list slovenskih delavcev T Ameriki The largest Slovenian Daily b the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, MONDAY, JANUARY 14, 1929. — PONDELJEKT I^ JANUARJA 1929. " TELEFON: BARCLAY 6189 VOLUME XXXVII. _ LETNIK XXXVIL iktatura nima INISTRSKIPREDSED. Ž1VK0VIČ I ! RAZPUSTIL DELAVSKE UNIJE namenov. Vodstva organizacij, ki še niso bile razpuščene, morajo predlogi ti seznam članov in pravila. — Vsi policijski uradniki, ki so dobili službe za politične usluge, bodo odstavljeni. — Ugleden beograjski časopis prenehal izhajati. DUNAJ, Avstrija, 1 3. januarja. — Ministrski predsednik Petar Zivkovič je včeraj razpustil vse delavske unije. Uradniki unij so dobili povelje zapreti svoje u-rade ter prenehati s poslovanjem. Uradniki onih organizacij, ki še niso bile razpu-ščene, morajo tekom petih dni predložiti seznam^kongresa približno 15. aprila in članstva in izvod svojih pravil. ido konc^ julija se bo izvedlo vse NOVI PREDSEDNIK BO SKLICAL KONGRES MESECA APRILA Novi predsednik bo sklical kongres meseca aprila, da razmišlja o farmarski odpomoči. — Senator McNary je imel konečno konferenco s Hoover- WASHINGTON, D. C, 13. jan. — Herbert Hoover smatra sedaj za ugotovljeno stvar, da bo sklical posebno zasedanje kongresa še tekom prihodnje spomladi, da sprejme zakonodajo, s katero bo izvedel svoje obljube zadane poljedelcem. Far merski program, kot očrtan j sedaj, zahteva posebno sklicanje j TUDI HESS JE BIL SPOZNAN KRIVIM UBOJA Wilbert Hess je bil spoznan krivim uboja po drugem redu. — Bil je tretji, obsojen v zvezi s smrtjo samotarja. ŠEST TISOČ INDIJANCEV NA KRVAVEM BOJNEM POHODU Sest tisoč Indijancev se nahaja baje na bojnem pohodu in ecuadorske čete se baje že bore žnjimi. Nekemu Amerikancu so zažgali hišo. — Vlada upa zatreti upor. YORK, Pa., 13. jan. — Wilbert G. Iless, star osemnajst lei, je bil včeraj spoznan krivim uboja, v m o ril nem procesu radi -smrti Xel-son Reh meyerja. samotarja "earrovniskega doflctorja". in GUAYAQUIL, Ecuador, 1 3. jan. — Splošen indijanski upor je izbruhnil včeraj v Cajabamba, kot javljajo od tam došla poročila. 6000 Indijancev se baje klati po deželi, požigajoč in moreč. Le malo podrobnosti je na razpolago. Sporočilo se je, da .^o Indijanci požgali hišo nekega Amerikanea, Vsi policijski uradniki, ki so bili imenovani na ^določbe te nove zakonodaje, obenem /. revizijo tarifa na tak na- svoja mesta za kake politične usluge, bodo spodeni čin, da (bo koristilo ameriškim far-iz službe. merjeni. Nadomestili jih bodo rezervni oficirji. . f™a,or a,arles M<7NaPI', na" J jcelnik senatnega poljedelskega Dr^rnAn i i •• ii* • \/ii ! komiteja in sodelavec slavne Me- BLOUKAD, Jugoslavija, I 2. januarja. — Vlada Nary.naugen pretllo^ jc rekel je prepovedala izhajanje najuglednejšega tukaj-'po daljši konferenci s Ilooverjem Šnjega lista "Novost". včeraj, da ne bo niti napravil ge- Uiedništvo je objavilo članek, v katerem je kri- ste- da bi sk]icf komhej tekom . . i . sedanjega zasedanja, da obnovi tiziralo novi režim. . H svo|o aktivost Delo tega (komiteja v kratkem zasedanju kongresa bo obstajalo v tem. da bo pričel orisa vati admin istracij*ko predloge .za posebno zasedanje. Ker je vprašanje posebnega za- Drugo časopisje molči, oziroma se omejuje le na oficijelne izjave. Neki ugledni uradnik je povedal zastopniku "Associated Press", da je parlamentarni režim povzročil v državi take razmere, da ni bilo drugega izhoda kot diktatura. J Naloga nove vlade bo utrditi narodno edinstvo, ipriMiževati na skriv ugladiti politične spore, pregnat? vse šovinistične nosten način številnim, kočljivom elemente ter reorganizirati gospodarsko življenje predmetom. « v i Cela zadeva dežele. l^H 1 N0RRIS0VA CERKEV JE POGORELA Skoda znaša pol milijona. Božji služabnik j e bil dvakrat oproščen. — Dolžiti noče nikogar. FORT WORTH, Texas, 13. jan. Prva baptistovska cerkev in njen avditorij, ki je imel prostora za pet tisoč ljudi, sta danes kup razvalin, in okrajni pravd na k Stuart preiskuje požar, o katerem trdi, da je bil podtaknjen. Slučaj je bil izročen poroti ma- P° imenu Ford v Lugana CoLta. lo pred peto uro popoldne. Tekom kr31J ^'ži le par milj od Rio-včerajšnjega procesa se je država bamba, glavnega mesta province nekoliko umaknila ml svojega Chimiborazo, kjer so pred kratkim prej-snjega ravnanja, ko je pri- le52 naporom preprečili slično vsta-znala, da je imela čarovnija mo- i° Indijancev. goče nekaj ]>osla. iz umorom Reh-1 Poročila pravijo, da so .se čete m ever rja. Pri ostalih dveh yxroee- odposlane iz Riobamba, spoprije-tsih je vztrajno trdila, da je bil rop y Indijanci, da pa ni še znan resnični motiv dejanja. j iziti tega spopada. Xadaljne čete Neko prejšnje poročilo se je gla-,so odposlane na i>ozorišče silo,- spopadov. YORK, Pa., 13. januarja. — Poveljnik Riobamba ozemlja je Cerkev je bila Snyder in Gray mrtva že eno leto. Ruth Snyder in Judd Gray sta bila usmrčena v električnem stolu včeraj pred enim letom, radi umora Alberta Snvderja. Lorraine SnyvJer. srtara deset let. živi srečno življenje normalnega otroka v neki uršulhirski šoli v \S esteh ester okraju. Ona ve, da so njeni stariši mrtvi, vendar pa ji niso znane podrobnosti. rr-n. tt . , • • % , , . Nekega dne bo dobila zapeča- ilbert Hess se je bord včeraj naznanil, da sta bila mobilizirana tem> pLsnio katerQ - M obnupno za prostost, potem ko sta m opremljena dva artilerijska Mrs_ Snyd<-r. predno je sedla na biJa njegova dva tovariša, John polka. nekaj kavalerije in drugih 1 BIvmever in štirinajstletni John bodo nastopile v slučaju Currv, obsojena na dosmrtno ječo potrebe. radi umora starega Nelson Reh-i Riobaanba leži kakih 150 milj meyerja. ,od GuayaquLla, ob železniški črti Sodišče je odredijo vso mogočo Guayaquil-Quito. Mesto ima ka-naiglico procesiranju Hessa, zad- .^ih 20,00(7 prebivalcev in več njega v trojici, ki je ubila in se- 'AraerikanceV stanuje v predmestju Bella vi sta. žgala Reh meyerja. da dobi njegov "čarov.niški koder', ga pokoplje katero je baje sedanja uravnano, so *>e pričeli no- jnili napadov na Sm kampanje. pozorišče števil-govemerja Al ter zlomi "vražo . spredel Rehmever. Zagovornik Gross za Hessa je vo izvoljeni predsednik in njego je tako komplicirana, da bo Mr. Hoover posvetil dva ali tri tedne trdega dela o teh jproblemLh, po njegovem prihodu j v Florido tekom prihodnjega tedna. Pred enim tednom je mislil, da bo glavno delo končano danes, drugače. BEOGRAD, Jugoslavija, 1 3. januarja. — Ministrski predsednik Petar Zivkovič je sprejel danes v avdijenci inozemske časnikarski poročevalce ter odločno poudaril, da jugoslovanska diktatura nima P . . , .. . -i. " vsled cesar bo imei resmene počit nobenih tajnih ciljev. |nice, le pretrgane sempatam od ka Zadnjo nedeljo je kralj V svojem manifestu do- ke 'konference, a stvar je prišla volj razločno pojasnil svoj program. Poglaviten namen diktature je, ustvariti red v deželi. Vlada bo predložila kralju program, ki določa razvoj vseh moralnih in kulturnih virov dežele ter ustanovitev temelja za zdravo gospodarstvo. Vlada bo skušala živeti z vsemi sosedi v prijateljstvu. V to svrho bodo obnovljeni stari ter ustvarjeni novi prijateljski odnošaji. MEHIŠKI ■ g II ŠTUDENTJE PROTESTIRAJO Mehiški dijaki so pričeli protestirati proti umoru Cubanca Mella, ki je bil umorjen na cesti, ko je šel z neko deklico. Letalska nesreča zahteva la osem žrtev. MIDDLETOWN Kot osma žrtev Pa., 13. jan. Smitha t.kom zadnje predsedniške ^f1 f s pričevanjem obrambe ob otvorjenju sodišča. Nameraval je naslikati družino je |Hessa kot tako trdno zaverovano zle duhove, da je mati poslala Pastor, Rev. Frank Norris, bil trpek so vraži..! \ governerja ter v električni stol. Jane Gray, enajstletna hčerka Judd Grava, živi*s svojo materjo ter sorodniki v East Orange, X. J. Sosedje pravijo, da je skoro pozabila tlogodke pre«d enim Letom in da ni nikdar vedela resnice o smrti svojega očeta. Dobila bo i>o eno pismo vsako leto na svoj rojstni dan. d-okU-r ne bo stara 21 let. KONCERT PAVLE LOVSETOVE V NEW YORKU Solzne bombe pomirile kaznjence. Slovenski slavček gospa Pavla Povšetova, članica ljubljanske o- IIOLMESBUBG, Pa., 13. jan. Prebivalci tukajšnje okrajne j**t- je vodil aktivno kampanjo, naj-.mladega AVrlberta na pot. ki se je pere 1U "najboljša interpretka na- nišnice, ki so se uprli proti slabi prej iproti njegovi nominaciji in jtako tragično konrala s tragedi- še narodne pesmi, ki se sedaj na-;jedi, katero so dobivali, so bili nato proti njegovi izvolitvi. Pet i jo na Rehmeverjevi farmi. |haJa spesni tiirneji po sloven- "pomirjeni" s sodznimi plinskimi cevi, ko j ih štiri so bile o .smojene ! Teorija Hessjve obrambe je bi- kolonijah v Ameriki, se po- bombami, katere je privedla s se-od ognja, je ležalo včeraj v uradu la da so njegov oče. mati, sestre vrne v (lo,novino dne 27. februar- boj policija, okrajnega pravdnlka, kot dokaz, in celo daljni sorodniki ]>opolno- Ja- Pretl svojim odhodom bo na-1 da je biil požar namenoma zane- ma prepojeni >z idejo o obstoju ča- stoPila pred nevvvorškimi | " ~ ten. Ena teh cevi je vsebovala ga- iroVnikov in čarovnic. Slovenci. Aražirano je za njen kon- zolin. Cevi so »potegnili iz razva-1 Mladi Hess, ki je bil v ječi šest copt T nedeljo popoldne dne 24. lin, obenem s posodo, vsebujoče tednov, je postal veren v zadnjih febriiarJa v dvorani International pet ga Ion gazolina. Norris je vče- ;dveh tednih. Institute na 17. ulici, raj zvečer izjavil, da ne pozna no-j — Biblija je moj najboljši pri-' Pišimo naša slovenska Kanarski otoki v viharju. be nega razloga, vsled katerega bi jatelj, — je rekel včeraj zvečer, štYa- da ne priredijo tega dne ni-mogel biti gaizolin v cerkvi. LAS PAL^IAS, KanarsKi ofiki, dru-i13* «3a,niiarja- — izvanrelno viharnega vremena so bila včeraj Poteklo je skoro sedemnajst let izza časa. ko je izgubila ista cer- nesreenega padca1, . » . . T.T i , , . , , . ikev svoje posloj>je vsled požara, r okker armadnega letala v bližini |ko So ga. odvedli nazaj v jeio. po ^ako druge zabav,, katera bi od- Sa,- t «t . ia i^ruz rn l^as i almas \ eter 'r zaslišanju John Currvja, njegove- te^llla r0-'arke ^ prihke, da pa- ' eier ga mladega tovariša, ki je bil že «astimo našo veliko umetnico. . Pripravljalni odbor. tukašjnjega mesta je umrl včeraj tukaj letalski seržant, Patrick Con-rov. MBXKM) 01 TV, Mehika, 13. januarja — V zvozi z umorom cu-hanskega dijaška, Julio Antonio MeHa, ki j»> živel tukaj v izgnan-Kt vu, je (»oslala K dijaška zveza iku Porte Gilu protestno vko, v kateri r/javlja, "da prekiniti diplomatične posluje tekom od goden j a kongresa. — Množica kakih dvesto ali tristo moških in žensk je odšla včeraj zvečer med prepevanjem interna-» cijonale <]>red cubansko poslaništvo, kjer je pričela kričati: Sonrt Ma«hadu! .Lftl | Maehado je namreč presednik j Citbe ter velik prijatelj ameriške aduii n ist rac i je. Se predno pa je prišla množica pred poslaništvo, jo je razgnala požarna hramba, ki je namerila nanje močan Usmrčenje z vrvjo. BEOGRAD. Jugoslavija, 13. januarja. — Bolgarski delavec Kra-lov, ki je preteklega leta umoril generala Kov,aeeviea. je bil včeraj obešen v ibližini Istipa, pozorišča umora. Dve prošnji za ipomilošče-nje sta bili odbiti. _i_ Šest ubitih v Galiciji. VARŠAVA, Poljska, 13. jon. — Včerajšnja p-oročila so javljala, curek mrzle vode, bi^ šest ljudi ubitih in do da ohladi razburjene duhove. Prejšnji kajzer hoče prepovedati izdajo knjige. dvajset ranjenih, ko so napadli kmetje neki lesni transport v Zol-kie%v, v izftočni Gaiiciji. BERLIN .Nemčija, 13. januarja. Prejšnji nemšiki kajzer je vložil „ , I tožbo proti izasložniku uem^cega s < ubo, vsprieo neisram- ' , .. UT>. ____ ^ , „i_.,. , . prevoda knjige Pisma cesarja Friderika', katero je spisal Sir Frederick Ponsonby. Naprosil je za ust a vi jen je prodaje iknjige, ker vsebuje baje pisma, ki so dospela te vlade, ki Mehiko za pri-jih zlo- Nanking odobril pogodbe. NAiNKENG, Kitajska, 13. jan. Državni svet je odobril včeraj tarifne pogodbe z Nemčijo, Anglijo, Ilolandsko, Švedsko in Norveško. 'f-Slsdl Norris je bil obtožen požiga. Druga obtožba proti njemu je bila dvignjena proti njemu radi krive prisege. Norris pa je bil oproščen tak« požiga kot krive prisege. Takoj je pričel delati načrte za zgraditev nove cerkve, ki je sedaj zopet zgorela. — To je bil najhujši udarec, kar sem jih doživel dosedaj, — je izjavil Norris včeraj zvečer. — Jaz nočem obdolžiti nikogar. Jaz upam, da je bil požar povsem slučajen. — Jaz imam nebroj sovražnikov. — je nadaljeval, — vendar pa ne -moreni vrjeti, da bi hotel kdo zažgati mojo cerkev. Afganistanski vstaši nadaljujejo z bojem. obsojen. -Mladi Hess in njegova mati sta pozorno iposlušala obrambne priče. Mati veruje še vedno, da je družina začarana in da je sedanji proces delo hudiča. * Celo mesto je Soglašali o v tem, da bo postala cela čarovnija sedaj polagoma nepopularna in da bo konečno izginila. Ni pa iizgi.iila še dosedaj. Ke včeraj se je vršili na hodnikih a gh me nt med skupino mož. — Blymeyer je dobil, kar je zaslužil. — je zaklical neki doro-ohlečeni moški srednje starosti. — On je začaral mladega Heasa m Currvja. To je dejanski storil. Bolivija daje prednost uravnavi svetovneg? 1 • v V sodisca tako močan, da je povzročil tu.š-jčavslri pesek iz Sahare gosto me-jglo, pomešano z dežjem. DENARNA NAKAZILA —■•» i ■ Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: PARIZ, Francija, 13. jan. — Tukajšnje bolivijsko poslaništvo PESVAiR, Indija, 13. januarja, 'je izročilo včeraj francoskemu zu-Današnja poročila pravijo, da na- jnanjemu uradu noto z izjavo, da daljujeo vstaši pod Bahaj Sakao^bi dajala Bolivija prednost, če bi na uspešen način z bojem proti če- njen ža pridržek Papon orjena v Anglijo -n ki niso , jvedih 25 Rusinj na varno v Taš- ragvaja prijateljsko rešitev cele v Jugoslavijo Din. 500 ................$ 9.30 Idr 1,000 ................$ 18.40 2,500 ................$ 45.75 " 5,000 ................$ 90.50 " 10,000 ................$180.00 v Italijo 100 ......................$ 5.75 200 ......................$11.30 300 ......................$16.80 500 ......................$27.40 1000 .....................$54.25 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v *tanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3Jo na Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30._60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za {200 — $4; za $300 — $6. < v Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo se boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazmnete glede načina IZPLAČILA PO pošt: so redno izvršena v dveh do trem TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO ti.—." SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, Telephone: Barclay — NEW YORK. N 0380 enn J GLAS NAKOPA. 14. JAN. 1929 AS NARODA (BLOVESE DAILY) Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY, (A Corporation) Sakser, President Louis Benedik, Treasurer TE2KO SE JE TOŽITI Z DRŽAVO Place of business of the corporation and addresses of above officer«: Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People)_ Issued Every Day Except Sundays Holidays. Za celo leto velja lisi za Ameriko in Kanado _______-—.............$6.00 Za pol leta .............................43.00 Za ietrt Uta...................«.$1.50 Za Neto York ta celo leto —$7.00 Za pol leta ..........................—..$3£0 Za inozemstvo za celo leto ~..$7.00 Za pol leta ............—-----------$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. 44Glas Naroda" izhaja vsaki dan ievzemsi nedelj tn praznikov. Jknisi bre* podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivaliSče narnani, da hitreje najdčmo nadovnika. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Ba relay 6189. večje frčalo na svetu v nefd zvezdami. "Walter W. Morey je iznašal ta-kozvani "teletype-setter", nekak brzojavni črkostavni .stroj. Človek. ki v Xew Yorku aii AVash-rngf*»mi tipka na elektAčni stroj, more zlagati članek v sto aii več e-aisoj>tsiiih tiskarnah širom vse j dežele, in to istočasno. V bodočnosti bo časopisna tiskarna brž-• kone olbstojala iz en epa takega stroja, ki bo avtomatično stavi! članke in vesti, izpisane kje dru-'gje daleč. Izgcrtovljeiia je bila nova kovina, zvana berry 1 i um, ki utegne iz-revolmcijonirati nekatere induistri-Ije. Je dvakrat jačja kot jeklo in [vendarle je neznanska. Težhia je le polovica one aluminija, ali ja-pri, Millon, Mass.. grade novo državno cesto. K>r se lastnik male ko.sit je taka. da more rezati hiše ni hotel pobotati s komisijo. so enostavno vzeli toliko hiše ko- klo. Motor 400 konjskih sil. izvoli kor so potrebovali-za cesto. Lastnika vidite s:-deti v zračni so- tovljen iz te kovine, bi bil tako la- NAZNANILO IN ZAHVALA. S tnanim sVtem naznanjamo vsem sorodnikom, prij-iteljem in znancem po širni Ameriki, da je ^ kruta usoda pretrgala nit žil jen ja i mati rekla svoji Skrbna hčeri: — Ca* je, da s«' poročiš. Je že mojemu ljubemu soprogu oziroma lVse m P™* l k™. Sem že nekaj pri- • mernega izbrala zate. j Hčerka jo je dlrzno pogledala j rek«k- : j — Dobro, mati. le si mi izbra- ocetu K1LWK MAK K C.M. UMCHWOOD • UADCKWOOC. M. v bi in čakati, kaj bo ukrenilo sodišče. jhek. da bi ga mogel človek zlahka vzdigniti. » t. i iti"1.' KRALJ JE ŠEL PREDALEČ ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI POftcioN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU NAZNANILO IN ZAHVALA. Star je bil 60 l-»t. Doma je bil iz vasi Dola. pošta Borovnica pri Ljiibljani. Bolan je bil 3 dni za •pljučnico. Previden n >v<-tirni za-kramen!i je umrl v bolnišnici dne 5. januarja ob porpoi'dne. Pogreb se ji vršil dne S. januarja ob 10 dopoldne > peto ^v. mašo ttr v spre mist vii gospoda duhovnika na }>okopaTišče. \ prvi vrsti izrekam prisrčno hvalo Mr. hi Mrsh. Marin Zupan in Mr. in Mrs. doe Kailš-k t"r v>< m »sosedom hi prijateljem. ki so ni" tolažil: irb bolniški po-^i-lji. Lopo hvalo izrekam za' po larjene ven-t vence njegovi sestri Min. Frances' Rudofph, Mr-. Debevc, Mr*. Mi- NAPREDEK PRAKTIČNE ZNANOSTI V LETU 1928. Zadnja poročila iz Beograda javljajo, da jo dal kralj ■ 1 ; j Dasi se lehi 102b ne more pri •.'izpustiti vse delavske milje. pisati mno',o izrednih uspehov na sestavina hranil, je bil umetno u- če je res tO storil, je V svoji ognjevitosti predaleč za- raznih poljih praktične znanosti, stvarjen pomočjo u 1 t.r a violet nih J.j.,.,]«.] vendarle je minulo leto marsikaj žarkov. Nova jugoslovanska vlada so strahovito moti, Pe k ^v^ma M,H«ik«.j • • .vi Sipooaj navajamo kratek pre-j rdi, da bo linijskega delavea podila 7. bičem tlaeamt, ee mu gled pridobklwv ,leta 192g na raz- I>o vzela unijsko izkaznico. nih poljih prafctičroe uporabe zna-'^ Med kraljem in delavcem je velika razlika. nostI- Kralj ne more razumeti stremljenj delavca. In tudi njegovega dela ne more vršiti, ker ga ne zna. chani Lampei t. Frank Klančar, S tužnim srcem naznanjam vsem Blocks Department S-< re ter >e-^ sorodnikom, prijateljem in znan- 'strain iz bolnišnice, ki s<> mu po-(cem žalostno vest, da nais je za- 'darilc krasen venec v zadnji po- --vedno zapustil moj ljubljeni ko- zdrav. Izrekam lepo hvalo tudi Vitamin D. bistveno potrebna prog oziroma oče i Mrs. Ivanini kar in Mrs. Logar, ki TOIIX MODI C (S° na:braii " ' in znancev za ■krasen venec. Hvala vsem skupaj. Pokojni je bil doma iz Goričič ki so kaj podarili. Zahvaljujem pri Rakeku na Xotranj.-kem. V tu- vsem. ki >o nosili rakev mojega kajšnji jami je bil zaposlen nad moža na pokopališče. r»T vsem. ki skrben .so mi tla I i kare »olago. Zahvaljujem Raziskovanja. brezplačno na raz- Zrakoplovstvo. ...... . . .. tri leta ter je bil dober ii ZemljepKS}e m eksploraeije za- , - - ■ , . * oce svoji družini. Dne 17. decern- ezujejo za 1. 192« toliko uspe- ... I, , . bra zjutraj je sel zdrav na delo. (hov kolikor tragedij. Poleg uspe- , , , , . .1, , , • , ob pol 10 un dopoldne je pa tako gJi moža Mrs. Lakota iii njenemu lega poleta \\ dknis-Lielso-onvega i .. , , 1 , J vi o 1 h 1 - 1- inesm-no padel'Z lestve, da je kma- n:.'z:i. ki sta ga »prislii -prem it k' • iz Ala-.-ike iro Sprebergov i.meai smo i, , 1 , . . , lu nato umrl. Pogreb se je vršil .zadnjemu počitku ter sestrn-ni uioje->ta »riši; la moža. >em zadovoljna, }>a naj bo tak ali tak. Toda kar se poročne oblake tiče. jo bom izbirala sama. — Ja. saj pravim, dandanašnji svet. Sin bogatega trgovca je preseneti! svojega očeta z brzojj.vko. da je poročil. <>,..» je -.jjrva -sklenil, via mu tega nikdar ne odpusti. Toda saj veste. kako je to. Par tednov se je iri-ilo držal, polejn je pa ]>ovabil I • mladi par k seb:. 3Ialo oštel ju je. nato jima pa / dal t>voj blagoslov. Sinova žena je bila proizvod modernega časa. Bila je lepa ko greh ; in jf.zik je imela, da je 'bilo joj. J — Predno ^i ga vzela, bi pa rao-1 rala vseeno mene vprašaiti? — jo je posvaril sinov oče. — Saj vendar veš. da nimata drugega na sve-itu kot mene in da bom moral jaz za vse skrbeti. Ona ga je drzno pogledala in odvrnila: — Sem že enkrat malo mislila na vas in sem hotela vas vprašati. Pa ste se mi zdeli nekoliko prestari. Zalto sem rajše vašega sina ašala. če me hoče iza ženo. ^ . 4 . . , - ;____T ^ v-, .....— x je vr.sii /-Hunjtenu počitku ter mu potoži a , . — ... . 1- • 1 1 i ^ arnost. letanja je zavzela naj- nsodepoJm polet Aobdovega zra- . , , • , , .. . Delavci so pa zadllia leta marsikje pokazali lil doka-' v. v . . . ,. 'r , ... ... 20. decembra po katoliškem obre- krasne venec v zadnji sjiomm. Z.j- j •> '' »veefo paznkj razLskovateljev na koplova ob severnem tečaju, ki je , , .. . ____ T , , - , . I j . j-, . du na tukajšnje pokopališče. Pri- hvaljitj- m vse vsem, ki >o ga pri- zali. da zna jo oboje: delati in vladali. Zdravnik je rekel bolniku: , — Vi imate hudo influenco. Za- TEGOVINSKA VOJNA i polju zrakoplov^tva. Razni eksi>e- doprinesell smrt mnogim raz- • , , . , _ , „ , . . I ' . , „. , '- -i , ,, .. . . padali je društvu Eatrle Lodge F. v tako velikem -itevini obiskat pi>olozdo venec ob njegov- rak vi. Take u-deležbe do pomagale, nostnih priprav proti vrtnicam ste- ! rsilo je precej ekspedieij v malo .... i ' i raziskane ])reidele Kitajske, v no- ^ 1 - Zračni promet je dosegel nrao- itranjost Afrike in V Južno Ame-V * . ... , , . . . . . T " ! šopke in ga spremili k zadniemu ku. ki ga je tinsel obiskat m mo-:maga. go napredka. Istočasno ie zojiet o--riko. i » . . . , ' pok-itku. Lepa hvala vsem. ki ste ,ltl zvečer rožni venec ob njegovi (zadnji pozdrav. Lepa hvala sploh nisem (pričakovala. j — Sem slišal. — je rekel bol- 1-'; -te mu darovali vence in j Zahval jujem >e gf^podu zuj'iii- nik. — da dober konjak tudi ]io- Navzlic Kelloggovi pogodbi, razsodišcilim .pogaja-'živelo živo zanimanje na zrako- j Tudi morje je prispelo k daljni ^ h]][ y ^ ^^ y , r> - t i , -i plovne ladje, an to vsled u-jRdega r-ešitvi naravnih tajnosti, lzbolj-' niem m konferencam v Ženevi, Loearnu m drugih leto- 1 , „ .. ,. ...... • - ]>oLeta Ze]>pelrna, ki ga ]e p do t sani instrumenti za merjenje irra- vLšeili, se vrše mrzlične priprave za bodočo trgovinsko Dr 1]>lvVodii čez vihanri vitacije (težnosti) so omogočili vojno. oeeam iz Nemčije v Združem> dr- ^Ie pojavljajo z veseljem rugod kupovati. ' ."«k> * * v ^ T" ^ za"i"nai'> " ° L rimentov v laboratorijih, ali stor- i00 Ostale tri dele so spravile Združene države, Anglija T Iznašla so rse sredstva za ugotov-!j j vsem. ki so ?ne tolažili v težkih Ti pa dragi in nepozabljeni fo- («rah, ko človek tako potrebuje to-prog. počivaj v miru lahka naj Ti lažbe. brv eanadska gruda! Žalujoči ostali: Mary Modic, soproga. Stanley, sinček. Lory, hčerka, r-tara 10 mesecev. V starem kraju zapušče odeta, dva brata in tri sestre. Kimberiey, B. C. Canada. — Jaz nisem zaerrzen suhac, — je otlvrnil zdravnik in ne tajim zdravilnih vrednotiti konjaka. To-j da rečem vam le toliko: to zbljeni pomagalo kot če'bi štirinajst dni] soprog m rn-e, počivaj sladko. T* pa--konjak p:!i. jmo. da se snidemo in enkrat vidi-j — Hm, — se je zamislil rojak.j (nio nad zvezdami. Lahka naj Ti,— delam tako ali tako ne. čas] bo ameriška gruda! imam in tudi nekaj denarja pri- f. , . , šparanega. — Veste kaj, — ie re-i Žalujoči ostali: ;, . . .. . . jkel zdravniku. — ce je med uem- Mary Markum, soj>roga. ,kom res le štirinajst dni ratzlike, Frank, John, Edvard, sinovi. :mi pa rajši konjak zapišite. Mary, Angeline, Elizabeth, hčere.' Frances Rudolph, sestra v Amo- • r"ik i. Johana Stolfa, sestra v si a rem kraju. Anton Markum, h rat v starem kraju. Jugoslavia irredenta. Izpopolnil se je način, kako di-N jletantni kinematografičarji more-Zdravstvo. jj° izdelovati film v naravnih bar- — Francoska vlada se bo z vsemi silami borila proti Vitamini ^ tudi leta 1928 obra -Tah mesto Y ^^^ ^obarvno- je objavil, najbrž z dovoljenjem francoskega zunanjega iTOX urada, v nekem newyorskem devniku sledeče: Stl. ogromni zvezi, ki je bila osnovana pod vodstvom velikega čaii na se pozornost zdravniške i Tzbol-žani na~-m liporajbe f *■ i i f7 1 V 1 • 1 TV 1 X . _ w X^Ailii rv Vv r-A i Vi ^ r»1 A VF Q I * ' oijnega trusta v Združenih državah. Oe ne bo drugače, vede. Vodno bolj razumno važnost vitaminov za človeško pre- moga omogočuje, da more funt premoga irazviti tako gonilno silo. bo stopila v zvezo z onimi državami, ki ne produeirajo no- hrano 1 »enega petroleja. % V kratkem bodo poslani Washington!! Raziakovatelji ina vseučilišču 7 74 milJ T 1 • i a * i i i . _ t\t* • » -i- j" • u daleč mesto dosedanjih 7.4 milj. m Londonu energični protesti, da bodo omenjene vlade Wiaeonsma so odkrili, da je ba- To ^ ipridobitev 5 ^totk™ kar znale vpoštevati namene in cilje tega trusta. ,ker snov' ki je ^jvečje važnosti ^ ^ d pri ustavrjenju krvi v čioveskem ^ [Kaj je bil gospod Herbert Hoover tako ljubko in pri- tel^u- D^daj .se je splošno mi- 2 Ta* jazno povedal, tekom svojega potovanja po Južni in Cen- *HiI°' ?a želez0 je "|avna minera]" j Govoreči'kinematograf je bil iz- ....... na sol v tem pogledu. . ' , . . . ... _ , jtraini Ameriki ? i XT , . ... , popolnjen m je bil uveden v prak- t | !>.a;prede=k je bil storjen v pro- , ( • J)a je mogoče konkurenčna nasprotstva med narodi irčevanju vzrokov osei>nic in K'im npora tako mirnim potom poravnati kot med privatniki. . kmalu bo odkrit serum, ki uaj tfre-^ .fe ffir"- -« Ji^^^^^HH preei to ibolezen. i Za Hooverjevo zatrdilo pa nimajo Francozi nobenega J isla in kapitalisti Združenih držav menda tudi ne. itemija in fmka. Obe nasprotujoči si stranki pa hote ali nehote pozab- Rarlio-telefonske zveze -so bile Jotvorjene med Ameriko rn raznimi središči v 'zapadni Evropi. Razvita je bil cev katoefinih žar- jkov 900.000 volt, . Najvažnejši razvoj j^ (bilo od- J Izpopolnjen je bil radio^svetil-, , ,.-«., - kritje Dr. Roberta A. Hlilikan, ki nik za kažipot -zrakoplovoean. da je na svetu še ena država, ki v obilnih innozi- Jidkaxd obstoj w( iznidjen je ,bil električni ^oj, perolej. je sovjetska Kusija. >rekriža načrte cljnim mienih 'žarkov, ki prihajajo iz ve- ki -more odkrivati anogoče hibe v soljstva na zemljo. * i jeklenih traeničab. I Izumljeni so 'bili načini izdelo- j Posrečito se je litje steklene na- skoraj 70 ine v premera in ki bo služila «a naj- KONFINACIJA RUDOLFA VRŠIČA O binkoštih 1. 1. se je mudil v Jugoslaviji Rudolf Uršič, .sin trgovca in posestnika iz Kobarida. Na povratku so ga orožniki natančno preiskali in našli so pri njem "nevarne" jugoslovenske novine ter sliko prestol naslednika Peterč-ka. Sledila je liiina preiskava, pri kateri so dobili baje med njegovo korespondenco '4 kompromit ujoča in za Italijo šaljiva pismia"?! Ta pisma so poslali v Rim posebnemu tribunalu, ki je po tako dolgem času, pred tremi tedni ukazal, da naj se mladeniča, ki je nevaren javni varnosti, takoj aretira i n konfinira \lper dargli una lezio-jje to res, se je dotienik ravnal po ne", se se mu da dobra lekcija j Italijanih, ki pravijo, da mora izginiti v Julijski Krajini vse, kar spominja na slovanstvo. j tok. Kakor ga je določil tribunal, j K njemu ni smel pred obsodbo noben Človek ,l.V7Y>.V/0 B. 1J A M ON TI, SPLITSKI ITALIJAN. velja pri fašistih za vzornega dalmatinskega patrijota. Vedno vlačijo njegov spomin p0 svojih listih in govorih. S tem izzivajo Splitea-ne. Pripetilo se je nedavno, da je nekdo nekoliko pomazal spomenil^ na hiši, kjer se je Bajamonti rodil. Veliko je zgražanje radi tega po fašističnem tisku. Povdarjajo. da je neki dalmatinski voditelj rekel, da mora izginiti vse. kar spominja na italijanstvo v deželi Ako Uršiča so vklenili in odpeljali v Gorico, kjer je sedel v isti eelici kot. urednik "Gor. Straže" Leopold Kemperle. Slednjič je izvedel, da je obsojen na tri leta kon-finacije, ker je nevaren javni varnosti, ker je hotel vtihotapiti v i-talijansko državo njej sovražne ča sopise, rokopise in risbe vojaškega značaja in ker je protidržaven a-gitator, pri katerem se je dobila slika kralja Aleksandra. O rokopisih in risbah Uršič, ne ve nie, to so mu podtaknili kakor so tudi z dragimi 9 izmišljotinami podprli svojo obsodbo. SLOVENSKE KNJIGE PLENIJO IN UNIČUJEJO orožniki poljubno. Oblast sicer o-dobri publikacije "Goriške Matice", goriške "Mohorjeve družbe" in "Luči" ali hitro planejo po njih orožniki, ki prebrskajo vse prostore po slovenskih hišah na deželi in poberejo vse knjige, ki jim pridejo v roke. Fašizem hoče pač u-biti vso kulturo med našim ljudstvom. Pravijo ,da i poročeni moški dalj' čaisa žive kot ne poro«; eni. Pa ni resnica. Le zdi se jim, bolj dolgočasno. V Afganistanu bi bila kmalu izbruhnila revolucija, ker je skušal kralj Amanulah odpraviti mnogo-ženstvo. Afganistanci imajo še vedno po i več žena. V Ameriki ima marši-j kd,o že z "no preveč sitnosti m j stroškov. • si jej je M odveden na neki o- ADVERTISE m GLAS NARODA — Ah. oženil se se ho m, milil peč ta r. Slišal je bil namreč praviti, da dva živita lahko baš tako pocenij kot en sam. In se je res oženil. Po poroki st. šla z ženo v restavrant večerjat. J Se istega večera se je prepričal.! da za dva še enkrat toliko stauef kot za enega. * Sodnik je učil prepirljivo in hudo ženo pameti: — Vidite, draga moja. vi nimate prav, da se hodite vedno pritoi ževat nad svojim možem. Za bož-l jo voljo, saj ni iz železa in moral dosti prestati. Če včasi kako ne umnost napravi, vam ni potreba; takoj zdivjati. V takem slučaju se mu lepo 'nasmehnite in ga poljubite. In če pride zvečer slučaj-j no bolj pozno domov, ni trebči kričati nanj. Večerjo .mu pogrejtf. in copate mu pripravite. Boste vil deli. to bo pomagalo. To bo žerjaf vica na njegovo glavo. Ženica se je zamislila in odvr-8 nila: - Figo bo pomagalo. Mojemt dedcu njč ne zaleže. Emskrat seid mu že lojiec kropa v glavo vrgla! i pa ni nič pomagalo in zato se m j zdi, da tudi žerjavica ne bo. t ■ . mg ■ V Louison In po vaški cesti svetlo smeje in oba otroka radostno|zalila rdečica do ušes. Frederic .sta .stopala f je glas in začela je peti s tako po-i v šolo. Solnee se rogljivim zvokom, da je Frederica prepevata. duikor slavček prepevata, zakaj veselo srce imata ka- Tedaj se je porodil v njegovi mali glavi velik sklop. Spoznal je namreč, da kor on. Staro pesem pojeta, pe- se mora bati sramote mnogo bolj kakor nevarnosti. sem, ki M> jo pele že niune babice. ko ->o bile še majhne deklic? in ki jo l>odo peli otroci njihovih otrok; zakaj te pesmi so kakor nežne ne.smrtnice. ki letajo skozi stoletja od ustnic do ustnic. Zgodi se, da nekega dne ugasnejo obledele ustnice tiho ena za dru-jro, pesem pa leta še vedno, hi tako prepevamo pesmi, ki so prihitele k nam še iz časov, ki >o vsi možje bili pastirji in vse ženske Zato je. ko je odhajal iz šole in zopet mora! iti mimo mesarjevega jisa, stopal ponosno mimo začudene živali. Zgodovina pristavlja, da se je pri tem s krajem očesa oziral na Louisom, če ga vidi. Zakaj resnica je, kar nekdo trdi, da bi bili možje mnogo manj pogumni, če ne bi bilo na svetu gospa in gospodi-čen. Mussolinijeve špekulacije z madžarskim prestolom. Za božične praznike je naslovil bi Rothermere dal vse svoje moči iord Rothermere. lastnik največ- na razpolago kakršnikoli kandi-j.a-t'rire. Za; . nam rudi one pri ' angleškega časniŠkega kon- dir a j oči kreaturi, ki bi jo hotel 11 • Vff! n j-'jo vedno le <> ovcah in « «*<*rna in Pobili zagovornik rčvi Mussolini postaviti Madžarom na . i .. zije trianonske pogodbe. na mad- vladarja po vzgledu albanskega Unicon in Frederic prepevata; t a « kak*.r evet in njun« pi*>- in s.- dviga zvnnko in v jutranji zrak. Toda čaj, itenad rna m* je g!a- v Frederieo-vein »rrlii .»plašil. Katera nevidna .s la je vendar /lagala f-M.^ ni v grlu malega šolarja * Strah je to. Vsak dan za-Idev.j usoda, d* mora na koncu v.iške c«-ste mimo mesarjevega p>a. vsak d;*n, ko gu zagleda, začuti. kako sti-ne njegovo drobno arce, kako slabotne postajajo njegove noge. Vi-ndur ga mesarjev pe> nikdar ne napada in nikdar ne laja nanj. Mirno leži na pragu gospodarjeve prodajalne. Toda črn je in njegovo oko je nepremično in krvavo; ostri in beli zobje ,-<■ mu svetijo i/ gobca. Strašen je. In i "item počiva ^redi pa.stetnega j'v P«*« habsburškim pre- meša in meti raznimi vrstami se-1 tendentom na madžarski prestol kai.in, tako da jo videti še s+raš-ltejši. Sieer i«1 vsem znano, da 0:1 ill napravil tega klanja, toda 011 tam vlada. Okrutna žival je mesarjev pes. Zato je tudi Frederic že, ko je ]vsa od daleč zagledal na pragu, pobral vi pametni st"m- ki -n vzdržuje Rethlen. Sploh ' ljudje za norca , .sa move lično ma- bl moral° Prhi Madžarskem dej ni jo. na Ojrrskem .so postali v.^j v-s<'°'*V2a državljanskega pokol ja. j toliko pametni, da priobčnjejo nje bl 1,oteli Pešati to, kar jim svetuje in predlaga iz daljnega Pogled na okolico Addboden v švicarskem kantonu Bern. Drama nesrečne matere. V liilbau kopali pred no žensko, ki 40 let ločena o 1 j motni vil:. Skora del v tem času nenavadne čudaki- i troirra.In Človek pride včasih * položaj, da rabi denar za kak izdatek. Če zahteva riufckj Te* denarja kot g* je na razpolago. Je mogoče dobiti posojilo le proti oderuškim obrestim. Znano je. da htevajo razna posojilna podjetja za osebna posojila (personal loac 36% ic še več na leto za obresti in stroške. Zgodilo se je, da so odplačila za mala posojila komaj krija visoke obresti in je ostal človek večni dolžnik. Ml smo že številnim našim strankam, ki so se obrnile na nas, pomagali iz začasne denarne stiske. Predvsem so bile to stranke, ki jib osebno poznamo, ker se že mnogo časa poslužujejo naše banke S tem naznanilom opozarjamo rojake v New York-n na to udobnost našega poslovanja. Posojila dajemo v zneskih od $30.— do $200.— za rok od enega do šestih mesecev. Obresti za posojila računamo po 6% na leto. Posojila je treba odplačati v enakih mesečnih obrokih. Za jamstvo zahtevamo podpisa dveh nam poznanih oseb ali kritje v vrednostnih papirjih, n. pr. zavarovalna polica iti Vse prošnje za posojila rešimo točno ter jamčimo za najstrožjo tajnost t v vsakem slučaju. SAKSER STATE BANK Jr 83 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. gove tirade le v izvlečkih in iia naj- ^'""J*" ,n . „ . . . . varnega Londona neodgovorni po- ;nje Iz obraza v obraz- vm Pa ve- dek zn vso višjo družbo. manj vidnem me.stu. Za nas so pa te tirr.de vendarle v toliko zanimive. ker kažejo, da >e Rothermere ni vdinjal samo svojim lastnim političnim špekulancijam, temveč i tudi špekulacijam italijanskega fašizma. V svoji poslanici se postavlja še litični modrijan. je s fiksno mislijo, da ni on oče i UGOTOVITVE O DOHODKIH tega otroka in zasovražil ga je do DAVKOPLAČEVALCEV V smrti, dočim je bilo vse njeno živ- i TRSTU Ijonje osredotočeno v detetu. Svo-1 jega norega sovraštva ni skrival?'0 v 1924. '» 1925 tnno- pred nikomur. višje nego v drugih provincah. i Leta 1927. je udarila Trst velika L. 1886. so našli kneza v spal- gospodarska kriza, ki je krčila do-;nki »»»"tvega. V roki je ,|ržal sa-! ho-lke. Kljub temu se niso pri davna Španskem so po- '.slišala v 1. 188:1. na .splošno prese- raokre*. Pobu kneza je ležal de- čnih uradih prav nič ozirali na dav-nedavuitu >krivno>t-■ n-č« nje prelmjfatega, ]»a tudi za ,V1> ~ L>to Tilk" mrtev. Xi bHo no j kopla«VvaLske vloge za znižan- zaje prebila kakšnih ^ Štirideset let starejšega kneza ii;ir- dvoma: knez je bil najprvo htevanih svot. Pripetilo se je celo, vsega sveta v s«- čineva > Krima. Zadnji njen na- ustrelil otroka, poten, pa samegy da nekaterim davščine še zviša-niiiče ni bil vi- dop v tem letu pred poroko v Pe-jS' ^ - lo. O tem so razpravljali v dezeWm je bil svojevrsten do^ro-1 rak rat je bilo splošno naziranje, ..vetu in ^prejeli s dejanje. Sele sedaj po več nego la, ker jo državna oblast pri izter-nuje liermandez in la je Štela ob daril nevesto s krasno biserno n- [ štiride.^tih letih je prišla prava' jevanju davkov v Julijski Kraji-času svoje smrti okrog 70 let. Še j grlico. Neka časa sta živela knez in ; resnica na dan. Dnevnik pokojne; ni do skrajnosti brezobzirna, ka- llermandezove pripoveduje, da je kor je to dovolj znano. v usodni ro«"i. kakor neštetokrat--- prej. ])rišb, do divje scen© med Pol milijona dolarjev za. heidel- deli da je sila bogata, da se ime- rn7nwi MA7 DDI DADAUA itJ"a poroznost je vzbujala vsa mo-iknjeginja GarČineva, bivša plesal-bUZDWI muz m KARANO- [goča Ugibanja med radovednimi jka na vrvi. v navidezni sreči. Toda VICZAH V gozdovih pri poljskem meste- 1 tal vil Bilbaočani, a brez stvarnega rezultata. Vsak dan so prinašali i/ mestnih cvetličarn velikanske šop ke perunik in ih odlagali pred por- bivsega nadvojvodo Albrehta Fri t. ni povdarja Rothermere, da je videl, da so se teko oborožili proti tmli odločen nasprotnik' popadljivim p.>om. in je nato sto.'v,snkp '>ab.sbnrške kandidature. — pal dalje tesno ob zidu, ki je stal ^alijanski diktator in ž njim angleški lord pa ne bi nasprotovala madžarskemu ljudstvu, če bi .si hotelo izbrati za kralja člana kakšne druge evropske dinastije; in tu bi podpirala v prvi vrsti seveda kandidata, ki bi bil člr.n italijanske vladarske mše. Tz poslanice je razvidno, da se oba možakarja zedinila tudi za kakšne drugo kandidaturo, ozir. da in svetuje madžarski javnosti, naj en Baranoviczab je .strašil ljudi že nastopi proti legitimističnirn strem- dokaj let skoraj neobleeen človek 1 jen jem, ki hočejo po eni strani z dolgimi lasmi in divjo brado, ki ustoličiti mladoletnega sina ' ga navzlic vsem poskusom nLso mo-sega cesarja Karla. Otona, za o-'ffJi ujeti. Šele v zadnjih dneh je grškega kralja, po drugi strani pa prišel v roke vojaškemu oddelku, nasproti mesarjevi hiši. Tudi lanes je naredil prav tako. Louison j ta se je norčeval? iz njega. Xi ga zbadala s sirupenim go-irovoričenjem, na katerega se običajno še bolj strupeno odgovarja. Xe, ničesar mu ni rekla: samo peti ni prenehala. Toda izpremenila KAPITALIZACIJA OBRESTI PO 4|% S 1. januarjem smo povišali obresti za vloge na — - "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" o zbra' njMI ^or ameri- hote! vreči skozi okno. Mati je!ški r>os,i,llfk Jacob (Jo,ui Schur' . . . man. Zbirko je na slovenen način tocrotnez . izročil; ob tej priliki ga je heidei- berška mestna občina imenovala tnega občana. Jf ZAHVALA. stekla otroku na pomoč, jo je udaril — takrat se je mera. napolnila. Vsa iz sebe, je izdrlaj samokres, ki ga je nosila s seboj, in 7:1 ' as je sprožila. Zadela je drugače, ne-j go je hotela. Zadela je otroka.... j Tedaj je zdrugim strelom usmrti-j la uničevalca svoje sreče. I " Spoštovana Sa'kser State Ba tem groznem dejanju je po-'New York. X. Y. tisnila mrtvemu knezu samokres v j iJt.po se Vam zahvalim tza ves roke. Vse je mislilo, da je bil on |Vaa trud, katerega ste imeli z mo-inorilee. Toda od otroka .se ni ho- j0 hčenko -Marijo Vem, da ga ni-tela ločiti niti po smrti. Neki le-'ste imeli malo. Vse ate ,mi pojas-karnar v Odesi ji je truplo bal- nili hitro, kar sem Vas vprašala, zamiral in ž njim se je odpravila (Hčerka mi je tudi povedala, kalko v tujino. V Bil ban je kupila vilo.je biLiJ Lef]10 Bpremljana povsod, in tu je preživela pod imenom Her-ika'ko ji je prinesel Vaš Človek de-mandez celili štiridesetih let samo'nar na parnik ($25.00) za poka-v spominu in v pokori za otroka, |zati prisejniški olaiti ter ji poka-ki mu je bila nehote morilka. Vsak zal tudi moje pismo, da ni bila v dan je okrasila njegovo krsto s šopki perunik, s cvetlicami, ki jih je imel za življenja rad.... Smrtna kosa. Dobro se prilega hrbtu V Ljubljani je umrl po kratki m myčni bolezni poštni in brzojavki mojster v pokoju Franc Šimenc. — Na Izvornem trgu št. 3. je izdihnila Marija pl. Pilbach. skrbeh. Tudi po železnici je imela spremstvo do Canonsburga, kjer sem jo jaz čakala. Se enkrat lepa Vam hvala in Vašo banko priporočam vsakemu, kdor namerava v stari kraj ali koga dobiti sem. Prosim, priobčite to v listat Glas Na roti a, ker sem Vam res prav iz srca hvaležna. Va -lepo pozdravim ^ Ana Strle, Strabane, Pa. UKRADENI ROKOPIS Pri odpravljanju predmetov, ki so bili razstavljeni na mednarodni no vinski razstavi "Pressi" v Koel-nu, so opazili, da manjkajo razni stari rokopisi, last Gntenbergove-ga muzeja v Mainzu. Med temi rokopisi je molitvenik iz 15. st., ki je bil baje last Karla Smelega, nemška biblija v slikah, nepopoln VSEBINA: Jugoslovanski motiv Koledarski del Denur, ki dela predsednike Pas Deset eksperimentov, ki so pretresli svet Sovražniki športa v starem veku Izgubljena Kolumbina Thomas Alva Edison Poganka , Nov triumf človeškega genija Soiivni vrt tekom poletja L e k Možje, Id kopljejo premog Trideset let Mozambique Vročinski rekordi prejšnjih stoletij Granate is vsemirja Ford In njegovi delavci Mrtvi v vinogradu Žakouskc pravo v Združenih Slov.-Amer. Koledar za leto 1929 1 -' B. n|Q| i ^ __ |' f : u .;\/sr CENA 50 CENTOV GUS NARODA, 82 Cortlandt St New York V S E BI NA Iz zgodovine polarnih dieij * * - ' Z letalom preko Severnega N.: bi lova blamaia Novei in papirnati denar Združenih državah O dednem pravo in zapuščinskem davku Ivan Zorman Kirurgija primitivnih ljudstev Zavarovanje. proti nesreči Inozemei in lovsko prav« Žena in matt v igodofini Kakšna razlika Potovanja v Evropo Cvetke z livade za mlade hi stare M i Najvišja Žaljivke in Koliko •^"jsi*.- ■»M. MM GLAS NARODA, 14. JAN. 1923 amotar iz West Enda, I EOMAN IZ ŽIVLJENJA. HI Z* "Olmm Narod*" priredil G. R (Nadaljevanje.) > Cemogoče je bilo razlagati izraz v njegovih očeh. Ni bilo niti t, niti groze, niti prošnje v tem hladnem pogledu, temveč le , trda neprodirnost, ki je zapirala dušo pred bolestnimi očmi »e, ki je stala tam ter čakala. V tem molku je izginilo zadnje upanje Sare. da se bodo obdol-žjtve izkazale kot napačne. Ona je vedela sedaj, tako gotovo kot da bi ji odgovoril Garth, da ni zmožen zanikati vsega tega. Kljub temu pa se je hotela ojunačiti, da čuje resnične besede. - — Ali je resnica? — ga je vprašala. — Ali je res, da si bil ka-s:ran radi strahopetnoati ? Konečno pa je govoril. I ' a I T ' — Da, — je rekel. — Res je. Njegov glas je bil brezstrasten, j, nekaj je prišlo v njegov o-braz, kar je Mavljalo na laž hladno pasivno«* njegovega odgovora. Duša mora. v neizreeni iskrajno.sti trpljenja, se je borila za izraz, proti mejam nepremičnega telesa, v katero jo je vkovala njegova železna volja. | l^HHsB E Sara je lahko čutila ta boj in odgnana je bila od hudournika skrajnega usmiljenja. — Garth! Garth! Tukaj mora biti neko pojasnilo!... Ti nisi bil pri pravi pameti v onem trenutku! Ah, povej mi! Prekinila je ter razprostrla svoji roki v strastmi prošnji. Ko se je naklonila proti njemu, je šel kot stresljaj skozi njegovo etlo telo. Njegova roka se je počasi stisnila, dokler se niso nohti zagrizli v meso. Nato je govoril in njegov glas je bil zveneč in arogantno -samozadovoljen. Trpinčena duša v njem je bila pognana nazaj v svojo ječo. * — .Jaz sem bil popolnoma pri zdravi pameti v oni noči — ob meji. Nikdar več tako kot takrat, veruj n:i, — in njegovi ustnici sta se nakremižili v čuden, zagoneten smehljaj. — In kar se tiče pojasnil, izgovorov, — je storilo vojno sodišče v*e, kar je bilo mogoče. Jaz — nisem bil ustreljen, kot vidiš! Nekaj ostudnega je bilo v javnem zasmehovanju zadnjih njegovih besed. Vrgel ji jih je v obraz, kot da se norčuje iz sočutja, ki jo je prevzelo. — Usmiljenje ni bilo niti malo natezano, — je nadaljeval. — Bil sem zelo hvaležen, — je dostavil brutalno. — Ali ne misliš? — Jaz ne vem, kaj naj si mislim, — je izbruhnila. — Da sd ti padel tako globoko, tako nesramno globoko! • — Človek stori marsikaj, da ohrani svojo celo kožo, kot ti je znano, — je rekel neotesano. — Zakaj govoriš z menoj na tak način? — je vprašala z ostrim povdarkom. — Ali hočeš, da mislim še slabše o tebi kot že sedaj? Napravil je korak proti njej okrije in suho, krčevito stokanje se je izvilo iz njenih prsi. Napravil je hiter korak proti njej. a se nato ustavil kot z prev-darkom. Le njegovi roki, viseči mu od strani, sta se konvulzivno odigrali in zapirali, a njegove oči so bile zam-te. Bog nikdar noče, da bi katerikoli človek nosil pogled nepopisne muke. Ko je konečno Sara umaknila svoji roki ter se ozrla zopet nanj, j j« bilo njegovo lice ko! matska in ustnici sta bili odmaknjeni od zob,' , domaČe živali v bolečinah. Ona sama pa je bila tako zelo pretresena, da ni mogla spoznati njegove, neizmerno večje bolesti. —■ Jaz, — mislim, da te sovražim, — je zašepetala, Njegove napete mišice so se omilile. — Jaz upam, — je rekel s stalnim glasom. — Boljše bo tako. Nekaj v mirnem sprejemu njegovega glasni jo je zvabilo k mehkejšemu čustvu. — Ce bi bila le kaka druga stvar kot to, Garth, bi jo prav lah-ro prenesla. V njunih besedah je bil globok priziv, a on je to ignoriral ter ■se postavil proti temu z vso brezobzirnostjo. — Potem je prav dobro, da ni bilo ničesar drugega, kajti dru-gac-e bi se morda čutila prisiljeno pokoriti se svoji prenagljeni obljubi, da se |>oročiš z menoj. Nj^ve oči so za žarele preko njenega obraza na zanič! ji v na-«-m Zadel je najbolj ranljivo struno v njeni duši, kjer ni imela no-r -ne obrambe. Bilo je res, da je dala svojo obljubo slepo, v ^vednosti dej-s ev, a to bi je ne moglo še oprostiti. Garth je ni prisilil k obljubi. Ona sama mu je stavila ponudbo, ker ni nikdar upoštevala možnosti, da je mogoče kriv enega samega greha, za katerega ni bilo v igemh očeh nikakega oproščenja. ^B- Jaz vem. - je roki a neenako. - Jaz veui. Ti imaš pravico oposnm-ti me na mojo obljubo. _ jaz dolžim samo sebe. Strašno je — zlomiti svojo besedo. Molčala je za trenutek, ter Mala s sklonjeno glavo. Ko pa je zo-d vi gnu a glavo je bila čudna napetost v njenem izrazu obraza.-vkon za naju, — sedaj, bi ne mogel pomen jati ničesar dru-bedo — Napor v njenem glasu jo bil očividen. — Dala pa svojo obljubo in če me hočeš pnijeti za besedo... J;ra\nfem' ~ j° * Prekinil na'hitro. - Ti si lahko prihranka.skrb radit*ga. Ti si prata, - tako prosta, kot da se niča nikdar sestala. Jaz sem prav pripravljen ukloniti se tvojemu •i>u, da r.ism sposoben poročiti se s teboj. dih velikega oproSčenja ji je ušel kozi ustnici. Če ga m rflal nrkakega znaka o tem. In sedaj — obrnil se je kot da hoče oditi, — je menda vse je btlo potrebno med nama. še vre, — je rekla s pritajenim glasom. f Ali je še več? — Zopet je imel njegov glas ono inso-ki jo je udarjala kot z bičem — AH nisi še premerila je ena. Ti si rekel, — da me ljubiš. ; te ie vedno, če tak človek kot jaz lahkjfc etre- Te tresoče izgovorjene besede so prodrle skozi njegov oklep za-r.ičljivega cinizma. — 'Ne, vfcaj v tem sem bil pošten s teboj. — Trpki ton je j»o-polnoma izginil iz njegovega glasu. Izbrisan je bil dn njegova mirna izjava jo je pretresla prav do dna njene'duše. — Vendar... Elizabeta ... Ljubiti si jo (nekoč. In ljubezen ne more umreti. Garth. — Ne, — je odvrnil resno. — Ljubezen ne more umreti. Kar pa sem čutil do Elizabete, ni bila ljubezen. — vsaj ne taka kot jo razumeva jaz m ti. Bila je blazna strast dečka do izvanredno krasne ženske. Ona je bila ideal — kajti jaz sem jo ovenčal z vsemi kakovostmi ter duševnimi gracijami, katere je navidez obljubila njena lepota. Elizabeta, katero sem ljubil — pa ni nikdar obstajala. Približal se je Sari, ji položil roko na rami ter ji zrl v oči, prav C o njenega bistva. — Karkoli mištlš kdaj o meni in kolikor nizko sem padel v tvojih očeh, veruj mi naslednje:---laz sem te ljubil ter te bom vedno. popolnoma in nepristranski, — s celo svojo dušo in telesom. Te ni bila lahka ljubezen, — boril sem se proti njej z vso svojo silo, ker sem vedel, da more prinesti za naju oba le trpljenja in bolesti. Premagala pa me je. In ko si ti prišla k meni onega dne, tako pogumno ter mi nudila svoji roki. zahtevajoča ljubezen, ki je bila neizprosno tvoja. — sem popustil. Pred Bogom, Sara. jaz bi ne bil nič več ali manj mož, če bi se upiral! Oorijem njegovih rok na njeni rami je bil tako močan, da ji je povzročil dejanske bolesti. Ona se je zvinila in Garth jo. je takoj izpustil, nakar je obstala molče poleg njega, boreča se proti koprneli ju, da se odzove globoki ljubezni, o 'kateri ne bo mogla nikdar več dvomiti. f Dal je prihodnjič.) JOHANN ORTH V KOLOMBfJI ZAKAJ SO NAŠE POŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAŠ PROMET NAJVEČJI IN KER SC M ZVEZE V STAREM KRAJO NAJBOLJE VPELJANE! Udobnosti, ki Izvirajo lz poslovanja v velikem obrata, pridejo našim strankam v korist. NaSi stroški za posamezna nakazila so manjši, vsled tesar so eene pri nas nižje kot pri agentu ali zavodu, ki mora poslati Vašo nakaznico v izvršenje v New York. Hitrost našega poslovanja je nedosegljiva, radi našega velikega prometa labko vzdržujemo tako obširne zveze, da m posveta našim nalogom največjo pozornost. Naše denarne nakaznice odpošljemo z vsakim brzoparnl-kom, ki odpluje iz New Yorka — toraj brez zamude in na-daljnega posredovanja. Naše cene so objavljene dnevno v listu "Glas Naroda". Za zneske nad $200.— računamo primerno nižju ceno, katero Vam radevolje sporočimo predno ni)m pošljete nalog. Mi imamo največ poslov s strankami Izven New Yorka, kar dokazuje, da se lahko okoristi z np&im poslovanjem vsak, pa najsibo še tako daleč proč od poslovnega središča Amerike. Pošljite toraj Vašo prihodnjo denarno pošiljat ev nam « izvršitev. SAKSER STATE BANK HORTLANDT STREET. NEW YORK List "Paris Midi'' priobčuje poročilo nekega franeoskega poto-valca, ki je potoval po Južni Ameriki. Imenuje se Maurice de CrLs-sev in pripoveduje med drugim, da se je pred nekoliko meseci srečal v Kolumbiji z bivšim avstrijskim nadvojvodo Johannom Or-thom. Ta živi baje v majhni vasi, skoraj popolnoma ločen od sveta in pod zmišljenim imenom. Njegov edini prijatelj je neki pater. Vaškemu prebivalstvu je- storil že mnogo dobrega kot zdravnik in pomočnik. De Crissev • pripoveduje, da je videl nekoč v njegovi knjižnici več knjisr. ki so bile okrašene s habsburškim cesarskim grbom. — To poročilo je smatrati seveda prej za bajko nego za resnico. Že dostikrat so se pojavile slične govorice, a vse so se izkazale neresnične Johann Orth je izginil leta 1891. ob priliki neke vožnje v Južno Ameriko. Če bi bil danes še živ, bi štel 76 let. lrpartiilie? •« &iiDpin$ % KONCERTI ANTONA ŠUBELJA. 10. 27. 3. 5. serve 17. 23. 24, 28. 3. ja '•ečji ttlnvenxkx /hwvnik © Amerik* 16. Januarja: President Harding. Cherbourg. Bra-men 17. Januarja: Muenchen, Cherbourg, Bremen 19. januarja: Hamburg, Cherbourg, Hamburg Majestic, Cherbourg 23. Januarja: Republic. Cherbourg. Bremen Berlin, Cherbourg. Bremen 25. januarja: Paris, Havre 26. Januarja: Conte Biancamano, Genoa, Napo 11 Cleveland, Cherbourg, Hamburg 3C. Januarja: America, Cherbourg. Bremen 1. februarja: Aquitania, Cherbourg 2. februarja: lie de France, Havre Cleveland, Hamburg. Cherbourg New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Roma, Napoli, Genova 6. februarja: Leviathan, Cherbourg 7. februarja: Presidente "Wilson, Trst Dresden, Bremen, Boulogne Sur M» r 9. februarja: Majestic, Cherbourg Westphalia. Hamburg Conte Grandi, Xapuli, Genova 13. februarja: President Harding. Cherbourg 14. februarja: Muenchen. Bremen 16. februarja: Paris, Havre George Washington. Cherbourg Deutschland, Hamburg. Cherbourg Arabic. Cherbourg, Antwerpen Augustus, Xapuli, Genuva 20. februarja: Presidente Roosevelt, Cherbourg 21. februarja: Berlin, Bremen 22. februarja: Vulcania. Trst 23. februarja: Olympic, Cherbourg Hamburg Hamburg. Cherbourg Ryndam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 26. februar'a: Thuringia, Hamburg 27. februarja: Leviathan. Cherbourg 22. februarja: Stuttgart. Bremen LASTNIK ZNANE PASJE VPREGE WASH. O. C Lewain Kent iz Asliton, Idaho, se bo udeležil dne 10. februarja tekme na Lake Takoe, Cal. S svojo vprego namerava, poraziti vse tekmece. STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zemljevidu so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. C E N A SAMO ^ 1 X • (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate posluževati atl&sa, morate listati po njem in predno najdete, kar ište* te, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVKDU lahko natančno ugotove, kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja. Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima šest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dolg je 38, širok pa 23 infcev. Dostikrat ste že čitali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vače zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Velik: in krasni zemljevid celega sveta in vseh. kontinentov, tiskan v petih, barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so. vse železnice in ceste. \ Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi PacifiČnega oceana, otočja in ameriške lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Ne oziraje se na to, že £e imate zemljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID bo za vas velike važnosti. Ko ga boste en teden imeli, ca ne boste dali niti za pet dolarjev. NAROČITE GA PRI: SL0VENIC PUBLISHING COMPANY »2 t St., New York, N. Y. 1. marca: Aquitania. Cherbourg 2. marca: llf de France. Havre America, Cherbourg Albert Bailin. Hamburg. Cherbourg Pennland, Cherbourg. Antwerpen Conte Biancamano, Xapoli, Genova 7. marca: Dresden. Bremen, Boulogne Sur Mer 8. marca: Bererigaria Cherbourg 9. marca: Cleveland. Hamburg. Cherbourg New Amsterdam, Boul- gne Sur .Mer, Rotterdam Koma, Napoli, Genova 13. marca: President Harding. Cherbourg 14. marca: Muenchen. Bremen 15. marca: I'axis, Havre (Velikonočni Izlet) Olympic. Cherbourg 16. marca: -Arabic, Cherbourg, Antwerpen Veendam, lJouiogne «ur lier, Rotterdam Cojite Grande, Napoli, Genova 19. marca: Westphalia. Hamburg 20. marca: L.eviath;tn. Cherbourg 21. marca: Presidente Wilson, Trst Berlin. Bremen 22. marca: Aquitania, Cherbourg 23 marca: President Roosevelt. Cherbourg Deutschland, Hamburg. Cherbourg Augustus, Napoli. Genova 26. marca: Columbus, Bremen 28. marca: Stuttpart, Bremen. Boulogne Sur Mer Volendam, Boulogne Sur .Mer Rotterdam 29. marca: He de France. Havre B»-rengaria, Cherbourg _ 30. marca: Vulcania. Trst Hamburg, Hamburg. Cherbours Pennland .Cherbourg, Antwerp« n Ryndam, Boulugne Sur Mer. Rotterdam 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajta In najbolj usodna pot mm potovanj« na ogromnih Qamiklh: Paris 25. jan.; 15. februarja, lie de France 1. febr.; 1. mar. (Ob polnoči.) Najkrajša pot po ždleznlcL VMkdf j« v posebni kabini ■ vsemi moder nlml udobnosti. — Pijača ln slavna francoska kuhinja. Inredno nlak* MM. Vprašajt« kat«r«a^knl1 »feiaBMnft|ra »renta al) FRENCH LINE If State Street, Hew York. H. '2. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v sta* rl kraj, je potrebno, da Je poačen o potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled nase dolgoletne 1>> ku=nje Vam mi zamoremo dati naj-boljša pojasnita ln priporočamo, vedno le prvovrstne brzopamike. Tudi nedržavljaul zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit Is Washingtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev ln se mora delati profinjo vsaj en mesec pred od potovanjem in to naravnost v Washington, D. G, na generalnega naaeinižkega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila t veljavo 3L julija 1926 se nikomur več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskat vsnk prosilec osebno, bodisi v najbližji naselniškl u-rad ali pa ga dobi ▼ New Yorkn pred odpotovanjem, kakor kdo v proSnji zaprosi. Kdor potuje ven bre« dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvega jnllja Je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje iene in neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole s katerimi eo bile pred 1. junijem 1&28. leta poročene, izven kvote. Jugoslovanska kvota znaša Se vodno 671 priseljencev letna Do polovice te kvote so upravičeni stt-riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so ee po 1. Junija 1928. leta poročili in po. Uedelcl, oziroma žene In neporočeni otroci izpod 21. leta onih no-državljanov, ki so bili postavno prlpuščenl v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti imajo piednost ▼ kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto bres vsake prednosti t 1st], pa se n« ■prejema nlkaklh prošenj as inv> rfkanake rišejo. STATE BANK m Cortland* NKW TORS K _,_