sm Velja po pošti: s
Za oelo leto oapre] .	K 28'—
e» pol leta » .	» 13'—
e« četrt » » .	» 6*50
■a en meseo > .	» 2-30
aa Nemčijo celoletno	» 29'—
■a ostalo lnoaemstvo	» 35'—
es V upravništvu: ss
Ul oelo leto naprej . K 22-40 ia pol leta » . » 11-20 aa četrt » » . » 5*60 ■a en meseo > . » 1-90 Za poill|an|c na dom 20 v, na aesec. — Posamezne Stev. 10 v.
Inserat!:
Enostolpna peUtvrsta (72 mm):
aa enkrat......po 1B v
aa dvakrat.....» 13 »
ia trikrat.....» 10 »
ia reč ko trikrat . . > 9 •
T reklamnih noticah stana enostolpna garmondvrsta 80 vinarjev. Pri večkratneu objavljanju primeren popust.
s==== izhaja: i
vsak dan, lzvzemšl nedelje In pr.aznlke, ob 5. uri popoldne.
M* Uredništvo Je v Kopitarjevih nlioah štev, l/UL Rokopisi se no vračajo; nelrankirana pisma sa no ■b sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. mm		P	olitičen list za slovenski narod	■	Upravništvo Je v Kopltar/evlh nlioah štev. 6. ~mm a Sprejema naročnino, fnserate ln reklamaolje. rs —— Upravniškega telefona štev. 188. i
Današnja številka obsega 4 strani.
S. L. S.
Ljubljana, 7. oktobra 1909.
Letošnji oktober ostane z zlatimi črkami zabeležen v povestnici S. L. S. Sijajna zmaga S. L. S. v splošni skupini na slovenskem Goriškem, nas navdaja z veseljem in ponosom. Ljudska, demokraška in krščanska misel je zmagala na Goriškem1, v deželi, ki jo je smatrala slovenska liberalna frakarija za liberalni eldorado. Padla je trdnjava, ki so jo smatrali slovenski liberalci za svoj nepremagljiv Port - Artur. Poražen, uničen .ie goriški liberalizem. Z listkom v roki je dokazala ogromna večina slovenskega goriškega ljudstva, da stoji trdno, odločno in neoma-jano v taboru S. L. S. Ljudstvo vstaja, nič več ne mara za tiste svobodomiselne, vi-sokodoneče puhlice, ki jih je zanesla slovenska liberalna frakarija iz ptujine med pošteno, krščansko slovensko ljudstvo. Volitve v splošnih skupinah povsod pokažejo pravo sliko, kako misli ljudstvo, katerih načel se oklepa. Goriške volitve v splošni skupini dokazujejo, da je padla odločitev in da -je pognalo pošteno krščansko slovensko goriško ljudstvo liberalno idijotijo v penzijon.
Liberalizem, ki je napravil na Slovenskem toliko škode tudi v narodnem oziru, je strt. Na Kranjskem je brez moči, S. L. S. ga je uničila. Štajersko krščansko slovensko ljudstvo .ie pri zadnjih deželnozborskih volitvah dokazalo, da ne mara zanj. Med koroškimi Slovenci nima liberalizem nobene veljave. Goričani so ga zdaj pogazili tako, da se več nc zbudi.
Veseli nas naša zmaga na Goriškem timbolj, ker je ravno z Goriškega pred leti mogočno pozival Goričan dr. Mahnič krščanske Slovence, naj se združijo v boj proti liberalnim krivim prerokom. Kako smo se navduševali, ko smo čitali pred leti njegove krepke, pogumne besede v »Rimskem katoliku«, ki so nas pozivale: »Slovenci, otresite se iz ptujine k nam za-nešenega liberalizma!« Imel je prav, pre-zaslužni prvoboritelj katoliške misli na Slovenskem; prav tudi, ko je zapisal: »Z liberalci nič skupnega, kvečjemu kompromis. 'Narodne pravice bomo boljše branili, mi »brezdomovinci« kakor liberalci.« Ko je to pisal, še ni bilo nemško - slovenske liberalne zveze na Kranjskem, ni šc nastopal liberalni Kukovec v štajarskem deželnem zboru samo-nemško. Poznal ie predobro goriški prvoboritelj dr. Mahnič narodno značajnost slovenskih liberalcev.
•Tolikoletno smotreno delo med Slovenci za uveljavo praktičnega krščanstva, za pravice slovenskega ljudstva ro-
di po celi Sloveniji svoj sad. Veselo, nav-, dušeno bomo stiskali roke zmagalcem, zastopnikom S. L. S. z Goriške Kranjci, veselo jih bodo pozdravljali štajerski junaški zmagovalci liberalizma, ponosim jih bodo pozdravljali koroški pogumni junaki in branitelji slovenskih in krščanskih svetinj dne 17. t. m. na pomembnem usta-I novnem zborovanju S. L. S. v Ljubljani.
Veselo je zdaj v Sloveniji. Pred usta-; novnim zborovanicm S. L. S. za vse slovenske pokrajine tako sijajna zmaga S. L. S. na Goriškem vzpodbudi naše ljudi, da sc še v večjem številu, kakor so mislili, udeleže ustanovnega zborovanja S. L. S. dne 17. t. m. v Ljubljani.
S. L. S. za vse slovenske pokrajine poveča odporno moč Slovencev, 17. oktober ostane neizbrisen v povestnici slovenskega rodu. S. L. S., ustanovljena za vse slovenske pokrajine, nima namena, da vzame avtonomijo posameznim pokra-! jinskim političnim organizacijam, ki morajo imeti popolno neodvisnost v svojih i domačih političnih zadevah, kar je. popol-! iioma pametno, ker sc tako ohrani prožnost in svoboda pokrajinskim našim organizacijam. S. L. S. za vse slovenske pokrajine se ustanovi zato, da nastopi, kadar se bo šlo za velike, skupne reči', da bo nastopalo krščansko slovensko ljudstvo ob .važnih trenutkih skupno in enotno. Osnovana bo S. L. S. na krščanskem in demokratičnem temei-ju. Še bolj. kakor do zdai, bo napredovala po ustanovitvi S. L. S. krščanska demokratična misel med Slovenci.
V znamenju zmage goriškega krščanskega slovenska ljudstva se ustanovi vseslovenska S. L. S. V znamenju zmage bo nastopala čila S. L. S. po mili Sloveniji. Nova doba nastopi za Slovence po veie-važnem ustanovnem oktoberskem zborovanju S. L. S. Zapeli bomo v duhu himno: »Kar je bilo, je prešlo; padci je Babilon
—	začne se nov vek! Nov vek, nova doba
—	to stoji zapisano na praporu, ki ga bomo 17. oktobra v beli Ljubljani dvignili!
Gorica, 6. oktobra 1909.
Suhe številke ležč pred nami in nam govore o dobljeni zmagi. Ali naj sedaj po boju govorimo še o naših nasprotnikih ? Gotovo, potrebno je, da sc jih spomnimo; saj sami niso malo pripomogli do tako sijajne zmage S. L. S. Lepa poteza se jc pokazala v značaju našega ljudstva, ki je jasno povedalo, da nc mara za sladko ginjene besede agrarccv, da noče nič vedeti o svobodomiselstvu, ki se prodaja v Gabrščekovi botegi. To goriško ljudstvo je z vso odločnostjo manifestiralo za
krščansko-demokratiški program S. L. S., se izreklo solidarno s svojimi poslanci, ki se v državnem zboru borč za pravice slovenskega kmečkega ljudstva.
Pravijo potolčeni agrarci in liberalci, da ljudstvo ni dovolj razsodno. Toda način. kako se je cela Goriška ob času ožjih volitev dvignila proti liberalcem in agrar-cem, nam dokazuje, da jc naša zmaga sad zdravega, razsodnega jedra našega kmeta. Ali mislite, da jc zgolj slučaj, da so liberalce vrgli Tolmiuci, da so jih pogazili Cerkljani; da so ob istem času kmetje z liberalci na Kanalskem popolnoma pomerili; da so i;in po veliki večini obrnila hrbet Brda, goriška okolica in Vipava; ali menite, da je slučaj, da so se začele rušiti stare liberalne trdnjave na Sežanskem ter da jc padla celo kraška nepremagljiva liberalna trdnjava Komen ? To ni slučaj, kakor tudi ni slučaj, da so se vzdržali liberalci le še tam, kjer gospodarijo magnatje in oderuhi, kakor v Ajdovščini, Ozelianu itd. Ta preobrat v deželi. ki ga ni sicer v tej veliki obliki pričakoval nihče — najmanj liberalci, — sc je moral izvršiti, iker je ljudstvo dovolj spoznalo, kam pridemo v tiru liberalno-agrarne politike.
In kaj sedaj? Pišimo slavospeve, si bo mislila kaka navdušena duša. Čemu nam bodo slavospevi sedaj, ko leži pred nami šc toliko dela. Pripraviti se nam jc z vso odločnostjo na boj v kmečkih občinah. Hud bo šc ta boj! Vendar, ko bi ne imeli tako neumnih nasprotnikov, bi bil šc hujši! Agrarci sc med seboj lasajo, da je groza. Načelnika Frankota hočejo odstaviti. Zabavljajo zoper Gabrščeka; hudih besed imajo vse polno, hudih in strupenih. Toda dejanj ni. ker zaveznika Franko in Gabršček jih imata v kleščah ter postavljata in odstavljata kandidate, kakor se jima zljubi. Za tolminski okraj so postavili Gabrščekovega prijatelja oštirja Miklaviča, p. d. Podccljana iz Kobarida in učitelja dolgočasnega Vrtov-ca iz Tolmina. Ta dva moža sta kakor nalašč za »Kanonenfuter« — za deželni zbor sta tako zanič. Škoda vsake besede.
V goriški okolici je Gabršček postavil kejščanskega župana Obljubka, misleč, da bo ž njim potegnil nase Brda. Toda časi se izpreminjajo. Ožje volitve so pokazale, da gospodu Obljubku Brda niso več slepo pokorna. — Politično liberalno neznačaj-nost bosta manifestirala druga dva kandidata: Anton Klančič, znani odpadnik, ter učitelj Peter Medvešček, prvi urednik »Gorice*, znani kameleon, ki je že večkrat premenjal svoje politiško prepričanje kot srajco na svojem telesu. Čuje se, da hočejo nezadovoljni agrarci postaviti drugo listo. Pa kedaj? V nedeljo popoldne ?
Stričeva bajka.
Ruski spisal V. Azov.
Otroci so obstopili dobrega strica ter jeli so -prositi:
> Sinček, pripoveduj bajko!«
»Kakšno pa hočete?« je vprašal dobri striček, prepričavši se, da se prej nc iz-nebi otrok, dokler jim ne bode pripovedoval bajke.
»Simbolično,« klical ie en del otrok.
»Politično,« zahtevali so drugi.
»Prav,« odgovoril jc dobri striček. Bodem vam pripovedoval bajko simbolično in politično obenem, in sicer bajko o modrem popu in revnem kmetiču.«
Bil je neki reven kmetič, zelo reven m otrok jc imel cclo kopico. Vsi so stanovali v mali izbici. V izbici Je bilo tesno, zelo tesno — jedva sc je moglo v nji dihati. Premišljeval jc kmetič, premišljeval, a ni vedel, kaj naj počne. Navsezadnje gre k popu.
»Torej,« vpraša pop, gladeč svojo brado, »praviš, da je v izbici tesno?«
»Oh, batjuška, tako tesno, tako tesno, Ja sc niti ganiti ne moremo. To ni izba,
ampak luknja. Iu celo moram reči — Bog naj mi grehe odpusti — pasja luknja.«
Hm,« zamrmra pop. »In kure, duša moja, imaš?«
»Imam dve gnezdi.« odgovori kmetič. »Ali kakšne so te kure; kure se samo imenujejo.«
»Torej poslušaj,« povzame besedo pop, »vzemi kure v svojo izbo in stanuj ž njimi.«
To izrckši sc pop obrne in gre k svoji
ženi.
Praskal se je kmetič za ušesi, praskal — in ni mogel tega razumeti. Ali bode v izbi boljši zrak. čc vzame v njo kure? Toda kaj si bode belil glavo — pop ve, kaj svetuje — in kmetič jc vzel kure v izbo.
Še težje jc bilo v izbi. Tako težki zrak. da je kar dušilo.
Kmetič je šel znova k popu.
No kaj, duša moja,« vpraša pop, »ali ti je sedaj lažje, ko imaš kure v izbi?«
»Oh, batjuška, prej ni bilo za pretrpeti in sedaj — kaj početi?«
In svinje imaš?« vpraša pop.
>Imam enega prešička.« odgovori kmetič. »Ali kakšen je ta prešič. Samo tako se imenuje! Kost in koža!«
vDobro,« reče pop. gladeč brado. ■ Sedaj pojdi in pusti svinjo v izbo.«
To rekši gre pop po svojih opravkih.
-- -"-—.....—■. : '..>: r... ~ v
»Ali sc iz mene norčuje pop?« mislil ie kmetič. Ali konečno. kaj si bom belil glavo, pop vč kaj svetuje — in jc spustil v izbo šc svinjo.
V izbi jc sedaj bilo kakor v luknji. Nihče sc ni mogel zganiti in obrniti. Sapa jc zastajala v prsih. Prišel jc k kmetiču po opravkih župan in je omedlel. Morali so ga za noge potegniti iz izbe na sveži zrak._
Šel je kmetič tretjič k popu.
»No. kako jc, duša moja,« vpraša pop. »ali ti je lažje sedaj, ko si spustil svinjo v izbo?«
»Oh,« odgovori kmetič, »ako po resnici povem, v hlevu je boljše. Težko, zelo težko jc v izbi. Otroci sc jočejo, ženske zdihujejo. To je Sodoma — Bog naj mi grehe odpusti — iii nc izba.«
»Hm,« zamrmra pop. — »In kravo imaš-li ?«
»Imam,« odvrne kmetič. »Samo krava nas redi. Ali kakšna ic ta krava! Drugi imajo od ovce več koristi. Krava se samo imenuje.«
»Spusti jo v izbo,« reče pop.
»Oče duhovni —« ponižno prosi kmetič.
A popa ni bilo več v sobi.
Kmetič ie prišel domu in pol dne jc premišljeval. Toda kaj bo tuhtal — pop
Na Krasu kandidirata na liberalni program znani tržaški advokat, vsiljivi dr. Gregorin in pa propadli Lojze Štrekelj. Učitelj Jože Štrekelj izjavlja v »Soči«. da odstopa od kandidature. To je bilo edino pametno njegovo delo na političnem polju. — Neodvisni agrarci na Krasu delajo za svoja dva kandidata: Abrama in Vrana. S. L. S. je postavila tudi lastne kandidate, tako da bo tu gotovo prišlo do ožjih volitev.
Nočemo prorokovati, kakšen bo izid. Vsak naš somišljenik naj stori svojo dolžnost! Če storimo vsak vse, kar je v naši moči. brez dvoma v nedeljo, 10. t. m., naša zmaga nc bo nič manj sijajna, kot je bila v torek, 5. t. m.
Za sedaj naj vsak naš somišljenik kot zahvalo za svoje delo nosi seboj prepričanje, da jc storil svojo dolžnost, in ta prijetna zavest naj nas vse bodri za nadaljne delo, ki naj jc blagoslovi Bog!
Kranjski deželni zbor.
L j u b 1 j a na , 7. oktobra 1909.
Odsek za poslovnikovo izpremembo je včeraj rešil žc veliko točk o poslovni-kovi izpremembi. Potrebno je, da se poslovnik izpreineni, ker se mora pospešiti tek razprave javnih, zborničnih sej. Po starem poslovniku -jc veliko popolnoma nepotrebnih formalnosti, ki vzamejo veliko časa. Cc kje velja načelo, da je čas zlato, velja pač pri deželnih zborih, ki jim kljub veliki njihovi važnosti da vlada le malo časa na razpolago za rešitev njihovih velevažnih nalog v korist iu blagor ljudstva. Po poslovnikovi izpremembi bo omogočeno deželnemu zboru vojvodinje Kranjske, da bo tudi v kratkem času, ki ga ima na razpolago, rešil za ljudstvo potrebne zadeve.
Danes zboruje od desetih dopoldne nadalje finančni odsek, od 12. naprej zborujeta združena finančni in odsek za deželna podjetja, ki dovršita razpravo o deželni banki. Popoldne ob 5. ima klub poslancev S. L. S. svojo sejo v klubov! dvorani. Včeraj popoldne .ie zborovala parlamentarna komisija kluba poslancev S. L. S. o nujnih legislativnih zadevah.
NOVE ŠOLSKE POSTAVE.
Deželni zbor je naročil v zadnjem zasedanju deželnemu odboru .naj mu predloži, kakor hitro bo mogoče, načrt nove šolske postave. Zahteva je upravičena. Šolstvo se jc izza leta 1870., oziroma 1879., iz katerega so zadnje postave o šolskem nadzorstvu, silno razvilo in sc osobito razvija v zadnjih letih, ko zahteva ljudstvo na vseh koncih dežele nove šole. Ko jc prevzela leta 1874. dežela učiteljske
vč, kaj svetuje — in jc spustil tudi kravo v izbo.
Plakale so ženske, plakali so otroci. Kmetič je izpočetka vse potrpežljivo prenašal ali konečno se jc tudi on razsrdil.
»Tako živeti ni mogoče. Boljše jc zadrgniti si vrv okoli vratu in---«
Priletel jc kmetič k popu.
»Batjuška! Nimam več moči! Boljše je umreti!«
»Hm,« zamrmra pop, »tedaj praviš, da je zelo težko v izbi?«
»Oh. batjuška, tako težko, naravnost k zadušenju!«
»Dobro,« reče pop, — »In sedaj izpusti kure iz izbe.«
Kmetič jc izpustil kure. Malo lažje je bilo. Ali zelo malo. Šel je znova k popu.
No, kako je, duša moja?« — vpraša pop. — »Ali ti je sedaj lažje, ko si izpustil kure?«
»Trohico lažje.« odvrne kmetič.
»No, sedaj izpusti šc svinjo.«
Izpustil jc kmetič tudi svinjo. V izbi je bilo bolj prostorno in lažje sc jc dihalo. Ženske so bile veselejše — otroci so bili živahnejši — razveselil se je kmetič sam. Šel jc k popu z lažjim srcem.
»No, kaj, duša moja?« — vpraša pop — ali je sedaj iožje, ko si izpustil svinjo?«
plače, so znašali stroški .'00.000 K, danes j že znašajo poldrag milijon kron. Svojčas šole v skromnih stavbah, danes občine j bremena komaj zmagujejo za luksuriozne ' stavbe. Treba torej, da dobi dežela, oziroma občine, primerno zastopstvo v tistih zastopili. ki odločujejo o teh izdatkih. Zato predlaga načrt nove postave o šolskem nadzorstvu, da sc pomnoži število zastopnikov deželnega odbora po okrajnih šolskih svetih na tri in še posebno zastopstvo občin na ta način, da bodo starešinstva občin vsakega sodnega okraja volila po enega zastopnika v okrajni šolski svet. Tudi v ljubljanski mestni šolski svet naj dobi deželni odbor dva zastopnika, kar je popolnoma pravično, ker odločuje deželni odbor o izdatkih normalnega šolskega zaklada, torej o učiteljskih plačah in pokojninah.
Tudi sestava deželnega šolskega sveta se naj izpremeni po novem načrtu v toliko, da se bosta imenovala zastopnika srednješolskih in ljudskih učiteljev na terno-predlog deželnega odbora, s čimer naj se uvede zopet stara praksa, ki je veljala že svoj čas. Tudi zastopnika ordi-narijata naj se imenujeta na njegov terno-predlog.
Postava se je izpopolnila sploh v raznih posameznih določilih, ki so se pokazala pomanjkljiva v mnogoletni praksi.
Nova postava bo vsekako velik napredek na tisti poti. po kateri gre smotre-no vsa deželna postavodaja. kar je zavladala večina Slovenske Ljudske Stranke v deželnem zboru vojvodinje Kranjske. Ljudstvo, ki nosi za šolstvo ogromna bremena. približno četrtino vseh deželnih dohodkov, naj ima odločilno besedo tudi tam, kjer se sklepa o teh izdatkih.
M
Za kranjski in radovljiški okraj,
ki se je vršil 4. t. m. v dvorani »Ljudskega doma« v Kranju, je pokazal, da se tudi na Gorenjskem irinože vrste učiteljev, ki hočejo delovati na temelju katoliškega svetovnega naziranja in narodnostne zavesti po vzoru prvega našega pedagoga — Slomška. Udeležencev jc bilo 57, rednih članov je pristopilo do sedaj 28. Otvoril je zborovanje gosp. prof. Dokler in pozdravil vse zbrane — zlasti odposlance ljubljanske podružnice —. orisal s par potezami zgodovino pripravljavnih del in razložil pomen ter smoter nove podružnice. Nato se je vršila volitev društvenega odbora. Voljeni so bili gg.: prof. A. Dokler (predsednik), nadučitelj Humek M. (namestnik), učiteljica Marija pl. Klein-mayr (tajnica), nadučitelj Petrič F. (blagajn k), učiteljica Kovačič Terezija in mestni kaplan Sitar Valentin. Pri slučajnostih je predlagal tov. Markovšek, da se naj odpošljejo na bi. gosp. deželnega glavarja, na g. dr. Šusteršiča in g. Jakliča brzojavke s sledečo prošnjo: Na občnem zboru »Slomškove podružnice v Kranju« zbrano učiteljstvo prosi, da se še v tem zasedanju ugodno rešijo resolucije glede regulacije učiteljskih plač, ki so bile sprejete na božičnem zborovanju »Slomškove Zveze«. Vič. gosp. dekan A. Koblar je pozdravil skupščino v imenu duhovščine, gosp. phil. Mazovec pa v imenu katoliškega narodnega dijaštva. Vič. gosp. dr. Gruden je vzpodbujal k pozitivnemu delu, na vsakem zborovanju bodi tudi predavanje pedagoškega značaja. Namesto gospoda prof. Jarca, ki je bil zadržan, je predaval gosp. učitelj V. Mihelič o »risanju po naravi«. Počenši s prostolaktnimi vajami kroga, elipse in osmice je prešel na risanje ua ovojni papir, na očrtanje s čopičem in ornamentiko. Vestno sestavljenemu in vseskozi zanimivo obdelanemu predavanju je sledilo burno odobravanje.
Po sklepu občnega zbora sc je razvila živahna prosta zabava v dvorani.
Prišli so tudi sledeči brzojavni pozdravi:
Ljubljana. Nujno zadržan vsled seje šolskega odseka, želim najboljši uspeh. — Jarc.
Kranjska gor a. Obilo uspeha želim; sem tu zadržan; pozdravljam vse. — Petrovčič.
Idrija. Ustanoviteljem gorenjske podružnice kličemo: Neustrašeno naprej po načelih našega vzornika; z nami je Bog, za nami je ljudstvo, mi pa korakamo naprej. — Zborovalci »Slomškove podružnice«.
Tako se tudi v »črnem« Kranju počasi vzbuja naša stvar in ni več daleč čas, ko bo naša podružnica S. Z., ki se ne straši nikakega terorizma, dozorela v mogočno drevo, ki bo obsenčalo vse, ki so dobre misli.
»Precej lažje,« odgovori kmetič. »Sedaj je za živeti. Moremo se vsaj v izbi obrniti in lažje dihati.«
»No, sedaj izženi iz izbe še kravo,« reče pop.
Izgnal je kmetič kravo — izba je bila domalega dvakrat večja in čisto drugače se je dihalo. To ni bila izba, ampak dvorana. Kmetič je napolnil lonec z jajci, vzel je mernik žita in hajdi k popu.
»No, kako je sedaj, duša moja. — vpraša pop, jemajoč darila, — »ali je sedaj lažje, ko si izgnal kravo?«
»Ljubi moj Bog,« vzkliknil je kmetič veselo, »sedaj je v izbi tako lepo, tako prostorno. Iu diha se tako lahko, kakor pri bogatinu v sobi. Batjuško! celo svoje življenje ne pozabim tvoje prijaznosti--
Dobri striček je končal.
Razumeli smo,« klic?! je en del otrok. »To pomeni, da ni treba dajati reform !«
»In tudi mi smo razumeli,« klical je drugi del otrok. »To pomeni, da namestu reform zadošča olajšati represije!«
Dnevne novice.
+ Dnevni red XII. seje deželnega zbora kranjskega dne 9. oktobra 1909 ob 9. uri dopoldne je sledeči: Poročilo deželnega odbora, s katerim predlaga načrt novele k zakonu z dne 26. oktobra 1887, dež. zak. št. 2 ex 1888, o razdelbi skupnih zemljišč in uredbi dotičnih skupnih pravic do njih uživanja in oskrbovanja. Poročilo deželnega odbora, s katerim predlaga načrt zakona, ki izpreminja zakon z dne 26. maja 1909, dež. zafk. št. 18. o varstvu planin in pospeševanju planinskega gospodarstva. Poročilo deželnega odbora o raznih personalnih zadevah. Poročilo deželnega odbora glede iureditve služb zdravnika in učitelja v deželni prisilni delavnici. Poročilo dež. odbora s predlogo zakonskega načrta glede prednostne zastavne pravice vodovodni nakladi za deželno stolno mesto Ljubljano. Poročilo dež. odbora glede dovolitve 5% naklade na hišno-najemninskemu in hišno-razred-neniu davku podvržena poslopja po njih najemni vrednosti v mestni občini Kočevje. Poročilo veritikacijskega odseko o splošnih volitvah za deželni zbor Kranjski iz kurije kmečkih občin, iz kurije mest in trgov ter trgovske in obrtne zbornicc v Ljubljani. Poročilo veritikacijskega odseka o novih splošnih volitvah za deželni zbor vojvodine Kranjske iz kurije velikega posestva. Poročilo verifikacijskega odseka o dopolnilnih volitvah deželnih poslancev iz splošnega volivnega razreda. Poročilo verifikacijskega odseka o dopolnilnih volitvah dveh deželnih poslancev mestne kurije ljubljanske. Poročilo verifikacijskega odseka o dopolnilni vo-litvi za deželni zbor Kranjski v volivnem okraju kmečkih občin Vipava-Idrija. Poročilo verifikacijskega odseko o dopolnilni volitvi deželnega poslanca v mestnem volivnem okraju Novomesto, Višnja gora, Črnomelj, Metlika, Kostanjevica, Krško in čevje. Poročilo verifikacijskega odseka o načrtu novega lovskega zakona za Kranjsko. Poročilo upravnega odseka o Statutu kranjske kmetijske šole na Grmu. Poročilo upravnega odseka o prošnji občine Fara radi otvoritve prometa čez most preko Kolpe na deželni cesti Ko-čevje-Brod. Poročilo finančnega odseka o nujnem predlogu g. poslanca dr. Lam-peta, zadevajočem ustanovitev in organizacijo gospodinjskih tečajev na kmetih. Poročilo upravnega odseka o prošnji občine Krašnja za osuševanje zemljišč v Krašenjski dolini. Utemeljevanje samo-stalnega predloga poslancev, Mandclja, dr. Lampeta in tovarišev glede uravnave potoka Višnjice in nje dotokov do izliva v Krko pri Vidmu. Utemeljevanje samostal-nega predloga poslancev Bartola, Jakliča, dr. Pegana in tovarišev glede znižanja eventualno preložitve klanca na deželni cesti Ribnica-Sodražica pri vasi Vinice. Poročilo upravnega odseka o načrtu službene pragmatike za deželne uslužbence. Poročilo upravnega odseka o načrtu novega poslovnika za deželni odbor. Poročilo odseka za reorganizacijo deželnih uradov o revidiranem pokojninskem statutu za dež. uslužbence. Poročilo uprav nega odseka o prošnji občine Suhor za na pravo vodovoda. Poročilo upravn. odseka o prošnji občine Iška Loka za podporo k zgradbi mostu na občinski cesti Poročilo upravnega odseka o poročilu deželnega odbora, glede izvrševanja v § 13. nove vinske postave od 12. aprila 1907, drž. za kon št. 210. določene pravice zastran na-meščenja državnih kletarskih nadzornikov. Poročilo finančnega odseka o poročilu deželnega odbora, glede dovolitve pobiranja 208%, odnosno 133% dokiade na direktne davke od udeležencev vodovoda v Malih Vižmariih. Poročilo finančnega odseka o poročilu deželnega odbora, glede zvišanja letnega prispevka za kmetijsko - kemiško preskuševališče v Ljub liani. Poročilo upravnega odseka o izboljšanju Narinskih pašnikov. Poročilo upravnega odseka o deželni podpori za izboljšanje Scnožeških pašnikov. Poročilo obrtnega odseka o prošnji »društva rokodelskih mojstrov« v Ljubljani, da sc javna zastopstva pri oddaji del ozirajo na
domače obrtnike. Poročilo upravnega od- t seka glede odprave premij za pokonča-vanje zveri. Poročilo upravnega odseka
0	prošnji mestne občine Postojna za podporo k stroškom preložitve ceste in zgradbe novega mostu čez Pivko pri Postojnski jami.
-f Lapidarna sodba o izidu goriških volitev. Katastrofalni poraz liberalcev pri goriških volitvah je naše liberalce tako pobil, da so same žalosti onemeli. Spogledujejo se in zdihujejo kakor kralj Salomon, ko je o svoji svetni slavi dejal: Ničnost nad ničnostjo in vse je nič! Naj-izraziteje se je pa z nekoliko bolj odurno, a položaj izborno označujočo nemško pri-slovico o tem porazu včeraj izjavil neki kranjski liberalni prvak sledeče: »Wir haben die letzten Federn aus dem Steiss verloren!« Bravo, tako je!
-f »Edinost« ie kakor tista baba, ki so jo v vodo vrgli, pa je še z jezikom migala. Ali se ne predrzne danes dajati lekcije verifikacijskemt; odseku kranjskega deželnega zbora, češ, da ne razume zakona. »Edinost« seveda ga pa! Pa tudi moralne nauke daje klepetulja, češ, »pri-tjsk izzivlja odpor!« •Edinost« naj si to zapomni: Slovenski liberalizem je danes prazen meh. ki čimbolj ga pritiskaš, tembolj leze v svoj nič. O odporu ni govora. Stranka, ki je pravkar še na Goriškem, kjer je imela zadnje svoje zavetje, propadla na celi črti, ne pomeni nič in vsako besedičenje o odporu je smešno. »Edinost« — ostani vendar enkrat doma s svojimi oslarijami, ker politika se je do danes na Kranjskem brez tebe delala in se bo še nadalje. Moraliziraj sama s seboj, stara puščoba, ali pa dajaj nauke liberalcem, jih bo saj še prej konec!
+ To je prava parola! »Slavische Korrespondenz« dementuje vest, da hočejo češki poslanci na Dunaju aranžirati slovanski bumel. Deviza Čehov za zdaj in tudi nadalje je ta, da na nemške provo-kacije ne bodo odgovarjali. Čehi se opirajo na postavo in na statistiko. Slovani se morajo držati splošno tega gesla in nemire ter kravale prepustiti popolnoma Nemcem. Kdor bo najbolj divjal, ta bo igro izgubil. Slovani bomo postavno in mirno dosegli svoj cili. To je prava beseda! Brez dvoma se je bodo Slovani tudi držali.
+ »Narodni dnevnik« hoče veljati za jako pameten list in se posebno v svojih uvodnikih trudi, da bi luč njegove umnosti kolikor mogoče daleč svetila. Fant pa, ki jih piše, se poslužuje knjižur in podatkov dvomljive vrednosti, zdaj smo ga pa zasledili na infamnosti, ki jo noben pošten človek ne more brati, ne da bi sc vprašal, ali je člankar popoln lump ali pa iz norišnice ušel. Piše namreč, da katoliška cerkev na Poznanjskem ponemčuje, da je papež na strani Prusije in da kardinal Kopp hoče spraviti na škofovsko stolico v Prago Prusa! Ne samo mi, ki so nam razmere v Nemčiji tako dobro znane kakor malo-katere druge, vsak količkaj evropsko ci-vilizovan človek se mora čuditi predrznosti, da se celjski list tako igra z neumnostjo svojih naročnikov. Katoliška cerkev v Poznanju je e d i n i branitelj Poljakov in ravno kardinal Kopp, čeprav Viljemov prijatelj, je tisti, ki brani poljski jezik v cerkvi in v šoli — komaj mesec dni je, da je ta kardinal na javnem zborovanju v Vratislavi slovesno protestiral proti temu, da se je v smislu nove društ vene postave zabranilo poljskim delavcem, ki so se. udeležili nemškega katoliš kega shoda, zborovati v materinem jezi ku! Zarobljeni »Dnevnik« bi tudi lahko vedel, da obstoja med nemškim centrom in Poljaki kompromis in da obe skupini \ parlamentu večjide! stopata skupaj; seda njo večino sestavljajo poleg centra in konservativcev tudi Poljaki. Centrum sploh pri vsaki priliki nastopa zoper protipoljski zistem in Bulo\vu je centrum v prvi vrsti razun njegovega liberalstva očital proti-poljstvo. Ni ga dne, da nc bi centrovo časopisje žigosalo vsenemštvo in liakati-zem in samo centrumu, ki je zdaj zopet odločivna večina, se imajo Poljaki zahvaliti, da se razlastivna postava ne izvaja! Poznanjski Poljaki to sami na glas priznavajo in so centru 'hvaležni. To vemo mi, ki smo z njimi v zvezi. Papež pa zato pušča škofovsko stolico poznanjsko vakant-iioT da se bi Prus nc vsedel nanjo in rajši pusti, da jo upravlja poljski vikar. Papež tu posluša pametne nasvete centra in — kardinala Koppa. Naši liberalci naj bero nemške protestanške liste in njihove divje napade na Sveto Stolico, kardinala Koppa in katoliško Cerkev, ki se ustavlja prodiranju protestanštva in vseuemštva. Ti pa fantč od Dnevnika«, menj laži, da nc bo vsak videl tvoje grde nagote.
+ K»i jih skrbi! »Narodni Dnevnike nas že celo večnost sprašuje, kako to. da smo v sedanjem parlamentarnem boju zvezani s češkimi agrarci. Sanja se celj skim liberalcem tudi, da si mi tega dejstva svojim volivcem ne upamo povedati, ker so češki agrarci brczverci. O ti celjska , naivnost! Najmlajši član naše organiza-
1	cije in stranke vc žc od početka našega
boja, da smo s češkimi agrarci zvezafil in ime voditelja Češkili kmečkih zastopnikov je v našem ljudstvu v najboljšem glasu. Imena Šusteršič, Udržal in Stapinski se na vsakem shodu poudarjajo in vsakdo se zaveda, kaj ta zveza v sedanjem boju zoper nemštvo in vlado pomeni. Kakšen program ima češka agrarna stranka v kulturnem oziru, to nas čisto nič ne briga, mi' gremo z njo, ker je narodna in ker je ljudska stranka — v vprašanjih verskega pomena ne bomo šli z njo, ako bo nam nasprotno; to je vendar samoposebi uinlji-vo. Sicer pa ni res, da je češka agrarna stranka protiverska, njen program ne obsega niti ene protiverske točke! Če je proti češki katoliško - narodni stranki1, je to njena stvar; v sedanjem boju se gre zoper protislovansko vlado in v tem boju stojimo skupaj celo z mladočehi, ki so tudi programatično svobodomiselna stranka, dočini češki agrarci to niso. To naj si Ploj. od katerega »Dnevnik«, kakor sam priznava, svoje tozadevne notice dobiva, dobro zapiše za svoja vladna ušesa! Sicer je pa čisto prav, da je »Dnevnik« toliko v skrbeh za katoliško stvar, čeprav se jc nedavno tega jezil na Hribarja, ker je sa-lezijanski šoli na Rakovniku izposloval pravico javnosti. Le tako naprej, morebiti postane še čisto katoliški!
+ Kako si mali Moric to predstavlja. V koroškem deželnem zboru so imeli: včeraj velevažtio debato. Sklepali so namreč o tem. kako bi se pri železniškem ministr stvu pritožili zoper napise na brzovlakih, na katerih je slavni Klagenfurt označen tudi s Celovcenu Nadalje so ogorčeno protestirali' tudi zoper to, da se izdajejo dvojezični vozni listki. Pri tej priliki jc poslanec Metnitz dejal, da bodo v Celovcu tiste Slovence, ki zahtevajo listke v slovenščini, in ko jih ne dobe, začno po nemško kleti, za par ur zaprli, da se bodo, ohladili. — Zenialni Metnitz. ki hoče na ta način narodnostne^ boje omejiti, ima v enem oziru prav: Če ne dobiš na slovensko zahtevo voznega listka, ne smeš kleti, ne nemško, pa tudi ne slovensko. Poživljamo vsakega zavednega Slovenca, da odslej na celovškem kolodvoru na noben način ne zahteva voznega listka drugače kakor v slovenskem jeziku. Če pa listka ne dobi, naj se prav nič ne razburja, am pak naj mirno in molče gre brez listka na vlak. Če ga vratar ne pustr, naj mu po slovensko pove, da listka ni' dobil, če ga vzlic temu noče pustiti na vlak, naj zahteva postajenačelnika. pa dostojno in brez hrupa. Postajenačelnik mu mora ugoditi in naj se ves kolodvor podere. Če bi pa v vlaku moral plačati globo, naj io plača, pa naj sc pritoži potem do zadnje instance! Bomo videli!
-f Sklada za obmejne Slovence ni več! 50.000 kron je bilo iz sklada poslanih za volitve na Goriškem. Tako pišejo liberalni listi. Pri naši narodnoobrambni enketi 16. t. m. se bo pokazalo, kaki laž-niki so liberalni listi. Ne bi bilo pa napačno, če bi' za naš narodnoobrambni sklad res kmalu bilo zbranih 50.000 kron. Da se to zgodi — somišljeniki, še neporabljene položnice v roke!
—	Sadna razstava v Herpeljah. Kakor 'že naznanjeno, bode v nedeljo in po nedeljek, t j. 10. in 11. t. m. otvorjena pr-va sadna razstava slovenskih istrskih po krajin. Za ugodnejši obisk za tujce, priredila se je razstava v Herpeljah, kjer so od vseh strani ugodne železniške zveze. Sa dja se bode prineslo na razstavo, kakor tudi na prodaj obilo in si bodo kupci lahko na licu mesta takoj nakupili potrebfie množine eventuelno se s prodajalci glede kupa dogovorili. Ta sadna razstava obeta boljših časov za našega kmetovalca. Spo znali se bodo medsebojno kupci in pridelovalci, ter se bode tudi umno sadjerejstvo s tem mnogo povzdignilo. Upati je torej, da bode razstava vsestransko ninogobroj no obiskana, ter sc tem potom ponovno prosijo in pozivajo rodoljubi celega okra ja za pomoč, da bodemo z uspehom tudi v resnici lahko zadovoljni.
—	»Deutsches Heim« v Sarajevu, Nemci nameravajo sezidati v Sarajevu svoj nemški dom, ki naj bi bil središče Nemcev v Bosni in ki naj bi pospeševa naseljevanje in razširjevanjc Nemcev v Bosni.
—	Premovanje goveje živine. Deželni odbor kranjski priredi dne 28. oktobra t.' premovanje goveje živine v Poljanah nad Škofjo Loko za Poljansko dolino; dne b, novembra v Kranju za kranjski okraj; duc 15. novembra v Mengšu za kamniški okraj. Nagrade za lepo živino se bodo po deljevale v denarju in diplomih. Pri vsa kem premovanju bo poučno predavanje o živinoreji. Pričetek premovanja ob 8. uri zjutraj.
lj Vijolice v oktobru. Iz Mošenj smo prejeli danes v dišečem pismu šopek vi jolic, katere nam jc poslala prijateljica našega lista s prijazno pripombo: Mal šopek vijolic naj Vam bo dokaz, kako lepu »pomlad« imamo v Mošnjah ua Gorenj skem.
Podpis v včerajšnjem »Poslanem
I. kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu naj se pravilno glasi: Ivan Bergant.
ljubljanske novice.
LJUBLJANSKI KISMET.
Torej, tudi našo staro, zgodovinsko mestno hišo v Ljubljani bodo liberalci podrli!
Tako so sklenili na Hribarjev predlog. Nihče ni ugovarjal. Če začne Turku hiša goreti, sede Mohamedov vernik v travo s prekrižanimi nogami in joka nad usodo, ki ga je Nadela. Če ga vprašaš, zakaj ne gasi, ti bo solzen odgovoril: Če hoče Allah, bo hiša zgorela, če Allah noče, bo pa ostala. To je moj kismet.
Tak je tudi liberalni Ljubljančan. Svoj cviček žuli, »Narod« bere in si misli: Če Hribar hoče, bo rotovž ostal, če Hribar noče, se bo podrl. To je naš kismet.
Tudi v vseh drugih stvareh se liberalni Ljubljančan ne povspne na višje stališče. Železnica na Grad, oštarija na Gradu, novi kanali, zgradba obrtne šole na mestne stroške, prispevek južne železnice. trimilijonsko posojilo, ki ga bo plačal Ljubljančan, za to vse se pravi Ljubljančan ne sme zmeniti. Ali bo kaj neslo, ali bo mestna občina imela na stotisoče škode — to je naš kismet, ki se ne sme kritizirati.
Kismet je rekel, da ljubljanska elektrarna izvrstno stoji in da je premog cenejši kot voda. Kismet je govoril, Ljubljančan pa pobožno moli za njim.
Med občinskimi svetovavci ista podoba! Ljublianska občinska posvetovalnica je džamija, v kateri se moli gluhi kismet.
Torej rotovž nam bodo podrli!
Vsako moderno mesto z največjo skrbnostjo čuva svoje zgodovinske spomenike. Ne Ie, da se zgodovinske zgradbe varujejo, celo ogromne svote se žrtvujejo, da se take zgradbe ohranijo pred propadom. Ali ne zidajo Benečani z ogromnimi stroški nov stolp namesto nekdanjega stolpa svetega Marka, ki mora biti prejšnjemu do pičice enak, samo da se ohrani zgodovinska slika? Vsako bolj razvito mesto ima posebne korporacije, ki čuvajo nad zgodovinskimi stavbami in spomeniki. Poglejte na primer matuško Prago, kako skrbno bdii nad vsakim kotičkom, ki ima količkaj zgodovinske važnosti!
Če pride ptujec v kako mesto, se malo zmeni za moderne vile in nove hiše, ki so po vsem svetu enake, in vpraša samo po zgodovinskih in umetniških znamenitostih.
In če pogledate po Ljubljani, kaj pa fmate zgodovinskega? Potres nam je pobral zadnje ostanke. Cerkve so skoro vse prezidane in modernizirane, od drugih poslopij pa je edino le mestna hiša ostala, ki je res znamenita in karakteristična stavba.
Bila jc v Ljubljani neka doba, znamenita po umetniškem okusu, po domoljubju in po vsestranski delavnosti. To je doba baroka, iz katere ima Ljubljana v arhitektonskemi oziru, v kiparstvu in v slikarstvu najboljše, kar se je sploh na Kranjskem ustvarilo v umetniškem oziru. Nato je sledil propad, ki še traja. Danes še nimamo nobenega umotvora, ki bi ga mogli postaviti na stran kipom, ki jih je ustvarila ona doba.
To stoji, in vsak poznavatelj naše umetniške zgodovine nam bo to pritrdil. In arhitektonski' spomenik te dobe je mestna hiša. Sicer je skromna, če jo primerjamo s »palazzi« drugih mest, a. svoj veliki, neprecenljivi zgodovinski značaj ima za Ljubljano. Poderite rotovž in podrli ste ljubljansko zgodovino!
Kdorkoli je videl kaj sveta in si je ogledoval znamenita mesta z razumom in smislom za lepoto in zgodovinski razvoj, bo pritrdil tem našim vrsticam. Da bi pri ljubljanskih mestnih očetih kaj dosegli s kulturno-zgodovinskimi in estetskimi raz-motrivanji. na to seveda niti misliti ne moremo. Kdo pa je med njimi, da bi imel sploh kaj smisla za take argumente? Ali naj govorimo o estetiki s Predovičem iu o renesansi s Turkom?
Treba je torej, da se poslužujemo še drugih argumentov. Vprašali bi na primer:
Povejte nam. mestni oče X, kaj je Boljše kot en prešič?
Boljša kot en prešič, odgovori naš. »onorčvole«, sta dva prešiča.
Dobro! Sedaj si mislite na mesto prešiča rotovž! Kaj je boljše kot en rotovž?
Boljša kot en rotovž sta dva rotovža.
Dobro, izvrstno! Ali je Hribar to pomislil? Ali je treba podreti staro hišo, ki je postala premajhna? Naj se ohrani in sezida nova hiša! Saj ima mestna občina primernih prostorov.
Da to ni prišlo na misel nobenemu občinskemu očetu, se nam zdi čudno. Ali se pa nobeden ni upal odpreti ust in so le tiho molili ljubljanski kismet.
Da, Allah je velik, in Hribar je njegov prerok!
Ljubljančan, sezuj čevlje pred džamijo!
+ Ljubljanski mestni štatut. Deželni odbor se je bavil včeraj z generalno debato o reformi ljubljanskega mestnega statuta in volivnega reda za ljubljanski občinski svet. Dr. Tavčar je zapustil sejo z izjavo, da sc te razprave ne bo udeleževal, ker smatra kot kršitev avtonomije mestne občine,' da deželni odbor ni poslal svojega reformnega načrta prej v pregled županstvu. Dr. Tavčar jc najbrž pozabil, kaka je bila usoda vsakega reformnega načrta, če ga jc imel Hribar v rokah. Ali ni Hribar slovesno obljubil reformo ljubljanskega volivnega reda, a je na to besedo potem — pozabil? Takemu županu se pač ne pošiljajo v izjavo reformni načrti. Ker nima ljubljanski občinski svet toliko moralne moči, da bi se sam reformiral, ga bo reformiral naš deželni zastop. To bo dan sodbe za Hribarjevo upravo!
Ij Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani je pričelo v ponedeljek, dne 4. Oktobra s svojim zimskim delovanjem. Priredilo je prvo zimsko predavanje. Predaval je g. iur. Fr. Stelč o cerkvenem raz-kolništvu. Predavanje je bilo dobro obiskano. — Drugo predavanje se vrši dne 20. oktobra, ob pol 8. uri zvečer v društveni sobi, v Podbojcvi hiši, nasproti cerkve sv. Petra.
lj Pevska vaja moškega zbora »Ljubljane« bo jutri ob 8. uri zvečer. Pevci, vsi, kakor ste včeraj obljubili, točno in polnoštevilno k skušnji!
Ij Lov, lovci ln lovski zakon. Načrt lovskega zakona, o katerem bo najbrže že prihodnji teden obravnaval deželni zbor, je dal slovenskim lovcem povod, da so se zbrali včeraj zvečer v hotelu »Ilirija«. Prišlo je na sestanek kakiii 25 lovcev in njih prijateljev. Od poslancev so bili navzoči dr. Zajec, Perhavc, dr. Tavčar, grof Margheri, poroča pa o načrtu dr. Lavrenčič. Uvodoma je prišel dr. Lavrenčič do trditve, da je načrt za lovce nevsprejem-Ijiv. Njegova izvajanja so bila pretirana in v mnogem oziru nesimpatična. Zato se ne spuščamo v podrobnosti njegovih izvajanj, ampak prepuščamo sodbo lovcem samim in bodočnosti, ki bo pokazala, da pomeni načrt lovskega zakona velik napredek ne samo za kmetijstvo, temveč tudi za lovstvo. Da se ni oglasil k besedi nobeden poslancev S. L. S., so vzrok dr. Lavrenčičeva pretirana izvajanja ter očitki, ki so se skrivali v njih, in ki naj bi zadeli deželnozborsko večino. Lovstvu na ljubo opuščamo vsako krepkejšo kritiko o tem sestanku lovcev, ki je bil menja dr. Lavrenčiča, da je lovski zakon nesprejemljiv. Konečno je bil izvoljen komite devetih članov. Kot edini opozici-jonalec je izvoljen v ta komite poslanec dr. Zajec, ki bo branil interese lovstva in kmetijstva napram lovcem oosebne vrste.
Ij Izredna seja ljubljanskega občinskega sveta se vrši danes Ob 5. uri1 popoldne. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva radi stavbe obrtne šole.
Ij O kinematografskih predstavah smo prisiljeni povedati resno in odločno besedo. Kakor so nemška mesta nedavno začela boj zoper nenravno slovstvo iu podobe, tako sc zdaj začenja akcija proti kinematografu. Treba naglašati, da v tem oziru ni razločka med katoliškimi in pro-•testanškimi občinskimi svetovavstvi, ne med »klerikalci« in liberalci, ampak se vse, kar mladino demoralizufe in /jo v boju za življenje slabi in odtujuje ne samo verskim, temveč tudi narodnim vzorom, preganja, kakor se preganjajo socialnemu zdravstvu škodljivi vplivi. Čas je. da se tudi v Ljubljani poklicani čini-telji v tem oziru zganejo, saj si ne moremo misliti, da se v gotovih krogih svobodomiselnost in modernost istoveti z razbrzdanostjo, kakor se je to dozdaj godilo. V Nemčiji se zdaj ustanavljajo mla-dinsko-varstveni odbori, v katerih sedi učitelj liberalec skupaj s katoliškim duhovnikom in pastorjem in s stariši, da se posvetujejo, kako mladino ohraniti v prid človeštvu in narodu nravno-zdravo. Tega umevanja pa pri mnogih stariših v Ljubljani popolnoma primanjkuje. Pa pustimo na stran nravnost v spolnem oziru — vzemimo naše kinematografe! Vsak izobraženec se strinja v tem, da ni na svetu večjih poneumnevalnic, kot so kinematografi. Na programu imajo navadno eno samo točko poučne vsebine — snovi, posnete po življenju, vse drugo so strahotne drame, samoumori, jokave scene in neve-rojetna klovnstva. Otrok, ki hodi to redno gledat, mora postati idiot ali saj domiš-ljisko čisto pokvarjeno bitje. Da omenimo le nekaj Pathejevih serij, ki sc vidijo redno tudi v Ljubljani. Serija »Fcdra« jc oslarija prve vrste — nastopajo igravci v grških kostumih, pa se klanjajo in salutirajo kakor garde-huzarji v 19. stoletju! Druga serija predstavil zdravnika v preteklih stoletjih, ki se bori zoper praznoverje. ■Sicilci stoje okoli bolnice, ki jc na parali; ob nje so sveče, pri glavi oltar Ma-donne, okoli nje pa stotina vaščanov! Zdravnik nato tudi za kozami oboli, na bolniški postelji se z neko princeso zaroči, ko pa ozdravi, zapazi, da je obraz ves razjeden. Nato sc. ustreli, na plati pa j sc blesti ivpis: Boljše umreti, nego biti I
pohabljenec celo življenje! Redni"(Sredmet kinematografskih predstav je tudi zakono-iomstvo, čisto nemogoče žrtve, prikazovanje duhov — Venera se prikaže v kostumu pariške baleteze! — in podobne ■abotnosti. Jezuiti jahajo na čilih konjih in grabljajo kraljeviče, vojske se vrše v svitu bengaličnih plamenov itd. Najgrše in vse obsodbe vredno pa je, da se celo obglavijanja predstavljajo, kar mora redne gledalce otroke po sili poživinjevati. Stariši, ki hočejo svoje otroke imeti plemenite, razumne ter zdrave, naj jih kinematografa varujejo, kateheti in učitelji pa •naj v šolah in na roditeljskih večerih opozarjajo na kvar, ki v vzgojnem in esteti-škem oziru pohaja od modernega kinematografa!
lj Preprečena Rakočijeva koračnica. Včeraj zvečer so v »Unionovi1« restaA'ra-ciii teinparamentno igrali ogrski cigani. Med drugimi skladbami so zaigrali tudi Rakočijevo koračnico. To je seve navzoče Hrvate nemilo dirnulo, a ostali so tiho. Poročnik pri lovcih g. Aschmann pa jc s svojim obnašanjem povzročil, da so sc navzoči Hrvatje in Slovenci opravičeno razburili. Na ves glas je zahteval, naj godba pona/vlja Rakočijevo koračnico, češ, da mu jc vseeno, »Die Wacht am Rhein« ali pa Rakočijeva koračnica! Godba je Rakočijevo koračnico ponavljala. Večja družba častnikov, ki niso bili Asch-mannovi družbi, je sedaj vstala in odšla iz restavracije. Na občinstvo je to napravilo utis, da častniki nočejo poslušati protidi-nastične koračnice. Poročnik Aschmann pa jc ta večer hotel prekositi samega sebe. Dvakratno igranje Rakočijeve koračnice mu ni bilo dovolj! Zahteval je, naj godba Rakočijevo koračnico še tretjikrat igra. In godba je na zahtevo c. kr. avstrijskega častnika tretjikrat zaigrala koračnico mažarskega revolucionarja Rakoči-ja, ki je v Onodu 14. junija 1707 v zvezi s Turki in Francozi proglasil, da so Habs-buržani izgubili ogrsko krono! Razburjenje med navzočimi Hrvati je bilo nepopisno. Eden naših urednikov je videl položaj ter je nekega gospoda, ki jc sedel v Aschmannovi družbi poklical iz restavracije in ga prosil, naj vpliva na g. Asch-,manna. da neha s provokacijo. Dotični gospod je g. Aschmannu tudi sporočil, naj opusti vedne zahteve po Rakočijevi koračnici, g. Aschmann pa se je ošabno zadri: »A \vas, noch einmal Rakodczy-Marsch!« Vnovič je nagradil godbo in godba je pričela cetrtikrat na zahtevo c. kr. častnika igrati Rakočijevo koračnico. To je bilo pa tudi najmiroljubnejšim preveč! Hrvatje in Slovenci SO' planili pokon-cu, udarili ob mize pri godbi in zahtevali, da sc takoj mora prenehati s sviranjem Rakočijeve koračnice. Godba je s sviranjem Rakočijeve koračnice takoj prenehala, odličen Hrvat pa jc pristopil k pri tej aferi popolnoma nedolžnim, od avstrijskega c. kr. častnika za sviranjc Rakočijeve koračnice plačanim ogrskim ciganom in jim dal 20 kron, da so zaigrali Ra-deckijevo koračnico. To je bil oster, a temeljit poduk za c. kr. avstrijskega častnika. Aschmanna. Navzoči Dunajčanjc in drugi gostje so odobravali ta temeljiti poduk in Radeckijevi koračnici krepko zaploskali. G. Aschmann, ki je, kakor ču-jemo, v preiskavi, je danes obiskal naše uredništvo in izjavil, da je bil mnenja, da Rakočijeva koračnica ni (!) politična in da ni vedel, kaj je bil Rakoči. Naš urednik je g. Aschmannu izjavil začudenje, da se je avstrijski častnik tako malo naučil avstrijsko - ogrske zgodovine in da mu more Ie verjeti, da je morda v preobilici opravkov iii dogodkov pozabil na to precej krvavo kočljivo točko v naši zgodovini. G. Aschmann .ie dejal, da je prišel podat izjavo, zato, da si potem tisti, ki ga bo dal v časopise, pripiše nasledke. Z ozirom na to smo ta dogodek opisali in pravimo, da bo za g. Aschmanna veliko primernejše. ako drugič, kadar sc mu bo zopet zljubilo preveč 'simpatizirati z ogrskimi cigani, naniestu »Rakodczy-Marsch« kliče — Rakodczy-\Vasscr!
lj Pripravljavni odbor za vinsko trgatev društva slovenskih trgovskih so-trudnikov za Kranjsko, s sedežem v Ljubljani, jc pri živahnem delu. Živahno zanimanje kaže se vsepovsod. Pričakovati je obilo zabave in razvedrila. Trgatev vršila sc bo v lepem zelenem vinogradu, kjer bo dobiti tudi dokaj drugega sadja. Za godbo je skrbljcno. Komur jc za dobro razvedrilo in zabavo, naj pride v nedeljo, dne 10. oktobra, ob pol 5. uri popoldne na »Zeleni hrib«. Gotovo nc bode nikomur žal!
Ij Zglaševanie črnovojnikov. Črnovojnikom, ki so bili vojaki iu imajo črno-vojno knjižico in črnovojnikom, ki niso bili vojaki, pa imajo črnovojno namcmb-nico, se jc meseca oktobra t. I. osebno zglisiti pri mestnem magistratu, in sicer v vojaškem uradu v »Mestnem domu .
I.	nadstropje. Črnovojnikom se jc zglasiti po nastopnem redu od 9. do 12. dopoldne:
II.	oktobra rojstno leto 1867, 12. oktobra rojstno leto 1868, 13. oktobra rojstno leto 18(i9. 14. oktobra rojstno leto 1870, 15. oktobra rojstno leto IS/l, 16. okt. rojstno
leto 1872, 18. okt. rojstno leto 1873, 19. oktobra rojstno leto 1874 in 21. okt. rojstno leto 1875. Črnovojnik, ki opusti predpisane zglasitve, se kaznuje z globo 4 do 200 K ali z zaporom.
lj Umrla je Marija Vardjan, zasebni-ca, stara 77 let, Komenskega ulica 10.
lj Veleslepar. Pri kočevskem okrajnem sodišču imajo v zaporu nekega dozdevnega tolmača Emila Gottlieba Ingol-da pl. Meyeren, ki se je izdajal tudi za Emila le Lage Tontenay in za angleškega pomorskega častnika ter tolmača princa siamskega, pri tem pa igral »Mico Kovačevo«. Ker ni1 znano, kje in kaj je tujec povsod pogoljufal, naj oškodovanci to prijavijo kočevskemu okrajnemu sodišču od-nosuo mestni policiji ljubljanski.
Ij Ukraden je bil zlat ženski prstan, ki jc imel na vsaki strani dve cvetki in tri bele kamne, na sredi pa briljant, vreden 100 K. Pred nakupom se svari.
Ij Vlom. V noči od 24. na 25. septembra je bilo vlomljeno v trgovino g. Frana Semona v Ilirski Bistrici in ukradenih sedem parov črnih štiflct, tri pare nizkih čevljev, tri metre klota, 30 metrov bele koutenine. kos ženskega lodna in 70 kron denarja. Po tatu oblastva zasledujejo in pride nedvomno svoj čas v roko pravice.
lj Čigava je krava? Od dne 1. t. m. se nahaja v varstvu pri posestniku Franu Jemcu v Petclinjah št. 16 občina Dolsko •mala krava (buša), ki ima pri vrhu odžagana oba rogova in na desnem užgano številko 6. Lastnik naj se čim preje zglasi ■pri navedenem posestniku.
lj Priporočljiv steklar. Nek tukajšnji •steklar je v nedeljo naročil nekega steklarskega pomočnika iz Maribora ter mu brzojavno poslal 45 kron potnih stroškov. Pomočnik, po rodu Nemec, se je res pripeljal v Ljubljano in oddal mojstru svojo: knjižico. Mesto da bi šel na stavbo delat, se je, popustivši svojo delavsko knjižico, z denarjem neznano kam odpeljal. Preskrbljeno pa je, da dobi ta pomočnik za svoje delo tudi pravično plačilo, katero pa bode tako, da sc mu ne bode več ljubilo hoditi v Ljubljano na tuje stroške na izlet.
Ij Izgubil je poštni sluga Jožef Šim-novc rjavo denarnico s 17 K. — Postre-šček Ivan Sešek je izgubil črno usnjato denarnico, v kateri je imel 5 K denarja.
lj Umrla je danes na sv. Petra cesti štev. 55 hčerka mesarskega mojstra Loj-zika Hani, stara 6 let. Naše iskreno so« žalje!
LASCIATE OGNI SPERANZA . . .
Pogajanja med Čehi in 'Nemci so zdaj definitivno razbita. Zadnji poizkus, storjen na izrečeno željo vladarjevo, se je ponesrečil.
Kdaj bo državni zbor sklican, se gotovo še ne ve. Do 20. t. m. bodo poprave in priprave v zbornici končane.
Nemci nadaljujejo s svojo Axmano-manijo, kakor se sme njihovo najnovejša bolezen po pravici imenovati. Baron Bienerth .ic v najhujši zadregi. Če lex Ax-mann odkloni, se zameri krščanskim soci-alcem, ki ga najbolj podpirajo, če jo predloži sankciji, pa bo imel na vratu slovansko obstrukcijo. Kaj bo izmodroval, je res zanimanja vredno.
•Dunajski »krščanski« magistrat je zopet zaprl češko šolo in sicer v Meidlingu.
;Na Ogrskem je tudi vse narobe. Ko-šutovcem se cesar za nobeno ceno ne uda, pač pa bo skušal se pogajati do zadnje meje. Zato bo pač v kratkem imenoval brezbarvno ministrstvo, ki se bo s strankami pogajalo, da bi sc izvedla vo-livna reforma. Če nc bo šlo, pa bo počilo.
Dualizern res na vseh krajih poka. Nemško - mažarskemu prevladju se gre za biti ali nebiti. Slovani smo pripravljeni razun Ploja, ki jc zopet začel govoriti in za Bienertha agitirati. Mož čuti; da z Bie-nerthom stoji in pade. S sedanjo protislo-vansko vlado stoji in pade sploh ves slovenski liberalizem. Če gre Bienereth, jc slovenskega liberalizma konec. Se par takih batin kakor so bile goriške, pa bo amen.
Šoferske novice.
š Nova priča, da je bil Woschnagg res Sokol. Pojavila se jc nova priča o Hans VVaschnaggoveni sokolstvu. Stari znanec VVoschnaggov jc ljubljanski policijski stražnik Hudales. Ob ustanovitvi čitalnice jc VVoschnagg nastopil kot Sokol. NVoschnagR je takrat poslal Hudalesa •iz Šoštanja v Mozirje, da mu jc iz Mozirja prinesel sokolski klobuk. \Vosclmagg jc za to dal Hudalesu 20 krajcarjev. Hudales bi o marsikateri stvari Wosehnaggu lahko osvežil spomin.
š Za slovensko spodnjo realko v Trbovljah ic v včerajšnji seji štajerskega deželnega zbora stavil predlog dr. Bcn-kovič.
š Za železnico iz Rogatca do hrvaške meje se je v včerajšnji seji štajerskega deželnega zbora potegnil poslanec dr. Korošec.
'š Vsenemški gost. Neki mladi mož. ki jc, sodeč po govorjenju, doma iz Saškega,
Je prišel na Pragarsko in se tam prav dobro imel. Dne 2. t. m. je pa izginil, ne da bi poravnal, kar ie zajedel in zapil, na ukradenem kolesu proti Mariboru.
š Iz strahu pred vojaščino sc je skušal umoriti rudar Matija Oeršak v Celju. Zabodel sc je z nožem v prsa. Prepeljali so ga težko ranjenega v Celje.
Telefonska ln brzda™ poročila.
KRIZA V ŠTAJERSKEM DEŽELNEM ZBORU.
Gradec, 7. oktobra. V deželnem zboru štajerskem je danes nastala kriza.
Vsled nestrpnega postopanja nemške večine proti rabi slovenskega jezika v zbornici je podal deželni glavar demisijo. Danes ni bilo parlamentarne seje. Vršila so se pogajanja namestnika deželnega glavarja s »Slovenskim klubom« in nemško večino. Popoldne pride z Dunaja naučni minister Stiirgkh, da se udeleži pogajanj. »Slovenski klub« je zbran. Jutri in pojutrišnjem ne bo seje, sploh se ne ve. ke-daj bo štajerski deželni zbor nadaljeval •svoje delo. Netuci so poparjeni, ker vidijo, da so neumno ravnali, da so pustili s svojo nestrpnostjo deželnega glavarja na cedilu.
ZA NEMŠKI DUNAJ.
Dunaj, 7. oktobra. Nižjeavstrijski cesarski namestnik bo v jutrajšnji seji nižje-avstrijskcga deželnega zbora pojasnil stališče vlade o lcx Axmann. Takoj nato sc bo v dež. zboru razvila debata. V soboto se vrši veliko zborovanje, katero ie sklical dr. Lueger o stališču Ncmccv nasproti tej vladni izjavi. Posvetovanja se udeleže načelniki nemških klubov in nemških strank.
Dunaj, 7. oktobra. Dr. Lueger je pri današnjem zapriseganju dunajskih meščanov imel govor za nemški značaj Dunaja, j Dejal jc, da je prisega dunajskih mešča- ; nov posebno sedaj važna, ker sc hoče iz : •enojezičnega napraviti dvojezični Dunaj. Le takrat du more Dunaj ostati pravo državno središče, ako je nemški, sicer iz j dvoiezičnosti pride devetojezičnost in nc- | •strr '-t. S tem da varuje nemški značaj | Du. .a da ni sovražen drugim narodnostim. Kot dunajski župan jc dolžan ohraniti nemški značaj Dunaja. On ni pri tistih, ki okna pobijajo, tudi nc pri tistih, 'ki škilijo čez meje, sam bo imel moč. da bodo na Dunaju samonemške šole. On da ostane dober Nemec, dober Avstrijec, to da mora biti program dunajskega župana.
IZ ZAPORA IZPUŠČENI SRBI.
Zagreb, 7. oktobra. Sodišče jc včeraj izpustilo iz zapora deset oproščenih Srbov. Ti so: Sonič. pop Milic, pop Erce-govac. Kutzunov. Kalafatič, Živkcvič st.. dr. Miokovič. Olišo Vašič. Plato Solarič in Gcdeon Ogrizovič. Ostali oproščeni Srbi šc niso izpuščeni, nc ve se zakaj ne. Sodišče jc izpuščenim naročilo, da morajo kmalu zapustiti Zagreb. Zvečer je bil izpuščenim Srbom na čast v »Royalu« komers.
ZAROTA V ČRNIGORI.
Cetinje. 7. oktobra. Aretacije, ki so v zvezi z novo zaroto proti knezu Nikoli, sc nadaljujejo. Doslej -je aretiranih več sto oseb.
ČRNOGORSKA ČETA POBEGNILA V TURČIJO.
Solun, 7. oktobra. 26 častnikov in 76 vojakov je pobegnilo na Turško in prosilo, da se jih uvrsti v turško vojsko. Vlada jc dala nalog, da sc to takoj izvrši. Vsi ti begunci prestopijo na mohamedan-sko vero.
VELIKA BITKA V JEMENU.
Carigrad, 7. oktobra. V okolici Asira sc je bila velika bitka med turškimi četami in združenimi vstaši. Na obeh straneh nekaj sto ljudi mrtvih. Govori sc, da je na obeh straneh obležalo 7000 oseb. Vlada odpošlje nova pojačenja.
1200 POLITIČNIH PRAVD.
Barcelona, 7. oktobra. Pred tukajšnjim vojnim sodiščem se bo vršilo 1200 političnih pravd.
BIVŠI PERZIJSKI ŠAH V ODESI.
Odesa, 7. oktobra. Včeraj je došel sem bivši perzijski šah z rodbino.
OPROŠČEN MORILEC SVOJE ŽENE.
Vratislava, 7. oktobra. Tukajšnje porotno sodišče je oprostilo ključavničarja Rcitnanna, ki je v silobranu zabodel svojo ženo. vdano pijači. Državni pravdnik je sain predlagal oprostitev.
VELIKI DRUŽABNI ŠKANDALI V KIJEVU.
Kijev, 7. oktobra. Policija je zaprla več žensk iz raznih stanov vsled nenrav-iicga življenja. Arctovane dame so prosile policijo, naj sc ne izroči javnosti njihovih imen, čemur se je tudii ugodilo.
RUSKI RABELJ NA DELU.
Varšava, 7. oktobra. Vojno sodišče je včeraj obsodilo 10 oseb na vislice vsled roparskih napadov.
ZASTRUPLJENJA VSLED ZAVŽITJA MESA.
Berolin, 7. oktobra. Veliko oseb jc obolelo vsled zavžitja surovega mesa. Za-strupljenja so nastala bržkone vsled bakteričnih strupov.
Breznik, »Slovanske besede v slovenščini«. Cena 80 vin. Za Slovence sploh in posebno jezikoslovce zelo koristna in važna knjiga o rabi besed in izrazov, ki smo si jih izposodili Slovenci od naših močnejših bratov in izpopolnili ž njimi naš jezik.
Epilepsija in njeno zdravljenje je bil glavni predmet natančnih in velevažnih razprav pri mednarodnem zdravniškem kongresu v Budapešti. Kako velika važnost sc pripisuje temu predmetu, se razvidi iz tega, da so za odvrnjenje epilep-sije osnovali mednarodno ligo, ki ima svoj sedež v Budapešti. — Budapeštanski specialni zdravnik dr. Aleksander B. Szabo sc že več let z uspehom trudi, da bi do dobra spoznal in dognal način zdravljenja cpilepsije in seznanil z njim trpeče občinstvo. Na vprašanja na epilepsiji bolnih liudi daje radevolje potrebna pojasnila.
2785 1 — 1
Prekrasne M. Ba!ukove narodne pesmi »Odmevi naših gajev« se dobe v založbi slovenskega glasbenega društva .»Ljubljana« izvod po 70 vin. Naročila sprejema tudi »Katoliška Bukvama«.
Izvid g. primarija dr. L o>t h c i s s e n a, docenta kirurgije
na Dunaju.
G. I. Serravallo
Trst.
Na Vašo željo Vam sporočam, da mnogo uporabljam Vaše Serravallovo kina-vino z železom na svojem kirurgič- j nem oddelku v Franca-.losipovi bolnici. ' Bolniki jc radi vživajo. izkazalo se je tudi ; jako pripravno pri zdravljenju različnih 1 anemij.
D u naj, 2S. novembra 1907.	,
M 292 (.34)	Dr. Lothcissen. |
cene,
Cene veljajo /a 50 kg. Budimpešta 7. oktobra.
Pšenica za oktober......1413
Pšenica za april 1910 ....	14 06
Rž za oktober 1. 1909............970
Rž za april 1. 1910......10 05
Oves za oktober.....7 60
Oves za maj........7 74
Koruza za maj 1. 1910 .....	6 94
Efektiv:---
g? se kot naravna -namizna voda kot zdravilna voda
r težhoče organskega dihanja in loper bolesti želodca in mehurja najbolje priporoča.
Velik in dobro poznat mlin za pšenico in rž išče radi pospeševanja prodaje za Ljubljano in okolico zmožnega, strokovno izvežbanegain dobro upeljanega
ZASTOPNIKA.
Ponudbe pod »Primissima K 8030" na Haasenstein & Vogler JI. G. Wien I.
2765 3-1
'J
Ne vznemirjajte se vsled dobivanja zob Vaših otrok, ampak dajte malim Scoti-ovo emulzijo in ne bodete imeli nobenih noči več brez spanja. Presenečeni bodete, kako lahko in brez bolečin bodejo prodrli potem zobje.
Scott-ova emulzija
obsega v lahko prebavni obliki vse potrebne snovi, za pridobitev belili, ravnih in močnih zobčkov.
Čistost in močan učinek 2615
Scott-ove emulzije
sla neprekosna. „SCOTT" prebavi lahko celo za najslabši organizem.
Scott-ova emulzija
Pristna le s io . . ,	...
znamko - ii- je m ostane vzor-emulzija.
^išn"'' Cena izvirni steklenici 2 K 50 vinarjev.
SCr°™;,ju!Ea Dobi se v vseh lekarnah.
Rojaki! Slovenke! Društva! Spominjajte se z darovi Slo-:: vencev v Št. Ilju! ::
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 300 2«, sred. zračni tlak 736 0 mm-
s o	Čas opazovanja	Stanje barometri v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24 urali v mm
6	9. iveč.	7344	161	sr. zali.	oblačno	
	7. tjatr	738 0	140	sl. jvzh.	oblaCno	1*2
	3. pop	739 0	141	sl, sever	dež	
Odda se več mesečnih sob od 24 kron naprej.	2534
Razpisuje se
Mi sni® in liiia
v Radoljici. Plača 70 K mesečno in prosto stanovanje. Prošnje naj sc pošljejo na župni urad v Radoljici.	2778 3-1
2783
• 1 I • v * *
llijtiljši ij
V SEVNICI OB SEVI je naprodaj
s petimi sobami, dve shrambi, dve kleti, lepa velika kuhinja, goveji in svinjski hlev, ter kovačnica.
Pri hiši je velik vrt. Poslopje je zidano, z opeko krito in v prav dobrem stanju. Cena nizka. V trgu so tudi tri tovarne. - Več se izve pri Francu Jir-zenšeku v Sevnici.	2794 3-1
za mešan ali dvoglasni ženski zbor zložil Igu. Hladnik, op. 15 »šesti natis«, partitura 1 K, posamezni glas 20 v. V Kat. Bukvami v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu. Najbolj pri-2793 kladne pesmi za .Marijine družbe'. 3_j
ob cesti v Trbovljah sc proda na prostovoljni dražbi v Fortetovi gostilni dne Id. oktobra ob '/4 10 dopoldne zaizklicno ceno 15.000 kron.
Srednja včerajšnja temp. 145°, norm. 12 0°. ' 2743 Dr. Josip Kolšek, odvetnik, Laško.
!!Železna ograja!!
P. n. olepševalnim društvom, predstojništvom mest, trgov in občin, župnili uradov itd. Proda se železna ograja, mojstrsko ročno delo, umetno-ključavničarske stroke, ki se lahko vporabi kot ograja spomenika, znamenja, krstnega kamna, kakor tudi za ograditev božjega groba v velikem tednu, steklenih omar, agnarijev ter oglasnih stolpov.
Na zahtevo se pošlje slika 1 Cena zelo nizka!
2796 1"1 Julij Semelič
Zagreb Ilica 69. Zagreb Uica 69. Izurjenega
dobrega prodajalca, za trgovino mešane stroke, ter enega
v
sprejme takoj Friderik Skušek trgovina v Metliki.	2795 3-1
Marijine kapljice.
Pozor! Novo! Čitaj!
Pozor! Novo! Čitaj!
2693 10—1
Tc kapljice so izvrstno delujoče sredstvo ter so doslej najboljše domače zdravilo, ki izborno pomaga v mnogih boleznili. Posebno so priporočljive pri vseh želodčnih in Črevesnih boleznih, krču, bolezni na jetrih, zgagi, proti bljuvanju, glavobolu, prehlajenju itd. Krepe živce In telo in so t<-dai neobhodno potrebne za vsako hišo. Na razpolago mnogo zahvalnih in pri-znalnih pisem in priporočajo jih mnogi zdravniki. Ukusa so dobrega in prijetnega in jih morejo zaužili tudi otroci.
Cena franko na vsako poŠto: 12 steklenic (1 tucat) 5 K; manj nego 12 steklenic se ne pošilja. PoSlje sc po postnem povzetju ali če se pošlje denar naprej.
Prosim, da se naročujc le pri meni pod naslovom:
Lekarna pri Sv. Trojici
Dolnji Miholjac št. 200, Slavonija.
kratek, zelo
dober in dobro ohranjen se ceno proda. Naslov pove upravništvo „Slovenca". 2771 l-t
□
nove, letošnjega pridelka, mehko lušin-jate in belozrnatc kupuje v vsaki množini po dnevnih zanesljivih cenah tvrdka
nasled. Hv g. Tomažič
LMana. MariSe Terezije cesta št. Z.
Tvrdka priporoča zopet ugodno priliko za nakup praznih, izborno ohranjenih, močnih 2792	in trpežnih	io--
sodov od finega špirita
deloma enkrat rabljeni, deloma popolnoma novi, od 300 do 400 litrov in od 600 do 700 litrov večje množine, po jako nizkih cenah, takoj dobavni.
m □
Podružnice	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjem bh« 2	Podružnice
Spljet, Celovec ln Trst	sprejema vloge na knjižice in na te- /flB I/ Oj koči raCun, ter je obrestuje po čistih ^Bmz fe /O j ter Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. -^aj	1 a»pfljj€is teiovec ln Trst
- Delnlftka glavnica -K 8,000.000.		Rezervni fond K 300.000.