Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Izhaja svako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda' stane Din 1.—. Malih'oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. ■ > S )M 38. Sreda, 11. maja 1932. Leto VII. Albert Thomas V soboto, dne 7. t. m., zvečer h Preminul v Parmi najpomembnejši delavec za izvedbo mednarodnega delavskega varstva in socialne zakonodaje, direktor mednarodnega urada Hela. Albert Thomas. Prišel ie iz Ženeve, da v nedeljo glasuje pri ožj’h volitvah v francosko zbornico. Ze v restavrantu na železniški postaji mu je postalo slabo. Odpeljali so ga v bolnico, toda nekaj minut pozneje ie umrl za srčno kapjo. V soboto ie prišel iz Ženeve v Pariš direktor mednarodnega urada dela s. Albert Thomas, da bi v nedeljo opravil svojo sodružno volilno dolžnost. Izstopivši na postaji St. Lazaire v Parizu je že čutil slabost; zato je stopil v restavracijo in si naročil okrepčilo. V umivalnici Pa ie padel v nezavest. Odpeljali so ga v bolnico Beaujon. kjer je umrl že čez nekaj minuit. Zadela ga je srčna kap. Pokopan bo v svojem rojstnem kraju brez slovesnosti, kakor ie želel. Z Albertom: Thomasom ie preminul mož zgodovine, ki si je postavil v mednarodnem uradu dela neminljiv spomenik. Albert Thomas 'e z drugimi sodrugi zahteval.v ver-zaljski mirovni pogodbi XIII. de, ki lovori o delavskem zakonodajstvu. Enako je njegova velika, zasluga, da so v zinisiu statuta mednarodnega urada dela svobodne delavske strokovne organizacije mednarodno priznane ter uživajo enakopravnost, v kolikor ne kršijo deželnih zakonodaj. Ce bi bila delavska internacionala dosegla samo ti dve mednarodni priznanji, ki sta danes .za delavsko gibanje neizmernega pomena, je že to čin, ki odtehta najvažnejše dogodke v razvoju. Albert Thomas je pa tudi organiziral mednaradni urad dela. V mednarodnem; uradu sedi sicer polovica delegatov držav, ena četrtina delegatov delavcev in ena četrtina delegatov delojemalcev. Kljub' temu so mednarodne konference dela, katerih duša je bil Albert Thomas, vedno razpravljale važna vprašanja, važne probleme in z velikim uspehom. ker je Albert Thomas poznal razmere in, znal pritegniti k sodelovanju najreakcionarnejše države. Ogromno je število konvencij v so-cialnem zavarovanju, o delavskem varstvu, o delovnem času. o rudar-5kem, prometnem delavstvu, o zaščiti mater in dece. o odpravi suženjstva v kolonijah itd. Z intenzivno politiko v tem zmislu ie Albert Thomas kot direktor mednarodnega urada dela »praktično sodeloval pri sporazumevanju 'narodov in po intencijah demokracije tudi za svetovni mir. Za mednarodni urad dela in za delavsko gibanje pomeni smirt Alberta Thomasa neizmerno izgubo. Thomas je bil socialist. Bavil se .ie Dredvsem z delavskim strokovnim gibanjem.. Thomas ie pa bil tudi diplomat, ki ni mnogo gledal na zunanje forme, pač pa je vedno hotel žeti le uspehe za delavstvo in na-meščenstvo. Silno važen problem je obravnavala zadnja konferenca mednarodnega urada dela: obnovitev gospodarstva in odprava nezaposlenosti. Smrt pa je pretrgala nit življenja Nepričakovana velika zmaga levice v Franciji. Socialisti, radikalni in socialni republikanci sami imajo 330 mandatov, to je 22 glasov absolutne večine. Vladne stranke imajo samo še 259 mandatov. Zaradi smrti predsednika republike je v soboto popolnoma prenehala volilna agitacija. Shode so imeli samo še kormmisti. Smrt predsednika je najbrže tudi povzročila, da je bila udeležba pri ožjih volitvah razmeroma slabša kakor pri prvih volitvah. Glavni moment pa je vendarle, da se je preorientaciia francoskega naroda izpremenila. Francozi, narod namreč, se ne briga za zunanjo politiko in sosednje države, zato ne razume francoskega nacionalizma, ki stremi za tem. kako bi izoliral in podjarmil- vpliv Nemčije, da se ne bi mogel razviti nje nekdanji imperializem'. Francoski narod želi sprave in sodelovanja med narodi in če nas ne vara prognoza, pomeni zmaga levice na Francoskem prav lodločen korak približanja k velikemu problemu: sodelovanje evropskih držav. Umrli Briand je to misel izprožil ponovno, toda njegova misel ni našla odziva, ker so francoski nacionalisti zahtevali »garancije«, da ostane vodstvo evropske gospodarske politike absolutno v njenih rokah, kakor bi se to ne dalo doseči z lojalnim sporazumom. Največje izgube ima desni cen-trum. Tardieujeva frakcija, ki ie bil sedaj predsednik vlade, .ie izgubila 33 mandatov. Največ mandatov so pridobili radikalni socialisti (Herriot) 44, socialisti 19. Dosedanja opozicija je pridobila 74 mandatov, večina pa izgubila 71. Izvoljenih je torej 610 poslancev v obeh volitvah. Pet poslancev volijo bodočo nedeljo še kolonije. Rezultat volitev: (Številka v oklepaju pomeni prejšnje število poslancev.) skrajna desnica 5 (7) desnica 130 (144) desni centrum 6.3 (96) centrum in levi centrum, 61 (83) radikalni socialisti 150 (109) soc. republ. in neodv. soc. 50 (48) socialni demokrati 130 (112) komunisti in neodv. komun. 21 (12) Izid volitev nedvomno kaže, da bodo morale prevzeti francosko vlado levičarske stranke, zakaj nova zbornica je še mnogo bolj levičarska kakor ie bila leta 1924. Takrat je imela levica 277 poslancev. dočim iih je imela desnica 330. »Petit Journal« pravi k izidu volitev, da prevzameta vodstvo vlade lahko socialist Leon Blum in radikal Herriot. — Socialistično glasilo »Populaire« pa naglaša, da bodo socialisti zmago izkoristili za delavski razred in ojačenje miru. Radi neredov povodom Koroščeve 60 letnice v Ljubljani, v »Unionu«, .ie banska uprava prepovedala vse nadaljnje tozadevne prireditve. Italijanska zunanja politika. Trozveza Rusija—Turčija—Italija? Italijanski zunanji minister Grandi je govoril v rimski zbornici o zunanji politiki. Rekel je, da Italija postavlja carinske meje le po potrebi proti svoji volji ter skuša uvajati posamezne pogodbe. S sovjetsko Rusijo se pogaja ravno sedaj za nove dobave. Važni gospodarski pogodbi je sklenila Italija z Avstrijo in Ogrsko. Blagostanje Avstrije in Ogrske bo koristilo Italiji. Želeti je, da se kmalu konkretno reši podunavsko vprašanje, čeprav ga ovirajo politične težkoče. Po italijanskem mnenju je treba najprej rešiti posamezna vprašanja in potem preiti k celotnemu kompleksu ter ga rešiti z vidika interesov posameznih dežel. Pogodba med Italijo. Ogrsko in Avstrijo je prvi praktični poizkus. Minister se je pohvalil s srčnimi odnošaji do Albanije, Grčije in Turčije. Koncem maja prideta v Rim Izmiet Paša in Rudži Beg. ki sta pravkar bila tudi v Moskvi, da se posvetujeta z Mussolinijem o eventualni zvezi, o kateri se je razpravljalo že 1928. Grandi se ie zavzemal tudi za razorožitev ter očital ženevski konferenci, da samo debatira, čeprav vsakdo ve, da svet ne bo več čakal dolgo na odločitev. Končno je omenjal Grandi, da se je Italiji godila krivica ob sklepanju miru, češ. da ni dobila dovolj afri-kanskih kolonij. Občutno nazadovanje vplačevanja davkov je nastopilo v Avstriji meseca aprila. Vplačalo se je nad 18 odstotkov davkov manj kakor prejšnje mesece. Thomasu, da bi bil svojo zamisel v intencijah delavstva završil. Albert Thomas je bil rojen 1878 v Champigy-sur-Marne. Njegov oče je bil pek. Albert je študiral. Že med študijem je dobil dve štipendiji za potovanje v Rusijo. Nekaj časa je študiral tudi v Berlinu. Zanimale so ga med temi najbolj delavske strokovne organizacije. Leta 1904 ga je povabil Jaures v uredništvo socialističnega »Humanite«. Pisal je in se bavil s splošnimi gospodarskimi problemi. Za poslanca je bil prvič izvoljen 1910. Takrat je prvič uspešno interveniral v veliki železničarski stavki. Med svetovno vojno je bil državni tajnik. Thomas je bil namreč tudi mnenja, da je treba predvsem uničiti nemški vojni imperializem. ki se je takrat silno šopiril. Po končani vojni pa se je Thomas absolutno posvetil ideji Društva narodov in ko je decembra meseca 1918 postal ravnatelj mednarodnega urada dela, je vodil ta urad s silno spretnostjo. Albert Thomas je večkrat obiskal tudi Jugoslavijo, enako kakor druge države. Lani dne 24. aprila se je mudil tudi v Ljubljani. Interveniral je glede delavske zakonodaje in imel konference z vladnimi organi kakor tudi z organizacijami delavstva in delodajalcev. Naj počiva, a duh njegov delaj naprej med nami! Predsednik francoske republike umorjen. Atentat na Pavla Doumerja, ki mu je predsednik podlegel. V petek, dne 6. t. m., popoldne je bil predsednik francoske republike na razstavi francoskih književnikov. Tam je oddal ruski fašist dr. Pavel Gorgulov nanj tri strele iz revolverja ter ga zadel z dvema kroglama v glavo, s tretjo pa v ramio. Doumer se je nezavesten zgrudil. Odpeljali so ga v bolnico, izvedli na njem dvakrat transfusijo krvi, ker rane same niso bile smrtnonevarne, vendar pa je predsednik v soboto zjutraj ob pol petih umrl. Atentatorja Gorgirlova so zaprli, ter pravi, da se je hotel maščevati nad Francijo, ker ni hotela intervenirati proti boljševikom v Rusiji z vojno. Atentator dela vtis nenormalnega človeka. Oblasti pa seveda sumijo, da je Gorgulov »boljše-viški« agent iz Moskve. Dr. Gorgulov je Kavkazec in je od 1921 do 1927 bival na Čehoslovaškem kot zdravnik ter je po naravi nasilen. Že v Pragi ie snoval nekakšno rusko fašistično organizacijo, marali ga pa niso niti ruski emiigranti, češ, da je duševno bolan. Bavil se je tudi s pisateljevanjem. Praznoverni ljudje pa še posebej naglašajo naključje, da je bil Doumer 13. predsednik republike, ki je bil izvoljen dne 13. maja 1931 ter da je izvršen atentat v petek. Doumer je bil star 74 let, atentator pa šteje 47 let. * Po vseh znakih soditi, gre tu za umor iz duševno bolestnega fanatizma. Francoske oblasti sicer trdijo. da je atentat na predsednika »boljševiško« delo, kar pa je jako neverjetno in se ne bo dalo dokazati. Atentator je duševni slabič, usoda ga je metala z ekstrema v ekstrem in je nedvomno najbolj vplival nani šovinizem,' ki se je v volilnem boju za francosko zbornico stopnjeval do izbruha. Fašistično nacionalistična vzgoja človeškega rodu je ono zlo, ki enako kakor verski ali drugačni fanatizmi, ženo psihično slabe individue v podobne ekstreme. Posledica vzgoje pa niso samo atentati na ljud'i, ki dejansko ne odločujejo o usodi človeštva. Napačna šovinistična vzgoja ustvarja sploh anarhijo v duhovnem življenju, ker ne računa z realnim življenjem. Anarhija, ki se pojavlja v neštevilnih smernicah in interesih, je atentat na normalni razvoj življenja, ki ne ustvarja le razrednih diferenc, nego otežkoča vsakršen smotren razvoj problemov. Atentator je ubil predsednika francoske republike, ki je bil le reprezentant francoske politike, ni pa z umorom dosegel ničesar, ker so Francozi izvolili novega predsednika. Atentator, khkor pravi, tudi ni imel namena, da izpremeni politiko Francije, marveč se je hotel le — maščevati. Fdini razlog maščevanja, če je atentator sploh kaj pri atentatu mislil, bi utegnila biti francoska panevropska politika, ki ima po njegovem mnenju namen obrambe oziroma blokade proti Rusiji, ne pa zavojevanja. Sporazum med narodi in solidarnostna vzgoja je pot k ozdravljenju teh razmer. Šovinizem in sovraštvo pa rodi nasprotne sadove. Zbirajte za tisk. sklad! Volitev predsednika francoske republike. Po francoski ustavi se mora izvoliti čimprei predsednik republike, če odstopi ali umrje. Medtem: časom vodi posle vlada. Predsednika voli velika narodna skupščina, to je poslanska zbornica in senat na skupni seji v Verzajlu. Volitev predsednika se je vršila na seji velike narodne skupščine včeraj. Desničarski kandidat je bil Albert Lebrun, najresnejši kandidat levičarskih strank pa Painleve. — Poročila o izidu volitev pred natiskom! lista še nismo prejeli. Briining proti reparacijam. Nemški državni proračun nima nobenih postavk za reparacije. Pred berlinsko zvezo tiska na političnem matineju v Berlinu je izjavil nemški kancler Briining, da je že vsakdo prepričan, da Nemčija ne more plačevati ogromnih plačil, ki jih je naložila mirovna pogodba, in da so prav ta plačila povzročila v svetu gospodarsko zmedo. Nemčija je nosila največ bremen za izgubljeno vojno in teh žrtev mora biti enkrat konec. Enkrat morajo biti ti računi poravnani. Lausanska konferenca bo o tem odločevala. __________________ Premirje v Šangaju podpisano. Razmere na vzhodu se poostrujejo. Premirje v Šangaju je bilo sicer dne 5. t. m. podpisano. Kitajci in Japonci torej nameravajo skleniti mir. Vendar so pa kitajske oblasti brez m-oči, da bi, razpustile organizacije, ki vodijo protijaponsko bojkotno gibanje. Nastaja tudi ponovni spor med nankinško in pekinško vlado, ki utegne obnoviti miedsebojne boje. Nadaljni povod novim1 vojnim za-pletljajem utegnejo biti povod nemiri in boji v Mandžuriji, zlasti sabotaža na vzhodnomandžuTski železnici, ki jo upravlja Rusija. Rusija grozi z vojno in Japonski se menda mudi zaključiti vojno s Kitajsko, da bo okretnejša proti Rusiji. Čete že zbirajo na obeh straneh in je veliko vprašanje, če bo Društvo narodov moglo preprečiti to novo vojno ali ne, ker Rusija že sedaj napada posredovanje Društva narodov v ja-ponsko-kitajskem sporu. Tudi Ti se moraš zavedati, da čas hiti. Ali si v tem mesecu že pridobil »Delavski Politiki« novega naročnika? Opozori na to dolžnost tudi svojega prijatelja!.. Doma in po svetu. Iz govorov ministrov Marinkoviča in Demetroviča, Na shodu v Nišu je predsednik vlade Marinkovič izjavil med drugim tudi naslednje: En osnoven problem je v naši državi, ki je važnejši od vseh drugih. To je vprašanje, ali hočemo narodno in državno edinstvo, to je unitarizem, ali se hoče federacija in separatizem. To vprašanje je treba enkrat spraviti z dnevnega reda in narod mora biti enkrat pozvan, da pošteno o tem glasuje in ko se to utrdi, se šele more razpravljati o drugih vprašanjih, ki so sicer tudi zelo važna^ vendar manj važna, kakor ono osnovno vprašanje. — Minister De-metrovič pa je v svojem govoru med drugim izjavil tudi naslednje: Bratje in prijatelji, ne živi se od državne utrditve. Mi smo deset in več let razpravljali o tem, ali hočemo unitarizem, federacijo itd. Bratje moji, vse to so vprašanja manje važnosti od tega, kako bo ljudstvo moglo živeti. Če bi zopet začeli reševati vprašanje, kako naj naša država iz-gleda, bi s tem zgubljali dragocen čas in bojim se, da ne bi bilo dobro za nas. Šestdeseto rojstno obletnico dr. Antona Korošca so v nedeljo proslavljali v Ljubljani. Bivši ministrski predsednik zadnje vidovdanske ustavne vlade ima namreč 12. t. m. šestdeseti rojstni dan. Rumunija pod nadzorstvom Francije. V Bukarešti si je v eni glavnih ulic najela francoska kontrolna komisija obširne *lokale, za cel štab svojih uslužbencev in finančnih strokovnjakov, ki imajo nalogo proučevati plačilne zmožnosti Rumunije in vplivati na njeno gospodarsko politiko. Komisija graja rumunsko davčno upravo, da se davki tako slabo vplačujejo in zahteva, da se vsi sloji v višji meri obdavčijo. Dalje zahteva. da se uvede v državno upravo čim večja štedljivost. Ministrska podtajništva naj se sploh odpravijo, število ministrstev naj se zmanjša z združitvijo posameznih resorjev in okrog 60.000 državnih nameščencev naj se odpusti. Edino pri vojnem ministrstvu menda ne zahtevajo nobenih redukcij. Ministrstva, hočeš-nočeš, gredo tej komisiji v vseh vprašanjih na roko, medtem ko javno mnenje obsoja tako sebično naklonjenost Francije, zlasti še. ko ista izjavlja, da nikakor ne misli dajati Rumiuniji novih posojil, ampak si hoče zasigurati samo odplačevanje že dovoljenih. Brez novega posojila se pa Rumunija ne bo mogla izvleči iz velike sedanje finančne stiske. Od 33 milijonov lejev dnevnih dohodkov mora država samo za amortizacijo in obrestovanje francoskih posojil odplačevati po 20 mili- jonov lejev dnevno. S preostalimi 13 milijoni pa država ne more vzdrževati dragega upravnega aparata in zlasti ne vojske. Državni uradniki in vpokojenci, pa tudi mnogi častniki in vojaki, že po več mesecev niso prejeli plač in pokojnin. Radi nastalega težkega položaja grozi vladna kriza. Končni rezultat pruskih deželno-zborskih volitev. Število poslancev znaša 423, ker je bil pri teh volitvah izvoljen na 50.000 volilcev en poslanec. dočim ie prej zadostovalo 40 tisoč glasov za en mandat. Socialni demokrati imajo v novem deželnem zboru 94 poslancev, ne 93, kakor je glasilo prvotno poročilo. Izgube nemške države pri sanacijah bank. Tudi nemška država je sanirala več bank in je imela pri dosedanjih sanacijah 330 milijonov mark (okroglo 4300 milijonov Din) izgube. Banke najprej slabo gospodarijo, i^žemajo jih razni direktorji, in ko pridejo v krizo, jih odero rneše-tarji v škodo narodnega gospodarstva in seveda tudi — države. Nemčija pa poleg tega še jamči za nadaljnje kredite, kjer še tudi utegnejo nastati izgube. Vse jim je dobro. Tragično smrt predsednika francoske republike P. Doumera, ki je padel kot žrtev krogle atentatorja, ruskega emigranta dr. Pavla Gorgulova, so hoteli francoski desničarski krogi izkoristiti pri nedeljskih volitvah v francosko zbornico v svoje politične svrhe in so lansirali v svoje časopisje vest, da je bil Gorgulov komunist in plačan od Moskve. Na ta način so hoteli škodovati kartelu levice. da bi zbegani volilci ne glasovali za levičarske stranke. Nedvomno je pa potom prič in atentorjevih zapfskov dokazano, da je Gorgulov fanatični pripadnik ruskih fašističnih krogov, ki rovarijo po celem svetu, da bi povzročili vojni pohod proti današnji Rusiji in pospešili Dadec osovraženih sovjetov. Velik del francoskega časopisja zahteva energično kontrolo nad ruskimi emigranti. Žal, da je tudi naše »demokratsko« časopisje nasedlo informacijam sedaj poražene francoske vladne večine. Tako je, če »napredno« časopisje črpa iz reakcionarnega vrela inozemskih časopisnih agencij. Zemeljski plaz zasul dve hiši, V Lyonu na Francoskem se je utrgal zemeljski plaz in podsul dve pet in šestnadstropni hiši. V ruševinah je ostalo 35 oseb, od katerih je 30 mrtvih. Reševalna dela je vodil bivši predsednik vlade župan Herriot, ki se je komaj umaknil novemu plazu. Neposredni vzrok je bil, ker se je porušil močni oporni zid, ki ga je izpodkopala voda. Nesreča se je zgo- 28 Angelo Cerkvenik: ROSA. (Povest.) Rosa in Tanja bosta vedeli, da sta si sestri, vzljubili se bosta še bolj. Spoznali bosta, da ni bilo mogoče drugače rešiti problema. Rešiti ga je moral on kot najmočnejši. Rešil ga bo! Samo še ta mesec! Izživel se bo do konca. Tanji bo skušal vsaj ta poslednji mesec napolniti kupo sladkosti do roba. Naj bo tudi Tanja deležna vsaj stoti del tiste ljubezni, ki jo #e užila Rosa. Česar nista mogla pozabiti v tihih večerih. so se pomenkovale le njune misli, sta potopila v noči hrupnega veselja, opojne pesmi, razkošnega plesa v barih in drugih ponočnih lokalih. Vdajala sta se bučnemu veselju in zelo oslabela. Čutila sta, da sta telesno zelo oslabela, da ju vse boli. a boječ se, da se zopet ne povrnejo tihi večeri ob popevajočem samovarju, da se ne povrnejo prežalostne Rosine oči, da se ne povrne njena misel, ki je tako otožno zvenela v trpkem smehljanju mračnih večerov, nista nehala vrteti se v divjem plesu telesnega uživanja. Noč za nočjo sta žrtvovala pozabljenju in neobhodnemu spoznanju, da je vsaka druga rešitev nemogoča. O da. bila bi mogoča! Tanja se je včasih zavela: Bila bi mogoča! Bežati bi morala od Boja, vrniti se v domovino. Ali ne kličejo baš danes domov intelektualcev? Ali ni klic domovine — rdeče domovine; saj je vseeno kakšna je —, ali ni njen klic prav v teh dnevih najmočnejši? Ali more Rus, ki trdi, da ljubi svoje ljudstvo, ostati v tujini, pljuvati na delo ljudi, ki z golimi rameni podpirajo ogrodje ogromne stavbe, da se stavba ne zruši in pokoplje pod seboj v kaosu anarhije vseh pridobitev tisočletnih bojev človeštva, da se vse skupaj ne potopi v kaosu vulkanskih strasti. v grozotnem in brezizhodnem niču? Ali se more imenovati Rusa, kdor ni doumel, da ni domovina nič manj domovina, če umira od gladu in naporov, skušajoč z brezprimer-nim heroizmom ohraniti vsaj drobec lepega in plemenitega življenja? Nazaj bi šla! Tudi ona bi s svojim šibkim hrbtom podprla ogrodje! V Beogradu je bila srečala svojega gimnazijskega učitelja, profe- Premogovna industrija v Angliji nazaduje. Ne vedo kam s premogom — revni ljudje pa ne vedo, kje bi ga dobili. V Angliji so nakopali leta 1913 283 milijonov ton premoga, a leta 1931 še 219 milijonov, v Zaposlenih je bilo v premogovnikih leta 1913 1 milijon 100.000 delavcev, lani pa 763 tisoč. Kako naj se odpravi nezaposlenost, razen s skrajšanjem delavnika? dila v nedeljo ob 8.45 uri dopoldne. Monarhistična zarota v Španiji. V Španiji so dne 4. t. m,, zaprli nekega odvetnika in enega častnika, ki sta snovala zaroto proti predsedniku republike in predsedniku vlade (Niceto Alcala Zamora in Manuel Acana). Zarotniki so hoteli oba predstavnika republike odstraniti, na kar bi monarhisti prevzeli vso oblast. Borbe v Indiji še ni konec. Gan-dhijevo gibanje je vsekakor precej veliko. Angleške oblasti imajo v zaporih nad 27.000 upornikov. Ne verujemo pa. da se bo v ječah preprečilo bojkotno gibanje proti Angliji. Indijci zahtevajo svobodo, ne ječe. Turčija išče posojilo v Rusiji, Rusija je dovolila Turčiji posojilo v znesku 8 milijonov dolarjev (4 in pol milijarde Din). Ta kredit, ki velja za 15 let. bo Turčija izrabila tako, da dobiva tekstilne in kmetiške stroje iz Rusije. Odplačevala bo ta dolg v blagu, kakršno bo Rusija želela in ga ima Turčija na razpolago. Ta namen je menda imel obisk Izmet paše in Ruždi beja v Moskvi. Turška ministra sta s kupčijo jako zadovoljna. Zedinjene države ameriške se hočejo vrniti v leto 1926. Reprezen-tacijska zbornica je sprejela zakonski načrt, po katerem naj bi se dolar stabiliziral na vrednostni podlagi leta 1926, to se pravi, da bi se vrednost dolarja zmanjšala za 35 odstotkov, ali z drugimi besedami, da bi se cene vsem produktom: zvišale za 35 odstotkov. To bi pomenilo pravo revolucijo v mednarodnem gospodarstvu: zlata pariteta dolarja se ne bi mogla več obdržati, in tudi -/se druge države bi se morale odpovedati zlati valutni podlagi. Zlato odhaja iz Amerike- Zaradi sklepa reprezentacijske zbornice, da naj se dolar zniža za ca. 35 odstotkov, so dne 4. t. m. zopet odpeljali iz Amierike v Evropo za nad deset milijonov dolarjev zlata. Izvoz