Leto X. . Štev, PBIHUPSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE NEKAJ ZA VIDALIJA: Pri tako imenovanih informbi-rojevcih je še vedno opaziti težnjo za drugačnim prikazovanjem te zadeve, ker Jim je težko priznati, da so ves ta čas bra v s nekaj neumnega in bi nam sedaj radi podtaknili, cm n- o se pokesali in se vračamo nazaj. Ne, prav nič se ni-t "kesali, ker se sploh nismo imeli česa kesati! Vsem ta-s Š 4 #enim glavam bi priporočil, da vsaj zadnji čas malo n dej o k sebi in da ne zapadejo v še neumnejši položaj, kanor so v njem danes, kajti čas bo pokazal, da ne bodo več mogli skriti svoje neumnosti, ker bo vse to jasno vsemu svetu. (Iz govora predsednika Tita v Kopru). Cena 20 lir 2/8 (2897) Poštnina plačana gotovim TRST, torek 23. novembra 1954 Spedizione in abbon. post. 1. gr. OBISK PREDSEDNIKA TITA IN DRUGIH JUGOSLOVANSKIH OSEBNOSTI V KOPRU IN BUJAH Predsednik FLR1 ie i zrazi l nrenričanie* da se m m, m ms JKL JL k h zaveda svoje odgovorno. m?i liwl/ sfi, di i se odstrani sleherno Vsa z L T C X • * .. LMM-TTt - —j--------------------x 3—pri razvoju Priključenih krajev - Odnosi z Vzhodom in Zahodom ^dprskeg;!'3!! Prebivalstvo,hotelu ((-Palače* slavnostno ko-*er vasi ,1 .,,u-l?keSa okraja] silo, na katerem so bili pred-bivše *, pDklJucenega dela , sednik Tito, tov. Kardelj, pred. viloSe.vnfe slovesn° prosla-k dokončno priključi- »slavi?' .el- !Cn’ domovini ’h>-P°2draiui v pr.,sn?no P^ič Tita ? svoji sredi tov. Oh p hle6°Ve ožje sodelavce. sPremliai; 36 prisPel tov- Tito; in ' 510 6a tov. Kardelj ščin c,?dmki ijudskih skup-Srbiie Hrvatske in riimir o.i, )a Marinko. Vla-BakariC in Petar Stam-lepo okrašenem Gand.Ki?? u a ra seneni ie “d“ ,ov;m trgu, prej Brolo, Mstno a , 'k republike obšel nirjev k °' !d spa,ir-iem pio-šeno ! °.tov- Tita navdu-cvetiemZ raVl,i in S® obsuli s spe],3 t° Vlsoki gostje pri- »”«S it ?g3edala “»v- Tita. je Oh q 3e dose“'° vrhunec, rbornv^’ 115 otvoril slavnostno komiio-n3v,sekretar okrajnega »Z* Julij Beltram, ki >toslavr g’m dcial; ((Danes Uresnr mo naž veliki dan, ^dov !?3C davnil? sani naših čržavr, z.edinjenje z matično "ični V Priktjučitev k sociali-Jugoslaviji,,. p>v0~.ZlCa ie sledila Titovemu sedniki ljudskih skupščin Srbije. Hrvatske in Slovenije, generalni polkovnik Kosta Nsgy, številni predstavniki ljudske oblasti Slovenije in Kopra, množičnih organizacij in delovnih kolektivov, zadrug, vojni invalidi, matere padlih in drugi. Pred obedom sta predsednik republike Tito in tov. Kardelj sprejela razne delegacije koprskega okraja, ki so jima izročile darila, umetniške slike, dela primorskih slikarjev s primorskimi krajinami in mapo z grafičnimi deli domačih umetnikov. Med obedom je. izrekel zdravico predsednik o-krajnega ljudskega odbora Kopra tov. Franc Kralj, poudarjajoč, da je bila narodnoosvobodilna borba najpreprič-ljivejsi plebiscit vsega ljudstva teh krajev za Jugoslavijo. Burno pozdravljen je nato govoril predsednik Tito, ki je poudaril, da mora v socialistični družbi vladati tako vzdušje, da se bodo Slovenci, Hrvati in Italijani počutili in delali kot tu z *‘"T''A“!“ i pravi bratje. Kratke nagovore večkrat nrov °,ZOrn l o ’n i s0 imeli nato tudi tov. Kardelj tkanjem vzkFk ’’’ rnim šSia1’ ^a,° je bila svečana ra, f,.es, “a ljudskega odbo- Titu j, katcri so izročili tov. Rn-, mo častnega mešča-j^opra. tov.D j® sPrejel diplomo, se je iti Vsem,, z.a jaHl odbornikom Vpliv!! !)udstvu teh krajev Na ? 'zkazano čast. 'lildskih l-®?Kbil'.1pr'S0,ni razen Kopra >n li{hih • °b!?st’ ter mno- '"baia tnrit j'3 koPrskega iritnors^h1 predstavniki vseh Bnzui J,“k]rs,ev' generalni Mitfa vi,! , .1-16 v Trstu Szul v Kon 'lalijanski ^tario Pm dr' Carl° Al- ^lijanškTl^ Poidravil !■ 1 o Albertario! °pru dr' ^ato je bilo y Port0rožu v Maršal Tito na Reki tuMikeL' Jn • ~ Predsednik re- °*>iskal . p Broz-Tito le Helnico a5,eS Predc°ldne la 1. ki«f je hoT * na Beki hov« inZroval °b spWi.. : C. 'v°?,tl0^ke ladl °b splovitvi "e «Dr- It« so hji;blegovem 8S4:JSSS?t..»«wS. 'Ir- UV in predsedniki ljudskih skupščin, ob koncu pa je spregovoril v italijanščini tudi tov. Gi-no Gobbo. Tov. Tito si je s svojim spremstvom mimogrede ogledal tudi Piran, nato pa se je odpeljal v Buje. Na velikem trgu pred Domom kulture je v Bujah dočakala predsednika republike večtisočglava množica, pred katero je maršal Tito imel krajši govor. Nato mu je ljudski mestni odbor v dvorani Doma izročil diplomo častnega meščana Buj, a dve pionirki sta v hrvaščini in italijanščini pozdravili predsednika republike. Nadvse prisrčen sprejem pa so svojemu maršalu priredili učenci nove hrvatske gimnazije v Bujah, kjer mu je dijaški zbor zapel nekaj pesmi predstavniki šole pa so mu izročili darilo, nakar se je man sal Tito z učenci in profesorji sbkal in zatem pregledal vse Prostore nove gimnazije. Preaseunik Tito je nato s svojim spremstvom med ova-cijami množice, ki je čakala na trgu do konca obiska, veselo pozdravljajoč odpotoval. V Kopru je maršal Tito imel sledeči govor rib smo dosegli največ, kar smo mogli, in sicer da je večji del ozemlja, na katerem stoletja živi narod slovenske in hrvatske krvi skupno z delom italijanskega naroda pridružen svoji matični državi Federativni ljudski republiki Jugoslaviji (viharni pozdravi socialistični Jugoslaviji). Kakšna je ta rešitev tako imenovanega tržaškega vprašanja? Ali smo lahko zadovoljni z njo ali ne. Želim odgovoriti na to vprašanje, ki ga še vedno zastavljajo posamezniki. Ilazume se, da ne moremo biti zadovoljni stoodstotno. Toda glede na mednarodni položaj, glede na perspektivo in potrebo bodočega razvoja odnosov z Italijo je ta rešitev, ta izhod, ki je bil najden, pozitiven, ker nudi možnosti za polno sodelovanje s sosedno Italijo, za ekonomsko, kulturno, pa tudi politično sodelovanje. &mm - : -v /vi i. w' ~r m - f vijajo, četudi v okviru druge države, v Italiji in so obvarovani zapostavljanja, kakršne-Ta izhod je pozitiven tudi j mu so bili izpostavljeni prej, zaradi tega. ker je bil s tem j posebno pod fašističnim reži- : polnjene upravičene zahteve sporazumom, dosežen tudi ta- mora. To je pozitiven korak. ] naših narodov v polni meri. Črnogorci, Bosanci in Hercegovci, skratka od Djevdjelije do Maribora je vladala enoduš-nost v tem, da bodo tokrat iz- ko imenovani manjšinski statut za tisti del naših narodov, ki so ostali na oni strani meja __ _ ____________ pod Italijo, to je v bivši co-! težili vsi naši narodi, m A. Ta statut jim omogoča, da ohranijo svojo narodno pripadnost in kulturo, da se raz- pozitivna stvar in mi smo sto- j Razume se da smo mi v vladi, rili mnogo naporov, da bi del- ! ki smo bili za to odgovorni no dosegli tisto, za čimer so j pred ljudstvom, storili vse, kar žili vsi naši narodi. 1 smo mogli, da bo ta rešitev za Videli ste, da so bili eno-1 nas čim boljša. Največ kar dušni ne le Slovenci, Hrvati, i smo mogli doseči, to je to, kar marveč tudi Srbi, Makedonci,1 sedaj imamo — spremenjene meje tukaj blizu Kopra, statut za slovensko prebivalstvo v coni A, razen tega so rešene še nekatere druge stvari, predvidene v londonskem sporazumu. Tisto kar za nas ni pozitivno, bomo saj mislim tako, lahko nadoknadili z nečim drugim; in to Je perspektiva sodelovanja in dobrih odnosov s sosedno Italijo, boljših odnosov od tistih v preteklosti, saj Mendes-France predlaga maja sklicanje konference štirih Konferenca naj M bila po ratifikaciji pariških sporazumov - 0 napovedani vzhodnoevropski obrambni zvezi in o avstrijski državni pogodbi - Prve reakcije v svetu NEW YORK, 22. — Mendes-France je danes govoril pred glavno skupščino OZN. Glede odnosov med Vzhodom in Zahodom je izjavil, da je treba iskati jasne rešitve, pa nai bodo te tudi skromne in orne-eiie. Dodal je. da si Sovjet- bo udeležila nobc-ne konference, katere se ne bi udeležili tudi Američani in Britanci. V zvezi s predlagano konferenco je govornik izjavil, da bi jo morali resno pripraviti s temeljito izmenjavo po red- ska zveza in tri zahodne drža- nl diplomatski poti brez sle- ve že več mesecev -izmenjujejo' note, med katerimi je omenil ' zadnji dve sovjetski noti O sovjetskih predlogih za konferenco štirih je izjavil, da v sedanji obliki niso realistični in tudi ne pametni. Ker manjka .primerna priprava, ni mogoče videti v teh predlogih nobene stvarne pod-ki bi lahko zagotovila v»em najtopleje pozdravim v -.enu« M-t 'V' skupščine Iim?nu narodov Jugoslavije in ?Ve*neea Miha Marinko, član nasi'’ zveznih ustanov. Cesti-‘tli j, i sveta Franc Le^t-^.l,arn vam kot novim prebival-Pre"-r5ugI- I cem socialistične Jugoslavije. ker ste prišli v skupnost z no. du rad^dnika Tit PredP.llad.Je<1« a so ob vho- t^tavnikT^100 P°zdravili potem kdoCl°Vnega kolek-?Prave in a„- S1 Je °t?ledal Ž!£. te maršal3'!"!?. ladjedel-Pfisi i 1a/V- Z . ] or >V( a“SQstvov.-,j"“ !ribuno. kjer ie d°slei . sPlovitVi • -3e »I^yXJ. ZSra^e>r^n 1-1. fektor gf°v°ril ladje 7^ 4re-t0r^' ladr&>esedah ladjedelnice,' ie Predsednik repi! VsoH‘°rneSa redaUgim 1eW- da VY ^jedelnici1 sViQ^a ^°* ljubite !.!!’, sUePa. da Pik ttli uPraviii°sv°'e Podjetje rČd °dhodim ponosni nanj. „ - lage, — Dovolite mi. da vas pred- j uspeh. Dodal je, da sovjetski • • predlogi dokazujejo, da So- vjetski zvezi ne gre toliko za razpravljanje o vprašanjih, ki ločijo dva tabora, ali pa o organiziranju miru v Evropi, pač pa ovirati ali pa vsaj zakasniti iiekatere sklepe. Mendes-France je dodal, da morajo pogajanja,’ko se bodo začela, potekati na podlagi jashega stališča in tako da ne bo mogoče mešetarjenje ali spletkarjenje. Zaradi tega bodo mogoči objektivni in učinkoviti razgovori na konferenci štirih šele po ratifikaciji pariških sporazumov. Potem ko je omenil, da se ratifikacija pariških sporazumov predvideva marca ali aprila, je predlagal, naj bi za tedaj, n. pr. maja, sklicali konferenco štirih. Francoska vlada je pripravljena organizirati to konferenco v Parizu, če bo to prav drugim državam udeleženkam. Pri tem je poudaril, da se Francija ne vim družbenim sistemom, ki je stal naše narode morje solza in krvi. To je socialistični sistem, demokratični sistem, ki nudi vse možnosti in najboljšo perspektivo za razvoj in srečnejšo bodočnost tako sedanjim kakor bodočim pokolehjem. Mi smo vsi skupno z vami že davno čakali ta čas, ko lahko govorimo tuka.i na tem terenu in vas lahko tukaj pozdravimo. Hude čase je preživljal skozi zgodovino na tem področju naš narod, ki se čuti kot del svojih bratov in sestra v matični državi, a je moral prenašati jarem uničevanja Vsake narodnostne misli in zavesti, posebno pod fašističnim režimom Mussolinija. Sedaj po dolgotrajnih napo- herne propagandistične manifestacije ali spletke. Pri tem je Mendes-France omenil avstrijsko vprašanje, o katerem je poudaril, da bi Dilo sedaj, ku je bilo rešdno tržaško vprašanje, morda mogoče ustreči sovjetskim željam in podaljšati čas za umik zasedbenih sil po ratifikaciji sporazuma. Od !I0 dni, ki jih predvideva načrt pogodbe, bi lahko določili 18 mesecev aii 2 leti, v katerih naj bi postopoma umaknili zasedbene sile. Vprašal je, ali bi bila Sovjetska zveza tedaj pripravljena podpisati, avstrijsko državno pogodbo. Zatem je omenil, da predstavlja sistem omejitve in nadzorstva oboroževanja, ki ga določajo pariški sporazumi, koristen primer in vzorec za splošnejši sistem. Francoska vlada je s predlaganjem tega sistema imela v mislih, naj bi se ista načela uveljavila za vso Evropo in morda pozneje za ves svet. «V svojj noti, je nadaljeval Mendes-France, izjavlja Sovjetska zveza, da bodo drža ve Vzhodne Evrope sprejele primerne ukrepe, da zajamčijo svojo varnost. Tudi če tvegam, da povzročim presenečenje naših kolegov, ki tu predstavljajo dotične države, P Mrfl zatrjujem, da bi s svoje strani rad videl ustanovitev o-brambnega združenja Vzhodne Evrope p? vzorcu zahodnoevropske zveze, če to združenje sprejme iste določbe, kj smo jih mi na Zahodu predvidevali za publiciteto. in drugega monopolskega blaga, povišanje davka na radijske naročnine, povišanje davka na proizvodnjo nekaterih vrst blaga in podobno. Podrobnosti bodo znane verjetno jutri po vladni seji. Položaj torej tudi še zdaj omejitev in nadzortvo nad ni povsem jasen, čeprav se oboroževanjem.« bo jutri v poslanski zbornici «Ce bi s podobnimi rešitva- obnovilo razpravljanje o žarni Sovjetska zveza in njej konu o pooblastilih, pridružene države sprejele Scelba pa je opoldne spre- formule, ki bi bile enake našim, in če bi bila z njimi povezana določena publicite*-ta, bi se dosegla važna etapa, da se doseže smoter, ki smo si ga zastavili. Pozneje bi med obema sistemoma lahko uvedli izmenjavo informacij in medsebojna zagotovila; in morda bi tudi omejitve in nadzorstvo nad oboroževanjem lahko zavzele pogodbeno obliko. Tako bi se lahko postopoma (zvedel elastičen regionalen načrt, v katerem bi se področje uveljavljanja omejitve, zmanjšanja in nadzorstva nad oboroževanjem lahko postopoma razširilo«. Zatem je Mendes-France govoril o ukrepih, ki so bili sprejeti, da preneha franco-sko-nemško sovraštvo in je dejal, da bo vse dobro, ki bo lahko izšlo iz pariških sporazumov, v korist borbe za mir in varnost. Poudaril je tudi važnost, ki jo bo zahodnoevropska zveza imela za razvoj mednarodnega sodelovanja. Omenil je zatem važnost pripravljalnega dela v Londonu pod okriljem OZN glede razorožitve ter je pri tem poudaril pomen soglasnosti v glavni skupščini OZN glede tega vprašanja. Glede mednarodnega sodelovanja na področju atomske sile je Mendes-France prav tako izrazil upanje na uspeh ter je zatem na kratko omenil položaj na Daljnem vzhodu skličujoč še na ženevske sporazume. Na kratko je omenil še položaj v Severni Afriki in tudi izrekel prepričanje, da bodo pogajanja privedla do sporazuma med Francijo in tamkajšnjim prebivalstvom. V zvezi z gospodarskimi vprašanji, ki so važen del de- Pogied na trg v Bujah med govorom maršala Tita (Nadaljevanje na 4• strani) Vprašanje italijanskih drlavnih uslužbencev RIM, 22. — Danes so se v Rimu nadaljevali razgovori o finančnih ukrepih, o katerih bo morala jutri razpravljati Scelbova vlada. Ti ukrepi zadevajo kompromisni načrt povišanja plač državnih uslužbencev in pa način kritja novih izdatkov. ! Predpoldne je Scelba raz-pravljal s finančnim ministrom Ttemellonijem o tem, kje dobiti denar za povečane i izdatke v zvezi z izboljšanjem plač državnih nameščen-| cev. Tremeltoni je Sceibi po-I ročal o svojem proučevanju tega vprašanja in o rezultatih, do katerih je prišel. Kje , točno nameravajo dobiti manjkajoči denar, še ni uradno znano, zdi se pa, da imajo v načrtu povišanje cen cigaret jel na Viminalu podpredsednika Indije Radhakrišnana, zvečer pa mu je v vili Ma-dama priredil slovesno večerjo. V zvezi z razvojem škam daloznih afer je treba omeniti, da je državno pravdni-štvo danes sklenilo inkriminirati odvetnika Sotgiuja. Obtožen bo, kot poročajo, »žalitve sramežljivosti in seksualne časti*. Pričakujemo, da bo Sotgiu v kratkem poklican pred državnega pravd-nika. Popoldne so se posvetovali ministri Vanoni (proračun), Gava (državni zaklad) in Tre-melloni (finance). Med temi tremi in podpredsednikom vlade Campillijem, ki mu je posebej poverjena reforma državne uprave, je bilo kasneje še več razgovorov v dvoje in troje. Popoldne pa so se sestali tudi predstavniki tajništev sindikalnih organizacij CISL in UIL in avtonomnih sindikatov državnih nameščencev. Govorili so o vprašanjih v zvezi z zakonom o pooblastilu. Predstavniki UIL in avtonomnih sindikatov so vztrajali pri svojem nasprotovanju vladnemu načrtu povišanja plač, ker je nezadosten. Predstavniki CISL pa so jim dopovedovali, zakaj so oni pristali na vladni kompromisni predlog. Nadaljevanje razprave o atomski sili NEW YORK. 22. — Po govoru Mendes-Francea v glavni skupščini OZN je politični odbor nadaljeval razpravo o atomski sili. Sovjetski delegat Sobolev je predložil spreminjevalni predlog k zahodni resoluciji, v kateri zahteva, naj bo mednarodna ustanova odgovorna pred glavno skupščino in v primerih, ki jih. določa listina OZN, Varnostnemu svetu. Drugi spreminjevalni predlog pa zahteva, naj se na mednarodno znanstveno ^konferenco povabijo vse države, ki to želijo, in ne samo .članice OZN in njenih speciali-zi ranih ustanov- Indijski delegat Krišna Me-non, ki je stavil spreminje-valne predloge z zahtevo, naj se pri ustanavljanju mednarodne agencije za a-tomsko silo da večja važnost gospodarsko nerazvitim deželam, je izjavil, da ne bo vztrajal, naj se o teh predlogih glasuje, zato da omogoči soglasen sprejem resolucije. Seja odbora je bila zatem prekinjena, ker je bila javljena smrt voditelja sovjetske delegacije Višinskega. Po enominutnem molku je predsednik prekinil sejo. nam tako bližnja kakor daljna zgovodina kaže, da so bili naši odnosi skoraj zmeraj precej slabi. Prišli smo do prepričanja, da moramo v tem pogledu napraviti tudi nekoliko večjo žrtev, da bi doprinesli k temu na tej strani naših meja. S sosedno Italijo imamo trajnejše, boljše sosedne odnose in boljše medsebojno sodelovanje. Prepričan sem. da je takšno tudi mišljenje italijanske vlade, kakor mi je znano iz govora g. predsednika Scelbe. Ce se bodo na obeh straneh nadaljevale iste težnje, potem je za ljudstvo obeh držav v tem pogledu precej dobra perspektiva. Da pa bi bili ti odnosi čim boljši, je mnogo odvisno od zadržanja prebivalcev v Trstu in v tem delu bivšega Svobodnega tržaškega ozemlja, kjer bo treba še posebno gledati na to, da bi se izognili vsake šovinistične, grobe mržnje ali kampanje, ki običajno samo zastruplja odnose ne le na nekem ožjem področju, marveč preha-ja tudi na celotne narode. Dobri sosedni odnosi med vami tukai in prebivalstvom onstran meje, kjer je velik del slovenskega prebivalstva in dobri odnosi s tamošnjimi italijanskimi prebivalci, bodo prav tako mnogo doprinesli k težnji, ki obstaja pri nas in se odraža v prizadevanjih, da bodo odnosi z Italijo kar najboljši. Bratstvo in enotnost Slovencev, Hrvatov in Italijanov na tem področju, bo lahko ustvarjena v polni meri v naši državi, v socialistični državi z novo družbeno ureditvi, jo, v kateri so vsi narodi enaki in v kateri ni nobene diskriminacije proti katerikoli narodni manjšini. To je tista naša pridobitev, ki jamči, da bo imela velik vpliv na preprečitev ponavljanja neke šovinistične tendence pri nekaterih elementih onstran meje v bivši cor.i A. Razume se, v kolikor bi prišlo do tega — in jaz težko verjamem da tega ne bo — to ne sme biti razlog, da bi s te strani odgovarjali z enakim. Naše dostojanstveno zadržanje in naše pravilno reagiranje na morebitne izpade bo najboljše orožje, da takšna šovinistična ali kakršna koli druga propaganda ne bo vplivala na poslabšanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Mi smatramo, da so tukaj pred našim narodom in pred mednarodno javnostjo odgovorne za to, da iie bo prišlo do taksnih izpadov slovenska, hrvatska in zvezna vlada, kakor mora biti na oni strani odgovorna italijanska vlada. Globoko verutem. da se italijanska vlada zaveda te svo. je odgovornosti in mislim, da bo to'najboljše jamstvo za to. da se takšne stvari ne bodo več ponavljale. Ne bi se spuščal v podrobnosti samega sporazuma, ne bi govoril o njegovih značilnostih, ki so vam gotovo ze znane iz dokumentov, želim pa tukaj reči nekoliko besed o vaši perspektivi, o tem, kaj boste sedaj v svoji novi državi, ki ste ji dejansko pripadali po svojem narodnostnem prepričanju v veliki večini že prej, storili v ekonomskem in drugem pogledu. Ne mislim vam obljubljati -zlatih hribov, medu in mleka. Mislim, da ste seznanjeni z našim ekonomskim razvojem v novi Jugoslaviji. Dobro veste, kakšen je naš družbeni sistem, veste, kako je rešeno narodnostno vprašanje, poznate državno ureditev in veste, da imamo manj zaosta- le in razvite republike, to je tiste, ki imajo močnejšo industrijo in tiste, ki imajo šibko, ali sploh nobene. V tej naši družbeni skupnosti delamo v tem smislu, da razvite republike pomagajo nerazvitim napredovati na višjo stopnjo, tako da bi se celotna država kar najbolje razvijala in ne bi imeli na eni strani skrajnega siromaštva, na drugi strani pa prebivalce z višjim standardom; delamo tako. da delimo tisto, kar vsak dan ustvarjajo naši delavci in sicer na ta način. da se to odraža v razvoju zaostalih krajev. Temu področju tukaj, kjer je precejšnje siromaštvo, je prav tako treba pomagati in to je dolžnost naše skupnosti. Tega problema ne moreta rešiti samo republiki Slovenija in Hrvatska in zategadelj si je naša zvezna vlada zadala dolžnost in nalogo skrbeti za to. pi bomo to tudi storili na osnovi sedanjih in bodočih možnosti. Naše sedanje možnosti -liso posebno velike, toda že seda.i bomo storili vse potrebno. da se bo tukaj začelo nelfaj graditi, da bo ustvarjena industrija temelj za nadalinii razvoj, za procvit in boljšo bodočnost ljudstva, ki se Je vključilo v novo socialistično •Jugoslavijo. Skratka nase prevzemamo to obveznost in jo bomo — prepričan sem, izpolnili! To kar delamo, to obveznost. ki smo jo prevzeli nase, odobravajo vsi naši narodi, ker so oni imeli stalno uprte oči v te kraje in so vedno težili za tem, da boste čimprej člani te skupnosti in vsi bodo sedaj — razume se — soglasni v tem, da storimo največ kar je možno v tej situaciji. (Nadaljevanje na 3. strani) Andrej Višinshi umrl Zadela ga je srčna kap, ko je nameraval oditi na sejo glavne skupščine, na kateri je govoril Mendes-France - Seje OZN prekinjene v znak žalovanja - Izjavi C abota Lodgea in Nuttinga NEW YORK, 22. — Andrej Višinski, načelnik sovjetske delegacije pri OZN, je danes predpoldne ob 11.11 po krajevnem času nenadoma umrl, zadet od srčne kapi. Z njim je izginila ena izmed najbolj reprezentativnih osebnosti sovjetske diplomacije. Višinskemu je postalo slabo, ko je nameraval oditi na sejo glavne skupščine, da bi poslušal govor francoskega ministrskega predsednika Mendes-Francea. Med govorom Mendes-Francea so delegati takoj opazili, da manjka Višinski, ki je bil ena izmed najmarkantnejših figur v krogih Združenih ■ narodov. Njegov namestnik Arkadij Soboljev ga je opravičil, češ da mu je slabo. Ko so kasneje obvestili glavno skupščino o smrti sovjetskega delegata, je predsednik skupščine Van Klef-fens sejo prekinil v znak žalovanja. Van Kleffens označil Višinskega za ((odličnega in uglednega državnika* in izrazil sovjetski delegaciji sožalje skupščine. Delegati so vstali v največji tišini, nato pa so po vrsti izražali sožalje članom sovjetske delegacije. Na seji politične komisije OZN je predsednik Francisco Urru-tia (Kolumbija) prekinil govor indijskega delegata Me-nona med razpravo o miroljubni uporabi atomske energije, obvestil odbor o smrti sovjetskega predstavnika in odredil enominutni molk. nato pa je v znak žalovanju prekinil sejo in odpovedal tudi popoldansko sejo. Vedelo se je, da je Višinski bolan na srcu, vendar je bila njegova smrt povsem nepričakovana, kajti do včeraj je bila njegova delavnost živahna kot vselej. Do sobote se je udeleževal živahnih razprav o atomski energiji tn se je sestal tudi z načelnikom ameriške delegacije Cabotom Lodgeom. Se v nedeljo zvečer se je udeležil sprejema, ki ga je načelnik francoske delegacije Henri Hoppenot priredil na čast francoskega ministrskega predsednika Mendes-Francea. Na sedežu OZN in na sedežu sovjetske delegacije so danes izobesili zastavo na pol-droga. Ameriški delegat Henry Ca-bot Lodge je izjavil; ((Višinski je predstavljal eno izmed največjih držav na svetu z izredno energijo in spretnostjo. Mi, ki se se z njim nismo strinjali, smo ga spoštovali zaradi njegovega govorniškega daru. ZDA izražajo svojo simpatijo vdovi, hčerki in sovjetski delegaciji*. V imenu britanske delegacije pa je državni nmvster Anthony Nutting izjavil: «Smrt Višinskega, ki nas je zelo prizadela, se bo zelo občutila v Združenih narodih, kjer sta njegova energiia in življenjska sila poživljali razprave. Izražamo naše sožalje njegovi družini, sovjetski delegaciji in sovjetskemu ljudstvu ob smrti predanega služabnika svoje dežele*. A.idrej Višinski je bil rojen 9. decembra 2883 v Odesi, že zelo mlad pa se je z družino preselil v Baku, kjer je obiskoval šole in začel z revolucionarno delavnostjo v takratni ruski socialdemokratič->ii stranki. Med revolucijo 1905 je bil sekretar sovjeta v Bakuju ter vodil tudi stavke in vojaške operacije. Leta 1907 je btl ranjen od policije, ujet in zaprt. Odsedel je eno leto. Višinski je bil takrat manjše-vik in se tudi ni udeleževal revolucije leta 1917. Vendar je leta 1923 postal javni tožilec, že dve leti nato pa je bil odstavljen in do leta 1931 ni opravljal važnejših funkcij. Takrat je postal glavni državni tožilec in namestnik ljudskega komisarja za pravosodje. Od takrat pa do leta 1940, ko je postal namestnik zuna- njega ministra, je imel kot tožilec eno izmed najvidnejših vlog v velikih procesih in čiščenjih tistega časa. Ze takrat se je izkazal kot odličen govornik; v tej spretnosti si je kasneje pri Združenih narodih pridobil svetoven sloves. Višinski je bil namestnik zunanjega ministra vse do leta 1949, ko je postal zunanji minister kot naslednik Molotova. Ko je bila po Stalinovi smrti sestavljena nova sovjetska vlada in je Molotov spet prevzel zunanje ministrstvo, je Višinski šel v' New York kot stalni predstavnik ZSSR pri OZN. Vzporedno s svojo kariero v državni oblasti je Višinski napredoval tudi na hierarhični lestvici v KP ZSSR. Član CK je postal na XVIII. kongresu leta 1939. na naslednjem kongresu v oktobru 1952 pa je postal tudi kandidat v prezidij CK, ki je nadomestil nekdanji politbiro. Pavle Gregorič pri ministru Martinu RIM, 22. — Minister za zunanje zadeve G.ietano Martino je danes zjutraj sprejel v palači Chigi jugoslovanskega ministra v Rimu Pavleta Gregoriča. Raabovi razgovori z Ouilesom in Eisenhowerjem VVASHINGTON, 22. • - Avstrijski kancler Raab se je danes razgovarjal z ameriškim državnim tajnikom Dul-lesom. Nato j)a se je sestal z Eisenhowerjem, ki je pozneje priredil njemu na čast kosilo. IIVKVI Na današnji dan se je leta 1747 rodil baron Ziga Zois, mentor in podpornik slovenske prosvetljen-ske književnosti. Danes, TOREK 23. novembra Klemen, Ravijola ^ Sonce vzide ob 7.14 in z« Luns Iti.28. Dolžna .dneva 9.14 ^ vzide ob 5.18 m zatone jutri, SREDA 24. novembra Janez, J003 OB PODELITVI ..ODLIKOVANJA ZA VOJAŠKE ZASLUGE" ZLOGLASNEMU COLOTTUU| DVE PREDSTAVI SNG V AVDITORIJU Prodoren uspeh SNG z „Mladostjo pred sodiščem44 Izredne kreacije mlade umetnice Tee Starčeve, Mihe Baloha, Silvija Kobala, Lelije Nakrstove in ostalih Nezaslišana žalitev antifašističnih in nesramen poskus rehabilitacije nacifašističnega žrtev krvnika Ogorčim protest Zve/e partizanov Tržaškega ozemlja z zahtevo, da se prekliče ta nezaslišan korak - Protesti «Unita Popoiare», Italijanske republikanske stranke in kongresa Delavske zveze Palermski list «Le Madonie« je 1. novembra objavil vest, da je bila ob 102. obletnici u-stanovitve oddelkov javne varnosti podeljeno odlikovanje za vojaške zasluge v spomin pod-komisarja Posebnega inšpektorata javne varnosti za Julijsko krajino dr. Gaetana Col-lottija z motivacijo, «da se je posebno odlikoval v neki tvegani akciji proti sovražnim partizanom«. Gre za zloglasnega Collotti-ja, ki je vodil poseben odsek Inšpektorata za borbo proti partizanom in ki so ga imenovali zaradi njegove krutosti in sadističnih metod mučenja slovenskih in italijanskih antifašistov in partizanov zver iz «vila triste«. Collottija, ki je imel skupno s svojo tolpo na vesti umor neštetih antifašistov, partizanov, Judov itd. je doletela v Italiji, potem ko je zbežal iz Trsta, zaslužena kazen, njegovo ime pa je ostalo Tržačanom v spominu kot simbol najhujše krutosti. Zato je vest o podelitvi odlikovanja ogorčila vso tržaško demokratično javnost in posebno razumljivo še slovensko, ki ne more razumeti, da se v demokratični Italiji skuša rehabilitirati spomin takega kriminalca. Zveza partizanov je zato skupno z drugimi organizacijami sestavila naslednjo protestno resolucijo: Nezaslišana vest o podelitvi odlikovanja za vojaške zasluge v spomin podkomisarja Inšpektorata javne varnosti za Julijsko krajino dr. Gaetana Collottija z motivacijo uda se je posebno odlikoval proti sovražnim partizanom« Je ogorčila vse demokratično prebivalstvo našega ozemlja. Komisar Collotti je bil ciničen nacifašističen morilec, preganjalec antifašistov ter vseh slovenskih in italijanskih demokratov te pokrajine. Vsi ljudje se še sedaj zgroze, ko se spomnijo na vse grozotne zločine, saj so še vsem v živem spominu mučenja v Ul. Bellosguardo, taborišča smrti v Nemčiji, preganjanja in ropanja družin borcev osvobodilne vojne, sistematično preganjanje, ki so ga utrpeli po Collottiju in njegovi tolpi vsi tisti Slovenci in Italijani, ki so se uprli, da bi naše ljudstvo živelo v svobodi in demokraciji, in ki so padli v Collotti-jeve roke. Samo takšen spomin je pustil Collotti za seboj. V spominu na junaške in slavne žrtve nacifašizma, v imenu vseh borcev za svobodo in demokracijo ter za narodnostno enakopravnost Zveza partizanov, Zveza invalidov osvobodilne borbe in Zveza bivših političnih preganjancev protestirajo in zahtevalo zadoščenje zaradi nezaslišane žalitve, ki so jo zakrivili organi in predstavniki vlade, ki jim je ljudstvo poverilo odgovorna mesta ne zato, da bi rehabilitirali fašizem, njegove metode in zločine, marveč da odstranijo vse njegove ostanke. Tudi tržaški odsek KUnita Popolare« je sprejel protestno resolucijo, v kaleri «se spominja zločinov, ki jih je izvršila v službi nemškega okupatorja in republikinskega fašizma proti italijanskim in slovenskim partizanom zver iz Ul. Bellosguardo, ter poziva demokratične stranke v Trstu, par- tizanska združenja, združenja bivših političnih preganjancev in povratnikov iz koncentracijskih taborišč, naj soglasno protestirajo proti dejanju, ki zali vse padle odporniškega gibanja ter vse mesto, ki je bilo odlikovano z zlato kolajno osvobodilne vojne«. Protestiralo je tudi tukajšnje vodstvo Italijanske republikanske stranke, ki je obsodilo podelitev omenjenega odlikovanja v spomin «mučitelju partizanov in političnih ter rasnih preganjancev, vštevši republikancev« V protestu se tukajšnji republikanci obračajo na osrednje vodstvo stranke v Rimu, naj posreduje pri notranjem ministrstvu, da ugotovi moralno in kazensko odgovornost tistih, ki so dali pobudo za to odlikovanje, ki žali spomin antifašističnih mučenikov. Protestno resolucijo so sprejeli tudi delegati na izrednem kongresu Delavske zveze. Opozorilo podjetja ACEGAT hiš in stanovalcem Občinsko podjetje ACEGAT nam je poslalo naslednje sporočilo: Zaradi bližanja zimskega časa in z namenom, da se prepreči, da bi voda v ceveh hišnih, stanovanjskih in v delovnih prostorih zamrznila in s tem pokvarila vodne merilce, priporoča podjetje ACEGAT naslednje: 1. HIŠNIM LASTNIKOM: a) zavarovati zaklopko glavnega merilca s krpami in napolniti vdolbino z žaganjem; b) poskrbeti, da bodo vse zaklopke inštalirane za merilcem v vhodu stavbe hermetično zaprle vodo glavne vodovodne cevi v stavbi; c) v najbolj mrzlih dneh je treba izprazniti iz glavne vodovodne cevi stavbe vso vodo z najnižjo pipo v stavbi ali pa s «posebno zaklopko«, ki je nameščena v vhodu stavbe. Medtem je treba odpreti nekaj pip v najvišjih prostorih stavbe, da se vsa voda izteče iz cevi. Pri ponovnem spuščanju vode v hišne vodovodne naprave je treba vodo polagoma spuščati skozi glavno zaklopko, da se omogoči zraku, ki je v ceveh, da izpuhti skozi pipe v gornjih prosto- kongres delavske zveze ?Minisira Medici in Ferrari i . a • • t • ; Pri Palamari Delegati sprejeli vključitev v CGIL Kongres je zesedal v nedeljo dopoldne in snoči Snoči se je končal izredni kongres Delavske zveze, na katerem so delegati sprejeli predlog, da se Zveza vključi v Italijansko splošno zvezo dela (CGIL). Prvo zasedanje kongresa se je pričelo v nedeljo dopoldne v kinu «Nazionale«. Kongres je odprl Arturo Calabria, predsedoval pa mu je namestnik tajnika Delavske zveze Paolo Šema. Tajnik Radich je podal poročile «Za obnovo tržaškega gospodarstva, za enotnost delavskega razreda«. V poročilu ie po svoje analiziral sindikalni in gospodarski položaj v Trstu, ponovno pozval Delavsko zbornico, naj začne ustvarjati pogoje za enotnost delavskega razreda ter se pri tem. čeprav zmerno, tudi to pot obregnil ob Razredne sindikate, češ da ustvarjajo med delavci zmedo. Opozoril je na nevarnost fašističnega sindikalizma in dejal, da ne sme tržaško delavstvo varčevati z napori, da se ozdravi huda m boleča krajevna razdvojenost. Zato je predlagal združitev s CGIL', v kateri naj bi po njegovem bilo zdravilo za odstranitev sindikalne razcepljenosti. Po njegovem govoru so pozdravili kongres tajnik Delavske zbornice iz Gorice, član tajništva iz Vidma in v imenu izvršnega odbora CGIL njegov član in tajnik Nacionalne zveze kemične stroke Lu-ciano Lama. Ta je dejal, naj delegati sami razsodijo, ali je bolje, da se vključijo v CGIL ah pa da ostane njihov sin-cdkat samostojen. V ta namen je v celournem govoru opisal sindikalne težnje in boje CGIL. položaj v Italiji, akcije za zaščito političnih svobo-ič cev itd Za hudo gospodarsk i podeželskih govorilnic, ki so, krizo v’ Italiji in veliko brez-; kot n. pr. v Bazovici, v ob- z raznimi očitki ter da bi bilo bolje, da bi gledala v prihodnost. Obljubil je, da bo CGIL upoštevala posebni položaj v Trstu, če se ji Delavska zveza priključi. Slovenskim delavcem je obljubil, da bo CGIL učinkovito in vztrajno branila njihove manjšinske pravice. Z njegovim govorom se je končalo prvo zasedanje kongresa. Včeraj se je pričelo ob 18. uri v krožku «Kraljič» drugo zasedanje, na katerem ie bila glavni predmet diskusija o Radicheverr. poročilu in predlogu za vključitev v CGIL. V ta namen so sprejeli resolucijo, s katero so izvolili delegacijo, ki bo skupno s CGIL določila način pridružitve tej sindikalni organizaciji, pri čemer pa bo morala upoštevati specifični položaj našega c-zemlja in dejstvo, da živijo tu slovenski in italijanski delavci itd. V drugi resoluciji so nakazali glavne naloge za prihodnje delovanje ter našteli vse glavne zahteve v zvezi z obnovo gospodarstva sploh, pomorstva, ladjedelništva, z zaposlitvijo brezposelnih, obrambo političnih svoboščin v tovarnah itd. S tem se ;e končal kongres, ki pomeni konec obstoja bivših Enotnih sindikatov in kratkotrajnega življenja Delavske zveze. Bližnja bodočnost pa bo pokazala, ali bo vključitev v CGIL sploh kaj služila okrepitvi enotnosti delavskega razreda, kar ostane prvi pogoj za vsako uspešno sindikalno akcijo. V nedeljo zvečer sta prispela v Trst senator Medici in državni podtajnik Ferrari-Aggradi. Na prefekturi sta se sestala z vladnim generalnim komisarjem dr. Palamaro in drugimj predstavniki oblasti. Senator Medici je nato sprejel zastopstvo iskrskih priseljencev, ki so naseljeni na področju Timava; Seja petrolejske komisije Včeraj se je sestala petrolejska komisija oddelka za proizvodnjo, ki je razpravljala o različnih važnih zadevah, med drugim o sledečih, ki se tičejo predvsem javne varnosti v smislu zakona št. 1741 o petrolejski industriji z dne 2. novembra 1935: pet prošenj, ki so jih predložile javne ustanove in zasebniki za postavitev skladišč gorilnih olj; prošnja za razširitev skladišča petrolejskih proizvodov družbe AGIP; pregled naprav rafinerije družbe Esso Standard Italia- rih stavbe, ki so bile že od prte za iztek vode. Za stavbe, kjer imajo si-stem prodaje vode na «raz deljevane merilce« (contatori divisionali), je lastnik stavbe pooblaščen, da za ohranitev cevovodne napeljave lahko strga pečate in poskrbi za otvoritev ((posebnega izteka«. O tem pa mora takoj (najkasneje v 24. urah), pismeno obvestiti podjetje. Opozarjajo se vsi interesenti, da da postavitev pipe za iztek vode in njena uporaba, če nista takoj prijavljeni podjetju, ali pa uporaba vode iz omenjene pipe — za katerikoli druge potrebe, ki niso v zvezi z iztekom vode v nujnih zimskih dnevih — podjetju pravico, da smatra ta dejanja za nedovoljeno u-porabo vode z ustreznimi posledicami, ki jih določa obstoječi pravilnik. 2. VSEM NAJEMNIKOM: a) ščititi zaklopko in raz-deljevalni merilec s krpami; b) zapreti zaklopko merilca, sprazniti vodo iz stanovanjskih cevi, izkoriščajoč pipo, ki je postavljena v najnižjj točki stanovanja in sprazniti vodo iz straniščne naprave, da se prepreči zamrznjenje vode. Hkrati pa ACEGAT sporoča — lastnikom in najemnikom — da bodo stroški za popravilo merilcev, ki se pokvarijo zaradi zamrznitve, v njihovo breme, kot določa pravilnik za dobavo in prodajo vode. Prsti v stroju Ker je 23-letna delavka tovarne škatel iz lepenke Bruna Bradamante iz Ul. Loren-zetti po nesreči postavila svojo desno roko preblizu nekega stroja, so ji kolesja slednjega dobesedno odsekala zadnja člena sredinca in prstana. Dekle se je takoj nato z rešilnim avtom zatekla v bolnišnico, kjer so jo pridržali na ortopedskem oddelku. Po na in naprav bivše rafinerije I mnenju zdravnikov bo okre-I.R.C.O. J Yaja v 20 dneh. Lahko trdimo, da občinstvo redkokdaj prisostvuje s tako napetostjo dogajanju na odru, kot je bil to primer pri zadnji premieri SNG uMladost pred sodiščem» v nedeljo zvečer in pri ponovitvi včeraj. Mogoče je k temu odločilno prispevala tudi originalna domislica, s katero je bil oder praktično odstranjen in s čimer je bila iluzija razpravne dvorane popolna. Gledalci so se res vživeli v razpravo. Kar je za druge predstave neugodno, namreč dejstvo, da v Avditoriju ni gledališkega odra in ga je treba vedno šele postavljati, se je to pot izkazalo za koristno. Prav goli oder, na katerem stoji samo borno pohištvo starinske sodne dvorane, katere značaj poudarja le na sredi stoječi kip Pravice in ob strani nakazana stebra, je tako močno pomagal pritegniti gledalce v razpravo, da je bil s tem v veliki meri dosežen tudi namen avtorja, ki je hotel, da ob krivdi treh mladih ljudi gledalci uvidijo, da niso samo obtoženci krivci, temveč da pada teža krivde na vso družbo. Zadovoljstvo občinstva ne more biti vedno edino merilo o tem, ali je kako delo in izvedba resnično na višini. Gotovo pa je vsai za vse, ki so delo pripravili — od avtorja in režiserja do igralcev in in-scenatorja — v veliko zadoščenje, če vidijo, kako so občinstvu ustregli. In to zadoščenje imajo lahko naši vrli gledališčniki po tej predstavi v polni meri. Brez bojazni, da bi nam kdo oporekal, lahko to trdimo v imenu vseh, ki so to delo videli bodisi v nedeljo ali ponedeljek zvečer. In pri tem moramo kar na tem mestu obenem z zadovoljstvom ugotoviti, da je bil obisk oba večera zelo zadovoljiv, saj so le redki sedeži ostali prazni. Prav gotovo nočemo delati nikake puhle reklame, če priporočamo Ske-denjcem, naj se današnje predstave v njihovi dvorani udeleže kar najbolj številno in prav tako ne bo nikomur iz mesta žal, če si bo delo ogledal vsaj v Skednju, če ni mogel prisostvovat i predstavama v mestu. V tem delu smo videli nekatere naše igralce v povsem anovihv vlogah. Strokovno bo o njih pisal dr. Bartol, lahko pa vseeno omenimo prijetno presenečenje, ki ga je na občinstvo napravila trojica mladih obtožencev: Tea Starčeva, Baloh in Kobal, Tudi epizodna vloga Nakrstove ie bila tako do potankosti izdelana, da lahko pri njej govorimo o veliki kreaciji te igralke . Prepričani smo, da bo imelo SNG s tem povsod, kjer se bo predstavilo, velik uspeh. Jadranski koledar 1955 pred izidom 'ifpvV v '■ fp f 7' ' * % ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 23. novembra 1954 ob 20. uri v kinodvorani v SKEDNJU .Mladost prsti sodiščem" V četrtek 25. nov. 1954 ob 20. uri v NABREŽINI JlHafcl pred sodiščem' Za mladino izpod 14. leta ni priporočljivo. ( GLEDALIŠČE VEK Dl) V četrtek ob 20.30 bo s slavnostno predstavo Verdijeve opere «Aroldo» otvoritev operne sezone 1954-55. Opero bo dirigiral Franco Capuana, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Anna Maria Rovere, Roberto Turrini, Ugo Savarese in Ugo Novell i. Sodelujejo zbor in balet gledališča Verdi ter Tržaški filharmonični orkester. Režija: Carlo Piccinato. Nadaljuje se prodaja vstopnic za parter in balkone izven abonmaja, prodaja vstopnic za galerije pa se bo začela na dan predstave. Novo cire. 16.00: «Zen*e sno>, oM' (.Prepovedmi Kristus«, R. Vallone. -\otzav 'iMO: ‘«Mož"i Vzhod«, VeUaWeir6.00: »Uporniki Atlantika«, M Stevens. g^jf Kino na Opčinah. 18.00. zemlja«. TOREK, 23. novembra n o r e R 254.6 m ali 117« | 0.40 Jutranja glasba, • vTt. gled tiska; 7.00 Koledar , menska napoved, ■ „oSpodi-glasba: 7.30 Nasvet za ^ nje; 11-00 Solato ura, i , m dmski koncertni '-'der 'jggtro*; kovskil: 12.00 Parada on^ g glasba; 7.30 Nasveti nje; H-00 Sol,^Ca ,,rt»r (P. , 'rt, di tiski koncertni '-der r(!gtrovj kovskil: 12.00 Parada or«^ 12.50 Igramo za vas, ^ po-meloduje do ™ej?d^u’iturno mači zvoki; 15.00 ku w po-Ijenje na Primorskem, ‘ ^ al. mači solisti in ansambli^ ^ šim mikroionom, la-Jo l6()g le red glasbenih usank. ^jkogaf čaj angleščine; 16.10 Zjz (i]m0v, nekaj: 17.00 --*;135?? >8 00 slayj 17-30 . izbrane 17.3C Izbrane stran, j*™, m čelisti; 1915 MeIod‘J,fala; 2°i 20.15 Melodije za /0*^ . G Gershivin: «P?J»y jn orkestfj opera v 3 <*,!■■ 5^ 23.40 G*** dirigira L. Engel, za lahko noč. . It S T »' * ,C n 1210 Za 11.30 Lahki 'Glasb« if vsakogar, nekaj. 13.00 - u. V DVEH DNEH DVE ŽRTVI MOTORIZACIJE PIJAN ŠOFER V DIVJI VOŽNJI do smrti povoziš pešca na piočniku Krivec je skupno s trojico prijateljev skušal po dejanju pobegniti, a so ga poli-cijski organi takoj izsledili - še ena smrtna Žrtev prometne nezgode v Miljah 20 milijonov lir za nove lelejonske naprave siin v tovarnah in podjetjih. fješitl je treba tudi vprašanje vprašanje državnih nameščen- * ,. . . . poselnost je obtožil monopo le, ki določajo politiko cen in investicij. Glede stališča Delavske zbornice v Trstu do vprašanja enotnosti je dejal, da bi bil že čas, da preneha i sim:svi mm imu.iu.ii; i»ii ztsi.i iii \ti{Lm:,n Ponesrečen roparski podvig dveh mladih krimmalcev jz Rima Potom lin sn končali igrati na karte v j anioni lokalu »ta sprejela pni/akiln na tloin svoje žrtve, kjer sta takoj izvedla svoju namero Dva podjetna mladeniča doma iz Rima sta se v preteklih dneh priklatila v naše mesto, ker sta bila prepričana, da je tu možno pustolovsko življenje. Napravila pa sta račune brez... policije, kajti že pri prvem koraku sta padla v past. Mladeniča, 25-letni Giuseppe Gentili in 21-letni Paolo Carmei sta vstopila v neki bar na Korzu, tu sta spoznala 43-letnega Ser-gia Ugolinija s Korza št. 7 in 35-letnega Odda Bertozzi-ja iz Ulice piccolomini, ki sta ju po kratkem prijateljskem razgovoru povabila na partijo kart v Ugolinijevo stanovanje. Mladeniča sta ponudbo sprejela in približno poldrugo uro po odhodu slučajnih znancev sta jima sledila. Komaj pa so bila vrata odprta, sta se mladeniča pognala na svoji žrtvi, ju prisilila k molku in nato prebrskala stanovanje v upanju, da bosta našla kaj vrednega. Kar sta našla, in mladeniča nista pozabila niti na obleke, sta hitro spravila v dva velika kovčka, s katerima sta nato v naglici zapustila stanovanje. Komaj pa sta bila na stopnicah ju je presenetil krik obeh njunih ujetnikov. Prestrašena nista vedela kaj bi storila in enemu je šinila v glavo misel zateči se na podstrešje, kjer bi počakala, da bi se nevihta, ki sta jo sama sprožila, polegla. Glas .oropancev se je razlegel tudi na cesto in dalo tako možnost nekemu mimoidočemu, da je o zadevi obvestil patruljo letečega oddelka, iti je tedaj prišla mimo s policijskim avtom. Poveljujoči inšpektor je takoj odredil obkolitev hiše in nato s samokresom v roki osebno pregledal nadstropje za nadstropjem, dokler ni v kotu zadnjega opazil skrita za kovčkoma oba zlikovca. Presenečena sta obstala in prvo kar sta vprašala je bilo kako to, da je policija prišla tako hitro na mesto. Kmalu zatem sta bila že vklenjena v avtu, ki ju je peljal proti kvesturi, kjer se je začel križev pot, ki je enak za vse nepridiprave ; zasliševanje. Gentili, ki se je že večkrat umzal s tatvinami, je pojasnil, da je svojega pajdaša spoznal v nekem kopališču v bližini Rima in da sta svojo aktivnost začela januarja letos. Vmesna etapa je bila v Ronkah, kjer je eden od njiju imel sorodnike. Od tu sta prišla v Trst in iskala osebe, ki so bile privoljene zadostiti njunim nagonom. Vsakakor sta končala v zaporu. katerega ne bosta zapustila tako kmalu, kajti predvidena kazen za njun prekršek govori o letih zapora. Potem pa bosta gotovo izgnana in oba sta že sedaj izjavila, da se ne bosta več vrnila v naše mesto. «Je preveč nevarno« sta dodala. upnem stanju Na tržaški pošti so že nekaj tednov v teku dela za obnovitev telefonskih govorilnic za krajevne in medkrajevne razgovore, ki so zastarele in niso več odgovarjale zahtevam sodobnega telefonskega prometa. Predvsem se je občutilo pomanjkanje čakalnice za one, ki so naročili medkrajevni telefonski razgovor, saj je bila dosedanja čakalnica res vse kritike vredna. Za obnovitev omenjenih prostorov je predviden strošek v višini okoli 20 milijonov lir. V oddelku za medkrajevne razgovore bodo obnovili notranje prostore ter povečali telefonske naprave. Namestili bodo 10 novih kabin, ki bodo urejene po najmodernejših kriterijih sodobne tehnike. Izvedenci bodo pri postavljanju teh kabin upoštevali vse izkušnje, ki so jih v zadnjem času imele razne poštne u-prave v zvezi s telefonskimi napravami za medkrajevne razgovore. V oddelku za krajevne razgovore pa bodo odpravili dosedanje kabine, namesto njih pa bodo postavili kakih 10 telefonskih aparatov, kakršne imajo po raznih javnih lokalih. Predvidevajo, aa bodo dela končana konec januarja, novi prostori pa naj bi bili za občinstvo odprti prve dni februarja prihodnjega leta. Ko poročamo vest o obnovitvenih delih na tržaški pošti, moramo nujno načeti vprašanje telefonskih govorilnic v tržaški okolici. Tako je n. pr. v Bazovici javna telefonska govorilnica, ki bi morda delala čast poštni u-pravi za časa Franca Jožefa, nikakor pa ne v letu 1954. To je stara špehasta kabina, ki ima kdo ve koliko deset let star telefonski aparat Ne bi hoteli dalje naštevati vse ostale nedostatke javnih govorilnic v tržaški okolici, saj so razmere poštni upravi prav gotovo dobro znane. Priporočili bi le, da se tudi to vprašanje enkrat reši, ker so javne telefonske govorilnice na podeželju zaradi pomanjkanja telefonov zelo važne. V pičlih dveh dneh je moralo naše mesto registrirati kar dve smrtni nesreči in sicer v noči med nedeljo in ponedeljkom v središču mesta in včeraj popoldne v Miljah. Prva žrtev je 55-letni težak Teodoro Giustini iz Ul. Revol-tella, ki je malo pred drugo uro ponoči hodil po Ul. O-riani. Prav v tistem trenutku je z blazno hitrostjo pridrvel po Garibaldijevem trgu v smeri Trga stare mitnice avto vrste «Ford». ki je v višini Ul. Vasari zašel na pločnik in pcdrl Giustinija, ki ga je povlekel še kakih 40 metrov naprej. Avto je nato nadaljeval vožnjo proti levi in izginil. Policijska patrulja, ki je tedaj privozila mimo z avtom je takoj, gim so videli, da so nesrečnemu pešcu priskočili na pomoč, odbrzela na lov za pobeglimi in kmalu zatem so videli avto. ki se je ustavil v Ul. S. Maurizio. Štirje mladeniči so izstopili, toda daleč niso prišli, kajti agenti so jih spravili v njihov avto in jih odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da so bili vsi, vključno 231etni šofer Arman-do Belle iz Ul. Rismondo, pošteno vinjeni. Zaradi tega so vse: 22-letnega Nevia Evo iz Ul. Maiolica 24-letnega Vin-cenza Spinellija iz Ul. Molin a vento in 26-letnega Marina Pipana iz Ul. del Rivo odpeljali na poveljstvo. Policija je bila medtem že obveščena, da je Giustini na posledicah prebitja lobanje, zloma nog ter raznih ran na obrazu in glavi podlegel, zaradi česar je uvedla preiskavo. Gotovo pa je, da pade krivda na šoferja. Za druge še ni ničesar znano, vendar obstaja možnost, da jih prijavijo sodišču pod hudo obtožbo namernega umora z obtežil-no okolnostjo bega po dejanju, dasiravno je bila njihova prva dolžnost priskočiti ponesrečenemu na pomoč. Drugi ki je moral zaradi motorizacije iti v grob je 67-letni Peter Hrvatin iz Hrvatinov, ki je bil zaposlen v milj-ski občini. Hrvatin se je vozil včeraj popoldne s kolesom po D’Annunziovem drevoredu proti Cereji ko je vanj priletel z avtom 21-letni Claudio Levantini iz Milj. Sunek je Hrvatina vrgel na pokrov motorja in nato še na streho, odkoder se je zvalil na tla, kjer ga je avto še za nekaj metrov vlekel za seboj. Z rešilnim avtom so ‘ ga naglo odpeljali proti bolnišnici, vendar je nesrečnik, ne da bi se niti za trenutek zavedel, podlegel hudim poškodbam. Zdravniki so mu namreč ugotovili prebitje lobanje in zlom so položili v mrtvašnico, medtem ko je prometni oddelek policije uvedel strogo preiskavo. Z glavo ob vagon Med nakladanjem materiala na železniški vagon v bližini skladišča št. 63 novega pristanišča je 51-letni težak Er-nesto Pinesi iz Ul. Gambini po nesreči udaril z glavo ob vogal vagona. Možakar je zaradi bolečine skoraj omedlel in so ga morali z rešilnim avtom odpeljati v bol- nišnico, kjer so ga zaradi rane na glavi in omotičnega stanja sprejeli s prognozo okrevanja v 5 do 7 dneh na opazovalnem oddelku če ne bodo nastale komplikacije. Za oglase, osmrtnice itd. obračajte se vedno na upravo PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška 20/111 Tel. 37338. IZPRED POROTNEGA SODIŠČA «Mladost pred sodiščem» včeraj pred tržaško poroto Trije miadeoiči obtoženi roparskega napada na lahkoživ-ko, ki pa je skupno z njimi obtožena nemoralnega vedenja Mladost pred sodiščem bi lahko dali naslov, kakor je že Tiemayer imenoval svojo dramo, ki so jo v nedeljo in ponedeljek podali igralci SNG v Avditoriju, procesu, ki se je včeraj začel na našem porotnem sodišču. Tudi tu, kakor v drami, so glavni junaki trije mladeniči med 18 in 24. leti starosti, njihova žrtev, čeprav za nekaj trenutkov tudi njihova uteha, pa 36-letna Carmen Della Pietra iz Ul. Caccia. Mladeniči, in sicer 18-letni Dario Hrovatin iz Lonjerske ceste, 21-letni Luciano Bru-mat s Kolonkovca in 24-letni Renato Passutto od Sv. M.M. Sp. so pozno zvečer 2. avgusta letos spoznali v neki gostilni Della Pietrovo, kateri so predlagali, ker so jo poznali kot lahkoživko, ljubezenski sestanek m to proti plačilu 300 lir po osebi. Zenska je ponudbo sprejela in se vsedla na vespo ter se odpeljala z vsemi do bližnjega travnika, kejr se je zgodilo, kar je pač bilo domenjeno. Po končanem... uživanju pa je šinila fantom v glavo kaj slaba ideja: okrasti žensko. Na roparski način so fantje prijeli žensko, ji zamašili usta in ji iz nedrij potegnili denarnico, v kateri, je. kakor je ženska kasneje trdila, imela 15.000 lir. Vrhutega je ženska prijavila tudi tatvino etuija za puder ni nalivnega peresa vrste »Parker« Pol ure kasneje je policiia stegnenice desne noge. Truplo ' na podlagi opisa starega mo- torja, ki so ga mladeniči rabili za prevoz iz gostilne do kraja dogodka, že prijela mladeniče, ki so dejanje več ali manj priznali. Od tu je prišla obtožnica, ki obtožuje fante roparskega napada in tatvine. Vrhutega je sodišče mladeniče in tudi žensko seveda obtožilo nemoralnega vedenja na javnem prostoru. Razprava se je včeraj kaj hitro končala, kajt; Della Pietra, ki je ne le obtoženka temveč tudi žrtev napada, je bila odsotna. V pismu u* prava svetoivanske umobolnice javlja namreč sodišču, da ženska zaradi psihičnega stanja ne more priti na razpravo. Sodišče je bilo zaradi tega prisiljeno odložiti razpravo, medtem ko so obtožence, v veliko žalost nesrečnih mater, na podlagi kazenskega postopka poslali v zapor. Za koliko časa? Ni mogoče uganiti, kajti nj znano, kakšno je stanje Della Pietrove, z druge strani pa začasna svoboda za tovrstne prestopke ni dovoljena. Preds.; Palermo, tož. Visal-li, zapisn.; Neri, obramba: odv. Girometta, Gerotti, Ke-zich, Berton, Bologna in Mor-gera. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Koma 15; Croce Vetde, Ul, Settefonlane 39; Gmel-iier. Ul. Ululia |4: Al Llo.vd, Ul, delTOrologio 6; Signori, trg O.spedale H; Harabaglia v Har-kovljah in Nicoli v Skednju. V teh dneh bo izšel tradicionalni «Jodranski koledar» za leto 1955. Koledar sam bo letos sicer v istem formatu kot lani, bo pa precej obsežnejši, saj bo obsegal 260 strani. Privlačno posebnost bodo nedvomno predstavljale tudi štiri umetniške fotografske priloge, prevlečene z raznobarvnim celofanom. Tudi vsebina koledarja bo zelo pestra in obsega poleg običajnega koledarskega dela letne politične, gospodarske in kulturne preglede svetovnega in domačega dogajanja, zanimive članke iz preteklosti in sedanjosti naših krajev, več člankov ob 50-letnici ((Ljudskega odra» v Trstu, številne leposlovne sestavke, črtice in novele, pesmi, praktične članke iz prava, gospodarstva, gospodinstva in zdravništva, razne zanimivosti iz tehnike, športa, križanke in druge uganke itd. Kot zelo koristen priročnik za vsako slovensko hišo pa bo tokratni koledar tudi zato, ker je v njem objavljen celoten tekst londonskega sporazuma o tržaškem vprašanju, se pravi: spomenica o soglasju, posebni statut, seznam šol, dodatna pisma o kulturnih domovih, o konzularnih predstavništvih in o pristanišču. Kot potreben dodatek prinaša koledar Splošno deklaracijo o človečanskih pravicah. Poleg tega je v koledarju tudi objavljena kronologija diplomatske borbe okrog tržaškega vprašanja od t. 1943 do zadnji dni. Koledarju bodo priložene še 4 knjige ^Prešernove družben. Gre za 3 leposlovna dela in eno poljudnoznanstveno. Leposlovna dela so: Povest Franceta Beuka: Tuja kri, ponest Olava Duuna: Hoja skozi temo ter mladinska povest Iva Zormana; Svobodni gozdovi; poljudnoznanstveno delo pa Dežele sveta. Vsaka od treh leposlovnih knjig obsega po 160 strani, Dežela sveta pa 80 strani velikega formata Za naše ljudi bo posebno zanimiva Bevkova Tuja kri, saj tvorijo okvir zgodbe dogodki, ki jih je ljudstvo v Slovenskem Primorju doživljalo pod fašizmom in prve mesece osvobodilnega boja. K ostalim knjigam se bomo še povrnili. Cena koledarja skupno s omenjenimi knjigami bo zelo ugodna in predstavlja zato posebno priložnost za obogatitev vaših družinskih knjižnih zbirk. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Danes 23. t. m. bo v prostorih kluba zamenjava znamk od 18. do 21. ure. Vabimo člane, da prinesejo s seboj za zamenjavo posebno avstrijske in saarske znamke. GLASBENA MATICA v TRSTU V soboto 27. nov. 1954 v AVDITORIJU v TRSTU (Ul. Teatro Romano 2) solistični koncert NADA PUTTAR — prvakinja zagrebške Opere ANTON SOLER — slovenski pianist iz Buenos Airesa Na programu skladatelji: Aguirre, Bach, Bizet, Bersa, Chopin, Gianneo, Gotovac, Lajovic, Liszt, Škerjanc, Thomas, Verdi. Vabila so na razpolago v Ulici Roma 15 (SHPZ) od četrtka dalje od 11. do 13. in od 16. do 19. ure ter v Barkovljah v drogeriji Scheimer, pri Sv. Ivanu v tobakarni Prosen in na Opčinah v pekarni Cok. Osvobodilna fronta Krajevni odbor OF Nabrežina vabi na redno sejo člane krajevnega odbora, ki bo dan et ob 20.30 v kulturnem domu «Igo Gruden«. SPDT priredi v nedeljo 5. decembra planinski izlet v Postojno in Rakovo dolino. Vpisovanje od 23, do 26. t. m. med 19. in 20. uro na sedežu v Ul. Machia- velli 13, II. Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi za božične praznike od 26.XII.1954 do 4.1.1955 zi-movanje v Podkorenu. Vpisovanje na sedežu v Ul. Machiavelli 13, tel. 36-491 vsak dan od 19. do 20. ure. Motokiub »Jadran« Opčine organizira 5. decembra izlet v Postojno. Vpisovanje na sedežu. 00 včeraj do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. in 22. novembra se je v Trstu rodilo 7 otrok porok je bilo 7, umrlo pa je 17 oseb. POROČILI SO SE:- narednik amer. vojske Clavton E. Dege-strom in šivilja Marta Bain, podoficir fin. straže Angelo Zanot in uradnica Giuliana Mencuccl, Kipar Francesco Asco in gospodinja Virginia Gola, električar Bruno Bersini in gospodinja Ada Barbaro, kmetovalec Franjo Ma-glica in gospodinja Maria Para-pat, agent CP Giovanni Zuccoli in šivilja Marta Stoka, mehanik Ezio Fabbro in gospodinja Ca-terina Vivantl. * UMRLI SO: 77-ietna Marija Božič vd. Eller, 84-letna Caterina Smilovlch vd. Rtinano, 62-!etni Marino Petronlo, 45-lelpa Josipi-na Uršič por. Schillani, 50-letna Cristina Tornich por. Romano, 72-letni Angelo D’Elia, 60-letm Giuseppe Giulian, 69-letni Alberto Cirianj, 75-lefn| Antonio Srri-zo, 47-letni Giovanni De Marolti, 59-1 etn! Enriro Landstetter, 61-letni Luigi D'Agostini, 72-letni Antonio riosello, 25-letoi Rugge-ro Ritossa, 63-letnl Giusto Pjrci-nini, 42-letrvi Albino Conti, 68-lema Lidia Tuhtam Roisetti. 16.00: «Sinna Moča«, A. Duarte, E. Lage. Excelslor. 16.00: ((Zapeljivec«, A. Sordi, L. Padovani. Feulce. 16.00: «Beli osvajalec«, G. Madison, J. VVeldon. Nazionale. 15.30: «Cesta», G. Mašina, A. Quinn. Filodrammatico, 16.00: «Steza slonov«, E. Taylor D. Andrevvs. Supercinema. 15.30: «Johnny Gui-tar«, J Cravvford, S. Hayden. Arcobaleno. 16.00: »Ljudje noči«, G. Pečk, B. Cravvford. Astra Rojan. 16.00: ((Ponosni«, M. Morgan, G. Philip. Capitol. 16.00: «Pavla», L. Young. Cristallo, 16.00: ((Pohlep po oblasti«, W. Holden Grattacielo. 15.30; «Johnny Gul-tar«, J. Cravvford, S Hayden. Alabarda. 16.00: «Velika karavana«, V, Ralston. Ariston. 16.00: «Cutnoot», E. Rossi Drago. Mladoletnim prepovedano. AimoD/a. 15.00: «Moški za do- godivščinami«, J. Cagney. Aurora. 16.00: «Nevihte pod morji«. R. VVagner. Garibaldi. 15.30: »Neukrotljivi Jack Slade«, B. Mac Lane. Mia. doletnim prepovedano. Ideale. 16.00: «Meč in vrtnica«, R. Todd. Impero. 16.00: «Alvaro raje gu-. sar«, Trna de Mola. Italla. 16.00: «K vragu slava«, F. Marži. S Marco. 16.00: «Prisega». Kino Ob morju. 16.00: «19. jata bombnikov«, R. Scott. Moderno. 16.00: «Večja ljubezen«, H. Hycs. Savona. 15.30: «Birmanskl tiger«, D. Morgan. Viale. 16.00: «Tobor», C. Drake. Vittorio Veneto. 15.15: «Krinka in srce«, J. Cravvford. Azzurro. 16.00: «Nekdo me ljubi«, B. Hutton. Belvedere. 16.00: «...in sedaj, kdo bo poljubil«, J. Hover. Marconi. 16.00: «Plaža», M. Carol. Mladoletnim prepovedano. Massimo, 15.30: «Notorius», I. Bergman, H nekaj; P wMarjit A"; željah; 14.00 M { obzOfPU zeiian; /~?rljrni oDZun'',n de.rson; 14.15 KultlU tivi; 'li 14.25 Slovenski mo Dvora«; Plesna čajanka; r. Koncert za violino je sopr£ 18.40 istrske pesmi is.l r,ustka Jelka Sportj Nesmrtne melodiK' eta; 20^ 20.05 Iz operetnega je; 21^ Priljubljene iz Sm,r5*I Goldoni: iilmpresa™Večern«J'j igra v 5 dej.; 22.30 eoin« lodije; 23.00 Mozart. laSb3. glasba; 23.30 Polnocn« igra v o ucj., . lodije; 23,00 Mozart. t « » 1 . ur 11.30 Poje So,anf7e50 VoJ ??jS; Komorna «las^'00 vesh »ij«. škim nebom; 20.00 sterFr ba iz filmov; 21.30 ca Russa. , , % - O v K ' » *| f 254.6 m ali 1178 ^ ,2.30. Poročila ob 5 00, 6.0 15.00, 17.00. i«™ 'o/edar; 11.00 Radijski J40,,.« S Glasbena medigra, cic’^,. Novak: Zgodbica « A- g, 11.30 Orkestralni sP°uvertura.i(j; zunov: KarnevD-ka n SL zunov: Karnevalska ga su j; Bara novic: Ma5.45 ^ tfO'V due izvajajo Voka . g, a seli dečki; 16,10 Utn ^ rature - MihaJlo k 16.1° in slovo - U- i7ioP°.^V' ste — poslušajte: d- t: J^ji; ski simfonični kon% ^ gore: Simfometta 1P ert U- i, C. Saint-Saens: Kon ^ V lno in orkester v .. ,jl 18.00 Kulturni preg1.^ celA,^ 18.uu tvuiiurni ški komornj zbor ,g narodne ’ pesmi tednik- 20.10 Fl!t? N • vl^ 20.30 Radijska IE* golj: «Revizor» ' Vpisovanje^. 12. decern«";^, v enodnevni Zršiot Vsem sorodnikom, prijateljem ’vedn0 zapn^jti čarno žalostno vest, da nas je za jn stara staiosti 78 let naša preljubljena ma MARIJA IIEGEAIT vd. sin*!1 v toml Pogreb drage pokojnice bo * don’1’ vembra ob 16. uri iz hiše žalos 1 pališče. n®" rek <>®' Ij ' Žalujoča sina Anton in « Dora a, snahi Marija in Silva, vnukinj na 10 Dora in pravnukinja Renatka Kontovel, 23. novembra 1954 GOVOR MARŠALA TITA NA VELIČASTNEM ZBOROVANJU PRETEKLO NEDELJO V KOPRU .. jrajo, da smo neodvisna država ja sami odločamo in da nemo hai ie nainraiiilnejše Motijo se tako oni na Vzhodu, kakor oni na Zahodu, če pričakujejo, da bomo se kdaj privesek tega ali onega bloka držav - Proti agresiji, za mir in sodelovanje med narodi sednik MLO Koper podeli tov. Titu diplomo častnega meščana Kopra Vi * 1. strani) Ova vesIev kakš;.a je perspek- v° socfaHLdržavi- Ml gradi-!lz'ramn = -”1’ m' industria- rpi-„-V0-‘° de2elo, mi smo ?* bonuiCi,-Ze ,2aključiii oziro-0 kat,i°t3malu zaključili na-graditev, našo f9 »adaMbf- 1°. ki j'1 temelj v6' Nekoč razvoj naše dcže-ej tova ala Jugoslavija, «^iu ^ ki bi nekai po- ' ije, ’jp _ ,.2 pospDne inaa-Glaaj 20 industriali- flr.a,ia dežel« „ . s« 7* Zadevamo se na ^an3kiii,,„ jmamo razne pc-^avnih tron,'*v0t P°sledico te-5tetivliaij “ tkov’ ki smo jih o J i:,p0 Iet-U l«4f druge v hS?vjetska zveza je bilaZ ? dežele, ko Siten, • storJena v gospo-l*: Z\rrU, strakovita ško-'lsPevamnSad?VI in mi )*■ di jih ri?^rorrjne "upore, ^aj mmprej odstrani^ e dortlo V krni" p0ti’ eetnagaii t,.a obdobju ve in a Udl ’e 7-adn\e ir- mšs&tsi ,Va m imajo '.tJe "a rSted' »Ustvarjalni ražvnt fožn°s-n i>udo v sv„j„ m »mo. C ^ V korist ?. ,Per sp ek ti v e ' Takšn a1 m ioli-tlCpa skupnost t *Aa sociali' s takšno enot- Tovariši in tovarišice, kratko sem vam povedal, kam ste prišli, rad bi vam pa povedal še nekaj besed tudi o tem, kaj pomeni Jugoslavija kot činitelj rja mednarodnem torišču. To ni več tista Jugoslavija, kakršna je bila nekoč. Z enotnostjo svojega ljudstva ne glede na to, da živi v njej več narodnosti, z monolitno enotnostjo, s svojo čvrsto zavestjo, z žrtvami, ki jih je prispevala med vojno, in z napori po vojni, si je pridobila na svetu velik ugled, zlasti s svojo vztrajnostjo, da bi ohranila .svojo neodvisnost in s svojo dosledno miroljubno politiko v bcju za mir. Kot miroljubna dežela je v boju za mir močan činitelj v mednarodnem obsegu. Naša dežela si je pridobila mnogo prijateljev širom po svetu. Seveda ima tudi nasprotnike. Ima nasprotnike po ideološki liniji, ker je socialistična dežela, na svetu pa so ljudje, ki; nimajo radi socializma. Razen tega ima nasprotnike tudi med tistimi, ki niso hoteli, da bi bila neodvisna, marveč odvisna, In tudi o tem bi rad da-, nes govoril. —• hm,* Rad bi, da bi vedeli nekaj več o tem>, v fčem je. bistvo normalizacije suko-ž jugosia-t ?■ * Sovjetsko zvezo m o-stalimi vzhodnimi deželami. Jo ^Udstva kakr fazgovoru sa im°n^U!arnega urada S- Albertario v • Titom in tov. Vilfanom sno ima_ &ar se ie fc>b?°,glh težavni1 videli- že IViek"« sr, s-e Rb« SSK" V^n>mi delni a RkuPnost, )anAse možnost^"1"11 *iudmi tfkfc največ u- CVoin. Prišli ln b°dočim in našnSV?y. takšno da boste l«uDaj Prep.Iičano ' -1- 2 njlm !‘vu! bo^eJna tefPeli V.se »i-J storili v«-« zemlji, kjer QStn &Co bodnšfv, ZU svoi° ;n ludi sami r°dov, da Site* Pvispe^aIi var4 naJveč Š ,ppnosti V * i družbe daj (navrJns e člani k 2?'alističm ten° vzklika-Titu) cni Jugoslaviji .n Gotovo ste že slišali o tem, da pobuda ni prišla od nas, marveč od Sovjetske zveze, pa tudi od drugih vzhodnih dežel. Z njihove strani je prišla pobuda in to je povsem pravilno. Mi smo to pozdravili, praVilno je zato, ker mi nismo zakrivili prekinitve, ker se je v vsem tem času poka-, zalo. da je resnica na naši strani. In .tudi dokončno se je pokazalo, da je resnica na naši strani. Zato tudi oni dokonč-no priznavajo, da je resnica na naši strani in da mi nismo bili krivi (ploskanje in dolgotrajno vzklikanje «Tito-par-uja»). To so sarni povedali, to sarm pravijo, čeprav pre- Ekn HaaSn,°VuVendar Pa jasno tako, da lahko vsakdo, ki le nekaj razume, vidi, na čigavi strani je bila krivda Po celih sestih letih je torej nase ljudstvo doseglo še nekaj velikega, doseglo je, da je ti- sto, kar je zmeraj trdilo, tisto, smo nenehoma trdili, naposled pred vsem svetom jasno razčiščeno: da mi nismo bili podleži, ne vohuni, ne agenti drugih držav, ne fašisti, ne izdajalci socializma, marveč da je bila to prekinitev po državni liniji, da je bil to sad stalinske politike. Mi pozdravljamo dejstvo, aa so imeli novi voditelji Sovjetske zveze toliko poguma, da sj vsaj toliko prelomili s to dosedanjo politiko in da so nam znova ponudili upostavi-tev normalnih in celo dobrih stikov. Ali naj bi to odklonili? Ne! Mi smo zmeraj govorili, da zahtevamo to in to, da zahtevamo, da smo enakopravni, da razgovarjajo z nami na podlagi enakopravnosti, da imamo normalne stike. ker proti narodom Sovjetske zveze in drugih dežel ničesar nimamo. Čeprav sem že večkrat o tem govoril, govorim tudi tu danes zato, ker je videti pri nekaterih ljudeh v naši deželi in v drugih deželah, zlasti pri tako imenovanih informbirojevcih oziroma pri komunističnih partijah še zmeraj težnjo po drugačnem prikazovanju te stvari, ker jim je težko priznati, da so ves čas zagovarjali neumno stvar. Zdaj bi pa nam radi podtaknili, češ da smo se mi pokesali in da gremo nazaj. Mi pa se nismo prav nič pokesali, ker se nismo imeli za kaj kesati (ploska njej. Vsem takšnim zmešanim glavam bi priporočil, naj se vsaj v zadnjem trenutku nekoliko ovedejo, da ne bodo zabredli v še neumnejši položaj, v kakršnem so zdaj, kajti čas bo pokazal, da ne bodo mogli več prikrivati svo je neumnosti, ker bo vse to jasno vsemu svetu S Sovjetsko zvezo smo že upostavili dokaj normaine sti ke. Ker je to tudi njihova želja, sem prepričan, da se bodo ti stiki še popravili in zboljšali, da bo sodelovanje koristno za obe deželi. Seveda je to enako odvisno od nas in od njih, največ pa od njih, ker je pri nas želja zmeraj dana Ml imamo najboljšo perspektivo, da imamo na tej strani dobre slike in da sodelujemo v vseh vprašanjih na podlagi enakopravnosti Oni namreč sami pravijo, da prav nič ne mislijo na vnv šavanje v naše notranje zadeve, da nas smatrajo za neodvisno samostojno državo, kakor nas Stalin ni hotel smatrati. Ne glede na to, da je Stalin mrtev, moram reči, da je zapustil sledove in da moram zaradi lega govoriti o tem. Tisti, ki so zdaj na krmilu, pravijo, da nas obravnavajo kot neodvisno in samostojno državo, in mi to pozdravljamo. Mi se prav spričo tega r.ismo niti za trenutek obotavljali sprejeti normalizacijo in ker smo neodvisna država, ni bilo potrebno, da bi se na kogar koli ozirali, kaj poreče, ali naj dobre stike sprejmemo ali ne, ker je to stvar nas samih in nikogar drugega. Mi bomo tudi v prihodnje delali tako, deiamo pa vse, kar je v interesu naše države in miru na svetu, razume se pa, da tudi v interesu tistih dežel, ki z nami navezujejo dobre stike, če so to interesi, ki ne nasprotujejo interesom miru in našim lastnim. Na drugi strani, na Zahodu, zdaj mnogi ijudje razumejo to zboljšanje stikov kot našo zmago, ker je naša potrpežljivost rodila sadove po tolikšnem strašnem pritisku. To namreč ni bil nekakšen spor, o tem sploh ne more oi-ti govora, To je bila iiladna vojna, v kateri so vzdolž naših meja padale človeške glave, to je bila najstrašnejša propaganda, to je bil najhujši pritisk z vsemi možnimi sredstvi, razen odkrite vojne. Pametni ljudje nu Zahodu menijo da je za nas velikanska pridobitev, da smo to vzdržali, in bilo bi nespament.no, da bi nam zdaj zamerili, da smo se odločili za zboljšanje stikov s Sovjetsko zvezo. Toda na Zahodu so tudi zlonamerni ljudje, in sicer največ takšni, ki sovražijo socializem, ki sovražijo človeški napredek, kar smo jim dali doslej, pa je bilo zaman « Toda ti ljudje nam niso ničesar dali, ker so imeli od tega tudi sami korist, čeprav mi nismo sprejeli nobenih pogojev. Skratka, ti ljudje bi nam radi tako škodovcli. Mi pa se ne moremo ozirati na takšne očitke nekaterih elementov z Zahoda in to nas ne more ovirati, da upostavimo takšne stike, kakršne želimo in o stoodstotno strinjali z nečim, kar ni v skladu z našim: nazori o mednarodnih problemih. Vi veste, kakšen je zdaj no je upanje, da bi dosegli nekaj konstruktivnega in pozitivnega za zmanjšanje napetosti v Evropi? Reči mo mednarodni položaj. Vojna r, nevarnost je sicer mnogo manjša, umaknila se je daleč nazaj, toda problemi so še ostali. In na žalost delajo na eni tn na drugi strani ukrepe, o katerih ne bi mogli reči, da zbližujejo gledišča za laž- am, da ga ni. Ni pa ga zato, ker je to mnogo premajhno število, samo ena stran, in zato, ker se bojim, da bodo na tej konferenci zatrdno predlagali ukrepe za izglasovanje nekaterih sklepov, ki bodo morda usodno vplivali v smeri nadaljnje zaostritve položaja v Evropi. In razum# se, čeprav pozdravljamo to idejo, mi ne moremo sodelovati na tej konferenci. Ne zato, ker ne sodelujejo na njej druge dežele, ker so dežele, ki ne sodelujejo iz drugih razlogov, marveč zato, ker ne vidimo v tem nobene koristi ne za mir v Evropi, ne za nas same. prepričan pa sem in želel bi, da tu ne bi šli tako daleč, da bi onemogočili tu- Dijaki in dijakinje bujske gimnazije % tov. Titom čemo in da odklanjamo vklju- L.iev v atlantski pakt in da se vanj tudi nikoli ne bomo vključili, povedali pa smo tudi, zakaj ne. Mi ne odobravamo v Evropi snovanja novih blokov in formacij in mi smo tudi proti teirju, ker menimo, da je na svetu ravnotežje upostavljeno že tako, da lahko govorimo na miren način, čeprav bi trajalo to malo i dlje. Mi menimo, da ni treba ustvarjati novih elementov razdora, marveč jih je treba vztrajno odstranjevati, pa ce- di v prihodnje uresničitev te i -SQ potrebne za to žrtve ideje, ki jo je sprožila So- j ^ se ne sramujemo povedati vjetska zveza, da bi zares j to deželam na Zahodu, in tem sklicali konferenco s širšim in j deželam je naše stališče zna- po možnosti najširšim krogom evropskih dežel, na katero bi šla Jugoslavija odkritega srca rada, da bi se je meni, da je balkanski pakt propadel«. Jaz pa jim pravim, da se motijo. Balkanski pakt ni propadel. Balkanskega pakta nismo upostavili zaradi nekakšnih agresivnih ciljev. Da smo ga upostavili z agresivnim ciljem proti Sovjetski zvezi, bi seveda s to normalizacijo propadel. Ker pa smo ga upostavili zgolj v obrambne namene, da bi krepil našo neodvisnost, ni propadel ne za nas, ne za Grke, ne za Turke. Balkanski pakt v celoti velja in mi ga bomo dalje razvijali, mi bomo še nadalje krepili ta pakt oziroma to sodelovanje med našimi tremi deželami, enako kakor bomo razvijali tudi sodelovanje z drugimi deželami. V no. Zato pravimo: takšni smo, vi pa storite, kakor veste in znate, mi bomo sodelovali z va- tem, tovariši in tovarišice, je, mi v tistih vprašanjih, ki se j kratko rečeno, vloga jn stali- udeležila in prispevala svoj tičejo varnosti na svetu, pro- šče naše države na medna- delež k zboljšanju položaja v j ti agresiji, za mirno sodelo-i rodnem torišču, j Evropi. vanje, za mirno sožitje. To je Povedal bi vam še dve. tri Morda nas na strani vzhod- i prav tista osnovna nasa linija, I besede tudi o naših notranjih nih dežel ne bodo razumeli. | k' jo zagovarjamo in za ka- zadevah. O tem sem govo-Toda vedeti morajo, da smo 1 tero se borimo ne le mi, ril že malo prej, rad pa bi to mi neodvisna dežela, da sami j več tudi mnogi drugi narodi ^ nekoliko bolj konkretiziral. odločamo in da vemo, kaj jc J na svetu. To pravimo tistim ^ jsjaša država je seveda že do-v danem trenutku najpravil-1 na Vzhodu, to pa pravimo segja velikanske uspehe. Na-neje. Mi tako gledamo ."»a j tudi tistim na Zahodu. ^ Najn J delovni ljudje so dosegli v stvari in govorimo odkrito in Tov. Tito med pionirji kakršnih menimo, da so v skladu z našo zunanjo politiko (odobravanje). Mi se ne moremo ozirati niti na to, ne glede na to, kaj kdo govori. Prav tako smo rekli in govorimo tudi zdaj, in to pravim tu tej drugi strani, Sovjetski zvezi in drugim vzhod, mm deželam, da na moremo zboljšati stikov z njimi v škodo in poslabšanje naših stikov z zahodnimi deželami, da si morajo biti na jasnem o tem, da uveljavljamo svojo lastno politiko, da si morajo biti na jasnem o tem, da se zuaj ne moremo prepirati ali pa prekiniti teh stikov z zahodnimi deželami, da ne moremo dopustiti, da bi se stiki, ki smo jih navezali, poslabšali sama zato, da bi se zboljšali stiki z njimi. Mi ne mo-lemo zdaj poteptati vsega tistega, kar smo doslej delali in govorili, ker imamo z za-houiumi dežetami razne, zlasti gospodarske stike; dalje mi smo se morali leta 1948 zavarovati in nasloniti v gospodarskem oziru na zahodne dežele, z njimi imamo mnoge trgovsae in druge pogodbe, tam imamo mnoge kredite in druge obveznosti ki jih še nismo začeli izpolnjevati, mi še zdaj dobivamo pomoč od nekaterih dežel, kakor so A-merika. Velika Britanija _ m delno Francija. In te dežele doslej niso pokazale, da so naši sovražniki, marveč^ m nam bile v najtežavnejšem trenutku prijatelji, in zato jih tudi zdaj smatramo za takšne in nimamo nobenega razloga in tudi ne mislimo prelomiti z n.iimi. Tisti na Vzhodu in tisti na Zahodu naj si bodo na jasnem o tem, da mi v svoji zunanji politiki ne zapuščamo poti, ki smo si jo utrdili od leta 1948, to se pravi, da imamo svojo lastno pot, da zmeraj pogumno govorimo, kaj je pravilno in kaj ni na tej ali oni strani. Slehernemu naj bo jasno, da mi ne moremo biti privesek nobene politike, da imamo svoje gledišče in da znamo prosoditi, kaj je pravilno in kaj ni. Tisti ljudje na Zahodu, o katerih sem malo prej govoril, ljudje, ki nas nimajo radi kot socialistično deželo, naj si bodo 'o-rej enkrat za vselej na jasnem o tem, da je pokopana tudi sleherna utvara, da bi se lahko mi nekega dne odpovedali socializmu in presedlali v ne je obravnavanje spornih vprašanj na svetu. Sovjetska zveza n. pr. zdaj predlaga kon- se ne bojimo to povedati. Prav tako pa pravimo tudi tistim na Zahodu, da sleherno snovanje vojaških formacij in blokov ne zboljša položaja, kakor to mislijo nekateri, ki gledajo na obravnavanje svetovnih problemov skozi prizmo svojih topov, atomskih bomb itd., namesto da bi na miren ferenco triindvajsetih evrop- j način začeli pogajanja. Mi te-skih in nekaterih izvenevrop-! ga ne odobravamo in vi ve- skih dežel, kakor so Amerika, Kitajska itd., da bi se pogovorile o spornih vprašanjih. Ideja sama je res dobra. Zlasti bi moral poudariti in pozdraviti to, da je prav Sovjetska zveza prva sprožila vprašanje sestanka triindvajsetih dežel, ne pa samo štirih, kakor so prej zmeraj poudarjali. To je dobra stvar. Toda zdaj je vprašanje, kako je to postavljeno. Ali je realno tako, kakor je postavljeno? To je tisto, da je negativno. Ni realno, da določijo za tako veliko stvar rok, ki je sploh nemogoč za sklicanje taitšne konference, za sestanek vseh triindvajsetih dežel. Jasno je, da je za tako velik dogodek potrebna priprava, bolj realen rok. Ta lepa ideja je morala torej takoj v začetku otipljivo doživeti neuspeh-Najbrž bodo konferenco sklicali. Toda udeležilo se je bo samo določeno število dežel, in sicer tiste, ki so že odgovorile Sovjetski zvezi. Druge dežele bodo namreč odgovorile negativno. Kaj moremo mi tu storiti? Ali je možno sodelovanje na takšni konferenci s tako ozkim blokom držav, samo tistih v vzhodnem bloku, kakš- ste, da prav zaradi tega no- nima nihče pravice reči, da : giaditvi svoje dežele, v indu-smo nepoboljšljivi nevtralci., strializaciji in v jiroizvodnji Ne, mi smo aktivna, neodvis- | takšne uspehe, da jih občudu-na država na_ mednarodnem I je vsa)^ kdor ve, kaj smo ime-torišču. Mj hočemo biti čini-j jj prej, in ki vidi, kaj imamo telj, k* prispeva k pomiritvi. ; zdaj. Imamo pa še težave, ne pa, ki s svojim sateljtskim I Spremljajo nas tudi razne ele-stališčem na strani tega ali mentarne nezgode. Letos smo onega bloka prispeva samo k| jmeji Rudo sušo, ki nas je za-zaostritvi. V tem je stvar, to- j (je]a tako, da nam je napravi-variši in tovarišire. | ja velikansko gmotno škodo, Mnogi zdaj pravijo: «Da, vi' ki nekoliko tudi vpliva na ste za normalizadijo stikov z i standard naših ljudi. Naš cilj vzhodnim blokom, to pa po-1 je bil, da bi stalno postopo- Maršal Tito s Koprčani ma dvigali standard naših državljanov in nekaj časa smo to dokaj realno delali. Zdaj pa nas je vse to iznenada, prav zaradi raznih gospodarskih težav in drugih elementov, ki so vplivali, da je začel življenjski standard v določenem smislu padati, primoralo, da trenutno resno razmišljamo o tem, da bi storiti naj-odločnejše ukrepe, da bi bili državljani naše socialistična dežele obvarovani padanja življenjskega standarda, da ne bi padal, marveč da bi se po možnosti dvigal čeprav v določeni meri tudi na račun ne tako hitre nadaljnje graditve in industrializacije naše dežele. Naša država, organi naše oblasti, bodo storili v raznih smereh potrebne ukrepe, da se bo zmanjšala zaskrbljenost naših ljudi spričo tega, da so začele ponekod v mestih cene nekaterih proizvodov naraščati. To smo z nekaterimi ukrepi že zaustavili in tej zaskrbljenosti ne bo mesta- Ljudje naj vedo, da smo že poskrbčli, da imamo kruh in drugo, kar je potrebno za življenje, po cenah, ki ustrezajo kupni moči naših državljanov. Razume se, da bomo pri tem kar najbolj učinkovito udarili tudi po tistih špekulantskih elementih, ki tudi prispevajo svoj delež k poslabšanju življenjskega standarda naših ljudi. Bolj bomo torej delali v -tej smeri, da življenjski standard ne bo padal, marveč da se bo dvigal. V tem oziru s tega mesta apeliram na vse državljane naše dežele, naj nam pomagajo. Ničesar ne bomo izgubili, če bomo graditev kaka tovarne ali česa drugega podaljšati za leto dni ali več, če bomo zgradili manj tovarn, kakor smo jih nameravali ali planirali, gradili pa bomo tisto, kar je najbolj bistveno in najvažnejše, da bo začelo zgrajeno obratovati. Mnoge naše"iflwvarne bodo lahko začele prihodnje leto obratovati, ničesar ne bomo izgubili, ker imamo dovolj časa. Ce pa tega ali onega ne bomo storili mi, bodo storil; novi rodovi, ki prihajajo za nami, saj nismo prisegli, da bomo storil; vse in da bomo našo graditev zaključili. Reči hočem, aa naj bi naši ljudje že zdaj nekoliko čutili olajšanje od teh naporov. Občudujem naše delovne ljudi. naše državljane, ki so toliko let stoično prenašali vse te žrtve, ki so res možati vzdržali vse te napore in ki imajo res pravico zdaj reči: delajmo nekoliko počasneje, oddahnimo si nekoliko! To sem vam hotel povedat; tu in ne samo vam, marveč vsem državljanom naše dežele. Naj živi naša Federativna ljudska republika Jugoslavija!* KULTURNO PISMO IZ KOPRA ki nočejo, da bi prišlo na sve- kakšen »kapitalistični tabor«, tu do pomiritve in mirnega | Q tem ni govora («Tako je!« sežitja, in takšni, ki zdaj pra- „i„cv.,„jf. i /dai mora biti vijo: «A ha, nazaj gredo v svojo staro druščino, znova kakor so bili nekoč, potemtakem jim nikar ne verjemimo, ničesar jim ni treba dati, vse Slavnostno kosilo v Portorožu ploskanje.). Zdaj mora tudi na vzhodni strani jasno, da se nikoli več ne mislimo vrniti v položaj, v katerem smo bili do leta 1948 oziroma v katerem so želeli, da bi bili, pa smo jih rekli «ne», in ker smo takrat rekli «ne» in prišli v najstrašnejši položaj, v katerem je lahko kaka dežela, bi bilo seveda neumno zdaj privoliti v to, da bi se spet vrnili v takšen položaj (ploskanje). O tem ,ii govora. Ko pa bo to jasno slehernemu, a jasno bi mo ralo biti, bo jasno tudi to, da lahko, da morejo in morajo delati z nami s takšnimi, kakršni smo. Mi smo dežela, ki prispeva ogromne napere ne le, da bi ustvarila svoj boljši jutrišnji dan, marveč, ki prav tako daje ogromna sredstva tudi v obrambne namene, ker še ni dolgo tega, ko je bila vojna nevarnost dokaj velika. Naša država je zmeraj pripravljena na največje žrtve, kadar gre za zagotovitev miru, in to bo delala tudi v prihodnje Zda: bi rad spregovoril nekaj besed o vprašanjih, v katerih se ne strinjamo niti s tistimi na Vzhodu niti s tistimi na Zahodu. Delno, toda ne popolno se strinjamo z enimi in drugim; v nekaterih vprašanjih, ne smejo pa seve da pričakovali, da se bomo v i>l bi o* hai h v ta p'iavt theateb rja'ti pobtitviti?» Dr. Bratko Kreft: KRAJNSKI KOMEDIJANTI - Premiera in o-tvoritvena predstava Gledališča Slovenskega Primorja v Kopru (Nadaljevanje in konec) Anton Tomaž Linhart Adolfa Anderla je bil v konceptu premalo osvetljen. V drugem ali celo v tretjem planu, namesto v prvem. Linhartu in njegovemu delu, njegovi pomembnosti za slovenski teater je to Kreftovo delo zlasti namenjeno. Režiser ga je sicer res imel «pri roki«, toda nekje neosebno, neprizadeto, v momentih že kar anemično. Dobra, sveže delujoča figura, pa v besedovanju tako odsoten in mrtvičen, malo kanclijski in malo naveličan. (Kasneje sem doznal. da je Anderle vskočil v zadnjem hipu). Mladi Albert Raner je s svojim Matičkom razgibal mi-zansceno. Prostor je napolnjeval s svojo že kar preveč or-namentirano poniglavostjo, silno je bil precizen v poklonih in mnogih gracijah. In daleč od lakaja, kar je dalo njegovi upodobitvi zdrav kolorit. Je pa zanesljiv talent in ko si bo,s čistostjo jezika bot, bo imelo koprsko gledališče dobrega, razgibanega in uporabnega m'adostnika. Micka Brede Urbičeue je bila v igralskem pogledu sploh najboljša vloga te predstave. Svoj lik je gradila lahkotno m pregledno, njena konverzacija je svetla in trdna, v gesti in preg'bu pa si je znala pomagati s listo simpatično ue-kliško-kmečko nerodnostjo,, ki bi bila rada hkrati galantna in je zato tembolj mikavna. Ernest Zega je Japlja predstavil — tako se mi zdi! — v smislu klasičnega japljevskega koncepta. Hud janzenist, de-kansko umerjen, pretehtan m gromovniški. Zlasti še v «tron_ ski besedi od kralja Arte-xerxa». Sonja Stoparjeva je z županovo «Micko» nadvse zadovoljila, z Linhartovko pa je — kakšen zanimiv obrat! — izgubila vso toplino, žlahtnost, iskrenost in zven. Kakor da jo je hotel režiser namerne^ ugia. siti z Linhartom: brez šarma, hladna, komaj opazna kreacija, ki bi si bila v sproščeni igri in prizadevni lahkotnosti zaslužila več pozornosti. Ne vem, kdo si je bil - izmislil tega dr. Franca Repiča v osebi Cirila Pogačnika takega, kakršnega smo gledali. Samo' dvoje neljubih zmot je Repiča lahko sprelevilo v ope. retnega burkača: ali igralčev pomanjkljiv čut za pravo mero ali pa režiserjeva paleta. Repič je pijanec m do sem je Pogačnik zadovoljivo rešil svoj problem. Ko pa se iz te pijanosti filtrira še tipično »kranjsko duhovičenje« okrog vina in domislic, potem je dvorana (v Kopru prav tako kakor — ne dvomim! — na našem teienu) polna smeha. Ta smeh pa je nevaren. Je lahko zdrav, dober, zveneč, toda večkrat je tudi prizanes* 1 j iv. To' pa je strup. Takoie trepljanje po ramenih, 'ak smeh najrajši Todebeli glasilke, ki ne morejo potlej več peti komorno. Res je bilo v Repiču veliko zdrave voljnosti, toda preveč neresnega šolsko klasičnega, predmestno — diletantskega burkaštva. Tudi Tiberij Lemut (z režiserjem) si z grofom Hohen-wartom ni bil kaj na roke. Mrakoben, zloduški, stisnjen, frigiden poleg vsega svojega ženskarstva, pa tudi kadar je ženskar, je topoglavo okoren!), brez smisla za figuracijo in melodijo besede. Siegfrid v skrajni konsenkvenci- Ženskam «gruli», kakor da bi napovedoval smrtno obsodbo, vse okrog sebe pa nepremagljivo melje v prah in pepel Ra je tudi človek nevsezad-nje, ali pa vsaj ne preveč ravnodušen do nežnega spola. Morebiti celo lepotec. Isti motiv v istem duru, v isti variaciji ter isti dinamiki. »Laško pevkinjo« Suzano Marranesijevo je posrečeno zaigrala Murga Filčeva. Do vseh svojih «satelitov», do vseh živih in mrtvih okrog sebe je bila kar taito prizanesljivo milostna. Pri Filčevi je iluzija plemenitosti na dlani. Ona jo doprosrčno razdaja, vdano, toda s privzdignjenim očesom sprejema očitke in komplimente. Laška igralka pa bi morala vse znova, dvakrat, trikrat odkrivati, kajti svoji lepoti se ima zahvaliti, da so jo pripeljali v izbrano družbo. Nenehno bi morala biti navzoča, ne pa le tam, kjer ji iztočnica zazveni v u-šesih. Pa vseeno odlična igra in (nekje sem to že zapisal!) obsežna izrazna lestvica. Bartclini in njegova žena, ta vdani laški muzikalni mehanizem in lep ženski portret sta igrala Branko Karbid in Romana Lemutova. Oba v krajših pasusih pregledna in simpatična. In še nekakšen ce, hovski krog v svetli luči Zoisovega mentorstva: Dr. Janez Mrak Oraga Nardina, dr.. Jožef Piller Karla Marsela, Anton Makovic Jožeta Zalarja. Vsi trije ubrani v zvočen akord. Potem še Igor Pelan s kaplanom Valentinom Vodnikom. Ena od redkih figur, ki je prevetrila ozračje z zdra. vo in odločno pojav«, pretkano tu in tam s simpatično mladostno kaplansko sramežljivostjo in hkrati s tipičnim -zaokroženim duhovičenjem. Ne vem le, zakaj je nosil brke, vsaj tako je bilo videti. O-membe vredna sta še Jožef pl. Desselbrunner Toneta Albrehta in markantna pojava škofa Brigida Oskarja Venturinija. Zebretovo scensko glasbo je z orkestrom JLA iz Portoroža naštudiral Vladimir Lovec, prav tako petje Marge Filče-ve, ki je bilo v danih okol-nostih sicer simpatično, toda intonančno dokaj nedoločljivo. Pa še nekaj besed glede finalnega odstavka Kreftove komedije: avtor v pismu Kranjčanom sicer očita mrku-nom naše kritike pošepetava-nje o operetnosti omenjenega finala, res pa je tudi lahko opereten, kadar režiser ne zna ujeti pravilne interpretacije tega konca. Koprski konec pa je bil opereten, žal, in bi bilo bolje, da bi v tem primeru nad Zebretovo muziko rajši govorili določen tekst kakor ga skušali zapeti. Novo Gledališče Slovenskega Primorja je torej veljavno vstopilo v prvo sez.ono svojega dela. Kako bo brez režiserjev (razen stalnega, ki pa tudi ne bo mogel redno opravljati svojega dela!) reševalo svoj letošnji repertoar, še ni jasno. Menim pa, da bi si že vnaprej moralo oskrbeti vrsto odličnih domačih režiserjev, ki se bodo gotovo radi odzvali in pomagali pri stabiliziranju tega novega gledališkega ansambla. Celo to: gostovanja režiserjev naj bi bila sploh praksa Gledališča Slovenskega Primorja. Potem bo njegov umetniški razvoj utemeljen in perspektiven. MILAN LINDIČ TRST, torek 23. novembra 1954 W8 jVflT Vremenska napoved za danes; IV i* m J gubo jn h]adno: tu pa tam oblačno, ki se bo še povečala. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 6.6 stopinj; najnižja pa 0.1 stopinj. PRIMORSKI OH RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Koper: 20.30: G. Ger-shivin: «Porgy and Bess», opera v 3 dej. 18.00: Dvorak: Koncert za violino in orkester. 11.40: Komorna glasba. — Slovenija: 16.10. Utrin terature - Mihailo Lalič: Sestanek in slovo. . Trst 11» Trst U Mendes France za konferenco štirih (Nadaljevanje s J. strani) javnosti Združenih narodov, je Mendes-Franee izjavil, da «Združeni narodi morejo in morajo brez dogmatizma in brez pretiranih ambicij, pač pa s potrpežljivostjo in vztrajnostjo analizirati vzroke, ki so vir nezadostnega gospodarskega razvoja na naši zem-I j i», ter iskati sredstva, da bolj razvite države pomagajo do napredka manj razvitim državam. Na koncu je Mendes-France poudaril, da polaga francoska vlada veliko upanje na bodočnost Združenih narodov. «ki ostajajo za francosko ljudstvo pravo ognjišče miru». predstavnik ameriškega, državnega denartmaja Henry Suydam je na tiskovni konfe-tenci prebral izjavo, v kateri ZDA zagotavljajo, da bodo najskrbneje proučile «zanimiv in važen govor irancoskega vladnega predsednika v skupščini OZN». Glede morebitnega sestanka s Sovjetsko zvezo spomladi pravi izjava, da so ZDA vedno poudarjale, da so pripravljene na sestanek z Rusi in z drugimi državami v zvezi z evropskimi vprašanji, ko se bo pokazalo verjetno, da bo tak sestanek imel uspeh, in po potrebnih pripravah. Pred temi pogajanji pa bi se morali ratificirati pariški sporazumi. Foreign Office je nocoj objavil izjavo, da je bilo stališče britanske vlade glede konference Štirih že večkrat pojasnjeno, in pripominja, da bo ustvarjena bistvena podlaga za iskanje sporazuma z Vzhodom, če se bo najprej na Zahodu dosegia enotnost. V bonnskih vladnih krogih so predlog Mendes-Francea pozitivno sprejeli in izražajo zadovoljstvo, da je tudi izjavil, da je treba pred poganjanji z Moskvo ratificirati pariške sporazume. Avstrijski podkancler Schaerf .je v zvezi z izjavami Mendes-Francea o Avstriji poudaril, da je predlog o podaljšanju roka za umik zasedbenih sil že stavil avstrijski zunanji minister Figi na berlinski konferenci, in če bo na prihodnji konferenci za avstrijsko pogodbo stavljen kak predlog v tem smislu, se bo avstrijska vlada o tem posvetovala. ‘ y~ H .a ' ¥ m m Občinske volitve v brčiji ATENE, 22. — Upoldne so v notranjem ministrstvu dobili podatke o izidu občinskih volitev v 150 od skupnih 220 občin. Podatki kažejo, da so konservativni kandidat! imeli večino v večini občin. razen v dvanajstih (med katerimi je atenska občina). kjtr so zmagali predstavniki koalicije, ki jo sestavljajo EDA, EPEK in socialistična demokratična stranka. V nedeljo se bodo volitve ponovile v Solunu, Pireju, Patrasu in Kardici, kjer ni noben kandidat dobil potrebnih 40 odstotkov glasov. Skupen poziv tuniškim tednom PARIZ, 22. — Francoska in tuniška vlada sta danes izdali skupen poziv tuniškim felahom in prebivalstvu. Skupna izjava se deli na tri dele: 1. Svečan poziv tuniške vlade felahom, naj položijo orožje in naj ga izročijo francoskim in tuniškim oblastem, katere se obvezujejo, da ne bodo uvedle kazenske akcije proti tistim, ki bodo položili orožje. 2. Skupen francosko - tuniški poziv prebivalstvu Tunizije, naj izroči orožje, ki ga morda skriva, ter obljublja, da se proti njemu ne bo uvedla nobena kazenska akcija. 3. Poziv vsem Tunizijcem, naj podprejo ukrepe za povratek k miru. Medtem pa javljajo, da se v več krajih Tunizije borba med felahi in varnostnimi silami nadaljuje. Pri spopadu severno od Gafse so varnostne sile ubile 20 felahov. Med varnostnimi silami pa je bil en mrtev m 9 ranjenih. PORAŽENA KLJUB DOBRI IGRI Triestina-Napoli 0:2 (0:0) Milan se je še bolj oddaljil od zasledovalcev - S tremi točKami iz dveh teKem se Catania vrača domov v.<; ' OB OBISKU MINISTRA MEDICIJA IN PODTAJNIKA FERRARI JA » Napoliju, veliki uganki letošnjega nogometnega prvenstva, je toraj pripadla čast, da je prvi uklonil Triestino na njenem igrišču. Toda to kljub vsemu ni niti najvažnejše", bolj važno je, da smo po dolgem času zopet prisostvovali resničnemu nogometu, kar smo na vseh zadnjih tekmah v Trstu pogrešali. Čudno moštvo, ta Napoli. Od deset točk, jih je kar osem nabral na tujih igriščih, medtem ko je doma izgubljal dragocene točke proti dokaj skromnim enajstericam. V začetku je bil v očitni krizi kljub kopici slavnih imen kakršna so Amadei. Vitali, Bugatti in seveda najdraže plačam igralec Jeppson. V zadnjih igrah pa se je znatno popravil, tako da je bilo realno računati m možnost njegovega uspeha proti Triesti-ni, ki trenutno preživlja hude čase. Ze nekaj nedelj je namreč prisiljena nastopati brez svojih dveh najboljših igralcev Naga in Valentija, tokrat pa se je morala odreči tudi Cur-tiju, ki je vse doslej predstavljal dušo in režiserja napadalne petor ice. Kljub temu je domača enaj-storica sprejela dvoboj z nasprotnikom izpod Vezuva vse prej kot malodu :no. Takoj po sodnikovem živžgu (sodil je Bele precej slabo) je prevzela iniciativo v svoje roke in jo z redkimi presledki obdržala odločno v svojih rokah ves prvi polčasa. Bilo je naravnost presenetljivo s kakšno lahkoto so domači igralci spravljali žogo pred Bugatti-jevo svetišče. In mirno lahko trdimo da bi prav gotovo vsaj eden od številnih ostrih strelov Jense-na, Doriga, Secchija in Peta-gne obsedel v mreži, če je ne bi čuval vratar takšnega formata, kakršen je Bugatti. Prav tako kot napad je igrala z velikim poletom tudi o-bramba, čeprav ni mogoče reči, da bi bilo. vsaj v prvem polčasu ne, kdo ve kako zaposlena. Bellom je bil tudi tokrat odličen, zelo d-bro pa je zaigral tudi Meggiolaro, ki je v zadnjem trenutku zamenjal že najavljenega Tosoja na mestu levega branilca. Kaže, da se bo iz tega mladeniča razvil dober igralec, saj ima vse sposobnosti, med katerimi je vsekakor največja mirnost in preudarnost tudi v najbolj kritičnih trenutkih. Nasprotno je Napoli skoraj ves čas prvega dela igral podrejeno vlogo. Omejeval se je v glanem na obrambo, od časa do časa P« so njegovi napadalci, predvsem Jeppson, Vitali in Pesaola izvedli kakšen nenaden prodor, ki pa nikoli niso bili posebno nevarni. Drugače je potekal drugi polčas. Čeprav je tudi sedaj imela Triestina več od igre, jo nenadni gol v 2. minuti, ki je bil prava mojstrovina desnega krila Vitalija, vnesel v njene vrste nervoznost, ki je bila glavnt vzrok, da so domači napadalci zapravili kup skoraj stoodstotnih priložnosti za dosego vsaj izenačenja, če ne že zmage. Predvsem velja to za Secchija, ki je že po naravi nervozen igralec, za Soerensena, pa seveda tudi za Sabatello, ki je bil rta splošno dokaj slab. Se največ je v tem delu v napadu pokazal Jensen, ki je tudi nekajkrat odlično zaposlil Bugattija in tudi sicer posredoval lepo število uporabnih žog svojim kolegom. Toda vsa jezna reakcija Triestine na prejeti gol, je bila zaman. Mirni Napoli-jevi igralci so protiofenzivo rdečih kmalu umirili na sredini igrišča in postopamo začeli prehajati v obleganje domačih vrat. Pri tem je bil vodja večine akcij stari pre- \ Bologna - Sampdoria izkušeni Amadei, ki je zaigral j Fiorentina - Atalanta kot v svojih najboljših časih. | Genoa • Inter Gorje če bi stomilijonski Lazio - Pro Patria lo lastni navijači tokrat velikodušno oprostili grenek poraz. Toliko bolj zadovoljni so bili navijači gostov, posebno iz vrst vojakov in karabinjerjev, ki so, vsaj kar se hrupa tiče, bili na stadionu v večini. REZULTATI : Tudi po okoliških občinah je veliho nerešenih vprašanj •lazbinci in Vrhovci zahtevajo napeljavo eleUtrike Jeppson znal izrabiti vse pri- Milan - Novara LESTVICA: ložnosti, ki mu jih je pripra- ■ Spal - Catania vil ravno Amadei, pa tudi j Torino • Roma drugi. Sicer pa je. bilo dovolj, j Triestina - Napoli da je tik pred koncem poško- | Udinese - Juventus dovani Ciccarelli še enkrat u- \ kanil Soldana, in usoda rdečih je bila zapečatena. Poraz z dvema goloma razlike je vsekakor lahko odraz realne vrednosti obeh moštev kakor tudj sposobnosti posameznih igralcev na eni in drugi strani, nikakor pa ni realen odraz prikazane igre. Kot že rečeno, bi z neko-! liko več prisebnosti, da ne go- j °.nn? vorimo o enajstmetrovki, ki j Triestina V nedeljo sta bila gosta tukajšnje krščanske demokracije minister za poljedelstvo Medici in podtajnik za proračun Ferrari Aggradi. Razgo-3-1 j varjala sta se o raznih vpra-2-1 j banjih naših krajev, med dru-2-0 1 sim je bila obljubljena po- 2-0 j moč. Pr> namakanju krminsko- 3-0 i gradiščanskega polja. Izrazila 1-3 j sta mnenje, da bi bilo treba l-t i pripraviti petletni načrt. Gle-0-2 ! de živine pa sta pripomnila, 0-1 i da bo vlada priskočila na po- plačila ne pride, da bi lahko pričeli z deli. To sta samo dve izmed tolikih vprašanj, ki tarejo okoliško prebivalstvo in s katerimi bi se morale višje oblasti, ki pridejo k nam na obiske, seznaniti in potrebno ukreniti. Najemanje delavk za Rim Milan 10 Juventus 10 Fiorentina 10 ,Inter i Roma Bologna I Catania I Napoli i Atalanta bi jo moral sodnik prisoditi ; proti Napoliju zaradi namer- j Genoa Udinese ne roke branilca Gramaglie p ; Novara . kazenskem prostoru, Triest j-I Pro Patria 1 na lahko obdržala vsaj neod- j Sampdoria 10 ločen rezultat prvega polča- j J’'5 ® sa. Po pravici povedano, bi , Lazio 1 _____ to tudi zaslužila, saj lahko * ... , _ , mirno zapišemo, da je prvič Zmagovit! sto)pec Totocalcia : zaigrala res tako, da so ji ce- 1 1 1 I I 2 X 2 2 X X I I 1 0 27 5 19 5 1 16 10 13 Pokrajinski urad CISNAL sporoča, da je v teku najema-moč predvsem pri zatiranju j n!e ženskega osebja, in sicer slinavke. i kuharic, pestunj, sobaric in S tem v zvezi bi pripomni- hišnih P°m°čnici. ki bi želele li da imamo v neposredni na del° v Rim- so na’ 3 2 16 12 13jbližini Gorice obaine kjer hi slednji: plačana vožnja iz Go- 4 2 12 9 12 i bilo marsikaj potrebnega. Ta- rice v Rim’ ugodne plače ter 6 1 14 12 12 j j-0 se na primer Jazbinci že * in letni dopust. Po 2 3 22 19 12 j preCej časa potegujejo pri 0b-|P°teku preizkusne dobe bodo 3 15 12 30 ■ čini za napeljavo elektrike. ! vpisane v Zavod za socialno 3 12 11 10 j toda občinska blagajna je ta- ] zavarovanje ter deležne bol- 3 12 12 10 ko revna, i a si takih stroškov 4 10 13 10 3 8 12 10 3 II 12 9 5 12 15 9 5 10 14 7 5 7 12 7 6 12 19 6 5 7 15 6 1 7 10 19 5 Kje preganjajo vero in kje je enakopravnost vseh veroizpovedi? Kot so narodnostne manjšine prišle šele v socialistični Jugoslaviji do vseh tistih svoboščin, ki so jim potrebne za pravilen razvoj, tako so tudi vse veroizpovedi, ki jih je več kot deset, prišle do enakopravne veljave šele z novim državnim redom in z novimi odnesi,ki. postavljajo vse veroizpovedi na enak položaj pred zakonom: nobena veroizpoved ne more biti privilegirana kot sta na primer bili turo Carlo Jemolo, Emilio Lussu in drugi, ki so ustanovili v Rimu Zvezo za verske svoboščine (ALRl) s sedežem v Ulica Bassini 39. Ta Zveza se bo borila v Italiji za svobodo veroizpovedi, ki jo priznava ustava, in bo s tem pomagala nekatoliškim veram, da se jim omogoči svovodno delovanje. Kdaj bodo izplačali doklade v?jfk£nika in^vosTavna j us!užbencem javnih ustanov vera, kakor nc more biti pri- j vse kaže, da bodo stopili v ne more privoščiti. Zaradi te-j Interesentke naj se zglasijo j ga se dogaja, da na vsaki seji j na uradu CISNAL od 17. do števerjanskega občinskega sve- do 18.30 uri. ta razpravljajo o tem važnem vprašanju (prav tako so o tem govorili tudi na nadelj-ski občinski seji), ne da bi županstvo moglo zahtevam ustreči. Tudi Vrhovci potrebujejo e-lektriko. Načrti so že odobreni. krediti tudi, vendar do iz- resolucija županstvu | KULTURNA DELAVNOST V SOVODNJAH Zahtevajo streho _ . . nad ribjim trgom :Nastop gojencev Dijaškega doma Te dni so prodajalci rib na goriškem trgu poslali županu Bernardisu prošnjo, v kateri opisujejo svoje težavno stanje in zahtevajo od goriškega občinskega sveta, da čimprej izpolni njihove zahteve. Ribe se prodajajo na goriškem trgu na popolnoma odprtem prostoru in so prodajalci izpostavljeni mrazu, dežju in včasih tudi hudi burji. Posebno pozimi je stanje nevzdržno in so prizadeti že ne-štetoKrat protestira;., vendar so vedno naleteli na gluha ušesa. Upamo, da bo župan njihovo zahtevo v kratkem predložil občinskemu svetu, kateri naj bi čimprej poskrbel za gradnjo strehe nad ribjim trgom. S tem bi bil videz goriškega trga tudi lepši, ker bi bil ves pokrit, medtem ko je sedaj samo delno. Požar zaradi neočiščenega dimnika V nedeljo popoldne so imeli goriški gasilci tri ure dela, da so pogasili požar, ki se je vnel v stanovanjski zgradbi Petra Čermelja na Kornu štev. 10, Požar je nastal v dimniku, kjer so se vneli tramovi in je bila poškodovana celo stena v stanovanju Angele Paulin. Gasilci so morali pregledati ves dimnik trinadstropne hiše, kar je zahtevalo več ur potrpežljivega dela. Vsekakor so v zimskem času požari bolj pogostoma, za kar so največkrat vzrok neočiščeni dimniki. Z mladinsko spevoigro Kresniček Pri nedeljski predstavi je nastopil tudi domači mešani zbor pod vodstvom tov. Klavčiča Moral bo pred sodnika zaradi tatvine kolesa Goriška policija je prijavila sodnim oblastem 38-letnega Giovannija Mughellija iz Ul. Italico Brase, katerega je zasačila, ko je hotel v četrtek zvečer ukrasti kolo Giacinta Brumata iz Gorice. Brumat je pustil svoje kolo nezaklenjeno pred javnim lokalom, kar je hotel izkoristiti Mughelli. Bil pa je tako nepreviden, da so ga organi javne varnosti zasačili. V. soboto in nedeljo so v j kulturno življenje v Sovod-domači prosvetni dvorani na-1 njah poživilo, kar je želja stopile gojenke Dijaškega do- ma iz Gorice, ki so nam pod vodstvom prof. Severja trikrat predvajale prelepo mladinsko spevoigro «Kresniček». Dočim sta bili sobotna in nedeljska večerna predstava predvsem za starejše, so si nedeljsko popoldansko predstavo ogledali naši malčki, ki jim je bila igra zaradi zanimivih vlog, katere so prikazale številne gozdne živali, zelo všeč. Kljub nenadnem obolenju igralke naslovne vloge so se dijakinje potrudile in igro dobro izvedle. S vojim nastopom bi bile lahko zaslužile večji obisk domačinov, ki jih je najbrž nenadni mraz zadržal doma pri topli peči. Pri nedeljski predstavi je nastopil z nekaj pesmimi tudi domači mešani zbor pod vodstvom tov. Dorita Klavčiča. Zapel je «Nag!o puške smo zgrabili«, «Sija.i, sijaj lunica«. «Eno samo tiho rožo« in «Gorenjsko». Najbolj je u-gajala prva pesem in ((Gorenjska«. Zbor dobro napreduje in zadovoljivo je dejstvo, da je v njem vedno več mladih moči. ki bodo z vtrajnim u-čenjem postale veren nosilec tradicij našega naroda na kulturnem področju. Tudi na dramskem področju bi bilo lahko živahneje, saj je dovolj ljudi, potrebna bi bilo le malo več dobre volje. Tako bi vseh domačinov, ki se spominjajo prvih let , po obeh svetovnih vojnah. Včeraj najhujši mraz v letošnji zimi Včeraj zjutraj so bile ceste in polja pokriti z debelo plastjo slane, vodnjaki in vodovodne napeljeve izven hiš so bile zamrznjene, mraz je dosegel 7 stopinj pod ničlo. Cez dan se je vreme nekoliko zboljšalo. Kdo bo upravljal mestne avtobuse Sinoči so se sestali o Gorici predstavniki goriškega občinskega sveta in predstavniki podjetja Ribi. da se pogovorijo o nadaljnjem upravljanju podjetja za promet mestnih atvobusov. Znano je, da podjetje Ribi postavlja zahteve, ki jim občina zaradi svojega pasivnega proračuna ne bo mogla ugediti in zdi se, da bo predala upravo drugemu podjetju, ki ima manjše zahteve. V „STANDU" so odprli nove prodajne prostore V veliki trgovini «STAN-DA» o Gorici so v nedeljo slovesno odprli še nekaj novih oddelkov za prodajo predvsem oblačilnih predmetov za moške, ženske in otroke. Padec s kolesa Včeraj ob 0.10 je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 69-letne-ga Rodolfa Gugliattija iz Ul. Rabatta 22. ki je na cesti proti domu nesrečno padel s kolesa. V bolnišnici so mu ugotovili verjeten izpah desne roke, zaradi česar so ga pridržali na ortopedskem oddelku na opazovanju. SiTrfna nezgoda delavca Križišče na Majnici je bilo zopet kraj prometne nesreče, ki je zahtevala smrtno žrtev. 36-letnega brezposelnega delavca Emila Cravosa iz Gorice Ul. Balilla 9. Cravos se je pripeljal ob 15. uri na lam-bretj po eni izmed cest, ki gredo skozi Majnice na most IX. avgusta. Prav v trenutku ko se je obračal na glavno cesto. se mu je pripeljal nasproti z avtom ((Fiat 500» trgovec Silvio Marelli iz Tržiča. Cravos je naenkrat zgubil prisotnost duha in spustil vozilo iz rok. To je zavozilo v Fiat in nesrečnega Cravosa je sunek vrgel na prednji del avtomobila, Vozač avtomobila je hitro vari, pobral ponesrečen ca in ga odpeljal v bolnišnico. Tu so zdravniki nudili E-milu Cravosu takojšnjo pomoč, vendar pa je ponesrečenec zaradi zloma lobanje umrl ob 17.30 uri. vilegiran noben narod na račun drugega niti nobena manjšina na račun druge. Prvič v zgodovini Jugoslavije je uspelo državnikom napraviti konec vsemogočim spletkam in izkoriščanju; to pa jim je bilo mogoče doseči, ker so za vedno ločili cerkev od države in oblasti kot so to napravili že v drugih državah na Zahodu, n. pr. v Ameriki in Angliji. Toda rimskokatoliška cerkev je edina, ki skuša nasprotovati temu novemu stanju in meni, da mora zaradi nekih dednih pravic uživati privilegiran položaj pred drugimi cerkvami. Te zelje so bolj izraz določenih političnih teženj višje duhovščine, škofov, kj se ravnajo po navodilih, ki jih Vatikan daje iz določenih političnih namenov. Ravnanje nekaterih duhovnikov v .Jugoslaviji, ki so pod neposrednim vplivom Vatikana, je zaradi tega škodljivo in bo škodljivo toliko časa, dokler bodo gojili želje, da bi se moralo v Jugoslaviji gledati na delovanje katoliških duhovnikov in njihovih verskih organizacij z drugimi o-čali kot na ostale veroizpovedi in da bi se. moralo zanje uporabljati drug zakon kot na primer za muslimane, protestante, begomilc, itd. Jugoslavija ni država, kjer ima kot na primer v Italiji nekdo pravico do vsega, drugi pa morajo stradati, ampak teži. zakon k temu, da vlada med državljani čim večja enakopravnost v vsakem pogledu. In zakaj naj bi ta enakost ne veljala tudi za pravice in dolžnosti posameznih ver? V Italiji kakor na Goriškem se vse prepogosto načenja to vprašanje in se stereotipno že devet let govori o preganjanju katoliške vere in drugih ver v Jugoslaviji. Neresničnost. te trditve pa najbolje dokazuje ureditev odnosov med vsemi verskimi skupnostmi v Jugoslaviji razen vatikanske cerkve, ki je šla vzporedno pot z rimsko politiko. Zaradi tega imamo o verski svobodi v Jugoslaviji popolnoma mirno srce in se samo čudimo pravilnemu urejevanju odnosov med državo in raznimi verami. Veliko bolj pa nas skrbi položaj nekaterih veroizpovedi v Italiji, med katerimi so protestantska in še nekatere druge, ki so že večkrat protestirale v Rimu zaradi prepovedi njihovih obredov po agentih javne varnosti. Ta neenakopraven položaj teh verskih skupnosti so ugotovili tudi napredni in vidni italijanski ljudje, med katerm i so Gaetano Salvemini, Giovanna Bcrnieri, Piero Calamandrei, Aldo Capitinij Ernesto Cadi-gnola, Tristano Cadignola, Ar- stavkovno gibanje Te dni so se ponovno sestali v Goric; predstavniki raznih kategorij uslužbencev javnih ustanov. Odv. Velvi je prikazal napore delegacije, ki je bila v Rimu in obiskala ministra Gavo zaradi izplačila posebne doklade (dvomesečna plača) vsem uslužbencem javnih ustanov v goriški pokrajini. Doslej pa so bili, kakor se zdi, vsi napori predstavnikov prizadetih kategorij brezuspešni. Zato bodo najbrž stopili uslužbenci v stavkovno gibanje in si tako poskušali pridobiti tisto, kar bi jim po ukrepih ministrskega sveta od 6. oktobra moralo pripadati. , SEJA STEVERJANSKEGA | OBČINSKEGA SVETA Odobritev proračona za prihodnje leto TakS? “n rev e M*»*° ločno p r e v e 1 Na nedeljski skega občinskega s lt borniki odobrili p ^ a 1. 1945-55. Gov0«li taksah na pse ter dojoča voljni z zf°n°mpo naši!1 vl* previsoke takse. . im5. seh se namreč doga] , ^ jjb jo kmetje pse **£ V. « uporabljajo tudi )ajati vendar morajo z ■ ^inSfcj po 3.000 Mr Ietn£tega mf možje niso b.h taka nje z vlado, ki ^ go visoko takse na P« • vedno njihovi psi čuvaji m g,,, zvezani. Vprašanje w ^ Kakor navacrno so krat govorih o sl p0- Predvsem bi bilo ^ jn p, praviti cesto pri ^ štrlD« poti v Jazbine. det>el9 iz zemlje «ba et. kamenje, ki ovita P■ ^ ,# Županstvo naj se P® poti primerno poPr DEŽURNA LEKAr^ i5 Danes posluje^ ves ponoči lekarna P° Raste! 27 - tel. 33-48. Pregled goveje živine Danes dopoldne bo pokrajinski živinozdravnik obiskal najprej Steverjan potem pa Rupo in Gabrije, kjer bo pregledal govejo živino. K 1 * °u>1. Pečk- . dvorian'11 VERDI. 17: «Frine. vzhoda«. E. RleLf' neke®1 CENTRALE. 1- ni fik* toku s teboj«. J , aVltoti- T. Williams in V; „ Veh VITTORIA. 17: £ F*r' di». P- Gressoy m rara. MODERNO. 17: « nasilja«. MaC in A. Smith predvaja DANES 23. t. m. in JUTRI 24. t. m. z začetkom ob 18. uri film: Magazzini WUICW UL. TIMEUS 3 je (NOVA STAVBA) TEL. 44185 VAŠA TRGOVI"* ,tei- V njej dobite : OBLEKE IZ CISTE VOLNE od 6.5°° W ”gj/)V-Bogato izbiro USNJENIH JOPIČEV in ^ v0jy NIKOV. — JOPICE od 2.950 lir naprej &or NENE HLAČE po 1.350 Ur. ~ AVS^Ifl bite pri nas: VELIKO IZBIRO DEL OBLEK v vseh barvah in po najni^MERlSliž: AMERIŠKE PLATNENE HLAČE. g ,t4j. JOPICE za delo. NOGAVICE, PULO POSKUSITE! ...................................................................................................................................................................................................................................................... iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiillirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiliMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii'1111111"111 . ^e." ra'zvelj* r S.KENNEDY 'TSil det* d 1 si OMAHLJIVA POSTAVA EUGENA COOKA Vsekakor ni bila Belserjeva taktika zaman Čeprav ni dosegel da bi sodili Klan pod Talmadgejevo upravo, ki je bila prijateljska do Ku Klux Kitna, vendar se mu je posrečilo doseč; da ni bila obravnava tedaj, ko je bil še vedno na oblasti guverner Arnail. Njegov naslednik Thompson m kazal navdušenja za protiklanovsko borbo. Prav tako je valna okoliština, da je bil Klano - velik ne-prijatelj, nenadomestljivi Dan Duke, prisiljen zapustiti areno. Na njegovem mestu je državo predstavljala relativno omahljiva figura Eugena Cooka. Čeprav je Cook vzdržal puč, ko je bil edini protitalmadgejevsko razpoložen nameščenec v kapitolu, vendar je bila zelo utemeljena bojazen, da se to Talmadgejeva doba povrnila. Dt Janško se je mena^er Tal-madgejeve volilne kampanje Roy Harris hvalil na ves glas, da se talmadgizem vrača v Georg jo in da bo v njej ostal... Prav takrat, ko sem imel vrsto predavanj, sem nekega dne razburjeno prebral vest iz Atlante: «Klanovi dokumenti izginili«. KLAN IMA SVOJE PRSTE V KAPITOLU Vsa zbirka dokumentov, ki sva jih zbrala proti Klanu z Dukejem, je neke noči izginila iz urada državnega tožilca: V poročilu o tem dogodku je državni tožilec Cook rekel, da bi utegnilo imeti to strašne posledice za obtožbo glede na bližnjo razpravo za preklic Klanovega^ dovoljenja za delo. Veliki Zmaj, to ni treba niti reči, se je čutil zmagovitega. «Klan ima dovolj članov in prijateljev v kapitolu. da dobi informacije, ki bi jih potreboval. Zaradi tega ni potrebno, da jih ukrademo!« je rekel z redko iskrenostjo. Bil sem srečen, ker sem Dukeju dal samo fotografije dokumentov. Originali so še dalje ostati v mojih rokah. Takoj sem brzojavil Cooku, da mu pošljem drugo popolno serijo fotografij. Hkrati sem mu ponudil, da se vrnem v Atlanto, da na kakršen koli način pomagam pri pripravljanju razprave. Cook je potrdil prejem nove pošiljke dokumentov in mi naročil, naj čakam... Medtem sem iz časopisov izvedel, da je bila vsa zadeva spravljena ad aeta V neformalni rešitvi spora je bil Klan proglašen za krivega zaradi tega. ker je, čeprav mu je bilo prepovedano, delal z dobičkom. Z druge strani pa je Cook zavrnil vse ostale obtožbe, katere sva z Dukejem tako skrbno dokumentirala! Vse to je bilo napravljeno zelo na tiho. Nič ni manj kot se v Ameriki priznat: za krivega zaradi nedovoljenega kopičenja zaslužka Ostale obtožbe, ki bi. če bi bile ob la vi j ene na normalen način, zelo oškodovale Klan pred sodbo javmegi mnenja, so se razblinile. ZMAGA ALI PORAZ? Tako je bila vzgojna vrednost tega postopka gotovo povsem izgubljena. Namesto postopnega navajanja Klancvih protizakonitih operacij, ki bi ga diskreditirali v vsakem kotu Amerike, je bila objavljena samo novinarska vest, s katero je bila preklicana Klanova listina. In se v tem je Klanov odvetnik Belser v glavnem zanikoval prejšnje protiklanovske obtežbe. Pismo, ki mi ga je poslal Cook. v katerem me obvešča o svoji sporazumni rešitvi s Klanom, me ni niti najmanj razveselilo. «Dragi Stetson,« je napisal. «Listina Ku Klux Klana je bila preklicana pred nekaj dnevi po odredbi f uit črnskega vrhovnega sodišča. Ker je Klan delal proti listini, ki mu ne dovoljuje zaslužka, sem se odločil, da izločim vse ostale obtožbe razen te. Čeprav bi jim lahko dokazali mnogo drugih stvari, smo sodili, da bo to dovolj. Želim, da bi razumeli, da sem zelo cenil vaso ponudbo, da mi pomagate pri sojenju« Seveda sem čutil neko zadovoljstvo v dejstvu, da Klan v Atlanti, isti, ki je oživel klanovsko aktivnost leta 1915 in ki je od tedaj cvetel do današnjih dni — ne obstaja več... Z druge strani sem vedel, da bo naslov, ki se je pojavil nad večino časnikarskih vesti in uvodnikov •jKu Klux Klan postavljen izven zakona« — poveličal zmago. Na ta način je tisk dejansko napravil uslugo Klanu, ker je širil vtis, da je bil Klan obsojen na smrt in da je bila obsodba izvršena ob zori. Toda nobena stvar ne pomaga po'.' sirjenju Klana kakor indiferentnost javnosti. Klan je dejansko se vedno imel dve listini, ki nista bili preklicani. — Klanovsko federacijo v Alabami, Inc. in Viteze Ku Klux Klana v Floridi Inc. Obe listini dajeta Klanu pravico, da ustanovi svoje oddelke v vseh 48 državah m teritorialnih posestih Ameriških zedinjenih držav. «Ah se ne bi moglo napraviti nekaj, da bi se tudi te 1 are ^Govoril sem z uredniki 'J^tov,J^tvo. TiLU spjL molka o skupinah, ki propagirajo naj da'‘-n T da je najbolje pustiti psa, ki je zasP bU pes, ^ odgovoril. - Bilo bi dobro, ku bi LUsčinah l'°,a it toda molka je dobra v določen .h Klan žs'snirar'-° je popolnoma neškodljiva. Kadar k a kot m a t«n govori, mu ni treba organizirat, drug-= _*i fn prižiganje križev.« «Ali sodite, da bi morale č, - ,eC dogodkih?« je vztrajal neki poalus časopisne piss ,Nadaliavar^ fe HI. naa — Telefon itevilka y>#Ub in — euitrn 18 — Tel. Uflaovoi.il urednik STANIBLAV KbNKO - UHfciJNiSTVO. ULICA MONTKCCHI St orefla^ 31/4 — IJPKAVA Ulj CA SV. MTANCISKA St. 30 — Telefonska Številka 37 338— OGLASI: ofl 8. do 14 50 ll» od 15 ■a? 3*48 — i 'mr oglasu v* Za vsak nun vfSnie v Sirim 1 Kolpe* rrgovsk* 60 finančno upravni 100 osmrtivce 80 lir — Za fLKJ c* vsak irur. Strine I J?r“ o«lt*nv o« (U.. - Ti*, n*,** »»V«, zn - Gonr, Ul 8. Peli,c« l-lt Tel 33-82 - HokoolM *- vr.auo NAROČNINA: Cona A: loesrčiu 330. Cetrtlelna ‘J0U polletna 1700, celoletna 3ZOO lir. Fed. Ijud. repuO. "t)gKa. ori' d"1’ izvod 10, ot* D. * a. ipcacuini . v*-«-* »j—* rt 7 Pl TL LlSn <*• Poštni tekotl ratun ra STO /,VU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega n trjaSke8s ni je, Ljubljana Stritarjeva 3-1., tri 2I-V28 tek račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Za10*"1 ^