslova še številko poštnega predala 369. 1996-n Franjo Kunovar, kamnoseški mojster v Ljubljani, prične 1. Julija ponovno Izvrševati svojo obrt na novem prostoru, na levi strani pokopališča pri Sv. Križu, Tomačevska cesta št. 7 poleg gostilne Smerajc. Sprejema tozadevna naročila Pozivamo stranke, da dvignejo čevlje prinešene v popravilo čevljarskemu mojstru Francu P'avcu. od ponedeljka 2. do 14 julija na Poljanski cesti 41 od 15. do 13. ure.	2096-n
GLEDALIŠČE
DRAMA LJUBLJANA
Nedelja 1. julija ob 20.: Beaumarchais Seviljski brivec. I. in II. repriza. Izven. — 'Zaključek dramske sezone.
V	nedeljo bo debutirala v »Seviljskem brivcu« v vlogi Rozine absolventka Akademije za igralsko umetnost tov. Duša Počkajeva.
OPERA
Nedelja 1. Julija ob 20.30: Verdi: Trubadur. Gostovanje Valerije Heybalove. Zaključena predstava za JA (na vrtu Doma JA).	_
Ponedeljek 2. Julija ob 20.30: Verdi: Tra-viata Gostovanje Ksenije Vidalijeve. Izven. Predstava na vrtu Doma JA. Vhod z Miklošičeve ceste. Zaključek operne sezone.
Predstava opere »Traviata«, ki sinoči ni mogla biti izvajana na vrtu Doma JA zaradi neugodnega vremena je preložena na ponedeljek 3. julija in ostanejo vstopnice v veljavi za 3. julij — Vstopnice za ponedeljek so v prodaji pri dnevni blagajni v Operi in eno uro pred pričetkom predstav pri dohodu na 'armijski vrt (z Miklošičeve ceste). Cene sedežev: 60, 50 in 40 din. stojišča 10 din.
Akademija za igralsko umetnost bo
prihodnji teden uprizorila kot diplomsko predstavo letošnjega IV. letnika dramske igre, razred hon. pred. Mire Neffat-Danilove, Ibsenovo štiridejansko dramo »Heddo Gabler«. Predstave bodo v ponedeljek 2. julija, v sredo 4. julija in v četrtek 5. julija v dramskem gledališču Prodaja vstopnic pri operni blagajni. Izkupiček prve predstave v korist zgraditve Slovenskega kulturnega doma v Trstu.
OBRTNIŠKI GLEDALIŠKI ODER Nedelja 1. julija ob 20.30: Niccodemi: »Scampolo«. Gostovanje v Polju v Prosvetnem domu.	1998-n
RADIO
SPORED ZA NEDELJO Poročila ob 7.00, 12.30, 15.00, 19.00, 22.00 ln 23.55. — 6.30 Jutranji pozdrav. 6.50 Jutranja telovadba. 7.15 Lahek jutranji spored. 8.00 Igra godba na pihala komande Armije pod vodstvom Stjepana Dleska. 8.30 Zabavna glasba. 9.00 Plitvička Jezera — nacionalni park. 9.30 Dopoldanski simfonični koncert. 11.00 pesmi in plesi narodov Jugoslavije. 11.45 Francija po volitvah. 12.00 Lahek opoldanski koncert. 12.40 Zabavna glasba, vmes objave. 13.00 Pol ure za pionirje in cicioane: Manica Komanova pripoveduje dve pravljici (o lemberških godcih in tisto o žar-ptiču). 13.30 Želeli ste — poslušajte! — vmes ob 15.50—16.00 Pogovor s poslušalci. 16.50 Kmetijski nasveti (O oidiju). 17.00 Zaplešimo v veselo popoldne. 17.40 Reportaža z medicinske fakultete. 18.00 Uganite kaj igramo! 19.10 Igra orkester Russell Bennett. 19.30 Gaetano Donizzetti: Don Pasquale, opera v 3 dejanjih — vmes po prvem dejanju — ob 20.20 Športna poročila. 22.15 Kaj bo jutri na sporedu. 22.30 Pendovski: Vrnila se bo. .. (na valovih 202,1 in 212,4 m). 22.30 Oddaja za inozemstvo na valu 32.7,1 m. 22.50 Glasba za oddih. 24.00 Za ključek oddaje.
KINO
LJUBLJANA. MOSKVA: amer. barvani film: »Šeherezada«. Kratki film: Srb mes. 31. Predstave ob 16, 18, in 20. SLOGA:	avstrijski film:	»Očarljivi
goljuf«. Kratki film: Film. nov. 26. Predstave ob 17, 19, in 21. — UNION in TIVOLI zaprto! — TRIGLAV: ameriški film »Ples na vodi«, mesečnik JA 26. Predstave ob 16. 18. in 20. — SISKA avstrijski film »Dunajske melodije« Filmske nov. 23. Predstave ob 18 in 20 —LITOSTROJ: švedski film »Ko cvetijo livade«. Črnogorski mes. 13. — VEVČE: avstrijski film »Dolga pot« Kratki film »Naši pionirji«.
CELJE METROPOL: ameriški film »Maščevanje Rdeče čarovnice«. Filmske nov. 25. — DOM: ameriški film »Pestunja«. Mesečnik JA 25.
KRANJ STORŽIČ: ameriški film »Kraljevi brivec«. Mesečnik JA 29.	—
SVOBODA: noljski film »Prepovedane pesmi«. Tednik. — LETNI PARTIZAN: ameriški film »Kraljevi brivec«. Mesečnik JA 29.
DOMŽALE: ameriški Ulm »Tarzan zmaguje«. Kratki film »Vode nam bodo pokorne«.
KAMNIK:	ameriški film »Oklahoma
Kid« Mesečnik JA 19.
BLED: ameriški film »Brzojav na zahod«. Obzornik 51.
JESENICE: ameriški film »Zaklad Sierra Madie«. Mesečnik JA 19.
PRESKRBA
DELITEV PREHRAMBENIH BONOV,
REKLAMACIJ ZA JUNIJ 1951. Poverjeništvo za trgovino in gostinstvo MLO Ljubljana obvešča vse ustanove, urade in podjetja ter ulične pooblaščence, da se delijo prehrambeni boni za mesec Junij 1951 nepreklicno do vključno ponedeljek, 2. julija. Po tem dnevu se prehrambeni boni za mesec junij 1951 ne bodo več Izdajali.
V	delikatesah mestne klavnice ljubljanske, na Miklošičevi e. in v Pasaži Vam vsak dan lahko dobro postrežejo s svežim mesom in mesnimi izdelki vseh vrst. Prav tako lahko dobite navedeno blago tudi v vseh drugih mesnih pro-dajalnlcah po mestu.
OBVESTILA
DAJALCI KRVI
Pregledi dajalcev in odvzemi fcnri bodo v tem tednu v Zavodu za transfuzijo krvi — Ljubljana: v sredo xa dajalce z dežele, v četrtek za dajalce iz Ljubljane. Krvna skupina A samo od začetnic A do J. Prijave v Zavodu od 7. do 8.30. Opozorilö: starost od 21 do 60 let. Odvzem krvi od 21 do 50 na tri mesece, od 50 do 60 na štiri mesece. Dajalec mora biti popolnoma zdrav in fizično dobro razvit, ne sme imeti tudi nobenih kožnih izpuščajev, ne sme biti alkoholik. Na. dan prijave ne zauživajte mastnih jedi niti zajtrkujte mleka, bele kave (lahko čaj. črno kavo, kruh). Pri prijavi v zavodu predložite osebno izkaznico dajalca krvi s sliko. Dajalcem z dežele povrnemo stroške za vožnjo v obe smeri (potn. vlak III. razred) na podlagi predložene vozovnice, ne kupujte povratnih 1
KORISTNIKOM
LETNEGA DOPUSTA Več poslovalnic Putnika Je napačno obveščalo, da so hoteli v Makarski za*
Hoteli v MakSMki, Brelih ln razpolagajo še z dovolj pro*tori. Ce želite Izkoristiti vaš letni dopust, obrnite se naravnost na upravo hotelov Makarski in to: »Osejava«, »Moskva«, »Beograd« in »Dubrava«, ter v Brelih (z p. Baškavoda) in Podgori. Bivališče in’ hrana zagotovljena. Hrana se je proti lanski sezoni znatno izboljšala. Cena za enodnevni penzion na sindikalne, vojaške in dijaške objav« v hotelih »B« kategorije je od 150 do 200 din, v hotelih »C« kategorije pa od 120 do 150 din. Vsi ostali plačajo 100 •/. več od teh cen. — Direkcija hotelarskog poduzeč« »Blo-kovo«, Makarska.
OB» AVA
Na Metalurškem delavskem tehnikumu Železarne Jesenice je z letošnjim šol-skim iftom diplomiralo 25 obiskovalcev. Rezultati zaključnih izpitov so bili objavljeni 20. junija in so naslednji:
Z odličnim uspehom: Franc Globočnik, Antor Grošelj, Oto Hafner, Slavko Bizilj, Ivan Stroj, Anton Pogačnik, Hubert Veter; s prav dobrim uspehom: Viktor SkBie, Alojz Hauser, Ante Vranič, Franc Gasar, Edo Šifrer, Vukašin Terzič, Mato Atuja, Franc Gašperin, Alojz Markovič. Janez Bregant, Maks Sterle, Mihael Plthuta; z dobrim uspehom: Ivica Botie, Kristo Bertoncelj, Nikodem Ada movič, Sefik Mahmedič; z zadostnim uspehom- Užem a 1 Hodžič, Milan Rustič. — Uprav» Metalurškega delavskega teh-nlkuma Železarne Jesenice.	2002-a
SPREMEMBA AVTOBUSNIH
VOZNIH REDOV PRI SAP V CELJU
Po 20. maju 1951 so nastale naslednje spremembe v avtobusnih voznih redih, ki jih pribeležite v vozno redni knjižici »Ekspresa«:
St. 27a:	Trbovlje kolodvor—Trbovlje
mesto: Zaradi tlakovanja ceste obratuje avtobus le od odn. do rudniške restav racije z odhodi s kolodvora ob 5.45, 6.25, 7.15, 10.25. 12.00, 14.40, 16.00, 16.40, 19.50 21.00 in 21.40 ter odhodi od restavracije 5 00, 6.00, 6.40, 9.40, 11.10, 14.20, 15.20, 16.10, 19.20, 20.20 in 21.10.
St. 2«a: Zagorje kolodvor—Izlake: od hod iz Zagorja ob 6.18, 7.20, 12.10, 15.00
16.50	in 20.00: s prihodom v Loke ob 6.40 7.45, 12.40, 15.41, 17.21, in 20.31; s prihodom v Izlake ob 8.00, 12.55 in 17.36. — Z odhodom iz Izlak ob 8.05, 13,35 in 18.40 z odhodom iz Lock 5.20, 6.40, 11.10, 13.50,
15.50	in 18.55 in s prihodom v Zagorje Ob 5.50. 7.00, 11.40, 14.21, 16.21 in 19.27.
St. 31a:	Šmartno ob Paki—Solčava
Odhod zadnje vožnje iz Šmartnega o/P Je ob 1910 in ne 17.45. Vožnji Šmartno o/P—Mozirje odh. 6.15, povratek 7.30 odpadeta.
St- 32a: Šmartno ob Paki—Gornji grad Odhod zadnje vožnje iz Šmartnega o/P je oh 19.10 in ne 17.45. Vožnji Šmartno o/P—MoziTje odh. 6.15, povratek 7.30 odpadeta.
St. 33a:	Šmartno ob Paki—Ljubno:
Začasno ne obratuje.
St. 36a: Celje—Dobrna: Izostanejo vožnje; iz Celja ob 15.20, iz Dobrne ob 5.50 in 18.50. Vožnja iz Dobrne 12.30 odpelje pol ure kasneje ob 13.00 uri.
St. 42a: Celje—Frankolovo: Vožnja lz Celja ob 13.10 s povratkom ob 14.10 v času šolskih počitnic ne obratuje. — Uprava SAP v Celju.	202l-a
SPREMEMBE AVTOBUSNIH PROG
SAP MARIBOR
Avtobus obratuje ob ponedeljkih, sredah tn petkih skozi Jarenino—Sv. Jakob v Slov. goricah.
Ob torkih, četrtkih in sobotah pa skozi Sv. Lenart v Slov. goricah—Žiče z izhodiščem na Tratah.
Proga 101, 52/a Maribor—Fala
17.90	Šmarje	«J®
18.00	Pristava
18.20	Podčetrtek	6.05
prh. 19.00	Sv. Peter	Sv. g. 5.30 Odh.
S tem se korigirajo vse proge, ki Jih vzdržuje SAP Maribor in so ao nadaljnjega veljavne: Proga 90, 92, 93, 94,	.
96, 97, 98, 101. 104, 105, 110, 111, ID. H*. 114, 117, 118, 120, 121. 122. 1» ln 124. SAP Maribor.	****
UMRLI
Uprava in sindikalna podružnica Slovenskega narodnega gledališča v Ljubija-
ni iaviiata, da je umrl bivši elan Narod-nega gledališča v Ljubljani JOSIP POVHE. Pokojnik leži na Zalah v miliški vežici sv. Jožefa. Pogreb bo v ponedeljek 2. julija ob 16.30. — Uprava SNG, sindikalna podružnica SNG.	2088-a
Nehalo je biti srce našega ljubljenega očeta starega očeta, brata, strica MIHAELA ’ HROVATA, upokojenega vlakovodje dt z. žel. v starosti 80 iet. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 2. julija ob 17. z Zal, mrliške veže Sv. Andreja. Žalujoči sin Janko z družino in ostaio sorodstvo.	2085-a
Upravni odbor sindikalne podružnice podjetja »Les Ljubljana« javlja žalostno vest, da je tragično umrla njena članica tovarišica SLAVA POLHOVA. Požrtvovalno tovarišico bomo ohranili v trajnem spominu	2078-a
Podjetje »Les Ljubljana« sporoča, da je nenadoma tragično umrla njegova na-meščenka SLAVA POLHOVA. Agilno in vestno sodelavko ohranimo v lepem spominu.	2079-a
UGODNA PRILIKA
se nudi kmetijskim in obdelovalnim zadrugam pri nakupu sladkorja, bonbonov, keksov, marmelade, suhih sliv, sladke paprike, Dtvke, Proje, metel, ribaric, Šampona, zobnega praška, kaustične sode (lužni kamen).
Naročila ustno ali telefonično na 45-83 »Prehrana«, Ljubljana, poštni predal 57.
RAZGLAS
Glavna direkcija rep. kmet. posestev
nujno potrebuje za svoja posestva na Kočevskem večje število KONJARJEV, KRAVARJEV, MEHANIKOV, ki znajo opravljati ■ poljedelskimi" stroji,
MIZARJEV, ZIDARJEV, ČEVLJARJEV, KROJAČEV, skratka ljudi vseh obrti. Zaželeno je, da bi se naselile cele družine ali pa samci.
Za stanovanje in hrano preskrbljeno. Ponudbe poslati na: Glavno direkcijo rep. kmetijskih posestev, Ljubljana, Pru-le. Prijateljeva ulica.	2080-a
6.00	14.10	Maribor	7.40	16.00
6.15	14 25	Hydrocentrala	7.30	15.50
6.25	14.35	Viltuš	7-20	15.35
6.30	14.40	Selnica	7.15	15.30
6.40	14.50	Fala	7.00	15.15
Stran 81,		proga 119		
62/a	Ptuj—Makole—Poljčane			
	12.10	Ptuj	3.20	
	12.40	Sv. Lovrenc	7.50	
3.45	13.05	Majšperk	7.25	16.00
4.10	13.40	Makole	7.05	15.40
4.40	14.00	Poljčane kol.	6.40	15.15
5.20	14.10	Poljčane kol.	6.35	15.05
5.45	14 35	Slov. Bistrica	6.10	14.40
Stran 79, proga 118				
56/a	Maribor—Poljčane—Sv.		Peter	ped
Sv.	gor.			
Odh.	15.15	Maribor	9.00	Prh.
	15.25	Hoče	8.45	
	15 35	Rače	8.35	
	15.45	Zg. Poljskava	8.25	
	16.00	Slov. Bistrica	8.05	
	16.25	Poljčane	7.25	
	17.05	Mestinj"	7.00	
RACUNOVODKINJO-KNJ1GOVODK1NJO vestno in sposobno sprejmemo takoj na vpeljano mesto. Hrana in stanovanje zagotovljena. Kmetijsko posestvo »Cankarjevo«, Verd pri Vrhniki.
PRILIKA
ZA LAHEK ZASLUŽEK!
Kupujemo po na j višji dnevni ceni: CRNICE (borovnice),
MALINE,
GOZDNE JAGODE,
BRUSNICE,
ROBIDNICE BEZEG S PECLJI,
BEZEG BREZ PECLJEV.
Oddajte zbrano blago Industriji živilskih proizvodov Maribor, Partizanska cesta 39 — ali najbližji Kmetijski zadrugi, ki takoj dostavlja sveže blago v tovarno za predelavo v sadne šoke.
Lepo zeleno Pohorje vas vabi na obisk in nudi dober in lahek zaslužek za mlado in staro. — Izkoristite ugodno priliko — pohitite z nabiranjem!	2035-a
DVOLETNA ŽIVINOREJSKA ŠOLA V KOČEVJU
vabi mladince in mladinke, ki čutijo ljubezen in veselje do živine. — Za sprejem v šolo je potrebna dovršena osnovna šola in starost 16 let. Dvoletno šolanje ln celotna oskrba v internatu sta brezplačni. Vpis v šolo je podaljšan do dne 31. avgusta 1951. Prošnji, naslovljeni na naslov: Živinorejska šola Kočevje, je priložiti rojstni list, zadnje šolsko spričevalo in življenjepis.	2656-a
Ureja uredniški odbor. Odg. urednik Sergej Vošnjak. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5, telefon 55-22 do 55-26. Poštni predal 29. Tiskama »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. Poštnina plačana v gotovini.	»
»SLOVENIJA CESTE«
gradnja cest in mostov, direkcija Ljubljana. Tyrseva cesta štev. 38
TAKOJ SPREJME NA DELO
neomejeno število delavcev-težakov, minerjev za vrtanje s kompresorji, strojnikov za gradbene stroje. Prične se nova gradnja tunela — Ljubljanski grad. Odobren je poseben terenski dodatek: delavci od I. do VI. skupine po din 85 na dan, delavci od VII. do IX. skupine po din 100 na dan. — Delo se obračunava po akordu, za delo v predoru se plača posebni dodatek od 2 do 6 din. — Za hrano in stanovanje preskrbljeno.
Oelo za več let!	2044-a
INDUSTRIJSKA KOVINARSKA SOLA »PLAMEN« V KROPI
RAZPISUJE
SPREJEM UČENČEV V I LETNIK INDUSTRIJSKE KOVINARSKE SOLE za šolsko letu 1951-Š2.
Z novim šolskim letom — meseca septembra t. 1. — sprejme Industrijska kovinarska šola »Plamen«, Kropa — zdrave, fizično krepke učence, ki so dovršili 14. leto, a niso prekoračili 17. leta starosti ter so z uspehom končali 3 ali 2 razreda gimnazije. Prednost imajo partizanske sirote in otroci socialno šibkih staršev.
Po uspešno dovršenem triletnem šolanju postane gojenec izučeni delavec: strojni ključavničar, strugar, finomehanik, umetni kovač, graver ali cizeler.
Sola je že dve leti prvak industrijskih šol LRS v praktičnem delu. Lastnoročno pisani in nekolkovani prijavi, ki jo pošljite upravi šole do dne 7. Julija, priložite:
1.	zadnje šolsko spričevalo v originalu ali overovljenem prepisu;
2.	potrdilo krajevnega ljudskega odbora o imovinskem stanju staršev oziroma varuha:
3.	pismeno obvezo staršev (varuha), da bo učenec po končanem šolanju delal V podjetju, kamor ga bo dodelila pristojna direkcija;
4.	pismeno obvezo staršev (varuha), da poravnajo stroške šolanja, ako bo učenec zaradi slabih ocen oziroma nediscipline odstranjen iz šole ali pa bi jo sam predčasno zapustil;
5.	Točen naslov pri ja vi jenca.
Na osnovi predloženih spričeval bo uprava šole določila, kateri prijavljend bodo polagali sprejemni izpit iz matematike in slovenščine.
Vsa nadaljnja navodila prejmejo učenci na sprejemnem izpitu 10. julija.
V času šolanja dobivajo učenci štipendije, od katere dobijo v gotovini 20 % po učnem uspehu, z 80 % pa se krijejo stroški prehrane.
Pri šoli je internat, kjer imajo učenci brezplačno stanovanje in oskrbo z obleko in obutvijo.
2073-a__________________________________ UPRAVA SOLE.
GLAVNA 'DIREKCIJA ZA PREMOG NR BiH
RAZPISUJE NATEČAJ
ZA IZDELAVO ONSUTKA V NAČINU ODKOPAVANJA IN IZPREMEMBI ZAČASNE MEHANIZACIJE ZA RUDNIKE I ■	LIGNITA V BAZENU KREKE
Podrobni pogoji ln podatki za izdelavo načrta se dobe brezplačno v glavni direkciji za premog NR BiH v Sarajevu, Titova ulica (palača Zemaljske banke).
Rok za oddajo načrta Je do 31. decembra 1951.
Natečaja se lahko udeleži vsak državljan FLRJ.
Za ta natečaj so predvidene tri nagrade:
I. nagrada 150.000 din II. nagrada 100.000 din III. nagrada 60.000 din
Poleg tega so predvidene še odkupne nagrade po 30.000 din.
Načrti bodo ocenjeni po žiriji, katere bo imenoval predsednik sveta xa energetiko ln ekstrativno industrijo vlade NR BiH.
2057-a	GLAVNA DIREKCIJA UGLJA NR BIH.
INDUSTRIJSKA KOVINARSKA ŠOLA TITOVI ZAVODI »LITOSTROJ« V LJUBLJANI
razpisuj« natečaj za vpis v šolsko teto 1951-51 v sledeče poklice: Livarski, strugarslci in strojnoključavnlčarskl.	^
Pogoji za vpis to sledeči: L uspešno dovršeni 3 razredi gimnazije, X starost od 14 do 18 let.
Vpisovanje Je vsak dan rasen nedelje od 8 do 12 v šolskem poslopju. Prijave tudi pismeno. Predložiti je sledeče dokumente:
Lastnoročni pisano prošnjo, kolkovano z 10 din. v kateri mora biti obvezno navedeno, katerega izmed zgoraj navedenih poklicev se prijavljeni želi Izučiti. 2. Rojstni Ust. 3. Zadnje šolsko spričevalo. 4. Potrdilo pristojnega KLO o premoženju staršev. 5. Točen naslov prijavljenca.
Izmed prijavljencev bo uprava šole Izbrala tiste, ki bodo z uspehom položili sprejemni izpit iz slovenščine, matematike in prostoročnega risanja, ter so telesno sposobni Izvrševati izbrani poklic, kar bo ugotovil zdravniški pregled. Šolanje traja tri leta, ter Ima namen Izučiti kvalificiranega ctolavca v enem Izmed zgoraj navedenih poklicev. Učenci izven Ljubljane In okolice, lahko stanujejo v šolskem Internatu, morajo pa to svojo željo navesti v prošnji za vpis. Vabimo vse mladince, ki čutijo izrecno veselje do enega izmed zgornjih poklicev, ter so disciplinirani, da se prijavijo k vpisu. Vse nadaljnje Informacije se dobe osebno, pismeno ali telefonično (št. 38-U. Interno «17) n« upravi Sole,	1957-a
Str. 8 SITO VENSKI EQ RO-'Č EVÄLE C /* jtidijä 1951-/ ST-152
Službe
Zaslužek
GREM V SLUŽBO za 4—5 ur dnevno v dopoldanskem ćasu ali sprejmem delo na dom. Naslov v ogl. odd.	5606-2
IŠČEMO OSEBE, ki bi sprejele orehe v tolčenje. Javiti se je na naslov: »Prehrana«, Ljubljana, Tyrševa 15.	5393-2
FOTOGRAFI! Sprejmem negativ in pozitiv retuše na dom. Ponudbe na podružnico SP Jesenice pod »Retušerir.
5637-2
PREPISOVALCA za tekst in note iščem in osebo, ki bi me naučila jodlanja. Ponudbe pod »Glasba« na oglasni oddelek.	5714-2
Vajenci
VAJENCA za kovaško obrt sprejmem. — Hrome Franc, Ljubljana, Šmartno številka 58.	5474-3
VAJENCA sprejme Ivan Jezernik, soboslikar in pleskar, Domžale, Stobovska štev. 12.	5406-3
DEKLICA z dovršeno srednjo šolo se želi izučiti za šiviljo. Naslov: Skriba, Vegova ulica 4, Ljubljana.	5715-3
Prodam
MLADE PSE-VOLČJAKE ugodno prodam. Ivanka Kovač, Domžale, Ljubljanska cesta 88.	5754-4
ZLATO VERIŽICO (15 gr), zlat svinčnik-pero prodam; — zlato švicarsko uro Schaffhausen, dvopokrovko prodam ali zamenjam za motorno kolo. Ambrožev trg 10, 1 stopn./II-5	5577-4
NOV ŠPORTNI VOZIČEK naprodaj. Cesta na Brdo 8, Kandžič.	5578-4
KOČIJO prodam. Naslov oglasnem oddelku.	5581-4
SAMSKO SOBO poceni prodam. Tavčarjeva 12-11, levo.	5584-4
KOMPLETNO SPALNICO z vložki in mo-droci, moško kolo in drugo ugodno prodam. Svabičeva 12, Trnovo, Brvar Cirila.	5585-4
KOZE prodam. Hafner, Linhartova cesta štev. 41.	5586-4
PLESKANO SPALNICO, emitacija oreh, prodam. Ogled od 7 do 17 — Celovška cesta 42.	5589-4
NOV RADIOAPARAT naprodaj. Suha dolnik, Rožna dolina, Cesta Ila, številka 16.	5590-4
PRODAM KOŠNJO na Bledu, Mala Za-ka. Ponudbe: Kranj, Prešernova 12-1, B. S.	5591-4
Val ZA CIRKULARKO prodam. Parmo-ya ulica 41, III. nastr., stan. 8.	5596-4
KURIRJA, poštenega in vestnega, sprejmemo taitoj v službo. Ugiasiti j»e oseono v uredništvu »Siu venskega poročevalca«.
ZuttAvo ur.ts.LE sprejmem kot varuhinjo k 1*2 leta staremu otroKU. Osiaio po cioguvoiu. Zgiasiu se oa 12 ao la. ivasiov v ogiasncin oddelku. oo93-l KrUdAbKiiUrt mojSrn A sprejme Kia-jevna KiojasKa ue lavni ca vioinji Logatec. Nastop siuzDe tattoj an uu lo. julija 1951.	561*-1
ZLuARjA za postavitev pekovske ki usne peci iščemo, javiti se v upravi podjetja »Pecivo«, Ljuoijana, Meuveuova unča Štev. 38.	5633-1
PüntFEKTEN KORESPONDENT(-Ka; Zc francoski jeziK, z doonm znanjem ste-nogranje in siovenskega jezika, za oeio v izvoznem - uvoznem ouoentu — dooi takoj službo. Kenekianu z znanjem drugih jezikov poieg francoskega imajo preunost. Udobno samsko sianovanje m prehrana na razpoiago. Prijave poslan na — Tovarno emajarane posoue v Celju.	4694-1
V ZAPOSLITEV SPREJMEM zidarje, tesarje, delavce in ceineniarje. Kaiei Jezernik, Celje, Mariborska c. 128.	5559-1
SPREJiviEMO veščega črkoslikarja, samostojnega, z večletno prakso, kakor tudi pleskaije za imitacijo lesa. Interesenti naj se javijo pri »Slikarstvu«, Celje, Prešernova ulica 6.	5558-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, Starejšo, sprejmem k tričlanski družini. Zaloška cesta 31-1, vhod skozi dvorišče. 5547-1 MLADEGA FANTA za kurirja in pomoč na vrtu sprejme »Flora«, cvetlicama, Zidovska 5.	5522-1
FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem takoj ali po dogovoru. Polde Habicht, Ljubljana, Miklošičeva 4.	5513-1
ISCEM MLADO DEKLE za pomoč v gospodinjstvu in šivanju. Ponudbe pod »Obrt« na ogl. oddelek.	5512-1
KROJAŠKEGA POMOČNIKA iščemo. — KGP Florjan, p. Mislinje.	5500-1
DVE NATAKARICI, izučeni ali priučeni, z večletno prakso, sprejmemo takoj. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Javite pismeno ali osebno: Mestno gostinstvo Tržič.	5075-1
ISCEM USMILJENKO ali hišno pomočnico k moji bolni ženi: vsa oskrba v hiši; placa po dogovoru. Ponudbe je poslati na ime: Anton Savnik, Arnova-sela-Artiče pri Brežicah.	5573-1
GLAVNEGA KNJIGOVODJO S takojšnjim nastopom sprejme trgovsko podjetje Preskrba, Kranj. Plača po dogovoru	5485-1
KAMNOSEŠKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Karel Zupančič, kamnosek, Slov Bistrica.	5447-1
SPOSOBNEGA KAPELNIKA za godbo na pihala sprejme tovarna usnja Slov. Konjice. Pogoji ugodni.	5463-1
MEDICINSKA SESTRA išče službo pri zdravniku-privatniku. — Ponudbe pod »Ljubljana« na ogl. odd.	5675-1
VEC STALNIH DELAVCEV sprejme takoj Pivovarna »UNION« Ljubljana«
VEC TRANSPORTNIH DELAVCEV, zanesljivih, močnih in zdravih, pripravljenih za takojšen nastop sprejme TRANSJUG, Ljubljana,’ Masarykova številka 17.	5654-1
HOTEL ZELENICA, ŽIROVNICA, išče kuharico, servirko, sobarico in ekonoma. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Predstaviti se osebno. 5503-1 SPREJMEM FRIZERKO za dobo 1 meseca. Nastop takoj. Hrana in stanovanje v hiši, ostaio po dogovoru. Salon Branko Zupanič, Metlika.	5477-1
SPREJMEMO visokokvalificirane strugarje, livarje, kurjača, več nekvalificiranih delavcev, med njimi tudi nočnega čuvaja, 2 pom. delavca za vzdrževanje cest in industrijskih tirov (lahko tudi upokojenci).	5405-1
UPOKOJENKA srednjih let (prejšnja uradnica) išče službo upraviteljice hiše ali ga hišnice. Predpogoj večje stanovanje, po možnosti z vrtom. Ponudbe na ogl. odd. pod »Poštena«. 5416-1 MLAD GRADBENI TEHNIK išče službe.
Naslov v ogl. odd.	5424-1
ZALOZBA MLADINSKA KNJIGA, Miklošičeva cesta 16/1., Ljubljana, išče žensko delovno moč za ekonomijo, za krmljenje prašičev in delo na vrtu. Zglasi naj se na gornji naslov. 5422-1 AGiLNE KOLPORTERJE sprejme takoj podružnica Slov. poročevalca v Mariboru.	5549-1
STÄLNE DELAVCE(-KE) za kmečka dela sprejme takoj Podjetje za preskrbo železničarjev, odsek za ekonomije, Ljubljana, Kolodvorska 38. Hrana stanovanje preskrbljeno.	5730-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO zdravo in pošteno za vsa hišna dela, z znanjem kuhe ali samostojno gospodinjo — išče Kovše, živinozdravnice» Bled. 5709-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO ali po-strežnico išče štiričlanska družina. Hrana dobra, stanovanje v hiši. Plača po sporazumu. Vprašati od 14 do 17. Naslov v upravi.	-1
GOSTINSKO PODJETJE na Gorenjskem išče za takojšnji nastop dva natakarja ali natakarici, kuharja ali kuharico z daljšo prakso ter delavca za vsa hišna dela. Ponudbe poslati pod »Perfektni« na ogl. odd.	5703-1
KNJIGOVODKINJO, veščo vsestranskega knjiženja, sprejmemo takoj. Stanovanje in hrana preskrbljena. Ponudbe poslati na naslov: Mestno gostinsko podjetje Tržič.	5695-1
UPOKOJENKO, pošteno in čisto, sprejmem k triletnemu otroku. Stanovanje in hrana po dogovoru Ponudbe pod »Veselje do otroka« na oglasni oddelek SP.	5692-1
KAKRŠNOKOLI SLUŽBO sprejme resen moški, vojaščine prost. Ponudbe pod: »Vsestransko uporabljiv« na oglasni oddelek.	5686-1
PLESKARSKE POMOČNIKE sprejme tvrdka Marn Josip, Wolfova ulica 'številka 12.	5734-1
KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ, dobro onranjen, proda krojač. Florjanska 5.
5640-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, moder, prodam. Naslov v ogl. odd.	5592-4
FOTOAPARAT znamke Rolleicord (odličen) prodam ali zamenjem za moško dvokolo. Pismene ponudbe pod »Odličen« na ogl. oddelek.	5594-4
ŠIVALNI STROJ SINGER, malo rabljen, lepo žensko žepno uro prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5597-4
STENSKO URO, gojzerice štev. 43, ženski jesenski pla'šč, starinsko omaro, posteljo in psiho prodam. Naslov v ogl. oddelku.	5598-4
KOZO, dobro mlekarico, prodam. — Pod hribom 5. Siska.	5599-4
PRODAM KOZO, dobro mlekarico. Marn Ivana, Jarše-L j ubijana, Cesta na Obrije štev. 1.	5605-4
OREHOVO SPALNICO, politirano, novo, moderno, prodam (Mizar). Naslov v ogl. oddelku.	5613-4
MODRO MOŠKO OBLEKO, angleško predvojno blago, za vitko postavo in blago kamgarn za moško obleko ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5617-4
DVE SPALNICI, ena furnirana (oreh), druga mehka, ugodno prodam. Poizve se: Šišenska 69.	5619-4
OTROŠKI VOZIČEK, lep, globok, prodam. Weber, Slomškova 4-1.	5620-4
SLAMOREZNICO prodam. — Ljubljana.
Rožna dolina, Cesta III-9.	5621-4
PRODAM: fin črn kostim, ženske rjave gumarice štev. 40, blago za moško obleko. Dermotova 23, Ljubljana. 5624-4 OTROŠKO POSTELJICO, lepo, krem — prodam. Metelkova 1-1, vrata’ 8.	5625-4
ZENSKO KOLO, novo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5629-4
LEICA, zadnji model, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5631-4
KLOT ZA ODEJO, star železen štedilnik, file za copate prodam. Ogled od 14 do 17. Naslov v ogl. oddelku. 5632-4 SKIF-COLN z enim premičnim in enim krmarskim sedežem, iz cedrovine, 6,5 m dolg. dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Naslov v ogl. oddelku.	5509-4
ŠIVALNI STROJ znamke »Nechi«, nov, pogrezljiv, ugodno prodam. Mali Ivan, Letence št. 3, p. Golnik.	5493-4
ŠIVALNI STROJ »Singer«, krojaški, z okroglim čolničkom, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	5496-4
DVE SOBNI PECI, popolnoma novi, tri ogledala za psiho 120x50 ugodno prodam. Cerer, Kamnik mesto št. 13. 5499-4 KAUC, lahek športni otroški voziček in ročno Wertheim blagajno 26x19 cm — ugodno prodam. Vprašati: Miklošičeva cesta 14-11.	5488-4
PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 400 kg, v dobrem stanju, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5384-4
ŠIVALNI STROJ »Singer« z okroglim čolničkom prodam (tudi na bone). Naslov v ogl. odd. pod »30.000«.	4985-4
SAH-URO za brzotumir prodam. Ferant, Ljubljana. Florjanska 15.	5427-4
ZENSKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. — Puh Josipina, Gerbičeva cesta štev. 6.	5440-4
ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK, rjav, prešit skoraj nov, ugodno prodam. — Naslov v ogl. oddelku.	5546-4
TRICIKELJ, dobro ohranjen, nosilnost 400 kg, prodam. Lepša Jožef, Knezova štev. 18.	5545-4
GOSTILNIŠKO KREDENCO, mize, stole in klopi ter belo spalnico prodam. — Ogled od 12—15. Zajc, Poljanska cesta štev 11.	5544-4
TESAN SMREKOV LES za stavbo prodam. Srebrnjak Angela. Voglje štev. 12, Šenčur.	5543-4
RADIO-ZARNICE raznih vrst prodam. — Guček Ivan, Zidani most.	5395-4
KLAVIRSKO HARMONIKO, 120 basov, dobro ohranjeno, prodam. Celovška cesta 146, Ljubljana.	5541-4
LAHEK TRICIKELJ, nosilnost do 200 kg, naprodaj. Ljubljana, Opekarska cesta štev. 31.	5540-4
ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, prodam. — Draga 37, Koseze.	5535-4
STOLE, vrtne in gostilniške, ugodno prodam.# Peruškova 2.	5534-4
SOBNA OPRAVA, rabljena, dobro ohranjena, ugodno naprodaj. Rožna dolina, Cesta VI1I-26.	5533-4
VELIK ŠOTOR, uro Marvin, malo budilko ter otroški tricikel j ugodno prodam (tudi na bone). Poljanska cesta štev. 87, II. nadstropje.	5531-4
PRODAM: ava nova modroca na peresa, nov pogrezljiv šivalni stroj, uro budilko, novo preprogo »Smirna« 2x3. Na ogled: Knafljeva ulica štev. 15, podpritličje.	5530-4
VOZ tparizar), dobro ohranjen, prociam.
Stepanja vas, Litijska cesta 6.	5529-4
ELEKTRIČNI HLADILNIK (2x1.60x1 m), brezhibno delujoč, na žveplov dioksid, proda »Flora«, Zidovska 5.	5521-4
ŠPORTNI voziček poceni naprodaj. — Golob Ivan, Gallusovo nabrežje številka 29.	5519-4
MIZARSKI KLEJ, nekaj kilogramov — prodam. Poizve se: Stari trg štev. 32, II. nastropje.	5265-4
PRODAivi oiOMANO, lepo, čvrsto, daljnogled in žepno uro. Naslov v oglasnem oddelku.	5517-4
ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5476-4
ELEKTRIČNI KUHALNIK, dvoplošćni, črne salonarje in zelene semiš z nizko peto štev. 39a/2 do 40, vse novo, prodam. Ogled od 3—4. Gerbičeva 64.	5516-4
ZENSKO KOLO, malo rabljeno, prvovrsten material, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5515-4
MOTORNO KOLO s prikolico znamke »Guzzi«, 500 ccm prodam. Naslov v ogl. oddelku.	54SU-4
VIOLINO, staro, ročno delo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5514-4
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK s pečnjakom prodam. Šušteršič, Cesta v Mestni log štev. 9.	5475-4
FRIZERJI! Aparat za trajno ondulacijo »Nam« sistem dobro ohranjen — zeio ugodno prodam. — Fugina, Ljubljana, Mestni trg 18.	5511-4
PRODAM DVE MOŠKI OBLEKI, v dobrem stanju. Zofka Kocjan, Tavčarjeva 22, Kranj.	5452-4
DIESEL MOTOR 6 do 8 KS, ležeč, popolnoma nov, prodamo najugodnejšemu ponudniku. Steklena galanterija, Sežana.	5462-4
MOTORISTI! — Usnjeno obleko, malo rabljeno prodam. Poizve se pri Šimnovec, Gradišče 11-1 levo.	5679-4
ELEKTROMOTORNA STIKALA in avtomati naprodaj. Mala čolnarska 17, od 16 do 13.	5669-4
VOZ, nosilnosti 4—500 kg poceni prodam.
Klopčič, Slapničarjeva 9.	5666-4
OREHOVE PLOHE IN DESKE, suhe 1 in pol kubičnega metra prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5664-4
PRODAM TRI LOVSKE PSIČKE — jazbečarje po sedem tednov stare. Naslov V oglasnem oddelku.	5659-4
PRODAM DEKLIŠKO KOLO za 5—8 let ali zamenjam za okvir damskega kolesa. Ogled v nedeljo od 8—11, Videnšek. Gasilska 7.	5657-4
SPALNICO in kuhinjsko opravo, novo, prodam. Tržaška 36.	5656-4
VIOLINO prodam. Čeme, Groharjeva ulica 27.	5642-4
STENSKO URO in čoln brodnik, 5 m dolg za prevažanje ljudi in tovora prodam. Miler — Ljubljana, Gregorčičeva Ulica 29.	5647-4
PRODAM KLAVIRSKO HARMONIKO »Sebtimo Sofrani«. Popolnoma nova — zadnji model, 120 basov, 4 registri. — Korytkova 28-1 desno.	5650-4
PRODAM SPALNICO z žičnimi vložki in modroci. Trd les. Tyrševa 71, druga vrata desno.	5651-4
ŽELEZNO POSTELJO, široko, z mrežo in leseno belo posteljo prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5652-4
MLATILNICO na tri lijake, prevozno, skoraj novo. ter voz-zapravljivček, skoraj nov, proda Ivan Globevnik, Skoci j an.	5481-4
V TERMO ELEKTRARNI Ljubljana. Slomškova 18, je zopet na razpolago premogovih ugaskov (leša) v zaželeni količini. Telefon 21-17.	5497-4
PISALNI STROJ, portabel, nemške znamke, zelo malo rabljen, prodam. Kersnikova 5II., stanovanje 9.	5561-4
OTROŠKO POSTELJICO, zelo dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd.
5532-4
VPREŽNE GRABLJE in kompletni Sakov plug št. 6, v dobrem stanju prodamo ali zamenjamo za vprežni obračalnik za seno. Ljubljanske opekarne, Ljubljana. Emonska cesta 2.	5465-4
KOMPLETNO ZELEZJE za žago veneči janko prodam. Tomšič, mlin, Kočevje 345,	*	5409-4
( Mail oglasi *
Zr. dajanje naslovov pismeno je navesti številko oglasa in priložiti din 10-Oglasni ogdelek »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Selenburgova ulica, poštni predal št. 29, telefon 38-96.
PRODAM (oziroma ▼ kompenzaciji]» »o-
lastntitvo) del dvostanovanjske VILE z lepim vrtom v Ljubljani, 10 minut od tramvaja. Ponudbe pod »Kulturno sožitje. na ogl. oddelek.	5723-7
V najem
FRIZERSKI SALON vzamem v najem. — Ponudbe pod »Täkoj II« na oglasni oddelek.	5604-8
KAMGARN OBLEKO novo, moderno, temnorjavo, eventuelno na bone, prodam. Livarska 7, pritličje, desno. 5431-4 KLAVIRSKO HARMONIKO, 24 basov, prodam Petrič, Gmajna 12, Črnuče pri Ljubljani.	*	5435-4
PRODAM RABLJEN ŠTEDILNIK. Ogled od 15. dalje. Naslov v. ogl. odd. 5436-4 PRODAM dobro krojaško singerico, dekliški plašč, pravo kavo (zrnje). Naslov TT ogl. odd	5437-4
OKNA, 90x130 cm, 20 komadov, prodam.
Naslov v. cgl. odd.	5441-4
DOBRO OHRANJENO klavirsko harmoniko, 80 basov, 2 registra, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	5442-4
MARMORNATE MIZE, okrogle in podolgovate, kavarniške, prodam. Isto-tam prodam železno stojalo za več Koles Naslov v ogl. odd.	5458-4
PROLAM KOSILNICO znamke Lane, dvovprežno, v dobrem stanju. Naslov SP Celje	5555-4
RABLJENO SPALNICO iz mehkega lesa prodam za 26.000 din. Naslov v oglasnem oddelku.	5634-4
STARO POHIŠTVO, železno zložljivo posteljo, leseno posteljo, umivalno mizo z ogledalom, nočne omarice, prodam. Kraigher, Cankarjevo nabrežje štev. 7, Ljubljana.	5510-4
PRODAM BLAGO za moško obleko, svetlo siv kamgarn. Nudim tudi kompletno podlogo. — Poplatnik Dolenjska cesta štev. 48g.	5735-4
PRODAM MOŠKO KOLO in Črne škornje štev. 42, oboje dobro ohranjeno. Hrenova ulica 3. Hransky.	5741-4
MOŠKO KOLO prodam. Predjamska številka 50.	5748-4
ZIDNO OPEKO 5000 komadov, prodam. Poizve se: Ljubljana, Tržaška cesta številka 105.	5732-4
PRODAM LESOLIT PLOŠČO ter ženski in moški svilen dežnik. Naslov v ogl. oddelku.	5729-4
MOTORNO KOLO DKW, 125 ccm v odličnem stanju, prodam. Ponudbe pod: »DKW 125« na ogl. odd.	5728-4
ŠIVALNI STROJ Singer, dobro ohranjen.
prodam. Naslov v ogl. odd.	5725-4
KROGLIČNE TLAČNE LEŽAJE, dvojne, dimenzije 80-170—130, 8 komadov, prodam. Naslov v oglasnem odd. 5724-4 TRICIKELJ. skoraj nov. nosilnost do 500 kilogramov, prodam. Zaloška 13.	5720-4
AUTO »Fiat-Topollno« kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	5630-5
PRIKOLICO 4 do 5 ton za tovorni avto v dobrem stanju kupi Seljačka radna zadruga »Moša Pijade« v Bački Topoli.	5494-5
ZENSKO KOLO originalne izdelave, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod »Kolo« z navedbo znamke in cene na oglasni oddelek.	5143-5
SLOVAR, slovensko-angleški oziroma sr-bohrvatski kupim; plačam dobro. — Šišenska cesta 11, podpritl.	5548-5
KUPIMO TOVORNI AVTO, nosilnost 3 tone, v dobrem stanju. Ponudbe poslati na Kmetijsko zadrugo Gornji Petrovci, Prekmurje.	4744-5
KUPIM ZAGANJAC za elektromotor 15 konjskih sil Franc Gorenc, Ločenska. Novo mesto.	5639-5
KUPIMO TAKOJ 25 m potezalne naprave (roloje) za okensko zaveso, tudi krajše dolžine. Naslov v oglasnem oddelku.	5668-5
STRUŽNICO KUPI mehanična delavnica ŠD Krim, Ljubljana, Stari trg številka 11.	5646-5
KUPIM MOTORNO KOLO 125 ccm, Puch ali DKW. Košir, Loče pri Poljčanah.
5502-5
STROJ za čiščenje pšenice in luščenje ješprenja kupim takoj. Tomšič, mlin. Kočevje 345.	5408-5
DVE DOBRO OHRANJENI OMARI takoj kupimo. Ponudbe pismeno ali pa ustno na upravo »Pavlihe«, Ljubljana, Gosposka 12, dnevno od 8 do 14.	5663-5
KUPIM MANJŠO LESENO BARAKO. — Novak Marija, Kokrica številka 80 — Kranj.	5638-5
KUPIM ALI ZAMENJAM dobro ohranjen pianmo, za damsko klavirsko narmoniko. Ponudbe na SP Celje.
5557-5
STRUŽNICO, dobro ohranjeno, za struženje kovinskih izdelkov, z vsemi pripadajočimi deli, po možnosti z motorjem. dolžina stružnice 1.50 m, kupim. Ponudbe pod »Stružnica« na oglasni oddelek SP.	5712-5
KOLO za 14-letno deklico kupim. Ponudbe: Josip Guštin, Ločnikarjeva ulica štev. 9.	5721-5
100.—	din
160.—	din
90.—	din
84.—	din
60.—	din
90.—	din
95.—	din
65.—	din
80.—	din
70.—	din
NOVOSTI MLADINSKE KNJIGE
France Bevk: Mali upornik, boljša izdaja, celopl.
Beno Zupančič: Štirje molčeči, celopl.
Branko Hofman: Pred jutrom, pesmi, celopl.
Vida Brest: Mihčeve pesmi, ilustr. Fr. Uršič
Vladimir Nazor: Zlata ladja, prevedel L. Krakar
Jack London: Vragi na Fuatinu, prev. P. Holeček
Pierre de Latil: Živali popotujejo, prev. dr. A. Bajec
Jelenček Zlatorogec, pravljice sev. narodov, prev. P. Golia
Pavel Kunaver: Potovanje po nebu
Milan Kaman: Mladi biolog, prev. J. Moder
VSEM OKRAJNIM MAGAZINOM, OKRAJNIM ZVEZAM KMETIJSKIH ZADRUG, KMETIJSKIM ZADRUGAM IN POTROŠNIŠKIM ZADRUGAM!
NUDIMO VAM VELIKO IZBIRO GALANTERIJSKEGA BLAGA KAKOR: KOZMETIKA VRVARSKI IZDELKI USNJENA GALANTERIJA RAZNI GUMBI IGRAČE
POSAMENTERIJA ITD.
VABIMO VAS, DA SI OGLEDATE NAS VZORČNI ODDELEK NA SV. PETRA CESTI 1. — PRI DOPISOVANJU SE POSLUŽUJTE POSTNEGA PREDALA ŠTEVILKA 34.
TRGOVSKO PODJETJE Z GALANTERIJO, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 1 POSTNI PREDAL ŠTEVILKA 34.
VPIS DIJAKOV V ŽELEZNIŠKI GRADBENI TEHNIKUM V PODfeRDU za šolsko leto 1951-52
V času od 5. do 9. septembra bomo vpisovali dijake obeh spolov v omenjeni tehnikum.
Pogoji za sprejem so:
1.	Da so kandidati državljani FLRJ, kar dokažejo z državljansko izkaznico.
2.	Da niso mlajši od 14 in ne starejši od 16 let, kar dokažejo z rojstnim listom.
3.	Da so dovršili najmanj štiri razrede gimnazije, kar dokažejo s solskim
spričevalom.	, „	,	. ,	. ,
4.	Da so popolnoma zdravi in sposobni za železniško službo, kar dokažejo z zdravniškim izvidom, katerega izda zdravniška komisija pri direkciji železnic, do katere je potrebno, da se kandidat obrne v svrho zdravniškega pregleda.
5.	Da se predloži pismena obveza staršev, odnosno skrbnika, da so pripravljeni
vse stroške šolanja povrniti v primeru, ako bi bil dijak izključen iz šole ali isto samovoljno zapustil.	,
6 V svrho plačevanja internata ali vzdrževanja dijakov je potrebno, da kandidati predlože potrdilo o imovinskem stanju roditeljev, katera bodo izdajali pri-
St0 prošnie za sprejem v tehnikum Je pisati lastnoročno, katerim Je priložiti vse zgoraj navedene dokumente v originalu ali overovljenem prepisu, ter jih je poslati na naslov šole najkasneje do 1. VIII. 1951. Kasneje poslane prošnje se ne bodo upoštevale. — V prošnji je navesti točen naslov in najbližjo železniško postajo na katero bo uprava šole po prejemu prošnje poslala kandidatu brezplačno vozovnico in poziv za polaganje sprejemnega izpita. — Sprejemni izpiti se bodo pričeli dne 5. septembra 1951 pismeno in ustno iz sledečih predmetov:
narodni jezik, matematika in fizika in prostoročno risanje.
Po končanem šolanju dobijo dijaki naziv nižji gradbeni tehnik ter morajo ostati v železniški službi toliko časa, kolikor je trajalo šolanje.
Brezplačno oskrbo v internatu imajo le nepreskrbljeni odnosno socialno šibki dijaki, medtem ko so vsi ostali dolžni plačevati oskrbnino v sorazmerni višini dohodkov roditeljev odnosno skrbnikov.
Podrobnejša pojasnila daje uprava šole.
Uprava
Železniškega gradbenega tehnikuma
2036-a
MOŠKO OBLEKO, črn kamgarn, ženski plašč (črni pliš), oboje v dobrem stanju, prodam. Naslov v ogl. odd. 57J9-4 Železen ŠTEDILNIK, malo rabljen — prodam po ugodni ceni. Slomškova 4, Žužek.	5718-4
HARMONIKO Scandalli 96 basov, 1 register, kavni ekspres aparat »Bezzera«, prenosni pisalni stroj Diplomat-Präsent, brušeno ogledalo za psiho 120x53, blago za kauč, 4 fotelje in kocke za tla. — prodam. Martinc, Tyrševa cesta št. 17, na dvorišču.	5716-4
SKORAJ NOV GRAMOFON s ploščami prodam. Ponudbe pod »His masters voice« na ogl. odd.	5713-4
OTROŠKO KOŠARO ugodno prodam. — Rakovec, Knafljeva 2-IH. Ogled od 12 do 3 popoldne.	5706-4
STRANIŠČNO ŠKOLJKO, novo, in umivalnik ugodno prodam. — Ljubljana-D ra vi je, Celovška cesta 204.	5699-4
NAPRODAJ OKNA, vrata, železna ograja, peči in drugo. Vprašati: Telovadno društvo na Viču od 17 dalje. 5693-4 MODERNO KUHINJSKO OPRAVO, novo, prodam. Naslov v ogl. odd.	5690-4
RADIO »Kosmaj« prodam. Moste, Oki-škega 8-1.	5689-4
FIAT MENJALNIK in motorno kolo Harley 500 prodam. Zupanc, Nove Jarše. Ljubljana.	5688-4
GLOBOK TAPECIRAN VOZIČEK prodam; tudi na bone. Koser Poljanska cesta 79.	5687-4
TRI RABLJENE ODEJE prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	5685-4
KLAVIRSKO HARMONIKO Hohner, na 48 basov, brezhibno, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	5684-4
ZENSKO KOLO. dobro ohranjeno — prodam. Obirska 18.	5733-4
PRODAM GLOBOK VOZIČEK, siv, za 4000 din. Naslov v ogl. odd. 5411-4 PRODAM rSdio Philips 4+1, z magičnim očesom in moško kolo. Vovk. Mestni trg 18/IIL, Ljubljana.	5418-4
NOVO KUHINJSKO OPRAVO prodam.
Naslov: Dremelj. Rudnik 42.	5421-4
ELEKTRIČNI PEKAČ za pečenje in kuhalnik prodam. Ogled od 17. dalje. Naslov v ogl. odd.	5425-4
STRANIŠČNO ŠKOLJKO kompletno — ugodno prodam. Ogled od 16. do 18.: Gosposka ul. 3/in.t desno, vrata 7.
5429-4
Kupim
ELEKTROMOTOR, dobro ohranjen. 6—7 KS kupim. Praprotnik, Trzin, p. Domžale	5755-5
MOTOR, dobro ohranjen, 126—250 ccm — kupim. Ponudbe ppd »Motor« na ogl. oddelek.	5574-5
STARE STEKLENICE kupimo. Metelkova 17 (bivša Embalaža), od 7—12. 5602-5 KAUC, dobro ohranjen, s predali kupim.
Ponudbe pod »Kauč« na ogl. odd. 5608-5 STISKALNICO za preoblačenje gumbov kupim. Kraigher, Cankarjevo nabrežje štev. 7, Ljubljana.	8510-5
Zamenjam
DESKE BELE HLAČE (ža 14 let starega) kratke, zelo močne (za tenis), zamenjam za večje, tudi druge barve. Naslov v ogl. odd.	5448-6
KUHINJSKO OPRAVO zamenjam za moško kolo, ali prodam. Naslov v ogl. oddelku.	5671-6
PARCELO z gradbenim dovoljenjem v bližini remize, zamenjam za dvostanovanjsko hišo z doplačilom. Resne ponudbe pod »Lep dom« na oglasni oddelek.	5717-6
Posest
VIŠJI URADNIK kupi manjšo vilo, proti delni gotovini in delnim mesečnim odplačilom. Prevzame preužitkarja. Naslov v oglasnem oddelku.	5610-7
KUPIM HIŠICO ali jo vzamem v najem. Kupim parcelo v ljubljanski okolici ali prosim stanovanje proti nagradi. Ponudbe pod »Sončno stanovanje« na ogl. oddelek.	5622-7
HIŠO V LJUBLJANI, štlristanovanjsko, vrt, zamenjam za hišo v Mariboru ali za lepo posestvo v Sloveniji. Ponudbe pod »Zamenjava« na ogl. odd. 5626-7 ZAMENJAM MALO POSESTVO (hiša, njive, gozd in vinograd), za primemo hišo z velikim vrtom ali njivo v okolici Ljubljane. Naslov v ogl. odd. 5491-7 ZAMENJAM ALI PRODAM HIŠO V Ljubljani v bližini gorenjskega kolodvora. Pri hiši je velika zidana z opeko krita šupa, pripravna za poljubno, osobito za mehanično obrt, kakor tudi za avtoga-ražo. Ponudbe pod »Ugodno za avtomehanika« na ogl. oddelek.	5464-7
ZAMENJAM enostanovanjsko hišo s sadnim vrtom in 220 ari orne zemlje in gozda; primemo za upokojenca ali obrtnika, za slično nekje pri mestu. Naslov v oglasnem oddelku.	5527-7
ENOSTANOVANJSKO HIŠO v bližnji okolici Ljubljane kupim. Naslov v ogl. odd.	5489-7
ENODRUŽINSKO HIŠO z večjim stanovanjem in z vrtom vzamem v najem, eventuelno grem tudi za hišnico. Ponudbe na ogl. odd. pod »Hitro«. 5415-7 POLOVICO KMETSKEGA POSESTVA Z vinogradom v bližini znanih toplic prodam. Naslov v ogl. odd.	5660-7
ENODRUŽINSKO ali dvodružinsko vilo v Ljubljani, najrajši pod Rožnikom kupim. Naslov v ogL oddelku. 5655-7 PRODAM 3 ha NJIVE ln travnika po zelo ugodni cenL Naslov v Poročevalcu, Maribor.	5554-7
ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom prodam. oziroma zamenjam tudi samo za dosmrtno .stanovanje v- Savinjski do-' lini. Pismene ponudbe na SP Celje I>od »Celje 12«.	5556-7
Stanovanje
ZAMENJAM dve lepi sobi s kopalnico v strogem centru ža dvo- ali dvo- in pol sobno stanovanje. — Ponudbe pod »276« na oglasni oddelek.	5575-9
ZAMENJAM trisobno stanovanje z balkonom, lepo in sončno, za dvosobno v centru. Ponudbe pod »Prilika 6« na oglasni oddelek.	5579-9
ZAMENJAM novo dvosobno komfortno stanovanje v Ilirski 27-ILI, za enako v pritličju v bližini Tabora. Ogled v nedeljo od 13 do 14. Močnik.	5580-9
2000 DINARJEV NAGRADE dam dotične-mu, ki mi preskrbi večjo prazno sobo ali zamenja za opremljeno. —• Ponudbe pod »Dom« na oglasni oddelek. 5588-9 ZAMENJAM komfortno krasno dvosobno stanovanje za enakovrednega ali enosobnega s kabinetom. Ponudbe pod: »Mirje« od oglasni oddelek.	5595-9
ZAMENJAM veliko sobo s posebnim vhodom za Bežigradom za istotako v Zgornji Šiški. Naslov v oglasnem odd. 5600-9 KAVO IN CAJ dam za nagrado, kdor mi preskrbi opremljeno sobo takoj ali s 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku.	5603-9
ZA JULIJ iščem sobo v Ljubljani (učitelj). Naslov v oglasnem odd. 5615-9 SOBO, veliko, sončno, z balkonom v Trnovem zamenjam za slično blizu centra. Ponudbe pod »Mošjca oseba« na oglasni oddelek.	5618-9
ZAMENJAM prazno sobo s posebnim vhodom za istotako. — Ponudbe pod »Prazno« na ogl. oddelek.	5623-9
URADNICA išče prazno sobo za takoj ali kasneje; tudi na periferiji. Ponudbe pod »Periferija« na ogl. odd.	5635-9
2 DIJAKA iščeta sobo kjerkoli v Ljubljani. Naslov v ogl. odd.	5495-9
ZAMENJAM sobo in kuhinjo za sobo. Ponudbe pod »Sončna« na oglasni oddelek.	5478-9
ZAMENJAM trisobno stanovanje za dvosobnega. Ponudbe pod »Center ali tramvaj« na ogl. odd.	5479-9
ISCEM SOBO: pomagam pri gospodinjstvu ali plačam. Naslov v oglasnem oddelku.	5528-9
ENOSOBNO STANOVANJE v Rožici ulici zamenjam za enako v bližini, oziroma za dvosobno pri St. Petru ali na Kodeljevem. Naslov v ogl. odd. 5520-9 ŠIVILJA, čista in mirna, srednjih let, išče opremljeno sobico; po možnosti v Šiški ali za Bežigradom. Rangus Marija, Medvedova 14.	5525-9
ISCEM PRAZNO SOBO v Ljubljani ali bližini Marica Mihelin, Gasilski trg 1. Kranj.	5484-9
1000 DIN NAGRADE dam za prazno sobo kjerkoli, samo ne izven Ljubljane, za-.adi službe. Javiti čimpreje v dopoldanskih urah na naslov v ogl. odd. ZAMENJAM enosobno stanovanje v Kranju za enako v Ljubljani ali bližini. Ngslo'r v podružnici »Slov. poročevalca« Kranj	5550-9
ZAMENJAM lepo dvosobno prostorno stanovanje z vsemi pritiklinami, Kranj —Zagreb.	5551-9
ZAMENJAM trosobno stanovanje s kopalnico v bližini parka v Mariboru za dvo in polsobno ali dvosobno kjerkoli v Ljubljani. Naslov v upravi lista Maribor.	5553-9
MIRNA OSMOSOLKA išče prazno ali opremljeno sobo. Plača v naturalijah. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Mirna«.	5645-9
ZAGREB—LJUBLJANA. Dvosobno udobno stanovanje v Zagrebu zamenjam za dvo ali enosobno v Ljubljani. J. Knafelc, Sp. Zadobrava 43.	5665-9
OPREMLJENO SOBO, po možnosti s po-_sebnim vhodom v centru ali na Mirju v bližini tramvaja nujno išče veterinar. Posteljnina in perilo lastno. Ponudbe na ogl. odd. pod »Veterinar«. 5648-9 ZAMENJAM SOBO 4x5 s kotičkom za shrambo in drvarnico, s posebnim vhodom, v bližini centra za enosobno stanovanje ali dvema sobama na periferiji. Ponudbe pod »Tenis« na oglasni oddelek.	5731-9
ZAMENJAM sobo in kuhinjo z vrtom za enosobno stanovanje kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Za Bežigradom« na oglasni oddelek.	5727-9
SOLIDEN SAMEC z novim pohištvom — išče prazno sobo. Naslov v oglasnem oddelku.	5697-9
ENOSOBNO STANOVANJE z vrtom zamenjam za dve večji sobi (najrajši ločeno) ena s souporabo kuhinje in kopalnice. Ponudbe pod »Cimprej« na ogl. oddelek.	5696-9
Izgubljeno
IZGUBILA SEM (od Rožne doline, Erjavčeve do univerze) zapestno urico z vgraviranima začetnicama S. S. in datumom 9 VI. 1946. Pošten najditelj naj odda na dekanatu pravne fak. 5753-1U MALA ZELENA PAPIGA, sliši na ime Pikica, je ušla. Odda naj se za nagrado: Gradišče 15/11-, št. 6.	5612-1(1
BEL UHAN z belo koralo sem izgubila. Najditelja prosim, da za nagrado vme Bojane, Zrinjskega 6.	5419-10
MREŽICA, v kateri je bil zavitek blaga, ie bila pozabljena 26. junija na križišču Jenkove in Korytkove. Poštenega najditelja prosim, da odda za nagrado v ogl. odd.	5570-10
DNE 26. JUNIJA sem pozabila črn dežnik na klopi v parku pred glavnim kolodvorom Vme naj se za nagrado na naslov:	Stanka Kregar, Vižmarje 87.
St Vid nad Ljubljano.	5518-10
DNE 18. JUNIJA je bila Izgubljena v Kinu Slogi usnjena listnica. Najditelja prosim, naj vme po pošti vsaj legitimacije in estale dokumente na njihov naslov: Denar in listnico naj obdrži za nagrado	5524-10
DNE 21. JUNIJA je bila Izgubljena v mesiu ženska zapestna ura švicarske znamke, pravokotna. Poštenega najditelja prosim, da jo vme na ogL odd za nagrado.	5526-10
DNE 20 JUNIJA je bila izgubljena večja vsota denarja od Brnikov—Moste— 2eje in do Smarce. Poštenega najditelja prosim, da odda ali da svoj naslov v gostilno pri »Kralju« v Mostah pri Komendi, za dobro nagrado. 5552-10 DNE 18. JUNIJA se je izgubil v okolici St. Vida nemški ptičar, temne rjave barve s temnimi velikimi lisami in belimi pikami, kiatko prisekan rep, ime »Ptičko«. Okoli vratu ima pas iz rjavega usnja in rumenimi gumbi. Prosim najditelja, da sporoči na naslov Lovska družina Cajnarje pri Begunjah. 5682-10 IZUBLJENO LISTNICO na ime Krivograd Ljudmila, je vrniti proti nagradi na oglasni oddelek.	5683-10
PROSIM POŠTENEGA NAJDITELJA izgubljene denarnice iz vasi Vino, Smar-jene, Turjak in Rašica, da mi vrne vsaj dokumente na naslov, ki je v njih.
DNE 28. junija dopoldne izgubljeno denarnico v Šolski ulici (Zatišje) ali pri tramvaju Zgornja Šiška — oddati za nagrado: Vovk, Vodnikova 195a. 5726-10
Razno
RAZVELJAVLJAM sindikalno, mladinsko, OF in prosto uslužbensko tramvajsko izkaznico na ime Sluga Tončka.	5583-11
IZDELUJEMO iz prinešenega gornjega materiala copate in platnene sandalete Sotlar, Tyrseva 14, dvorišče, levo. Odprto: v torek, sredo od 10.30 do 12.30, v četrtek od 16.30 do 18.	5587-11
DOBRA IN MIRNA DRUŽINA bi vzela starko ali starčka v doživljenjsko nego in dobro oskrbo. Prednost hišni posestniki v Ljubljani ali na periferiji z večjim stanovanjem in vrtom. Vse ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Brezbrižna starost« na oglasni oddelek. 5414-11 RAZVELJAVLJAM Izgubljeno delavsko knjižico št. 2.781.665 na ime Cvelbar Jožefa, Ljubljana.	5539-11
PREKLICUJEM sindikalno knjižico št-66.516 na ime Kati Jereb, uslužbenka Tiskanina. Kranj, za neveljavno. 5453-11 PREKLICUJEM izgubljeno sindikalno knjižico na ime Radakovič Smiljka. — Gosposvetska 5-U,_	- 8682-11
Da »PAVLIHA« ne bo vedno v zamudi S pošto, mu naslavljajte dopise le na naslov:
■ P A V L I H A«. Ljubljana. DOštni predal številka 208 (Gosposka ulica 12).
POŠTENIMA NAJDITELJIMA Leopoldu in Alojziji Lampiče iz Smrečne goice se najlepše zahvalim za takojšnjo vrnitev mojih stvari. Marija Strašek, Podčetrtek.	5537-11
PAVLA GOVEKAR iz Dragočajne 14, preklicujem vse obdolžitve, ki xin jih izrekla 18. junija po vasi Dragočajna zopei Stanka Stareta iz Dragočajne in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.	5483-11
OBVEŠČAM JAVNOST, da nisva plačnika dolgov in podobnega za sina. — Jože in Kana Medvešček, Jesenice, Mortnkovs 5.	5636-11
ALI RES SE NE VESTE? Gotovo vam ni znano, da dobite en dan stare piščance v umetni valilnici v št. Vidu po najnižji dnevni ceni. Valilnica v St. Vidu izvišuje vsa naročila v 24 uiah. Piščance vam dostavi v zalo posebno pripravljenih kartonih ekspresno po železnici ali po pošti. Preskrbite si pravočasno piščance ter pohitite z natočili. Valilnica St. Vid sprejema tudi v valjenje vsako količino jajc in računa za to le 5 din od komada. Vsa pojasnila dobite lahko pismeno ali telefonično na št. Ljubljana 780.	5641-11
PREKLICUJEM veljavnost knjižice Pred-vojaška vzgoja štev. 50 izdane, od MRO Škofja Loka na ime Miklavčič Ivan, Škofja Loka, Partizanska 25.	5694-11
POGREŠA SE Kovačič Jože, roj. 25. februarja 1925 iz Loga pri Mokronogu. Odšel je v partizane pomladi 1912. Po sedmih mesecih je zbolel, bil v bolnišnici v Novem mestu in prišel domov. Po okrevanju je ponovno odšel in se ni več vrnil in tudi ne pisal. Kdor bi kaj vedel o njegovi usodi, se naproša, da sporoči materi Mariji Kovačič. Log štev. 6 pošta Mokronog; stroške povrne.	5740-11
ZAHVALE
Vsem, ki so nam ob bridki izgubi naše sestre in hčerke MAKIJE KLi'ANsLK stali s svojo tolažbo ob strani, ki so nam pismeno ali ustno izrazili sožalje in spie-mili pokojnico na zadnji poti, najlepša hvala. — Žalujoči ostali.	204U-a
Ob bridki izgubi našega ljubljenega moža, očeta, FRANCA ZKIMCA se zahvaljujemo dr. Savinšku, zdravnikom in strežnikom neurološke klinike, za vso pomoč v njegovi bolezni in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji pou in nam izrazili sožalje, posebno pa sostanovalcem za darovano cvetje, še enkrat prisrčna hvala. — Žalujoča družina Zrimc.	2041-a
Vsem, ki ste spremili našega ljubljenega sina FRANCETA JEKL I A na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo gasilski četi iz Iške Loke, gojencem šoie na Igu, članom mladinske organizacije, zastopniku ZB za tople poslovilne besede. Družina Jere in ostalo sorodstvo. - Iška Loka, Ljubljana, Kianj, Celje, Gornji Ig, Notranje Gorice. 203b-a Vsem, ki ste nudili skrb in pomoč v času bolezni mojega pokojnega moža FRANCA VIDICA, posebno sc zdravniku dr. Benediku z Bieaa, prisrčna hvala. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem darovalcem vencev in cvetja, gasilski četi Hlebce za častno spremstvo, kakor tudi vsem drugim, ki ste pokojnika spremili na njegovi poslednji poti. — Žalujoča žena Kati Vidic.
Za izraženo sožalje, darovano cvetje, ter vsem, ki ste spremili našega dragega očeta • MIHAELA KOVAČIČA na njegovi zadnji poti in vsem, ki ste mu lajšali trpljenje v poslednjih dnevih njegovega življenja, posebno zdravnikoma aoceniu dr. Volavšku in dr. Vidmarju, iskiena hvala. — Družina Kovačič m sorodniki.	2039-a
Ob bridki izgubi predobre žene, mame in babice IVANE STRESEN se za izraze sožalja in sočutja vsem prav iskreno zahvaljujemo. Hvala vsem za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala naj velja duhovščini. Žalujoči ostali. 2055-a Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so spremili našo nenadomestljivo zlato ženo m mamico ALBINO k preranemu grobu in jo obsuli s cvetjem. Prav posebna hvala Sindikalni podružnici »Gradis« in njenim uslužbencem za darovane vence. — Neutolažljivi rodbini Prosenik in Bonča. — Ob bridki izgubi našega očeta VALENTINA SAMCA (Runtolšek), Škofja vas pri Celju, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako častnem številu spiemili na poslednji poti in poklonili cvetje m vence. Posebno zahvalo lovski di užini Šmartno in Vojnik, gasilski četi ter godbi Škofja vas, pevcem iz Vojnika ter duhovščini in govornikom za poslovilne govore ob odprtem grobu. 2alujoči. 2076-a Iskrena zahvala vsem prijateljem in znancem, ki so darovali cvetje in spremili na zadnji poti našega dragega moža in očeta JOŽETA JELUSlCA. Prav posebno izražam zahvalo dr. Pleterskemu, dr. Vidmarju, dr. Pišotu, dr. Marinu in zdravniškemu osebju Vojne bolnišnice v Ljubljani za skrb in požrtvovalnost, s katero so mu poizkušali rešiti življenje. Nadalje se zahvaljujem terenskemu odboru OF Nove Jarše za pomoč in cvetje. Žalujoča žena Tončka in hčerka Milena.	2075-a
Ob tragični izgubi našega ljubljenega VLADIMIRJA PETRIČA, višjega tehnika ekspl. železnic v Ljubljani, smo prejeli toliko dokazov sočutja in spoštovanja, da se ne moremo zahvaliti vsakemu posebej. V prvi vrsti se zahvaljujemo reševalcem iz Erjavčeve koče, gorskim reševalcem iz Kranjske gore in z Jesenic, ki so požrtvovalno in z velikimi napori reševali ponesrečeno truplo pokojnika. Zahvaljujemo se vsem stanovskim tovarišem, prijateljem in znancem za njihovo sožalje. Prisrčna hvala za lepe poslovilne besede njegovih tovarišev železničarjev, godbenikom in pevcem, ter častnemu spremstvu planincev, darovalcem cvetja in vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. — 2alujoča družina Petričeva.	2068-a
Iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki so spremili na zadnji poti našega diagega, nepozabnega ANTONA LEDNIKA ter mu poklonili toliko vencev in cvetja. Prav posebno se zahvaljujemo za zdravniško nego v dolgotrajni bolezni, duhovščini, železničarski godbi in govornikom ob odprtem grobu. Globoko žalujoči: žena in ostalo sorodstvo. — Celje, Spodnja Hudinja.	2067-a
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste lajšali trpljenje ob težki bolezni naši hčerki in sestri PAVLI KAVClC. Iskrena zahvala tudi vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. — Žalujoči: mama, bratje in sestre. — Stra-žišče-Kranj. 28. junija 10951.	2070-a
DELAVCI DIJAKI
Za gozdno varstvena dela potrebujemo takoj 20 delavcev-dijakov, kateri bodo zaposleni pri zatiranju lubadarja. Imajo naj veselje do dela v gozdu, kakor tudi zanimanje za gozdno-vzgojna in varstvena dela. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Prinesti je s seboj odeje in jedilni pribor, po možnosti tudi orodje. Plača po uredbi. Obrnite se osebno ali pismeno na Gozdno upravo Poljane, pošta Toplice pri Novem mestu.	2043-a
TROST ANOVANJSKA KOMFORTNA VILA
v Stražišča pri Kranju, deset minut od kolodvora, ugodno naprodaj. Stanovanja so dvosobna, parketirana, z vsemi pritiklinami. Vila ima hišni vodovod, pred vilo park in 4000 m2 sadovnjaka, ograjenega z betonsko ograjo. Vse informacije se dobe pri Metodu Oblaku, gostiln; Zab-nica, p. 2abnica.	20-42-a