g a flfT*~Hfc"”6- Naročnina za Jugaslavijo: R|S KraMBjfflPr «hL fW MSj kB ifB 8žfl Uredništvo: Ljubljana, celoletno 180 din (za ino- B «M >Ji SBB iSlA H| W&L--- ®H m^JŠSI M Gregorčičeva ulica 23. Tel. zemstvo: 210 din), za'/.leta H H BBsIF UH NŽESk El H 25-52. U p r a v a: Gregor. 90 din, za txyčajte MAG Gl izdelke za juhe Finansiranje s Gospodarska vprašanja še dolgo ne morejo igrati podrejene vloge Narodna banka je izplačala dne 8. novembra klirinške nakaznice v kliringu z Madžarsko do št. 2333 z dne 19. sept. 1939, v kliringu s Ce-ško-Moravsko pa do št. 9765 z dne 23. sept. 1939. Naša vlada je naročila po vesteh iz Beograda na Madžarskem številne stroje. V kompenzacijo pa bi dobila Madžarska od nas razne surovine in zlasti rude. Pripravlja se sklenitev nove trgovinske pogodbe med Turčijo in Španijo. Turčija je zlasti zainteresirana na izvozu jajc v Španijo. Turško žganje je doseglo na nju-jarski svetovni razstavi velik uspeh. Ugodne posledice tega uspeha so se tudi že pokazale ter so prišla iz Združenih držav Sev. Amerike številna naročila turškega žganja. V vsej Turčiji se delajo priprave za ustanovitev industrijskih zbornic poleg sedanjih trgovinskih in obrtnih zbornic. Cene živil so v Romuniji v zadnjem času silno poskočile. Tako so se podražile cene surovemu maslu in jajcem za 75%, fižola, ki je glavna hrana revnih slojev, pa skoraj ni. Ves romunski tisk zahteva zato ostre ukrepe proti brezvestnim špekulantom z živili. Moderna vojna velja velikansko. Angleški listi navajajo številne podatke, koliko materiala se porabi v vojni. Po teh podatkih odpade na enega dobro opremljenega vojaka okoli 1000 kg raznih kovin. Samo za srednje veliko bitko je potrebnih za lahke topove okoli 2 do 3 milijone nabojev. Za divizijo, ki je v prvi bojni črti se mora vsak dan poslati 60—80 vagonov lhunicije, provianta in drugega materiala. Potrebe vojne so torej orjaške. Zaradi vpoklica ljudi pod orožje je padlo število delavstva v tovarnah. Te zato ne morejo zadostiti vsem svojim nalogam. To se tudi od njih ne zahteva, ker zaideva se le to, da izdelajo vse, kar potrebuje vojska. Potrebe zasebnega gospodarstva niso več važne, razen če morejo koristiti vojski. Vojna pomeni potencirano trošenje vseh dobrin. Proizvodnja se mora zato silno povečati, da pa se more povečati, so potrebni velikanski kapitali. Teh ne more dali nihče drug ko država. Kje pa naj dobi država te kapitale, ko je vendar celo v mirnem času v stalnih finančnih zadregali? I ri pota so, da pride država do denarja. 1. Z zvišanjem vseh direktnih in indirektnih davkov, 2. z najemanjem posojil in 3. s tiskanjem bankovcev. Ker pa le redko more dati en sam način zadosti sredstev, se poslužujejo države tudi vseh treh načinov. Najslabše sredstvo za pridobivanje kapitala je seveda tiskanje bankovcev. Med svetovno vojno sta si na ta način pomagal' zlasti Nemčija in Avstrija. Posledica te inflacije je bila, da je ostal njun denar čisto brez vrednosti, bila izgubljena premoženja ljudi in da se je moralo v vsakdanjem življenju računati z milijardami in celo z bilijoni mark. V zadnji svetovni vojni je vodila zdravo finančno politiko edino Velika Britanija s posojili, javnimi in ncprisilnimi posojili. Pač pa mora prijaviti vsak angleški državljan vse svoje vrednostne papirje, zlato, valute in devize, ki jih ima doma in v tujini. Te mora prodati angleški državi, če ta to zahteva. Angleške terjatve in do-broimetja v tujini se cenijo na tri milijarde funtov, so pa najbrže še mnogo večje, ker so samo obresti od teh vrednot dale lani 200 milijonov funtov. Zato ne bo pretirano, če se te vrednote ceuijp na štiri milijarde funtov, kar znaša po najnižjem tečaju 200 din za funt nad 800 milijard dinarjev. (Ta mamutska vsota bi približno zadostovala za 80 let za kritje vseh naših državnih proračunov.) Vse te vsote seveda ne bo mogoče dobiti, toda če se bo dobila le četrtina, bo to tudi veliko. Velika Britanija pa je poleg tega mogočen producent zlata, poleg tega pa treba upoštevati še silna bogastva v angleških kolonijah. Zelo verjetno je zato, da bo mogla Anglija v Ameriki plačevati vojni material v gotovini in čeprav bi vojna trajala tudi več let. Angleži morejo upati, da bodo vzdržali dolgo vojno in zato morejo računati na zmago. Francija je začela voditi zdravo finančno politiko šele z nastopom sedanjega finančnega ministra Paula Rey-nauda. Zlate rezerve Francije so večje od zlatih rezerv Anglije, nima pa Francija velikega bogastva v tujini ko Anglija. Toda danes sta Francija in Anglija zvezani na življenje in smrt in zato more Francija vedno računati na angleško finančno pomoč. Poleg tega pa je zdrava tudi struktura francoskega gospodarstva. Velika Britanija Privila je davčni vijak do skrajnosti in mogla pokriti tretjino vojnih izdatkov z davki in lastnimi dohodki, dve tretjini pa z javnimi in neprisilnimi posojili. PD vojni je zato celo mogla obvarovati staro vrednost funta, kar pa ni bilo niti dobro, ker je s tem zelo udarila lastno zunanjo trgovino. Angleški izdelki so namreč postali predragi. Tudi sedaj hoče Velika Britanija kriti vojne izdatke na soliden na-in. Novi angleški proračun, o katerem smo poročali že v prejšnji številki, kaže, da hoče Anglija kriti celo polovico vseh vojnih izdatkov z davki. To je treba Angliji tudi verjeti, ker je tudi vse stroške silno povečanega oboroževanja ] red sedanjo vojno krila s svojilni rednimi dohodki. Drugi del izdatkov hoče kriti Jasno je, da tega denarja Nemčija ni imela v gotovini, tudi tujih posojil ni dobila v ta namen, ker so nemška tuja posojila padla od marca 1933 do oktobra 1938 za 1*7 milijarde mark. Nemčija si je zato morala pomagati s prikrito inflacijo. Oprta na velikansko avtoriteto je mogla doseči, da so se kljub temu vzdržale ceue na notranjem trgu. Ni pa mogla na zunaj vzdržati enotne valute, vendar pa je v glavnem ohranila nemška marka vsaj oficialno zlato vrednost. Spretno si je znala pomagati Nemčija iz stiske z zunanjo trgovino. Uvažala je surovine, plačevala relativno zelo visoke cene, izvažala pa visoko vredne gotove izdelke, da je z njimi plačevala ne ’e vse surovine, temveč tudi one za lastno potrošnjo. Seveda pa je Nemčija tudi znatno zvišala davčno breme, poleg tega znatno zvišala obtok bankovcev (od 5 na 11 milijard RM) ter uvedla celo vrsto novih plačilnih sredstev, med njimi tudi bone na davke, ki zapadejo šele čez leto. Silno je povečala tudi notranja posojila, ki so znašala 1. 1932/33 še 6-8 milijarde RM, 1. 1936/37 že 11'4 in 1. 1938/39 17'5 milijarde RM. S finansiranjem oboroževanja so Nemci pokazali prav za prav čisto novo pot in zaradi krepkega notranjega režima bodo morda še našli pota, da krijejo svoje vojne izdatke. Da so pri tem zelo iznajdljivi, kaže kontribucija Zidom, kaže tudi preselitev bgltiških Nemcev, kar je znova odprlo Nemčiji nove vire dohodkov. Toda izkušnje iz svetovne vojne uče, da za vedno gospodarska vprašanja le ne morejo igrati samo podrejene vloge in da si z umetnim finansiranjem ni mogoče trajno pomagati. Iz te ugotovitve pa tudi sledi, zakaj je v nemškem interesu hitra odločitev na fronti in zakaj se govori o veliki nemški odločilni ofenzivi ter zakaj se Angležem in Francozom nič ne mudi, da bi takoj padla odločitev na bojnem polju. Zanje je to manj važno ko odločitev v gospodarskem boju. Nemogoči proda/ni posoli Kako prodaiaio nekatera nemška zastopništva v naši državi blago ? če boste kasneje potrebovali kovinske izdelke, Vam bomo te dobavili v isti teži, v kateri smo do- Nemčija Naziranje narodnih socialistov na gospodarstvo se fundamentalno razlikuje od gospodarskih nazorov, ki vladajo v Angliji. Vse nemško gospodarstvo je podrejeno političnim in vojaškim ciljem. Zato se tudi nemška gospodarska sila ne more presojati po istih vidikih ko angleška. Treba se prav za prav čuditi, kako znatne uspehe so dosegli narodni socialisti, odkar so prišli na oblast. Na milijone ljudi je bilo takrat brezposelnih, danes so se vojna industrija in vse, ki so z njo v zvezi, tako razvile, da Nemčiji delavcev že primanjkuje. (Tudi naši prekmurski sezonski delavci to potrjujejo.) Za oboroževanje je potrebovala Nemčija titanske zneske in Hitler sam je v svojem zadnjem govoru dejal, da je porabila Nemčija za oboroževanje nad 90 milijard mark. Francija, Anglija in še dru-de države skupaj niso porabile takšnega denarja za oboroževanje. Pod tem naslovom čitamo v »Ju-goslov. GvoždarjiK z dne 7. novembra naslednji članek: »Nekatera zastopništva nemških tvornic v naši državi so uvedla nov način prodaje blaga. Tako nam je poslal naš naročnik pismo zastopnika nemške tvrdke, ki piše: Zaradi splošnih gospodarskih razmer, ki otežkočujejo moji tvor-nici nabavo surovin, sem prisiljen, da do konsolidacije razmer zahtevam od svojih odjemalcev, da mi pri prodaji kovinskih izdelkov dajo na razpolago v isti količim staro kovino ali odpadke od bakra, medenine, bronce, alpake, aluminija itd. Te odpadke bom zaračunal po dnevni ceni. Brez teh in takšnih protiukrepov mi je zaenkrat nemogoče dobavljati kovinske polfabrikate. Pri direktnih naročilih v tovarni ta ravno tako zahteva, da se ji da stara kovina na razpolago, ki jo bo potem ona predelala in pri obračunu bo zaračunala samo stroške predelave. Zato nam blagovolite dati hkrati z Vašim naročilom na razpolago tudi ustrezajočo količino stare kovine ali kovinastih odpadkov, da bi Vam mogli dobaviti zahtevani material po dnevni ceni. V primeru, da nimate za sedaj potrebe za naročilo novih predmetov, Vas prosimo, da nam, v kolikor imate stare kovine ali kovinske odpadke, te dostavite oz. da nam te ponudite, mi pa jih bomo potem prevzeli po dnevni ceni franko Zagreb. Količino, ki jo bomo od Vas prevzeli, bomo zabeležili in bili od Vas stare kovine.« K temu pismu dostavlja »Jug. Gvožctar« naslednji komentar: Kakor se iz pisma vidi, je položaj nemške kovine predelujoče industrije v resnici zelo težaven. Vendar pa je smešno nekaj takega danes od trgovca zahtevati, ko je vendar znano, da trgovci z železnino ne kupčujejo s starimi kovinami. To pomeni, da bi danes vsi trgovci morali postati tudi trgovci s starimi kovinami oz. njih odpadki, če bi hoteli dobiti novo blago. Enako je tudi z našo industrijo. Tudi ona ne more ustreči zahtevi nemških firm, ker nihče ne more dobaviti toliko starih kovin, kolikor potrebuje novih. Morali bi nove kovine razsekati in jih spremeniti v stare ali pa bi se morala industrija baviti s prodajo starih kevin, za kar pa nima koncesije. Iz vsega pa se vidi, kakšne težave nastajajo danes pri nabavah. Na stotine težav mora premagati danes trgovec, če hoče biti prav založen in ustreči vsem željam svojih odjemalcev. VELIKA BLASNIKOVA /e izšla 1940 Bolniške hlagaine se moraio Nevzdržno stališče centralistov socialnega zavarovanja Uredba o izplačilu izselniških 'vlog iz propadlih zavodov V letih 1025. do 1931. je propadlo pri nas več denarnih zavodov, ki so imeli tudi znatne vloge naših izseljencev. S propadom teli zavodov so bili ob ves denar tudi ti izseljenci. Mnogi njih so si vse življenje od ust pritegovali denar, da bi mogli na stara leta živeli brez sftrbi. Ob vse te upe pa so bili, ko so propadle njih vloge. Za one naše izseljence, ki so imeli svoj denar naložen v Prvi srbski kmetijski banki v Beogradu, se je' vlada svoje dni potrudila in je v ta namen dovolila kredit 50 milijonov din, od katerega pa je bilo doslej izkoriščenih le 35 milijonov. Bila je silna krivica za naše izseljence, da je veljala ta ugodnost le za vlagatelje v eno banko, za izseljence, ki so nalagali v druge banke pa ne. Sedaj je finančni minister dr. Šutcj dosegel, da se je ta krivica popravila in ministrski svet je sprejel, da se izda nasled-, n ja uredba: § 1. Izselniške hranilne vloge pri onih jugoslovanskih zavodih, ki so prišli v stečaj od 1. jan. 1925. do 3. februarja 1981., se bodo izplačevale iz državnih sredstev pod pogoji, ki jih navaja zakon od 15. januarja 1981. o izplačilu izselniških vlog pri bivši Prvi srbski kmetijski banki v Beogradu in pri nekaterih drugih bankah, in v skladu s pravilnikom o delu državne komisije za izplačilo insel-niških vlog od 16. marca 1931. § 2. Za izplačilo izselniških vlog se bo po določbah prednjega paragrafa uporabil znesek 15 milijonov 43.666'03 din, kolikor je še ostalo neporabljenega denarja od kredita 50 milijonov din, ki je bil stavljen na razpolago finančnemu ministrstvu pri Poštni hranilnici za izplačilo izselniških vlog pri bivši Prvi srbski kmetijski banki v Beogradu (čl. 11. odst. 2.). Za izplačilo dolga finančnega ministrstva pri Poštni hranilnici, ki bi bil storjen v ta namen, veljajo v vsem določbe točke 3. čl. 11. zakona o izplačilu izselniških vlog pri Prvi srbski kmetijski banki v Beogradu in pri nekaterih drugih bankah o povrnitvi prvotne vsote 50 milijonov din Poštni hranilnici. § 8. Vse zakonske določbe o izplačilu izselniških vlog pri Prvi srbski kmetijski banki v Beogradu in pri nekaterih drugih bankah se morajo analogno izvajati tudi pri ugotavljanju pravice do izplačila izselniških vlog pri drugih jugoslovanskih zavodih iz § 1. te uredbe. § 4. Finančni minister bo predpisal s pravilnikom podrobna določila in navodila za izvajanje te uredbe. Pooblaščen je tudi, da daje avtentična tolmačenja te uredbe. § 5. Uredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih novi-nah«. Iskreno pozdravljamo to uredbo, ker bo tudi v korist našemu kreditu. Noben izseljenec se namreč pc žalostnih izkušnjah ob polomu nekaterih naših denarnih zavodov ni upal več nalagati denarja v naše zavode. Za izgubljeni denar naših izseljencev pa je bila deloma kriva tudi naša država, ki je dopustila, da so se nekateri naši denarni zavodi priporočali izseljencem tudi na čisto nedopusten način. barva, plesira in Ze v 24 urah “ itd. Sferobi in 9vctlolika srajco, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. Komisar Suzorja je predlagal ministru za soc. politiko, da se delokrog zasebnih bolniških blagajn razmeji. Predlog je bil z ozirom na decentralizacijo državne uprave ne le globoko utemeljen, temveč tudi nujno potreben. Proti temu predlogu pa je nastopila centralna uprava »Merkurja*:, in nekatere podružnice, med njimi seveda tudi slovenske, da so s tem še prav posebno pokazale svojo nezavednost. Za predlog pa se je izjavila velika beograjska podružnica, splitska podružnica in večina opozicije proti sedanji Merkurjevi upravi. Ta opozicija pa nikakor ni majhna in je še vprašanje, katera skupina bi pri absolutno svobodnih volitvah zmagala. Tako se je za razmejitev sedaj izjavil tudi bivši predsednik »Merkurja« M. Ježie, ki celo zahteva, da se zasebne bolniške blagajne popolnoma ločijo od Suzorja, ker so samo plačevale za Suzor, od njega pa nič ali le malo dobivale. Je pa tudi v resnici nevzdržno stališče, ki ga zagovarjajo oni, ki so proti razmejitvi delokroga zasebnih bolniških blagajn. Ne glede na to, da je skoraj nemogoče, da bi ostalo celotno socialno zavarovanje centralizirano, dočim se vse drugo decentralizira, treba poudariti samo naslednje praktične momente. Cisto izključeno je n. pr., da bi Srbi, ki so v glavnem organizirani v Trg. omladini, hoteli še Gradbena sezona se je morala letos v Mariboru boriti z velikimi težavami, ki jih je povzročila mednarodna napetost. Nemčija je s polno paro gradila svojo Sieg-friedovo linijo in je potrebovala ogromne množine gradbenega materiala. Potrebovala je opeko, ki jo je prevzela povsod v vsaki množini in plačevala dobre cene. Posledica je bila, da so šle iz našega obmejnega pasu velike količine opeke v Nemčijo. Toliko so naše opekarne izvozile opeke čez mejo in dobro zaslužile, da je tega najvažnejšega stavbenega gradiva jelo primanjkovati. Cela vrsta lriš je dolgo ostala nedodelana. Proti jeseni se je opeka že lahko dobila, ko so prenehali transporti v Nemčijo, vendar se je za nekaj par pri komadu podražila. Vojna nam je prinesla v gradbenem oziru še drugo, mnogo večjo skrb. Gre namreč za obrambo pred napadi iz zraka. Povsod po svetu se že več let mrzličavo pripravljajo za vsak primer. Vsaka država se boji, da je ne bi razvoj dogodkov potegnil v vrtinec in ji nakopal največje zlo, ki ga pozna človeštvo — vojno. Naša vlada je izdala na-redbo, po kateri se imajo graditi javna in zasebna zaklonišča pred bombami sovražnih letal. Občine morajo skrbeti za napravo velikih zaklonišč na javnih prostorih, v katere naj bi se v primeru napada skrilo prebivalstvo. Razen tega pa mora imeti tudi vsaka hiša svoja zaklonišča, v katera pehite stanovalci v primeru nevarnosti. Do tu je še vse v redu. Vsak razume, da so lake varnostne odredbe na mestu in da mora oblast skrbeti za varnost državljanov. Vprašanje pa je, ali bo tudi vsak hišni lastnik zmogel stroške za napravo zaklonišč. Mestni gradbeni urad mariborski je v smislu nadalje ostati pod Zagrebom. Poleg tega pa je to tudi popolnoma nepotrebno, ker je bolniška blagajna Trg. omladine več ko dovolj močna za samostojno poslovanje. Ali da navedemo slovenski primer. Zasebni nameščenci imajo sedaj v Ljubljani Šlajmerjev dom, ki je prava sreča zanje in s katerim so vsi zadovoljni. Ce bi bili vsi zasebni nameščenci v Sloveniji organizirani v eni bolniški blagajni, bi bil Šlajmerjev dom ne le prej razširjen, temveč bi mogli danes že razpravljati o zgraditvi podobnega doma tudi v Mariboru. »Merkur« ima svoj sanatorij v Zagrebu. Vendar ni za slovenske nameščence vseeno, če imajo svoj sanatorij v Zagrebu ali v Ljubljani ali v Mariboru? Vsi izgovori, da imajo zavarovanci »Merkurja« svoje pravice in pc dobile navedbe so neresni, ker ni nikjer rečeno, da bi morali te pravice izgubiti. Saj se vendar more urediti vsa stvar take, da zavarovanci »Merkurja« prav nič ne izgube. Popolnoma nemogoče pa je, da bi slovenski zasebni nameščenci bili organizirani tudi pri zagrebški bolniški blagajni, ko imajo vendar lastno in dobro delujočo v Ljubljani. Razmejitev območja bolniških blagajn se mora izvesti, ker je to v interesu zavarovancev, pa tudi samega socialnega zavarovanja. naredbe že izdelalo načrte za napravo hišnih zaklonišč, ki morajo biti tako velika, da imajo v njih prostora vsi stanovalci hiše. Stroški za napravo zaklonišč so zelo veliki, ker morajo biti iz betona in opremljena z vsem potrebnim, zračnim filtrom, sedeži, pripravo za gašenje požara itd. Po veljavnih določbah morajo biti zaklonišča gotova do 1. marca prihodnjega leta. Hišni gospodarji so izračunali, da bi taka zaklonišča stala za ves Maribor mnogo nad 20 milijonov dinarjev, znesek, ki ga hišna posest v sedanjih časih gotovo ne bo zmogla. Ko se delajo načrti za nove stavbe, morajo biti kleti že urejene za zaklonišča, kar bo stavbne stroške seveda zvišalo. Strokovnjaki pravijo, da stane zaklonišče, če je zgrajeno poleg hiše, recimo na vrtu ali dvorišču, za hišo z 12 stanovalci, ako je sezidano po vseh predpisih sedanje obrambne tehnike, kakih 200.000 dinarjev, skoraj toliko, kakor stane dandanes v Mariboru enonadstropna stanovanjska hiša za toliko osel). Ce se že koj v začetku uredi zaklonišče v kleti, so stroški seveda mnogo manjši, znašali pa bodo gotovo najmanj 50.000 dinarjev, pri večjih stavbah pa razmeroma več. Že letos je bila gradbena sezona v Mariboru nezadovoljiva. Kaj pa bo v bodoče, če se gradbeni stroški zaradi zaklonišč povečajo za četrtino ali celo tretjino? Ni dvoma, da se bo manj zidalo, kar se bo v gospodarskem življenju Maribora zelo poznalo. Trgovci bodo manj zaslužili, obrtniki bodo imeli manj dela, industrija bo manj uspevala, najbolj pa bodo udarjeni brezposelni zi: da rji in pomagači, ki so bili v zadnjih letih razmeroma še dobro zaposleni v poletnih mesecih. Zidajo največ mali ljudje, ki dolga leta štedijo, da si nekaj prihra- nijo, nekaj pa najamejo, in potem postavijo svoj dom. Ali bodo še voljni zidati, če jih bo stala hiša poslej 250 do 300 jurjev? Papir za pisma, kuverte iz pa-pirja, dopisnice in karte za pisma, vse to s slikami, obrobki, izvzemši s črnimi obrobki (kot znamenjem žalosti), monogrami, amblemi, okrasnimi Črtami, s prešanjem ali drugače izdelanimi ali s pobarvanimi obrobki, s prešanimi naravnimi ali umetnimi cveticami, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino. Umetne cvetice in deli cvetic iz papirja. Vabila, posetnice, jedilni listi, karte za plesni red in podobno; konfeti, serpentine, maske, koti-ljonski redi in drugi predmeti za veselice in druge zabave; predmeti družabnih iger; držala (manšete) za šopke, Črke, senčniki za svetilke, lampijoni, podloge iz kartona in papirji za slaščice, okviri za fotografije; albumi za fotografije, razglednice in za poštne znamke; albumi za poezije in ostali luksuzni izdelki iz papirja, kartona, lesne mase ali papirne mase. — Neimenovani izdelki in predmeti iz papirja, kartona, lesne mase in papirne mase: v zvezi z najfinejšo tvarino in dragimi kovinami. Podobe na platnu, lesu, na navadnih kovinah in njih zlitinah, na papirju in kamenu, v vrednosti nad 1000 dinarjev, izvzemši osnovne umetniške in znanstvene proizvode. Dragi kamni, obdelani, in izdelki, razen orodja. — Poldragi kamni, s katerimi vred se umeva tudi steklena lava, obdelani, in izdelki. Kopalnice iz porcelana, marmorja, in brušenega stekla kakor tudi kadi in kamini iz'iste tvarine. Izdelki iz kamnov v zvezi z drugo tvarino, v zvezi z najfinejšo tvarino in z dragimi kovinami. Izdelki zgolj iz cementa ali iz cementa, pomešanega z azbestom in drugimi snovmi; izdelki iz mavca in iz zmesi z raznimi drugimi snovmi. — Vsakovrstno luksuzno blago. Izdelki iz jantarja ali gagata in njiju imitacij, iz morske pene in njene imitacije, iz luknjičave, jedre ali zgoščene lave, tudi v zvezi z drugo tvarino. Galanterijski izdelki in luksuzni predmeti: iz porcelana in porcelanu podobnih snovi in iz ostale keramične tvarine: beli, enobarvni, večbarvni, šarani, okrašeni s slikami, pozlačeni, posrebreni, bron-sirani, prevlečeni z listrom. Izdelki iz keramične tvarine v zvezi z drugo tvarino, z najfinejšo tvarino in z dragimi kovinami. Pred 300 leti se je pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili. Danes je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena. Je to blagodar narave trpečemu človeštvu. Pa tudi za zdrave je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja. Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge pijete Rogaško slatino! Zato jo nujno potrebno, da država vsaj revnejšim posestnikom omogoči z dolgoročnimi brezobrestnimi posojili zidavo zaklonišč. Steklene prizme in steklo za lestence, stekleni obeski za lestence in za drugo uporabo, nepreluknja-ni ali preluknjani, tudi nanizani radi prenašanja. Bleščice, biseri, emajlne in steklene kaplje (zrna), tudi nanizane radi prenašanja. — Stekleni kamni za nakit, stekleni lističi, stekleni biseri in steklene korale, nepreluknjani ali preluknjani, tudi nanizani radi prenašanja. —■ Podobe na steklu, stekleni mozaik, svetlopisi (litofanije), kakor koli izdelani na steklu. Daljnogledi. Izdelki iz steklenih prizem in stekla za lestence, steklenih obeskov za lestence in za drugo uporabo, bleščic, biserov, steklenih in emajlnih kapelj (zrn), steklenih lističev, steklenih kamnov za nakit, steklenih biserov in steklenih koral. Nadalje: umetne cvetice, statuete, figure in figurice in drugi luksuzni in galanterijski izdelki. Izdelki iz stekla v zvezi z drugo tvarino: z dragimi kovinami. Kovani denar (novci) iz dragih kovin: tudi tak, ki se rabi za nakit. Tkanine, trakovi, pozamentarijc in drugi izdelki iz preje ali žice dragih kovin; bleščice. Posebej ne imenovani izdelki iz zlata in platine. Noži, žepni nožiči in britve. Izdelki iz železa v zvezi s fino in najfinejšo tvarino in z dragimi kovinami, razen strojnih delov, ki se ocarinjajo po lej tarifni številki. Predmeti za okras in nakit v zvezi s fino in naj finejšo tvarino ter z dragimi kovinami. Radijski aparati za trgovino ali rabo privatnih oseb, kompletni iti njih sestavni deli. Motocikli in njih priklopni vozovi kakor tudi njih deli. Avtomobili, izvzemši tovorne, in njihovi sestavni deli. Ročni vozički za vožnjo otrok, slabotnih in onemoglih oseb, v vrednosti nad 1000 din. Ročne sani za vožnjo in šport v vrednosti nad 500 din. Luksuzne ladje, jahte in čolni z motorji, izdelani iz mahagonovine, teakovi-ne, cedrovine in podobne fine tvarine, izvzemši ladje za javni promet. Glasbeni instrumenti: klavirji, pianini, orgije in harmoniji, ne glede na vrednost; harfe, gosli, citre, harmonike, kitare, tamburice in drugi podobni glasbeni instrumenti, vredni nad 1000 din; mehanične priprave za sviranje s pripadajočimi ploščami. Gramofoni, fonografi, parlografi in podobni aparati s ploščami. Plošče, kolesa in valji za mehanične priprave za sviranje ter za fonografe, gramofone, parlografe, diktafone in podobne stroje. Fotografski aparati ne glede na svetlobno jakost kakor tudi objektivi in fotografski aparati brez objektivov. Kinematografski in drugi projekcijski aparati in aparati za povečanje slik. Žepne ure z okrovom iz zlata ali platine, okrašeni z dragimi kamni. Stenske, namizne in ostale ure, drugje neimenovane, vredne nad 3000 dinarjev. Lovske puške ne glede na vrednost, drugo orožje (strelno kakor tudi ostalo), vredno nad 2000 dinarjev po kosu. Otroške igrače iz navadne tvarine, iz fine tvarine ali v zvezi 9 fino tvarino, iz najfinejše tvarine ali v zvezi z najfinejšo tvarino. Naročajte »Trgovski lista! Obeta $e tlaba sezona v Gradba zaklonišč ovira zidavo stanovanjskih hiš Seznam lu predmetov v smislu protidraginiske uredbe (Konec.) Davčni svetovalec Blagajniški bloki, — taksna dolžnost G. I. S. v L. — Vprašanje: Prosim, da mi pojasnite, katere bistvene podatke mora vsebovati listina, da se more smatrati za račun in ali se morejo smatrati za račun tudi blagajniški bloki. Odgovor: V tekstu točke 1. tar. post. 34. taksne tarife ni ničesar določenega, kakšno vsebino mora imeti listina, da je kot račun zavezana taksi. Po našem mnenju ni predpogoj za taksno dolžnost, da ima listina obliko, oz. znake formalnega računa, ki bi bili: 1. ime ali firma izdajatelja, 2. višina terjatve (računskega zneska), 3. označba blaga ali usluge, 4. dejstvo, da je listina namenjena dolžniku. Listine, ki nimajo vs’eli teli predpogojev, se morajo kljub temu taksirati, kakor to zakon izrečno navaja glede računov, v katerih računska vsota ni naznačena. Po zakonu se plača za take račune najvišja določena taksa, to je 5 din. Zato zastopa po naših informacijah ministrstvo za finance stališče, da se mora vsaka listina brez ozira na naziv, obliko in vsebino, ki se izdaja ob predaji blaga in se nanaša na to predajo, kolkovati, ako se istočasno ne izdaja taksirani račun. Pač pa se taksa, če se izdaja račun, plača samo za eno listino. Kljub temu stališču pa so vendar neki znaki in neke oblike, katere mora imeti listina, da je zavezana taksi. Ako blok služi v glavnem za to, da more trgovec zvečer kontrolirati blagajno, tudi če dobi odjemalec od tega bloka kopijo za lastno kontrolo, se vendar ne bi moglo izkonstruirati, da je tak blok že račun, posebno ne, če ne vsebuje razen par številk nobenih podatkov, in iz njega ni niti razvidno, zakaj se je na njem označeni znesek plačal, oz. za katero blago se je plačal. Kdo naj plača računsko takso? G. F. L. v C. — Vprašanje: Računsko takso mi moj dobavitelj vedno zaračuna tako, da jo moram prav za prav jaz plačati kot kupec. Iz načelnih razlogov bi pa vendar rad vedel, ali je ta postopek pravilen. Odgovor; Ne z enim predpisom ni prepovedano, je torej dovoljeno, da prodajalec računsko takso prevali na kupca. To je vprašanje pcgodbe med prodajalcem in kupcem, vprašanje pristanka kupca, da plača to takso. Da je to stališče pravilno, dokazuje pripomba 6. k tar. post. 34, ki je veljala, ko je bila izdaja računov še obligatorna. Takrat se je ta pripomba Trnovskimi! naraščaju! Pisemska Reklama temelji na razlikah Tisti, ki nočejo sprejeti enotne glave za pisemski papir, imajo gotovo svoje važne razloge za to odločitev: nočejo se odreči tisočerim možnostim za individualno izražanje. Glava pisma bi v poslovnem svetu s poenotenostjo gotovo bolje ustrezala uradom in prometu, tam bi tudi spolnjevala taka pisma svojo nalogo v celoti. V dopisovanju z zasebniki in z drugimi trgovci pa mora opraviti popisani list tudi še druge in drugačne naloge, katerim se ne moremo odreči, če smo dobri trgovci. Velike tvrdke se poslužujejo milijonov pisem zlasti zato, ker so spoznale, da pismo nadomesti tudi potnika oziroma zastopnika tvrdke. Ce ne več, se zmanjša vsaj potrebno število nujnih obiskov — seveda, če je z dopisom za vse važne stvari tako poskrbljeno, da so z njim res opravljene... To ne bi bilo mogoče doseči, če bi naše pismo izgubilo vso privlačnost zasebne, navadne pošte. Večkrat se še sliši, da mora biti »čedna« glava pisemskega papirja brezpogojno izrisana. Res je, da okusno in skrbno izdelan pisemski list posebno odlično učinkuje. Toda to velja samo za uspele primere osnutkov. Ce že ne moremo dobiti obrtnega risarja, se je treba posvetovati vsaj s spretnim stavcem ali tiskarjem. Zdaj se izdelujejo že tudi odlične postavljene, t. j. tiskane glave, ker se z modernimi črkami sestavljene lahko kosajo z risarskim izdelkom. Navadno se ne moremo odločiti, ali naj se doda v glavi poleg naziva tvrdke zaščitni znak ali slika tovarne ali kakšnega izdelka, oziroma če naj se kaj pririše. O tem se seveda ne da splošno-veljavno nič reči; tudi tu stori najbolje vsak po svojem preudarku. Upoštevati bi moral le eventualne patentne predpise. Priporočljivo pa je spreminjati pisemski papir, kar učinkuje ugodno posebno v zvezi s sezonami in prazniki ter s spremenljivimi predmeti, n. pr. če hočemo uvesti nov prodajni predmet. V teh primerih je pametno vzeti celo drugačno obliko in velikost pisma. Razmnožena pisma in prospekti Radi reklame razmnoženim pismom je treba dati še posebno spretno opremo. Saj ima tako pismo važno nalogo in mora napraviti videz nečesa posebnega. Ne glede na to, ali gredo ta pisma samo na naslov tvrdk ali pa tudi zasebnikom, morajo biti brezhibna, in brez dvoma velja to tudi za ilustrirana reklamna pisma, ki so po pravici najbolj priljubljena. Ilustrirana pisma nam dajejo možnost, da poživimo besedilo s slikami in ga tudi s tem bolje razložimo, kar pismo celotno zelo dvigne. Slika daje pismu prikupno zunanjost. Posebna vrsta reklamnih pisem so štiristranični prospekti v obliki pisma. Obe notranji stranici, včasih pa tudi še zadnja stran se porabijo za prospekt, medtem ko se postavi besedilo samo na prvo stran. Čeprav ti prospekti niso r.ič novega, so vendar še malo v rabi. Imajo pa nekaj prednosti, ki bi zaslužile več upoštevanja, ker je z njimi zagotovljen velik uspeh. Pisemske prospekte dajo navadno v velikih množinah natisniti izdelovalci posebnih predmetov. Razpošljejo jih dostikrat tudi brez imena tovarne trgovskim tvrdkam in bodočim zasebnim kupo-valcem. Trgovec bo namreč tem bolj pridno uporabljal reklamne prospekte, čim udobnejše mu je njih razpošiljanje oz. oddaja. Ce hoče tovarnar zanesljivo vedeti, kako smotrno se je uporabil prospekt, ga trgovcu tudi skromno zaračuna, in sicer samo toliko, da se zdi človeku škoda prospekte zavreči ali jih uporabljati kot ovojni papir. Ta način reklame ni ugoden samo za tovarne. Prospekt uspeva tudi v nadrobni trgovini. Velika podjetja vedno rada ustrežejo željam v tej smeri in jim priskrbijo klišeje brezplačno, da s tem zmanjšajo manjšim prijateljskim trgovinam izdatke. Odpošiljatelj pisemskih prospektov se lahko zanese vsaj na to, da sta pismo in prospekt ostala skupaj, medtem ko se pri deljeni razpošiljavi, pa čeprav v enem samem ovoju, rado kaj izgubi. Ce se pismo in prospekt reklamno dopolnjujeta, bi učinek reklame pri deljenem primeru sploh izostal. S prospektnim pismom je ta nevarnost odstranjena in že zato bi se moralo pogosteje uporabljati. (Dalje.) nega, česar drugi nimajo. Posebno se to opaža pri oblačilih. Nekatere dame bi sploh hotele, da se prodaja samo njim blago enega vzorca in kar nejevoljne so, če vidijo tudi drugo damo v obleki z istim vzorcem. O tem se je gotovo že vsak prodajalec sam prepričal. Zato je treba priporočati blago kupcem na drug način, kakršen je pač kupec sam. Dobra prodaja je samo individualna. Praktiini glasila: »Imetnikom uporabljenih računov itd. ... se vrne četrtina zanje plačane takse«. Ta pripomba je bila v 1. 1936. sicer ukinjena, vendar pa jasno dokazuje, da je zakonodajalec smatral, da se bo ta taksa prevalila na kupca. »Za primer moje odsotnosti« Vsak trgovec bi si mogel v mirni uri zapisati vse svoje obveznosti in vsa dela, ki jih mora opraviti v določenem času. Marsikatere težave bi si s tem prihranil, če n. pr. zboli ali če mora nakrat odpotovati ali če je poklican v vojaško službo, je nevarnost, da bodo šli posli v njegovi trgovini narobe, ker nihče ne pozna vseh njegovih dolžnosti. Če pa ima trgovec vse lepo napisano, kaj je treba storiti, bodo mogli drugi opraviti vse potrebno in trgovcu se ne bo treba bati, da bo po svojem povratku našel celo goro nerešenih zadev ali pa čisto napačno izvršenih. Seveda pa mora biti pregled del, ki se morajo izvršiti, shranjen tako. da ga drugi lahko najdejo. Morda je najbolje, če je ta pregled v mapi, na njej pa naj bo napisano: »V primeru moje odsotnosti preglejte t«* mapo!« Ustrežljiv trgovec »Ali naj bo to darilo?« Tako je vprašal trgovec kupca, ko mu je zavijal kupljeni predmet. Ko mu je kupec vprašanje zanikal, mu je trgovec dejal: »Če bi bilo namreč darilo, bi blago tudi lepše zavil, da bi res izgledalo kot da- rilo. Tako pa bo tudi navaden papir zadostoval.« Kupec sicer ni imel od dobre volje trgovca nič, včndar pa je nanj napravil trgovec s svojo dobro voljo najboljši vtis in kadar bo šel kupovat darilo, se bo gotovo spomnil na tega trgovca. Tako si je trgovec pridobil stalnega odjemalca, ti pa so za vsako trgovino najvažnejši., »Tega blaga smo mnogo prodali.« Kupce bi mogli deliti tudi v naslednji dve skupini: Eni so skromni in bi najraje ostali čimbolj neopaženi, drugi pa imajo visoko mnenje o sebi in radi poudarjajo svoj jaz. Prodajalec mora na to gledati, kateri skupini pripada kupec, kateremu prodaja blago, ker utegne sicer čisto napačno priporočati blago. Tako n. pr. na nekatere ljudi močno vpliva, če slišijo, da se veliko proda nekega blaga. Če pripada kupec prej omenjeni prvi skupini, bo najbrže na to zagotovilo, da se tega blaga mnogo proda, tudi sam kupil to blago. Čisto nasproten učinek pa doseže takšno priporočilo, če velja kupcu, ki pripada drugi skupini. Ta ravno zalo ne bo kupil blaga, ker hoče vedno imeti nekaj poseb- Prof. inž. Friderik Degen: Denar Denar je ustanova, brez katere si ne moremo misliti človeškega življenja. Čeprav izgublja denar zlasti v sedanji dobi pogostokrat ter zelo močno na svojem pomenu, je vendar njegov pomen vobče, posebno pa v gospodarskem življenju ogromen. Sleherni pozna pomen ter koristnost denarja, vsakemu je denar neki popolnoma razumljiv in enostaven pojav in vendar je vprašanje denarja izredno zamotan problem, ki dela velike preglavice kakor gospodarstvenikom tako tudi politikom in državnikom. Gotovo je sicer, da preživlja denar, oz. denarstvo svoje peripetije, kakor nam to zlasti izpričuje sedanja (posebno najnovejša) doba, ko se uvajajo namesto denarja nova plačilna sredstva, zlasti brez-denarni plačilni promet. A denar je ter ostane tako važen činitelj človeškega Življenja, da bi nje- gova opustitev pomenila katastrofo za sedanji gospodarski, politični, kulturni, tehnični in tudi socialni red. Denar je zlasti osnovni element trgovine in njena gonilna sila. Angleški merkantilist Thomas Mun pravi upravičeno: Denar proizvaja trgovino, trgovina pa denar. Denar v najstarejši dobi. Denar je prastara ustanova, človek je po svoji naravi socialno (družabno) bitje in kot tak je že v najstarejši dobi živel v družbi (v rodbini, zadrugi, občini, plemenu itd.). Najstarejši človek gospodarsko ni bil navezan na svojo okolico in je živel samostojno gospodarsko življenje. Bil je skromen, njegove potrebe so bile minimalne in vse, kar je potreboval za življenje, je pridobival (proizvajal) sam. V okviru lastnega ter neodvisnega gospodarstva si je oskrbel vse potrebne dobrine, ki so mu bile nujne. S svojo okolico ni bil v nikaki gospodarski zvezi, med obema se ni vršila ni- kaka izmenjava dobrin oz. nikak promet. Ta doba je trajala le nekaj časa. Človek se je politično in kulturno razvijal in s tem so rasle tudi njegove potrebe in nastajale nove. Vsega, kar je potreboval za življenje, ni mogel več sam proizvajati. Bil je navezan na sopre-bivalce, ki so mu nudili določene dobrine v izmenjavo. Pričela se je izmenjava, tako zvano naravno gospodarstvo, kakor se to v politični ekonomiji imenuje. Posameznik je nudil v izmenjavo one dobrine, ki jih je imel preveč ali v izobilju za one, katerih sam ni proizvajal oz. za one, katere je potreboval za svoje življenje. Ta izmenjava predstavlja prvo stopnjo trgovine — to je trgovino brez denarja. Pri takšni izmenjavi so se kmalu pokazale razne nevšečnosti ter neprilike. Kdor je hotel zamenjati kože za sol, je moral najti najprej osebo, ki je potrebovala kože in imela zopet v izobilju soli, tudi piipravljene za zamenjavo. Najti jo moral nadalje osebo, ki je bila ravno pripravljena sprejeti dotič-no množino kož in imela ustrezajočo množino soli. Te težave so postale tem bolj občutne, čim bolj se je širila zamenjava oz. promet. Le skušajmo si zamisliti, kakšen zastoj bi nastal v gospodarstvu ter trgovini, če bi danes skušali uvesti tak način gospodarske zamenjave raznih dobrin. Nastala je tedaj potreba po neki vobče uporabni menjalni dobrini, torej takšni, katero bi slehernik rad sprejemal ter oddajal v zamenjavo. To svojstvo občega menjalnega sredstva so kmalu dobile nekatere dobrine, ki so imele splošno uporabno vrednost in koristnost. Te dobrine imenujemo stvarni denar (Warengeld). Zgodovina gospodarstva uči, da so zlasti služile kot stvarni denar naslednje dobrine: krzno, sol, kože, platno, opeka, živina, čaj, žito, slonova kost, orožje ter suhe ribe. Pri starih narodih, zlasti Rimljanih sta bila priljubljeno menjalno sredstvo živina ter kože. Po latinsko 9.—10. številka »Trgovskega tovariša« Izšla je nova dvojna številka »Trg. tovariša«. Dvojne številke omogočajo, da je njih vsebina bolj bogata in tudi bolj pestra in to je tudi njih prednost. Najnovejša številka prinaša vrsto aktualnih člankov, od katerih zlasti omenjamo: Drago Potočnik: Kultura industrijskih rastlin v naši državi. — Dr. V. Šarabon: Gospodarstvo Rusije. — Preskrba srednje in vzhodne Evrope z nafto. — Kovinska preskrba Anglije in Francije. — Javne finance in narodni dohodek. — Svetovna trgovina v letu 1938. — Svetovni blagovni trgi. — Mednarodni borzni indeks. — Prostornina angleške trgovske mornarice. — XXIX. redni občni zbor Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani. — D. P.; Nevtralnost in naše gospodarstvo. — Sledi listek, ki objavlja med drugim naslednje sestavke: Banovina Hrvatska. Koks v Jugoslaviji. Inozemska udeležba v rudarstvu Jugoslavije. — »Trgovskega tovariša« prav toplo priporočamo. Tvornica kamionov v Jugoslaviji Industrija motorjev d. d. postavlja v Rakovici pri Beogradu tovarno kamionov znamke »Praga«. Da bi se zagotovilo uspešno obratovanje te tovarne, je vlada izdala odlok, da se ta tovarna oprosti carine, državnih in samoupravnih davščin za uvoz vseh strojev, instalacij, potrebnih za tovarno, a tudi vsega pogonskega materiala ter tudi vseh polizdelkov in orodja, ki je potrebno za izdelovanje avtomobilov in ki se v naši državi ne dobi. Država je tudi že naročila v tej tovarni 600 kamionov. Prav lepo je, da država tako podpira domačo delavnost, vendar mislimo, da bi bilo edino pravilno, če bi se tako podpirala vsa domača p.odjetja in ne samo nekatera. Tudi v Sloveniji bi marsikdo tvegal denar za tako tovarno, če bi bilo naročilo že naprej zagotovljeno in če bi bil vrhu tega deležen še tako velikih ugodnosti. Poskusi za ustanovitev lakih tovarn so v Sloveniji tudi že bili, žal da takrat ni bilo nikjer one dobre volje, ki bi podprla privatno iniciativo tako, kakor se je to zgodilo sedaj. se imenuje živina pecus in odlod ime pecunia za denar. Pri Egipčanih je bilo žito priznan stvarni denar. Starim Slovanom je služilo platno za menjalno sredstvo, kar kaže po mnenju nekaterih tudi izraz plačati. Caj so uporabljali kot menjalno sredstvo razni orientalski narodi. Suhe ribe so bile stvarni denar v Novi Fund-landiji, a tobak v Virginiji. Starim Rimljanom so služili kol sredstvo zamenjave tudi sužnji. Med svetovno vojno so zamenjali, posebno na fronti, ničvreden denar, tobak in raznovrstne cigare. Še danes se poslužujejo nekateri narodi tega prastarega načina zamenjave oz. uporabe stvarnega denarja. Tako na Aljaski kož, v Abesiniji soli, v raznih državah Srednje Amerike kakava, v Palestini vžigalic itd. (Dalje prihodnjič.) Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani izplačuje nove vloge dnevno v vsaki višini in obrestuje nove vloge po 4—5%. &ran ftb .l^GOVSKT"IJST^^novemb'ra' 1939. Štev. 126.' Mm - licitacije Uprava vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 14. novembra ponudbe za dobavo raznega smirkovega platna in papirja; do 15. novembra jekla v palicah in orodnega jekla ter do 16. novembra konstrukcijskega jekla. Mornarska komanda v Šibeniku sprejema do 15. novembra ponudbe za dobavo svežega zelja, ohrovta in čebule. Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 21. novembra ponudbe za dobavo raznega gornjegradbenega materiala. Uprava vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 15. novembra ponudbe za dobavo konoplje; dp 17. novembra smirkovega platna, 700 kg kositra ter hrastovih pragov; 18. novembra usnja; 20. novembra manesmanovih jeklenih cevi; 22. novembra odvodnikov raznih dimenzij. Direkcija drž. železnic v Ljubljani, strojni oddelek sprejema do 13. novembra ponudbe za dobavo .kemikalij in laboratorijskih potrebščin. Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 16. novembra ponudbe za dobavo zobčnikov iz surove kože ter vlečenega ali kovnega jekla za avtomobile. LICITACIJE Dne 13. novembra bo v pisarni ‘komande 37. pešpolka v Ribnici licitacija za oddajo del čiščenja dimnikov ribniškega garnizona. Dne 14. novembra bo pri »Zavodu za izradu vojne odeče« v Beogradu pismena licitacija radi dobave vulkanizir-stroja ter medeninastih linij; 20. novembra pa dveh krojaških strojev. Dne 16. novembra bo licitacija prt upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu za dobavo konjskih česal in dne 23. novembra elektro-krom-vanadij jekla. Dne 17. novembra bo pri Upravi vojnotehničnega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo borovih oblic, smrekovih desk in večje količine konstrukcijskega jekla. Dne 21. novembra bo pri 1. oddelku vojno-tehničnega zavoda v Hanrijevu pri Skoplju pismena licitacija za dobavo raznih vrst kože in dne 27. novembra platna, sukanca, sukna ter svinjske dlake. Dne 22. novembra bo v ekonom, odd gen. direkcije državnih železnic v Beogradu licitacija za dobavo zimskih ognjegasnih delovnih oblek, plaščev in obutve. PRODAJA Ravnateljstvo verskega zaklada v Ljubljani prodaja s pismenimi ponudbami ca 250 plm smrekovega in jelovega tehnično porabnega lesa, izdelanega v gozdnem kompleksu Pokljuka-Rudno polje. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) KNJIGOVEZNIC« JUGOSLOVANSKE IIS KIRN E I fi|. «■*. 11.». ■ LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 ¥r Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda konte, Stra-če, (ournale, Šolske zvezke, mape, od|emalne knjižice, risalne bloke Itd. Šivalni stroji mmi-rre s tovarniško mNILM garancijo Trgovci popust! SPLOŠNA TRGOVSKA d. z o. z. LJUBLJANA Tyrieua cesta 33 C ena pšenice na 185 Pričakuje pa se še nadaljnji dvig cene L. 1937. so bile zaloge pšenice pri nas popolnoma izčrpane. V začetku letošnje kampanje pa se je situacija popolnoma spremenila. Žetev 1. i 1)38. je bila silno bogata, tudi kakovost pšenice odlična. Na svetovnem žitnem trgu so cene pšenice silno padle ter padle tako nizko, kakor še niso padle od leta 1931. Pri nas so bile zaloge pšenice velike in v juniju 1938 je ostalo okoli tri milijone stotov pšenice neprodane. Cene so začele zato tudi padati na našem trgu. Prizad je nato, deloma tudi iz političnih razlogov, določil ceno za prima poliško pšenico na 155 din. Nato so sklenili zastopniki jugoslovanskih žitnih borz, da se cena pšenice vsak mesec poviša za dve in pol pari, da bi se s tem pre-rečile prevelike ponudbe pšenice nakrat in da bi se preprečila špekulacija. Cena bi po tein sklepu morala znašati v septembru že 167'50 din. Ta sklep pa ni bil sprejet. Posledica tega je bila, da so se začeli'proizvajalci bati j da Prizad svojih visokih cen trajno ne bi mogel ohraniti. Nastala je močna ponudba pšenice iri v dveh mesecih je bilo ponudenih 85.00(1 vagonov pšenice. Pomanjkanje vla-ilcev in vagonov j>a je onemogo-ilo, da bi se moglo vse to blago tudi izvoziti. Poleg lega ni mogel Prizad te velike količine pšenice nikamor spraviti. Trgovina je zastala in cene so začele padati ter padle tudi pod Prizadove cene. • V tem je nastala vojna in situacija se je hipoma popolnoma iz-premenila. Domači konsuni je za-el kupovali pšenico in si nalagati velike zaloge. Poleg tega je naraslo tudi povpraševanji" iz tujine, kar je vse imelo za posledico, cia so začele cene rasti in da so tudi že presegle Prizadove cene. Tako je bila v sredo plačana po-tiška pšenica franko vlačilec po 185 din, kar je za 20 din več kakor pa znašajo Prizadove cene. Posebno značilno pa je, da so bili sklenjeni terminski zaključki za marec po ceni 200 din franko vlačilec. Za tako veliko podražitev pšenice pa ni zadosti jasnili razlogov. Sicer se navajajo razni razlogi, da je do podražitve moralo priti. Tako se naglasa, da je Prizad odkupil ves višek pšenice in da zato na domačem trgu pšenice manjka. Nadalje se navaja, da je sploh tendenca, da se vse cene zvišujejo. Poleg tega je nastala za izvoz naše pšenice izredna konjunktura. V našo državo prihaja ena tuja delegacija za drugo, da kupi naše proizvode. Toda ti razlogi so bili tudi prej, cena pšenice pa je začela tako naglo rasti šele v zadnjih osmih dneh. Še 31. oktobra je bila sremska pšenica po 155 din, torej izpod Prizadovih cen, 1. novembra pa je bila že nad Pri-zadovimi cenami. V četrtek je dosegla pšenica že ceno 168 din, kar je 3 din, nad Prizadovimi cenami. V soboto doseže potiska pšenica ceno 180 ,do 182, sremska pa 170 din franko vagon Indjija. Včeraj pa je skočila cena na 185 din. Pšenico kupujejo predvsem mlini, ki so opustili lepo priliko, da bi se založili v avgustu in septembru. Mlini kupujejo, ker je bil sklenjen z Nemčijo dogovor o dobavi 2500 vagonov moke. Toleg mlinov kupujejo pšenico tudi trgovci. Kupuje pa tudi špekulacija, ki računa z nadaljnjim dvigom cen, kar dokazujejo terminske kupčije po ceni 200 din. Na drugi strani pa je ponudba še nadalje majhna. Kmetje ali nimajo več pšenice ali pa so preveč zavzeti z jesenskimi deli na poljih. Prizad je dosedaj odkupil 36.000 vagonov pšenice in verjetno je, da je to ves letošnji presežek pšenice. Značilno je tudi to, da dobiva te dni Prizad od nekih trgovcev, ki so-mu prodati pšenico, prošnje, da se te kupčije razveljavijo, ker da mu ne morejo dobaviti prodane pšenice. Očevidno hočejo ti prodati pšenico po sedanjih viso-jkili cenah. Ta špekulacija pa je Za naroJila vseh trgovskih, uradnih in drugih tiskovin se priporola TISKARNA MERKUR L|UBLJANA, Gregorčičeva 23 Tel. 25-52 LASTNA KNJIGOVEZNICA Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?! 1—2V#11 Vst drugi pa se mučijo in delajo brez ozira na zdravjel Zato vaaj doma pijte RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC tistega ■ rdeClml srci, našo najboljšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje In užitek! Ustanovljeno 18 5 0 Zaloga »»ah vrat liaMa, porcolana in fcoramllto. Stavbno »n umetno ato-klantvo. Specialna zaloga in okvirjanja »UR__________ JULIJ KLEIN LJUBLJANA Wolfova ulica štev. 4 Telefon 33-80 napačna, ker je vlada že izdala uredbo, ki določa, da se mora Prizadu pšenica, ki mu je bila prodana, tudi dobaviti. Če se to ne zgodi, predvideva uredba zelo stroge kazni, poleg zaporne tudi denarno globo v višini do 1 milijona din. Zato se motijo ti špekulanti, če mislijo, da bodo mogli že enkrat prodano pšenico prodati sedaj še bolje. Poleg pšenice pa je v skoku tudi koruza. Stara koruza, pariteta In-djija se je plačala v sredo po 130 do 132 din, banatska pa po 130 din. Nova posušena koruza se plačuje v Sremu po 125 din, z banatske nakladalne postaje pa po 123 do 124 din. Surova koruza se plačuje po 100 din metrski stot. Terminska nova koruza pa se je prodajala celo po 135 din. Doma in po svetu Kulenovičev predlog-, da se ustanovi Bosna in Hercegovina kot četrta samostojna banovina, je zadel v vseh srbskih vrstah na silen odpor. Vsi listi naglašajo, da je predlog Kulenoviča le njegovo osebno mnenje. Tudi »Hrvatski dnevnik« odklanja ta predlog. Vse kaže, da je ta predlog tudi že propadel. Polemika zaradi samostojne bosenske banovine sc nadaljuje. Sedaj se oglašajo tudi Vojvodinci s podobno zahtevo. Hrvatje pa zahtevajo, da se morajo meje sedanje hrvatske banovine razširiti za primer, da bi bila v državi le ena srbska banovina. Pri predsedniku dr. Mačku so bili zastopniki jugoslovanskih emigrantskih organizacij. Med drugim so mu tudi poročali o vprašanju preseljevanja gradiščanskih Hrvatov. Glavni tajnik HSS dr. Krnjcvič je dejal na shodu v Medjimurju, da se bodo znižale cene za tobak in petrolej ter da se bodo razbremenile občine. Izšla je uredba o prenosu poslov z ministrstva za javna dela na banovino Hrvatsko. Z uredbo o prenosu poslov z ministrstva za javna dela na banovino Hrvatsko je prišla, tu-di elektrifikacija v banovini Hrvatski popolnoma pod kompetenco bana. S tem je tudi odstavljen z dnevnega reda zakonski načrt o elektrifikaciji države ter se bo moralo besedilo načrta uredbe, če se bo ta sploh kmalu izdala, popolnoma iz-premeniti. Ministrska uredba o zatiranju draginje in brezvestne špekulacije ne velja za banovino Hrvatsko. Ministrstvo za gozdove in rudnike je najelo pri sarajevski podružnici bratovske skladnice posojilo v višini 16 milijonov din, ki se bo porabilo za povečanje proizvodnje premoga v državnih premogovnikih. Pri direkciji za prehrano se bo ustanovil poseben odsek za elektrifikacijo vasi, ki bo dajal tudi nasvete o uporabi električnega toka na deželi. Ban banovine Hrvatske bo dai v najkrajšem času koncesijo za postavitev velike električne, hid/rocen-trale v Tribju, ki bi imela okoli 7000 konjskih sil. Hrvatslca skavtska zveza je spremenila svoje ime v Hrvatski domo- ^Upravo medjimurskih železnic je prevzelo zagrebško železniško ravnateljstvo. Dosedaj je te proge upravljala ljubljanska železniška direkcija. Kot zastopnik delodajalcev na konferenci ameriških držav, ki bo sredi tega meseca v Havani na Kubi, se udeleži v imenu Mednarodnega urada za delo v Ženevi gen. tajnik Centrale industrijskih korporacij Gjoka Curčin. Veliko državno razstavo vse nase gospodarske delavnosti namerava prirediti uprava beograjskega vele- Velika zaloga vsakovrstne kožuhovine za plašče, paletoe in našivke Dolenc Josip Sv. Petca c. 19 Telefon štev. 22-62 sejma v jeseni 1941. v proslavo polnoletnosti Nj. Vel. kralja Petra II. Zagrebški trgovci so sklenili, da ne bodo več dajali blaga na kredit,1 ker morajo tudi sami vsako blago takoj plačati. Sezonski delavci so se začeli vračati iz Nemčije. Narodna banka je pooblastila Putnikovo poslovalnico v Mariboru, da sme menjati vsakemu delavcu srebrne marke po tečaju 13.50 din za marko. Vsak delavec sme prinesti iz Nemčije, samo 10 srebrnih mark, vsi drugij njegovi prihranki se izplačajo po’ kliringu. Predsednik angleške družbe zai znanstveno raziskovanje je izjavil,1 da ima Anglija neko novo orožje, ki bo za Nemce pravo presenečenje. Turška vlada je slUenila, da demobilizira vse letnike rezervistov, ki so bili vpoklicani ob izbruhu vojne. Ameriško vojno ministrstvo je prepovedalo prodajo novih letalskih modelov v tujino brez posebnega dovoljenja in proden so novi modeli 18 mesecev stari. Francija in Anglija bosta plačali Ameriki vsa letala v zlatu, in sicer s svojim v Ameriki deponiranim zlatom. Švedska bo baje omejila izvoz železne rude v Nemčijo, da s tem prisili Nemčijo, da ne polaga min v švedskem teritorialnem vodovju. Po nalogu maršala Goringa se je ustanovila -posebna centrala za upravo premoženja poljske države v zasedenem poljskem ozemlju. Po trditvah švicarskih listov je začel izhajati v Bochumu za delavce v tamkajšnjih jeklarnah list »Kljukasti križ, srp in kladivo«. Poseben sklad za propagando proti Rooseveltu so ustanovili v Nemčiji. Po vesteh iz Curiha je bil ubit tudi Hitlerjev namestnik Hess, vendar pa ta vest' še ni potrjena. Združene države Sev. Amerike imajo danes nad 26.000 pilotov, 1. 1941. pa jih bodo imele nad 70 tisoč. Dvig cen jajc in perutnine v Medjimurju Cene jajc na čakovskem trgu so letos nenavadno visoke. Hitri nastop mraza je povzročil, da nesejo kokoši zelo slabo jajca. Zato so se jajca podražila od 1‘50 do 1-70 din za kos. Tako visoke ce- he niso dosegla jajca /.© več let. Povpraševanje po jajcih iz tujine pa je še vedno močno, da se more pričakovati novo zvišanje cen. Te dni je bilo poslanih več vagonov jajc v tujino. Cene pa rastejo tudi za perutnino. Izvozniki še niso pričeli kupovali puranov, vendar so jim cene že narasle. Kmetje so zahtevali za purice po 40 do 50 din, za purane pa tudi do 120 din. Kljub visokim cenam so vse blago razprodali. Prosta prodaja glasom inin. za soc pol. in nar. zdravje štev. 10.231/1936 Proizvod: UNI0 družba. Maribor Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. Sejmi 12. novembra: v Bušeči vasi. 13. novembra: v Radečah pri Zidanem mostu, Šmartnem pri Litiji, Središču. 14. novembra: v Metliki, Kamniku, Ormožu, Ljutomeru, Mariboru, Dolnji Lendavi. 15. novembra: v Ljubljani, Grahovem, Vranskem, Celju, Ptuju, Trbovljah, Gor. Radgoni, Poljčanah. 16. novembra: v Šmiliel-Stopičah, Turnišču in Bogojini. 17. novembra: v Mariboru. 18. novembra: v Senožetih, Brežicah, Celju, Trbovljah, Blanci. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega listac, njen predstavnik dr. Ivan Ples«, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d, d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.