Ljubljana, nedelja 3. marca 1946
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA,
gXAFLJEVA ULICA ŠTEV. C TELEFON 31-22 do 31-26
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
¡ZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
1
Leto VIL, štev. 53. — Posamezna številka 2 din
INSERATNl ODDELEK - LJUBLJANA,
SELENBURGOVA ULICA ST. 3 TELEFON 38-32, 38-33 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ŠT. 11.739
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 40 DIN
G
O
O
N E
N
E
E N
E
filai	veii kidoka$
Primorske in Trsta slovenski cloves ne more pozabiti nikdar. Pose uno še ne, če je videl, kako so to mogočno in svobodoljubno mesto na juriš zavzemale edinice naše slavne IV. armade. Pozabiti ju ne morem tudi zato ne, ker sem držal dano besedo in voščil svobodo svojemu najljubšemu prijatelju Fran-tu Bevku nekje pri Tomaju in nazadnje še zato ne, ker se sploh no dajo več ponoviti veliki dnevi j slovenske zgodovine v Ajdovščini. Takrat je bila pomlad, sonce in ižanske brigade so prepevale. In tokrat mi je Bevk, ko se le nini mogel nagledati čudovitega ¡vasa, dejal: »Be glej ga, glej!
P leti bo driigače!« In je res bilo ¡ ¡igače: travo mu je požgalo son-e, mednarodna spodobnost ali kaj — ne najdem ne drugega ne boljša izraza — pa ga je razdelila . na dva pasu.
Cas gre hitro, še hitrejše kot naše misli in želje. Pomlad bo spet, Kras bo spet ozelenel in izginila sta oba pasa. Takrat, France Bevk — obljubljam ti kot na Dolarski gori — spet na svidenje, pa kjerkoli, ali v Tomaju, ali Sežani, ali Trstu ali Ajdovščini! Morda, ko to bereš, me enako kot takrat na F.egu sprašuješ: »Imaš pa tudi dolar ze za to?« Ti, ljubi človek, dokazov imam. In še to, da so iz dneva v dan še večji in še jasnejši. Pa jih n. iščem v tujih svetovih, ki radi mislijo drugače kot govore in ki à bolj drugače delajo; tudi ne v : ji učenosti, v kateri se ne znajde : :o hitro naravnost misieč človek 1 še manj v knjigah, ki so pač c varjene za to, da potrpežljivo vnašajo bodisi laž ali resnico, ar je tuje, je vedno tuje in le mače ostane in je naše. In kot Kras v davnih časih naselili naši dedje in ga kljub težkim viran, silam, solzam in krvi niso ¿ca r ili nikdar in nikomur, tako г i še vedno najjasnejši dokaz za to, kar je našega, v teh čudovitih naših slovenskih ljudeh. Preprost dokaz, ali ne? Da, kot resnica vedno preprosta. Zamorna je samo laž, hudobija in preña. In teh je na svetu še vedno ve kot preveč.
Lahko rečem, da so oči sveta unes obrnjene na ta mali košček venske primorske zemlje, Trsta njenih ljudi. Kar prav se to zdi jveku in ponosen je na to, kajti borni košček naše zemlje bo za in ušesa vsega sveta najboljša la in to v tem času in o tistem edmetu, ki se naziva prava lju-zen do domovine. Ne šibe, ne ri-t novo olje, ne internacije, ne nfinaeije, ne zaprte slovenske le in cerkve, ne kri, ne smrt, ne pijenje, ne objokovanje tolikih žrtev italijanskega fašizma in im-arializma, ni temu delu naše sionske družine odvzelo za drobno minuto njegove narodne zavesti m rije, da se dokončno in nepre lično ne spoji s svojimi ostalimi rati in sestrami. Dvajset let in tez je ta svet pripadal po veliki krivici tujim ljudem in ne samo tujim, temveč tudi sovražnim, ki so • naložili kot dolžnost, da ga uničijo. Ah jim je kaj uspelo? Baš nasprotno, kar so hoteli in pričakovali. Reči moramo in smemo -urno to, da se je vssk od nas, kdor je med italijansko okupacijo obiskoval te kraje in ljudi, vračal kot boljši in kot zavednejši Slovenec. So bile to prave narodnostne du-
hovne vaje. Res je, vseh sort žandar ji, v uniformah kot pogrebci, so se šopirili po krajih, a ko so bili mimo, so fantje in dekleta zapeli slovensko pesem, pokazali so slovenske knjige, pokazali svojo pisano besedo, pisano vkljub italijanski šoli v pravi in čisti materinščini. Pač tista slovenska kri, ki je mogla roditi poleg tega še heroja Vojka in slavni deveti korpus. in da to morda ni bilo le prazno rodoljubje vižmarskih taborjev ah gostilniška navdušenost dobe čitalnic, so pokazala še večja dela v dobi partizanstva in od teh največje: splošna septembrska vstaja, enotna in kljub vsem sovražnim poizkusom nerazbitna in ne razbita povezanost vseh ljudi v Osvobodilni fronti in s tem neomajno in nepreklicna volja zaživeti v skupni domovini, Titovi Jugoslaviji!
Bolj kot tisoči razoroženih Nemcev, fašistov, domobrancev in druge golazni, so na človeka v velikih dnevih svobode vplivale druge, lepše in mogočnejše stvari. To, da je ta del našega naroda objemal naše partizane, jim nazdravljal kot svoji lastni vojski, to, da so te kraje, izpostavljene najhujšemu nasilju, v hipu preplavile slovenske zastave, to, da ti je hotelo stisniti roko hkrati sto rok, to, da so se skozi solze veselja izpraševali: Kajne, sedaj ostanete za vselej pri nas in mi pri vas. In ponosno, v svesti si, kaj delajo in polni ljubezni so z vsemi mogočimi barvami zapisah na svoje hiše: Tukaj je Jugoslavija!
Pa, kot je dejal Bevk, da bo poleti drugače, je res prišlo drugače. Ljudje so tokrat jokali in, ker danes ves svet s takim zanimanjem gleda na te ljudi, naj pomisli tudi na to, da ne bo prav, če so te solze takrat tekle zastonj. Ta narod ne joka in ne kolne nikdar zastonj in je kot njegova burja, ki ji je pre-vreči viak malenkost. Je to narod, ki je dal Vojka, narod devetega orpusa, ki ga niso mogli streti ne vsi hudiči, ki so jih klicah na pomoč domobranci in ne velikonočna veleofenziva 1945.	1
Ko so takrat, ko je svet ponovno dehl ta košček slovenske zemlje in ograja! ljudi v pasove in črte, odhajali naši borci, so dejali ljudem
—	naravno je to — na svidenje! Pa ne morda samo dekleta — le kdo ne bi rad videl naših fantov!
—	temveč še bolj mame in očetje so jih s solzami rotili: Pridite spet, čimprej in potem vas nikdar več ne izpustimo! Mi smo vaši, vi ste naši!
In danes gleda ves svet na ta košček naše zemlje in naših ljudi. Pazljivo prisluškujejo in pišejo, kar slišijo. A vsi ne vsega! In ti naši ljudje vse to vedo. če zgori z bencinom poht slavolok, postavijo drugega, če preoblečeni fašisti pretepajo šolarje, saj ne jočejo,-če je na smrt obsojeni Baraga še zmeraj šolnik, kdo mu bi zaupal mladi Vojkov rod? Prihaja namreč komisija, ki naj se prepriča, kdo so ti Ijudjé na tem koščku slovenske zemlje. Morda bo ta komisija doumela, kot doume to ves pošteni svet, da ti naši ljudje opravljajo že dvajset let in še čez in to vsak dan svoj najjasnejši plebiscit, da so Slovenci in da »tukaj je Jugoslavija«.
In prav ta tobkoleten in vsakodnevni plebiscit je naš veliki dokaz! Hrib ah kota ali potok ali ka-
Uradno poročilo s sejo namestnikov ministrov za zunanje zadeve v Londonu
London, 2. marca. (Tass). Dne 23. februarja je bila v Lancaster Ноиш v Londonu seja namestnikov ministrov za zunanje zadeve. O seji je bilo izdano naslednje poročilo:
Soglasno s sklepi seje sveta ministrov za zunanje zadeve, ki je bila septembra, so namestniki ministrov za zunanje zadeve pri sveta poverili komisiji strokovnjakov nalogo, naj pripravi referat in osvetli vprašanje o razmejitvi Italije in Jugoslavije. Ta
darske in zemljepisne posebnosti. Namestniki so poverili komisiji tudi nalogo, naj prouči listine, ki se nanašajo na meje in kj so jib svetu ministrov za zunanje zadeve poslale vlade drugih združenih narodov, obenem z onimi, ki jim jih je poslal svet ministrov za zunanje zadeve. Namestniki so komisijo tudi postavili pred nalogo, naj takoj odide na mesto in prouči etično sestavo prebivalstva, kakor tudi gospodarske in zemljepisne po-
Na Reki volijo ljudsko oblast
Proglas mestnega sindikalnega sveta in protifašistične
mladine
meja bo v svoji osnovi etnična črta, ¡ sebnosti teh krajev, ki bo pustila le minimalno število j Ko bo komisija končala svoje pro-prebivalstva pod tujo upravo. Za iz- ; učevanje na mestu se bo vrnila v polnitev te naloge komisija ne bo j London, kjer bo pripravila referat m gledala samo na etnični sestav oko- : opisala okoliščine, ki jih bo sporo-lice, kjer bo preučevala okoliščine, j čila svetu ministrov za zunanje za-ampak se bo zanimaja tudi za gospo- • deve.
Reka, 2. .marca. Mestni sindikalni svet na Reki je za volitev ljudskih oblasti na Reki, ki bodo jutri 3. marca, izdal naslednji proglas:
Združeni sindikati delavcev in nameščencev in delavskega razreda na Reki se pripravljajo na volitve- ki
Rek: je med drugim tud: naslednje: »Na dan volitev bo Ljudstvo Reke, Kr/ati in Italijani p »kazalo, da dosledno brani pridobitve-narodno osvobodilne borba da trdno stoji v Sl> vansko-italijanski protifašistični zvezi in da brani s krvjo priborjeno
se jih bodo udeležili trdno prepriča- 1;udsko. »Wart. Mladina je z ventami ni o popolni zmagi ljudske demokra- *rtvam* zmaga o m pnV-r.ls previde. Reško ljudstvo je prepričano, |<* svoboonih ljudi tud. meščanom-da sta edino v Jugoslaviji ¿gotovi ¡ Mladina koraka ^da, skupno z vccm ljena popolna enakopravnost h brat. ! 1]u.fvom f novo ver, v obnov* stvo vseh narodov. Edino v Jugoslaviji našega mes.a z \ ero v boljs-. m sreč-bo procvital sindikalni pokret delav- nejse zlvljenj& 7rif	«krik-
Г-	St
bo v Federativni ljudski republiki
Zastopniki italijanskih invalidov
o svojem obisku v Jugoslaviji
»II Corriere di Trieste« je objavil razgovor svojega sotrudnika s predsednikom delegacije italijanskih invalidov, ki je te dni obiskala Jugoslavijo in se vračala skozi Trst v Italijo. V delegaciji so bili državni svetnik Ugo Giovacchini, ki je obenem inšpektor italijanske zveze invalidov, zvezni komisar invalidov pokrajine Siena Arrigo Montanari, predstavnik invalidskih zadrug Torquato Lunedei in več drugih. Delegaciji je obiskala Jugoslavijo z nalogami, ki so v zvezi z italijanskimi vojnimi ujetniki in mednarodno zvezo invalidskih združenj.
Predsednik delegacije Giovacchini je izjavil med drugim:
»V Jugoslaviji sem našel odkrito in prijateljsko razumevanje ter pripravljenost za sodelovanje pri reševanju vseh problemov med obema državama. Moram naglasiti, da v Jugoslaviji ni niti najmanjšega sovraštva proti italijanskemu narodu. To smo videli povsod, kamor nas je vodila pot v zvezi s službo ali za tó, da si razširimo svoje poglede na balkanski svet. Jugoslavija je zelo mlada država m ima žive sile, navdušene, da z najboljšo voljo popravijo rane, ki jih je prizadela vojna, in da obnovijo dobro sosedstvo z vsemi sosednimi državami.
Invalidi italijanske narodnosti, ki jih je v Jugoslaviji še precej in ki so bili ranjeni v akcijah proti Nemcem in fašistom po 8. septembru
nal ah cesta ah Soca ali kup kamenja ah na deset metrov izsekan gozd — to so mrtve meje. Meja je in ostane človek in slovenski človek se tega na tej svoji zemlji najbolje zaveda že svojih 1400 let. Smešno in obenem poniževalno za vso evropsko spodobnost se mi zdi, če pričakuje od te komisije, da bi mogla ugotoviti, da ti ljudje niso Slovenci m da je zemlja begve koga drugega. Da se morda ob dojenčku-najdenčku, ki samo še joka da ugotoviti kakršnakoli že narodnost, ob ljudeh pa, ki so na tem svetu že skoro poldrugo tisočletje in ki zadnjih dvajset let iz dneva v dan s trpljenjem, solzami in v ponižanju, s častnimi deli in dovolj glasno izpričujejo, da so Slovenci, da hočejo ostati Slovenci in ki danes enoglasno zahtevajo, da se priključijo Titovi Jugoslaviji — ah ne bo ves opravek te komisije nad vse lahek? žal, da ne bom takrat zraven, rad bi pa slišal vse tiste mame in očete, kako bodo v svojo prijetno zgovornost in uglajeno obnašanje neprestano pred to komisijo vpletali svoj večni dokaz: »Ma, kej česte, smo Slavenci!«
Dr. M. Mikuž
tee..
I-----1	***%/ i ^ '

Tržaško delavstvo izraža svojo
1943, uživajo prav isto skrb kakor jugoslovanski vojaki. Vračajo se po malem v Italijo, če nočejo sami ostati v Jugosiaviji. V razgovorih s člani jugoslovanskega invalidskega udruženja je bil dosežen načelen sporazum o ravnanju z italijanskimi, slovenskimi in hrvatskimi invalidi, ki bi ostali izven mej svoje države. Pogodba o tem bo verjetno sklenjena v Italiji, ko bo delegacija jugoslovanskih invalidov prispela v Rim, kjer se bo sestala verjetno tudi s člani delegacije francoskih invalidov.
Med potovanjem sem imel priliko poučiti se tudi o stanju italijanskih vojnih ujetnikov, ki so še v Jugoslaviji. Imel sem , najširše možnosti pregleda ter sem mogel obiskati razna taborišča in govoriti z italijanskimi ujetniki. Ob tej priliki lahko v pomirjenje izjavim, da italijanskih vojnih ujetnikov v Jugoslaviji ni 30.000, kakor so trdili, temveč komaj 11.000. Nekateri so še po deželi ali delajo v tovarnah, nekateri pa so poročeni in imajo hiše. Ravnanje z vojnimi ujetniki je človeško ter vodi upravo in sodstvo v taboriščih italijanski vojni ujetniki, ki ga ujetniki svobodno izvolijo. V vsakem taborišču je svo. bodno izvoljen odbor članov italijanske narodnosti, ki sporoča želje kolektiva, izdaja dovoljenja za izhod ter organizira zabave in plese, socialno pomoč, stenčas in vse, kar zahteva življenje v taboriščih. O vsem tem sem se osebno prepričal in moram naglasiti, da so se jugoslovanski oficirji, ki nadzirajo ta borišča, umaknili ter nam pustih vso svobodo razgovora z italijan. stami vojnimi ujetniki brez prič. Ti si želijo vrnitve domov, kar je lo-gično, ne pritožujejo pa se nad rav. nanjem z njimi. Dobivajo enake obroke kakor jugoslovanski vojaki in delajo v tovarnah ah pri obnovi.«
»Primorski dnevnik« poroča o izjavi članov delegacije, da so odnesli z obiska v Jugoslaviji najlepše vtise. Presenetil jih je zlasti spontan sprejem, ki so ga jim priredbi narodi Jugoslavije in razne ustanove. V Ljubljani so bili gostje Invalidskega doma. Bih so globoko ginjeni in prepričani, da ni ljudi, ki bi jih bih mogli lepše sprejeti. V nadaljnjem razgovoru so naglasili:
»Pred dvorano kina v Beogradu so nas meščani naravnost obkolili, ko so zvedeli, da smo delegati italijanske invalidske zveze. Osebno smo se prepričah, da je pisanje listov o neredih in terorizmu v Jugoslaviji gola laž in nesramno obrekovanje * države, katere narodi so ogromno žrtvovah v borbi proti na-cifašizmu. Občutili smo neizmerno ljubezen in spoštovanje, ki ga jugoslovanski narodi gojijo do italijanskega ljudstva. Veseli smo, da smo v Invalidskem domu v Ljubljani našli tudi italijanske partizanske invalide, ta so žrtvovah svoje zdravje v borbi jugoslovanskih partizanov. Invalidi in predstavniki oblasti so nam šli v vsem na roko. Znašh smo se med brati, kar ne bomo nikdar pozabili. V Jugoslaviji je najlepši red, nikjer ni oboroženih spopadov, nikjer streljanja, kar se žal dogaja dan za dnem v Italiji. V Jugoslaviji ni črne borze in špekulantstva niti brezposelnosti ah kriminala. Vse ljudske sile delajo na obnovi države.«
Delegacijo je sprejel tudi maršal Tito. »To je bil naš največji dan v Jugoslaviji,« so izjavili delegati. »Dve uri smo se prijateljsko raz-govarjali z njim. Zagotovil nam je, da bodo življenjski pogoji ujetnikov vedno boljši. Pokazal je največje razumevanje za naše težnje in želje glede mednarodnega sodelovanja invalidov. Občutili smo, da goji maršal Tito veliko ljubezen do italijanskega ljudstva. ImeH smo priliko spoznati mnogo odličnih državnikov, toda mirno lahko trdimo, da je Tito s svojim razumevnajem in s svojim tovariškim odnosom neprekosljiv. Poslovili smo se od njega globoko ginjeni.«
Pogovor z novinarji so delegati italijanskih invalidov zaključili takole:
»Prepričam smo, da čaka Jugoslavijo najlepša bodočnost. Prepričani smo tudi, da se bo med jugoslovanskim. in italijanskim
I ske oblasti. Niti eden zaveden mladi-Jugoslaviji kmalu dočakalo naglo ob- j?ec ’ie sme Postati pri viitvali. De-novo in zgraditev pirušenega mesta 1 ^veka. mladina đe* danes za?e_ m V temni preteklosti ni nikdar bilo S	brednjesoL
svobode za delavski razred in za si- ,^l-m^?d m, k1 b° sla skupno na vo-roke ljudske oblasti Hrvati in Itali- fe 50 31?0g0cen v. demokratičnih jam emo se skupno dvignili k spliš-	^V,1 -e-aV'
ni ljudski vstaji, da združimo režim ¡ vo orel i?’n И°	sovrazniko'
fašističnih izžemalcev. Pri volitvah 1	™ k - D bili prvi v borni,
bodo sedaj prvi pri obnovi našega mesta.«
Proglas se končava z besedami: »Glasujte za najboljšega kandidata! Mladina z Reke, p »kažimo so-
borno dokazali vsemu svetu, da hočemo v Titovi Jugoslavijo Velika zmaga Slovansko-italijanske protifašistične zveze pri volitvah bo doka-
zala ’da so ljudske množice na Reki , vražnikom, da smo za našo ljudsko
Ä	<***** da * -^mo nad vse. ker
nas ščiti in ker nam zagotavlja boljšo bod ičnost. Mladina, naprej v no. ve večje zmage! Mladina, vsi na vo-
kateri so šli bratski narodi Jugoslavije.«
V proglasu Mestnega odbora proti-	_	_	______
iaš stične mladice JuIjsk? krajine pa 1 litve z' našo pravo ljudsko oblast-«
Nekaj ugotovitev ob aretaciji urednika „Primorske borbe“ v Trstu
»Primorski dnevnik« zahteva v imenu novinarskih tovarišev izpustitev tov. Dušana Fortiča, ki ga je policija zasedbenih oblasti aretirala pred tednom dni v Trstu, češ, da je sodeloval pri izginotju znanega vojnega zločinca dr. Albina Šmajda. Novinarski tovariši aretiranega urednika »Primorske borbe« pravijo:
Vprašanje Julijske krajine je danes v središču svetovnega zanimanja. Od povsod prihajajo novinarji v Trst, da bi poročali o delu mednarodne ko-misije. Prišli so tudi jugoslovanski-novinarji, prišli so tudi novinarji iz cone B, ki se jih vprašanje Julijske krajine najbolj živo in neposredno tiče. Z njimi je prišel v Trst tudi Dušan Fortič, urednik »Primorske borbe« in bivši dopisnik vojnih edi-nic IX. korpusa Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije. Kmalu po prihodu v Trst ga je civilna policija brez
»senatu«, v katerem sta bila med drugim tudi vojni zločinec Frakel in dr. Šmajd. Med enim izmed zasliševanj je dr. Šmajd izbil majorju Cundru nekaj zob. Za represalijo za izginotje tega vojnega zločinca, čigar izročitev je Jugoslavija že davno zahtevala, je bil aretiran naš novinarski tovariš Dušan Fortič. Ш smo že neštetokrat pisali o kretanju jugoslovanskih vojnih zločincev po Trstu. Vest »Glasa zaveznikov« in »Voce libera«, da je dr. Šmajd bival v Trstu, nas samo potrjuje o tem. Bival pa ni v Trstu le nekaj dni. Major Stane Cunder more pričati, da je dr. Šmaj-da v družbi z drugimi vojnimi zločinci Robijem, Slancem in stavbenikom Kavko srečal že novembra v gostilni v ulici Valdirivo št. 3 in potem še nekajkrat na cesti. In prav aretacija Dušana Fortiča potrjuje, kar smo že nekajkrat napisali, da je bi-
vsakega povoda aretirala in predala : ^¡ejugoriovanskih vojnih zločincev ------	—	v Trstu vir provokacij proti Jugoslo-
sodišču. Njegovo aretacijo remo smatrati za napad na
mo-
svo-
vanom in Jugoslaviji.
bodo tiska, za, poizkus, da se jugo- i °«lejmo sj- dva svetova, ki v zvezi
slovanskim novinarjem ф,omogoči svobodno poročanje o stanju v Julijski krajini.
Še prav posebno pa naš žali to, ker se aretacija Dušana Fortiča
spravlja v zvezo z domnevno ugra- _	______________ .	ш
bitvijo dr. Albina Šmajda. Vsak Slo- ; Italiji. Vsakomur more biti jasno, da
z aretacijo Dušana Fortiča stopata na dan. Dušan Fortič je eden lizmed mnogih primorskih fantov, ki so se s puško v roki borili горет okupatorja, dr. Albin Šmajd pa je agent Ov-re in gestapa, povezan z vso široko mrežo vojnih zločincev v Trstu in
venec pozna dr. Albina Šmajda,. Poznajo ga prav dobro vsi tisti, ki so bili na njegovo pobudo v času italijanske in nemške okupacije aretirani in mučeni v ljubljanskih zaporih. Navedli bomo samo enega izmed teh Slovencev. To je major Stane Cunder, član jugoslovanske komisije za
se mlad novinar ni mogel spuščati v početje, kakor je poseg v razbojniško dno Trsta. Vsakomur more biti jasno, da je izginotje Šmajda treba pripisati medsebojnemu obračunavanju agentov Ovre in gestapa. Na aretacije Dušana Fortiča ne moremo gledati kot na osamljen dogodek. Gleda-
vojni plen v Trstu. Njega so_ 22. de- j <Si moramo nanj v sklopu vseh akcij cembra 1942. v Ljubljani prišli iskat civilne policije, naperjenih proti vse-na stanovanje italijanski kvesturini, mu, kar je slovenskega. Za nas je karabinjerji, člani prostovoljne anti- aretacija Dušana Fortiča izzivalen, komunistične milice in ga odpeljali antijugoslovanski ukrep, postopek, v belgijsko vojašnico. Pri vhodu v po katerem lahko vsak čas aretirajo .zapore sta ga sprejela uniformirani v coni A kateregakoli Jugoslovana. V gestapovec zloglasni Kien in dr. imenu svobode .tiska, v imenu demo-Šmajd. Major Cunder je bil nekaj j kracije zahtevamo takojšnjo izpusti-dni po aretaciji predan posebnemu ■ tev našega novinarskega tovariša.
Razprave zakonodajnih odborov
Beograd 2. marca. Včeraj ob 16 sta imela zakonodajna odbora Sveta narodov in Zveznega sveta Ljudske skupščine sejo, na kateri so raz. pravljali o predlogu zakona o državnih matičnih knjigah.
Skupno sejo obeh odborov je otvorit predsednik zakonodajnega odbora Zveznega sveta Moša Pijade, nakar je poverjenik ministrstva za konstituamto dr. Jovan Djordjevič v imenu ministra za konstituanto E. Kardelja obrazložil zakonski predlog.
Zatem sta zakonodajna odbora Svet anarodov in Zveznega sveta Ljudske skupščine vsak zase obravnavala zakonski predlog.
Seji zakonodajnega odbora Sveta narodov je predsedoval predsednik generalmajor Božidar Maslarič. V imenu ministrstva za konstituanto je prisostvoval dr. Leo Gerškovič. Po razpravi o podrobnostih so bih z majhnimi izpremembami sprejeti vsi čjeni zakona o državnih matičnih knjigah od čl. L do čl. 22.
stvom skovalo najtesnejše prijateljstvo. Občutili smo resnično . prijateljstvo jugoslovanskega ljudstva do italijanskega naroda ih sicer po vsem tem, kar smo jim slabega storili. Povabili smo jugoslovansko delegacijo invalidov na obisk v Italijo, da bi čimprej ustvarili bratsko sodelovanje, ki si ga žeti vse gpd-Ijugostovahskio Hjudstsía*
Seji zakonodajnega odbora Zveznega sveta je predsedoval predsednik Moša Pijade. Zakonodajni odbor Zveznega sveta je prav tako z manjšimi izpremembami sprejel vse člene predloženega zakona od čl. 1. do čl. 22.
Obravnavanje zakonskega predloga o državnih matičnih knjigah sta oba zakonodajna odbora nadaljevala danes ob 16.
Seja odborov
za gospodarstvo in finance
Beograd 2. marca. Včeraj ob 16.30 je bila skupna seja odborov za gospodarski načrt in finance Zveznega sveta in Sveta narodov Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije, na kateri so razpravljali o nujnih tekočih vprašanjih. Seji je predsedoval predsednik odbora za gospodarski načrt in finalice Sveta narodov poslanec 3?e-tar Stambolič.
Jugoslovanski pionirji pri češkoslovaškem ministru za socialno skrbstvo
Praga i, m rea. Češko?! ova'.ki friniste" za zaščito dFa in socialno sk.bstvo dir. Šoltez je sprejel včeraj 96 jugoslovanskih pionirjev, ki so od novembra v zavetišču o «bčini Kori-čane pri Brnu. Čez teden dni 6e bodo jugoslovanska pionirjj grasli v demo-
-i-__I_____J -I .-.-iii-; —
Kolonizacija Vojvodine bo «matu zaključena
Eno najtežavnejših vprašanj, ki ga je bilo treba rešiti do pričetka spomladi. je vprašanje kolonizacije Vojvodine, ki je ozko povezano z obnovo kmetij sHega gospodarstva v tej naj-rodovitnejši pokrajini naše države. Od pravilne in pravočasne rešitve vprašanja kolonizacije bo v veliki meri odvi na uspešna izvršitev pomladanske setve v Vojvodini. Naseljevanje v Vojvodini nima samo namena, nuditi prebivalstvu iz opustošenih predelov Jugoslavije, predvsem borcem in njihovjm rodbinam, možnost preživljanja, temveč je prav tako nujno potrebno zacadi rednega obdelovanja zemlje v predelih, kjer so bili prej naseljeni nemški peto-kolonaši in drugi izdajalci, ki so po veliki večini že pred osvoboditvijo Vojvodine zapretili svoje domove.
Ljudske Oblasti in množične organizacije v Vojvodini so v zvezi s kolonizacijo postavljene pred odgovorne in težke naloge, saj je treba, kolonistom povsod pomagati, da si čim-prej uredijo novo življenje.
Predvideno je. da bo v Vojvodini v'celoti naseljenih okoreg 45.000 rodbin partizanskih borcev in žrtev fašističnega terorja. 2e lani v jeseni je bilo nalseijenh 19.000 rodbin. Naseljevanje se je v zadnjih tednih pospešeno nadaljevalo. Do srede marca bo treba zaključiti naselitve preostalih 26.0C0 rodbin. Dne 21. februarja se je pričelo naseljevanje 4500 rodbin iz južnih krajev Srbije, ki bo zaključeno do 3. marca. V celoti bo iz S 'bije naseljenih 6000 rodbin. Do predvidenega rcika (15. marca t. 1.) pa ne bo mogoče naseliti preostalih 1500 rodbin, ker je moralo ministrstvo za kolonizacijo vlade ljudeke republike Srbije številne prošnje za kolonizacijo zaradi nepopolnih ali nepreizkušenih podatkov vrniti prosilcem odnosno ljudskim oblastem bodisi v iz-popo nitev ali zaradi preizkušnje nepotrjenih navedb. Tudi je mnogo kolonistov, ki so vložili prošnje in dobili rešitev, pa se niso mogli ločiti od svojega rodnega kraja ali pa so nasedli sovražni propagandi, češ da jim bo zemlja pozneje zopet odvzeta. Številni transporti so v zadnjih tednih odšli tudi iz Bosne in Hercegovine ter Dalmacije.
Iz Slovenije je bilo doslej poslanih 5 transportov, do 10. marca pa bodo poslani še nadaljnji štirje transporti kolonistov, ki so že dobili pozive. Vsega bo v Vojvodini v petih vaseh naseljenih okrog 1400 slovenskih rodbin.
Nemotena naselitev kolonistov je v veliki meri odvisna od vestnega in požrtvovalnega sodelovanja železniških uprav, kajti veliki transporti kolonistov predstavljajo za naše železnice hudo obremenitev. V zadnjih tednih ni bilo večjih zastojev transportov kakor se je to dogajalo lani, ko so mo: ale železnice poleg kolonistov in živil za opustošene kraje prevažati tudi številne démobilizirance. Odstranjene so tudi nekatere druge pomanjkljivosti, ki so se pokazale lami v jeseni Sicer dajejo sedaj železniške uprave prvenstvo vagonskim pošiljkam semena, ker je od semena marsikje odvisna setev, vendar je treba nemoteno izvršiti tudi prevoz kolonistov, ker je od delovne sile kolonistov prav tako odvisna pravočasna izvršitev spomladanskih setvenih del v Vojvodini.
Glavna kemkija za naseljevanje v Vojvodini se je pri ljudskih oblasteh zavzela za to, da se kolonistom takoj in brez zavlačevanja dodeli zemlja s hišo odnosno stanovanjem, kakor tj-di potrebno orodje in živina Seveda ni mnogo razpoložljive živine. Zaenkrat se na vsakih 100 naseljenih rod-
bin dodeli 68 glav goveje živine, in sicer 30 krav, 20 juncev in 18 telet. Delovni konji pa se ne delijo po rodbinah, temveč po površini obdelovalne zemlje. Kolonisti v pasame-znih vaseh bodo morali to živino zaenkrat skupaj izkoriščati, kar velja zlasti za delovno živino. Pri obdelovanju zemlje pa bodo kolonistom v veliki meri priskočile na pomoč s troj-no-traktoreke postaje.
Deklaracija vlade, ki jo je maršal Tito prečital 1. februarja v Ljudski skupščni FLRJ poudarja, da je treba letos v celoti dovršiti kolonizacijo. Kmetom-koloniitom bo treba pomagati, dokler se ne postavijo na lastne noge. Zato bo morala vlada kolonistom zagotoviti določene (riedite pod čim ugodnejšimi pogoji, da se bodo čim prej izmotali iz težav.
V	kraju naselitve dobi vsaka naseljena štiričlanska rodbina oeem oralov zemlje in za vsaikega nadaljnjega člana še pol orala. Poleg tega dobe kolonisti po razmerah v posameznih krajih ljudi hišne in gospodinjske potrebščine, najnujnejše pohištvo in ostali hišni inventar. Po možnosti dobe tudi potrebni kmetijski inventar. Seveda pa morajo pri svojem odhodu v Vojvodino vzeti tudi svoj lastni kmetijski inventar in najnujnejše hišne potrebščine. Kolonisti so razporejeni tako, da so priseljencem iz vinorodnih krajev rezervirana ona področja Banata, kjer so vinogradi.
Da se čimprej izvrši dodelitev zemlje kolonistom in zemljiškoknjižni prepis, je bilo pritegnjenih okrog 200 geometrov, ki so sedaj vneto na delu pri parceliranju in dodeljevanju zemlje kolonistom. Glavna komisija za kolonizacijo Vojvodine ima glede dodeljevanja zemlje točna navodila. Zemlja, ki se dodeli kolonistom pride takoj v popolno last kolonistov, kar se tudi zemljiškoknjižno takoj izvede. Ob dodelitvi posestva rodbini priporočajo vknjižbo na rodbino in ne na posameznika. Če se posestvo vknjiži samo na ženo padlega borca ati samo na enega člana rodbine, lahko nastanejo spori v rodbini Prenos lastništva na vso rodbino pa prepreči vse take spore Sicer pa je najvažnejše to. da rodbina dobi v lati posestvo in da se to posestvo dobro obdela.
V	prvi dobi bodo kolonisti v novem kraju potrebovali podporo ne samo ljudtidh oblasti temveč tudi množičnih organizacij, ki bodo za kmete, ki niso od prej vajeni dela na dobri, plodni zemlji, prirejati kratke tečaje, da se bodo čimprej priučili takega dela. S pravično razdelitvijo orodja in drugega inventarja bodo odstranili marsikatero začetno težavo. V takih primerih je potrebna vzajemna pomoč, ki bo prinesla koristi tako kolonistom, kakor tudi vsej skjpnotti.
Kulturno prosvetno delo med kolonisti se bo v prvi dobi nanašalo predvsem na reševanje številnih praktičnih vprašanj iz vsakdanjega življenja. Stremljenje bo šlo za tem, da se pri kolonistih dvigne ljubezen do dela pod novimi pogoji in po novih metodah. Tekmovalni duh bo moral zlasti v dobi pomladne setve zajeti vsa naselja kolonistov. Tekmovanje bodo izvedbi na tej ot novi. katero 'naselje bo bolje in hitreje urejeno, katro bo bolje organiziralo delo pri pomladanski setvi in katero bo najprej dovršilo setvena dela. Pri vsem tem delu bodo skušale množične organizacije nuditi kolonistom čim večjo pomoč, da se bodo čimprej in čimbolj e znašli v novi domovini, ker bo od tega v veliki meri odvisna izvedba pomladaiskih setvenih deL
Ustanovitev društva za kulturno sodelovanje s Poljsko
Beograd, 28. febr. Danes je bil v mali dvorani Kolarčevega vseučilišča ustanovni občni zbor kulturnega društva »Jugoslavija-Poljska«. Občnemu zboru so prisostvovali podpredsednika preži di ja ljudske skupščine FLRJ Josip Rus in Dimitar Vlahov, podpredsednik Sveta narodov generalmajor Božidar Maslarič, minister za gradnje zvezne vlade Vlada Zečevič in minister za pravosodje vlade ljudske republike Srbije Miloš Carević, prvi sekretar poljskega veleposlaništva Sten Sto-berski, šef konzularnega oddelka Krukowski in drugi člani veleposlaništva, predsednik Vseslovanskega komiteja Stevan Jakovljevič, rektor vseučilišča in odgovorni sekretar Vseslovanskega komiteja Radovan Lalič, generallajtnant Savo Orovič, generallajtnant Mihail Apostolski ter številni predstavniki iz kulturnega in javnega življenja, predstavniki množičnih organizacij in drugi. Občni zbor je začel v imenu iniciativnega odbora književnik Petrovič Veljko, nakar je Dejan Lap. čevič, urednik »Borbe«, prečital pozdravno pismo, ki ga je poslal organizacijskemu komiteju jugoslov-poljskega društva Jan Karol Wende, izredni veleposlanik poljske re. publike v Jugoslaviji.
Književnik Veljko Petrovič je govoril o pomenu in o nalogah Dru. štva za kulturno sodelovanje med Jugoslavijo in Poljsko ter poudaril tradicionalno zgodovinsko povezanost slovanskih narodov, ki so se stoletja borili proti istim zatiralcem. Dejal je: »Slovani ne smemo več dovoliti, da bi se povrnili dnevi nedavne preteklosti. Po takšnih društvih moramo poglaibliati odnose, da bi se zbVža’i da bi se čimbolj seznaniti in da bi se pobratili. V imenu slovanskega komiteja pozdravljam ustanovitev Društva za kulturno sodelovanje med Jugoslavijo in Poljsko.«
Nato je spregovoril minister Vlada Zečevič, ki je med drugim de-
jal: »Niti bivša Jugoslavija, niti bivša Poljska nista upoštevali potrebe po zbližanju narodov Jugoslavije s poljskim narodom. V tej vojni smo se naučili eno stvar, ki je ne bomo mogli pozabiti, če tudi bi jo hoteli, in tudi je ne bodo pozabili naši potomci, in to je, da sta se v tej vojni fašizem in nemški imperializem borila predvsem proti slovanskim narodom, proti narodom Sovjetske zveze in narodom Jugoslavije in Poljske.«
Dr. Anton Kržišnik je v svojem govoru očrtal stoletno borbo slovanskih narodov. Posebno se je pormi dii ob povezanosti usode Slovencev in Poljakov in ob tem, da morajo še bolj strniti svoje vrste, okrepiti medsebojne odnose in se še bolj opreti na močnega in doslednega zastopnika malih narodov, na So vjetsko zvezo.
Generallajtnant Mihail Apostolski je poudaril nadčlovšeko borbo jugo. slovanskih narodov in poljskega naroda, po kateri se je rodilo bratstvo.
Nato je govoril književnik Jovan Popovič o bratski solidarnosti jugoslovanskih in poljskega naroda. Med drugim je dejal: »Ko je bil Beograd osvobojen, so naši narodi začutili da še nekaj manjka. Občutili so, da manjka veselje osvoboditve Prage in Varšave. Ko so poljski patri ati, ki se niso sprijaznili s suženj, stvom, slišali o borbi naših narodov, ki so bili zgled zasužnjenim narodom, kako se je treba boriti za svobodo, se niso čutili samo ponos, ne, ampak so tudi čutili, da se morajo zgledovati ob tej borbi. Prav tako so bili narodi ponosni, ko so slišali, da so Poljaki pokazali svoje rodoljubje in slovansko solidarnost, ko so slišali, da se skupno z Rdečo armado bori tudi poljska armada.
Predlagana pravila društva so bi. la soglasno sprejeta. Spremenjen je bil samo čl. 4. na predlog Julija Horvata, svetnika
Izvršni odbor Osvobodilne fronte organizira pod geslom »Tujega nočemo — svojega ne damo« poseben »Tiskovni sklad« za Primorsko, Koroško in za izseljence. Namen te akcije je dati našim rojakom, ki so še zunaj meja svobodne FLRJ čim več slovenskega tiska. Sredstva za ta sklad bodo nabirale vse množične organizacije OF na posebne bloke, ki jih jim je v teh dneh razposlal IOOF.
Kongres delavcev In nameščencev usnjarske Industrije Jugoslavije
V	nedeljo 24. februarja je bil v Borovem kongres delavcev in name-vije, ki mu je prisostvovalo sto devetdeset delegatov iz vse Jugoslavije. Kongres je zlasti razpravljal o
etikih nalogah, ki jih ima danes usnjarska industrija pri oskrbi naše industrije s potrebnim industrijskim jermenjem in prebivalstva z obutvijo.
Iz poročil zvezne centralne uprave je razvidno, da je bilo delo centralne uprave v proizvodnji uspešno. Pri zbiranju surovih kož doseženi rezultati pa so samo delni in v tem pogledu centralna uprava ni izpolnila nalog, ki so bile postavljene pred usnjarsko industrijo. Zveza je aktivno sodelovala pri zbiranju odpadkov, potrebnih industriji, pri čemer so sodelovale tudi vse protifašistične organizacije. Načrt za veliko prvomajsko tekmovanje ije razpisan in poslan vsem zveznim tajništvom. V vseh podjetjih industrije obutve je uvedeno akordno delo, v usnjarski industriji pa v nekaterih podjetjih to še ni izvedeno zaradi pomanjkanja surovin in kemikalij.
V	razgovoru je član glavnega odbora Enotnih sindikatov Adam Katic zlasti poudaril potrebo borbe sindikatov proti špekulantom, čmobrzi-’jancem in gospodarskim saboterjem. Pri tem je ožigosal delo nekaterih čevljarskih zadrug. Nekateri čevljarski obrtniki so ustvarili zadruge najslabšega, kapitalističnodelni carskega
tipa. Te zadruge nedvomno ne more-tipa. Te zadruge ne morejo koristiti utrjevanju družbeno - gospodarske ureditve v državi. Čevljarji in nekatere zadruge enostavno razdele višek dobička v svoje lastne žepe. S tem seveda ne pomagajo obnovi domovine in dvigu življenjske ravni širokih ljudskih množic.
V	nadaljevanju kongresa je tovariš Adam Katic imel te ferai o nalogah zveze. Višina proizvodnje usnjarske industrije danes še ni v enakem sorazmerju s štievilom zaposlenih. V nekaterih podjetjih se še zanemarja delo, čemur je vzrok slabo nadzorstvo in pomanjkanje delovne discipline. Proti tem pomanjkljivostim se je treba boriti z vsemi sredstvi. Vendar so še drugi vzroki, ki vplivajo na višino proizvodnje, to so med drugim pomanjkanje surovin in goriva, pomanjkljiva organizacija prometa in prevoznih sredstev in še nedovoljno izkoriščanje našega prirodnega bogastva. Velika ovira je tudi drobna obrtna proizvodnja v zasebni lasti, ki delavcem ne more nuditi tistih delovnih pogojev in socialne zaščite kakor državni ati zadružni sektor.
Glede proizvodnje usnja in tudi obutve se bo treba ozirati na pomanjkanje surovin. Zato si moramo pomagati z raznimi nadomestki. To so predvsem les, platno in gumi. Po-
leg tega bo treba dobro urediti zbiranje in nakup surovih kož, ker se danes kože še v velikanskih količinah neracionalno izkoriščajo.
Skoro vsa naša usnjarska industrija je sestavljena iz zastrelih podjetij. Tehnika je zastarela, stroji so obrabljeni. Država ne bo mogla tako hitro pristopiti k obnovi usnjarskih podjetij. Zato bodo morati usnja-rski deiavci v bližnji bodočnosti posvetiti vso svojo skrb izpopolnjevanju in popravilu obstoječih podjetij. Njihova glavna naloga je, popraviti in izpopolniti stroje, skrajšati postopek predelave kož, a istočasno izdelovati kakovostno dobro usnje za jerme-nje in obutev. To delo bo treba organizirati na podlagi tekmovanja. Odgovorni organi pri odrejanju proizvodnih nalog in pri razdeljevanju usnja ne skrbe v zadostni meri, da se podjetjem nakazuje kvalitativno enak material za» gornje in spodnje dele obutve. Zato se posamezni deli obutve hitreje obrabijo, pri čemer trpe škodo potrošniki, škodo pa ima tudi skupnost, ker se taka butev hitreje uničuje.
V	industriji za izdelavo usnja in obutve je veliko pomanjkanje rezervnih deiov za stroje. To vprašanje je treba reševati s samopobudo in iznajdljivostjo delavcev. V tem oairu se strdkovnim delavcem nudijo široke možnosti novih tehničnih iznajdb, ki lahko prinesejo veliko koristi.
V	razgovoru so delegati razpravljali tudi o potrebi pocenitve industrijskih izdelkov. To se z dobrim delom tudi že uresničuje, kar dokazujejo mladinski udarniki Zavoda za izdelavo vojaške obutve v Zagrebu. Mladinec Bpričevič je na primer v toliki meri izpopolnil svoj način dela, da v enem dnevu napravi 4 pare vojaških čevljev. Neki tovariš je omenil, kako se pri izdelavi gornjih delov čevljev odmetavajo odpadki v peč. Izračunal je. da se na 1000 parov čevl jev zbere okrog 20 kg odpadkov. Iz teh odpadkov bi se v naši državi lahko izdelala velika količina, umetnih podplatov.
Ob zaključku kongresa je bila sprejeta resolucija, ki pravi, da se usnjarski delavci in nameščenci vseh podjetij Jugoslavije zavedajo nalog, ki jih morajo v tem času izvršiti. Glede na poziv glavnega odbora Enotnih sindikatov na prvomajsko tekmovanje, je kongres odločil, da bo prvomajsko tekmovanje v vseh usnjarskih, čevljarskih in torbarskih delavnicah in podjetjih od 1. татса do 31. avgusta 1946. Prve dosežene uspehe bodo ugotavljati na prvomajskih svečanostih v tovarnah in delavnicah. KongTes je sprejel tudi poziv Zveze delavcev in nameščencev tekstilne industrije Jugoslavije na medsebojno tekmovanje.
Z delavci rudnika Raše tekmuje vse ljudstvo
Tekmovanje v rudniku Raši v Istri je polnem razmahu. Delo zelo dobro napreduje. 2e v prvih dneh so prekoračili postavljene naloge tekmovanja. Delovne skupine delajo preko časa in brezplačno. Toda v Raši ne tekmujejo samo rudarji. Z rudarji tekmujejo tudi vse sosedne vasi. žene rudarjev, mladina in uradniki odkopavajo že dve nedelji brezplačno odvodni prekop. Mehaniki, električarji in vsi ostali strokovni delavci so popravljali v 13 sosednjih
vaseh kmetijsko orodje in električne naprave. 36 moških in žena iz vasi Peruška v vodnjanskem okraju je
17.	t. m. pomagalo nakladati ladje v raškem pristanišču. Natovorili so na ladje 88 vagonov premoga! V tej skupini je delala tudi neka 58 let stara ženska, ki je z mladino tekmovala pri delu. Kmetje so organizirali delovne skupine, ki bodo obdelovale polja rudarjev, da se bodo mogli rudarji popolnoma posvetiti delu rudniku.
OKROŽNI ODBOR V PEROTO JE NAPOVEDAL PRVOMAJSKO TEKMOVANJE
Ob priliki proslave 28 letnice RA so uslužbenci okrožnega ljudskega odbora v Pirotu sprejeli načrt za'tro-mesečno tekmovanje. V načrtu predvidevajo, da bodo ^trdili delovno disciplino. da bodo bar najboljše izvedli organizacijo raznjh oddelkov in odsekov, ter povečali odstotek prostovoljnih delovnih ur. Stedili bodo pisarniškim materialom, izdajali »Sten-čas«, obljubiti so tudi, da bodo v prostem času delali za komunistično partijo. Organizirati bodo čim več predavanj in povečali borbo proti špekulaciji, črni borbi, sabotaži, birokraciji in korupciji.
poslaništva, da lahko postane izredni član društva razen državljanov Jugoslavije vsak Slovan, ki začasno živi na ozemlju FLRJ.
Za predsednika je bil soglasno izvoljen Veljko Petrovič, za prvega podpredsednika Stevan Djelinči vse-učihški profesor, za drugega podpredsednika Radosav Boškovič, docent na vseučilišču, za prvega sekretarja Dejan Lapčevič, za drugega sekretarja Ljubo Maksimovič, inženir, za blagajnika dr. Janjima Kordič in za člane uprave dr. Košta Todorovič, prof. univ., generallajtnant Mihail Apostolski, dr. Ant. Kržišnik, minister Frane Frol in EU Finci, novinar.
Z občnega zbora so poslali brzojavke maršalu Jugoslavije Josipu Brozu Titu, predsedniku poljske vlade Bolesiavu Bierutu, generalisimu Stalinu, društvu Jugoslovanskih prijateljev v Varšavi, Vseslovanskemu komiteju v Moskvi in Slovanskemu komiteju v New Torku.
DELAVCI IZ BOSNE IN HERCEGOVINE DELAJO ZA KOMUNISTIČNO PARTIJO
Sarajevo: Delavci tobačne tovarne v Travniku so se skupno z vodstvom tovarne odločili, da bodo delali en dan za Komunistično partijo. Za Partijo so delali v nedeljo 24. t. m. Napravili so 369 delovnih ur.
V Visokem je 96 delavcev in dijakov iz usnjarske šole ter delavcev iz dveh usnjarskih delavnic, delale 1 dan za Komunistično partijo. Tega dne so delavci na usnjarski šoli povečali proizvodnjo za 20«/». De. laveà državne opekarne so zbrali 300 din za Komunistično partijo. V okviru prvomajskega tekmovanja se delavci iz žage Fale pri Sarajevu delali 1 dan za Komunistično parti jo. Tega dne so svojo normo prekoračili za 40»/0. Poleg tega so delavci soglasno sklenili, da bodo v okviru prvomajskega tekmovanja delali vsak dan po eno uro več za obnovo, Delavci in nameščenci tobačne to. varne v čapljini so delali ravno tako 1 dan za Komunistično partijo ter ji darovali svoj dnevni zaslužek v znesku 29.921 din.
RAZDELJEVANJE ZEMLJE AGRARNIM INTERESENTOM V LUDBREGU
Taboj po razpravi o razlastitvi cerkvenih poseíate v v okraju Ludfoieg, so pričele komisije razdeljevati zemljo agrarnim interesentom. Za delitev se ljudstvo zelo zanima. V Ludbregu je do sedaj razdeljenih okoli 73 juter. Posamezni interesenti so dobili od 1 do 2 jutri zemlje, da bi čim več siromašnih rodbin zadovoljili.
VARČUJTE Z DRŽAVNO, LJUDSKO LASTNINO!
Nova relejna postaja v Mariboru
Maribor je v sredo praznoval lepo zmago obnove. Z zglednim marljivim delom je bil postavljen antenski stolp in otvorjen nov studio, kar je zahtevalo večmesečno delo.
V okvir prvomajskega tekmovanja že lahko štejemo izgotovi-tev ojačevalnih naprav, ki so bi' le sestavljene v rekordnem času štirinajstih dni. Tehniki relejne postaje v Mariboru so v tem času sestavili tako aparaturo, za katero so zahtevale tvornice v inozemstvu dobavni rok treh mesecev in ki bi nas v drugih razmerah stale okoli pol milijona dinarjev.
Na predvečer pred otvoritvijo postaje je bila v dvorani TD »Maribora« velika družabna prireditev, ki sta jo preredila sindikat ljubljanske radijske postaje in relejne postaje v Mariboru. Na dan otvoritve dne 27. t. m. so si ogledali zastopniki okrožja, propagandne komisije mesta, pošte in tiska oddajno napravo na Teznu in novi studio na Koroški cesti. Šef relejne postaje inž. Vendrámin je obiskovalcem
razložil delovanje naprav in opisal potek gradnje stolpa, ki ga je zgradila Splošna stavbna družba. Ta zgraditev je bila sad skupnega dela in medsebojnega razumevanja. Podčrtal je iniciativnost vodstva Splošne stavbne družbe.
Ob šestih zvečer je pričela prva oddaja iz novih študijskih prostorov. V sporedu so nastopili vojaki, sindikat tezenske tovarne, zbor Glasbene matice, orkester Narodnega gledališča in mariborski trio. Öficiclno je otvoril novi studio ob 19.30 direktor radijskih postaj Slovenije major Ante Novak z nagovorom» v katerem je naglasil pomen sodelovanja v današnjem delu, ki je privedlo do takega uspeha. Posebej je naglasil velik uspeh domačih strokovnjakov. Čestital je vsem uslužbencem relejne postaje in jim v priznanje izročil nagrade. Zatem je čestitalo svojim tovarišem v Mariboru tudi osebje ljubljanske posta' je. Govoril je še zastopnik Okrožja tov. Ulrih. Po zahvali šefa relejne postaje je bila slavnost zaključena s himno.
Samostanski bratje In kninski župnik med ustaškim! zločinci in duhovni vodje križarjev
»Zagrebški Vestnik« je objavil članek, v katerem pravi med ostalim:
Najnovejši dokument zločinskega delovanja raznih duhovnikov v Dalmaciji je zopet dokaz več, da je v vrstah katoliške duhovščine na Hr. vatskem precejšnje število izdajalcev in zločincev» ki ne zaslužijo, da nosijo duhovniške halje, ampak, da pridejo pred najstrožje sodišče vsega ljudstva ter prejmejo kazen za svoje zločine.
S pomočjo vsega ljudstva iz šibe. niškega okrožja je bilo mogoče napraviti konec delovanju skupine zločincev, ki je nosila ime »križarji» in ki so jo vodili razni samo. stanski bratje, posebno pa oni iz samostana na otočku Visovcu na reki Krki. Posebno delavnost so razvijali ti zločinci v Drnišu, kjer sta to organizacijo vodila zloglasna ustaška morilca Ante Tosič in Ivan Krstič. Skupina se je pri svojem delovanju posluževala različnih sredstev, širila laži in kradla ljudsko lastnino. Vodilno geslo jim je bilo: »Za vstajenje Hrvatske, v borbo za sveto vero in novo Hrvatsko.« Pri tem zločinci niti sami niso verjeli, da bo njihov »klic k vstaji« uspel, zato so težišče svojega delovanja prenesli na organizacijo atentatov in strahovanja ljudstva. Uspeh delovanja teh razbojnikov je bil uboj Vjeke Sirinjlča in Josipa Bitinca, vrgli so tudi bombo v skupino mladine v vasi Trbunje; pri tem je bilo 25 ranjenih in 1 ubit. Ljudstvo se je zgražalo nad takim delovanjem in je s pomočjo ljudske oblasti odkrilo in polovilo večino teh razbojnikov ter pretrgalo vse niti njihove proitiljudske organizacije. Ob tej priliki je bil ubit v svoji skalnati votlini zloglasni jasenovaški zločinec Ante Tosič.
Niti iz raznih križarskih centrov severne Dalmacije so vodile v samostan »Dobre Gospe od zdravlja« v Splitu. Samostan na otočku Visovcu na reki Krki je bil prav tako važno središče in prehodna postaja križarskih skrivačev. Odtod so vodile poti v Bukovico in Ravne Kotare. Tu je bila važna zveza med okrajem Drnišem in severno zapadnim delom Dalmacije. Zloglasni iistaški morilci so biil stalni gostje znamenitega 'samostana na Krki. Brat Metod Ramnjak in brat Gabre Badrica sta bila njihova glavna pobudnika ter pomagača. S samostansko ladjico so prevažali preko Krke razne križarske funkcionarje, kadar so hoteli čez reko.
Ob neki priliki po povratku iz samostana na Visovcu so imeli organizatorji križarjev sestanke v Mi-ljevcih, kjer so sklenili, da bodo ubili Baneja Popoviča, sekretarja ljudskega odbora v Drnišu in znanega ljudskega duhovnika očeta. Tomačevica. Takoj po sestanku v Mi-ljevcih so se zločinci vrnili v Viso-vac, odkoder so jih bratje prepeljali čez Krko, da bi zmešali sled, če bi atentat uspel. Nekaj dni pozneje sta se ustaška zločinca Tosič in Tr-stič ponovno vrnila na Visovac, kjer sta se sestala* Nato sta se prepeljala čez reko in čakala v zasedi ter ubila Vjeka Sirinjiča in Josipa Bitiniča.
Ta križarska organizacija, ki so jo vodili visovški fratri, je strahovala in plenila v Promini in Drinski krajini. Soglasno s to skupino je sodeloval star zločinec »oče« Ivan Samardjija, kninski župnik. Bil je prav tesno povezan s križarji in njihovimi organizatorji v Splitu. Krstič, ki je šel pogosto v Split v samostan »Dobre Gospe od zdravlja«, mu je prinašal navodila zloglasnega Turkaja za nadaljnje zločinsko delovanje. Pri župniku v Kninu so dobivali zavetišče in pomoč skoro vsi ustaši, ki jim je omogočal potovanje. Iz Knina je ta župnik pogosto odšel na teren, kjer je pomagal pri organizaciji ilegalnega križarskega gibanja. Tako je postal glavni duhovni vpdja v kninski pokrajini.
Sedaj je jedro te skupine zločincev aretirano in v rokah ljudskih oblasti. Izjave ujetih in številni dokumenti dokazujejo njihovo zločinsko delovanje in njihove namene. Predvsem so si prizadevali, da bi pritegnili vse pobožno ljudstvo. Nji-
hovi letaki in gesla so tuli vedno versko pobarvani, kar najbolje dokazuje njihov pečat z napisom »Jezusove divizije« in veliki »U« z dvema križcema. Pastirsko pismo je bilo poleg ostalega eno izmed najvažnejših sredstev za njihovo organizacijo. Le redko kje pa se spominjajo ustaškega gesla »Pavelič i ustaše«. Zato se prav pogosto vidi na njihovih listinah »U«, simbol izdaje in zločina. »Zveza daniških križarjev« se ni omejila samo na Split, njih zveze gredo preko ustaških izobražencev in preko osta’;a skritih izdajalcev proti Zagrebu in Kaptolu, odkoder dobivajo navodil: za nadaljnje delo in propagand.. Zbiranje »pomoči za sužnje«, ki sega opravljali nekateri duhovniki raznih krajih šlbeniškega okrajf. jasno dokazuje, kakšnim ciljem ; služila in v kakšnem protiljudske; smislu je delala katoliška duhovščina. Besede »o preganjanju cer kve in duhovnikov« so iznašli le za to, da napravijo prepad med narc dom in vlado, ki 'si jo je izbral na. rod sam.
Pisma, ki so v rokah ljudske ob lasti dokazujejo, da so bile poleg križarske organizacije tudi »sester ske ustanove«, katerih zveze gredo čez meje naše domovine.
Posebno ogorčenje je pri ljudstvi izzval poizkus, da ubijejo spoštovanega sinu ljudstva, očeta Ivana Tc-maševiča. Ivan Tomaševič je mor. ki je že v prvih dneh trpljenja še’, tja, kjer je njegovo mesto, k svoje mu tlačenemu ljudstvu, ki je slavnimi severno-dalmatinskimi par tizani prenašal vse težave partizar ske vojne. Užival je spoštovanj vseh, Hrvatov in Srbov.
Vse ljudstvo šlbeniškega okrožje je ob tej priliki zahtevalo, da se ti kakor tudi v vseh drugih primeri; postopa proti takim izrodkom take. kot določa zakon, ne glede na to, kaj so in odkod so prišli.
MARŠAL TITO JE PREGLEDAL DELA NA PANČEVSKEM MOSTU
Dne 28. februarja okoli 15. ure popoldne je maršal Tito v spremstvu generalmaj jrja Ljubo Draga Djuri-ča generalnega sekretarja predsedni-štva Zvezne vlade Mitra Bakiča, ministra za promet Teodorja Vujasino-viča 'n višjih oficirjev pregledal dela na Pančevskem mostu.
Na mestni zgradbi ga je pričakal glavni inženir polkovnik Kilokoiov, ki je maršalu daja-l pojasnila v zvezi z gradnjo mostu.
DOGRADILI SO KANAL, KI BO ODVAJAL VODO IZ IMOTSKO-BEKIJSKEGA POLJA
Te dni so dovršili velik odvodni betonski prekop, ki bj služil za odvajanje vode iz Imofsko-Bekijskega P Jija v struge reke Tihaline. Prekop so zgradili na popolnoma novih hi-drotehničnih osnovah, tako zvanih hitratekov. Prekop je dolg 201 m, padec pa znaša 83 m. Prekop lahko odvaja od 50 do 7z kub. metrov na sekundo- Prekop vode ima strmi del, ki se nadaljujej -) z drugim položnejšim. Ta je na dnu širok 6.40 m in globok 3 m.
Z delom na tem prekopu so pričeli takoj po >svobdiivi Dalmacije, v pričetku februarja prejšnjega leta. Do danes so izkopali 1800 kub metrov in betonirali okati 2800 kub. metrov. Sedaj nadaljujejo z delom za razširjenje predora na širino 3.50 m, predor pa tudi obzidavajo, kjer je to potrebno. Po končanem delu bodo pričeli z regulacijo struge reke Ti-haline. Mlade in Trebizata- P odvzeli so ze vse potrebno, da bodo ta dela lahko končana do prihodnje zrme.
Z ENODNEVNIM DELOM SO ZA. GREBŠKI BRIVCI, KOZMETIKI IN PEDIKKRJI ZBRALI 150.000 DIN ZA PRIZADETE KRAJE
Zagreb: Pred kratkim so brivci, kozmetiki in pecMkerji iz Zagreba imeli glavno letno skupščino. Na tej skupščini so enoglasno sprejeli predlog ,da bodo vsi člani delali en dan za porušene vasi. Nato so izbrali 23članski odbor, ki je prevzel organizacijo te akcije. V enem dnevu je delalo 390 brivcev, frizerjev, kozmetikov in pedikerjev v Zagrebu cel dan v korist teh vasi. Nadzorni odbor je ugotovil, da so zaslužili tega dne 149.140 din.
Tovarna „Peko“ v Tržiču je prekoračila
predvojno proizvodnjo za 21 odstotkov
Njeni uspehi so rezultat visoke stopnje zavednosti delavcev in nameščencev, iz vrst katerih je padlo
v narodno osvobodilni borbi 29 žrtev
Prirezovalec pri delu
10 meseci se je po cesti v j5 valila razbita in zlomljena ar-»Herrenvolka« z vsemi svojimi jalskimi spremljevalci:	domo-
ustaši, nedičevci, vlasovci in fimi izrodki podobnih imen. V ikem kotu so se tiste dni đoga^ čudne stvari, saj je v krajih, ni varovala partizanska pu-gospodarila najbolj surova sila obupancev. Tatvina, rop, telesni najbolj nesmiselno uničeva-premoženja, vse to je spremljalo končno povorko pešcev, vozov, mobilov, ki so se tudi sami med j brezobzirno borili za prostor cesti in za možnost hitrejšega
> ičevalno divjanje domobrancev po tovarni
beg poražencev je pustil poza seboj vidne sledove. Sla po ni prizanesla niti tovarni »Peko« v Tržiču. Ohranjene tografije, ki zgovorno pričajo, brezobzirno in vandalsko so ranci oropali in poškodovali ietje, ker so ga hoteli popol-nesposobiti za. delo. Niso od-sM samo okoli 45.000 parov čev-V, ki jih je organizirano delavstvo lej skrbno skrivalo pred švabsko bežljivostjo, niso ukradli samo pol milijona kvadratnih čev-• usnja, temveč so razbili in razili vse ,kar jim je prišlo v roke: -, slike, naslanjače in drugo opre-ves arhiv, važne sestavne dele cjev in drugo. Pripravili so že strelivo, da bi oropano tovarno nali v zrak. Tako so se hoteli . evati nad zavednim delavstvom, je tedaj že vse bilo v partizanih, če prideš danes na dvorišče tone ni že nikjer več sledu o ta-
kratnem neredu. Povsod vlada čistoča, red in iz delavnic te pozdravlja svojevrstno zamoklo brnenje strojev. Trinadstropna stavba tovarne z veliko mansardo zopet živi svoje nekdanje življenje.
»To vse je zasluga delavcev, ki so se takrat odlično izkazali,« nam je po pozdravu pripovedoval tovariš Štefan Urbanc, ki vodi danes tovarno kot delegat ministrstva za industrijo in rudarstvo. »Marsikateri izmed tistih, ki je takrat videl opustošenje v tovarni, je izgubil veselje in bil prepričan, da tovarne sploh ni mogoče več urediti za redno obratovanje, vsaj ne z našimi sredstvi. Delavstvo pa ni omahovalo, lotilo se je obnove obrata z velikim pogumom in vztrajnostjo ter je odneslo popolno zmago. Mnogo je delavcev in nameščencev, ki so žrtvovali čolničke iz svojih šivalnih strojev, da je bilo mogoče spraviti v obrat šivalnico«.
One 3. julija so že izdelali prvih 150 parov čevljev
Visoka zavednost delavstva, ki se je izkazalo že v narodno osvobodilni borbi, saj je iz njegovih vrst padlo za našo svobodo 29 žrtev, je pripomogla, da so ob koncu junija že začeli delati poedini oddelki in da so 3. julija izgotovili prvih 150 parov čevljev. Veselje in zadovoljstvo delavstva in nameščenstva, ki ga je tedaj delalo komaj nekaj nad 50o/0 današnjega in predvojnega števila, je bilo motor novega delovnega poleta, ki je nizal od meseca do meseca lepše uspehe.
Delavstvo je na lastno pobudo tekmovalo med seboj. Rezultati so bili vedno lepši. Med tem ko je julija znašala proizvodnja komaj 50°/o predvojne proizvodnje, se je avgusta dvignila že na 64®/o, septembra celo na 90°/o, oktobra na 93«/o, novembra na 970/0 in decembra na 98®/0. Tovarna je zaključila svojo lanskoletno bilanco z ugotovitvami, ki so podlaga za vsak nadaljni uspeh. Proizvodnja je bila že tako dobro organizirana in težave tako daleč premagane, da se je moglo pričakovati v novem letu novih uspehov.
Lanski uspehi pa se niso izražaji samo v količini, temveč tudi v kakovosti proizvodnje. Med nemško zasedbo je kakovost izdelkov zelo padla. To se je v začetku preneslo tudi v novo obratovanje. V lanskem letu pa se je kakovost izdelave dvignila do stopnje, ki sta jo sploh dopuščali kakovost surovin in pomanjkanje kemikalij.
Do konca februarja se je proizvodnja že zelo približala najvišji zmogljivosti tovarne
Ugodna delovna bilanca 1.1945 je dobro vplivala na dvig proizvodnje v prvih dveh mesecih letošnjega leta. že v januarju je proizvodnja za 5o/0 prekoračila višino predvojne
proizvodnje. Nagel skok je bil dosežen v februarju, ko se je dvignila za 21o/0 nad predvojno proizvodnjo. S tem se je že zelo približala najvišji zmogljivosti tovarne. Kolikor bodo dopuščali razmajani stroji, ki so že zelo potrebni temeljitega pregleda in kolikor bo mogoče dobiti zanje razne rezervne dele, toliko je gotovo, da bo tovarna zaradi požrtvovalnosti delavstva to najvišjo možno proizvodnjo dosegla.
Naglasiti moramo, da je bil dosežen dvig proizvodnje na predvojno višino ob skoro istem številu delavstva. Res je, da se je delo v primeri s predvojnim zelo poenostavilo, ker se danes izdeluje prvenstveno dobra in trpežna obutev za delovno ljudstvo, vendar se to olajšanje izenači z drugimi težavami ,ki jih pred vojno ni bilo. Danes delajo n. pr. vsi oddelki samo v eni izmeni. Pred vojno je šivalnica delala v dveh izmenah. Danes je kakovost surovin slabša, delo ovirata zlasti slaba preja dn slabo lepilo.
V prirezovalnici tekmujejo v štednji usnja
Tovarna dobiva usnje iz slovenskih strojarn navadno od tedna do tedna in ga spravlja v svojem skladišču. Od tod gre potem usnje skozi nešteto rok, ki ga vsaka po svoje obdeluje z roko ali s strojem. Vse usnje se razdeljuje načrtno. Kakovost bodočega izdelka določijo že v začetku in temu primerno izda skladišče tudi potrebno količino usnja odgovarjajoče kakovosti.
Prvi pravi delovni obrat je prire-zovalnica, ki spada med najboljše oddelke tovarne. Oster nož je edino orodje prirezovalca, ki ga mora spretno sukati, da kožo čim boljše izkoristi. Izrezovanje sestavnih delov s pomočjo mode ov zahteva od vsakega delavca največjo pazljivost, ker mora štediti z usnjem, obenem pa izogniti se vsem napakam. Pogoj pravilne in dobre izrabe usnja je tako važen, da se ocenjuje višje, kakor množina izdelkov.
Prirezovalci tekmujejo med seboj, kdo bo imel manj odpadkov. Tov. Rotar, ki dela v tovarni že 33. let nam je dejal: »Danes moramo še posebno skrbeti, da izkoristimo vsak košček usnja in izdelamo čim več čevljev.« Tov. Gros je nadaljeval njegove m-sel: »Z usnjem moraš dobro delati, ker je naše in delamo za nas.« Tov. Furlan pa je Joda:: »Vsi (Diamo z vnemo m če je potrebno, se potremmo, da îzdcximo tudi več;o koli. čine. V tem j” ravno razlika med prej in sedaj Danes sami vemo, kaj je treba napraviti m v medsebojnem dogovoru tudi to napravimo.« Tov. Janez Oman ,ki cela že 18 let v tovarni in je v partizanih delal v čev. ljarski delavnici, nam je zadovoljno pripovedoval: »Nisem bil prepričan, da se vrnem živ iz partizanov. Kljub temu sem šel, ker sem čutil dolžnost. Tako dolžnost čutim tudi danes in sem vesel, da lahko zopet delam.«
novo delo. »Naučila sem se, kakor se moraš vsega naučiti,« nam je odgovorila in nam nato pripovedovala, da je v tovarni zaposlenih 81 mladink in mladincev in da jih je 60 organiziranih v ZMS. Mladina se pridno uveljavlja. Nedavno je delala prostovoljno v korist invalidom in dosegla nadpovprečni uspeh. Prirezo-valnici sta priključena tudi modelarski oddelek in vzorčna soba, kjer so zbrani vsi v tovarni že izdelani modeli.
Včeraj vesten politkomisar, danes marljiv delavec pri stroju
Iz šivalnice pošljejo gornje dele v delavnico, kjer je zaloga kopit in golenic. Tja pošljejo iz sekalnice tudi notranjike, da lahko tako sestavijo vse za posamezni par čevljev potrebne dele in nato vse skupaj pošljejo v »cvikarijo«.
Ko roma od stroja do stroja, ki ga vsak' po svoje obdela, dobiva v »cvikariji« čevelj že svoje prve oblike. Najprej pribijejo s strojem na kopita notranjike, nato zgornje dele itd. Tovariš Franc Miglič dela v tovarni že 22 let. V 8 urah »nacvika« do 300 čevljev. Pohvalil nam je vse svoje tovariše: »Vsi so spoznali, kako važno je, da premagamo sedanje težave. Zato zelo požrtvovalno delajo.« Tov. Stanko čer-nilee, ki je bil med vojno politkomisar pri Narodni milici, nam je veselo opisal zmogljivost svojega stroja, ki z enim udarcem zabija 18 do 20 žebljev: »če mi stroj ne bi nagajal, bi obdelal v osmih urah tudi do 950 parov čevljev.
Sestavlja se načrt za tekmovanje
Najtežje delo v »cvikariji« je strojno tolčenje, ki mora zgladiti vso hrapavo površino spodnjega dela, da lahko nanj pritrde podplat. Tu smo pozdravili tudi predsednika sin. dikalne podružnice tov. Lojzeta Mar. kiča, ki nam je povedal, da že pripravljajo načrt za tekmovanje v
okviru splošnega prvomajskega tekmovanja. Delavstvo razume današnje naloge in je visoko zavedno. Podružnica ima svojo igralsko družino, svoj pevski odsek in stenčas. Ob volitvah zaupnikov se je delavstvo soglasno zedinilo na enotno listo in je bil za glavnega zaupnika izvoljen tov. Lojze Legat, prekaljen borec za delavske pravice.
Vodstvo sindikalne podružnice dela v popolnem soglasju z vodstvom tovarne in se v vsaki stvari medsebojno posvetujejo. Zavedni delavci vplivajo s svojim vzgledom na vso svojo okolico, če se zavedni delavec pravilno obnaša v svojem odelku, potegne za seboj vse mlačneže. To so dokazali že konkretni primeri.
Tov. Markič se je vrnil nazaj k delu. Nas pa je vodnik peljal v skladišče pomožnega materiala, ki je bilo nekoč nabito polno, danes pa so razvrščene po policah zelo skromne zaloge raznih potrebščin. Tovariš, ki ga vodi, se trudi, da čim več potrebščin sam pripravi, a marsikaj seveda tudi njegova iznajdljivost ne zmore. Najobčutnejše je pomanjkanje dobre preje.
»Vsi se moramo potruditi, da svoje delo čim boljše opravimo«
V	oddelku za strojno pritrjevanje podplatov dela med drugimi tudi 18 letni partizanski kurir tov. Franc Sedej. Kakor je bil kot kurir drzen, tako se sedaj spretno trudi, da obvlada vse težkoče svojega napornega dela. In njegov trud ni zaman. V partizanih je bil tudi tov. Jaka Švab, ki je bil obveščevalec v Ko-krškem odredu. Zgovorno nam je risal razliko med prejšnjim in sedanjim delom: »Glejte vse delavstvo in nameščenstvo upošteva našega delegata, kakor je potrebno. Vsi moramo dobro opraviti svoje delo in se truditi, da proizvodnjo čim bolj dvignemo«. Švabovim besedam je pritrdil tudi vodja oddelka, ki je s ponosom povedal, da je njegova delavnica prejšnji dan dosegla zelo visoko proizvajalno številko. »Le tako bomo dosegli, da bo naš čevelj kljub podražitvi usnja cenejši«.
Najstarejši delavec še noče v zasluženi pokoj
V	pritličju je končno zadnja delavnica: sekalnica za podplate, pete. in opetnike. Tudi tu je delo naporno
V šivalnici dela mnogo mlajših delavk
Ko je usnje zrezano in dobi vsak kos svojo številko, da se ne more zamešati, ga oddajo v šivalnico, ki je nameščena v istem prostoru. Za dolgimi vrstami najrazličnejših šivalnih strojev se sklanjajo večinoma mlajše delavke, ki neumorno delajo. Nekatere tanjšajo robove, da se lažje obračajo in lepijo, druge jih ob-smodijo, tretje šivajo podloge, četrte zopet usnje, dtd.
»Delo ni težko, oči pa trpijo,« nam je rekla tov. Lukančeva iz Retij, ki dela v tovarni že 19 let. Tovarišica Milena Rozmanova, ki je kot partizanka delala v Črnomlju za pi-: salnim strojem, je komaj začela, pa j se je že popolnoma uživela v svoje
Pri stroju za pribijanje pet
Za šivalnim strojem
Požrtvovatnost naie vasi
Vsak dan pišemo o številnih primerih požrtvovalnosti in nesebične delavnosti naših delavcev in nameščencev, žen in mladine, po tovarnah, na železnici, po obratih. Njih požrtvovalno delo je namenjeno vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine. Naše kmečko ljudstvo se oddol-žuje svojim tovarišem v tovarnah s požrtvovalnim delom doma, s pripravami za dobro setev in z oddajo vseh viškov poljskih in drugih kmečkih proizvodov. Kakor v industrijskih podjetjih imamo tudi na podeželju »udarnike«, ki žrtvujejo in dajejo več, kakor je nujno potrebno. K temu jih vodi zavest o skupnosti delovnih ljudi, zavest, da bo vas dobila tem več blaga, orodja in drugega iz tovarn, čim bolj bo podprla tovariše delavce po mestih in industrijskih središčih.
Lep vzgled oddaje mleka daje posestnik Franc Zib er t iz Pivke pri Naklem, ki je oddal v štirih mesecih od dveh krav 1380 litrov mleka.
Franc Korbar iz Pša-te je dal od ene krave v štirih mesecih 707 litrov mleka, Helena Remic iz Rupe od ene krave 794 litrov mleka v štirih mesecih, Anton Zupan iz Vogelj pa 2.891 litrov več, kakor mu je bilo predpisano od štirih krav.
Kmetje iz Stražišča so oddali do zdaj prostovoljno 150 kilogramov slanine več, kakor jim je bilo odmerjeno. Vendar še vedno zbirajo.
To niso redki premeri zavednosti in požrtvovalnosti naših delovnih ljudi na vasi.
in enako odgovorno kakor v prirezovalnici. Tov. Anton Jerman, mojster v tem oddelku, ki sam že 33 let dela v tovarni, nas je opozoril na svojega soseda 78 letnega tov. Antona Nemca, ki je najstarejši delavec v tovarni. »Ta je zrezal več podplatov, kakor bi jih šlo v vso to tovarno. Ponudili smo mu, naj gre v pokoj, pa je odklonil. Ko smo mu rekli, da mu ni treba priti na prostovoljno delo, je bil ogorčen ,češ da še ni za staro šaro in da hoče tudi on pomagati, kjer je potreba«. Tov. Nemec opravlja svoje delo s tako vnemo, da se včasih kar ne more ločiti od stroja, ko je delo končano.
Delavstvo sestavlja 87»/o vsega tržiškega prebivalstva
Sonce je že šlo čez najvišjo točko na nebu, ko smo se poslovili Krenili smo v mesto. Na Dobju in Kukov-nici je jug majal visokes mreke, Konj-ščica v ozadju pa se je kopala v solncu. Po ozkih tržiških ulicah so se podile živahne skupine otrok, ki so se radovedno ozirali za nami tujci
Tržič se je tako zagozdil v to sotesko, da se ti zdi, da bo živahnemu mestnemu življenju vsak hip zmanjkalo sape. Po njegovih hišah se stiska 4.000 prebivalcev in vse je tako tesno, da je za ulice kaj malo prostora. Posledice se že dolgo čutijo in za mesto bo velika prometna olajšava nova cesta, ki jo nameravajo zgraditi ob Bistrici. Zavedati se moramo, da prepeljejo sedaj skozi ozke ulice Tržiča letno samo lesa okoli
25.000	kub. metrov. Razumljivo je, da se ta velik promet ne more razvijati brez težav in ovir. Nova cesta bo razbremenila središče mesta, važna bo pa tudi za to, ker bodo ob njej zgradili šolo in razne druge javne naprave.
V Tržiču je presenetljivo veliko industrije. Industrijsko delavstvo sestavlja 87«/0 vsega mestnega prebivalstva. V okoliških vaseh stanuje še 6000 prebivalcev, ki večinoma živijo od dela v tržiški industriji. Fužina, tekstilna tovarna s predilnico in tkalnico, tovarna »Peko«, stro-jarna »Runo«, čevljarska tovarna »Trio«, papirnica, tovarna kos in srpov in velika žaga so glavni stebri tržiške industrije, na katero se naslanjajo številni manjši obrati.
PRIMORSKI BORCI V TUJINI 2 A SVOBODO DOMOVINE
O življenju, trpljenju in borbenem prizadevanju primorskih internirancev in vojakov v Italiji v letih osvobodilnega boja Pripoveduje Janez Kocmur.
Velik in junaški je bil delež, ki 'a je primorsko ljudstvo dopvi-:lasalo v štirih letih osvobodilnega b »ja proti italijanskim in nemškim fašističnim okupatorjem za obodo svoje domovine, za reši-IV izpod italijanskega fašističnega jarma, pod katerim so nasilno odtrgani od svoje prave slovenske in jugoslovanske domovine trpeli več kot dvajset let. Primorsko ljudstvo se je že takoj 1941. odzvalo vojnemu klicu Osvobodilne Fronte za neizprosno borbo proti fašističnim zavojevalcem. Zavedalo se je zgodovinskega pomena osvobodilnega boja, kajti vedelo je. da mu more le oboroženi upor proti fašističnemu okupatorju prinesti težko pričakovano svobodo. Z vsemi močmi je podprlo primorsko ljudstvo svoje prve par-
tizanske oddelke, slovenska žena na Krasu in Goriškem si je pri-trgovala od ust, samo da je mogla nuditi prvim primorskim partizanom vso pomoč.
Italijanski fašistični okupatorji so zaslutili veliko nevarnost, ki jim je pretila od strani primorskega ljudstva. Mobilizirali so vse moške, ki so jih le mogli iztakniti po primorskih in istrskih vaseh in mestih ter jih v množicah odgnali v notranjost Italije, boječ se, da ne bi le-ti prešli v partizanske vrste. Razmestili so jih po svojih številnih koncentracijskih in internacijskih taboriščih po vsej Italiji. Za vojaško službo sposobne mladeniče in može pa so vtaknili v svojo vojsko. Kot sumljivim in nezanesljivim državljanom jim nigo zaupali orožja, am-
pak so jih dodelili tako imenovanim specialnim delavskim bataljonom, kjer so jih uporabili za obrtniška in poljska dela. Ti delavski bataljoni so bili razmeščeni po južni Italiji, Siciliji, Sardiniji in Afriki. Vojaške oblasti so strogo pazile na to, da niso bili preblizu domačim krajem, in na ta način skušale preprečiti vsak pobeg k partizanom.
Živi jen je v teh bataljonih je bilo nad vse težko. Slaba hrana, nečloveško ravnanje z ljudmi, nezdravo podnebje in malarični kraji (zlasti na Sardiniji) so terjali mnogo žrtev v vrstah, primorskih ljudi. Toda kljub težkim razmeram niso obupali, kajti najsi je bila cenzura še tako stroga, vendar je tu pa tam prodrla tudi v najbolj oddaljene kraje do njih vest o partizanskih bojih. Čeprav so bili pojmi o partizanih in osvobodilni borbi zanje še nejasni, so vendar naši rojaki slutili, da se daleč tam na njihovi rodni grudi dogaja nekaj velikega. Prepričani so bili, da fašizem ne bo ni-
kdar zmagal in veselili so se vsakega vojaškega neuspeha svojih tlačiteljev. Slutili so, da se z vsakim dnem bliža čas, ko bodo rešeni spon fašističnega suženjstva. Porazi, ki jih je fašizem doživljal na vseh koncih in krajih, so Italijo privedli do kapitulacije. Zato je bil dan kapitulacije 8. september 1943 za naše rojake zgodovinski dan — dan odrešenja.
Povrnimo se v prvo leto vojne, ki jo je zanetil krvavi fašizem tudi na naših tleh. Med tem, ko so podivjane okupacijske čete italijanske kraljeve in fašistične vojske požigale, ropale in ubijale po naši domovini, so se v Italiji na široko odprla vrata ječ in koncentracijskih taborišč. Imena Ustica, Lipari, Tremiti, Ventatene — to so bila imena zloglasnih krajev samotnih otokov in jetniš-mc, kamor so pregnali italijanski fašistični okupatorji zavedne Slovence in Hrvate iz Primorske in Istre poleg stotin in tisočev zavednih sinov in hčera ostalih
jugoslovanskih narodov. Imen Gonars, Rab, Renicci in drugih se bodo Slovenci vedno z grozo spominjali Poleg Jugoslovanov so trpeli in umirali po teh taboriščih še desettisoči pripadnikov drugih narodov. Te žalostne usode so bili deležni tudi Grki, Albanci, Abesinci, Rusi, Pc-ljaki, Francozi, Židje, da, celo Kitajci in vsi tisti, ki jih je vojna vihra zalotila v Italiji. Nekateri so trdili, da je število zaprtih in kon-fmiranih doseglo skoraj milijon ljudi.
Poleg z žico ograjenih taborišč so poznali fašistični zatiralci še tako zvane svobodne internacije in delovna taborišča, kjer so ob pičli hrani in obupnih zdravstvenih prilikah nesramno izkoristili delovno silo internirancev. Eno takšnih taborišč je bil Pisticci na jugu Italije, kamor so okupacijske oblasti izgnale 800 Jugoslovanov, od katerih pa žal velika večina ni več pri življenju. Nekateri od njih so stopili v preko-morske brigade ter odšli preko
Jadranskega morja v zasužnjeno domovino bit se za svobodo, druge pa so Nemci na povratku po
8.	septembru 1943 zajeli, pobili ali pa poslali v Nemčijo, od koder se je vrnil le malokdo.
Taborišče Pisticci, ali uradno imenovano »Bonifica di Pisticci«, leži na jugu Italije v provinci Matera ob reki Basenti, približno 50 kilometrov zapadno od velike vojne luke Taranto, ob železniški progi Metaponte—Potenza.	To
taborišče obsega nekdanje veleposestvo rimskega bogataša Pari ni j a, ki je bil v času Mussolinijevega režima odlikovan z naslovom »cavaliere«. Parim je bil pravi predstavnik rimske aristokracije, nadut in ohol. Bavil se je poleg trgovskih poslov tudi z zemljiškimi špekulacijami. Pravili so, da je v času okupacije v okolici Benkovcev v severni Dalmaciji nakupih prav poceni močvirna zemljišča, katera naj bi mu — slično kot ona v Italiji — osušili in obdelovali interniranci.
(Daljeg
Neuspeh Kinga in njegovih načrtov
Kanadskemu ministrskemu predsedniku je v protisovjetski kampanji priskočil na pomoč „Populaire“, z nan po potvarjanju dejstev glede
politike Sov jetsfce zveze
Moskva, 2. marca Deklaracija sovjetske vlade v zvezi z izjavo predsednika kanadske vlade Kinga je še nadalje predmet živahnega razpravljanja v tujem tisku — piše mednarodni komentator »Izvestij«.
V sovjetski deklaraciji je poudarjeno, da nisP vodili Kinga pn tej izjavi interesi kanadske varnosti, ampak je bil namen te izjave pričeti protisovjetsko kampanjo in ustvariti nezaupanje do Sovjetske zveze, da bi se tako obrnila pozornost od neuspeha angleškega zunanjega ministra Bevina v Londonu. Kričavost kanadskega tiska v zvezi s Kingovimi izjavami samo potrjuje glavne argumente sovjetske vlade. Medtem pa so nekateri v Kanadi že izprevideli, v kako smešen položaj so zašli podpihovalci te kampanje.
Neuspeh Kinga in njegovih načrtov zelo vznemirja reakcinami del britanskega tiska in njegove pristaše, ki na široko pišejo o raznih strahotah ,ki baje grozijo Veliki Britaniji in navajajo izmišljotine vseh vrst, račnnajog pri tem na naivnost in neznanje svojih čitateljev. Mislimo pa, da je med čitatelji in prijatelji tega tiska malo takih neumne- 1
žev, M bi verjeli takim lažem in izmišljotinam.
V zvezi s škandaloznim neuspehom Kinga in njegovih prijatejevjé podprl svoje britanske in kanadske prijatelje tudi francoski časopis »Populaire«, ki ima že bogate izkušnje pri potvarjanju dejstev glede politike Sovjetske zveze. Komentator »Izvestij« se norčuje iz mednarodnega komentatorja »Populai-re-a« Charlesa Dumasa, ki opisuje vse razprave v skupščini Združenih narodov kot »dvoboj« med Bevi-nom in Višinskim. Charles Dumas je razkril svoje skrite misli, ko je rekel, da je javno mnenje zadovoljno zaradi »nesoglasij« med tremi velesilami, zlasti pa med dvema izmed njih.
»Izvestja« pišejo, da Je nemogoče iti tiho prekoi govoričenja Dumasa, ker dolži sovjetsko delegacijo, da hoče »zrušiti britanski imperij« in širi neumnosti vseh vrst in izmišljotine o sovjetskih' zahtevah glede Indije in Tibeta.
Umik sovjetskih čet iz Ir an a
Moskva, 2. marca (Tass) 25. februarja je bil iranski ministrski
predsednik Gavam es Sultaneh obveščen o sklepu sovjetske vlade, da se bo 2. marca pričel umik sovjetskih čet iz tistih predelov Irana, v katerih je stanje najbolj mirno, predvsem iz pokrajin Mešed, Šah-rud in Semnan, ki ležijo v vzhodnem Banu. Kar se tiče sovjetskih čet v ostalih predelih Irana, bodo ostale tamkaj, dokler se položaj ne razčisti.
Visoko odlikovanje
maršala čeijhalsana
Moskva, 2. marca. (Tass.) Predsednik Prezidija Vrhovnega sovjeta Kalinin je izročil maršalu čojbalsanu za vodstvo vojnih operacij čet mongolske ljudske revolucionarne armade v vojni proti skupnemu sovražniku — im-. periaiistični Japonski, red Suvoboro-! va I. stopnje. Z redom Kutuzova I. i stopnje je bil odlikovan generallajt-! nant čojbalsan za spretno vodstvo vojnih operacij čet mongolske revolucionarne armade v bitkah proti japonskim imperialistom in za hrabrost in junaštvo v bitkah. Z redom Domovinske vojne I. stopnje je bil odlikovan poslanik ZSSR v Mongolski ljudski republiki Ivanov za uspešno izvrševanje vladinih nalog med domovinsko vojno.
ШШ!11111111111Ш11!Ш11111!Ш1!!1Ш1Ш![1!1[Ш1Ш1|[Ш11!1!1!11!1|!||][1!1Ш ППШПШШ1ШШ11ШШП1ШШШ1ШШШШП1Ш1ШПШШП111№1ЛШШШНШШ111ЦШШППШШШ1ШШШШтШ
Mednarodno sodišče y Nürnbergs
je odklonila zaslišan}® 22 ¡шс
Nürnberg. 2. marca. Mednarodno sodišče je eklœlo, da bo cd 33 prič zaslišanih samo 11, Sodišče ni dovolilo. da bi bile kot priče v ko 'h t Ribbentropu zaslišani Winston Churchill ter angleški profesorji Cornwell Evans, Ernest Tennant in T- Jones. V svoji prodaji navaja Ribbentrop, da bodo te priče podale izjavo o njegovih prizadevanjih pred vojno, da bi se dosegli boljši odnosi med Nemčijo in Veliko Britanijo. Ravno tako je biia odbita zahteva ža zaslišanje številnih prič iz Francije, med katerimi sta tudi Eduard Daladier in Georges Bcnnet. Ribbentropu so dovolili. da pokliče 7 prič iz bivšega nemškega minstrstva., za zunanje zadeve in da pošlje pismeno vprašanja osmim pričam, med katerimi sta tudi lastnika angleških časopisov lord Beawerbook in lord Kemblev. kakor tudi lorda Londonderry-ju in bivšemu glavnemu svetniku britanske vlade lo.du Vansittartu.
Göringu so dovolili, da pokliče 7 prič in p osje pismena vprašanja na-daljnvn ornim pričam, med katerimi sta tudi bivši angleški minister za zunanje zadeve lord Halifax in sir George Ggiivie Fobes. ki je bil leta
1939.	svetnik angleškega veleposlaništva v Berlinu. Med pričami, ki jih bo poklical Goring je tudi bivši poveljnik nemških sil v Italiji Kesi e’-ring in bivši šef nemških padal sikih čet general Student, kakor tadi Gö-rrngcv osebni zdravnik dr. von Ondar ca.
Hessu so dovolili, da pokliče štiri priča, msd njimi ' Wik ho'ma Bohle, vodjo organizacije nacistične stranke v inozemstvu.
Kelflu so dovolili, da pošlje pirme-na vprašanja - Rcmilly-ju. nečaku .Winstona Churchilla
Albanci zahtevajo izročitev vojnih zločincev
Tirana, 2. marca. Ob dveletnici usmrtitve štirih rodoljubov od strani okupatorja in izdajalcev albanskega naroda, naglaša »Baškimi«, da. uživa del izvršilcev tega zločina še vedno zaščito v inozemstvu; v Rimu J« dragih mekih Italije voditelji izdaje — Fra-heri, Ekrem Talhaj. Selal Stara-vetära in drugi zločinci ter zakleti sovražniki albanskega naroda, ki so odgovorni za tero: od 4. do 24. febr., ne le živijo popolnoma svobodni, temveč jih britani ke in italijanske oblasti ce o podpirajo pri nadaljevanju njihove politike na škodo albanskih interesov. Albanski narod se spcmunja žrtev terorja dne 27. februarja in zahteva izročitev albani; ih vojnih zločincev, ki so pobegnili v inozemstvo.
Dva fašistična lista v Avstriji ustavljena
Dunaj, 2. marca. Danes so francoske zasedbene oblasti ustavile izhajanje pokrajinskega časopisa »Volks-blatt«, glasila katoliške ljudske stranke. ker je v uvodnem članka zagovarjal avl t-ijske vojake, ki so se borili na strani Hitlerja.
Prepoved izhajanja tega časopisa, ki bo trajala mesec dni. je prišla 10 dni po odi eku ameriških zasedbenih oblasti, da se prepove izhajanje časopisa socialistične stranke »Linze:-tagdbiatt«, ki se je v svojem uvodnem članku zavzemal za pangerman-Sko idejo in zapisal, da je poslanstvo nemške kulture, da vodi Evropo.
Pričakujejo, da bodo na p1 ihod-njem zasedanju zavezniške nadzorstvene komisije razpravljali o vprašanju cenzure avstrijskega tiska.
Fašistična teroristična organizacija na Madžarskem
Budimpešta, 2. marca (Taa ). Politična policija je v mestu Nagyka-nizsa odkrila danes fašistično organizacijo, katere članstvo tvori mladina med 18. in 22. letom. Aretirani člmi organizacije so priznali, da so pripravljali teroristične akcije proti nekaterim vodilnim osebam.
Ameriški Poljaki za razpust Andersove armade
Varšava. 2. marca. Tass po-reča: Poljska poročevalska agencija poroča iz Detroita, da je Demokratična zveza Poljakov, ki bivajo v Ameriki, na svojem zadnjem sestanku soglasno spiejola resolucijo, v kateri zahteva, da se takoj razpasti Andersova vojska, ker ograža - svetovni mir. 1500 udeležencev tega sestanka je zastopalo 32 organizacij ameriških Poljakov Nowak, Karzmafyk, Klein in drugi, kd so pred kratkim obiskali Poljsko, so podali poročila. Govorniki so poudarili, da Andersovi agenti nosijo odgovornost za politične umore na Poljskem.
Poljsko-bolgarski gospodarski dogovor
Sofija, 2. marca. Bivanje poljske gospodarske delegacije v bolgarski prestolnici se bliža koncu. Dosežen je bil sporazum o vseh načelnih vprašanjih. Sporazum bo v kratkem podpisan v Varšavi.
Bukarešta, 2. marca. Časopis »Scan-tea je priobčil z naslovom »Demantirajte gospodje!« članek, v katerem odgovarja na pisanje Maniuovega časopisa »Dreptafea«, da bi skril zveze Mania z legionarji in Antonescom. »Sranlea« piše:	»Ali lahko Maniu
zanika, da je sklenil pogodbo s Co-dreanom (voditeljem legionarjev) za volitve leta 1937. in da je leto dni pozneje branil Codreana, ko je bil pred sodiščem. Leta 1940. je Maniu na poziv Antonesca opustil zborovanje, sklicano v znak protesta proti odstopitvi dela Erdeljske. Maniu je tedaj imenoval Antónesca »voditelja države« in na njegovo zapoved ni hotel »kaliti notranjega mira in reda«. Septembra 1940. je poslal Maniu An-tonescu odprto pismo, ki je bilo objavljeno v časopisu »Timpul« 28, septembra 1940. V njem je med drugim rečeno: »Znane so mi težave, s katerimi se borite. Cenim vaše rodoljubne težnje, da bi odpravili te težave in vam od vsega srca želim, da bi popolnoma uspeli v vašem delu.« Kak-
Pariz. 1. marca. (Taar) Transjordan ki emir Abdulah je pričel uradna pogajanja s predstavniki britanskega ministrstva za zunanje zadeve. Čeprav čuvajo predmet pogajanj v najstrožji tajnosti, izgleda, da se pogajanja nç omejujejo samo na vprašanje neodvisnosti Tranrjordanije. — Emir Abdulah je pred kratkim izročil v Londonu načrt o poponi reformi politične organizacije Bližnjega vzhoda. Smatra se, da je ta osnutek glavno jedro pogajanje mirja z britanskimi diplomati.
Načrt določa postopno uresničevanje reform. Kot prva stopnja bi bila združitev Iraka in Transjordaruje v federativno državo, ki bi se pozneje pridružila še Sirija. Okrog te federacije bi se zbrale ostale države Bližnjega vzhoda.
V nadoknado za odstopitey letalskih ooorišč in petrolejskih konceeii bo Velika Britanija dajala Transjor-daniji še naprej finančno pomoč.
Po vseh egiotskih mestih bodo žalni sprevodi
Kairo, 2. marca. (Tass) Časopis »Misre el Fatate piše o dogodkih. Id so se pripetili 21. februarja v Egiptu in pravi, da bodo po vseh mestih Egipta sprevodi v znak žalosti. Čaeo-pis paziva prebivalstvo, naj se vadr-
Poziv Slovakom, naj se vrnejo v domovino
Bratislava, 2. marca. Slovaški Nacionalni svet je pozval vse Slovake, ki stanujejo v Madžarski, naj se vrnejo v Slovaško republiko v zameno za Madžare, ki bodo odšli v Madžarsko na podlagi sporazuma o izmenjavi prebivalstva. Nacionalni svet je pozval vse Slovake, naj storijo vse, kar je v njihovih močeh, da bi pomagali svojim sorojakom ob povratku, da se kmalu prilagodijo novi okolici.
Indiji je treba dati svobodo
Wasnington, 1. marca. Said Hussein, predsednik narodnega odbora ža osvoboditev Indije v Ameriki je izjavil, da se bodo neredi v Indiji še povečali, če britanska vlada ne bo ugodila indijskim zahtevam po svobodi. Poleg tega je treba prepričati indijski narod o iskrenosti britanskih predlogov. Minuli so časi, ko se je Indija zadovoljevala s praznimi obljubami. Sedanje stanje v Indiji je samo delni izraz odločnosti narodov Daljnega in Bližnjega vzhoda, da se osvobodijo evropskih imperialistov, ki so jih stoletja mučili. Enak položaj je v Egiptu, Palestini, Libanonu, Indiji, Francoski Indokini in Indoneziji.
šne so bile težave in rodoljubne težnje Antonesca v tistem času? Anto-nescu jih je sam zelo jasno pokazal v izjavah, ki so bile preči tene na razpravi v Nürnbergu. Maniu je poslal po Antonescu spomenico Hitlerju in Mussoliniju, v kateri med drugim piše: »Nihče ne more bolje kot Adolf Hitler razumeti rumunskega problema. Duce, izpostavleni položaj na Donavi zahteva pravico od Rima. Rumunija ni bila nikdar sovražna Italiji in Nemčiji. Gospodarska pogodba, ki je bila sklenjena marca 1939. z Nemčijo, je najboljši dokaz za to.< Naj Maniu demantira, da je odobri! zločinsko 'zapoved Antonesca »Premerite pot!« in da je hvalil to »delo« in ga celo imenoval »patriotsko«. Maniu zanika svoje stalne zveze z legionarji, svoje simpatije do njih in tesne prijateljske zveze z voditeljem legionarskega gibanja na Erdeljskem — Moto! Naj demantira zveze s Horio Simo in Codreanom. Naj demantira oporoko, v kateri je izrecno rečeno: »Sledite Maniu!«
ži vsakega nasilja, vendar pa naj se brani, če bo napadeno. Ne smemo se pustiti ubijati kakor živina.
V istem časopisu je priobčen tudi članek Ahmeda Huseina, ki piše: Mladina zahteva maščevanje in hoče nadaljevati boj. Patriotizem danes ne sme biti zasluea. ampak davek, ki ga plača vsak Egipčan. Ne bo dobro onemu, ki ga ne bo plačal. Izpolnite svoj dolg, pa naj se zgodi kar koli. Napadli so nas in užalili. Prott nam kujejo zarote. S svojo hrabrostjo in drznostjo morate odstraniti te spletke
Stavka egiptskih visokošolcev in pravnikov
Kairo. 2. marca (Tass) Visokosotci vseučilišča »Fand I« im dijaki vseh šol v Kairu so pričeli 27. februarja znova stavkati v znak protesta proti izjavi lorda Edisona v lordski zbornici, da je egiptska vlada odgovorna za dogodke v Egiptu. Stavkati so pričeli tudi egiptski pravniki v protest proti angleškemu stališču, ki ga zavzemajo v egiptskem vprašanju in ravnanju britanskih vojakov ob priliki mirnih demonstracij v Egiptu. Soglasno so sklenili zahtevati, da zapustijo angleške čele Egipt in se zedini vsa '.'¿»Una Nila.
Manin je bi! v tesni zvezi
z Antonescom in legionarji
Načrti transfordanskega emirja za politično ureditev Bližnjega vzhoda
Moskovska »Pravda« o politiki
Vatikana
Neizpodbitno je dokazano, da je Vatikan v težkih letih vojne proti temnim silam hitlerizma vodil Hitlerju prijazno politiko
Moskva, 2. marca» (Tass.) Borisov piše v »Pravdi«;
»Osservatore Romano« ne štedi z besedami in surovimi izrazi v svojem odgovoru »Pravdi«, kjer poskuša oprati fašistično politiko papeža Pija ХП. Jeza vatikanskega glasila je popolnoma prirodna in razumljiva, saj pobijanje neizpodbitnih dokazov ni nobeno hvaležno opravilo, med tem pa »Osservatore Romano« ne pobija, ampak nasprotno potrjuje vse, kar je »Pravda« trdila.
Konkordat, ki je bil sklenjen leta 1939, je bil z zadovoljstvom sprejet od obeh strani, precej komentatorjev pa trdi, da je bil konKordatu priključen še tajni sporazum. Na vsak način pa sta bila na pogodbi o konkordatu dva podpisa, podpis Franza von Papena, ki je zbližal Hitlerja in papeža ter podpisa kardinala Evgena Pacellija, sedanjega papeža Pija XII.
Prvi (von Papen) je na zatožni kiopi v Nürnbergu, med tem ko poizkuša drugi z vsemi silami, da bi se rešil.«
Borisov navaja knjigo, ki jo je avgusta 1945. izdalo v francoščini pariško katoliško podjetje za izdajanje knjig in ki vsebuje papeške listine, izdane med vojno.
»Najbolj značilno za vse papeške listine je to, da niti na enem mestu ne obsojajo zločinskih fašističnih sil, ki so odgovorne za trpljenje tolikih narodov,« pravi Borisov. »Med tem ko je mogoče misliti, da v prvih letih vojne Vatikan ni mogel odkrito izražati svojega mnenja o fašizmu zaradi svojega geografskega položaja, bi mogel to nemoteno napraviti, ko so zavezniki osvobodili Rim, česar pa nikoli ni napravil.«
Komentator vatikanske politike Gabrijel Louois Jaoret, ki je napisal navdušen uvod v tej knjigi, naglaša zlasti tezo o »papeževi nevtralnosti«. »Treba je pritrditi,« pravi Borisov, »da Papež Pij XII. res ni štedil z
diplomatskimi ali govorniškimi napori, da bi njegovo delo med vojno izgledalo »nevtralno«, ampak kljub tem naporom tu ni bilo »nevtralnosti«, Piju XH. ni uspelo, da bi zakril profašistično stališče svoje politike.«
Da bi dokazal to trditev Borisov navaja papeške okrožnice in govore od 1939 do 1941. »Vatikan, nadaljuje pisec članka, je pokazal svoje sebične namene s protisovjetsko agresivno gonjo. Gabrijel Louis Jaoret se je o teh načrtih izrazil, da je Vatikan nameraval uporabiti fašistično invazijo v Sovjetsko zvezo ter se sporazumeti s Hitlerjem zaradi izpreobračanja sovjetskega ljudstva k katoliški veri. Kakor tudi Jaoret, je potem, ko je nemška armada zasedla del Rusije, Vatikan sklenil z Berlinom sporazum glede delovanja katoliške cerkve v zasedenih krajih Sovjetske zveze. Tako so dobili v roparski Hitlerjevi armadi mesto vatikanski misionarji skupno s SS-ovskimi rablji. Razlog vatikanskega neuspeha je v odporu Rdeče armade proti fašistični invaziji.
Ko se je položaj izpremenll, kar je lahko videl vsakdo, in ko je nemška armada doživljala poraz za porazom, se je pričel truditi, da bi dosegel nekak kompromisni mir. V tem duhu jè Pij XII. govoril septembra 1943., kakor tudi za Božič 1943.
Pij XII. se je pa stalno izogibal, da bi se izrazil o odgovornosti za vojno, zahtevah po reparacijah ter o kaznovanju fašističnih vodij.
Istočasno postajajo napadi Vatikana proti demokratičnim silam vse bolj ostri in vse bolj ogorčeni.
Vse to, piše Borisov v zaključku članka, kaže, da pripovedke o »nevtralnosti« Vatikana niso resnične. Neizpodbitno Je dokazano, da je v težkih letih, ko se je človeštvo borilo proti temnim silam hitlerizma, Vatikan zastopal prohitlerjevsko politiko.
Ta vatikanska politike se doslej ni izpremenila.«
Za gospodarske blokado Španije
Bruselj, 1. marca. Politični biro ¡ Komunistične partije Belgije je ob- ¡ javil resolucijo .v kateri zahteva od : belgijske vlade, da naj nudi španskim republikancem učinkovito pomoč, protestira proti Francovemu režimu in takoj prekine diplomatske in trgovinske odnošaje s Francovo Španijo. V resoluciji se pozivajo delavske množice, v prvi vrsti prevozni in pristaniški delavci, da preprečijo pošiljanje kakršnega koli materiala, namenjenega Francovi Španiji, in tako pričnejo gospodarsko blokado Francove Španije.
Češkoslovaško ljudstvo za demokratično Španijo
Praga, 2. marca. Te dni se mudi v Pragi predstavnik republikanske Španije, bivši španski delegat pri Društvu narodov, de Ascarto. Po radiu je imel govor o položaju v Španiji. De Ascarto je danes prisostvoval veliki manifestaciji združenja prijateljev demokratične Španije, ki je bila na filizofski fakulteti Karlovega vseučilišča v Pragi. Na včerajšnjem zasedanju češkoslovaške Narodne skupščine je govoril predsednik skupščine Jožef David, ki je opisoval preganja-
I nje in teror, ki so jima izpostavljeni i španski demokrati. Poslanci so stoje i poslušali njegov govor in pozdravili sklepne besede z navdušenim ploskanjem.
Tudi Madžarska protestira
Budimpešta, 2. marca. Moskov ki radio je objavil, da je dal madžarski minister za zunanje zadeve Gyöngy-ösy madžarskemu predstavniku v Londonu navodilo, naj pošlje španskemu ministru za zunanje zadeve protest zaradi usmrtitve španskih delavcev in delavk - rodoljubov.
V Kanadi bojkotirajo španske trgovske ladje
Toronto, 1. marca. Zveza kamadđrih mornarjev je sprejela resolucijo, v kateri zahteva od kanadske vlade, da prekine odnošaje s Španijo, ter poziva mornarje ostalih držav, naj nudijo svojo. podporo akciji za prenehanje trgovinskih zvez med Španijo in demokratičnimi državami.
Sprejet je bil Sklep, da se postavijo straže stavkujočih pred vsako špansko ladjo, ki bi se z aládrala v 1 Kanadi.
Izredno novačenje v Holandiji
Haag, 1. marca. (Tass.) Izredno novačenje rezervnih oficirjev in podoficirjev je izzvalo veliko razburjenje v vseh slojih holandskega prebivalstva.
Glasilo socialno demokratske stranke »Haagsch Dagblad« piše: »Zaradi novega novačenja je po vsej deželi zavladalo veliko vznemirjenje.
Novačenje je bilo objavljeno na podlagi 61. 32 zakona o vojaški obveznosti državljanov Holandije, v katerem je določeno, da se izvrši novačenje z ozirom na vojno nevarnost ali na druge izredne prilike.
Po mnenju vojnih oblastev so te »drage okoliščine« sedaj nastopile, številne osebe so sprejele brzojavni poziv, naj se takoj javijo komisiji za novačenje, vendar se mnogi niso odzvali. Sedaj uvajajo ostre ukrepe. Osebe, ki se ne bodo javile, bodo s silo pripeljane k naboru.
Večerni časopis »Je maintendrai«, glasilo predsednika vlade Schermer-iioma, priznava, da je zaradi novačenja nastala velika zaskrbljenost med ljudstvom, in ugotavlja, da rekruti ne vedo za pravi cilj teh ukrepov, čašopis poudarja, da so družine mnogih vojaških obveznikov v težkem položaju. Pred kratkim je več kot 100 vojaških obveznikov pismeno protestiralo proti pošiljanju v Indonezijo, sklicujoč se na čl. 192 »Temeljnega zakona«, v katerem je jasno rečeno, da se one osebe, ki so potrebne za izvrševanje službe v deželi, ne morejo pošiljati v Holandsko Vzhodno Indijo brez njihovega pristanka.
Po poročilu holandske agencije so vojaški obvezniki izjavili, da ne privolijo v to, da bi bili poslani v Indonezijo, in zahtevajo od ministra za vojsko Mayena, naj prekliče novačenje, ker ne odgovarja duhu zakona.
Vplivni časopis »Grune«, glasilo meščanskih krogov, piše:	»V ho-
landskih družinah je zavladala velika zmeda, številni vojaški obvezniki, ki so v teku 5 ^ojnih let doživeli mnogo nesreč, so mislili, da se bodo končno lahko posvetili delu in svojcem. Toda ta upanja so propadla.«
Drugi holandski časopisi protestirajo proti pošiljanju holandskih čet v Indonezijo, poudarjajoč, da holandsko ljudstvo noče služiti kolonialnim interesom.
Zasedanje indonezijskega nacionalnega komiteja
Batavia, 2. marca. Danes se prične zasedanje indonezijskega nacionalnega komiteja. Konference se bodo udeležili krajevni voditelji z Jave. Konferenca bo v Surakartd, ki je slara prestolnica in leži v sredini otoka.
Indonezijski nacionalni svet se je poslednjič sestal v Bataviji novembra meseca 1945., ko je odobril sestavo Sarirovega kabineta.
Sovjetsko ljudstvo na strani Indonezijcev
Haag, 2. marca. (Tass) V zadnji številki časopisa »Indonezija«, ki je pričel izhajati 23. februarja v Holandiji, je bij priobčen članek o položaju v Indoneziji. Pisec članka podrobno obravnava noto ukrajinske delegacije v vprašanju Indonezije in piše:
Poziv svobodne Indonezije je nalete! na odziv med Združenimi narodi. Prvo se je odzvalo sovjetsko ljudstvo, katerega predstavnik Višinski je tako vztrajno zagovarjal stvar indonezijskega ljudstva, kakor bi to lahko storili le Indonezijci.
Grožnja z novo stavko v Indiji
London. 1. marca. (Tass) Po trditvi agencije United Press iz Bombaya, je-Centralni kemite stavkajočih mornarjev indijske vojne mornarice izjavil, da bodo stavko ponovili, če bo hateri od udeležencev stavke v prejšnjem tednu kaznovan.
Indijska pomorska pešadija še nadalje sitraži vojne ladje in obalne objekte. Iz poročila je razvidno tudi, da re nekateri oddelki vojaških zračnih sil še nadalje branijo vršiti svojo dolžnost
Bivši Szalasyjev minister obsojen na smrt. Budimpeštanski radi j je objavil vest, da je bil Latio Budinscy (bivši minister za pravosodje v Szalasyjevi vladi), obsojen na smrt
Za demobilizacijo in umik britanskih čet iz tujih dežel
London, 2. macca. Izvršni odbor Komunistične stranke Velike Britanije, je podal izjavo, da je mogoče izvadi hitro demobilizacijo in da je potrebna vrnitev čet iz Indonezije, Indokine. Egipta, Abesinije, Sirije in Libanona, Italije in Grčije.
Angleške napake v politiki napram Grčiji
London. 2. marca Laburistični član Francis Noel Baker je poslal »Timesu« odprto pismo, v katerem pobija izjavo, ki jo je pred kratkim dal bivši minister za Srednji vzhod Harold Mac Afilian in v kateri trdi, da Velika Britanija ni zagrešila v Grčiji nobene napake.
Francis Noel Baker naglaša, da ;e Anglija napravila dve glavni nap:[-d:
1.	Velika Britanija je verjela in delala za vzpostavitev kraljevine. 2. Velika Britanija je hotela doseči ravnotežje s tem, da je pomagala piri organizaciji nacionalističnih fkupio, ki so sestavljene iz največ j ih političnih nasprotnikov EAM-a. Zaradi tega je organizacija EAM postala nepomirljiva in je tako nacionalistično trdnjavo skoraj razrušila.
Zloraba ameriškega vojnega materiala
Newyork, 1. marca. (Tass) Kakor poroča washingtcniki dopisnik »United Pressa«, je predlagal republikanski senator Brfwster iz države Maine pri razpravi senatne podkomisije Zdr-držav Amerike, da naj Združene države Amerike svetujejo Veliki Britaniji, da pri dušenju vstaje v kolonijah ne uporablja materiala, ki ga dobiva iz Združenih držav po zakonu o posojilu in najemu. Ko so poi tav-Ijali predstavnikom ministrstva za zunanje zadeve vprašanja, je Brewster izjavil, da so Združene države Amerike »vznemirjene, ker uporablja Anglija opremo, ki je izdelana v Združenih državah Amerike, v bo -proti Zidom v Palestini, proti Egipčanom, Indijcem in Indonezijcem«.
Smith je izjavil, da .imajo Združene države Amerike možnett, da omejijo uporabo tega materiala, vendar pa je to politično vprašanje, o katerem odloča miniti, stvo za zun; • nje zadeve.
Kratke vesti
Dom bolgarske kulture v Bukarest:
V	Bukarešti bodo zgradili Dom bolgarske kulture. Dom bo imel kinematografsko dvorano s 1000 sedeži, ve liko dvorano za sprejeme, muzej i;: dobe bolgarskega preporoda, salon sodobne Bolgarije, knjižnico in klub sko dvorano bolgarske kolonije. Načrti so že Izdelani.
Delegacija bolgarskih delavskih sindikatov odpotovala v Atene. Delegacija bolgarske zveze delavskih sindikatov (ORPS) je odpotovala v četrtek v Atene na kongres grških sindikatov.
Albansko odposlanstvo na kongresu romunskih antifašistk. V Rcmumjo j odpotovala delegacija ¿Veze antifašističnih žena Albanije, ki bo pris, stvovala kongresu romunskih antiís šisrtk.
Šef grškega generalnega štaba odstopil. Ker se šef grškega generalnega štaba general Dromazos ni skiait; : z vojaško politiko vlade, je poda: ostavko, ki pa je minister za vojsko geenral Manetas ni hotel sprejeti.
Bivši voditelj nacistov na Slova škem aretiran. Slovaški tisk prriaš vest, da so aretirali bivšega voditelja nemške nacistične Škapine na Slovaškem, Franca Karmasina, ki je bil hot Hitlerjev agent na Slovaškem postavljen za državnega sekretarja v Tisovi marionetni vladi
Turčija kupuje ameriški vojni mr terial. »Istambul« poreča. da bo skupina turških strokevnjakov v najkrajšem času odpotovala v Egipt, kjer bo obitkala tamkajšnja ameriška vojaška taborišča zaradi nakapa zalog raznega materiala ameriške vojske, ki je določen za likvidacijo. Časopis je dobil obvestila, da bo materiala nakupljeno za 10 milijonov dolarjev.
Spopadi delavcev s policijo v New-yorku. — Med t;emi tisoči delavcev podjetja »General Electric Company« in ameriškimi policisti je prišlo do «popada in se je razvil pretep, v katerem je bilo ranjenih več oseb. Do spopada je prišlo, Uer so policisti poizkušati razgnati istraže stavkujočih.
Novi pomočnik državnega podtajnika v britanskem ministrstvu za zu. nanje zadeve- Za pomočnika državnega podtajnika v angleškem ministrstvu za zunanje zadeve v oddelku za politične posle je imenovan Oliver Harvey.
Napad na vlak med Palestino ir Kairom. V četrtek je bal izvršen napad na vlak blizu postaje Massasin 60 milj severovzhodno od Kaira. Pri tej prilike so ubili 2 britanska vojaka.
Stariča 2000 nameščencev električnega podjetja v Manili. United P ess poroča, da je stopilo v stavko 2000 nameščencev električnega podjetja v Mali li. Zahtevali so, da jim zviša.o p’ače. Zaradi stavke bo primanjkovalo v mestu vode, delno pa bo ustavljen tudi električni tok.
Masajuki se je predal zavezniškim oblastem. Bivši japonski zunanji minister general Tani Masajuki se je predal zavezniškm oblastem. Tani Masajuki je bil minister za zunanje zadeve v vladi generala Toje. Sedaj je v vojaškem zaporu v Sugarmi. — Predal se je kot poslednji član vlade, ki odgovarja za napad na Pearl Нзг-boor.
Pet Japoncev obsojenih na smrt.
V	Šanghaju je bilo od 18 Japoncev, ki so bili obtoženi, da so eurovo postopali z zavezniškimi vojnimi 'ujetniki v Harkovu, obsojenih 5 na smrt z obešenjem. Med cboeojsnci je tudi generalmajor Kaburagi, načelnic ge" naralštaha 34. a.made.
Naše gospodarstvo Nasveti za gradnjo kmečkih domov
¡¡¡¿¡kalna podružnica ESZDN pri kako naj stoji kmečki dom, kako
’ naj gradi hišo, da bo povsem ustrezala njegovim potrebam, pa tudi potrebam poznejših rodov. Prvo, najobsežnejše poglavje knjige obravnava stanovanjsko hišo in vse, kar mora kmet vedeti, ko si gradi hišo. Vedeti mora, kako naj ležita hiša in hlev z ozirom na strani neba, kako je treba- hišo v notranjosti urediti. kakor razporediti prostore, da bodo povsem ustrezali potrebam. Naslednji poglavji sta posvečeni hlevu in svinjaku. Posebno preudarno je treba postopati pri sestavljanju osnutka za hlev, pri določitvi njegove lege ter notranje ureditve. Enako pozornost je posvetiti gradnji svinjaka, pri čemer je upoštevati, da je prašič od vseh domačih živali najbolj podvržen boleznim. V teh poglavjih je pojasnjena tudi ureditev vseh potrebnih pritiklin.
Zaključno poglavje prikazuje v načrtih sedem vzornih kmečkih domov in sicer dve kočarski kmečki hiši, dva majhna kmečka domova, dva srednja in en večji s pripadajočimi hlevi. Iz teh načrtov je razvidno, kako na različne načine lahko praktično uporabimo v knjigi opisane nasvete. Knjiga sicer ne daje
astvu za kmetijstvo je prav-’ :i aia knjigo pod naslovom >Na-:i za gradnjo kmečkih domov«, .(■njeno kmetu v sedanji dobi ¡ove. Knjiga se dobi pri mini-.•_vj za kmetijstvo, kakor tudi v a knjigarnah po ceni 50 mn. i-: obnovi naših kmečkih domov rinio postopati umno in složno, ¡¿kateri kmet se bo moral ob tehnične baze sam lotiti de-i obnovi svoje domačije, v vsa-p. imeni pa bo moral s svojo pomagati pri gradnji. Po-j bo moral biti težak, zidar in ter obenem.
; ki si obnavlja dom. hlev ali nrsko poslopje ali pa si mora ;t:jo na novo zgraditi, potre-- -vetov, da ne bo več gradil ,ku, »na oko« in po zasta-: zapravljivih načinih. Pa tudi •ci obrtnik, ki bo postavljal ; vi jal kmečki dom, se mora s sodobnimi in praktičnimi k ureditve hiše in hleva in s konstrukcijami, na primer ¡tropih in ostrešjih.
¡vsa pa je v prvi vrsti name-i kmetu, ki mora vedeti, kje in
nasvetov tudi za kmetijske zadruge (živinorejske, sadjarske, vinarske itd.), katerih potrebe so zelo različne, vendar pa opisuje mnogo osnovnih vprašanj (gradivo, prezračevalne naprave, zaščita pred vlago, povezanost in razporeditev prostorov v hiši in hlevu itd.), ki jih moramo poznati pri snovanju kakršnega koli kmečkega gospodarstva. Knjiga pa do gotovo zelo koristila funkcionarjem in članom obnovitvenih zadrug.
Marsikdo bo v knjigi našel delno ali celotno rešitev vprašanj, ki ga zanimajo, ko se pripravlja za obnovo domačije ali za postavitev nove. Seveda pa ni namen objavljenih načrtov, da bi se v posameznih primerih vprašanje reševalo šablonsko, ker se vedno pojavljajo posebne potrebe in v stalnem gospodarskem razvoju tudi nove oblike.
»Nasveti za gradnjo kmečkih do--zov« bodo skupaj z brošuro »Betonirajmo sami«, ki jo je lani izdalo gradbeno ministrstvo, pomemben pripomoček vsem, ki neposredno sodelujejo pri obnovi naših vasi, da bodo iz ruševin zrasli lepši in boljši domovi.
sklenjenih po 1. januarju 1946, da je treba plačati prometni davek in ostale javne dajatve, se morajo le-te plačati po predpisih.
Jugoslovanska armada in mornarica ter ostale ustanove so dolžne po pogodbah, sklenjenih po 15. febr. 1946, plačati prometni davek, carine, takse in trošarine, če so v računih posebej izkazane. Jugoslovanska armada in Jugoslovanska mornarica sta dolžnii poleg tega v smislu predpisov o skupnem davku na poslovni promet plačati skupni davek ob zakolu živine za prehrano vojske, kakor tudi od mlinskih proizvodov, dobljenih s predelavo žita.
Proizvodnja premoga v Evropi
Po januarski statistiki Evropske organizacije za premog je proizvodnja premoga v zapadni Nemčiji v januarju znašala le 47o/o povprečne proizvodnje v razdobju 1935-38. V belgijskih rudnikih so januarja dosegli 82°/o predvojne proizvodnje, Francija pa je v januarju prvikrat dosegla odnosno za 3»/0 prekoračila predvojno proizvodnjo, pri čemer pa je upoštevati, da je sedaj število zaposlenih delavcev za 37»/o večje kakor je bilo pred vojno.
V Veliki Britaniji je po podatkih ministrstva za gorivo in pogonsko
Pîzlv perutmnarjem In zbiralcem valilnih jajc
....■ ice za umetno valjenje koci ji drugih perutninarskih jajc . ovijajo, da začno čim prej •r eti. V večjem obsegu bosta •ovali dve centralni valilnici, v Ptuju in druga v Ljubljani, av jo polno obratovala vaiilna ki jo upravlja Zadruga ji gospodarjev »žegoza«, in je na v salonu Kratky v Št. i. >o imela mesečno valilno a ; ost skoraj 30.000 jajc. Nesi ojev bo steklo po načrtu že matea. Vendar se bo najprej .vijalo valjenje v manjšem ob-nasiednjih dneh pa se bo g valjenja stalno večal. Sedaj i.ovnjaki na delu, da nadome-o teh, za narodno gospodarovo važnih valilnih aparatih tisto, kar je razbilo sovraštvo i: Tskih nasilnikov. Na nekate-Vvidnih aparatih so razbili naj-л e električne naprave, ki jih io c oče nadomestiti. Zato se pri-l;.i preureditev tehničnega ustro-i se ti stroji vendar uredijo za tavanje.
• je potrebno, da se za to ob-) umetno valjenje pripravi po-organizacija, vabi zadruga erutninarje in tiste zbiralce vaiale, ki so že prej zbirali tasajea, a pa se hočejo sedaj lo-
titi tega važnega dela, da se nemudoma pismeno javijo na naslov: Zadruga malih gospodarjev žigoza v Ljubljani, Gallusovo nabrežje 33. Prijavijo naj se vsi tisti, ki še niso določeni za sodelovanje z valilnico v Ptuju.
Nadalje vabi zadruga vse kmetijske strokovnjake, da posvetijo vso pozornost letošnji akciji za zbiranje valilnih jajc in za valjenje vobče, to je za umetno in naravno valjenje Pismeno naj se javijo tudi vse šole, ki žele sodelovati na ta način, da bodo šolski učenci in učenke pomagali pn zbiranju valilnih jajc, da bodo pri tem poslu pomagali doma staršem in da bodo pozneje vzrejali piščance.
Zadruga bo vsem, ki se bodo javili, poslala potrebna podrobna navodila. V. kratkem bo izšla tudi posebna brošura, ki bo obširno obravnavala kokošjo kugo, ki že nekaj let zelo razsaja in ki se tudi letos nevarno širi. Brošura bo poučila pe. rutninarje, kako naj se kokošje kuge uspešno obvarujejo. Razen tega bodo v brošuri tudi navodila o tem, kako je ravnati z valilnimi jajci tako pri naravnem kakor tudi umetnem valjenju. Brošurica bo na razpolago v znatni nakladi in bo veljala le nekaj dinarjev.
40 odstoten, popust. Agrarni svet pri agrarni direkciji bo kasneje predlagal obseg zemlje, ki naj ostane posameznim samostanom in cerkvenim občinam.
igrama гебозгша v Rummüji In Bolgariji
"šteh iz Bukarešte so v vsej j stanju je sedaj 60 odstotkov vseh
¡i na delu komisije za izva-¡ikona o agrarni reformi. V ih okrožjih se je izvajanje zakrni. Komisije bodo pregie-iii je razdelitev pravilno izvr-: bodo novim lastnikom izro-rdila o lastništvu zemlje. Vse-V Rumuniji razlaščenih 1 mi->.000 ha zemlje. Po izjavi, ki da! kmetijski minister Romu-uironi je v vsej Rumuniji do 900.000 kmetov, ki imajo nu pravico zahtevati zemljo, da imajo premalo zemlje ali 'i nimajo. Zemlja pa bo do-okrog 500.000 kmetom. Za e kmete, ki niso mogli dobiti je predvideno, da bodo upo-pri razdC'Mltvi zemljišč, ki bodo чепа v zvezi z melioracijo po-nega ozemlja Donave in neka-irugih rek. Z melioracijskimi o mogoče pridobiti skoraj dva hektarjev zemlje. Nadalje va vlada pritegniti 60.000 do '.metov na delo v strojno trak-postaje, ki bodo organizirane ! državi. Vlada pomaga novim m, ki jim je Mia dodeljena da si čimprej uredijo poseía daje jim seme in kmetijsko oro-ì tudi potrebne kredite. V vsej iji je sedaj urejenih 320 stroj-iktorskih postaj. V brezhibnem
Poziv vsem obrtnikom
Obrtniška zveza za okrožno malto Ljubljano, Miklošičeva c. 4, ponovno poziva vse obrtnike, da se zglase v njeni pisarni v svrho izjave o zmogljivosti njih obratov, in sicer v roku, kakor je bil objavljen v časopisju, to je v času od 1. do 9. marca (ne kakor je bilo pomotoma objavljano). Vsak naj prinese s seboj na listu spisane naslednje podatke:
1.	podatke o količini glavnih surer vin, ki ji hje obrat v stanju predelati v dobi enega leta, za popravila in za /izdelavo, in to pri sedanjem obsegu obrata ter pri .polnem obratovanju:
2.	podatke o količini gotovih izdelkov, id jih je obrat v stanja izdelati iz surovin pod 1. pri sedanjem obsegu in pri polnem obratu; ;
3.	podatke o številu strojev, M jih ima obrat, m sicer proizvajalnih in pogonskih strojev ter o skupni jakosti v konjskih silah;
4.	število zaposlenega osebja sedaj
in piri polni zaposlitvi.	531-n
traktorjev. V celoti ima Rumunija okrog 10.000 traktorjev, potrebovala pa bi jih najmanj 25.000.
Parlamentarna komisija pri bolgarskem kmetijskem ministrstvu je te dni dokončno redigirala besedilo načrta zakona o agrarni reformi. V osnovnih črtah ej zakon ohranil prvotno obliko in so bile izvršene le manjše izpremembe in dopolnitve. Površina zemlje, ki jo bo lahko obdržal posamezen kmet, znaša 20 ha za staro Bolgarijo in 30 ha za Dobru-džo. Lastniki posestev, ki sami ne obdelujejo zemlje, bodo smeli obdržati le 50 odstotkov površine srednjega kmetijskega posestva, ki jo bo določila za vsak kraj občinska komisija za agrarno reforma. Največ bodo smeli obdržati 5 ha. Odvzeto zemljo bo država starim lastnikom deloma plačala in siceT v državnih 3 odstotnih obveznicah. Polno plačilo v obveznicah je predvideno samo v primerih, kadar se posamezniku odvzame manj kakor 5 ha. Pri veleposestvih (nad 100 ha) pa bo šla polovica vrednosti odvzete zemlje v zemljiški sklad. Invalidi, vdove in sirote, ki bodo dobili zemljo, bodo plačali za to zemljo le polovico cene, po kateri bo zemlja kupljena za zemljiški sklad. Članom zadrug za skupno obdelovanje bo vrhu tega priznan še
Plačilo prometnega davka carin, taks in trošarin pri dobavah vojski, pošti in železnicam
Zvezni minister za finance je izdal 14. februarja 1946 naslednje pojasnilo: Z zakonom o začasnem finansiranju državnih potreb (Uradni list FLR, št. 16-1946) so s 1. januarjem t. 1. prenehale veljati določbe finančnega zakona za proračunsko dobo julij—december 1945. po katerih je za nabave, dobave in dela za Jugoslovansko armado in Jugoslo. vansko mornarico, za pošto in železniško upravo veljala oprostitev plačevanja prometnega davka, carin, taks in trošarin.
Zaradi nepoučenosti so navedene ustanove tudi po 1. januarju t. 1. sklepale pogodbe za nabavo blaga ali izvršitev del, ne da bi predvidevale plačilo državnih dajatev. Ker po takih pogodbah dobavitelji ne morejo prevaliti prometnega davka in ostalih javnih dajatev na potroš. nike, se prometni davek, carine, takse in trošarine ne bodo pobirale po pogodbah, sklenjenih do 15. februarja 1946, kolikor niso dajatve zaračunane v prodajni ceni. V takih primerih so davčni zavezanci dolžni preskrbeti potrdila od ustanove, za katero je izvršeno naročilo, da je pogodba sklenjena pred 15. februarjem 1946 in da niso plačani prometni davek in ostale dajatve. Od na.bavk, naročil in storitev, za ka-tereje je predvideno v pogodbah,
energijo тпаАиЈа. v januarju povprečna tedenska prozivodnja premoga 3.29 milijona ton. nasproti 3.39 milijona ton v januarju lanskega leta.
češkoslovaški tiskovin urad objavlja vsebino članka, ki ga je objavil dnevnik »Rude Pravo« o požrtvovalnem delu čeških rudarjev, ki jim je uspelo v januarju prekoračiti predvojno proizvodnjo rjavega premoga. V januarju je znašala proizvodnja rjavega premoga 1,645.000 ton nasproti 1,504.000 v januarju 1937. Povečanje znaša torej 9°/®. Proizvodnja črnega premoga pa je v januarju zaostajala v primeri z letom 1937. Povečanje znaša torej 9°/®. Provo« poudarja, da je ta velik uspeh pripisati podržavljanju rudnikov in požrtvovalnosti čeških rudarjev.
= Razdeljevanje krme za male ži-
VaJi. Od ponedeljka A marca dalje bo razdeljevala Zadruga malih gospodarjev »Zegoza« na Galusovem nabrežju št. 33. krmila za male živali po abecednem redu zadružnikov, in sicer: >b ponedeljkih od A do G, ob torkih od H do N, ob sredah od O do T in ob četrtkih od V d j 2 in zamudniki. Ob navedenih dneh se krma deljuje popoldne od 15- do I/s 18. ure. Rejci naj na vrstni red pazijo, ker se bo delilo samo po vrstnem redu, da se prepreči zamudno čakanje.
Predpisi za določanje cen
Z odlokom predsedništva vlade proizvodnih stroškov oziroma cene LRS je po uredbi o določanju cen¡ blaga, ki se proizvaja in jo je zaradi ustanovljen pri tem predsedstvu! tega poslati pristojnemu ministrstvu, urad za cene kot najvišji organ za ko podjetje prejme proizvodne nalo-
vljenje m delo v Sovjetski zvezi
¡iíen napredek v sovjetski Kirgiziji
retar Centralnega komiteja Ko-tične partije Kirgizije piše v dit o priliki 20. obletnice usta-e Sovjetske socialistične repu-Kirgizije:
ried revolucijo je bila Kirgizija 5 najbolj zaostalih pokrajin Rusije, ušivo, lakota in pomanjkanje vsakih pravic — to je bila usoda kir->-ga ljudstva. Pod sovjetsko oblo pa se je življenje v republiki ilo spremenilo. Tisoči traktor-■ kosilnih in mlatilnih strojev ter . ii modernih poljedelskih strojev - - pojavili po hribih in dolinah, •|* sta nedavno bila glavno poljedel-c o rod je še lesena motika in prav o lesena brana. Malo gospodarstvo mitivne nomadske živinoreje se je iaknllo velikim, visoko razvitim korejskim kolhozom in sovhozom. ira jih, ki so jih sicer smatrali kot nerabne, so bile ustanovljene tono in premogovniki. Kirgizjase je ' menila v deželo s cvetočo kultu-koanostjo in umetnostjo. Teh dvaij-lot obstoja sovjetske Kirgizije je 'keg dokaz zmagovite nacionalne ike Lenina in Stalina. Pod vod-
stvom bodjševiške partije, s pomočjo velikega ruskega ljudstva se je kirgiški narod v najkrajšem času dvignil iz svoje gospodarske in kulturne zaostalosti
Kirgizija je ena najlepših dežel. Njeno ozemlje krasi veličastna veriga pogorja Tjanšan in Pamir-Alai, katerega vrhovi so pokriti z večnim snegom. V rodovitnih dolinah se pridelujejo najdragocenejše industrijske rastline: bombaž, sladkorna pesa, tabak, mak in razna zdravilna zelišča. Po alpskih pobočjih se pasejo velikanske črede živine. Zemlja je bogata na premogu, cinku, kositru, zlatu, sre bru, antimonu in drugih kovinah.
Po zaslugi stalinskih petletk je Kirgizija postala dežela z visoko razvito industrijo. Pred revolucijo je obsegala kirgiška industrija le nekaj sirarn, dve strojarni, eno oljarno in petdeset majhnih rokodelskih podjetij za izdelovanje najnujnejšega orodja. Danes obratuje v republiki okoli 5 tisoč podjetij, od teh 400 velikih. Indu sirijska produkcija je v preteklem letu zavzemala v narodnem gospodarstvu okoli 70 odstotkov. Naslednji po-
datki nam prikazujejo razmah industrializacije: v preteklem letu je bila proizvodnja kirgiške industrije 35 krat višja kot v letu 1936. V dvajsetih letih se je proizvodnja premoga dvignila na dvanajstikratno višino. Kirgizija se po pravici smatra kot glavna baza za preskrbo srednje Azije s kurivom. V letu 1945. je bila v ZSSR na prvem mestu, kar se tiče proizvodnje živega srebra, in na drugem mestu v proizvodnji antimona. V zadnjih letih so bile ustanovljene nove panoge kovinarske in rudarske industrije. Ustanovljene so bile tovarne za proizvodnjo poljedeskdh strojev, orodja in hidravličnih turbin. Industrija in poljedelstvo sta dosegla ogromen razvoj.. V dolini Ču je bilo zgrajenih 5 velikanskih sladkornih rafinerij. V mestu Frunz je pričelo obratovati veliko podjetje za izdelovanje konzerv in razne druge tovarne. Dežela je preskrbljena s številnimi velikimi in majhnimi električnimi centralami. Kapaciteta teh central je več kot stokrat višja kot v 1. 1926.
Do temeljnih sprememb je prišlo tudi v polj-eedlstvu. Ogromne naprave za namakanje polj pokrivajo deželo. Površina namakane zemlje se I je skoraj podvojila. Sedaj se je pri-I čelo s konstrukcijo umetnega jezera I Orto Togoi. Kanal Cu, ki bo omogočil
določanje in kontrolo cen v Ljudski republiki Sloveniji. S tem stopamo tudi na področju cen v dobo smotrnega in temeljitega dela.
Gospodarski svet zvezne vlade, ki ima pravico nadzorstva nad delom vseh organov za določanje in kontrolo cen in zvezni urad za cene sta zaradi koordiniranja dela, izenačenja in izvajanja enotne politike cen izdala o organizaciji oblastev in postopka pri določanju m kontroli cen vrsto predpisov. S temi predpisi je bil postavljen temelj za pravilno in hitro postopanje pri določanju cen. Razni pojavi pa kažejo, da se ti predpisi pri nas sploh ne izvajajo ali pa se izvajajo nenačrtno in površno, zato imamo na tem področju še vedno neurejenost in zmedo. S tem moramo dokončno prenehati in pričeti s smotrnim delom ter točno določenim postopkom na tem važnem gospodarskem področju.
Eden prvih pogojev za pravilno razdeljevanje blaga in s tem zvezanih vprašanj, je hitro določanje cen. še vedno imamo primere, da proizvajajo ali uvozijo podjetja velike količine blaga, ki ga pa ne morejo pravočasno razdeliti, ker blagu niso določene cene. Hitro določanje cen je predvsem odvisno od samih podjetij, katerim je treba določiti cene za njihove proizvode. Prav tu pa podjetja največ greše, bodisi da vlo-že kalkulacije za določitev cen prepozno, ko je blago že izdelano ali celo dobavljeno, ali vlože napačno sestavljene kalkulacije ali pa na nepravem mestu. Zaradi tega morajo podjetja do določitve cen čakati na izplačilo, ostati morajo brez obratnega kapitala in ne morejo izplačati delavcev ter poravnati drugih obveznosti, na drugi strani pa nastane zastoj v razdelitvi blaga z vsemi svojimi škodljivimi posledicami.
I.
DOLOČANJE CEN INDUSTRIJSKIM PROIZVODOM
Glede sestave kalkulacij je izdal zvezni Gospodarski svet splošno navodilo za kalkulacije v gospodarskih podjetjih. (Uradni list DFJ št. 87/1945 in Uradna obvestila zveznega urada za cene št. 5/1945), na katero izrečno opozarjamo vsa podjetja.
Namen tega navodila je, da se z uvedbo enotnega načina in postopka pri določanju cen vnese red v naše gospodarstvo, posebno v proizvodnjo in prodajo blaga. Z uporabo tega navodila se mora zavarovati renta bilnost podjetja. Upravitelji podjetij morajo doseči rentabilnost z racio-nalno organizacijo proizvodnje, s strogim varčevanjem potrošnega materiala in delovnega časa, ne pa s pretiravanjem kalkulacij za cene.
Po navedenem navodilu morajo vsa podjetja sestaviti naprejšnjo in končno kalkulacijo. Naprejšnja kalkulacija je v stvari predvidevanje
pridobitev 70 tisoč hektarjev rodovitne zemlje, bo kmalu izgotovljen. Bivši nomadi, ki so pred kratkim prezirali poljedelstvo, so se pričeli baviti s pridelovanjem žita, bombaža, sladkorne pese, tobaka in pričeli gojiti vinsko trto. Pravilno izkoriščanje bogatih pašnikov in pridelovanje krmilnih rastlin je pospešilo razvoj živinoreje. Od leta 1934. do 1945. se je število živine skoraj podvojilo, v kolhozih in sovhozih je naraslo čelo' 5.2 krat. Ob pričetku tega leta je imel vsak kolhoz najmanj 1300 glav živine. Pred kratkim ni imela Kirgizija
več kot 20 tisoč ovac. Sedaj je število ovac že prekoračilo milijon.
Znatni uspehi so bil doseženi tudi v kulturnem pogledu. Nepismenost prebivalstva je bila v splošnem odpravljena in vpeljana šolska obveznost s sedmim letom. Danes deluje v republiki 630 osnovnih šol, 895 srednjih šol in šest višjih institutov. 220 tisoč otrok poseča kirgiške šole in 8400 študentov poseča višje šole in serdnje tehnične šole. Pred revolucijo Kirgizije ni imela lastnih učenjakov. Danes je v republiki 23 znanstvenih institutov, ki jih vodi kirgiška podružnica Akademije znanosti ZSSR. Umetnost sovjetske Kirgizije se je razvijala s silno hitrostjo. Gledališča predvajajo razen komedij
ge. Naprejšnjo kalkulacijo je torej poslati v odobritev pred izvršitvijo proizvodnega načrta, oziroma preden je blago izdelano.
Po navodilu za pravočasno predlaganje kalkulacij zaradi določitve cen (Uradna obvestila št. 1/1946) morajo podjetja poslati naprejšnjo kalkula eijo proizvodnemu ministrstvu najkasneje v 15 dneh po prejemu proizvodne naloge. Podjetja pa, ki ne proizvajajo blaga po proizvodni nalogi, so dolžna poslati to kalkulacijo takoj, ko določijo svoj proizvodni načrt oziroma ko pričnejo s proizvodnjo blaga.
Ko je proizvodna naloga izvršena, morajo podjetja sestaviti končno kalkulacijo in jo predložiti takoj pristojnemu ministrstvu zaradi določitve končne cene. Končne kalkulacije morajo biti sestavljene na pod. lagi stroškov po podatkih knjigovod. stva po istem obrazcu kakor naprej, šnje kalkulacije.
• Vse kalkulacije je vložiti v 4 izvodih. Ob koncu vsakega meseca morajo namreč podjetja razdeliti vse stroške tega meseca, ki jih izkazuje knjigovodstvo, in sicer tako-le:
a)	na kalkulativno potrebne stro. ške, ki odpadejo na posamezne proizvodne naloge, posebej za vsako proizvodno nalogo z navedbo izdela, ne količine blaga za vsako proizvodno nalogo;
b)	na kalkulativno potrebne stroške, ki odpadejo na ostala dela izven proizvodnih nalog, v skupnem znesku z navedbo ' izdelane količine blaga;
c)	na nekalkulativne stroške, ki jih je treba prikazati specificirane po njihovih vrstah.
Prav tako je treba ravnati pri sestavljanju naprejšnje kalkulacije, kar pomeni, da je treba kalkulativno potrebne stroške razčleniti na iste dele, iz katerih je sestavljena končna kalkulacija.
Pristojnost organov za določanj cen.
Glede ustroja organov za določa, nje in kontrolo cen je izdala zvezna vlada uredbo o določanju in kontroli cen (Uradni list DFJ št. 84/1945). Na podlagi te uredbe je izdal Gospodarski svet odločbo o razdelitvi pristojnosti med zveznimi in federalnimi organi pri določanju in kontroli cen (Uradni list DFJ št. 84/1945). Po tej odločbi spada v pristojnost zveznega urada za cene določanje cen predmetom v proizvodnji, ki so imenoma navedeni v odločbi sami, razen tega vsem predmetom, namenjenim za izvoz ter vsemu blagu, ki se uvaža. Cene monopolskim predmetom določa zvezno finančno ministrstvo v sporazumu z zveznim uradom za cene. Cene zdravilom in farmacevtskim preparatom določa zvezno ministrstvo za narodno zdravje, cene veterinarskim serumom in virusom pa zvezni urad za cene na predlog zveznega ministrstva za kmetijstvo.
Gene vsem ostalim proizvodom določa orad za cene pri predsedništva vlade LRS
Vsa podjetja, pa izrecno opozarjamo, naj v interesu hitrega postopanja pri določanju cen ne vlagajo prošenj s kalkulacijami neposredno pri uradu za cene (bodisi zveznem ali federalnem), marveč naj se ravnajo točno po obveznem tolmačenju določb 6. člena uredbe o odločanja in kontroli cen (Ur. list FLRJ št. 12/1946 in Uradna obvestila štev. 16/1946), ki določa naslednje:.
1.	Podjetja se morajo s predlogi odnosno s kalkulacijami za določitev cen obračati: a) za proizvode, izdelane po proizvodnih nalogah, na pristojne referente za cene pri strokovnih oddelkih (odsekih) tistega proizvodnega ministrstva, ki jim je izdalo te proizvodne naloge; b) za proizvode, izdelane po proizvodnem načrtu podjetja (t. j. brez proizvodne naloge) na pristojne referente za cene pri strokovnih oddelkih (odsekih) tistega proizvodnega ministrstva, pod čigar kontrolo odnosno vodstvo spadajo;
2.	Strokovni oddelki (odseki) pro-
izvodnih ministrstev predlagajo te predloge odnosno kalkulacije in jih pošljejo s svojim mišljenjem:	a)
zveznemu uradu za cene, kadar gre za proizvode, ki spadajo po odločbi o razdelitvi pristojnosti med zveznimi in federalnimi organi pri določanju in kontroli cen (Ur. list DFJ št. 84/1946) glede določanja cen v pristojnost zveznega urada za cene; b) federalnemu uradu za cene, na čigar področju je podjetje, kadar gre za proizvode, ki spadajo po odločbi o razdelitvi pristojnosti med zveznimi in federalnimi organi glede določanja cen v pristojnost federalnih uradov za cene.
Državna proizvodnja podjetja, ki
vršijo posamezna dela izven svoje proizvodne naloge ali svojega proizvodnega načrta, niso dolžna za tako izdelavo blago prositi za odobritev cen, marveč morajo kupcu blaga izstaviti račun, razčlenjen po sledečih postavkah: 1. porabljeni material, 2. produktivne mezde, 3. stroški za izdelavo in upravo, izračunani na proizvodne mezde, 4. kosmati zaslužek, 5. morebitne dajatve, ki neposredno obremenjujejo blago (posredni davki, trošarine) ter takse (pogodbene in priznanične). Vsakemu tako razčlenjenemu računu 'dodajo podjetja naslednjo klavzulo: »Da so gornje kalkulacijske postavke izračunane po stvarnih podatkih knjigovodstva in izvršenih nalog, jamči odgovorni poslovodja podjetja.« če bi se pri pregledu ugotovilo, da so taki računi netočni ,bo urad za cene prijavil odgovornega poslovodjo podjetja javnemu tožilcu po čl. 2. zakona o zatiranju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže.) Ta izjemni predpis vsebuje odločba zveznega urada za cene z dne 28. dec. 1945 (Uradna obvestila št. 1/1946).
Roki za določitev cen
Za hitro postopanje pri določanju cen je izdal zvezni urad za cene obvezno navodilo o rokih pri določanju cen (Uradna obvestila št. 5/1945), ki se glasi: proizvodna ministrstva so dolžna dostaviti vloge in kalkulacije s svojim mnenjem pristojnemu uradu za cene najkasneje v 10 dneh po prejemu vloge in kalkulacij. Uradi za cene so dolžni izdati odločbo o cenah v 5 dneh po prejemu vloge in kalkulacij od proizvodnega ministr-stva.
Proizvodna ministrstva in uradi za cene smejo prekoračiti gornje roke samo, kadar kalkulacije niso popolne ali niso dovolj utemeljene. V teh primerih pa morajo oblastva pred potekom rokov ukreniti vse potrebno ,da se pribavijo potrebni podatki in listine.
Proizvodna ministrstva in uradi za cene smejo zaradi ugotovitve pravilnosti kalkulacij preizkusiti knjigovodstvo in druge oblike računovodstva podjetja ter zahtevati od teh vsa pojasnila, podatke in dokumente in se tudi z obiskom v obratu ter z zasliševanjem delavcev in nameščencev prepričati o pravilnosti navedb.
Končno opozarjamo vsa podjetja na odločbo o obveznem navajanju klavzule o cenah na računih (Uradna obvestila št. 4/1945), po kateri so podjetja dolžna izstaviti pri vseh dobavah blaga originalne račune z na-značbo oblastva, ki je odločbo izdalo ter številke in datum odločbe.
(Nadaljevanje sledi.)
in oper kirgiâfsih dramatikov tudi dela Gogola, Ostrovskega, Čajkovskega, Shakespearqa, Moliera in Puccinija). Ob dvajsetletnici republike predvaja operno gledališče novo kirgiško opero »Manase.
Zahrbtni napad fašističnih razbojnikov je prekinil mimo delo sovjetskih državljanov. Na poziv vlade in Partije se je vse ljudstvo dvigniloi v boj proti sovražniku. Na vsej razsež-ni fronti so se Kirgizi junaško borili ramo ob rami z Rusi, Ukrajinci, Belorusi in drugimL Okoli 40 tisoč kirgiških borcev je bilo odlikovanih za junaštvo, ki 60 ga pokazali v bitkah proti sovražniku, 54 jih je dobilo naslov heroja Sovjetske zveze. Kirgiški koihozniki in intelektualci so z neutrudljivo energijo delali v zaledju. Nad 20 tovarn, ki so bile evakuirane iz zasedenega ozemlja, je v najkrajšem času pričelo z obratovanjem v naši republiki, zgrajenih je bilo nadaljnjih deset industrijskih podjetij. Kolhozi in sovhozi kirgiške republike so dobavili nad en milijon pu-dov (1 pud je nekaj nad 16 kilogramov) poljskih pridelkov za preskrbo Rdeče armade in delavcev v ZSSR. V najstrašnejših dneh obleganja Leningrada so kirgiški koihozniki dobavili prebivalcem junaškega mesta okoli 200 tisoč podov živeža. Ko je
Rdeča armada pričela poditi fašistične tolpe proti zapadu, so kolhozi naše republike poslali osvobojenim predelom 130 tisoč konj, krav, volov ovac in koz.
V svojem zgodovinskem govoru z dne 9. februarja je generalisim Stalan razvil pred sovjetskim ljudstvom veličastne načrte o novem poletu narodnega gospodarstva. Pred republiko Kirgizijo se odpirajo sijajni izgledi. Zgradile se bodo vrste velepodjetij. Kovinarska industrija in strojna gradnja se bosta krepko razvili, proizvodnja neželeznih kovin se bo dvignila. Zgradili bomo veiiko predilnico. Razvoj vinogradništvu v Kirgiziji bo omogočil ustanovitev tovarn za vina in šampanjce. Produktivnost podjetij za mesne izdelke in konzerve se bo podvojila. Proizvodnja električne eneTgije se bo skoraj podvojila. Velika dela so predvidena za urbanizacijo mesta Frunze, prestolnice Kirgizije.
Kirgiško ljudstvo obhaja dvajsetletnico svoje republike v veselju mirnega dela. Na volitvah v Vrhovni sovjet ZSSR so kirgiški delavci ponovno dakazali svojo zvestobo Komunistični partiji. Volitve so bile jasen dokaz o nerazrešljivem prijateljstvu narodov ZSSR in zmagoslavja nacionalne politike Lenina-Staiina.
KULTURNI PREGLED
Narodna in vseuiillika knjižnica v Liubliani
Velike, okovane duri se odpirajo kar stežka, negostoljubno. Brž pa te na širokem stopništvu prevzame občutek topline, ki jo izžareva veličastno stebrovje, luči, hrastov strop. Ob vsakem obisku se ti vsili trpek spomin na nesrečo, ki nam je pred dvema letoma skoraj uničila hram lepote in knjige. Toda že ti na uho done udarci kladiv. Tramovi in material, ki jih vidiš po hodnikih, pričajo, da bo naša Narodna in vse-učiliška knjižnica kmalu spet obnovljena. Vendar, v knjižni zalogi bo ostala še vrzel, ki jo ni tako lahko izpolniti kot popraviti stavbo.
V poletnih mesecih zgodovinskega leta 1941 se je sedanja Narodna ; in vseučiliška knjižnica selila iz tesnih, neprimernih prostorov v poljanski gimnaziji v palačo med Vegovo in Gosposko ulico, ki je bila tisto leto dograjena. Rešila se je ozkih spon, v katerih je težko živela. Selila pa se je že v trdih vojnih razmerah in se namestila v stavbi, ki ni bila opremljena. Tako se je selil! »provizorij« s Poljan v novo palačo: postaviti je bilo treba najprej stare lesene stelaže s Poljanske gimnazije, ! znesti z vseh strani opremo za čitalnico in pisarne, uporabiti vse omare iz različnih zapuščin, šele počasi je prihajala nato v naslednjih letih nova oprema, jeklene police, omare za ■ rokopisni oddelek. Velikokrat je bilo treba prenesti in prestaviti kilometrske vrste knjig. »Provizorij« je tako le počasi odpadal in knjižnica se je le polagoma urejala. Bilo pa je dovolj življenja v njej, veliko obiskovalcev je imela vsak dan. Redno vsak teden je dobivala tudi skrbno zavit paket:	»dolžnostne« izvode
osvobodilnega tiska, ki niso izostali tudi v najtežjih blokadah.
Sredi takega življenja je doletela Narodno in vseučiliško knjižnico letalska nesreča. Siv, neprijeten dan je bil 29. januar 1944, ko je nad Ljubljano sumljivo pešalo italijansko šolsko letalo z nemško posadko. Ljubljančani so postali pozorni na pojemajoči, neredni ropot motorja. In že je sledila katastrofa. Letalo je treščilo v glavno čitalniško dvorano vseučiliške knjižnice, spodneslo nosilce v vzhodnem traktu, prodrlo v veliko čitalnico in zdrselo po vsej dvorani tja do steklenih sten ob Vegovi ulici. Eksplodiral je bencin in požar je v nekaj sekundah zajel vso dvorano. Uničil je knjižne zaloge čitalnice in seminarjev nad njo. Posrečilo se je požar omejiti, palača je ostala, toda z veliko rano, ki se ne bo kmalu zacelila.
V čitainici je požar — le z neznatnimi izjemami — uničil vso zalogo knj.g, vse upravne pripomočke, knjižne in iistovne kataloge. Knjižnica v čitalnici je obsegala dve veliki skupini.
Na policah galerije so bila dela oktavnega formata od številke 42.800 do 59.000, kar pomeni 16.200 signatur z najmanj 45.000 zvezki; nekatere signature so štele po več zvezkov. Ta skupina je obsegala prirastek knjižnice nekako od leta 1926. do 1936., to so bili dolžnostmi izvodi, nakupi in darovi. Tu so zgorele med drugimi knjigami vse knjige v oktavu Gutmarmsthalove biblioteke, ki jo je bilo svoj čas darovalo knjižnici mesto Ljubljana in ki je bila bogata z deli iz angleške, francoske, ruske in klasične literature; dalje so tu bila slovenska dela iz Vrhovnikove biblioteke, kolikor jih knjižnica dotlej ni imela, ter knjižni dar francoske vlade v vrednosti 25.000 frankov, inozemska vojna literatura
povedno delo »Na prevesici« Andreja Budala. To je zgodba o dveh slovenskih primorskih družinah, o Košuto-vih, ki so ostali zvesti domu in o Petričevih, ki so »neprestano na prevesici«.
Tri pesmi so prispevali Gema Hafner (Moje pesmi), Ciril Drekonja (Bele vrtnice) in Ludvika Kalan (V mraku).
Zvezek zaključuje »Ljubljansko pismo« v katerem daje Lino Legiša pregled naše knjige od osvoboditve pa nekako do konca preteklega leta in »Obzornik«, kjer so kritično registrirani važnejši kulturni dogodki na Primorskem. Izmed knjig so ocenjene »Naša beseda«, začetnica za slovenske šole v Primorju, »Svobodna pota«, čitanka za 3. in 4. • razred ljudskih šol, Ferda Delaka kolektivna drama »Jernejeva pravica« na besede Ivana Cankarja in zbirka razprav »Oko Trsta«, ki je izšla kot kolektivno delo sedemnajstih sodelavcev v redakciji dr. Viktorja Novaka in dr. ; Fr. Zwitra lani v Beogradu. Gleda-I liška rubrika spremlja prve predsta-i ve Slovenskega narodnega gledališča za Trst in Primorsko — Jernejevo pravico. Desetega brata in Scarnpo-
ta. Sledi poročilo o razstavi primorskih umetnikov v Trstu in vista zapiskov. Na ovitku je zbrana še literatura o vprašanju naših meja.
Z »Razgledi« smo dobili tudi v Trstu pomembno kulturno in politično revijo, ki je že v prvem zvezku v veliki meri izpolnila svoj širok in dober načrt. Prav je, da ima revija, ki izhaja v tako usodnem času v Trstu težišče prav na vprašanjih, ki so v tej zvezi najbolj vroča. Prav pa je tudi, da ob tem ne zanemarja, druge literarne plati in kulturnih pregledov — kajti yse to jo dela še pestrejšo in veča njeno zanimivost in pomen.
članki so pisani dovolj preprosto in so v glavnem informativni, podprti z zgodovinskimi dejstvi, tako da res nekaj povedo in osvetle tržaško vprašanje z raznih plati. Pri literarnem delu bi želeli morda nekaj več pestrosti in skrbnejše izbire, tudi umetniške priloge naših primorskih slikarjev bi revijo močno poživile.
Vsekakor pa ni pozitivna samo misel, izdajati danes v Trstu kulturno in politično revijo, ampak velja tudi to, da je že prvi zvezek prav dober uspeh.	dm.
Porušena čitalnica Narodne in vseučiliške knjižnice; nad njo seminarji
še pred letošnjim poletjem spet odprla občinstvu.
Stene so zopet obnovljene in dela na brušenju umetnega kamna gredo h koncu. Strop oblagajo z novo leseno oblogo. Omare za ročno knjižnico že čakajo v knjižnični avli, da jih namestijo v čitalnici. Tudi nekaj stekla je knjižnica že dobila. Ko prejme še steklo za čelni steni, ki zreta na Vegovo in Gosposko ulico, bo dnevna svetloba spet razsvetlila sedaj mračno dvorano, ki je zasilno zapažena z lepenko in deskami, da morajo delavci v njej delati pri umetni luči.
Isti čas z obnovitvijo čitalnice napreduje tudi obnova izgubljenih knjižničnih zakladov, katalogov in inventarjev. Pod strokovnim vod-
stvom so številne pomožne moči skupno z uradniki in drugimi nameščenci v preteklih dveh letih ob težavnih okolnostih opravile obsežno delo obnovitve. Na novo je bilo v tem času postavljenih okoli 12.000 signatur, kar ustreza do 20.000 knjigam ali eni tretjini knjig, izgubljenih ob požaru. Za listovni avtorski katalog je na novo napravljenih blizu 46.000 kartotečnih listkov, za strokovni katalog pa kakih 12.000 listkov. Dalje je bilo izpisanih iz matičnega listovnega kataloga, ki je k sreči ostal nepoškodovan, 40.000 listkov za obnovo zgorelega inventarnega kataloga. Poleg tega je knjižnica začela še z inventarizacijo dvojnic (düblet) in je dosedaj postavila 10.100 dvojnic.	R.
Tržaška revija „Razgledi“
Naši tržaški kulturni delavci so pripravili prvo številko nove, prepotrebne ш široko zasnovane mesečne revije »Razgledi«. Izdala jo je prosvetna soseska »France Mesesnel«, uredil pa France Bevk. Urednik je povedal v uvodu namen nove revije in vzroke, ki so jo poklicali v življenje. Nastala je iz potrebe, da na važni prelomnici našega narodnega življenja izpričuje pred svetom tvornost našega duha, goji lepoto naše besede in z znanstvenimi razlogi in dokazi brani naše pravice. V ta namen bo nova revija prinašala leposlovje, zraslo na naših tleh, članke, ki bodo z znanstveno temeljitostjo obravnavali pereča kulturna, politična, gospodarska in socialna vprašanja slovenske Primorske in Trsta. Seznanjala bo bralce s kulturnim življenjem sosednih, predvsem slovanskih narodov in kritično registrirala vse važne domače kulturne dogodke. Opozarjala bo poleg tega na vse domače in tuje knjige in glasove, ki se dotikajo naše
V članku »Težnje Tržačanov po avtonomiji« pa podaja dr. Lojze Berce problem tržaške avtonomije v raznih obdobjih njegove zgodovine. Avtono-/ mija, pravi, je bila Tržačanom sveti-; nja, ki so jo skrbno branih kot spomin na politično samostojnost v preteklosti. In to je Trst v preteklosti tudi imel. Zato so Tržačani v času italijanske okupacije razen materialne škode zaradi propadanja tržaškega gospodarstva najbolj občutili izgubo politične avtonomije. Italijanski centralistični upravni sistem je politično ponižal Trst v navadno podeželsko mesto. V izrazito centralistični upravi Italije ni bilo prostora za politično samoupravo Trsta. Nasprotno pa je federativna ureditev Jugoslavije organska in splošna. Trst bi vstopil vanjo prav enostavno kot sedma federalna enota in bi ne bilo potreba prav nič spreminjati sedanje državne ureditve.
Dr. R. Hlavaty razlaga v članku »Zdravstvo v slovenskem Primorju«
zemlje. Naš idejni program, pravi ¡ usodno posledico, ki jo je imela za urednik, je tisti, ki smo ga začrtali zdravstvo razdelitev dežele v dve
slovenski tiski.
že med osvobodilnim bojem: narodna svoboda in demokratične pravice.
Uvodni čianek o našem kulturnem poslanstvu je napisal Boštjan žagar.
1914—1918 in mnogi izvenkranjski ; Poudaril je predvsem naše kulturne i ostalo ljudstvo cone B brez glavnih
coni. Medtem ko je našla zavezniška uprava v Trstu in Gorici centralne bolnice velike kapacitete nepoškodovane in moderno opremljene, je pa
naloge tam, kjer se slovenska ljud- j zdravstvenih zavodov, v katere je ta
del dežele naravno težil. Vendar je civilni zdravstveni upravi v coni B v šestih mesecih uspelo zasesti vseh
Druga skupina knjig je bila ročna i ska kultura stika s kulturo sosedov, biblioteka, nameščena v 63 omari- j s kulturo vsega sveta. Kajti Trst cah. Tu so bila uničena vsa enciklo- : pravi, ni samo gospodarsko važen
pedična dela, leksikoni in literarni priročniki, večina slovarjev ročne knjižnice za posamezne vseučiliške stroke, kakor: slavistična, germani-
člen v verigi trgovinskih in prometnih stikov slovenske in srednjeevropske zemlje z zunanjim svetom. Trst ni samo geopolitično križišče mate-
stična, zgodovinska, geografska, pri- i rialnih interesnih odnošajev sredo-rodoslovna, juridična, medicinska, ¡ zemlja in vsega sveta na eni, Jugo-teolcška in tehnična, z njimi pa tudi ¡ slavije in vse srednje Evrope na dru-gimnazijska in ljudskošolska izvest- j gi strani. Trst je prav spričo tega ja Slovenije. Uničene so bile skoro : prvenstveno stikališče kulturnih pri-vse slovenske revije in zborniki, j dobitev raznovrstnih narodov in tudi Skratka: izgubljenih in v e 1 i- j raznoterih ljudskih plasti. Prav ko nenadomestljivih knjigi 3e zato- da dobl vse naše kulturno je okoli šestdeset tisoč.
Izmed univerzitetnih seminarjev, ki jih je zajel požar je seminar za klasično filologijo izgubil kakih 1500, seminar za primerjalno jezikoslovje 900, seminar za germansko filologijo 5500 in romanski seminar ! okoli 1400 zvezkov. V izgubo je šlo tudi več rokopisov univerzitetnih profesorjev, škoda, ki jo je utrpela knjižnica z uničenjem knjižnih zbirk, se ceni na znesek 5 do 6 milijonov dinarjev, materialna škoda na poldrugi milijon
Obnova palače in knjižnice
snovanje tisto enotno smer, tisti enotni značaj, ob katerem se bo sleherni tujec zavedel, da ima prav v Trstu opravka s svobodno slovensko kulturo, najzapadnejšo znanilko slovanskega deleža h kulturnemu napredku vsega človeštva.
Osrednji del prvega zvezka je posvečen Trstu. To velja predvsem za članke dr. Dušana Rybafa »Trst in njegovo zaledje«, Lojzeta Berceta »Težnje Tržačanov po avtonomiji«, ponatis članka polk. Štefana Mitroviča »Načelne pripombe v vprašanju ! Trsta« in za članek R. Hlavatyja o j zdravstvu in slovenskem Primorju.
Do lanskega leta so obnovili samo J Dr. D. Rybaf se ukvarja predvsem strop čitalnice in na novo pozidali z vprašanjem gospodarske odvisnosti seminarske prostore nad njo v su- Trsta od njegovega naravnega za-rovem stanju. Pokrili so čitalniški ledja — srednje Evrope, s poslediea-trakt s streho, da deževje ni moglo mi, ki jih je imela za Trst odcepitev več povzročati hujše škode. Notra- od tega zaledja po prvi svetovni vojni nja dela so se pričela šele po osvobo. in s pogoji, ki jih daje nova Jugosla-ditvi in se nadaljevala zlasti v zad- vija Trstu za resničen in ploden njih tednih tako, da se bo čitalnica ¡ razvoj.
devet okrajev z 31 zdravniki. Vzpostavljenih je tudi vseh osem bolnišnic V coni B in na novo je ustanovljena centralna bolnišnica za cono B v Vipavi — Ajdovščini itd. Skoraj cocela oa novo je uvedena v coni B vsa zdravstvena uprava, higijenska, babiška in lekarniška služba. Tako je danes vsakemu prebivalcu cone B zagotovljena zdravstvena pomoč.
Ponatisnjen je bil tudi del razprave polkovnika Štefana Mitroviča »Načelne pripombe o vprašanju Trsta«, ki je bila prvič objavljena v beograjski »Borbi«, v slovenskem prevodu pa tudi že v »Ljudski pravici« in v njeni tedenski prilogi »Vprašanja naših dni«.
Tudi oba leposlovna sestavita, Bev kcv in Buds lov, zajemata snov iz primorskega življenja. Bevkova »Pot v svobodo« je zgodba iz tistih dni, ko je napovedal Mussolini vojno Franciji in Angliji. Desetega junija, devetnajsto štiridesetega leta se začne dejanje in se nadaljuje nekaj ■ dni kasneje v goriških zaporih. Tam so se zbrali politično nezanesljivi Slovenci od vsepovsod: med njimi je Obronkar, kolon iz zapadnih Brd. Ta je v prvem delu nekako osrednja oseba zgodbe. Sodba o tem Bevkovem pripovednem delu bi bila še pretve-gana, ker je natisnjen v prvem zvezku komaj začetek. Vendar je pisana z močjo in prepričevalno, kar ne velja v toliki meri za krajše pri-
Frentkra v Operi
O podrobnostih romantičnih Offen-bachovih Hofimannovih p: ¡povedk bi bilo širše razpravljanje skoraj odveč. Poznsmc jih že izza prejšnjih izvedb in po popularnosti, ki si jo je pridobila ta opera zaradi svoje snovi m muzikalne privlačnosti. Oblikovane z močnim smislom za dramatične učinke, melodično izrazite, instrumentalno pestre in vsebinsko napete so Hoffmannove pripovedke zanimiva operna stvaritev, ki vodi poslušalca v čisto svojevrstni snovni svet in ga v vsem dogajanju med prologom ter epilogom od žvljenjske resničnosti povsem oddalji. Nenavadni snovmi zamisli, ki je odločila tudi oblikovni potek opere, je Offenbach našel ustrezajoč glazbeni izraz, ki vsebuje dokaj izvirnosti in toliko razgibane sile, da nam kljub snovni in stilni oddaljenosti Hoffmannove pti-povedke še zdaleka niso tako tuje Uakon mnoge ostale operne stvaritve iz tega stilnega razdobja.
Ze sama vsebina nudi režiserju mnoge možnosti, ki jih še večajo muzikalne finese in skupio z njimi ustvarjajo pogoje za zelo učinkovito izvedbo. Epilog, prolog in še bolj posamezne scene vseh treh dejanj vsebujejo zanimive psihološke momente, ki so bistveni za poedine like in za celotno dogajanje in bi brez njih opera izgubila najveèje svoje značilnosti. Zato je pravilno razumevanje in jamo izkristaliziranje psiholoških situacij prvenstveno in osnovno pomembno. Režiser Leskovšek je te značilnosti dobro izrabil in skupno z učinkovito ter stilno ustrezajočo sceno Gerlovičeve ustvaril dogajanje, ki ni zastajalo in dolgočasilo. ampak je spretno reševalo problem - menjavanja situacij in se je uspešno izognilo pretiravanju ¡tek problematičnih rem antičnih razpoloženj. Igralski so bili solisti v splošnem mnogo boljši kakor v drugih opernih vpnzoritvah. Čutiti je bilo, da so se v podrobno izdelavo svojih tipov poglobili in to ne le oni, ki so svojo igralsko nadarjenost že pogosto manifestirali, ampak tudi 'novinci, katerih liki doslej v splošnem niso zadovoljevali in so nasproti pevski dospelosti močno zaostajali, n. pr. Franci, Štrukelj, Lang is .in drugi Slična prizadevanja je pokazal tudi zbor. ki je bil lepo sodelujoči kolektiv. V prologu in epilogu je po.tavil razgibano sliko, iz katere je bilo dobro razvidno razumevanje ki so-doživljanje dogajanja. Tako je nastala med poedinimi solisti ter zborom na eni ter zbornimi in solističnimi skupinami na drugi strani psihološki dosledna povezanost in ute-
meljena vzročnost, ki je dokazala pravilno , pojmovanje obdelovanja dramatfkaga poteka in je dosegla potrebni uspeh. Podprla jo je tudi muzikalna, izvedba opernega orkestra, ki je dramatski izrazitejša mesta naglasila in je bila povsod, kjer je dogajanje to zahtevalo, primerno diskretna. S tem je bila dosežena prijetna enotnost vteh izvajajočih skupin. Opozoril bi le na Skupino ludi v X. dejanju, ki jim je še treba posvetiti pozo.nosti, da bi dosegle večjo prepričevainost in bi tako mogle vzpostaviti ravnotežje z ostalo celoto. Zdi se mi, da utegne smer režijskega obdelovanja, kakor ga je v Hofimannovih pripovedkah nakazal Leskovšek, voditi k ulpehu in zmanjašati pomanjkljivosti. Iti so v tem pogledi obremenjevale dosedanje operne vprizoritve. Z nadalj-nim delom v tem pravcu in z oblikovanjem kakšnega novega, modernega opernega dela, ki bo prej ali slej moralo priti na naš operni oder, bo mogel režiser Leskovšek pozitivnost svojih stremljenj in tvojega dela najboljše utemeljiti in potrditi.
Omenil sem že. da je bila orkestralna izvedba pod vodstvom D. Zebe eta na dostojni muzikalni in solidni tehnični višini. Pač pa bi si nekatera mesta I. in II. dejanja (zlasti n. pr. baikarolo) želel muzikalno še lažja in bolj poetična. Solisti (Karlovčeva, Vidalijeva, Bogdana in Nada Stritarjeva. Bukovčeva, Orel, Franci, Korošec, Štrukelj in drugi) so bili na splošno dobro izbrani in to tudi muzikalno ustvarili prav ugodne like. Poleg glasovno in igralsko izvrstnega Orla posebej omenjam glasovno sveže in izrazito nadarjene začetnike Bikovčevo. Francia in Korošca. Tem je delo potrebno regulirati tako, da bodo v interesu naše operne reprodukcije mogli z nadalj-oim strokovnim izobraževanjem raz-vti svoje sposobnosti do na;višje dosegljive Etcpnje. Muzikalno je bil prav deber tudi zbor.
Izvedba Hoffmannevih pripovedk je bila dovolj kvalitetna in je uspela. Po svoji režijski in scenski obdelavi je pokazala nove možnosti in naloge našega opernega dela na lem pedročju. Razen tega ie opozorila na potrebo sistematične kadrske politike, ki bo v ¡korist našega bodočega opernega razvoja. Ob tej vprizeritvi pa smo spet občutili tudi nujno» t poživitve in kvalitetne izpopolnitve re-pertoirja v smeri, ki bo popolnoma ustrezala vzgojnim nalogam sodobnih opemh prizadevanj in smotrov.
Dr. Dragotin Cvetko.
Pred koncertom hrvatskih umetnikov
V ponedeljek, 4. marca zvečer bomo na odru velike Filharmonične d virane pozdravili prva umetnika-glasbenika iz republike Hrvatske, ki poneseta hrvatsko reproduktivno umetnost k nam po osviboditvi, violinista Stjepana Sulenka in pianista Jevgenija Vaolina. — Doslej smo' čuli v Ljubljani in Sloveniji zbirovska združenja iz Splita, Šibenika in Zagreba. Pogrešali pa smo doslej medsebojnih stikov umetnikov-e ilistov z izbranim, umetniškim spredom, ki žal še vedno zanima le premajhen krog poslušalstva. Če si pikličemo v spomin kulturne vezi predvojnih let, moramo ugotiviti, da je bilo izmenjavanje idej in čustev, zato tudi znanosti in umetnosti, z našimi neposrednimi sisedi, s Hrvati, često manj živahno in iskreno kot z drugimi bratskimi narodi, n. pr. Srbi, pa tudi Čehi in Bolgari- In vendar je mnogi Slovencev, posebno na opernem in orkestralnem, pa tudi na šil-skem polju, delovalo ali pa se šolali v Zagrebu, Spitu itd.
Današnji čas je postavil Jugoslaviji na nove temelje Kakor je v borbah poživljeno krvno sorodstvo zbližalo naše narode, tako današnja enaka stremljenja zbližujeji naše delavce na kulturnem polju. Doživeli so polom fašističnih idej in njih zlih posedic. Zato se zavedajo, da bodo dosegli pravi cilj le s skupnim naporom za uresničenje vsega, kar je vodilo osvobodilno gibanje v letih borbe in ga bo vodilo v letih obnove in izgradnje.
Hrvatska ima svojo narodni umetnost, ki se dokaj razlikuje od slovenske. Njo smo in bomo gledali in ; slišali v zborovskih in plesnih pri-j kazih ter narodopisnih prireditvah. 1 Hrvatska ima že-dokajšnjo tradicijo
v tisti umetnisti, ki jo imenujemo morda pogrešno »zvišeno«, ker se v nji odraža umetnik in njegov osebni, idejni in čustveni odnos do okolice in sveta na tako svojstven in popoln način, da je razumljiva le na osnovi predizobrazbe, duhovne sorodnosti ali prirojenega daru. To umetnost smo in bomo spoznavali na prireditvah del hrvatskih avtorjev. Hrvat ska pa ima od nekdaj tudi lepi število svoj,ih umetnikov-izvajalcev. Ti so si organizirali svoje »Udruženje reproduktivnih muzičkih umjetnika Hrvatske«. Prevzelo je skrb za organizacijo nastopov doma in drugod, ti bodo nudili domačim umetnikom potrebni razmah in bodo postali z izmenjavanjem umetniških nastopov s sisedi prvi buditelj k tesnejšim stikom in ožjemu medsebojnemu zbli-žanju. Spoznavanja vseh odlik in posebnosti bratskih narodov je pred-pigoj za zbližanje in razumevanje. Zato smo ponedeljkovega koncerta tem bolj veseli in želimo, da bi odslej češče pozdravljali hrvatske umetnike na naših idrih, kakor bomo po^ skrbeli, da bodo naši umetniki našli e svojo igro uspešno pot do hrvat-skega naTOda in vern i tolmačili našo kulturo
V MOSKVI SO ODPRLI RAZSTAVO »AMERIŠKE SLIKARSKE UMETNOSTI«
Tass poroča: »Slikarska razstava Zedinjenih Ameriških držav« pod pokroviteljstvom Društva za kulturno zvezo z inozemstvom je bila odprta 21 februarja v klubu arhitektov. Razstava obsega tri velike dvorane, kjer so razstavljene fotografske reprodukcije 150-ih najboljših modernih ameriških slikarjev, ¿tice in osta-
lo.	Večino materijala, ki je raz.-;5-ljen, je poslal Narodni svet a®g ško - sovjevtskega prijateljstva. r-stavo je otvoril predsednik Drg za kulturne vezi z inozerra tvem ^ monov. Nato je gavoil ljudski kc1T sar Aleksander Gerašinov in odp-nik poslov ameriškega poslasfe Roman. Govorniki so orisali zna razstave, ki bo pomagala prijaj skemu razumevanju in razvoju j turnih vezi med Sovjetsko zvezo' Zedinjenimi Ameriškimi . držar.p-Otvoritvi iazstave so priset tvc-.-c predstavniki oblasti, člani diplom-drega zbora, zastopniki runup.ñ sovjetskega društva za k i! ruino s delovanje, sovjetski umetniki, a*, tekti, pisatelji, gledališki in filn¿ igralci ter sovjetski in inozemski r, vinarji.
Klub arhitelvtcv, kjer je raz.-* je bil okrašen s sovjetskimi in srn riškimi^ zastavami.
USTANOVNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZA KULTURNO SOD LOVANJE JUGOSLAVIJE S PO] SKO
V četrtek 28. februarja ob 8. : zjutraj je bil v mali dvorani Kol: čeve univerze v Beogradu usta-io občni zbor kulturnega društva J slavlja - Poljska.
V pripravljalnem odboru tega dr štva so: minister za gradnje zvezni vladi Vlada Žečevič. de. i ten Kržišnik, generallajtnant Mih lo Apostoli ki, rektor beogra jske j vere» Stevan Jakovljevič, akada: Veljko Petrovič, književnik Miri?; Krleža, dekan filozofi)-:e fakultete Beogradu Jovan Tomič, profesor Kosta Todorovič, sekretar Sirskega komiteja v Beogradu Rade Lalič, direktor državne založbe goslavije Eli Finci, predsednik N< narske zveze Jugoslavije Pjer Kriz nič, pisatelj in urednik »Borbe van Popovič, urednik »Borbe« De,, Laipčevič, pisatelj Čedomir Minde vič, pisateljica De anlca Maksim:;: docent na univerzi Radoslav Brv: vič, akademski slikar Petar Ljuba: in prof. Krešimir Georgijević.
Kulturno prosvetno življenje v dubrovniškem okrožju.
V dubrovniškem okrožju je ode tih danes 19 osnovnih šol. štev učencev kljub vsem težavam n ep: stano raste. Ker manjka učbeniki si pomagajo učitelji s pionire časopisi in drugo uporabno mladi sko literaturo. Delo v šolah se nep: stano boljša. Pri tem zelo mo pomagajo pomožni učitelji, pose pri izvenšolskem delu. V veliki mi pomagajo pri tem delu tudi pioniri organizacije. V šolah so organ: stenske časopise in ti so tako po vs bini kot po tehnični plati že m no; boljši od onih v lanskem letu. V c brovniškem okrožju delajo tri po.H ne in ena nepopolna gimnazij: učiteljska šola. Organizirali so vs tečajev za pobijanje nepismenu Takih tečajev je samo v dubror škem okraju 14. Ljudska vseučliiš prirejajo predavanja iz raznih p ročij znanosti, umetnosti, knjiženi sti, vprašanj obnove itd. V du:;« niškem okraju dela tudi 29 kurira 30 čitalnic. V okraju Pelješac Mljet je odprtih 10 čitalnic ш knjižnice.
Češki časopis na Dunaju
Izšla, je prva številka tednika »S bottai dunajski časopis«. Tedni,; glavno glasilo avstrijskih Čehe Slovakov. Lastnik in izdajatelj je -želni poslanec Jirava. urednik František Pakosta.
Zapiski
Med knjigami, ki so zadnji čas šle v Skoplju, je treba omeniti zb: ko makedonskih narodnih pesmi, kateri so zbrane najlepše makedo ske lirske in epske narodne pesn ki so jih že preje objavili zbira makedonske narodne pesmi br< Miladinova, P. Slavejkov in K. š: karev. Makedonska državna za!: ba je izdala roman v verzih najt znanega sodobnega makedonski književnika Venka Markovskega naslovom »Klime« in poemo mlade; makedonskega pesnika Slavka -nevskega »Krvava niza«.
Koncert znane romunske umetti Dore Mašini v Moskvi. Tass porot V Moskvi je bil koncert prve soi pevke romunske narodne opere Bukarešti Dore Mašini. Na svo; prvem koncertu v Moskvi je rum ska umetnica v ruskem jeziku pela arije iz številnih oper, kal tudi melodije Rahmaninova ter munskih skladateljev, številno t činstvo, ki je napolnilo konceh dvorano, je Doro Masini toplo 1 zdravilo. Koncert je doživel v-uspeh.
Madžarska kulturna zveza : žem v Subotici izdaja med < tudi književno revijo z na »Hid« (»Most«), Ta prinaša Jugoslaviji živečih madžarski! ževnikov in se tiska v 5000 i Omeniti je treba, da je ta rev čela izhajati že pred devetimi je bila levičarsko orientirana, morala v začetku zadnje voji nehati.
V spomin na v letih 1941.—19 padle vojvodinske književnike jr Novem Sadu izšel poseben zbomiK deli padlih tovarišev kakor tudi prispevki o njih, ki so jih napis njihovi še živi tovariši Vasa Sta; Bogdan čiplič, Stanislav Bajič, Krešimir Georgijević, Žarko Mili vae in Mladen Leskovac. Padli v vodinski književniki so Nenad trov, Vladimir Kolarov, Vitomir vanovič, Miloje čiplič, Spasoje siljev, Branko Bajič in Dejan Bri kov, izmed slikarjev pa M. šerb in Sava šumanovič.
Partizanska Iniciativa ustvarila sodobno bolnišnico v Mariboru
V lekarniškem oddelku vojne bol-| delom. Tako je tovarna Tofra nabru-Bice v Maribora je več reliefov. Na I sila vse nože in ponikljala instrumentih so označeni kraji, kjer so bile: te, tako bodo vajenska šola železni-
p.ed osvobodilno borbo na Štajerskem partizanske bolnice. Iz pripovedovanja upravitelja mariborske bol-rice dr. Slokana in njegovih sodelavcev ee nam je razodela slika tiso-i:h težav, ki so jih morali premago-va;i partizanski pionirji medicine, ko je njihova pož. tvovalnost ustvarjala òrda. Tisoče in tisoče je naših borcev ki se danes hvaležno spominjajo skrbne nege zdravnikov partizanov, oV-.ičark in bolničarjev partizanov, po o3vobojenju so jaartiizanske bolnišnice preselile iz bunkerjev v gorah v naša mesta, postale so večje in rr. ■ i meje opremljene. V teh bolto cah vlada danes isti duh po-jrt ovalnosti. kakor v časih najtežje
tobe.
IZ NIC SO USTVARILI BOLNICO!
»Kam z vsemi ranjenci?« Zdravniki kličejo in tekajo po hodnikih, sobe » natrpane z bolniki, vedno novi tr sporti prihajajo. Iz bunkerjev ?: .¿ajo ranjence, ki so jim rane še g- ne, ni odej, ni perila, ni instru-i mo :ov, pičla je zaloga zdravil, a Ste-, v; bolnikov raste: 3U0, 400, 500! Ta-j io e bilo prve dni po osvoboditvi. ; K o bolnico so namestili v poslop-j :akdanjega nunskega samostana.;
V	■ Jrinajätih dneh je bila v aj zara.. 3 urejena. Manjkalo je izvežba-Di.. strežniškega osobja. Zdravniki so .'odili tečaje za bolničarje, isto- j čaco je bilo treba zidati trakt v ec em nadstropju, ki so ga razrušile to oe. Preurejali so šolske sobe v • o; arijske dvorane in bolniške od-|
e. Tu so podirali zidove, tam zo- '
p.	egra j evali, betonirali, nameščali' =:ure. Iz sam a danskega hodnika j; ..stal laboratorij. Nihče si ne mo-i re predstavljati težav pri napeljavi! v »voda, elektrike in plina, ko so bi. vsi prostori prenatrpani z ra-n;e-nd in so noč in dan vršili operaci . Sele po t:eh mesecih so mogli za ti zdravniki z normalnejšim dele Iz polrazdejane stavbe je v tem č zrazla modema bolnica Danec ; zgradbi kirurgični, interni in č .patološki oddelek, zobna1 ambu-1 c. seriobakteriološki in klinični k oratorij, rentgen. Bolnici so pri-1 one krojaške in čevljarske delavnice, pekarna, brivnica, poprav-ijakdca avtomobilov.
ŽIVLJENJE BOLNIKOV
K znaš, ko hodiš iz sobe v sobo.
B iki odlagajo knjige in časopise, pr varjajo se z menoj. Tu leže dru-s Srb in Bosanec, Črnogorec in
H.	at, Utran in Slovenec. Staci borec E ..iović, ki se je od 42. leta boril v Bosni, Liki in Kordunu, mi pripo-VI : .¡je o kulturnem delu ranjencev, o vpehih velikega zimskega tekmo-
V	'a, »zimske kampanje«, kakor jo ir vaje v okviru katere so ustano-
glasbeni, ekonomski, higijenski, ¡í laki, fotografski in še druge krožil Po weh sobah se vrše predavanja, P aja do živahnih debat.
h mizi stoji velik šopek, ovit s s obojnico; »Ej, to je pa dobil naš 'a ičair od žena, ki so nas obiskale,
! jim je tako lepo zaigral na gosli.« B i ničarji so ustanovil svoj lastni or-sć ter. Kadar igrajo v dvorani, zvoč-r v po vseh sobah prenašajo proga rn. Tako so prireditev deležni tudi t ki se ne morejo ganiti s postelj. !\ drugi mizi dva bolnika iz barva-r ча papirja izrezujeta velike citte; ča pol ure ju zopet srečam na hod-r. '..t, kjer stojita na lestvi in pribijata parole z žebljički na zid. Berem:
Zvestoba ljudstvu.
Ljudstvo gre naprej, ne pozna ovir. Red in di:ciplina predstavljata teca-lj in napredek naše vojske.
Po vseh zidovih, nad stenčasom, ki ¡e v vsakem nadstropju, povsod iizra žajo napisi tisto, kar daje vsebino ž; /ljenju teh bolnikov. Stenčasi so Pestri, bereš spomine starih borcev, g-ose k dnevnim dogodkom, šaljivke.
IN NISO ZAPUŠČENI . . .
Ko tako hodim iz sobe v sobo, cSdelka na oddelek, občudujem red ir. čistočo, ki vladata vsepovsod in tlisdplino, ki jo ne u: tvar ja surova
Štih delavnic in Splošna stavbna dražba na Teznu z udarniškim delom napravile tablice za bolniške postelje. Tekstilni delavci mariborskih tovarn bodo prav teko napravili blago za 300 bolniških plaščev, a AP2 bo preskrbela copate. Goje.cci vinarske šole to ponudili 'opravi, da bodo dali kri za trasfuzije.
Ob proslavi 281etnice RA so bili kot gostje povabljeni na proslavo v dvorano TD Maribora ranjenci in sekretar mestnega odbora OF jim je izročil darilo OF za njihovo knjižnico 10.176 dinarjev. Ponesen mi kaže politkomisar Markič -na kupe knjig, ki so si jih prejšnji dan nabavili iz tega zneska. Knjižnica se bo povečala za lepo število knjig.
POŽRTVOVALNO DELO ZDRAVNIKOV
Od osvobojenja pa do 15. februarja je šlo skozi bolnico 3660 pacientov, smrtnih slučajev pa je bilo samo 34.
V tem razdobju je bilo izvršenih 830 septičnih operacij in 217 čistih. Skozi zobno postajo je šlo 2769 pacientov. Te številke nam jasno kažejo, kako urpešno in veliko delo je bilo opravljeno v tej kratki dobi. O visoki sposobnosti posameznih zdravnikov nam priča dr. Horvatovo zdravljenje s Smiths Peters en ovim žrebljem. Pi zlemu vrata bedrenice je izv šil tri taka zdravljenja, vsa uspešno. Brej se je večina sličnih bolezenskih primerov končala smrtno. Ravnatako je ozdravil tri in pol mesece star ramenski izpah brez operacije.
Ko sem tako prehodil trakt za traktom, sobo za sobo, so se mi smehljali iz blazin obrazi tistih, ki so bili še pred kratkim na roba smrti to ti, ki bodo danes ali jutri zapustili bolnišnico, so se radostni pogovarjali z menoj. Vsepovsod sem čutil utrip toplega in prisrčnega sožitja, vsepovsod sem srečaval veliko delo pozi tvcvalnoivti zdravnikov in strežnikov: čutil sem novo življenje, ki smo si ga ustvarili iz žrtev tisočih in ti-
sočih borcev.
F. F.
Darovi žena ranjencem
Volivno tekmovanje v Mariboru
Za volitve v četrtne ljudske odbore I in vseh 400 jih je prišlo na volišče. in mosiTiA	ел cî пллатотпр ' Stoletni hlapei iy.korisco valske zem-
in mestno skupščino so si posamezne mestne četrti napovedale volivno tekmovanje. Uro za uro prihajajo na štab volivne komisije poročila. Ob 9. vodi Koroška četrt z 19.4 odstotka, ki drži vodstvo prav do ene ure, ko jo prehiti kolodvorska četrt z 61.61 odstotka. A zgane se Pobreška četrt ter javi ob 15. uri 68.4 odstotka. Dve uri kasneje že spet vodi Kolodvorska četrt s 83.7 odstotka ter doseže ob zaključku volitev 95.5 odstotka.
Ko so se zjutraj odprla volišča, so jeli prihajati volivci v trumah. V Pobreško četrt je prijezdila vojska na konjih, 400 pionirjev pa je manifestiralo po ulicah in pozivalo volivce, naj čimprej izpolnijo svojo volivno dolžnost. Vsa volišča so bila lepo okrašena, skrinjice pa umetno izdelane po narodnih motivih. Med najlepšimi so bila volišča Kolodvorske četrti, zlasti ono v prostorih meljskega otroškega vrtca in na Meljskem hribu.
Na Meljskem hribu je bilo vpisanih v volivni imenik 400 viničarjev
Ijiške gospode so kot en mož volili za tisto ljudsko oblast, ki jim »je pred nedavnim dala po agrarni reformi zemljo v last. Prav tako polnoštevilno je volila vojna bolnišnica, kjer ,eo borci že pred volitvami razpravljali katerim bodo izkazali svoje zaupanje. Tu je stara strežnica izjavila: »Volila bom tiste, ki so vredni našega zaupanja in ki vedo, kako je treba delati, da med nami ne bo več krivice!«
Radio, kurirji in mladina oznanja porast glasov v posameznih četrtih. V popoldanskih urah se razhajajo vozovi in avtomobili ter vozijo na volišča vse one težke bolnike, ki sami niso mogli na volišča, ampak so izrazili željo, naj jih peljejo na volišče, ker hočejo tudi oni voliti. V splošnem so bile tokrat volitve tišje; povsod si ču-
til.	kako se ljudje zavedajo resnosti načrtnega obnovitvenega dela. Vsepovsod sta vladala vzorna disciplina in red kot dokaz, kako je Maribor od prvih volitev, ki niso bile tako poglobljene, politično napredoval in dozorel.
»Baj daj, da bi našli pravo srečo
tdtrn doli,* je dejal in pcnudil donaar činu iz Grahovega pa še drugim.
»Bo že, bo že, so se mu zahvaljevali okoli stoječi, »zemlja je mastna in ne potrebuje toliko gnoja kakor v naših rovtah,- Tudi naši znanci, ki pišejo iz Banata, se pohvalijo in nas vabijo, naj le pridemo.« Dekle je vzelo iz cefranja kruha in svinjsko gnjat in pripravlja malica Popoldan menda šele krenejo naprej, pa bi bilo dobro kaj prignizniti.
Tak žižav je tudi okrog drugih vagonov. Deček te vzpenja cfo vratih in pritrjuje smrečja »Dajte no, da bomo še ta malo okrasili, pa še zastavice prinesite!«
Vsi vagoni so že lepo okrašeni z
obdeloval, ki e svojo družinico užival
ead svojega znoja.
In tako se vrstijo družina za-družino, skupina za skupino. Večja, skupina je iz Žirovnice, sosedni skupina iz Davč, pa še iz Leskovega in drugih krajev Gorenjske. Možje, žene. otroci. Partizanska vdova z otrokom, lažji invalid z družino, interniranec z ženo, dolga je vista.
»S Titom gremo v boljšo bodočnost«. je nap« ano na okrašenem vagonu, kjer so živahni Prekmurci to se razgovarjajo v prijetnem prekmurskem narečja. Iz Prekmurja potuje največ družin in tudi nekaj glav živine so vzeli s seboj, konj in krav, vsak gospodar po 1 žiivinče.
Iz Dolnje Lendave potuje kar 42
zelenjem, zastavicama јд smeekavmi - družin In so v devetih vagonih, drugi vejicami. Med njim je Titova slika, j gQ j2 Murskega Središča, Beltincev, Naslednji vagon je natrpan s polj- j Murske Sobote in drugod, rfnm orodjem. Vse si lahko videl: j V veJlkon (îothl je prlpraril kuhar Sablje, arpe, vile, dele;kavé> otroci to ^«Ji pristopajo z ^ vcza n v otu Ie b'Jo zlo- ¡onoki јл skodelicami, saj se bo tako
Ženih nekaj bukovih drv.
Iz sosednega vagona se zasliši otroški jok. V kotu v zibki leži otrok. Pristopi mati in ga vzame v narečje. Že hiti sestra bolničarka s toplim čajem, da potolaži otroka. Deset jih je v tej družini. Starši in 8 otrok. Iz ,Podnanta na Gorenjskem prihajajo to so namenjeni v Vršac. Dom so jim oropali Nemci in ga požgali; zdaj bodo našli v plodni ravnini Banata nov dom in ga z ljubeznijo sprejeli. V njihovi skupini potuje , tudi demobilizirani partizanski borec iz Kranja. Njegova družina: žena in dva otroka so že v Veliki gredi — kako se ga bodo razveselili, ko ga bodo nenadno uzrli v svoji sredi. Zemljo, ki jo je prej branil s puško v roki, bo zdaj
prileglo nekaj toplega. Pa še kruh jih. čaka, v vrstah so naložene dišeče štrace, da ne bo lakote na petu.
Spremljevalci se sučejo med kolonisti. jim pojasnjujejo vprašanja in opozarjajo, naj se urno pripravijo, kati kmalu bo odhod. Porazgubili so se po svojih vagonih, treba se bo pripraviti, morda bo vlak kmalu potegnil.
Za drdral bo ob Savi to naprej proti vojvodinski ravnini in popeljal naše koloniste na nove domove. Veliko plodnega polja čaka tam na pridne roke, na zveste ljudi, ki bodo ostali zvesti zemlji. In ta zemlja in vinogradi ki jih bodo kopali in obdelovali, jim bodo rodili bogat sad. ap.
„Mati sl odtrgam od ust,
samo da bi pomagal domovini“
Delo odkupnih komisij je v dobi kupno količino : ‘»Dal bom še deset naše splošne obnove velikega po- kilogramov krompirja več, kot ste mena. Ker življenjske dobrine niso mi določili, čeprav si ta krompir
sorazmerno porazdeljene po vseh naših krajih, je potrebno, da se odkupijo povsod tam, kjer jih je preveč in porazdelijo med one, ki jih nimajo. V ljutomerskem okraju se tega zelo dobro zavedamo.
Naša odkupna komisija je z odkupom že pričela. Da pa bo to delo opravljeno čim bolj pravično, se vršijo po okraju vaški sestanki, na katerih odkupne komisije v sporazumu z ljudstvom določajo posameznim pridelovalcem odkupne količine. Med drugimi sestanki omenjamo zlasti vaški sestanek v Presila, ki je v našem okraju sorazmerno najbolj siromašen kraj, toda po zavednosti in čutu dolžnosti do skupnosti eden med prvimi.
! Presika je vas viničarjev in malih kmetov, le nekaj kmetov je bolj imovitih. Na sestanek so prišli sko-
odtrgam od ust. Jaz hočem tudi pomagati tistim, ki še bolj nujno rabijo krompir kot jaz...«
Med zavednimi in predanimi vaščani pa se je našla tudi garjeva ovca. Imoviti Košnik Jožef, o katerem so dejaii vaščani na sestanku, da sovraži ljudsko oblast in ji nagaja, kjer le more, ni prišel na sestanek. Po svojem zastopniku je izjavil komisiji, da lahko pogreši od svojih zalog le 50 kg žita. »Košnik? Da lahko da samo 50 kg žita?« so se spogledovali vaščani. »Vsi vemo, da ima doma bogate zaloge. Toda on sabotira vsako reč. ki pride od ljudske oblasti.« Pri pregledu njegovih zalog je komisija odkrila v raznih skrivališčih cele zaklade hrane. Na nekem mestu je imel skritega 400 kg krom
Predzadnji transport kolonistov v Vojvodino
28. februarja je odpotovala iz postaje Sevnica pri Zidanem mostu, zbirne baze slovenskih kolonistov, večja skupina slovenskih ' družin na svoje nove domove v Banat, v kraje, ki so določeni za naselitev slovenskih borcev-demobilizirancev to žrtev fašističnega nasilja. To je bil predzadnji transport slovendliih kolonistov v Banat, s katerim je odpotovalo 82 družin s 340 družinskimi člani. Iz vseh predelov Slovenije so, iz Gorenjske, Štajerske. Notranjske, Dolenjske, Bele krajine, največ jih je iz Prekmurja.
Že v zgodnjih jutranjh urah so začeli prihajati okrašeni vagoni iz raznih krajev Slovenije. Skrbne sestre Rdečega križa tekajo okrog vagonov. Prišel je še zdravnik in desinfektor: tudi za zdravje naših kolonistov mora biti dobro preskrbljeno. Železniška
sila, temveč je izraz njihovega čuta i uprava je pot.kibela za zadostno š»S-
1 vilo vagonov in pravočasen odhod,
odgovornosti in politične zrelost'.. Ko j t: ljudje odhajajo ozdravljeni, nero j v življenje mnogo s seboj. Da ,ih vi-j
da ne bo nepotrebnega čakanja. Veselo drvi vlak ob Savi proti Zi-. danemu mostu, dremavo se prebuja •-■s, .-raso so se zbrali mea poete!:ami jUtro jz nočnega hlada, na vzhoda so aa debatiral o Trstu m Primorki, zažareli prvi sončni žarki.
Ranjence prešinja zavest, da so za »Sevnica!«
veliko, idejo prelivali svojo kri, ko	v Sevnico hitijo naši kolonisti,
bero o obnovi po vsej domovini, o ki potujejo v Vojvodino, ki čaka na rasti in izgradnji ljudske oblasti. In spomlad oračev in kopačev, da ne bo
še nečesa se posebno zavedajo: to, da od ti tega ljudstva, za katero so se borili, niso zapuščeni! Ko leže v bolnišnici jih dan na dan obiskujejo žene in mladina, prihajajo odposlanci sindikatov.'po vsem okrožju se vrše nabiralne akcije zanje, v prinašanju
ležala v pušči, ampak rodila pod jesen stoteren sad, da bo kuha zadosti za ljudi in krme za živino.
Na progi istoji dolga vrsta vagonov, ob katerih se drenja nekaj otrok in žena s kovčki, pletenimi potnimi košarami. nahrbtniki in drugo prtljago. K prvemu vagonu stopi mlad fant,
darov tekmujejo Ptuj in Rsdgcna, j zdravih, zagorelih lic, v debdem_ po-Murska Sobota to Lendava, oglasi Ee : v.šniku in z rjavo kučmo na glavi, delavska mladina iz Melja n s pe- ^Stop^em bliže-. da ga pobaram.
strim sporedom jih obiščejo mladina	tí v vojvodino?, ko bo p J til' doli na delu in ko bo
in Hutterjeve tovarne, iz Predilnice	))Na da_ v в1ПаЈ. v veliko gredo, videl, da je z dekletom vse v redu,
in Tkalnice in od drugod. TovaniŠKi Tam ;g že veg	domačinov, pa se bo vrnil domov. Iz nabramjega že
»Odkod si pa doma?«
»Iz Grahovega pri Cerknici. Saj menda poznate Grahovo, Hude partizanske borbe so bile tam okrog; beli so gnezdili tem to nam prizadejali dosti hudega. Tudi mene so poslali v internacija kjer sem dosti pretrpel, pa sem se le še živ vrnil. Starejši brait je ostal dema na kmetiji in nevesto je pripeljal k hiši, jaz grem pa zdaj na novo domačijo. Mislim, da mi ne bo hudega, delati sem vajen in kdor je priden, najde svoj kos kruha.«
Začel je dvigati težke zaboje, velike potne košare, kovčke in drugo ropotijo v vagon. Mlado dekle je prožilo roke in spravljalo predmete v not ranjost voza. Še starejša žena je pristopila in pomagala.
»Dosti prtljage imate.«
»Tu v teh zabojih je obleka in perilo, nekaj posteljnine in drugih reči, ki jih človek potrebuje za vsakdanje življenje. Seveda tudi nekaj knjig smo vzeli s seboj, da bomo brali ob nedeljah.«
»Si tudi ti iz Notranjske dema?«
»Da, v Dolnjem jezeru pri Cerknici je moj dom in več otrok nas je v družni. Moj ženin, ki je šel že s prvim transportom pred štirimi meseci v Martorino, mj je pisal, da mu je dobro tam doli in naj pridem za njim. Vzela re bova in potlej menda kar za zmiraj tamkaj ostala. Piše, da je na lepi kmetiji, le deri bo dosti. Pa saj sva poljskemu delu in kmečkim opravilom vajena, upam. da bova zmogla.«
Od drugega vagona je pis topical star očanec z okroglolično hčarko in se ustavil pri naši skupini. Iz Št. Jur-ja pri Grosupl je doma. pravi, in spremlja svojo hčerko v Vršac. Hčer
.	. „	.	,	. piria, nedaleč odtod spet 400 kg,
raj vsi. Poziv predsednika okrajne ¿e’tji luknji je ^ še 300 kg.
odkupne komisije, da je v nasi Poleg tega je imel skritega 873 domovini se mnogo krajev, kjer	nenriiavlieneva vina. Pšeni-
primanjkuje hrane in semenja za spomladansko setev in da je potrebno, da tudi Presika da.na razpolago vse, kar lahko brez občutne škode pogreša, so sprejeli vaščani z velikim razumevanjem. Pokazali so vso voljo, da po svojih močeh pomagajo krajem, ki so pomoči potrebni. Vsi vaščani so obljubili sodelovanje, večina med njimi mnogo več, kot so dolžni.
Vaščani so z dobro voljo in odkritosrčno pristopali k mizi, kjer se je sporazumno določila vsakemu posamezniku količina hrane za odkup. Vaščani so kar tekmovali, kdo bo več ponudil v odkup. Posebno se je izkazal Tomažič Martin, ki je izjavil: »Rad si odtrgam od svojih ust, samo da bi pomagal drugim. Zavedam se, da mi je ljudska oblast dala zemljo, ki je preje kot zavržen in izkoriščan viničar nisem imel. Zdaj je moja dolžnost, da se oddolžim z vsem, kar imam.« Viničar Sovič Franc je glasno izjavil, da je tudi on pripravljen dati vse, kar zmore. Tov. Sovič ima 7 otrok, a je kljub svojemu velikemu siromaštvu obljubil, da bo dal več, kot mu je določila odkupna komisija. »Srečen sem, da tudi jaz lahko pomagam, čeprav nimam dosti...« je izjavil tov. Sovič. Pri odkupu, je treba omeniti tudi požrtvovalnega viničarja Goloba Janeza in viničarja Kralja Alojzija, ki je dejal, ko mu je komisija določila v sporazumu z vaščani od-
litrov neprijavljenega vina. Pšenice so našli 600 kg, rži, 250 kg, ajde pa nad 300 kg. Drugje je imel skrite 50 kg krušne in 25 kg bele moke ter 18 kg soli. V eni svojih kašč je skril še 500 kg koruze, v drugi kašči še 350 kg. Na drugem mestu je imel skrite še 200 kg modre galice, nov akumulator, nov »Singer« šivalni stroj, dva vojaška benzinska tanka in 3 zaboje praška za škropljenje'vinograda. Vsa siromašna Presika skoraj ne zmore toliko, kolikor je bilo odkritega pri Košniku. In vendar se je hotel Košnik izogniti odkupu na ta način, da je ob vsem svojem bogastvu sramotno ponudil ljudski oblasti miloščino. Kot značilnemu gospodarskemu saboterju so bile Košniku zaloge zaplenjene.
Po dosedanjih uspehih odkupne kampanje bomo v našem ljutomerskem okraju dostojno tekmovali v okviru prvomajskega tekmovanja. Ne kar moramo, kar moremo, to bomo dali. In to bo več kot predvideva odkupni načrt naše okrajne odkupne komisije. Različni Košniki našega uspeha ne bodo mogli zmanjšati, kajti predanost ljudstva bo storila vse, da se v čim večji meri odzove klicu domovine, budnost ljudstva pa bo odkrila in razkrinkala vse Košnike v našem okraju, vse skrivače zalog in gospodarske saboterje, ki v svoji lakomnosti ne poznajo drugega kot svoje osebne koristi.
Skupst® komo obdelovali zemljo
Agrarni interesenti, ki jim je bila razdeljena zemlja graščine Negova v Slov. goricah, so se 20. februarja zgodaj zjutraj zbrali pred graščino. Prišli so v povorki, z godbo in zastavami; peli so in vzklikali maršalu Titu in ljudski oblasti.
V popolnem soglasju so pričeli
kazali, da smo vredni zemlje, ki smo jo dobili v last«, so vsevprek zatrjevali agrarni interesenti, ko so še kar naprej govorili o mnogih podrobnostih, kako bodo skupno obdelovali agrarno zemljo.
Na agrarni zemlji v Negovi so plugi že zaorali prve brazde. Mar
posvetovanje o obdelovanju zemlje ljive roke so z veseljem poprijele
ter o skorajšnjem oranju in spomladanski setvi. »Združiti moramo vse sile, ker bomo le tako dosegli uspeh,« je dejal kočar in vsi so skupnost. Novi gospodarji zemlje mu pritrjevali. Po številnih predlogih o obdelovanju in setvi, o semenju in vprežni živini ter kmetijskem orodju je bil soglasno in z
za delo, zavedajoč se, da bodo poslej delale zase in za našo ljudsko so tudi izjavili, da bodo storili vse, da bodo pluge čimprej zamenjali traktorji in drugo sodobno kmetijsko orodje, ki bo v pomoč delovnemu človeku, ki je pod tujim gospodarjem toliko pregaral na slovenski zemlji. Na zemljiščih, kjer je
Bliža se 8. marec
'.¿enë^îz JM^yega mesta se pii-pcavijajo na prvu praznovanje 8. marca, ki bo v svooodi. ¿-e mesece mislimo na ta dan in se z ae-iom tytpràéjamo. Lptos hoćemo dati temu dnevu še poseben poudarek in-'se trudimo, da to tudi dosežemo. Po vaseh, mestih, tovarnah in podjetjih so že pripravljalni sestanki. Žene se z velikim zanimanjem udeležujejo teh sestankov že od meseca februarja. Organizirale so prvo mestno konferenco AFŽ, katere se je udeležilo veliko število žena. Ko so se pogovorile o namenu konference, o pripravah za 8. marec in reorganizaciji AFZ odborov, so izvolile mestni odbor, določile nekaj tovarišic, ki bodo organizirale proslavo. Četrti bodo tekmovale med seboj, kje bo več tovarišic pritegnjenih v delo organizacije OF, kje bo več se-sestankov, kje več delovnih ur, kje bo tesnejša povezava z OF, večja pomoč mladini in odborom ljudske oblasti. Za konferenco invalidov bomo pripravile potrebno. Sprejele jih bomo na hrano in stanovanje, da se bodo počutili med nami kakor doma.
Z delom v parku in na ulicah bomo napravile naše mesto lepše. Delati bomo šle tudi v bolnico in skrbele bomo, da bo naša bolnica imela možnost sprejeti večje število bolnikov kot doslej. Tekmovale bomo tudi v nabiranju naročnic za »Našo ženo« in druge liste OF, ker vemo, da nam je politična vzgoja danes potrebna bolj kot kdaj koli. Pomagale bomo pri zadrugah, podpirale vsepovsod delo za obnovo, obenem pa bomo pomagale odstranjevati vse tiste pojave, ki škodujejo in ovirajo delo obnove. Preganjale bomo špekulante in črnoborzijance in jih razkrinkavale.	.	_____——
Pred nekaj dnevi smo se lotile dela v parku. Ves je bil zapuščen, zanemarjen in preraščen. Čez gredice so vodile trdo shojene steze. "Nihče ni vrjel, da bo šlo. In še kako! Nekatere žene šo delale ves dan, druge samo dopoldne ali popoldne in park je dobival vse bolj drugačno lice. Lopate, motike in grabi je v pridnih rokah novomeških žena so zravnale grede, očistile pota, zasule jarke in prekopale trde steze.
»Še malo, pa bomo dokončale«, omeni mimogrede žena partizana, Ki je še v vojski. »To bi bil vesel moj mož, če bi vedel, da tudi jaz delam za obnovo.«
Dve pionirki pridno odnašata nepotrebne veje in skačeta med gredami. Partizanka Ivanka se čudi, da delo tako naglo napreduje. Veselo ji žarijo oči in krepko udarja s krampom v zemljo, ki se včasih kar hoče vdati. »Nisem verjel, da bodo žene toliko naredile,« je začudeno obstal podpredsednik Mestnega ljudskega odbora. Žene pa so se še bolj sklonile in še krepkeje prijele motike, krampe in lopate. Mladi gospe j, ki je lepo oblečena šla mimo, je bilo prav nerodno, ko je videla, da druge tovarišice tako pridno delajo. Novomeške žene pa hitijo in delajo, najraje bi vse danes končale. »Pa bo dovolj za danes in še jutri naprej«, govore utrujene druga drugi. S pesmijo na ustih, ž motikami, krampi in lopatami v. rokah koraka jo po mestu. Njihovi obrazi so zadovoljni ih oči govore o trdni volji, pričeto delo čim preje z uspehom končati.
delavci pomagajo bolnišnici, ki se stalno izpopolnite s prostovoljnim
sem se odločil, da bi krenil tndi sam pa suknjiča je izvlekel malo stefde-tja.«	........................ lnico in natočil v Šilce žgano krpi jico.
navdušenjem sprejet predlog, da doslej zavoljo brezbrižnosti in ma-bodo vsi skupno obdelovali zemljo, lomamos ti prejšnjih lastnikov bed-Izvoljeni odbor, ki mu načeluje no uspevala le koruza in najslabše tov. Mlinarič, bo skrbel ob podpori žito, bo poslej rasla pšenica naj-vseh agrarnih interesentov, da bo boljše vrste in druge najboljše zemlja čim boljše obdelana in po- kmetijske kulture, ki bodo dvig-sejana vsa površina, ki je spo- nile splošno življenjsko raven de-sobna za gojitev katerekoli kmetij- j lovnega človeka, ske kultura »Z delom bomo do-1	___,
MLADINA NA VIČU
V ZNAMENJU DELA
Četrt Vič je .odgovarjala v nedeljo na novoletoo poslanieo ma. šala Tita z delom.	•
Ob 8. uri zjutraj se je zbralo za delo 83 mladincev in mladink in 60 pionirjev. V najlepši meri se je odzvala pozivu mladina terena X, Ko-lezija-Log., Udeležba in disciplina mladine je pokazala, da je bilo prostovoljno delo načrtno in organizirane; vsaka skupina, kaj to kafro bo delala.
V	času od 8. do 13. ure je mladima napravila: razrušila je 340 m vojaške ceste, regulirala 30 kv. m ceste v Ma.tni leg. pokrila 242 kv. m strehe na pristavi, razrušila 4 kub. m bankarskega zida, z roševinami natovorila 25 voz. popravila 1 pisalni stroj in napisala 459 živilskih nakaznic Nabranega je bilo 400 kg stekla, 900 kg starega železa, 20 kg cunj, 10 kg papirja. 2 kg gumija. Med tednom in v nedeljo je mladina naredila 775 delovnih .ur.
Pri delu so se odlikovali mladinci: Razpotnik, Gajeta, Rant, Bernik, Klačnik, Pucihar, Mastnak. Adamič in drugi. Med prionirji so se posebno izkazali Dužna Angelca, Dolenc Zde-na in Zalar Zvonko.
Mladina je sklenila, da bo prihodnjič k prostovoljnemu delu pritegnila še več tovarišev in tovarišic, da bo prihodnje prostovoljno delo še uspešnejše.
V BIJELJINI SO OnpRLl DEČJI DOM
V	Bijeljini je bil odprt prvi Dečji dom, ki nosi ime narodnega heroja Fadila Jahiča-Spanca. V Domu, ki ima 11 prostorov, je do sedaj nastanjeno 67 vojnih sirot
Poziv upokojencem notranje uprave in upokojenim bivšim orožnikom
Pisarna ministrstva za notranje zadeve v Ljubljanii objavlja:
Po določilin uredbe o reviziji pokojnin od 25. oktobra 1945 in po pravilniku za izvajanje te uredbe se določa višina osebne pokojnine po dejansko prebitem času v državni službi in po zvanju, oziroma skupim, ki jo je uslužbenec imel v trenutku upokojitve.
V	odločbah o odmeri pokojnin tistim bivšim uslužbencem, ki so bili upokojeni po predpisih, ki so veljali pred zakonom o uradnikih iz L 1923, dejanska službena doba često ni izkazana, temveč le sumarično izračunana službena leta brez ločitve po strokah (vojaška, civilna, policijska) in po upoštevanju raznih ugodnosti — beneficij (efektivno odsluženo leto za 16 mesecev, vojna leta, službovanje v južni Srbiji itd.), kakor so se priznavala po do sedaj veljavnih predpisih.
V	odločbah orožnikov, katerim je bila odmerjena pokojnina po določilih zakona o orožniškem pokojninskem fondu iz 1. 1922, pa služba v obče, niti dejanska, niti beneficirana, ni izkazana niti se omenja odstotek, v katerem je odmerjena pokojnina od osnove.
Na podlagi takih dokumentov se pokojnine po predpisih navedene uredbe in pravilnika ne morejo revidirati in na novo določiti. Zato so v teh primerih v reševanju prošenj potrebne tudi druge listine, na podlagi katerih se mora točno ugotoviti dejanska službena doba pokojninskega upravičenca.
V	arhivih bivših uradov in ustanov pa se zadevni osebni in pokojninski spisi često ne morejo najti in so bili ponekod tudi uničeni.
V	vseh takih primerih je ministrstvo prizadete posebej obveščalo in jih pozivalo, kakšne dokumente morajo še predložiti.
Da pa se prihrani na delu in času in zagotovi hitrejše reševanje prošenj, se tem potom pozivajo vsi prizadeti, ki že v svojih prošnjah niso izkazali službene dobe, da takoj predložijo ministrstvu dokazila o tem, to je od kdaj do kdaj so službovali v posameznih strokah in ali je bilo to službovanje neprekinjeno, oziroma od kdaj in do kdaj so ga prekinili.
Rodbinski upokojenci (vdove in sirote) so bili že svoječasno opozorjeni po časopisih da morajo poleg odločb o rodbinskih pokojninah predložiti k prošnjam za revizijo tudi odločbo o odmeri pokojnine osebi, od katere izvajajo pravico do pokojnine. Tudi tu morajo predložiti nadomestna dokazilo o službovanju teh oseb (službene dekrete pokojnega itd.), ako to iz odločbe same in drugih predloženih listin ni razvidno.
Će pa prizadeti (osebni m rodbinski upokojenci) službene dobe z listinami ne morejo dokazati, bodisi, ker so jim bile med vojno uničene, bodisi, da so jih izgubili, naj si skušajo preskrbeti druga nadomestna dokazila za izpričanje teh dejstev, n. pr. potrdila bivših starešin, tovarišev v službi in drugih prič, ki morejo točno posvedočiti odslužen čas pokojninskega upravičenca. Priče morajo podpisati sve jo izjavo p/ed sodiščem ali ljudskim odborom, ki potrdi istovetnost priče in lastnoročni podpis Za tečnost izjav jamčijo ptiče materieino in kazensko. Vendar bo ministrstvo upoštevalo take izjave le v primeru absolutne verodostojnosti.
Pri tej priliki oTjozarjamo ponovno federalne rodbinske upokojence notranje uprave, da je bilo treba k prošnjam za revizijo priložiti tudi potrdilo okrajnega, oziroma četrtnega odbora o stalnem bivališču uslužbenca, od katerega se izvaja pravica do rodbinske pokojnine, na dan 1. aprila 1941, če je tedaj živel.
Po določilih navedene uredbe nimajo pravice do osebne pokojnine tisti, ki so bili za časa okupacije pod orožjem v službi okupatorja in njihovih pomagačev, ki so bili organizatorji, funkcionarji in aktivni člani v kviz-linških organizacijah ali so se zaznamovali s takim delom. Zato tudi rodbine takih oseb ne morejo imeti pravice do rodbinske pokojnine. Rodbine, ki uveljavljajo pravico do pokojnine po osebah, ki so umrle med okupacijo ali v zadnjem času, morajo torej predložiti naknadno potrdila pristojnih okrajnih, oziroma četrtnih odborov glede navedenih dejstev tudi za te osebe in razen tega potrdilo krajevnega odbora o njihovem stalnem bivališču na dan 1. aprila 1941, ako ta potrdila niso že svoječasno k prošnji priložile.
*
POZIV POKOJNINSKIM UPRAVIČENCEM
Ministrstvo za gradnje VERS poziva vse pokojninske upravičence, zlasti cestarje-služitelje, za katere je resorno pristojno ,ki doslej še niso predložili prošnje za revizijo in odmero osebne in rodbinske pokojnine (podpore), da to store nemudoma, vsaj pa do 15. marca t. 1. Nekolkovane prošnje, opremljene s predpisanimi potrdili, je vlagati pri ministrstvu za gradnje v Ljubljani, palača »Bata«,
H.	nadstropje, osebno ali pa po pošti.
Za prošnje, vložene po tem roku, ministrstvo za gradnje ne more jamčiti, da bodo rešene do zakonito predpisanega roka, t. j. do 31. marca 1946, ter se utegne zgoditi, da pokojnine, odmerjene po novih predpisih, zamudni upravičenci ne bi prejeli.
Telesna vzgoja ~
Važni sklepi za razv&j smnčarstva
V Planici je bila druga seja smučarskega sveta telesno vzgojne zveze
Jugoslavije
Po končanih tekmah za državno prvenstvo so se zbrali smuški delegati v Planici, da sodelujejo pri posvetovanjih za razvoj smučanja _ v bodoči sezoni. Za Srbijo sta bila navzočra Bora Jovanovič jn Zujevič, za Makedonijo Goga Popovski in Ar;o.itd, za Črno goro Jovičevič, za Bo no -n Hercegovino Tafro Hazi, za Hrvatsko dr. Mladen Maravič in D.agutin A. Skatelj za smučanje ter dr. Kovačevič in Valušnig za drsanje in hokej, za Slovenijo Joso Goreč in Jernej Jelenič za smučanje, Viktor Vodišek za drsanje in hokej. Armado je zastopal podpolkovnik ing. KnebL Zborovanje je vodil načelnik zimskošportnega odseka pri F. S. J. Mišo Nišavič.
Delegati so z vidnim zanimanjem sodelovali na zborovanju. Pri referatu za razširjenje in napredovanje anučanja so se zedinili na sledeče sklepe: vsaka republika naj zagotovi poseben kredit za množični razvoj smučanja; ustvarijo naj se v ta namen tesne zveze z množičnimi organizacij smi; prav tatto naj se poglobi sodelovanje z Jugoslovansko armado v pogledu širjenja in pomaganja smučrrairvj; poveča naj se proizvodnja smuči in ostalega blaga predvem v tel es : o vzgojnih zadrugah, Si naj istočasno nudijo priliko vsem obrtnikom iz ostalih republik, da se priuče izdelovanju tega blaga, da bodo mogli tudi sami izdelovati smuči In smučarsko blago v vseh republikah; v poletju naj se izvedejo tečaji za smučarske voditelje in za sodnike s pomočjo šol za telesno vzgojo; sestavi naj se seznam smuških učiteljev in poskrbi za nove tudi po šolah za telesno vzgojo v Zagrebu in Beogradu; zgradijo naj se smuški domovi ali vsaj smučarske koče, bodisi po vaških zadrugah ali množičnih organizacijah, osnuje naj se poseben fond. ki bo dajal posojila za izgradnjo domov; v šolah naj se uvede smučanje v učni program, v kolikor so na razpolago učitelji in imajo učenci smučke; uporabi naj se sistem »patronatov« mestnih telesnovzgojnih društev za najbližje planinske predele in vasi, da bi se s tako povezanostjo vzpostavilo sodelovanje mesita in vasi v svrho boljšega razvoja smučanja; izdelan bo načrt tako zvanih smučarskih postaj, kjer bo to potrebno, zlati tam. kjer se smučanje ne razvija in ni učiteljev. Taira smučarska postaja dobi za začetek okoli 40 parov smuči, a ob prvi simi pride tja učitelj smučanja, ki nauči otroke smučanja; poskušalo se bo s potujočimi smuškimi tečaji, ki bi trajali po 7 dni h ki bi poleg smučanja pi ilj tudi način organizacije za ra;š n e mučati tva po deželi; izda i naj bi sc lepak? in krnKke brošure. k: bi nazorno prkazali prep osto izdeiavo smuči za revno mladino in opisali način smučsnja; J. A. se bo naprosilo, da bi prepustila za nagrado kmečkim fantom — vojakom
smuči, da bi mogli doma na vasi nadaljevati z delom v smučanju; tečaji za tekmovalce naj bi se izvedli na kraju, kjer smučanje ni razvito, da bi se s tem dvignilo zanimanje med tamkajšnjo mladino; da se preskrbi za prihodnjo zimo dober šolski film o smučanja in da se pripravi dobra propaganda s predavanji, članki in radiu; da se prične z zbirko smuči ali denarnih sredstev za nakup smuči, ki bi se vsako leto ob pričetku sezone razdelile revnim in pridnim dijakom.
Pri referatu za smuške in drsalne' tekmovalne pravilnike je bilo naloženo telesnovzgojnlm zvezam Slovenije in Hrvatske, da izdelata pravilnike po mednarodnih pravilih in jih predložita zveznemu odboru do 1. junija.
Pri referata za drsanje in hokej na ledu je bilo določano, da se propagira v mestih drsanje kot tis-ti šport, ki ga more mladina pričeti že v najnižji starosti. Poskrbljeno bo za zadostno število drsališč in se bo skušala doseči izgradnja enega umetnega drsališča v državi. Obenem je bilo sklenjeno, naj se za vse sporte na ledu osnuje poseben ođfcek pri F. S. J., ločen od smuškega odseka.
Koledar smuških prireditev
V zadevi sestave koledarja smuških prireditev se je sklenilo:
Otvoritev smučarske sezone bo s tekom čez dm in strn »Zmage naroda« dne H novembra, katerega se bodo udeležili zlasti smučarji množično.
Prva nedelja v januarju bo po vsej državi smučarski dan z velikim propagandnim sporedom. Ako takrat v posameznih kiajih ne bi bilo snega, izvedejo dotični kraji smučarski dan prvo nedeljo po tem, ko zapade sneg.
Zadnjo nedeljo v januarju bodo prvenstvene tekme republik.
Prvo nedeljo v februarju bodo tekme za prvenstvo J. A.
Drugo nedeljo v februarju bode tekme za državno prvenstvo.
Druga nedelja v marcu bo rezervirana za teden smuških, poletov v Planici.
Prvo nedeljo po Veliki noči bo Triglavski smuk, ki se proglasi kot vsedržavna prireditev.
Državno prvenstvo za leto 1947. izvede tel es no vzgojna zveza Makedonije na Sari, aa leto 1948. pa telemo-vzgojna zveza Hrvatske. Ako bi nastale kake zapreke, zamenjata ti zvezi med seboj termine. Odločitev mora bilti dokončna do 1. septembra vsakega leta.
J. A. se bo Stavil predlog, da organizira smučarski izlet po partizanskem portu soteske Drvar—Foča, Fizkullbumi savez Jugoslavije pa bo organiziral izlet jugoslovanskih smučarjev vsako leto v drug krad partizanskih borb.
Za smuške tekme je bil rprejet sklep, da se ne bodo dajale ni kake
nagrade in da se odpravi nekdanji običaj . pokroviteljstev. Državni in republikanski prvaki bodo prejeli častne znake ib priznanice.
Udeležba na mednarodnih tekmah
Za mednarodne tekme, se bo Jugoslavija zanimala, vendar bo predlagala. da se izvršijo smuške tekme balkanskih iger leta 1947. v Bolgariji in šele leta 1948. pri nas. Skrbela bo za našo udeležbo na mednarodnih tekmah
Za smučarje turiste bo pripravil F. S. J. smuško značko po vzgledu Poljske, katero si bodo lahko ' pridobili vsi oni smučarji, ki bodo izvedli v sezoni minimalni obvezni program.
Za 11. Ш 12. september je določena v Beogradu 3. seja smučarskega odseka F. S. J. z naslednjim dnevnim redom: tekmovalmi pravilniki, mečni učni načrt in enotna terminologija, smučarski znak, določila za smuške sodnike in učitelje in njihova razvrstitev, izvedba državnega prvenstva, raznoterosti.
NcgaenættiO prvenstvo
Na štadionu v šiški nastopita ob
14.	Krim in Borec — ob 15.45 pa Železničar in Edinost
Danes popoldne ob 14. se na igrišču T. D. Železničarja otvori prvenstvena nogometna sezona.
Kot prvi par nastopita Krim in Borec, kar bo najzanimivejše srečanje prvega kola. Krim se nam bó predstavil z mladim moštvom, ki bo brez dvoma skušalo nuditi izkušene, mu Borcu kar največ odpora.
Druga dva nasprotnika bosta moštvi Železničarja in Edinosti- Železničar nasproti Edinosti visoki fa-
vorit, saj je poleg Svobode najbolj pripravljen za prvenstvo tekmovanja.
Prireditelje je treba pohvaliti, da se bo ves spored odigral na enem igrišču, tako da ljubiteljem nogometa ne bo treba tekati z igrišča na igrišče. Kunčno smo tudi e strani enotne organizacije prireditev stopili korak naprej.
Pričetek tekem ob 14. in 15.45 uri.
VABILO LAHKOATLETOM
V torek 5. t m. se bo na stadionu ob Vodovodni cesti začela redna vadba za lahkoatlete in lahkoatle-tinje vseh ljubljanskih telesno-vzgoj-nih društev, ki jo bo vodil tov. Korče Vadbe bodo ob torkih- četrtkih in sobotah, vendar le če bo vreme ugodno. Začetek vadbe bo ob 15. uri. Na vadbe vabimo še prav posebno mladino, da se pravočasno pripravi na tekmovanja. — Referat za lahko atletiko pri BOS-u.
★
Tečaj za nogometne sodnike. V ponedeljek 4.‘t. m. ob 18. uri se začne v predavalnici na Taboru tečaj z& nogometne sodnike, na katerega so vabljeni vsi tisti, ki se zanimajo za to vrsto športnega udejstvovanja. Prav posebno vabljeni starejši odsluženi nogometaši, pa tudi mia-di. Tečaj bo trajal predvidoma mesec in pol. — Za sodniški odbor: Makovec.
» FD Borec (nogometni odsek). Pozivam j igralce, ki so bili določeni na sestanku za j prvenstveno tekmo proti TD Krimu, naj bodo točno ob */s2 na igrišču TD železničarja. — Načelnik.
Okrožni odbor - Ljubljana ^nogometni
sodniki). Določita se za vodstvo prv. tekem: 1. Kos Hinko. 2. žitnik Vinko; stranski sodniki tov. Goli in Gvardjančič ter Zore in Gjud.
TD Krim. Vsi igralci prve garniture naj bodo na igrišču železničarja danes radi prvenstvene tekme najkasneje ob pol 14 uri. Januš sigurno.
FD Udarnik. V ponedeljek 4. t. m. ob 18. bo sestanek vseb tekmovalcev in odbornikov smučarske sekcije v društveni sobi. Točno!
Dnevne vesti
Koledar
Nedelja, 3. marca: Kuni gunđa
Ponedeljek, 4. marca: Kazimir
Spominski dnevi
4. marca 1844. Rojen Josip Jurčič na Muljavi pri Krki na Dolenjskem.
4. marca 1879. Rojen Josip Murn v Ljubljani.
4. in 5. marca 1945. Na osvobojenem ozemlju je bila pokrajinska konferenca ZMS iz novomeškega in no-tranjsko-ribniškega okrožja in enot VH. korpusa.
Dežurne lekarne
Danes: Lekarna Piccoli, Dunajska cesta 6, lekarna Hočevar, Celovška cesta 62.
Jutri: Lekarna Kmet, Ciril Metodova cesta 43, lekarna Ustar, šelenbur-gova ulica 7.
Vremenska napoved
ZA NEDELJO:
Večji del dneva jasno. Zjutraj je pričakovati meglo, ali nizke oblake.
V ponedeljek naraščajoča oblačnost in pomembni padec temperature.
NARODNO GLEDALIŠČE
Drama
Nedelja, 3. marca ob 15.: Cankar: Za narodov blagor. Izven. Ob 20.: Goldoni-Rupel: Primorske zdrahe. Izven.
Torek, 5. marca ob 18.:	Goldoni-
Rupel:	Primorske zdrahe. Izven.
Sreda, 6. marca ob 20.: Shakespeare: Zimska pravljica. Red Premierski.
četrtek, 7. marca ob 20.: Cankar: Za narodov blagor. Sindikalni abonma. Red SC.
Petek, 8. marca ob 20.: Skvarkin: Tuje dete. Predstava v proslavo mednarodnega ženskega dne.
Sobota, 9. marca ob 20.:	Nušič:
Pokojnik. Sindikalni abonma. Red
SA.
Nedelja, 10. marca ob 15.: Goldoni: Rupel:	Primorske zdrahe. Izven.
Ob 20.: Shakespeare: Zimska pravljica. Izven.
Opera
Nedelja, 3. marca ob 19.30: J. Offenbach:	Hoffmanove	pripovedke.
Izven.
Torek, 5. marca ob 19.30: A. P. Borodin: Knez Igor. Sindikalni abonma. Red SD.
Sreda, 6. marca ob 19.30: J. Offenbach: Hoffmanove pripovedke. Red Sreda.
četrtek, 7. marca ob 19.30: A. Dvorak: Slovanski plesi. Red B.
Sobota, 9. marca ob 19.30: Verdi: Traviata. Sindikalni abonma. Red
SB.
Nedelja, 10. marca ob 19.30: J. Offenbach:	Hoffmanove	pripovedke.
Izven.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM
Nedelja, 3. marca, ob 15.15: »Tugomer«, popoldanska predstava.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 3. marca ob 15. uri: Linhart: Veselj dan ali Matiček se ženi. Izven. — Ob 20. uri: Smetana: Prodana nevesta. Izven.
Slovensko ljudsko gledališče desenice
Nedelja, 3. marca ob 15.: Koncert Tržaške filharmonije. — Ob 19.30: Cesar: »Utopljenca«, repriza.
Torek, 5. marca ob 19.30: Cesar: »Utopljenca«, repriza.
Petek, 8. marca ob 15.: Golia: »Princeska in pastirček«, predstava za šolsko mladino.
Sobota, 9. marca ob 19.30: Finžgar: »Razvalina življenja«, premiera.
- estno gledališče Kran,;
Nedelja 3. marca ob 20.: Albreht: Izdaja pri Novarri, drama. Gosto, vanje članice ljubljanske drame Mire Danilove.
Torek, 5. marca ob 20.: Cesar: »Trije vaški svetniki.«
KINEMATOGRAFI
Ljubljana, Kodeljevo: Ameriški film »Pesem mladosti«, tednik. Ob 14.30, 16.30, 18.30 in 20.30. uri. Matica: Sovjetski film »številka 217«, tednik. Ob 15., 17., 19. Tn 21. uri. Sloga:	Sovjetska filma »Tiskar
Fjodorov«, in »Stalin govori«, tednik. Ob 15., 17., 19. in 21. uri. Union. Francoski film »Požar v rudniku«, tednik. Ob 15., 17., 19. in 21. uri.
Bled: Sovjetski film »Zlati ključek«, tednik.
Celje, Metropol:	»Sporedi domače
proizvodnje, tednik.
Domžale:	Italijanski film »Preko
ljubezni«, tednik.
Dravograd: Ameriški film »človek v sivem«, tednik.
Grosuplje: Ameriški film »Moj — Bill mati«, tednik.
Hrastnik: Sovjetski film »Deklici se mudi na sestanek«, tednik.
Ig: Ameriški film »Soba 309«, tednik.
Kamnik:	Francoski	film »Junaki
jutrišnjega dne«, tednik.
Maribor, Esplanade:	Ameriški film
»Mlada leta«, tednik. Grajski: Finski film »Potepuhov valček«, tednik.
Mežica:	Sovjetska	dokumentarna
filma »Albanija«, »Auschwitz«, tednik.
Novo mesto: Sovjetski film »Praznik mladosti«, tednik.
Ormož: španski film »španska kri«, tednik.
Ptuj: Sovjetski film »Branila je domovino«, tednik.
Radeče: Ameriške film »Zakonske laži«, tednik.
Radovljica: Ameriški film »Deževje prihaja«, tednik.
Rajhenburg: češki film »Turbina«, tednik.
Rogaška Slatina:	Sovjetski film
»Dvoboj«, tednik.
Ruše: Sovjetski film »Sekretar rajonskega komiteta«, tednik.
Slovenjgradec: Ameriški film »Pod zastavo svobode«, tednik.
Sv. Lenart: Sovjetski film »Lenin oktobra«, tednik.
Škofja Loka: Francoski film »Decembrska noč«, tednik.
Šoštanj: Sovjetski film »Suvorov«, tednik.
št. Jernej: »Sporedi domače proizvodnje«, tednik.
Trbovlje:	češki film »Gabrijela«,
tednik.
Vevče: ¡Norveški Шт »Bastard«, tednik.
Vrhnika: Jugoslovanski film »Koraki v svobodi« in sovjetski film »življenje čebel«., tednik.
Žalec:	Sovjetski film »Kutüzov«,
tednik.
★
ESZDN podružnica galanterijske stroke, poziva vse članstvo, da se zglasi zaradi plačila mesečne članarine v trgovini Prelog, Gosposka id. 3, od 17. do 19. ure, in sicer: v ponedeljek 4. marca od črke A do E, v torek 5. marca od črke r- co K, v sredo 6. marca od črke L do P, v četrtek 7. marca ostali.
Mladinski simfonični orkester kulturne ekipe mesta Ljubljane se snuje pod vodstvom tov. Rada Simonitija. Kulturno-prosvetna komisija pri MO ZMS opozarja vso glasbeno mladino na to dejstvo in vabi vsakogar, ki namerava sodelovati pri orkestru, naj se zglasi v ponedeljek 11. t. m. ob 5. uri popoldne v frančiškanski glasbeni sobi (JU. nadstropje). Vhod skozi frančiškansko pasažo na koncu, levo.
V šentjakobskem gledališču bo danes v nedeljo 3. marca ob 15.15 popoldanska predstava »Jurčič-Lev-stikove tragedije »Tugomer«, na kar opozarjamo zlasti okoliške obiskovalce šentjakobskega gledališča. Predprodaja vstopnic v poslovalnici Pu trnka, hotel Slon, in eno uro pred začetkom predstave pri dnevni blagajni v Mestnem domu. Vlogo Vrže bo igrala Bučarjeva, vlogo Hilde-berta pa Gnidovec.
Obvestilo. Da bi belo naše delo kar najbolj urejeno in uspešno, sporočamo, da sprejemamo stranke samo od 9. do IX ure. Izven označenega
časa bodo uza/di za stranke zaprti. Sekretarait OOOF Ljubljanskega okrožja.
Poziv! Tov. Škufca Karolina, otr. vrtn., naj se zaradi prejema dekreta zglasi čim prej v pisarni prosv. odd. MLO, odsek za cen. šole, Gosposka ul. 15-1
Odprava potnikov v Trzinu. Od
1.	marca t. L dalje se vrši na postajališču Trzin odprava potnikov. Prtljaga se odpravlja z doplačilnimi prtljažnicami. Predaja ekspresnega blaga ni dovoljena. Sprejemanje tega blaga za postajališče Trzin je pa vezano na izjavo pošiljavca, da bo pošiljka pri vlaku odvzeta. Prejemnik mora potrditi prejem take pošiljke vlakovodji pri vlaku.
Potniški promet Novo mesto—Se. la pri Otovcu. Od dne 2. marca t. 1. dalje vozijo potniški vlaki iz Novega mesta do postaje Seit pri Otovcu, od koder se vračajo v Novo mesto. Odhod vlakov iz Novega mesta je: ob 4.15, ob 10.37 prihod Sela pri Otovcu; ob 5.09 in 11.31 povratek iz Sel pri Otovcu; ofo 5.36, 11.35 (dnevno razen ofo sredah in sobotah) ; ob 16.25 (ob sredah in sobotah) prihod v Novo mesto; ob 6.33, 12.32 (dnevno razen ob sredah in sobotah); ob 17.27 (ob sredah in sobotah). Vlak, ki odhaja sedaj! iz Novega mesta ob 4.38 do Semiča, od 2. marca dalje izostane.
Prošnje za dodelitev narodne imovine se ne sprejemajo več. Vsem prosilcem sporočamo, da se od 4. marca t L ne sprejemajo več nobene prošnje za dodelitev narodne imovine. Vsled velikega števila prošenj, ki so sedaj vložene in ker je zaloga predmetov iz narodne imovine že izčrpana, ne bo mogoče ugoditi zaenkrat niti vsem najbolj potrebnim prosilcem. MLO — Uprava ljudske imovine.
Slovenski zbornik 1945 pošilja tudi po pošti knjigarna žužek Jože, Ljubljana.
Ruske in angleške vadnice dobavlja knjigama žužek Jože, Ljubljana.
Nedeljsko dežurno veterinarsko službo vrši Keluc Josip (podkovska šola na Poljanski cesti) centralna veterinarska ambulanta, Cesta na Loko št. 4. Prizadeti naj se v bodoče za veterinarsko pomoč ob nedeljah in praznikih obračajo prvenstveno na spredaj omenjeni zavod, tel. št. 28-88.
Javna diabetična ambulanca v Ljubljani je dobila od Rdečega križa Slovenije v dar določeno množino inzulina, da ga brezplačno razdeli med revne diabetike, ki ga sicer težko kupujejo iz lastnih sredstev, člani bolniških blagajn so izvzeti. Upravičenci naj se javijo v diabetični ambulanci najkasneje do 1. aprila od 8. do 9. ure.
Na državni gimnaziji v Kranju bodo popravni, dopolnilni in posebni ter privatni izpiti dne 11. in 12. marca 1946. Pravilno opremljene prijave k izpitom sprejema ravnateljstvo do 8. marca 1946.
Vse tovariše, izgnance v Srbiji, ki želijo svoje umrle prepeljati v Slovenijo, pozivamo, da se takoj javijo tov. Božiču Lojzetu, Jesenice, Titova, zaradi organizacije skupnega prevoza. SKPD »Rozman«, Valjevo.
Št. Vid, »Adrian« kino: Zaprto.
Solopetje, klavir, recitacija, slo. venščina. Maribor, Trubarjeva 15. Vpisovanje od 11. marca dalje od 3. do 5. popoldne.
Stanovalci hiš Hrenova 12 in 14
so darovali namesto venca na grob pokojne tov. Cilke Trontelj, v dobrodelne namene RK v znesku 450 din. Iskrena hvala!
Mamice, pripeljite svoje malčke na veselo otroško popoldne, ki ga priredi AFž terena Vn v nedeljo dne 3. t. m. ob pol 3. popoldne v Trgovskem domu!
Plesni turnir za prvenstvo ljub. ljanskih plesnih šol priredi v nedeljo 3. marca ob 20. uri v dvorani »TD Krim« v Trnovem »Plesno športni klub Ljubljana«. Plesna tekma se vrši za najboljšo skupino v »Titovem kolu« in za prvnestvo parov v narodni polki in družabnih plesih foxtrotu, tangu in angleškem valčku. Najboljši bodo nagrajeni. Vodstvo turnirja je v rokah mojstra Jenka. Godba »Ronny jazz«. Ponovno se vabijo pari, zastopniki vseh ljubljanskih šol, vaj in vsi ljubitelji plesa. Pred in po tekmovanju plesna zabava do 1. ure.
Esperanto, učbenik za šole, samouke in tečaje, odobren po ministrstvu za prosveto, naročite pri »Espe-rantskem društvu Ljubljana«, Cankarjevo nabrežje 7-L Cena din 40 po pošti din 45.
TD Svoboda Tabor obvešča vse obiskovalce plesnih vaj, da večerna vaja odpade, popoldne pa se vršijo plesne vaje za mladino kakor običajno od 15. do 18. ure.
Strojepisje, stenografijo tn knjigovodstvo poučuje (instrukcije) za posameznike Anton Legat, Maribor, Vrazova ulica 4.
Za drugo obletnico smrti pokojnega Milana Mravljaka, sod. pripravnika, se bo vršil rekviem v torek
5.	marca 1946 ob 8. uri v frančiškanski cerkvi.
Diplomiral je na filozofski fakulteti v Ljubljani tov. Zor Leopold iz Sp. šiške, čestitamo!
Strojepisni tečaji, dnevni in večerni, pričenjajo prihodnji teden. Informacije, prijave dnevno:	Trg. učili-
šče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
Tečaj o poenotenju knjigovodstva.
Večje industrijsko podjetje porrenu-je za svoje obrate več knjigovodij ter priredi v ta namen večerni knjigovodski tečaj o poenotenju knjigovodstva, na katerega vabi mlajše knjigovodske moči, predvsem iz trgovske stroke. Tečaj bo trajal nekaj tednov in naj reflektanti pošljejo svoje podatke na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod značko »Poenoteno knjigovodstvo«, da jim dostavimo točne pogoje glede udeležbe in poznejše zaposlitve. Prijava naj vsebuje; delovanje v zadnjih štirih letih, karakteristiko, dosedanjo prakso in šolsko predizobrazbo.
Posebni in dopolnilni izpiti na drž. gimnaziji na Jesenicah se boao vr-
šili dne 14. marca. Podrobnosti na oglasni deski. Isti dan bodo tudi pri. vatni izpiti. Prijavljenci za te izpj. te, prinesite krstne liste in spričevalo zadnjega dovršenega razreda! Izpiti se bodo začeli imenovanega dne ob 8. zjutraj.
V soboto 2. marca 1946 sta se po. ročila v Ljubljani poročnik Melinit Gvido in tov. Zajc Marija iz Kocev, ja. Bilo srečno!
Odbor terena Mirje poziva vse upravičence do prijave vojne škode na izgubi zaslužka na sestanek dne
4.	marca ob 20. uri, Tehnika, soba 84, kjer se bodo izpolnile in oddale prijave. Kasnejših reklamacij ne bo.
Uprava »Mladine« se je preselila v Frančiškansko ulico 6.
Pripravljalni odbor udruženja vojnih invalidov in ostalih vojnih žrtev za okraj Slov. Bistrica, poziva vse vojne žrtve iz leta 1914—1918 in iz osvobodilne borbe na ustanovni občni zbor, kateri se vrši dne 10. mar. ca 1946 ob 9. dopoldne v dvorani tov. Auguštin v Slov. Bistrici. Vsi tovariši in tovarišice naj se občnega zbora zanesljivo udeleže.
Spored violinskega koncerta, ki ga izvaja jutri v ponedeljek ob 20. v veliki Filharmonični dvorani virtuoz Stjepan šulek, bo naslednji: Beethoven:	Kreutzerjeva sonata, Bach:
Chaconne, Saint-Saëns: Havanaise, Škerjanc: Nocturne in Ravel: Tzigane. Pri klavirju:	pianist Evgen.;
Vaulin. Dva odlična umetnika nam bosta nudila izreden umetniški uži. tek. Vstopnice v knjigami Glasbene matice.
Tečaj ruščine in angleščine prične dne 6. marca. Vpisovanje dnevno. Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2-П, tel. 23-91.
Specialni tečaj za kartotečno in po. enoteno knjigovodstvo prične dne
5.	marca. Vpisovanje dnevno. Tr. govski učni zavod, Kongresni trg 2-П, tel. 23-91.
Drž. osrednji zavod za ženski do. шаб obrt v Ljubljani, Lingarjevu ulica 4, prične s tečaji za preaen" in predelavo volne dne 4. marca
1946.	in s tečajem za pletenje dne
11.	marca 1946.
Tov. Kedl Marija, trgovka v Ga. berju, Kovinarska 7, je darovala namesto venca na grob umrlega to politkomisarja Pegan Adolfa iz Celja, ki je podlegel posledicam mučenja okupatorja, 500 din v dobrodelne namene Krajevnega ljudskega odbora Gaberje. Darovalki prisrčn i hvala! Krajevni LO Gaberje.
Tov. Dolenc Jože je pri fantov, skem večeru v Košnici pri Celju dne 24. februarja 1946 nabrani zne sek 175 din poklonil tamošnjem krajevnemu odboru RKS. Lepa h\v -la!
OBNOVA PORUŠENIH VASI V OKRAJU OTOČAC
Ko je bila Lika osvobojena, se ;o ljudstvo vrnilo v vasi, ki so bile de tal porušene. Da bi : esile velik problem, kje naj bi stanovale številni družine, je ljudska oblast pričela z gradbo zasilnih stanovanj. Da bi do segli pri tem delu čim boljši uspel, je ministrstvo za gradbe razpisa; trocnesečno tekmovanje pri gradii porušenih vasi Med tdunevanjem -žage narezale 3000 m3 desk. Od teg so porabili 1170 m3 za gradbo stane vanj. a ostanek za popravilo pešk: dowanih stavb. Skupno je na podro! ju tega kraja bilo porušenih 30C hiš. Med tekmovanjem so postav: 303 zasilne stavbe. Tako je zagotovljena streha 400 družinam. Ministrstvo za gradbe je dalo dena.no pomoč v znesku 1,800.000 dinarjev. V ljudstvo je pomagalo pri delu. Politega so postavili štiri nove šole ir; popravili 30 starih; popravljali so tudi ceste. Napravili so 6000 m3 kame n ja in 10.000 železniških pragov ter obnovili duoli 40 km železniške proge.
Radio Lfublfana
SPORED ZA NEDELJO
8—8.30: Partizanske koračnice. 8.30—8.45 Napoved časa, vesti, objave in pregled spo reda. 8.45—9: Orgelski koncert. 9.—9.20. Oddaja ESZDNJ. 9.20—10: Mendelsohn: Simfonija št. 3. 10—10.30: Pester koncertni spored. 10.30—10.50: Partizanska ura: Iz del Kij uso vega Jožeta. 10.50—11: Partizanske pesmi. 11—12: Operni orkester Narod nega gledališča v Mariboru bo izvajal skladbe franc, avtorjev. Dir: Filip Bernard. 12—12.30 Slovenske narodne pesmi poje Komorni zbor RL, dir.: Ciril Cvetko. 12.30 —12.45: Napoved časa. vesti, objave in pregled sporeda. 12.45—13: Lisztove kompozicije za klavir. 13—13.20: Violinski koncert Karla Rupla, pri klavirju Jože Pavlin. 13.20-13.30: Ruski potpuri (Sorokin) invitar na Volgi (Pastčenko). 13.30—13.45: Napoved časa. pregled tiska, objave in pregled sporeda. 13.45—14: Slovenske narodne poje Božo Grošelj, spremlja Stanko Avgust. 14—14.30: Zabavna glasba. 14.30 —14.45: Napoved časa in poročila. 14.45— 15: Schuman: Karnevalska suita. 15: Poizvedbe. 15.10—15.35: Mozart: Kvartet št. 22 v B duru. Izvajajo člani Tržaškega godalnega kvarteta (Simeone Baldassare. Samuel Harry. Luzzato Sergio in Gašperini Nereo). 15.35—16: Popoldanski koncert. 16 —18: Oddaja za naše podeželje. Močnik Vladimir: Kmetijska strojna služba v Sloveniji, Ing. Kranjc Ivan:	Pripravimo
zemljo za setev, Musek K. Vitko: Razgovor o higieni. Lojze Kersnič: Varčuj mo. 18—18.30: Kulturna oddaja za mladino in pionirje. Oddaja mladincev Komornega zbora RL- 18-30—18.45 rženska ura. 18.45— 19: Srbske in makedonske narodne. 19— 19.15: Napoved časa in poročila. 19.15— 19.30: Kulturni pregled. 19.30—19.45: Elgar: Deveta dežela (konc. uvertura). 19.45— 22: Prenos iz Ljubljanske opere. Offenbach: Hoffmanove pripovedke. 22—22.30: Reproducirana glasba. 22.30—23: Revijski orkester RL, dir.: Bojan. Adamič.
SPORED ZA PONEDELJEK
6.30—7: Pester jutranji koncert. 7—7.15: Napoved časa. vesti, objave in pregled sporeda. 7.15—8: Operetna glasba. 12.30— 12.40 Ouverture. 12.40—12.55:	Napoved
časa. vesti, objave in pregled sporeda. 12.55—13.30 Kvartet RL igra lahko glasbo. 13.30—13.45: Oddaja za telesno vzgojo. Marjan Lipar: Smučarsko tekmovanje za prvenstvo Jugoslavije. 13.45—14: Makedonske narodne. 14—14.30 Igra Mali Radij, orkester, vodi Rudolf Starič. Poje sopranistka Mara Tiranova. 14.30—14.45: Napoved časa in poročila. 14.45—15: Revij, orkester RL. dir.: Bojan Adamič. 15: Poizvedbe 17.30—18:	Koncert Radijskega
orkestra, vodi Rudolf Starič. 18—18.20: Oddaja za mladino. Nastop mladink I. drž. žen. gimnazije. 18.20—18.30: Mladinske skladbe. 18.30—19: Literarna ura: Bojan Stupica recitira pesmi Pavla Golie. I 19—19.15: Napoved časa vesti objave in , pregled sporeda. 19 15—19 30:Dvorakovi slo ! vanski plesi. 19.30—19.45: Ljudska univerza RL. Oddaja min za trgovino: »Kako je s prehrano drugod — in še kaj. 19.45 —20: Rimskij Korzakov. 20—22:	Pester
koncertni spored. 22—22.30: Iz naših jutrišnjih časopisov, nato reproducirana glasba.
R u
ski tečaj
46. lekcija
Ha воинб...
Отрнвок
(A. Шблохов: Наука нбнависти)
»Нелвзл нобедитв врага, не научившисв нена-видетв eró всбми силами дупш.«
(Из первомавского пршсаза Наркбма бборонн товаршца Сталина.)
Ha BoftHé дербввл, как и лвди, имбгот каждое свок) судвбу.
Н видел огромнна участок лбса, србзанного огнем нашеИ артпллбрии. В зтом лесу недавно укреплллисв немцн, внбитне нз села С., здесв они думали задержбтвсл, но смертв скосила их вмбсте с дербввлми. Под повбрженннми стволами сбсен дежали мертвме нембцкие солдатм, в зеленом папоротнике гнили их избрваннне в клбчвл тела, и смолистнИ аромат рас-шшлешшх снарлдами сбсен не мог заглушитв удушливо-при-TÓpHOft, ócTpoíí вони разлагакицихсл трупбв. Казалосв, что ;á;¡:e землл с бурнми опаленннми и жесткими кралми ворбнок нсточает могилвннв запах.
Смертв величественно и безмблвно властвовала на зтоП поллне, сбзданноИ и взрнтоМ нашими снарлдами, и тблвко в cawóM цбнтре поллнн столла однб чудом сохранившалсл бе-pë :i;a, и вбтер раскачивал eë израненнне оскблками ветви и шумбл в молоднх, гллндевито-клбпких лисгках.
Мн проходили чбрез поллну. ШедшиД впереди менл свлз-Hór¡ красноармбец слегка коснулсл рукби ствола березн, спро-св i с искренним и ласковнм удивлбнием:
—	Как же тн тут уделбла, милал? ...
Ho бсли сосна гибнет от снарлда, пбдал, как скбшеннал, мбсте србза остаетсл лишв иглистал, истекаилцал смолбп макушка, то по-инбму встречаетсл co смбртвго дуб.
Ha провбсне нембцкиИ снарлд попал в ствол старого дуба, pr’ uiero на берегу безвтмлнноп речушки. Рваннал, зилклцал ббина иссушила полдерева, но вторал половина, пригнутал pa pbiBOM к водб, веснбк) дивно ожилб и покрмласБ свежеи iBÓit. II до сегбднлшнего днл, навбрное, нижние вбтви иска-нного дуба купаготсл в текучеп водб, a вбрхние — все егце но иротлгивагот к сблнцу точенне тугие листвл...
Y vojnL
Odlomek.
(A. Šolohov: Znanost sovraštva.)
»Sovražnika ni mogoče premagati, ne da bi se naučili sovražiti ga z vsemi močmi duše.«
(Iz prvomajskega povelja Narkoma Obrambe tovariša Stalina.)
V vojni imajo drevesa kakor ljudje, vsak svojo usodo. Videl sem men kos gozda, ki ga je pokosil ogenj našega topništva. V tem gozdu nedavno utrjevali Nemci, ki so bili pognani iz vasi S., tu so se mi-zadržati, toda smrt jih je pokosila skupaj z drevesi. Pod podrtimi P smrek so ležali mrtvi nemški vojaki, v. zeleni praproti so gnila <>va v krpe rezcefrana telesa in smolast duh od izstrelkov raztrešče-smrek ni mogel zadušiti zadušljivo-zoprnega ostrega smradu razpa-■ Г-ih trupel. Zdelo se je, da celo zemlja s temnorjavimi, ožganimi in lilimi mesti lijakov izdihava grobni zadah.
Smrt je veličastno in nemo vladala na tej poljani, ki so jo naši iz-Iki zdelali in prekopali in samo prav na sredini poljane je stala ena ¡mura breza, ki se je za čuda ohranila, in je veter pozibaval njene z m mi drobci (s šrapneli) ranjene veje in šumel v mladih, bleščeče lepljiv h listih.
Si smo čez poljano. Zvezni rdečearmejec, ki je šel pred menoj, se z roko nalahno dotaknil debla breze in vprašal z iskrenim in ljubeznivim začudenjem:
—	Kako da si ti ostala tu cela, ljuba? . ; г
Toda če smreka pogine od izstrelka in pade kakor pokošena in ostane kraju padca samo iglast vršič, iz katerega se cedi smola, potem se sem drugače srečuje s smrtjo hrast.
Na provesni je nemški izstrelek zadel deblo starega hrasta, ki je e! na bregu brezimne rečice Globoka, zijajoča luknja je izsušila pol vesa. toda druga polovica, nagnjena od zadetka k vodi, je spomladi t čudovito oživela in se pokrila z novim listjem. In do današnjega dne -podnje veje polomljenega hrasta najbrže kopljejo v tekoči vodi, vrh-pa kar naprej še žejno stegujejo k soncu šiljaste, toge liste.
SLOVNICA
Деепричбстие
Prislovni deležnik	„•
Ruski glagoli imajo prislovni deležnik sedanjega in i: ¡slovni deležnik preteklega časa, ki ima isto obliko za vse pole in vsa števila.
I.	Деепричбстие настолгцего врбмени
Končnica -л (za ч, ж, ш, m: a) они нес-ут — нес-л (nesoč), они читблот — чита-л (čitaje), omi лк>б-лт — лгоб-л (ljubeč), они крич-ат — крич-á (kriče).
Glagol xoTéib ima prislovni deležnik желал (zélé, hoté) ; хотл, xoTb pomeni v ruščini dopustni veznik: čeprav, dasi
II.	Деепричбстие npoméfluiero врбмени
Končnica -в, -вши ali -ши
Primeri :
дблавши (ko je delal), читавши (ko je bral), дмшавши (ko je dihal), унесши (ko je odnesel), умнвшисБ (ko se je umil), умнвши (ko je umil).
Bab v domu armije. V sredo, 27. febr. je šahovsko moštvo Doma armije odigralo revanžni meč z šah. sekcijo Radia Ljubljane v klubskih prostorih studia na Aleksandrovi cesti. Po izredno prisrčnem in gostoljubnem sprejemu, ki ga je moštvo Armije, spremljano od večje grupe oficirjev garnizona, bilo deležno s strani domačinov, in po ogledu tehničnih naprav se je začel revanžni meč na 10 ploščah. Kljub upom moštva Radia, ki se jp za to tekmo dobro pripravilo, le-temu revanža ni uspela. Tekma je končala neodločeno z 5:5, bi pa izpadla v korist moštva Radia, če bi se igralo na osmih ploščah, kakor kaže rezultat na posameznih deskah. Tehnični rezultati:	major dr. Valentinčič—2emva
1:0, Ivanščak—Poljanšek 0:1, Bizilj —Kranjc 0—1, Kraš—Foraj 1:0, pp. Epih—Gregorš 0:1, Ivič—Dragoje-vič 1:0, Kržišnik—Poljanšek Fr. 0:1, Peričič—Zapušek 0:1, Branisel —Apeltauer 1:0, major Patrlj—Bregar 1:0. Februarski brzopotezni šahovski prvak garnizona je Ivanj-ščak, ki je na brzoturnirju za februar od 17 mogočih zbral 15 točk. Sledi major dr. Valentinčič z 14, Kraš z 13, Kržišnik in Muromec z 12, pp. Epih z 11, major Patrlj, dr. Gantar in dr. Drganc z 10 točkami itd. V marcu imajo šahisti v Domu Armije v načrtu začetek turnirja za prvenstvo ljubljanskega garnizona, (sedaj se končuje kvalifikacijski turnir v dveh grupah po 16 igralcev) brzoturnir za marec, revanžno tekmo z »železničarji« in verjetno, majhen brzoturnir moštev, ki bi se ga udeležili vsi klubi, s katerimi je moštvo Doma Armije že navezalo stike!
šahovska sekcija Stari Vodmat.
šahovsko življenje na našem terenu je zelo razgibano. Zaključili smo že splošni turnir, ki je trajal 2 mese-
ca. Udeležilo se ga je 32 igralcev. V četrtek 7. marca ob 20. uri pa se bosta pričela finalni in tolažilni turnir. Odigrali smo tudi brzoturnir za prvenstvo januarja. Prvo mesto je dosegel tov. Hren, drugo in tretje si delita tov. Križman in Kozina, četrto pa tov. Kolbe. Finalni brzoturnir za prvenstvo februarja pa bo v torek 5. marca. Dne 27. februarja je kapetan moštva tov. Hren odigral simultanko na 18 deskah. Dosegel je odličen rezultat 15:3. Igro je dobil tov. Pipan, remis pa so dosegli tov. Šircelj, Križman, Perša in Kozina. V okviru medterenskih tekmovanj smo imeli že dve srečanji z uslužbenci cestne železnice. Prvič smo igrali na 12 deskah ter izgubili z : 4%. V revanžni tekmi pa smo nastopili na 14 deskah ter dobili igro z 814 • 5%. Obe tekmi sta potekali v prijateljskem duhu. Vabimo vse šahiste, ki žele sodelovati v naši šahovski sekciji, da se prijavijo ob torkih ali četrtkih ob 20. uri v gostilni Mencinger na šmartdnskl cesti 10.
★
D. Bronstein je letošnji prvak Moskve. Sijajni uipeih na lanskem vsezveznem šampionatu je več kot potrdil komaj 221etni sovjetski mojster Brccisteijí na letošnjem šampionatu Moskve, kjer je z 10 'A točkami od 15 možnih aasedel prvo mesto ter tako med drugim prekosil tidi 4vele-moji tre. Drugo veliko presenečenje je pripravil eden najboljših sovjetskih mojstrov sploh B Simagin, ki je zaostal za zmagovalcem komaj pol točke. Tretje do šesto mesto si vsak z 8 34 točke delijo velemojstra Smislov in Kotor ter mojstra Alatorcev in Panov. Od prvega jih ločita kar dve točki, toda tudi prvak ni dosegel 70 °/o; to pomeni, da je moral biti boj zelo srdit. Podrobna ti bcmo prinesli drugič.
NAZNANILO
Naznanjam, da sem premestil svojo brivsko-frlzersko obratovalnico iz Mariborske c. 54 v Zidanškovo št. 2 (gostilna Žumer) ter se za obisk priporočam
Udi Alojz,
brlvsko-frizerski mojster,
. CELJE
R
K R B
дблатв:	дблав
читатв:	читав
дмшатБ:	дшиав
унести:	
умнтБСл:	
умнтк	умнв
GLASBILA
Popravila, uglaševanje, obnova glasbenih inštrumentov, klavirjev, harmonijev, klavirske, navadne in !iro-matične narmonike. Kupujem glasbila, lahko tudi v slabem stanju
TîlAMTE, Medvode
ooc«cxxxxxxxxxcocooooooooocxxxxooooooocxxxxxxxxxx
STROJNIK - MEHANIK
dobi službo pri stroju MAN na lesni plin, kot strojnik na žagi, pri
Državni gozdni upravi
Slov. Bistrica.
Nastop službe takoj.
DELITEV SUHE HRANE
Potrošniki okrožnega mesta Ljubljane nabavijo 4 obroke suhe hrane v paketih na dodatne živilske nakaznice za težke delavce na odrezek »31 TD«, za lahke delavce na odrezek »10 LD« in za narodno milico na odrezek »NM 7« pri vseh poslovalnicah Nabavne in prodajne zadruge ter sledečih trgovcih:
Adamič Marija, Bohoričeva ul.; Batič Jurko, Bernekarjeva ul.; Ham Anton, Vevče; Kramar Angela. Ze-ljarska ul.; Lenšak Elza, Poljanska c.; Novak Stanko, Bleiweisova c. 15; Oven Angela, Hrenova ul.; Pirc Jernej, Snebrje; Rebolj Hinko, Celovška 63; Soklič Matko, Pred konjušnico; Toni Josipina, Rudnik.
VAŽEN SESTANEK V LJUBLJANI
Sestanek vseh uličnih.krajevnih ljudskih odborov vseh deset mestnih četrti, KLO Kozarje-Podsmreka in Vrhovci ter vseh terenskih in četrtnih ljudskih odborov, se bo vršil jutri v ponedeljek, dne 4. t. m. točno ob pol 8. uri zvečer v telovadnici tehnične srednje šole, vhod iz Aškerčeve ceste (glavni vhod).
Sestanka se morajo obvezno udeležiti od vsakega uličnega-krajevnega ljudskega odbora vsaj ulični sekretar in poverjenik odnosno njih namestnika, gospodarski referenti vseh terenov ter predsedniki, sekretarji in referenti za preskrbo vseh četrtnih ljudskih odborov.
Na sestanku se bo razpravljalo o važnih spremembah poslovanja glede določitve in razdeljevanja osnovnih živilskih nakaznic, nakaznic za mleko, dodatnih živilskih nakaznic za LD, TD, NM in invalide fašističnega terorja, nakaznic za kurivo onim potrošnikom, ki novih nakaznic še niso prejeli in nakaznic za petrolej za razsvetljavo. Udeleženci sestanka naj prinesejo s seboj papir in svinčnike.
DELITEV KURIVA NA NOVE NAKAZNICE
Potrošniki okrožnega mesta Ljubljane bodo prejeli od dne 4. marca 1946.' dalje pri svojih stalnih trgovcih s kurivom na odrezek I nove nakaznice za kurivo serije A — 100 kg, B — 150 kg, C — 200 kg in D — 250 kg drv. Na odrezek XH smejo trgovci deliti za serijo A 100 kg, serijo B — 150 kg, serijo C — 200 kg in serijo D — 250 kg velenjskega premoga in v enaki količini na odrezek XI trboveljski premog.	!
Tako velenjski kakor trboveljski premog bodo izdajali trgovci s kurivom po razpoložljivih količinah in vrsti premoga tako, da bo vsak potrošnik do razpisa nove delitve prejel obe vrsti premoga. Kdor bo odklonil velenski premog, nima pravice do trboveljskega. Vsakdo mora istočasno z naročilom trboveljskega naročiti tudi velenjskega iz razloga, ker bo premog prihajal postopoma. Trgovci pa niso obvezani dobaviti obe vrsti hkrati, oz. trboveljskega prej, kakor velenjskega.
Za ogrevanje poslovnih prostorov
OGLASE
ZA VSE JUGOSLOVANSKE DNEVNIKE SPREJEMA
ČASOPISNA AGENTURA ZA SLOVENIJO LJUBLJANA, TYRSEVA CESTA 23
OBNOVA KLIČE
LJUBLJANA (TRNOVO) Cesta v Mestni log 15 Telefon 29-78
S R E Č K E
RAZREDNE .LOTERIJE
kupujte pri
GLAVNI KOLEKTUBI
ZAKLAD FRMX JAMNIK
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 14
Žrebanje H. razreda 7. marca 1946.
Srečke poslane po pošti, morajo biti plačane še pred žrebanjem.
EN» do DVE PRIKOLICI
na 4 kolesih, za tovorne avtomobile, kupimo takoj !
Ponudbe na Upravo cest — Maribor,
Koroška cesta 111.
KOLEDAR OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1946
LJUBLJANSKE NAROČNIKE OPOZARJAMO, DA JE BIL KOLEDAR OF ZA LETO 1946. DOSTAVLJEN PISARNAM VSEH ČETRTNIH ODBOROV V LJUBLJANI.
Vsak naročnik naj se torej oglasi v pisarni svojega četrtnega odbora, plača tamkaj naročnino in koledar prevzame. — Naročniki, ki so se medtem preselili, ga prejmejo pri četrtnem odboru svojega prejšnjega bivališča.
Slovenski knjižni zavod v Ljubljani, Pred škofijo št. S
......................M..................»
dobijo potrošniki enake količine kot v mesecu februarju t. L
REKLAMACIJE ZA NOVE NAKAZNICE ZA KURIVO
se v Ljubljani ne bodo sprejemale v odseku za kurivo, palača Bata,
I. nadstr. soba št. 7 v času od 4. — 28. t. m. kakor je bilo objavljeno v notici z dne 27. februarja, ker se bodo nakaznice tudi vsem onim potrošnikom, ki istih še niso prejeli in so do njih upravičeni, razdelile upravičencem v prihodnih dneh potom uličnih — krajevnih ljudskih odborov.
POZIV TRGOVCEM IN ZADRUGAM
Okrajni LO, Ljubljana-okolica, go. spodarski odsek, obvešča vse trgovce in Nab. prod. zadruge, da predložijo poročilo o stanju zaloge in obračun odrezkov za mesec februar 1946., ter naročilnice za marec 1946. dne 4., 5. in 6. t. m.
Naročilnicam predpisujemo te odrezke:
1.	Osnovne nakaznice:
AI, B I, C I, C П, D П, A Ш, B Ш
ter posebej naročilnice za milo in sladkor. Naročilnice morajo biti nalepljene a 100 kom., ločeno rdeče in črne.
2.	Dodatne nakaznice:
Za dojenčke odrezek Doj. 151 ,ln
za otroke v 2. letu, Otr. 161 za otroke v 3.—7. letu, Otr. 171 za otroke od 8.—14. leta, Mlad. 181, za noseče štev. 1, za lahke delavce odrezek LD 13, za težke delavce odrezek TD 1, za Narodno milico odrezek NM 1.
Vsi delodajalci, ki zaposlujejo težke delavce ter invalide nad 50e/<>, ki so upravičeni do dodatnih težkih kart, naj se zglase dne 5. in 6. marca na Okrajnem LO, gospodarski odsek, radi prevzema dodatnih težkih kart. Istočasno se opozarjajo, da bodo morali predložiti obračune in sezname izdanih dodatnih težkih nakaznic najkasneje do 8. marca 1946.
Držite se točno termina.
VINO ZA OKOLICO LJUBLJANE
Okrajni LO, Ljubljana-okolica, gospodarski odsek, obvešča vse KLO, da bomo od ponedeljka, dne 4. marca 1946. dalje nakazovali vino za mesec marec gostilničarjem našega okraja.
Krajevni ljudski odbori naj sporazumno z vaškimi OF odbori izstavijo gostilničarjem potrdila za nabavo vina in sicer:
1.	Ako je v okraju več gostiln, pride v poštev samo oni, ki se preživlja izključno samo z obrtjo.
2.	V krajih, kjer je samo ena gostilna in lastnik iste poseduje tudi kmetijo mu v tem slučaju lahko izjemno izd aste potrdilo za nabavo vina.
3.	Gostilničarjem izletniških krajev izdajte potrdilo ne glede na gornje točke. To potrdilo pa lahko izda-ste samo enemu oziroma, če jih je več, vsak mesec drugemu gostilničarju.
Noben gostilničar ne bo dobil nakazila za vino brez zgoraj navedenega potrdila.
Pozor!
Po dolgotrajni bolezni zopet sprejemam vsa naročila za
ŠTAMPILJKE
uradov, trgovcev in obrtnikov, katere se izvršujejo točno po naročilu.
TRELC IVANI,
Domžale, Rojska cèsta 25.
Tovariše, ki so odšli ob koncu oktobra 1. 1943. proti Rakit-Ji — prosim sporočila o
Franciju Cesarju
elektrotehniku pri tvrdki »Siemens«.
Zadnjič so ga videli v Grosuplju. Sporočila prosim na naslov: ANTON SEVER,
KRANJ, Kalvarija štev. 77. Stroške povrnem.
Sporočam vsem strankam ter interesentom, cía zopet izdelujem neonske cevi POPRAVILA — OBNOVITVE NOVI SVETLOBNI NAPISI prevzamem tudi vsa steklo-pihaiska dela.
( farmacevtski in kemični aparati itd.)
A. ZUPANČIČ
elektrotehnično podjetje LJUBLJANA, TjTševa 18 Telefon 49-75.
Svojim cenjenim strankam se zopet priporoča modistinja
SILVA ROMIH - PLAUC
CELJE, Kolenševa 6
V zgradbi Pokojninskega zav. pri kolodvoru
Dne 2. februarja 1946 med 6. in 7. zvečer je bil z dvorišča hiše v Kolodvorski olici št. 8 izpod bolnice odpeljan
VEČJI VOZ (kason) za enega konja
Vodilo (Stanga) je pripravljeno tudi za dvojno vprego. — Izsleditelju voza plačam primemo nagrado. — ROJ INA, KOLODVORSKA ULICA ŠT. 8.
podružnica špecerijske stroke eszdns — Lju bljana
VABI NA
ZABAVNI VEČER
KI SE BO VRŠIL DANES — 3. MARCA 1946 — OB 20. URI V VSEH PROSTORIH TABORA SPORED	PLES	BUFFET
IV. ZVEZEK
RUSKEGA TEČAJA
je izšeL Vsi naročnik! izven Ljubljane, ki so že plačali naročnino, ga bodo p re jeli te dni po poštu •
Zamudnike prosimo, da naročnino za prvi, drugi in tretji obrok poravnajo takoj, da ga moremo tudi njim poslati. — Ljubljanski naročniki pa ga lahko dvignejo osebno v upravi »Slovenskega poročevalca«.
FILMSKO PODJETJE FLRJ — DIREKCIJA ZA SLOVENIJO
V KINU »UNION« predvajamo francoski film
POŽAR V RUDNIKU .
Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri
Iz nepredvidenih razlogov danes v kinu »Union« ne predvajamo več filma »PRAZNIK MLADOSTI«, ki pa bo na sporedu kina »Union« dne 29., 30. in 31. t. m. Množične organizacije, ki naj bi si ogledale predstavo danes 3. t. m., bodo z vstopnicami, ki jih imajo, lahko obiskale predstavo v nedeljo 31. t. m.
BIJELU KAVU
SfrïMjemea.
ka&e
Zahtevajte
povsod!
iščemo strojne mehanike
KI SAMOSTOJNO IZVRŠUJEJO VSA DELA STROJNE STROKE TER SO IZKUŠENI V VSEH POSLIH STRUŽENJA, SKOBLANJA IN REZKANJA.
ZA ISTE POSLE
iščemo tudi vodilne MOJSTRE
PONUDBE NAJ SE POŠLJEJO NA:
STROJNE TOVARNE, KRANJ (GORENJSKO)
Vložni-opravilni zapisniki, indeksi k opravilnim zapisnikom, vročilnice, kontrolniki kreditov, poštno oddajne knjige (dostavne knjige), denarne knjige (amanetniki), inventarne knjige, blagajnični dnevniki, dnevniki nabavk
vse te tiskovine dobite vezane po 20,
50 in 100 pol ali samo v polah pri
Državni ZALOŽBI SLOVENIJE
v Ljubljani, Slomškova ulica 12
Telefon: 26*68 In 26-69.
S Medi ag£ad¿l
JAVNA BORZA DELA
LJUBLJANA — DELAVSKI DOM
Ima na razpolago sledeča prosta mesta: Pri obnovi naše živinoreje nam je nujno potrebnih 5 hlapcev, ki imajo veselje do kmečkega dela in živali.
Naši obrtniki potrebujejo za razna dela sledeče delovne moči:	1 samostojnega
orodjarja. 1 urarja. 2 avtomehanika.
Za napravo opreme potrebujemo 5 pohištvenih mizarjev.
Za reorganizacijo potrebujemo več dobrih knjigovodij bilancistov. veščih poenotenega knjigovodstva.
Tovarna kovin Slovenska Bistrica potrebuje 3 strojne tehnike in 2 elektrotehnika.
Za parno žago v Loškem potoku nam je treba 1 perfektnega strojnika. Za impregnacijo drogov potrebujemo 1 obrato-
vodio.
Telefonska sekcija Ljubljana H. išče diplomiranega elektrotehnika.
Službo iščejo
KNJIGOVODJA ZAČETNIK z znanjem poenotenega računovodstva išče namesti- ■ tve. Ponudbe na Javno borzo dela pod j »Absolvent dvorazredne trgovske SO- j le.«	4469-1	;
IŠČEM SLUŽBO NATAKARICE kjer koli. Naslov v podr. »Sl. poroč.« v Trbovljah ped »Poštena«.	4651-1
SLUŽBO GOZDNEGA ALI LOVSKEGA ČUVAJA iščem kje na Gorenjskem. Ponudbe v Javni borzi dela pod »Vesten«.
4656-1
Službo dobe
ZZPDNJ JESENICE potrebuje tajnika. Prošnje na naslov: železničarski sindikat Jesenice. Priložiti karakteristiko in dosedanjo zaposlitev. V poštev pridejo prosilci iz okraja Jesenice.	4673-2
VRTNARSKEGA POMOČNIKA, samskega, sprejmem takoj v službo. Lap, vrtnarija. Kranj.	4510-2
PRIDNO DEKLE, vešče kuhe, sprejmem takoj ali kasneje. Naslov v Javni borzi dela.	4739-2
SLUŽKINJO za vse dela na polju, ki ima veselje do gospodinjstva in gostilne, sprejmem. Naslov Javna borza dela.	4699-2
HIŠNO POMOČNICO, ki bi opravljala vsa hišna dela, sprejmem k štiričlanski družini. Naslov Javna borza dela. 4652-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO. zdravo, pridno, srednjih let. veščo kuhe, sprejmemo takoj k štiričlanski družini. Naslov Javna borza dela.	4592-2
MODISTIN JO. samostojno. prvovrstno moč. sprejme takoj salon. Naslov v Javni borzi dela.	4519-2
ZIDARJI POZOR! Za obnovo gradbenih dej v Savinjski dolini sprejmem vsako število dobrih zidarjev za takoj. Kdor še ni v delu in želi dobiti trajen zaslužek, naj se javi pismeno na naslov: Dragotin Korošec, gradbeno podjetje Šmartno ob Paki.	4547-2
Zaslttžek
SNEŽKE SPREJEMAM ZOPET V POPRAVILO. Vzemite popravljene! Klavžar. Vošnjakova ulica 4.	4608-4
IŠČEM ŠIVILJO za krpanje na domu. Vodnikova 101.	4701-4
Prodam
KRAVO, 8 mesecev brejo, dobro mlekarico, prodam. Kopič. Savlje 22.	4614-5
MOŠKE GOJZARCE št. 43. dobro ohranjene, in leksikom Dravske banovine, prodam. Naslov v ogl. odd. ¡>S1. por.«. 4611-5 KRASNO BAROK ČRNO JEDILNICO, zelo dobro ohranjeno, za ugodno ceno prodam. Naslov: Rožna dolina. Cesta XII.. št. 5.	4610-5
OTROŠKI VOZIČEK, globok, skoraj nov, predvojni material, predam. Puharjeva ulica 3III-. desno, poleg Figovca. 4609-5 RADIOAPARAT znamke »Blaupunkt«, z magičnim očesom. 6eevni. v najboljšem stanju, in klavirsko harmoniko, 32 basov. znamke »Hohner«, prodam. Gorupo-va 22/1.	4633-5
BLAGO, dobro, za sivo moško obleko, goj-zarje. mečne, in 450 g predene volne, predam. Naslov v ogl. oddelku »Slov.
AVBO ZA NARODNO NOŠO prodam. Na ogled v trgovini »Umetnost«, Kolodvorska ulica št. 30.	4594-5
LEPO PREPROGO prodam. Na ogled v trgovini »Umetnost«. Kolodvorska ulica št. 30.	4595-5
ČRNA OBLEKA, smoking, še predvojno blago, zelo ugodno naprodaj. Štefanova št. 7, I. nadstropje.	4650-5
MLADA, BREJA KOZA naprodaj. Pirnat.
Savlje 57.	4648-5
PLETILNI STROJ 7/50 prodam. Na ogled: Saks in sin. Dunajska cesta 36. 4647-5 DALJNOGLED in moške kožne gamaše prodam. Hradeckega 84.	4644-5
DVE TEMNOSIVI OBLEKI in črno zimsko suknjo za srednjo postavo, vse iz najfinejšega predvojnega blaga, prodam. Kro-jaštvo. Resljeva cesta 16.	4642-5
VOZ prodam. Vodnikova 102. šiška. 4641-5 RADIOAPARAT znamke »Zerdik«, nov, s prav odličnim glasom, proda Topole, Bohoričeva ulica 13.	4639-5
KRMILNO PESO prodam. Rudnik štev. 12.	4667-5
FOTOAPARAT »Voigtländer«, 6X9, film, Compur 1:4.5. samosprožilec, ugodno naprodaj. Sv. Petra nasip 45.	4634-5
KLAVIRSKO HARMONIKO. rabljeno. »Hohner«, 120 basov. 1 register, prodam. Avgust Stanko, Celovška cesta 56. 4719-5 DVA MOTORNA PLAŠČA, dve zračnici in obroči 27X3.50, 90%. poceni naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »Skupno 5200 din«.	4718-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, krem. prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«.	4717-5
MIKROSKOP znamke Galileo, mono- in binokularen, z desetimi okularji in štirimi objektivi, z imerzijo, tovarniško nov. prodam. Naslov v ogl. oddelku »Sl. poročevalca«.	4716-5
RADIOAPARAT AEG. skoraj nov. prodam.
Tržaška cesta 64,1.	4715-5
ČRNA KNJIŽNA OMARA in sobna kredenca naprodaj. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	4714-5
TRICIKEL, skoraj nov, z novimi gumami. Obseg aim. b 1,4, nosilnost do 500 kg. in okvir povišanje stranic, goj-zarje št. 34—-35 in polovično violino prodam. Zaloška cesta 13.	4706-5
PREGRINJALO ZA ČEZ DVE POSTELJI, krem, 2 preprogi, 60X80 cm, nerabljeno, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	4712-5
PULT. 2 polici. 2 stola ugodno prodam.
Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 4711-5 KRASEN BIKEC, čist simendolec, od prav dobre mlekarice je za pleme, naprodaj. Vrtačnik, Vič. Tržaška cesta 175. 4710-5 TRICIKEL v odličnem stanju, nosilnost 300 kg. prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	4702-5
TENOR IN B TROMPETO prodam za 3200 din. Ogled v nedeljo od 8.—11. Jančar. Poljanska 12. pritličje, desno. 4709-5 DVE STEKLENI PLOŠČI za trgovski pult ali slično proda. Urbas. Drenikov vrh štev. 1.	4708-5
OTROŠKO LESENO POSTELJICO brez posteljnine prodam. Zaloška 13.	4707-5
APNO, žgano, za zidanje in gnojenje, dobite pri tvrdki Rehberger. Ljubljana, Rožna dolina. Cesta VU. št. 15, telefon št. 26-19. Naročila se sprejemajo. 4705-5 FURNIRJE različne vrste nudi »Obnova«, Maribor, Jurčičeva 6.	4679-5
HARMONIKO, klavirsko. 80 basov, novo, »Hohner«, prodam. Gajeva ulica 6, vrata 6.	4694-5
. *_.AKI VOZIČEK, globok, krem, dobro
ohranjen, predvojni material, prodam. Lavričeva ulica št. 5.	4693-5
DINAMO svetovne znamke Siemens C Halsne. v dobrem stanju. 220 volt. 2.5 HP. za istosmemi tok, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč. 4703-5 KOMPLETNA SPALNICA z novimi žimnicami in kuhinjska oprema na prodaj Možnost vselitve v stanovanje takoj. Poizve se Celovška cesta št. 28/1., Šker-
janc.
4724-5
MOŠKO OBLEKO, modro, dobro ohranjeno prodam. Ogled iz prijaznosti pri krojaču Rešetiču. Grafika.	4720-5
SESALEC ZA PRAH »Elektroluk«, nov prodam Streliška št. 28.	4690-5
RAZLIČNE VRSTE SADNEGA DREVJA, naprodaj. Kodeljevo. Koblarjeva ulica št 34.	4691-5
ZENSKI IN DEKLIŠKI PLAŠČ naprodaj pri Kremžarju. Poljanska cesta št. 15^ TT stopnišče.	4692-5
CANKARJEVE SPISE.' kompletno, v platno vezane, dobro ohranjene, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč. 4695-5 VOLA 2 leti starega, prodam. Hladnik.
D. M. v Polju št. 8.	4696-5
POHIŠTVO, dobro ohranjeno, čisto, spalnica in jedilnica prodam. Ogled od 11. do 14. Naslov V ogl. oddelku »Slovenske, ga poročevalca«.	4697-5
.VEČJO KOLIČINO REPE prodam. Hrastar poročevalca«.	4630-5	Cesta dveh Cesarjev 34. Trnovo. 4700-5
CIPRESE (Thuja occidental za saditev	SÄ
in šolo predam. Franjo Topolovec, Slovenj gradee.	4722-5
MOTORNO KOLO »PUCH«, 350 cmm, potrebno nekoliko popravila, predam takoj. Franjo Topolovec, Slovenjgradec
na vrtove ali pokopališča. 80 —130 cm visoke, prodam vsako množino. Vrtnar Zaboršt 18. p. Domžale.	4388-5
ČEVLJARSKI STROJ. velika cilinderica. in nekaj kopit takoj ugodno prodam. Naslov v ogg. odd. »Sl. poroč.«. 4411-5 LEPA KLAVIRSKA HARMONIKA za začetnike naprodaj. Ogled pri Mandiču, Igriška ulica 14/HI.	4624-5
KLJUČAVNIČARJI. POZOR! Prodam prvovrsten primož. popolnoma nov, paralelni. 21 kg teže. Ogled od 11.—3. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč-«.	4636-5
NOVO MOŠKO KOLO prodam. Cesta v Rožno dolino štev. 14/11.	4623-5
ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom, samo glava, naprodaj. Kosova 6.	4625-5
PRVOVRSTNA KLAVIRSKA HARMONIKA. 120 basov, naprodaj. Ogled vsak dan dopoldan. Krekova ulica 7/1.. Moste.	4632-5
ŽEPNO SREBRNO URO in kmečko kuhinjsko mizo. skoraj novo, prodam. Tržaška cesta 229.	4631-5
POKRAJINSKE ZNAMKE, celo serijo (če-tvorčke), veliko in 2 mali, prodam C en j. ponudbe pod šifro »Takoj znamke« na ogl. oddelek »Slov. poroč.«.	4626-5
KRZNEN PLAŠČ ALI JOPO kupim. Pla-dam dobro ali zamenjam. Ponudbe pod »Prevzamem sedaj ali aprila« na ogl. oddelek »Slov. poroč.«	4448-5
OTROŠKI VOZIČEK, globpk in športni, prodam. Urankar. Lipičeva 2.	4477-5
PREDALČNO OMARO ugodno prodam.
Naslov v ogl. oddelku »Sl. poroč.«. 4628-5 MODERNO OREHOVO JEDILNICO prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slovenskega poročevalca«.	4666-5
ŽELEZEN ŠTEDILNIK prodam. Strah Pokopališka ulica 3.	4664-5
RADIO »Telefunken«, Çcevni z magičnim očesom, popolnoma nov. zaradi selitve takoj naprodaj. Ogled od 12.30—15. pri Izlakarju. Bleiweisova c. 15/Ш.	4663-5
RADIO. 4cevni. »Philips«, poceni proa am.
Zavetiška 6. Vič.	4662-5
BRIVSKI INVENTAR prodam in odstopim lokal v sredini mesta v_ Ljubljani. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 4661-5 VEČJO MNOŽINO REPE prodam. Štru-kPlj Pržanl 2. Dravlje.	4658-5
DVE SOBVJ OMARI s predali za perilo pr~d?.m. Naslov v ogl. oddelku »Slov. po-Г ; r* a7 <	4655-5
PUR PEE JE nrodajamo. Trgovina *Ju lijana« Frančiškanska ulica št. 3. ho_ tel »Slon«	S. P 15-5
DRUŠTVO ZA KULTURNO SODELOVANJE SLOVENIJE Z ZSSR priredi v ponedeljek 4. marca 1946 PREDAVANJE
0 RDEČI ARMADI
Predava
komandant 4. armije, generallajtnant DANILO LEKIČ
Predavanje bo v mali dvorani kina Matice ob 8. zvečer
MOŠKIH ČEVLJEV, več parov, nizkih, številka 40 do 42 prodam. Hubadova ulica št. 3. pri klsarni »Produkt«, Tyräeva cesta.	4423-5
POLJEDELSKE STBOJE IN ORODJE: Ko. silko Kormick. manjšo, izruvač za krompir Lanz, obračalni plug Zach Brabanter št. 5, obračalni plug Zach z enim kolesom za nasade, plug Zach št. 6, marker s tremi lemežl »Zach«, planet, po-snemalnik škoda- 175 1, s stojalom, decimalno tehtnico za 300 kg, kuhinjsko tehtnico za 100 kg, ročni voziček, nosilnost 300 kg. 50 orehovih sadik, 5 letnih. vse prav malo rabljeno, zaradi družinskih razmer naprodaj. — Prednje orodje se poljubno zamenja za travniške konjske grablje. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«..	4335-5
PESO ZA ŽIVINO prodam. Tržaška 15, Oblak.	4450-5
ŠIVALNI STROJ, prvovrsten, pogrezljlv, v salonski omarici, prodam Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 4495-5 ŽENSK OKOLO, dobro ohranjeno, prodam.
Ižanska 93, pri mitnici..	4430-5
OTROŠKI VOZIČEK globok, poceni naprodaj, TyrSeva 66, Radoševlč.	4737-5
Novi naročniki, kupujte in naročajte srečke v največji in najsrečnejši GLAVNI KOLEKTUM v Sloveniji pri
SEDAJ JE CAS, DA VSAKDO OBNOVI SVOJE SREČKE ZA 1L RAZRED, 2. KOLA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE PRI
»VRELCU SREČE«
»VRELCU SREČE « AL. PLANINŠEK,
Ljubljana, Tavčarjeva 5
VOZ ZAPRAVLJIVČEK na peresih, nov ali rabljen, kupim. Dam tudi protivrednost. Iv. Marinko. Vnanje gorice 14, p. Brezovica.	4645-6
PLETILNI STROJ. št. 4.—10.. dolžina 50 do 100 cm. navijalni stroj na 6 vretenc In stroj za entlanje. kakor tudi igle ali druge pletilne potrebščine kupim. Ponudbe na Francka Dolenc. Einšpllerjeva ulica 22.	4635-6
NASLONJAČ, star dobro ohranjen, kupim. Nalovs v podr. »Slov. poročevalca« Kranj pod »Marec«.	4674-6
»SLAMARICE« kupujte prt »Obnovi«. Maribor. Jurčičeva št. 6.	4684-6
KNJIŽNO OMARO kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Trd les«.	4688-6
VIOLINO, %, rabljeno, za začetnika, kupim. Pod Rožnik. C. V. št. 47.	4689-6
ELEKROMOTOR 1 IV. ks. s 1400 obrati kupim. Anton Strniša. Ljubljana. Moste Slapničerjeva ulica št. 5.	4698-6
TOVORNI AVTOMOBIL 3 do 5 ton iščem. Ceno in točen opis na naslov: Tomo Razlek, Peklenica. Vratišinec. Medju-murje.	4668-6
ANTIČNO KREDENCO, dobro ohranjeno, kupim. Naslov oddajte v ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Dobra«	4704-6
MOŠKI DEŽNI PLAŠČ, novi ali dobro ohranjen kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slovenskega poročevalca« pod »Staro blago«.	4732-6
Cene malim oglasom
veljavne od %, januarja 1946
SLUŽBO IŠČE: beseda din 0.50, ob nedeljah in praznikih beseda din 1. Oglasni davek din 3. Dajanje naslova ali šifre din 5. Najmanjši znesek ob delavnikih din 15, ob nedeljah in praznikih din 30.
POSEST, RAZNI DOPISI, PREKLICI, OBVESTILA, RAZNE ZAHVALE in podobno: beseda din 3, ob nedeljah in praznikih din 6. Ogla//ni davek din 3, za dajanje naslova ali šifre din 5. Najmanjši znesek din 40, ob nedeljah in praznikih din 60.
OSTALI OGLASI: Ob delavnikih beseda din 2, ob nedeljah in praznikih din 4. Oglasni davek din 3, za dajanje naslova ali šifre din 5. Najmanjši znesek din 25, ob nedeljah in praznikih din 50.
Večji ipserati vrstica v višini 1 mm 7 din.
če zahtevate od oglasnega oddelka »Slov. poročevalca« odgovor, priložite 4 din v znamkah. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk.
Vse pristojbine za male oglase je treba plačati pri predaji naročila, oziroma jih pošljite v pismu obenem z naročilom.
OGLASNI ODDELEK »SLOVENSKEGA POROČEVALCA« LJUBLJANA, ŠELENBUKGOVA UL. 3 — TEL. 38-32, 38-33.
4723-5
KLAVIRSKO HARMONIKO, črno, novo. 120 basov, kompletno, s kovčegom, prodam. Glinška ulica št. 12. vis. pritličje, leve.	4729-5
ČOLN ln Vi kg domače, predene volne prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	4728-5
DVE MIZL veliki- prodam. Blatnik, Postojnska 11.	4727-5
ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom, pločevinasto korito in lonec prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 4726-5 TRGOVSKO OPREMO, malo rabljeno, pulti, štelaže prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov poročevalca«.	4730-5
OTROŠKI VOZIČEK, globok. dobro ohranjen in radio, 7cevnL prodam. Opekarska cesta št. 51.	4731-5
ELEKTRONKE in radiomaterial ugodno prodam. Gajeva št. 9, vrata 4.	4733-5
RADIOAPARAT, nov, ugodno prodam. Gajeva št. 9, vrata 4.	4734-5
GODBE. GODBENIKI! Prodam nova tolkala s priborom, kompletna, Ponudbe s ceno na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Tolkala«.	4735-5
KOMISIJSKA TRGOVINA Hinko Privšek, Sv. Petra nasip 29, pri Zmajskem mostu, tel. št. 44-43. proda: radioaparat, harmonike, kromatične in diatonične, citre, salonski gramofon, razmnoževalec Greif Record s šablonami, plinske štedilnike in likalnike, majhen fotoaparat, leste nee tombole, kopalno kad. razne slike, ženske torbice, kadilne garniture, kristalne in druge kozarce, svečnike, jelenje rogove, volnene odeje, preproge, ženski kostum ln plašče, moške suknje usnjen površnik, čajne mizice, kara-findel. gugalno mrežo, pisalni stroj s cirilico, ptičnico, taso gobelin, okvire, zložljivo posteljo (poljsko), stenske krožnike, ženske zapestne ure, žepno uro, medeninast možnar. kontrabas, gumijast kopalni obroč, svetilko^ za spajanje, balančno tehtnico, kuhalnik na petrolej ročno blagajno, avtomatski aparat za'sifon m steklenice, kozarce za vlaganje. brizgalno za vrt. šivalni stroj, posteljno mrežo, petrolejko. fantovske obleke, otroški športni voziček in servis
za kompot	  4577-5
KLAVIRSKO HARMONIKO. 48 basov. Hohner prodam. Cerkvena št. 21. vrata št. 39. Trnovo.	4736-5
FOTOAPARAT in telefonski aparat prodam. Gregorc, Resljeva c. 7/1.. p. ška-bme.	4499-5
DOBRO OHRANJEN. ČRNI POVRŠNIK iz predvojnega blaga prodam ali zamenjam za protivrednost, Holzapflova ulica št. 21, Petkovšek. Kolar.	4738-5
DESERTNI PRIBOR Za 6 oseb z roževi-n as tim ročajem, krasno poročno darifp. prodam. Naslov v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca«.	4740-5
PREOBLEKE IN RJUHE za otroško posteljico. toledo in nekaj perila za dojenčka prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	47415
PRODAM ALI ZAMENJAM za drva 20 m cevi za kisik za varilni aparat, kopalno pločevinasto sedečo kad. večji električni kuhalnik.. Ogled v nedeljo v Podmil-ščakovi ulici 19 a.	4579-5
ZENSKO DVOKOLO, skoraj novo. kom-' pletno. z razsvetljavo, ugodno prodam.
Rimska cesta 13, pritličje, levo. 4586-5 DVE KUHINJSKI OPRAVI z manjšima kredencama prodam. Ogled danes od 8.—12. ure in v ponedeljek od 8.—10. Blaznik, pleskar. Poljanska cesta, nasproti Marijanišča.	4582-5
VAGON OREHOVIH HLODOV prodam. — Franc Srebot. Sv. Križ pri Litiji. 4480-5 PISALNI STROJ Oliver prodam ali zamenjam za klavirsko harmoniko. Korunova 10, desno.	4516-5
RJAVA MOŠKA OBLEKA, dobro ohranjena. za srednjo osebo, in plašč, ženski, temnomoder, naprodaj.. Krojaštvo Slapar. Šmartinska 8.	4524-5
ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam za 1200 din. Pribinova 6-	4532-5
MIZARSKO ORODJE prodam. Babnik. Zg.
šiška. Zatišje 5.	4546-5
ČEVLJE, črne. semiš, salonarje, nove, številka 37. in 3 metre rjavega blaga za plašč prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	4528-5
SPALNICO, kuhinjo, proda:	pohištvo
Rehberger. VIžmarje 113.	4550-5
VOLA, starega 2 leti in 4 mesece, prodam.
Prane Kovač. Črnuče 8.	4554-5
ŽREBICO, leto dni staro, prodam. Frane Vidmar, črna vas 197.	4561-5
POHIŠTVO iz trdega lesa. dobro ohranjeno. in kuhijnsko tehtnico prodam. Ivan Arko, Polakova 13. šiška.	4587-5
KUHINJSKO KREDENCO, novo pleskano. prodam ali zamenjani za klavirsko harmoniko. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	4599-5
PISARNIŠKO POHIŠTVO iz trdega lesa. prav dobro ohranjeno, prodam. Ogled cd 2.—3. popoldne. Aleksandrova 10. vis. priti., levo.	4600-5
MOŠKO KOLO znamke »Mila«, dobro ohranjeno. prodam. Langusova ulica št. 12, I. nadstr. Ogled od V«2. do %3.	4601-5
MOŠKO OBLEKO prodam za 1600 din in ženske čevlje št. 39 za 900 din. Naslov: Dermotova uL 13, Bežigrad.	4567-5
KLAVIR, prvovrsten, prodam. Ogled dnevno od 3.—4. popoldne. Naslov v ogl. odd. Slov. poročevalca«.	4475,5
OTROŠKI VOZIČEK, globok, svetel, v dobrem stanju, prodam. Kamniška 22.
4287-5
RAZNOVRSTNO PERJE prodaja R. Sever. Marijin trg 2.	S. P. 50.5
PLUG. nov ali rabljen št. 6 ali 7. znamke Saks. kupim ali dam protivrednost, drva ali seno. Kukovič. Ig 73.	4566-6
RUP. plošče za knjiženje, kupimo. GRADIS. Ljubljana, TyrSeva a lb/IL 4492-6 STEKLENICE različnih vrst kupujemo. Dobro plačamo. Na vašo željo jih prevzamemo na domu. B. Guštin. Vodnikov trg 2, telefon 37-80.	S. P. 1-6
KOMPLETNO ZBIRKO ali posamezne partije znamk kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Slovenskega poročevalca« pod »Cel svet«.	S. P. 12-6
VSAKO DOBRO SLOVENSKO IN TUJO KNJIGO, kupi knjigama Janez Dolžan, Ljubljana. Stritarjeva ulica štev. 6, telefon 44,24.	S. P. 57-6
ŽENSKE ŠPORTNE RABLJENE ČEVLJE št. 39, 39V= in 40 ln barhent za nočne srajce kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »čevlje«.	4529-6
DVA PLAŠČA in dve značnici za kolesa kupim. Krojač, Resljeva 2.	4649-6
KROŽNO ŽAGO (clrkularko). od 60—75 centimetrov, kupi Kmetijska strojna zadruga, Vnanje gorice, p. Brezovica. 4646-6 KOMISIJSKA TRGOVINA Hinko Privšek, Sv. Petra nasip 29. pri Zmajskem mostu, tel. št. 44-43. kupi in prevzame v komisijsko prodajo: šivalne stroje, pisalne stroje, otroške vozičke, globoke in športne, radioaparate, fotoaparate, daljnoglede, ure budilke, linolej m tekače, žensko, moško in otroško perilo, obleke, plašče, kuhinjske prte. posteljno perilo, brisače, zavese in posteljna pregrinjala, razne servise, jedilne, čajne, kavne, vinske, sadne, za liker, jedilni pribor, kuhinjske tehtnice, mesoreznice, gramofone, klavirske harmonike, kuhalnike in likalnike, kitare, mandoline, bisernice, kovčege, moška in ženska kolesa, otroški, tricikel in drugo.	4578-6
STROJ ZA PREDENJE lana ln volne kupim. Milan Udovič- Preradovičeva ulica št. 18, Ljubljana.	4501-6
KUPIM MIKROSKOP, najmanj 600X povečava. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Mikroskop«. 4479-6 HARMONIKO, klavirsko, najmanj na 48 basov, kupim. Plačam v gotovini ali z zamenjavo. Ponudbe na ogl. odd. »Slov.
poročevalca« pod »Borovnica«. 4534-6 ŠIVALNI STROJ Singer, pogrezljlv, v brezhibnem stanju, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. »Slov. por.« pod »1946«	4552-6
OTROŠKI VOZIČEK, globok, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Lep«.	4565-6
ZRAČNICO ZA MOTORNO KOLO »Puch«, 200 cm, kupim. Ponudbe pod »Plačam dobro« na ogl. odd. »Slovenskega poročevalca«.	4572-S
ZAMENJAVA NEPREMIČNIN V SPLITU ZA CELJE. Zamenjujem 2 trgovska lokala v strogem centru Splita, predvojna vrednost cca. dinarjev 300.000. za enodružinsko. dvosobno hišo v dobrem stanju, z velikim vrtom, sadovnjakom, v Celju ali najbližji okolici. Eventualna razlika v vrednosti se doplača. Podrobnosti iz usluge pri Vladu Batiču. Celje Ljubljanska št. 14.	4317-8
V najem
TRAVNIK ALI DETELJIŠČE vzamem v najem od rižarne do Tomačeva. Ponudbe na ogl. oddelek »Slovenskega poroč.« pod »Do 4000 m2«.	4657-9
Razno
DRAŽBENI OKLIC. V zapuščinski stvari po dne 1. aprila 1944 umrlemu Antonu Hribarju, is Šmartnega št. 17 se bo na predlog dedičev vršila dne 6. marca 1946 ob 11. pri podpisanem sodišču v sobi št. 50 prostovoljna javna dražba v zapuščino spadajoče Vainke nepremičnine vi. št. 250 k. o. Lanišče, ki obstoji iz parcele št. 737, travnik, v celoti izmeri 4 ha 49 a 22 m2, Cenilna* vrednost in najmanjši ponudek din 6733. Varščina: din 700. Dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču v sobi št. 51	4665-14
OPOZARJAM OSEBO, ki mi je vzela kokoš, naj jo takoj vrne. Oseba je znana, ker je bila opazovana po sosedu. V nasprotnem primeru bom zadevo prijavil oblastem. Ivan Pečnikar. Šmartno ob Savi št. 24.	4616-14
4 OBLAČILNE NAKAZNICE na ime Ludo-vik Pucelj, Korytkova 23a. sem izgubil. Najditelja prosim, da jih vrne proti nagradi.	4622-14
UGLAŠEVALEC glasovirjev. Jurásek, Zrinjskega 7/П.. telefon 39-22. S. P. 2-14 IZGUBILA SEM LISIČJI OVRATNIK v četrtek med 12. in Vsi. na Poljanski cesti od vojašnice po nasipu za vodo do tromostovja. Pošten najditelj, naj prosim odda v špecerijski trgovini Pezdir, Gradišče.	4713-14
POZIVA1VI OBA MOŠKA, ki sta vzel- '0'r teklo nedeljo ponoči zadnji 2 kolesi z avtomobili »Orpel-Super na šmartinski cesti št. 4, dvorišče, da kolesi s pnevmatiki takoj vrneta, sicer ju bom kazensko zasledoval.. Psebno tistega v usnjenem plašču! Lojze Mavec šmartinska cesta št. 4.	4742-14
Samo kratko dobo nam je svetila naša »zlata zvezdica«, naš
M A R K E C
Umrl je 2. marca 1945 v pregnanstvu, izmučen od trpljenja, lakote in nasilno vcepljene bolezni.
v Ljubljana, Ptuj 2. UL 1946.
Žalujoči: RIKA, MATEJ in MATJAŽEK ZAJŠEK
Esa
Za svobodo svojega naroda je dal svoje mlado življenje naš sin edinec
TONE FRELIH
akademik-borec I. krajiške brigade
padel 17. jan. 1945 pri Opa-tovcu (Srem). Naj počiva mimo v neznanem grobu. Žalec 27. febr. 1946.
Žalujoči:
oče Anton, mati Jožefa.
Poizvedbe
ANTON PLANINC, roj. 1. 12. 1919., je Odšel Oktobra 1943. v Tomšičevo briga-do. Do danes se ni javil. Prosim tovariše. če je kateremu kaj sciano, naj sporoči Francu Planincu, Celje, Cinkar-niška pot 2.	4507-15
Informacije
vseh vrst, prošnje, prevodi, prepisi, razmnoževanja in posredovanja.
SERVIS BIRO, LJUBLJANA, : šelenburgova ulica št, 4. teL 21-09
Umrla je moja ljubljena žena
ROZALIJA ŠEREK
Pogreb bo v ponedeljek dne 4. marca 1946 z žal, kapelice sv. Jožefa, na poko-lišče k Sv. Križu.
Ljubljana 2. marca 1946.
Žalujoči mož in ostale sorodstvo.
»••••»•»••.••.••.•«o
POLŽASTE
STOPNICE
DO VIŠINE KUPIMO.
4 METROV —
Ponudbe na TOVARNO VERIG D. D. V LESCAH PRI BLEDU.
• ••«••••••••••••••••••••■•••••••••••••«■••••a
KUPUJEMO
KUMINO (kimelf)
vsako količino od 50 do 5000 kg. Ponudbe na
„MERKUR»
ZAGREB. VLASKA BR. 12
Vsem sorodnikom, tovarišem in znancem, ki ste ga poznali, naznanjamo žalostno vest, da je v Mariboru 26. oktobra 1941. leta, padel kot talec in žrtev fašističnega terorja za boljšo in srečnejšo bodočnost svoje domovine naš nepozabni polbrat
Karel Arnuš
krojaški pomočnik
Naj mu bo večen spomin in slava!
Ptuj, Split, Polenšak, Sv Urban pri Ptuju 2. IH. 1946.
žalujoči:	Marija Klemenčič,
mati; Martin in Franci, brata; Terezija in Marija, sestri ter ostalo mnogoštevilno sorodstvo.
№4
Naš ljubljenec
BORUT
je odšel med nebeške krilatce.
Oplotnica 27. februarja 1946.
Žalujoči starši: ADI in ŠTEFKA POZNE, bratec in sestrica BRANKO in AMANDA ter ostalo sorodstvo.
Zamenjam
Kupim
KUPIM MLIN tovarniškega izdelka za mletje žita. event, domačega. Ivan Glo-bevnik ml., škocijan.	4638-6
ANTIKVARIAT IN KNJIGARNA Cankarjeve založbe. Miklošičeva c. 16 (Kleinmayer & Bamberg), kupuje leposlovne in znanstvene knjige v vseh jezikih. Telefon 31-33.	3804-6
RIBARSKI PRIBOR (ribiške palice, koleščke. trnike. umetne vabe) kupuje ali prevzame v komisijsko prodajo v vsaki množini Ribarska zadruga. Gosposvetska št. З/ï, vsak dan od 17. do 19. 4408-6 ŠPECERIJSKO OPREMO, dobro ohranjeno. za srednje velik lokal, z vsem inventarjem, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »Oprema«. 4436-6 PLETILNI STROJ št. 4 ali 5, dolžina 60 do 80 cm, za polno predivo, kupi »Me-talia«. Gosposvetska cesta 16. nasproti Delavskega doma.	4465-6
STEKLENICE, vinske, vseh vrst stalno kupujemo in plačamo najbolje. »Meta-lia«. Gosposvetska 16, nasproti Delavskega doma.	4466-6
ZAMENJAM PREPROGO. 2 X 3 m, za tricikel v trgovini z zelenjavo. Sv. Petra cesta 7.	4620-7
STANOVANJE V MARIBORU, dvosobno, komfortno zamenjam za slično v Ljubljani, najraje Bežigrad, šiška ali na Kodeljevem, čimprej. Naslov v ogl. oddel. »Slov. poroč.«. Maribor.	4675-7
LEPA JABOLKA zamenjam za blago za predpasnike ali drugo. Naslov pustiti do torka v ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Jabolka«.	4685-7	'
Umrl nam je srčno ljubljeni oče
VADNJAL FRANC
PROFESOR V POKOJU
Pogreb dragega pokojnika bo v torek 5. marca 1946 ob 17. z ŽaL kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Postojna, G raz 2. marca 1946.
Žalujoči: MARJANCA poroč. PUMER, hčerka, FRANKO VIC VLADIMIR, sinovec, ter ostalo sorodstvo
Posest
PETSTANOVANJSKO ENONADSTROPNO HIŠO, šentjakobski okraj, s prijaznim vrtom, zelo primemo za obrtnika, zamenjam z dvodružinsko hišo z vrtom v I mestu Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. »Sl. poroč.« pod »Ugodna prilika«. 4612-8 V CENTRU MESTA, v novi večnadstropni hiši, prodam etažno 3 in 2sobno stano- ‘ vanje s kabinetom. Realitetna pisarna Andrej Zajec, Tavčarjeva ulica 10. 4605-8 « VILE ZA BEŽIGRADOM, na vzbodni stra- ! ni. na Mirju, visokopritlično hišo v ši- ! ški in v Kranju ter več parcel za vilni in strnjeni sistem v Ljubljani prodam. Realitetna pisama Andrej Zajec. Tavčarjeva ulica 10.	4604-8
ENODRUŽINSKO VILO s komfortnim. 5-sobnim stanovanjem, prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Vilni kraj«.	4654-8
VILO na lepem kraju v središču mesta ali v bližini kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »Komfortna«. 4653-8 .
EJ
EJ
ZAHVALA
Ob bridki izgubi ljubljenega sinčka
JANKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so spremili pokojnega k zadnjemu počitku ter darovalcem cvetja in vencev. Zahvaljujemo se mladini za poslovilne besede in petje, še posebno zahvalo pa izrekamo upravitelju tov. Rudolfu Musolincu ter učitelju tov. Zupanu za razumevanje, ki sta ga izkazovala pokojnemu.
Bled 28. februarja 1946.
Žalujoči rodbin? CERNE-EEPE
Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva uli-ca št. 5¿IL Telefon uredništva in uprave št, 3T-22 do 31-26. ^ Tiskarna Slovenskega poročevalca«. Glavni urednik Lev M odie